GLAS NARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. S-fco-^r-. 72. 1899. Leto V J-Jl Pred odlokom. Pravda proti Dreyfusu v Renues ae bliža koncu, v Četrtek, dne 7. sept., bo zaključili zaslišanje in pričeli govori državnega zatožnika, temu bodo sledili govori zatožeu-cev. Vojna sodnija dobe naznanila svoj odlok Se le v ponedeljek, ker je vlada tako zahtevala in so bala izgredov, ako bi sodbo izrekli v soboto. Vojuo sodišče se je tudi izjavilo, da je inkompetentuo, da bi zamoglo po kakem komisarju zasli&ati bivšega nemškega in italijanskega vojaškega attacheja v Parizu, kakor je predlagal zagovornik Dreyfusa; sodišče je svoj izrek uprlo, češ da nema nikakih sredstev, s kterimi bi zamoglo imenovana častnika prisiliti, da bi govorila, Se manj pa jih zamore prisiliti pred sodiSče v Rennes, kjer bi ju mogoče Se fanatični, ali podkupljeni ljudje napadli. Sedaj vse ugiba kakSen bode izrek sodišča? Ako l>odo Dreyfusa spo-zuali krivim zločina veleizdaje, ktero mu podtikajo, ali bode postal žrtev ponarejalcev tolikanj prikri-vauega tajnega apiBa, ali bode zato potrjeno degradiranje in poslan v pregnanstvo na Vražji otok, kjer je že tolikanj muk prestal? Ali bode tajni vpliv, kterega pro-uzroča korumpirana, do mozka krivoprisežna in lažujiva klika članov generalnega Štaba, in tega izvaja na častnike vojnega sodišča dovolj močan, da bode člane vojnega aodiSča prisilil, bi dali pravici vso čast? Ako bi Dreyfus stal pred kakim meSčanBkim sodiščem sestavljenim iz porotnikov, ali sestavljenim iz pravdnikov in poznavalcev prava, bi nikakor ne dvomili o njegovem oproSčenju, ker zatožbi se nikakor ni posrečilo dokazati, da bi bil Dreyfus pisal oni tajni spis, okolu kterega se vsa pravda suče. Ester-hazy v Londonu priznava, da je Bpiaal ta tajni dokument, ali ta lump ne zasluži nikakega zaupanja, in ako bi tudi pri spomeniku svoje matere prisegal, ne najde zaupanja; priče na dobrem glasu kakor častniki in uradniki iz diplomatičnih krogov, so vendar prepričevalno dokazale, da Dreyfus ni zamogel pisati tajnega spisa, in da zamore pisatelj biti le £sterhazy. 8 tem odpade krivda in zatožba Dreyfusa. Ako je EBterhazy piBal tajni spis vsled naročila Henrya ali polkovnika Sandherrja, koliko so krivopriaežiii generali a la Mercier, Gonse, Roget in drugi o tem vedeli, je le v drugej vrsti vpoštevati. SodiSče b pravimi juridičnimi načeli nemore Dreyfusa spoznati krivim. Ali bode tako storilo vojuo sodiSče? Kteremu predseduje polkovnik Jouaust, in uprav ta je pri vsej pravdi pokazal svojo odločno prifltranoat in prevzetost proti za-t ižencu in zagovornikom, in prav v tem oziru se je najhujSega bati Polkovnik Jouaust in njegovi sodni tovariši imajo sedaj v rokah Čast francoske vojne. Ali bodo ta čast onesnažili po pristranskej in nepravične j sodbi? Potem bode čast te grozno drage francoske armade veliko bolj omadeževaua, nego je po odkritju vseh intrig generalnega dtabft. Predno bodo VBi Častiti naročniki dobili ta list v roko, bode že končana velika komedija koncem tega stoletja, a kaj lahko sledi tej Se krvava rsbuka in bodisi, ako bode Dreyfus oproščen, ali krivim spoznan. Na vsak način pa je dokazano, da je v francoskej armadi veliko gnjilega, posebno od zgorej, in tako se godi z vsako armado, kjer bo vojaki objednem politikarji in ljudstvu« ktero vse Žrtve doprinaša, s ail o vtepajo svoje mnenje. Iz naši! mml kolonij. C i n i amerikanske omike. Manila, 7. sept- Kapitan W. L. Buttler je b tremi stotnijami oddelkom konjištva in jednim topom včeraj pri Sail Rafaelu zadel ob oddeleK vetašev. Amerikanci so razprSili vstaše in sedem mož vjeli. Vplenili so pet pušk in množino streljiva. Rnzdjali so sedem *itnic polnih riža. Vstaši spadajo najbrže pod poveljuištvo generala I'io del Pilar, kteri Be je z svojo glavno armado umaknil proti severu. Vsako noč se prikažejo okolo Imusa male če te Filipincev in streljajo na amerikanske prednje straže. V torek večer po poslali Amerikanci dve stotnije pešcev nad nadlegovalce in jih odpodili. Ame-rikanski ogledulii so izvedeli, daje Aguinaldo v pokrajini Cavite poveljujočega generala Filjpincev postavil v zatožni stan, ker ni izpolnil povelja, Imus napaBti. Dobili so baje dokaze, da so mestni major in pet članov mestnega zastopništva dejanski pristaši vstašev. in da mnogo Bled nji h pride preo! »ločenih v mesto. Prevožni parnik ,,Newport" bodo sottiijo prostovoljnega signalnega oddelka, konjištvo iz Nevade in razne odpuščene vojake odpeljal v Zjed. države. Na ojstrini noža. Položaj v Transvaalu je postal izvanredno napet; vsaka ura nam zamore prinesti brzojavno vest, da so se Boerci odločili svojo neodvisnost proti orjaškej britskej državi braniti z Mauserjevo ruško v roki. Ali je John Bulla v istini Joe Chamberlain zapeljal, da se bode brez vsacega srama spozabil napasti malo državo Boercev? Angleži sicer svoje postopanje opirajo na mednarodno pravo svojih državljanov, kteri imajo v TranBvaalu velike kupčije in špekulacije, a nikakega prava, da pa pri tem igra veliko vlogo tudi poželjivost po zakladih zlata v Witwatersrand okraju, je tudi istina. Mlada holandska kraljica je sicer pismeno prosila svojo staro teto na britiškem prestolu, da naj skrbi, da se v južnej Afriki mir ohrani, stara kraljica Viktorija je mogoče popolnoma miruželjna proti Boerskej ljudovladi, ali njo niti ne vprašajo, ako -si Joe Chamberlain v glavo zabije* in se ponaša kot pomnožitelj ali razširjalec brit-ske države in hoče prouzročiti, da Velika Britanija postane posestnica zlatokopov v Witwatersrandu. Okolu poslednje zadeve se tudi vse suče; skrb Angležev za Uitlan-derje (tujce) v TranBwaalu je ravno tako dobra konvencionelna laž, kakor je govoričenje o civilizacijskej misiji Amerikancev na Filipinah. Kakor v Londonu, tako tudi v Pretoriji in Johannesburgu zelo dvomijo, da je oboroževanje v Transvaalu kakor tudi ono angleške vlade že predaleč dospelo, da bi se Se zamogli mirovnim potom pobotati. Velika Britanija je že nekaj mesecev svoje vojne oddelke pomnožila v južnej Afriki in sedaj je skoraj prisiljena tudi dati tem praktično delo, da ne nastane kak upor v njih vrstah. Vlada Boercev se je pa temu v očigled tudi po vseh svojih močeh obroževala, da je svoje oddelke oborožila in jih imela vsak treuotek pripravljene, da odkorakajo na določena mesta in zasedejo važne pozicije. Kljubu krčevitemu oboroževanju in pošiljanju vojnih oddelkov iz Anglije, bodo Angleži, ako do vojne pride, spočetka imeli težavno stališče ; Boerci jih bodo v številu nadkri-1 je val i, ali borili se bodo tudi Brdi-fco in odločno, ker vojevali se bodo za obstanek njih ljudovlade in po svojem kopitu umerjeno prostost, ktero drugim ne privoščijo; angleški oddelki bodo seveda v začetku v manjšem številu in ker je angleški vojak samo plačan, ali najeti vojaki, se tudi ne bodojtako hrabro borili, toda konečuo morejo Boerci vendar podleči pred ogromno bogato državo. Nemcem seveda ni nič po godu ta vojna, posebno ker Bami tja doli svoje požrešne oči obračajo, Viljem bi pa kaj rad igral vlogo zaščitnika Trausvaala, kar je pred par leti kaj odločno pokazal, ali sedaj si ne bode kaj tacega upal. Da Nemci pokažejo svojo srd proti Augleži, se je mnogo v Transvaalu živečih Nemcev oglasilo prostovoljno v vojno službo, ali tudi ti ne bodo konečuo rešili Boercev, ako se Augleži resno lotijo vojne, kar pa bodo najbrže storili, da se maščujejo za nekoliko star poraz in dobe v svojo pest, ali saj pod svojo kontrolo tamošnja zlata polja. Velevlasti sveta in njih kolonije. Gospod Paul Bavre, tajnik ,,So-eiete de propagande colonialet: v Parizu je napravil študije o tem predmetu in iz teh posnemamo nekaj zanimivih številk: Prebivalstvo držav, ktero s kolonijami vred več nego 10 milijonov duš štejejo so: Anglija......... 406 milijonov Kitaj........... 400 Rusija........... 132.5 ,, Francija........ 97.5 ,, Zjed. države...... 85.5 ,, Nemčija.......... G1.5 „ Japonska........ 45 ,, Avstro-Ogerska.. . . 44.5 „ Nizozemska...... 33 „ Turčija.......... 25.5 „ Belgija.......... 23.5 Španija..... .... 18 „ Brazilija......... 17 ,, Portugal......... 13.5 „ Meksika.......... 11.5 }J Prebivalstvo Anglije se razvršča na 40,405.000 duš v Evropi, 308,-300.000 v Aziji, 45,000.000 v Afriki, 7,100.000 v Ameriki in 5,500.-000 v Avstraliji. Površja zemlje imajo države več uegomililon štirjaških kilometrov: Stir, kiloinctr. Anglija.............. 31,000.000 Rusija............... 22,800.000 Kitaj................ 11,200.000 Zjed. države.......... 9,S26.000 Brazilija............. 8,362.000 Nemčija.............. 3,200.000 Turčija.............. 2,980.000 Argentin i ja........... 2,790.000 Portugal............. 2,360.000 Belgija............... 2,329.000 Nizozemsko........... 1,947.000 Meksika.............. 1,937.000 Perzija............... 1,645.000 Bolivia.............. 1,324.000 Columbija...............1,203.000 Peru.................. 1,137.000 Venezuela............ 1,044.000 Španija.............. 1,013.000 Velika Britanija zavzema bodisi prebivalstva ali površine zemlje prvo mesto. Ima pod svojim žezlom posredno in neposreduo četrt del človeštva; drugi četrt je kitajsk. Skoraj četrt del imajo Rusija, Francoska, Zjed. države in Nemčija. Tri četrtine vsega prebivalstva vlada toraj šestero držav. Velika Britanija ima v Evropi le 325.000 štirjaških kilometrov, toda 5,823--000 v Aziji, 6,800.000 v Afriki, 9,494.000 v Ameriki in 8,546.000 v Avstraliji. Dopisi. S pota, 4. sept. Ako človek po preteku par-let zopet obišče Cleveland ne more reči, da se je v notranjščini mesta kaj doBti spremenilo, pač pa se zunaj mesta kaj marljivo gradi in zida. Razne tovarne dobro delajo, gost dim se vali iz visocih in malih dimnikov, a zelo hud ropot iz tovarn ob jezeru. Število Slovencev seje baje lani in letos precej pomnožilo in povedali so mi, da lahko vsakdo delo dobi kdor delati hoče ; toraj je priviligiranim štaparjem odklenkalo, kar je popolnoma prav, kako pride marljiv Človek do teg», da se mora truditi za malomarneže. Malomarneže menim one ljudi, kteri bi lahko delo dobili, pa ga nečejo iBkati in niti sprejeti, ne pa one, kteri bi radi delali, pa dela dobiti nemorejo. Bivanje Slovencev se ni nič spremenilo, kmalu bi med njimi našel več denarja, nego sloge, ako bi človek naletel na štiri rojake, bi našel jih od štirih strank, kdo je temu kriv nemaram razmotrivati, ali globoko sem pogledal in marsikaj sprevidel. Sedaj imajo Slovenci tam ustauovljena štiri podporna društva in zatrjevalo se mi je, da vsako lahko dobi dovolj članov. Po-prašal sem par rojakov glede Jed-note, ali rekel mi je nekdo: ,,Kaj nam potreba druzih Jednot, mi sami lahko svojo Jednoto ustanovimo!" Ustanovimo da, ali s kakim vspešnim delovanjem! Toraj 0 kakej celokupnoBti ni govora, tudi ne o dveh strankah, ampak večjih mora biti. Pevska društva sta Sla rakom žvižgat in ribam gost; „Sokol" pa nemore ne živeti, ne poginiti. Ali je temu kriv prevelik brezpremisleni ustanovljan-aki pogum, ali mlačnost, ali nekaj druzega —. Sedaj se poskuša UBta-noviti slovenska tiskarna za mesečni list in ako bi dvakrat shajal, tiskar ne najde računa, ali izdatelj ne; o zasobnih delih pa tudi ni Bog ve kaj pričakovati, posebno med uašim narodom ; društva tudi nemorejo syoja pravila vsako leto večkrat tiskati dati. Pa le pogum, saj ni treba več kakor kacih $600 do $800, ako ne pojde, se pa pelje, pa kaj zato, brez poskusa ni izdelka, kdor nič ne tvega tudi nič neprido-bi. Kaj pa ako drugo leto v jeseni demokratje zmagajo z svojim kandidatom za predsedniško mesto in temu sledi brkanje po colninskem tarifu, temu pa štapanje tovarn in delavcev? Potem je vsa glorija pri kraju. Pa mi kdo zamore danes reči, da to ni mogoče : v tej deželi je najskrajnejša nemogočost — mogoča. Niti na um mi ne pride, da bi hotel koga žaliti, ali vpoštevati je okoliščine, in baš tu imamo okoliščino, da med Slovenci v Cleve-landu ni najti nobene prave centrale kjer bi bo Slovenci shajali in pogovarjali o položaju in dokler ne bodo centralizirani, ma-kari v dveh strankah, ni mogoče govoriti o lepšej bodočnosti in kakem napredku, vse je le samo ži-votarenje in to bodisi v političnem ali društvenem življenju. Nikakor ne moremo reči, da ni tam skuše-nih mož, ali vlada pa med njimi tudi neka ljubosumnost. Rad bi še več pisal o Clevelandu, toda zamogli bi me nakteri napačno umeti, drugi drugače zavijati namen, tretji podtikati stvari, o kterih niti ne mislim ; toliko mi naj bode pa vendar dovoljeno reči, da prosto izrečem svoje mnenje, da sem našel že več slovenskih naselbin z manjšim številom prebivalstva, toda v lepšej celokupnosti, bolj centralizirane, 1 zato je pa njih vpliv in ugled mno- ter preudarja delavske, politične in društvene razmere in v to naj bi delali skušeni rojaki v Clevelandn, vse drugo samo pride. F. S. Evans, Iowa., 3. sept. Slavno uredništvo „Glas Naroda", prosim da sprejmete moj kratki dopis v predale lista, saj iz našega kraja je pač redka stvar dopis v slovenskem listu. Z delom gre tukaj hvala Bogu še precej dobro in delamo po S ur na dan. Pred letom smo že tukaj nameravali ustanoviti delavsko unijo, ali ko je družba to zvedela, je vse one delavce odpustila, kteri so delali za unijo in to 23. minolega meseca; ta dan smo imeli zborovanje in nas jt nad 80 mož pristopilo, vdrugič p: nad 50, sedaj nas je nad 130 članom unije, in tudi nekaj zamorcev j< vmes. Opam, da bodo čez neka časa vsi k uniji pristopili, ako ne jih bodo pa iz mesta stirali. V tej deželi so skoraj vsi delavci pri Unijah in uprav te še nekoliko pripomorejo, da zaslužek še niso nist prav hudo znižali. Ta naša družbo se je dolgo L'ni je branila, ali sedaj jej ne pomaga nič. K aklegu srčne pozdravim vse rojake po širne; Ameriki. .Josip Svete. Razne vesti. Vspored za Deweyey sprejem. Glavni odbor za Devveyevo slav-nost je imel te dni sejo ter določil vspored za VBe trije slavnostne dneve 30. septembra določena parada na kopnem se bode pomtkaia po sle« dečih cestah: Od 122. ceste po Riverside Drive doli na 72. cesto, potem na 8. Ave. 59. cesto, 5. Ave. 23. cesto, Broadway, Union Square, 14. cesto, University Place in Washington Square, kjer se bode parada razšla. Admiral Dewey bode dospel z „OIympijo" najbrže v četrtek 28. septembra, kteri dan je določan kot sprejemni dan. Severo-atlantiško brodovje pod poveljni-štvom Sampsona, ga bode pri Tomkinpville pričakovalo. Najpre-je bode Sampson pozdravil admirala in potem bodeta major Van Wyek in general Butterfleld na ,01ympiji' pozdravila Deweya v imenu mesta New Yorka. Zvečer bodo na obrež ju Seabriglit v New Jersey in Far Rockaway na Loug Islaudu zažigali umetalen ogenj. Drugi dan bodi vodna parada, pričenši ob 1. uri popoludne. Prva bode vozila ,01ym-pija', njej bodo sledile druge vojne ladijo in izletui parniki. Pri general Grantovem nagrobnem spomeniku se bode ,,01ympija" zasidrala. Druge ladije bodo mimo vozile. Zvečer bodo zažigali veliki umetal-ni ogenj. V soboto 30. septembra bodo zmagovalca pri Manili peljali v City Hall in mu podali srebrno čašo. Šolski otroci mu bodo pri tej priliki peli. Pri zajutrku v Clare-mont hotelu se bode slavljenec odpočil za popoludaujo parado na kopnem. Zvečer bodo moštvu ,,Olympije4< priredili pojedino v Waldorf-Astoria. Za parado na kopnem bodo na raznih krajih zgradili odre, na kterih bode za 20.000 ljudi prostora. Razun pyro-tehničnih prizorov ob Grantovem nagrobnem spomeniku iu na Wards Islandu bodo zažigali umetalne ognje na Plaza v Mount MorriB parku, na Union Square, pred City Hall, na Southern Boulevardu in Bronx, v Prospect parku, pred Borough Hall v Brooklynu, pred Long Island City Court in na Barron Hill, Stateu Island. Stradajoči vojak. Na 31. cesti v New Yorku Be je srečnika so morali odvesti v bolnišnico, kjer je izpovedal, da odkar je minoia vojska ni imel stalnega dela. Vstopil je k šestemu prostovoljnemu polku v Massachusetts, ko so mu zagotovili, da bode dobil zopet svoje delo v Bostonu, ko se povrne iz vojske. Ko je pa prišel po končani vojski nazaj, bil je njegov prostor zaseden in njegovi nekdanji bosi so mu rekli, da nimajo zanj dela. Velike množine metiiljev je te dni prišlo v New York na obisk. Posamezni metulji so fr-i'ral i po cestah in čez hiše in se vsedali na drevesa in grme, kjer jih je lovila naša vse opazovajoča mladina. Po vsem mestu je bilo videti mnogo lepih živalic. Metulji so bili večje vrste z rdečer-njavimi, črno obrobljenimi preru-tami. Kaj je prigualo metulje v metropolo ob Hudsonu je težko uganiti. Židovsko novo leto. Veliki praznik novega leta pod imenom „Roš Hošana" je židovsko prebivalstvo v New Yorku 5. s^pf. splošno praznovalo. Razni tempelj-ni in sinagoge so bile pri božjih službah s pobožnim ljudstvom ua-polnjeno. Židovske prodajalnice posebno na iztočni strani mesta so bilo večinoma zaprte. Prijatelji in znanci so se medsebojno obiskali. Popoludne in zvečer so se vršile razne zabave in židovska gledališča so bila ta dan mnogobrojno obiskana. Restavrater v Barge Cilice je pripravil pojedino štiristo tam zadržanim Židom, pri kteri so l>;ie ,,košere juhe", „košere piske" in tudi vse druge jedi po „košer" ol i-čaju pripravljene. Požar v niilijonarskeni delu mesta. V noči od Brede na četrtek je nastal ogenj v hiši štev. 12 E. 03. ul. in napravil škode za $75.000. Ob času požara sta bile le služkinje v hiši, gospoda je pa v Evropi. Policaj je okolu 11. ure ogenj zapazil in pozval gasilce, kteri so imeli doBti posla, da bo ogenj omejili. Svak Wallaha, tovarnarja zlatih verižic in posestnika hiše, v kterej je bil ogenj, zagotavlja, da je hiša in vsa oprava vredna $200.000; hišua oprava je pa večinoma poškodovana vsled vode in požara. Požar ob vodi. V Brooklynu je 7. septembra zvečer pogorelo 500 čevljev dolgo iu 70 Čevljev široko skladišče na pomolu št. 47. Škode je $100.000. Kako je ogenj nastal ui znano, sumijo pa, da je kak delavec stresel goreči tobak iz pipe. Požar je postajal tako nevaren, da so vso te dni Merritt Harrington, bivši | go boljši. Res prav bi bilo, da se I vojak v španski vojski vsled lakote naš narod bolj centralirira in Bhaja,' in onemoglosti zgrudil na tla. Ne- No, Sir!.. Mi nismo edini pivovarji na svetu, pač pa smo pi-vovar, kteri vari in prodaja najboljše pi vo, ktero se imenuje Ali piješ to? Naprodaj je povsod i v steklenicah in sodih. Izvrstno glede čistosti. Bosch Brg. Co. LAKE LINDEN, - - - MICH. Kntered as second clas matter at * e New York, N. Y. Poet office ' 'ctober 2. 1893 „GLAS NARODA". ist slovenskih delavcev v Ameriki, j zdajatelj in urednik: Published by F. SAKSER. i 09 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, pol leta..............$1.50, L a Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . - „ 3.50, i, „ „ čstrt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „GlaB Naroda" izhaja vsako s^edc in soboto.* „GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in OBobnosti se ne natisnejo. De .ar naj se blagovoli poslati po Mun Order. Pij spremembi kraja naročnikov rrosuuo, da se nam tudi prejšnje bivališč«* naznani, da hitreje najdemo nasi )vnika. DopLom in pošiljatvam naredite aaslovom : „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City požarno brambo dolenjega mesta pozvali na pogorišče. Poleg tega so > d vodne strani gasilne ladije izdatno brizgale vodo na velikanski plamen. Užgalo seje tudi več ladij v bližini, med temi parnik „Buceros", kteri je nedavno prišel iz Calcutte, toda predno seje ogenj na ladijah razširil, zavlekli so jih na prosto vodo in plamen po< gasili. S«1 le po dveurnem napor nem delu se je vrlim ognjegascem" posrečilo ogenj omejiti, omenjeno skladišče pa je do tal pogorelo. Požar v (iarden City. V gorenjih nadstropjih Garden Citv hotela v Garden City, L. L, jo izbruhnil ogenj 7. sept. zjutraj. Vsi gostje so srečno ušli iz poslopja, akoravno so uekteri zgubili nekaj osobnega imetja. Požarne brambe iz Hempsteada, Mineole in druzih krajev so bile kmalu na mestu, toda vsi napori ogenj zadušiti so bili zaman. V malo minutah so bila vsa gorenja nadstropja v plamenu, gasili so torej ta'del poslopja, med tem ko so ljudje iz dolenjih nadstropij nosili hišno orodje in druge dragocene reči. Cez pol ure pa je bilo jasno, da bode ves hotel postal žrtev plamena, ker je jelo primanjkovati vode, kar je ognjegasce v njihovem delovanju zelo oviralo. Uzrok požara ni znan. Hotel so še le pred par leti povečali in je imel za več nego 300 gostov prostora. Škoda znaša £150.<>00, ktero le deloma pokrije zavarovalnina. Ali je umor? Kingston, N. V., 7. sept. Včeraj zjutraj so v Roundont potoku našli truplo Avstrijca Frank Lud-wiga. Vse okolščine kažejo nato da je bil mož umorjen. Ludwiga so pogrešali od nedelje. Imel je takrat $100 pri sebi. Njegovo čelo je razbito in tudi na druzih delih glave je videti razne rane. Iz kakovosti poškodovanj se da sklepati, da je mož dobil ista poprej, nego je padel v vodo. Denarja niso več našli pri njem, pač pa je bila zlata ura še v žepu mrtveca. Mrtvec na vlak d. U t i c a, N. Y., 7. sept. Na Adirondack ekspresnem vlaku, kteri je danes zjutraj sem dospel je umrl Emil KautVman iz New Yorka. Mladi jetični mož je pred uekterimi tedni šel v Adirondacks zdravja iskat. Pred nekterimi dnevi pa je začel tako brzo hirati, da so njegovi stariši sklenili ga vzeti domov. Spremljana od zdravnika bo je napotila družba v spalnem vozu eks-preenega vlaka proti domu. Toda kmala potem, ko se je pričel vlak pomikati naprej, je bolnik umrl. Tukajšnja želez nična oblast, o dogodku obvestena, je po coronerje-vem navodilu poslala pogrebnika po mrtveca na kolodvor. Ko je vlak sem dospel in bo hoteli mrtveca vzeti iz spalnega voza, so se KauT-manovi temu tako odločno uprli, da sta konečno pogrebnik in policaj morala prazna oditi, mrtvec pa ostal v polnem vozu potnikov do New Yorka. V srce ustrelil. James Hayes 21 let star je prišel te dni v James Pickerdonov restav-rant v Jersey City ter zahte~al kavo in kruh. Ker se je surovo in žaljivo obnašal, tiral ga je Picker-den na cesto. Toda Hayes je prišel kmalu zopet nazaj in na novo pričel zabavljati. Pickerden ga je v drugič hotel iztirati; pri tej priliki je Haves zgrabil težak šolnik in ga vrgel v Pickerdena. Slednji je nato skočil za mizo po gorjačo in revolver in šel nad Hayesa. Ustrelil je dvakrat nanj ; krogla je zadela srce, kar je provzročilo takojšno Bmrt. HayeBovo truplo so prenesli v njegovo stanovanje, Pickerdena pa zaprli. Tekmovanje. Philadelphia, 6. sept. Iz Pittsburga se brzojavno poroča, da je v Harrisburgu včeraj dobila Eureka Fuel Co. dovoljenje za poslovanje. Nova družba bode izdelovala koks in tekmnovala s H. C. Frick Co., ktera ima sedaj monopol koksa pri Connelsville. Med ravnatelji nove družbe je tudi J. P. Brennen iz Pittsburga, kteri je bil 12 let glavni poslovodja pri Frick Co. V pondeljek bode družba sklenila pogodbo nad S500.000 za zgradbo kok-sovih peči in vodnih naprav. Peči bodo po najnovejšej sestavi zgrajene. Huron AVater Co., ktero so včeraj v Harrisburgu inkorporirali spada Eureka Co. Vse zahteve morajo dovoljiti. W i 1 k e s b a r r e, Pa., 7. sept. Posestniki Stevens premogokopov v West Pittstonu, kjer so minolo soboto nastali nemiri, bo se sku šali danes s štrajkarji pobotati iu jih pregovoriti, da bi se zopet po dali na delo. Toda delavci so rekli, da se ne bodo vrnili na delci, ako ne dovolijo vse njihove zahte ve. Prodajalci imajo vsled štrajka veliko škodo. Nesreče na železnicah. Connelsville, Pa., 6. sept. Kakih 50 osob je bilo danes večer ranjenih, ko sta skupaj trčila dva vlaka Baltimore & Ohio železnice na tukajšnjem kolodvoru. Le pametnemu ravnanju vodje lokomotive seje zahvaliti, da se ni pripetila večja nesreča. Prvi del vlaka štev. 5 je zadel ob vlak z Wagnerje-vimi vozovi, oba vlaka bi imela dospeti okolu 7. ure v Pittsburg. Strojevodja vlaka z Wagnerjevimi vozovi je zgubil kontrolo nad vlakom, celo zračna zavora mu je odrekla in zato zadel ob drugi vlak. Dva voza sta bila hudo razbita in potniki v razvalinah; k sreči so takoj na pomoč priskočili ž lezni-ški služabniki in potniki iz druze-ga vlaka in ljudi oprostili. Nihče ni hudo poškodovan. Roanoke, Va., 6. sept. Blizo Narcows postaje Radford divizije Norfolk Western železnice je akočil vlak iz tira. Dve osobe ste bile usmrtene, 28 je pa ranjenih. Jamestown, N. Y, 6. sept. Vlak Erie železnice štev. 5, kteri ostavlja Jamestown ob 3. uri 13 min., je pri Millers poataji iztočno od Cambridge Springs ob 4. uri 40 min. danes zjutraj zadel v tovorni vlak. Tovorni vlak je Btal na stran-Bkej progi in glavno progo napravil prosto za osobni vlak, toda pu stili so odprto ogibačo. Osobni vlak je pridrvil v hitrosti 60 milj na uro in vsled odprte ogibače krenil na stransko progo ter z vso silo zadel v tovorni vlak. Mnogo voz je bilo razbitih, drugi pa bili vrženi s tira; tri osobe so bile usmrtene, več pa ranjenih. W i 1 1 i a m s o n, W. Va., 6. sept. Danes je skočil v Dinges prodoru s tira tovorni vlak, sedem osob je bilo usmrtenih, od teh trije železniški služabniki in Štirje trampi. Cena jekla gre kvišku. W ashingtoD, 5. sept. Mornarici postaja povišanje cene jekla zelo občutna. Lally & Co. v Bostonu je prosila, da se jej podaljša obrok za zgradbo torpedo vk ,,De Long" in ,,Blackley". Mixous v Elisabeth Portu so oddelku mornarice naznanile, da je Sedaj nemogoče dobiti jekla in železa za zgradbo torpedovk ^Richolson' in ,O'Brien', in da tudi oni morajo prositi po-aaljšanje določenega obroka. V raznih ladijedelnicah je dvanajst torpedovk v delu, kterihi zgotovitev se bode vsled pomanjkanja jekla več ali manj zakasnila. Cena za zgradbo vojnih ladij potrebnega materijala je za kakih 35 odstotkov poskočila. Nesrec-e pri parobrodarstvu. W a s h i n g t o n, 7. sept. Po letnem poročilu načelnika nadzorstva parnikov, generala Dumonta se je leta 1898. dogodilo nesreč z 48 par ni ki; od teh 7 po ognju, 13 po trčenju, 8 vsled razpoka parnih cevi, 2 po rzstrelbi in 18 vsled ob-tičanja na skalah in obalih in ladjelomu. Ljudi je 404 žrtvovalo življenje, in se to pomnožilo od leta 1897. za 123. To pomnožitev pa je pripisovati vtopljenju parnika ,,Portland" dne 27. novembra 1898 na obali MassachuBsettsa, ko je vtonilo 127 osob. Od vsega števila vtopljenih je bilo 158 potnikov in 246 mornarjev. Poročila o rumeni mrzlici. Washington, 7. sept. Dr. Carter v Key West brzojavlja glavnemu zdravniku mornarske bolnišnice, da so včeraj zvečer amerikan-ski zdravniki v onemu mestu opazovali 64 na rumeni mrzlici bolnih osob. Kubanski zdravniki so nadzorovali polovici toliko bolnikov. Dr. Carter misli, da bodo dr. Mc-Lanahan, kterega se je prijela mrzlica, ozdravil. V Miami so na rumeni mrzlici bolnega osamili. Kakor se iz Key West poroča, so se vojaki vkrcali na prevožnjo ladijo ,,San Marcos". Ljudje so pri najboljšem zdravju, že 10 dni ni nihče zbolel. Najbrže bodo vojake pripeljali v New York in od tam po železnici poslali v trdnjavo Mc-Pherson pri Atlanta Ga. Glavni zdravnik Sternberg je dobil iz Ha-vane poročilo, da so trije vojaki na novo zboleli na rumeni mrzlici. Do sedaj je skupno 13 vojakov zbolelo na tej bolezni izmed kterih bo trije umrli. Vožnja za dva centa. Chicago, 7. Bept. Chicaška General Electric Railway je danes pričela prodajati dvanajst vožnjih listkov za 25 centov. Listki £ samo na stranskih črtah veljavni, ktere so le samo približno po dve milje dolge. S takim listkom se ne more nadaljevati vožnja na glav nih črtah. Belopoltni glavar Indijancev. Chicago, 7. sept. V dveh tednih bode postal Tom. Roddy iz Chicage, glavar Winebago Indijancev v Black River Falls, Wis. Roddy je Amerikanec irskega pokolenja, kot glavar rdečekožcev se bode imenoval „beli bivol". Njegov prednik ,, Black Hawk" je bil polnokrven Indijanec. Ko je minoli teden umrl, izvolili so člani plemena Roddva svojim glavarjem. Roddy je bil več let agentom Indijancev in oskrboval njihove opravke v Washingtonu. Hnda vročina na zapadn. Kansas City, 6. sept. Včeraj je bila huda vročina v državi Kansas in Missouri. V Topeki je kazal toplomer 102 stopinja, v New Mexico pa 106. Chicago, 6. sept. Včeraj je tukaj vladala huda vročina. Suša je velika, ker že 25 dni ni deževalo. Perje pada ovenelo raz drevo; trava je pa vsled dolge vročine in Buše rujava postala in izgleda kakor po-žgana. Pri nas v New Yorku smo pa imeli poslednje dni še nekaj dežja, a tudi vročina je malo opustila, v sredo je bilo pa celo precej hladno. Se potegujejo za tovariše. Chattanooga, Tenn.,5. septembra. Vsi premogarji in rudniški delavci Dayton Iron & Coal Co. ao šli danes v Dayton, Tenn., naštrajk, ker družba nektere nedavno odslov- 1 j en r> ft lane od United Mine Workers ni hitela zopet nastaniti. V dveh premcgokopih je 650 mož ustavilo delo. Dva plavža iste družbe bodo najbrže radi pomanjkanja premoga morali zapreti. Dragoceno življenje. Atlanta, 6. sept. Sigmund Landauer, predsednik Southern Agricultural Works, jednem največjih podjetij na jugu, Bi je danes zjutraj segel po življenju. Njegovo truplo so našli na bregu Chatta hooche reke. Poleg trupla je ležala steklenica z morfijem. Življenje samomorilca je bilo zavarovano za $170.000. Velik parnik potopil. S a u 11 S t. Marie, 5. sept. Jekleni parnik „Douglas Houghton" b tovorom železne rude se je v Saint Maries kanalu pri Sailors Encampment potopil. Prišel je iz Gorenjega jezera in vlekel veliko jekleno ladijo ,,Fritz" z 7000 tonami železne rude obloženo. Ravno ko Bta obe ladije zavile v kanal, vtrgale so se verige krmila pri ,,Douglas Houghton", vsled česar je velikansko ladijo gnalo proti skalovju. Kmalu nato je treščil ,, Fritz" z vso silo na jeklene plošče ,.Douglas Houghton", da so se iste pod težo 9000 ton razbile kakor steklo. Parnik' se je brzo potapljal in zaprl kanal, da ni mogla nobena ladija voziti skozi. ,,Douglas Houghton" je bil največji parnik na jezerih in spadal k Rockefeller-jevi Bessemer črti. Potopljeni parnik bodo vzdignili. Rnmena mrzlica- Jacksonville, Fla., 6. sept. Rumena mrzlica se v Key West še vedno širi in s številjenjem bo dognali, da je že 62 osob zbolelo na nevarni bolezni. Danes se že zopet poroča o smrtnem slučaju, šestem od zbruha nalezljive bolezni. Key WeBt je menda vse okuženo in seje bati pomnožen j a bolezni. Sedaj hočejo osobe, ktere niso vajene podnebja, kakor hitro mogoče odpraviti iz mesta, kar bode še mnogo časa trajalo in med tem časom ravno taki ljudje lahko obole. Dr. Porter pa vkljub temu meni, da položaj ni nevaren. Miami, Fla., 6. sept. Nek mož po imenu Anderson, kteri je 1. sept. dospel iz Key West, je zbolel na rumeni mrzlici. Mnogo ljudi je danes zapustilo mesto. Obožani zlatoiskalci se vračajo. Port Townsend, WaBh., 6. sept. Med potniki, iz Alaske došle-ga parnika „City of Topek je bilo tudi število obožanih zlato-iskalcev od Copper Riverja. Zvezna ladija „Perry" je bila v Valdez, ko se je družba podala na pot. , Perry4 namerava kakih 40 obožanih rudarjev vzeti na krov, pravijo pa, da jih bode prišlo kakih 80 ali 100, kteri bi radi šli nazaj v domovino. Evropejske in drnge vesti. London, 5. sept. Ivrševalci oporoke baronovke Hirsch naznanjajo, da od umrle njenemu posi-njenecu baronu de Forest zapuščeno premoženje znaša 25 milijonov frankov. K temu dobi še posestva Rossitz in Eichom v Avstriji. Mlajši posinjenec baron Raymond de ForeBt dobi 20 milijonov frankov in grad Beauregard blizu Pariza. Ta volila bodo oskrbovali varuhi, dokler bodeta mlada barona 30 let stara. Baronovka je dalje volila svojima posinjenecema vso opravo njene hiše v Rue de P Elysee v Parizu, kakor tudi dve hiši na isti cesti. Hischova ustanovitev v New Yorku dobi $1,200.000 in jednaki zavod v Montrealu S120.000. Barcelona, 6. sept. Kakih 12.000 tovarnarjev se je upiralo plačati nove davke. Posestniki zemljišč so Bklenili temu izgledu Blediti. Transvaal in Anglija. London, 5. sept. ,,St. James Gazetta" pravi, vojno ministerstvo namerava tri brigade pešcev v Kap-stadt poslati. Polki imajo baje povelje v 24 urah odriniti na omenjeno mesto, časopis dostavlja, da v vojaških krogih smatrajo vojsko neizogibnim. Uradno Be poroča, da vest o izdaji proklamacije za sklicanje rezerve, ni reBnična. „Time9" se iz Newcastle in Kap kolonije brzojavlja, da vlada velika razburjenost, ker v Transvaal republiki zapirajo ljudi radi vele-izdaje. Državni pravdnik Sinutf zanika, da bi se tako zapiranje vršilo. Pravijo, da je to le začetek ostrejšega postopanja Boercev. Oblasti so radi strahu, kt-ri se kaže med ljudstvom vznemirjene in skušajo množico pomiriti. Vodje Uit-landerjev se za sedaj n- bodo vrnili v Johannesburg, k"r menijo, da bi tak poskus ne imel nikakega namena. Železnice še vedno niso vstanu prevažati vse ljudi, kteri Transvaal republiko ostavljajo. Nedoločen odgovor Transvaal vlade na zadnji brzojav kolonijalnega tajnika Chamberlaina vzbuja misel, da se Boerci trudijo, dobiti odloga. V Praetoriji vlada prvotno mnenje, da zadnji brzojav Transvaal vlade, pušča „modus vivendi" odprto pot. ker Chamberlainove predloge glede dovolitve volilne pravice po petletnem bivanju v deželi, sprejme. Dalje se iz Praetorije poroča, da je napetost že ponehala, akoravno uzroki niso znani. Tudi se poroča, da se bržkone predsednik Kriiger ne bode udeležil posvetovanja v Kapstadtu. V londonski pisarni od „Stand-ard and Diggers News" je včeraj iz JohanneBburga dospel brzojav, da tam kroži vest, Transvaal vlada je privolila se udeležili posvetovanja z britiškimi zastopniki. Iz istega mesta se dalje naznanja, da so že dalj časa izdana zaporna povelja proti uraduikoma Pakeman in Mo-nypenny, ktera bodo zaprli, kakor hitro bi hotela Johannesburg osta-viti. B a r b e r t o n, 5. sept. Kakor pravijo, so Swacis pripravljeni v slučaju vojske Boerce napasti, ako jim Anglija istega ne prepove. P r a e t o r i a, 7. sept. Trans-vaalska vlada je po tukajšnjem angleškem diplomatičnem agentu sir Alfred Milnerju governerju Kap kolonije vprašala, ako bode dal kako pojasnilo glede oboroževanja britiških vojakov ob transvaalski meji? B 1 o e m f o n t a i n, • 7. septembra. Pravijo, da je prebivalstv Transvaala poklicano k orožju in meščani pozvani biti pripravljenim. Slednji odgovor, kterega so Boerci poslali Angliji, smatrajo kot znamenje, da je zginilo vse upanje vzdržati mir. Johannesburg, 7. sept. Župan naznanja, da j^ vlada pripravljena mestu pomagati pri oboroževanju, ako bode potreba. Cena živil je od 10 do 15 odstotkov poskočila. Prodajalci spravljajo zaloge v kleti. London, 7. sept- Položaj v Transvaalu se je od včeraj na slabše obrnil. Od Boercev Angležem stavljena zahteva, dati pojasnilo radi oboroževanja ob meji je ponosne Albione užalila. Ako se bode pri jutrajšni seji kabineta kaj določilo, je še dvomljivo. Nekt^ri mislijo, da bode kabinet samo določil, do kterega časa m arajo biti obravnave dokončane. ,,Morning Post" objavlja danes zjutraj brzojav izPietermaritzburga, stolice Natala, da bodo danes poslali Boercem ultimatum, toda vest ni prav verojetna. Istočasno Be poroča, da bode sir Alfred Milner governer KapBtadta od Transvaal vlade zahteval oproščenje urednika pri „Trasvaal Leader", kterega so 2. sept. radi veleizdaje zaprli. Ra-zun tega se poroča, daje S00 oboroženih Boercev odkorakalo iz Praetorije v Stauderton in vojaki v Pietermaritzburgu so pripravljeni v dveh urah odriniti. Standerton je Bamo 50 milj od meje oddaljeno. V bližini mesta je edini prelaz, a^czi kterega pelje pot iz Natala preko gorovja v Transvaal. Pri tem prelazu se je 18. januvarija 1881 vršil a krvava bitka, v kteri so Boerci odgnali Angleže. Londonska izdaja ,,Standard & Diggers News", uradno glasilo Boercev, prinaša danes članek, v kterem pravi, da je diplomatično občevanje med Transvalom in Anglijo pomirjajočega značaja in poravnanje navskrižja mogoče. Traas-vaal republika je na vse slučaje pripravljena, nadeja pa mirovne rešitve homatij. „Standardov" poročevalec v Jo-hannesburgn pravi, iz nedvomljivih znamenj se da sklepati da se Boerci, pripravljajo na boj. V torek po noči je odišlo težko topničarstvo iz Praet' rije proti Natalu. V Bloem-fontainu so nakladali velike množine Mauserjevih pušk. Najbrže bode orožje rešilo vprašanje, ako bodo v bodoče Angleži ali Boerci vladali južno Afriko. Simla, Indija, 7. sept. Trije polki konjištva, štirje polki pešcev in tri baterije topuičarstva so dobile p iv lje, biti pripravljenim za odhod v južno Afriko. Oddelek za oskrb ranjencev je dobil jednako p o vel j o. ILis'boHs:. Pravica. Že mesec dni je bil bivši voznik Boži d ar Eblet brez posla. Te nezgode je bil večinoma sam kriv. Ker delati tudi sam več ni hotel. Spočetka je sem in tja sprejel Kako priličuo delo; toda potem so ga njegove misli nadvladale in delo mu je popolnoma zoperno postalo. Marca meseca je zgubil svojo ženo. Uprav to je bil poslednji uzrok in spopoinil njegovo nezadovoljnost. . . . Ako bi se komu zamoglo reči, da ima smolo, bi se to smelo o njem reči. Po njegovem očetu je severno od mesta proti Kagranu podedoval čedno, nezadolženo hišo, in malo gospodarstvo, ktero je bilo spojeno z vozarenjem, vse je bilo v najboljšem redu, in tako urejeno, da bi se Božidar lahko preživel. Oženil se je z ubogo, toda marljivo, gospodarsko varčno in razumno deklico. Spočetka se jim je prav dobro godilo; njegova žena mu je v teku let povila šestero zdravih otrok; ob ietem času seje mnogo gradil. , Božidar je bil v zv^zi z stavbenimi podjetniki in lepe novce zaslužil. Toda prišl i so slabi časi, njegova obrt je nazadovala ; a ne samo to : pomrli so mu v par letih njegovi otroci in to v starosti, ko je imel največje veselje ž njimi, ker lepo so se telesno in duševno izvijali ; njegova žena je pričela počasi hirati, potem je imel zgubo pri živini in orodju, popadali in pogineli so konji, in kakor pravimo : jedna nesreča je drugej sledila. Udarec za udarcem je pomnože-val nesrečo. Prisiljenje bil delati dolg za dolgom na svoje poqestvo, das i seje ueustrašno upiral vsem nezgodam, vendar plaz se je pričel pomikati in šel navzdol proti brez-dnu vedn o hitreje. Upniki so mu vzeli hišo in posestvo. Kot postaran možje bil prisiljen iskati službe dninarja. Potem mu je že žena umrla — vse je bilo proč. Pričel se je v tap lj a ti v misli, zanemarjal svoje delo tako, da konečno ni več zamogel plačevati najemščine za siromašno stanovanje, v kterem je bi val poslednja leta z bolno ženo. Gospodar ga je postavil na ulico.. . Dva dneva in jedno noč se je brez podstrešja vlačil po vseh predmestjih Dunaja. Napočila je druga noč. Središče Dunaja je uživalo krasen, topel spomladanski večer. Božidar je prihajal od severa in bil namenjen se podati v Prater, kjer bi si zbral primeren prostorček za prenočišče ; kolena so Be mu šibela, ko je počasi šel mimo pro-zorov v Leopoldstadt. ZMo je ubožal. Njegov obraz jo postal rumen in upadel, njegova sicer ponošena obluka je postala umazana vsled prenočevanja na prostem ; zmedena brada mu je poslednji čas zelo osivela in njegova oči so mu vpadle. Utrujen se je dalje pomikal ter se za nobeno stvar več ni zmenil, odkar mu je žena umrla, malomarno je pričakoval osodo, ktera ga utegne še doleteti. Okolu njega je bilo vse živahno; v lepih oblekah se je veselilo mlado iu staro pomladanskega večera; to pehanje, šumenje in živahnost, muje prouzročilo nekoliko srama in ga malo upognilo, nekaka plahostga je navdajala, hkrb za bodočnost se je v njem oglasila. V priprostem možu, kteri je preje bival ob meji mesta, Be je pojavila radovednost iu pričel Jugoslovanska Katoliška Jednota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Jožef Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. Podpredsednik: Josip Pezdiro, 1024 South 13tli St., Omaha, Neb.; I. tajnik; Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; IT. ,, John Gj.obokar, Box 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agnič, Box 266, Ely, Minnesota. PREGLEDOVALCI KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota: John Preširn, Box 286. Ely, Minnesota; John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika Ivan Govžeta, Box 103, Ely, Minnesota. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA"- Dreyfus obsojen! Rennes, g. sept. Kapitan ALBERT DREYFUS je bil ravnokar spoznan krivim veleizdaje. Prebivalstvo Pariza i© grozno razburjeno, policija in vojaki so pripravljeni, da zaduše vsak nemir. Vojaška kamerila je zmagala, Dreyfus je žrtev lopovskih generalov. preseneteno gledati okolu sebe in strmeti. To krasne stvari v proda-jalnicah in njih prozorih, dobri duh, kteri je prihajal, ko je šel mimo, sedaj razne dišave, fini tobak, dobro vonječe klobase, šunke in druge sladuosti ; vse to ga je orno-tilo in se pričel opotekati. KoneČno se čutil zmedenega in omotenega kakor preganjana žival. Ker je bil gladen, mu jo omotica zapovedala sem in tja se nasloniti na kako hišo. Zavil jo je proti Praterju, kjer se je čutil bolj prostega, prekoračil cesto in Be počasi vlekel v Benci dreves drevoreda. Vršički in veje dreves so se lesketale v mladem zelenju; solnce je bilo na zatonu in se njegovi žarki krasno upirali na stolp sv. Štefana ; nebo je bilo jasno kakor ribje oko iu zarja lahno zarudela. Ta lepa podoba, prijetni večerni zrak, igranje otrok okolu klopi: vse to ga jo zbudilo malo iz zame-dene zamolklosti. Živahnost na ježnej cesti ga je pričela zanimati. Vsedel se na klop in gledal jahače. Vojaki v bleščečih oblekah, zasob-niki v finih jahalnih oblekah, jezdni hlapci v pisanih oblekah, gospe v ozkih jezdnih oblekah bo prijezdile mimo njega, Čutil je kakor nekako veselje nad lepo vzrejenimi živali, ktere so Be v večernem mraku pod starimi drevesi pomikale. Oživelo se je čustvo v njem, to malo veselje mu je dobro storilo, njegov trudni, dobrosrčni in molčeči obraz je postal malo otožen, v spomin so mu prišli lepši dnevi. Sam je sedel na klopi, roke sc» mu kakor trudne visele čez naslonjalo, gl avo je imel pokrito s po-uošeno Čepico, brado zmedeno in na roke naslonjeno, tako je tukaj čepel na skrajnem koucu klopi. Drugi sprehajalci, kteri bo iskali tukaj počitka in užitka lepega večera, so se odstranili od starega, umazanega postopača. Tako je nemo zrl in bil zadovoljen, s tem kar je videl. Do nastopivše teme je tako sedel. VrBte pliuovih svetilnic so bile prižgane. Za njimi v dolgem drevoredu so še vedno nove svetilnice uži-gali iu vedno bolj svetla je postala vrsta, med drevjem pa so bleščali veliki, beli električni mesci. Božidar seje vzdignol, roke vtak-nol v žep stare, razdrapane delalne ■ukuje in malo sklonjen počasi dalje šel. Sel dalje proti zvezdi Pra-toiju. Tam je bilo posebno živahno, lepi vozovi in izvoščeki, kolesarji in jezdeci so sem in tja švigali, prišel je do kamenite klopi iu zrl proti stranskimi drevoredi in grmovju. Zelo je bil truden in čakati moral, da n&Btaue prav temna noč, in si potem skrivaj poišče grmovje, v kterem bode prenočil. Ves dan ni nič jedel. Mraz ga je spreletaval. Segel je v žep po steklenici in našel Ae požirek žganja, kterega je spil in ■aj malo ogrel. V poslednjih dnevih je prvič žganje pil. Nikdar v svojem življenju preje ni pil te pijače; k večjemu je pred leti včasih šel se ženo in otroci kako nedeljo v predmestje na vrt pivovarne in tam spil kak kozarec pive. (Dalje prihodnjič.) Drobnosti. V staro domovino bo se vrnili: Matevž Sleržaj, in Anton Lenček oba iz ^orain, O., v Iiakek ; Anton Terček iz Pittsburga, Pa., v Podlipo; Stepan Antunič iz Santa Fee, New M., v Novi; John Petek iz East Helene, Mont., v Ribnico; Frank in Amalija Albrecht iz Chat-tam, B. C., v Idrijo; Božidar Simčič in Jovo Bogdanič iz Houston, Thx , na Reko; Valentin Trbančič iz Chicage, 111., v Ljubljano. * * * Dežel n ovladno poslopje v Ljubljani je bilo IS. avg. dopoldne slovesno blagoslovljeno. Slavnosti so se udeležili samo dežel- novladni uradniki. * * * D e t o m o r. 241etna Marija Ka-dunc iz Brezja pri Grosupljem je svoje novorojeno nezakonsko dete zadavila in je zakopala. Poizvedu-jočim orožnikom je svoj zločin priznala, vsled česar so jo izročili deželnemu sodišču. » * * * Najden denar je zapravil Leopold Sprajc, krojaški vajenec v Seleuburgovih ulicah štev. G. v Ljubljani. 16. avg. našel je okoli 150 gld. bi izu Kolezije in je šel potem s tovariši pit na Vič. Ker je čez mero zapravljal denar po gostilnah in se vozil s fijakarji okoli, prijela ga je policija. Mogoče je tudi, da je denar ukraden, ker se je dobil pri njem vetrih, s kterim je moral tudi „delatiu. * * * Letošnja letina na Dolenjskem kaže, koder ni toča pobila, srednje ugodno. Vina in sadja bo malo, poljskih pridelkov: krompirja, žita, ajde i. dr. bo precej. * * * Potres v Vitanju. 16. avg. ob H. uri popoludne so čutili v Vitanju na Spodnjem Štajerskem pet sekund trajajoč potres, kterega je spremljalo močno podzemeljsko grmenje. Potres se je ob 4. uri ponovil. * * * Utonil je v Premu 271etni samski kovač Ivan Frank. * * * * Kako je okrajni glavar grof Attems Čehe podil iz Celja. Piše se „Slov. Narodu" : Ko se je od strani mestnega urada zahtevalo, da Cehi odpotujejo s ponočnim brzovlakom, podpiral je okrajni glavar, gospod grof Attems to zahtevo s pristavkom, da je, če Čehi sami ne bi hoteli, vse pripravljeno, da se porabi sila. DoBtavil je: občinstvo je sila razburjeno, jeden ranjenih je mrtev, jedeu umira. To je bila neresnica. Ne vemo, jeli je bil gospod grof to neresnico verjel sam, ali ne, a značilno jena vsak način za državnega dostojanstvenika, da na opetovana vpraša- nja trdi faktum, o kojem se ni prepričal, da je resničeu ali pa •čitna laž. * * * Maščevalka svoje časti. G3letui kmet Jurij Pl^še v Deluicak na Hrvatskem je naznanil lani v jeseni Jurija in Katro Majnarič, da sta ^a nekega večera napadla ter Katra MajDarič je pred sodiščem priznala svoj čin, a dejala, da je Plešeta sama pretepla in sicer zato, da se je maščevala. Pleše jo je, ko je bila še dekle, posilil ter se s tem bahal. Zategadelj je mnogo trpela. Končno pa je, dasi že starejša ženska, sklenila maščevati se. Na samotnem kraju je počakala sedaj že 631entnega svojega zapeljivca ter ga z batino tako pretepla, da je dobil več nevarnih ran. Obsojena je bila v ječo za mesec dni. * * * Žrtvi nemškega tolovaj-s t v a. Gospoda učitelj Gostinčar in odvetniški uradnik Bovha sta še vedno v preiskovalnem zaporu. Oba sta hudo ranjena: GostinČarju je baje prebita lobanja. Bovha je oče več nepreskrbljenih otrok, a Gostinčar je hotel baš prihodnji teden obhajati svojo poroko. * * * Iz maščevanja se odpustile celjske trgovine liadakovits (žel. trg.), Schmidl („pri škofu") in \Vogg drugi dan po odhodu Čehov svoje slovenske blagajničarke. Vsi tri gospodične so mirne in uzornega obnašanja. Takšno postopanje ni le znak najgršega sovraštva omenjenih treh trgovcev, nego tudi zelo nepremišljena netaktnost za njih, tvrdkp, kajti te trgovine živijo Bko-raj izključno od Slovencev, Rada- kovičev tudi od Hrvatov. * * * Gadi. V Comploju na Tirolskem imajo pri hišah in hlevih toliko gadov, da otrok sploh ne puste več iz hiš. Za vsakega ubitega gada je določena premija 30 kr., a Tirolci menda ne marajo premij. * * * Morilka. 31. julija t. 1. je kmetica Roža Vrbanjič iz Glinice ustrelila kmeta Petra Samardžijo ter zbežala preko meje. Čez nekaj dnij pa se je zopet vrnila, in so jo orožniki zgrabili ter prepeljali v Slunj. Zakaj je kmeta umorila, ni znano. * * * Avstrijska armada in plemstvo. Vojaški šematizom, ki je izšel 7. avg. kaže, da ima avstrijska armada 30.932 častnikov med temi je 4S40 (torej skoraj 16% plemičev. Največ jih je seveda med generaliteto. * * * Kraljica Margareta in deklica. Italijanski liati poročajo, daje videla italijanska kraljica Margareta v neki predkrajni ulici Rima lepo deklico, ki je šivala. ,,Ali znaš tudi plesti nogavice?" jo je vprašala kraljica. —,,0 seveda4', je odgovorila deklica. — ,,Spleti mi torej par nogovic in mi jih prinesi! Ali me poznaš?" — „Da, Vi ste kraljica", je odgovorila deklica. — „Torej prinesi mi nogavice v dvor!" Črez nekaj dnij je prinesla deklica kraljici nogavice ter dobila za plačilo par svilenih rožnobarvnih. V eni nogovici so bili bonboni, v drugi pa nekaj denarja. Deklica je bila tega darila jako vesela, toda črez nekaj dnij je dobila kraljica pismo: ,,Gospa! Vaše lepo darilo mi je prouzročilo žalost. Denar mi je vzel oče, bonbone mi je pojedel brat, nogavice pa lioče nos:«i mama." * * * Velikanska pozabljivost. V tramwayskem vozu v Berolinu je pozabil komoruik pl. B. iz Pots dama brilante v vrednosti 130.O00 mark in zavoj akcij v vrednosti 14.000 mark. Oboje je našel sprevodnik Buchweiz in izročil najdene dragocenosti svojemu ravnateljstvu. Komoruik mu je podaril za to le 100 mark. Pač umazano plačilo! * * * Sifouka eksplodirala. V tovarni sifonske vode na Dunaju je eksplodirala 12. avg. sifonka. Kosi steklenice so zadeli nekega del avca v obraz in drugam toli močno, do so ga morali prenesti v bolnico. Nenavaden zločin. V mastni ječi v Vladivostoku so našli ne davno nekega tata mrtvega na postelji. Na njegovem telesu ni bilo uikakih poškodb, pač pa je imel želodec in pljuča prenapolnjena z vodo. D »gnalo se je, da so tata drugi zločinci, ki so bili ž njim v skupni ječi zaprti, z vodo zadušili; ulivali bo mu toliko Časa vodo v usta, da je umrl. O zločinu noče nihče ničesar vedeti, vendar se domneva, da so umorjenca iz osvete zadušili. Kje je? Srbski kralj Aleksander je bil 14. p. m. 23 let star. Pri tej priliki je pomilostil 117 obsojencev. V Nišu bo praznovali kraljev rojstni dan z velikim pompom in vojaško parado. Aleksander je pisal ministrskemu predsedniku Gjorg-jeviču pismo, v katerem pravi, da je Srbija od 1. 1S97, odkar je on vladar, velikansko napredovala. Ker pa so sovražniki Srbije radi teh napredkov nevoljni, so hoteli ubiti - Milana. Menelik pride v E v r o p o. Abesinski cesar Menelik je sklenil, da pride drugo leto s svojo ženo, cesarico Taitu v Evropo, da si ogleda pariško razstavo. Menelik in Taitu obiščeta tudi Atpne, liim (?!), London, Peterburg i. dr. velika mesta. Spremjali ju bod'^ razni rasi, duhovniki in dvorne dame. V Evropo se pripeljeta s francosko vojno ladijo z abesinskim drž. praporjem. Lahi v jezi. Goriški Lahi so silno razkačeni, kerje notar v Komnu, g. Cibej premeščen v Gorico in je dobil notarsko mesto, katero je prej zavzemal dr. Delia Bona, da je torej Slovenec prišel na m ?st<< Italijana. Ko bi šlo po želji Lahov, morali bi zavzemati vsa javna mesta v Gorici samo Lahi in sicer slovenščine nezmožni Lahi, čeprav je goriški okraj ves slovenski in do bra tretjina prebivalstva goriškega mesta slovenske narodnosti. Na sekundarni železnici. Konkukter: „IIe, vaški piBmo-noša, ali se danes ne peljote z nami?" — Pismonoša: ,,Ne, danoB nemorem, imam ekspresno pismo !" Nobel. A. : „Odkar je gospod Ilovuik bogat, postaja vedno bolj nobel; prej je vedno rekel: ,,Klobasa je klobasa, sedaj pa le še govori o salamah!" Oprostilna zmotnjava. Potnik (na Kamuiški železnici klicaje pri oknu kondukterja) : „He. kondukter, ali kmalu še ne odrinemo?"— Kondukter: ,,Dovolite mi vendar, saj že četrt ure vozimo!" Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $40.95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Naznanilo. Našim obrtnikom, trgovcem in saloonerjem priporočamo, da svoje-oglase ah advertisements priobčijo v Koledarju za 1900, kteri je že v tisku. Cene so jako nizke. Naš KOLEDAR je vsako leto zelo razširjen in razprodan in ga bodemo za drugo leto veliko več tiskali, ker smo ga do sedaj še vedno lahko razprodali. Oznanila so v KOLEDARJU skozi vse leto čitati. Naši trgovci, obrtniki iu saloonerji bi morali vedeti, da je reklama neobhodno potrebna za trgovino. Uredništvo ,,Glas Naroda". MARTIN KONDA, pred letom dni je bil v Butte City, Mont., od tam j* prošel v Ely, Minn., a s^daj ne v^m kje je. Njegov naslov bi rad zvedel njegov prijatelj : Josip J u-s t i n, Fairmouut, N. Dak. Slovenska babica V CALUMETl), MICHIGAN. Podpisana se priporočam Slovenkam v Calumetu, Mich., in okolici, kot sknšena Babica, ktera ima že večletno skušnjo in mnogo dobrih spričeval; v Ameriko sem prišla pred par meseci in ker nisem tukaj znana, zato se slovenskim ženam tem potom priporočam, obetajoč jim najboljšo postrežbo in vestno ravnanje. Pokliče se me lahko vsako uro. (8. jI.) Maria Starasinic, 207 - 8th St., Calumet, Mich. Kje je ? JOSIP ŠT ANGEL, doma iz Stopič pri Movem Mestu; njegov sin bi rad zvedel za ujegovo bivanja. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, V»aj ga blagovoli naznaniti: Frank Stangel, 541 King Ave., Haugh-ville, Ind. Kje Je? FRANK RADEL, doma iz Ponikve, župnija Trebnje: njegov svak bi rad zvedel za njegovo bivanje, lio-jake prosim, kteri vedo za njegov naslov, da bi ga blagovolili naznaniti: Frank M o h a r, 541 Kin Ave., Hauglivill^, Ind. Rje je? VIFCENC ZAMAN, doma iz Tre banske župnije na Dolenjskem. Minolo spomladjo prišel v Ameriko in bival nekje blizo Clevelauda Rojake prosi njegov brat, ako kter; ve za njegov naslov, da hi mu g:i blagovolili naznaniti: Fritz Zaman. Box 759, Leadville, Colo. Podpirajte CARNIOLIA CIGA1 FACTOIIV 1323 2nd Ave. v Np\\ Vorku, ktera kljubu povišanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j h j ceni. No daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi '2000 smodk dobi škatljo smodk z 100 smodkami brezplačno. Prevožnje Btroške plačam sam. Blago bp pošilja proti pošilja t vi gotovega denarja na: F. A. DUSC1IEK 1323 2nd Ave., ah „Gi.as Naj.odu" V New York. Zastonj!-Bolnim.-Zastonj! Vsak naših rojakov, kteri je bolan vsled splošne oslabelosti, na živcih, kataru v želodcu, kataru v mehurju, glavobolu, slabem spominu, vsled slabega spanja, nočnemi. gubitku, ledicah, kapavici, syphilid, naduhi, renmatizmu itd. naj tako, piše nam in natančno popiše svoj. belezen. Omenjene bolezni ozdra vimo v najkrajšem času z novo iz umi jen i mi zdravili. Da vsacega < tem prepričamo, pošljemo zastonj zdravila, dovolj za teden dni, kten olajša bolezen že prvi dan, kdor nam hoče takoj pisati, ker pozuej« tie bodemo več zastonj pošiljali. Prideni 25 centov v znamkah, da se pokrijejo vozni stroški. Naslov naredi: CONTINENTAL MEDICAL INSTITUTE. 616 SCHILLER BUILDING. r>ep. E. CHICAGO. ILL. Naznanilo. Udom društva sv. Cirila in Metoda v Ely, Minn., spadaj očem u 1 Jugoslov- Kat. Jednoti naznanjam da se naša pravila od 13. avgust! naprej glase: „Kdor ne plača svoj« mesečne doneske v dveh mesecih, se iz društvennga zapisnik; izbriše*4. Pisma naj se pošiljajo na I. tajnika : JOSIP MANTEL, Box 224, Ely, Minn Pfivoi mi kJe drugfjdobi^ rUVGJ III i soda i za $40.9< 100 gold, avstr. veljave s poštnim vred 841,10? FR. SAKSER A' Co.. 109 Greenwich Street, New York, edini ti jih pošlje zat< svoto v staro domovino. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Trop., 337Fifth St., Calumet, Micb. prodaja izvrstno meso razno vrste, kakor tudi perutnino- Vse blago jr sveže id prve vrste-Naša posebnost so kranjske klobase. Posebno pozo /nost bodem dajal Slo sencem ! Deklo sprejmem takoj v službo, seveda mora biti poštena in lepega zadržanja. Oglasi naj Be pri: Joseph Stukel, 209 Indiana Str., Joliet, 111 Podpisani priporočam Slovencem iu Hrvaton svoj Oriental Saloon v Laurium, Michigan. v njem točim vedno izvrstno sveže Jlyil HilKra Vi n n i..___1.1,1-. - j.___:___ r- - o, dobra viua in whisk v ter imam vedno v zalogi liPe sinodke. V obilen obisk priporočaje ae rokom z velespoštovanjem F. P. Sedlar. jakc Kje je? JERNEJ MRAK, doma iz Novomeškega okraja, pred tremi leti je bil v Carbon Hill, Pa., in v Jolietu, 111., od onega časa pa nisem več čul o njem. Ako kdo rojakov kai o njom ve, naj to blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Frank Mrak, Box 21, Mount Iron, Minn. (16 s) Naznanilo. Vsem rojakom naznanjava, da imava G ro v p, 30G 8 o. IJ n i o n, P u e b 1 o, C o 1 o., svoj v kterem točiva n ajb o 1 j š e pivo d ob r o v i n o, fini whiskey in imamo na razpolago i z v r a t n e smodke. To je najlepši prostor tukaj ; samo dve ulice (ali streeta) od Union kolodvora ali Dip^. Na hiši je z velikimi črkami napisano The Grove —cr^- Z odličnim spoštovanjem Andolsek in Plut, gospodarja 806 So. Union Avp., Pueblo, Colo. Iz proste roke v Kamliji, pole;; Novega mesta. Pri Kondatu, popreje pri Strum-beljnu, stara znana GOSTILNA, vedno dobro obiskana; leta 1890. je bila vsa hiša predelana in je sp-daj tudi pripravna za prodajalnieo poleg krčme in še posebej z00 gold. k tiri dele h os te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. 1'zrok prodaje je ker sem Bamec in nemara dedičev. Naslov je uarediti: John Konda, Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria. Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avguBta odprl svoj SALOON ter točim izvrstno sveže PIVO, dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi line SMODKE, ter se priporočam v obilen obisk. Jacob J. Stukel, Front Street, Iron Belt, \W. Francoska parobrodna družba Coijapie General j Tramteipe. Direktna črta do HAVRE - PARl^ šviro - 1NNSBKUK (Avstria)! Parniki odpljujejo vsako soboto >b 10. uri dopoludne iz priBtaniš- ^ *tv. 42 North River, ob Morti .i Street: La Champagne 9. sept. La Gascogne 16. La Bretagne 23. ' La Touraiue 30 J ) La. Normandie 7. oct. La Champagne 14. M La Gascogne 21. Prvi razred kajite do Havre veljajo $55 in višje Glavna agencija za Zjed. državn in Canado: 32 BROADWAY. NEW YORK. Irtore imamo v naši zalogi iu jih odpošljemo poštnine prosto, ako sr nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI. „ „ v nsnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81. „ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 „ „ v usdje vezane, 90 ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1. „ „ „ v usnj. vezana, 80 ct. PresvMto srce Jezuao vo, zl. obr., $ 1.10 „ ,, „ v usnje vez. ,90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct. ,, „ v usnjevez., 55. ct. Kruh angeljBki, v usnje vez., 65 ct. „ v platno vez., 42 ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct. „ ,, „ v usnje vez., 55ct. Pravi služabnik Marijin, zl.ob. SI. 10 „ ,, ,, v UBnjeSO ct. Naša ljuba Gospa, v una. vez., 90 ct Druge slov. knjige: Zgodbe s\ . pisma, 40 ct. Evangelij, 50 ct. Svete pismo, 6 zvezkov, $5. Stari testament, 35 ct. Velik i katekizem, 45 ct. Mali ,, 6 ct. Abecednik veliki, 25 ct. ,, mali, 12 ct. Slovarček nemško slovenski (1'au lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri računar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1. 80. Hubad pripovedke I., II., in III. zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjsrka 35 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct Sveti Izidor, 25 ct. Sveta NotLiurga 18 ct. Nikolaj Zriuski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jubilej ces. Franc Josipa 35 c Naš ceBar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozdovnik, I. in II. del, 50 ct. Močni baron Itaubar, 25 ct. Orni bratje, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct. „ ,, stara ,, 14 ct. Naš dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in III. zv., 50. ct. Zbirka Ijubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja na Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct. Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v O m ah i in okolici, da obiščejo prvi slovenski Vina na prodaj. Dobra rodeča in črna vina po 40 do 55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo -pošlje tudi novce ali Money Ord^r. NIK. RADO VIC H, 702 Vermont Street., San Francisco, Cal. Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni kterega odprem dne 1. januarja 1S99. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barich, DOLAR BAY, MICH. i orifci Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODIIE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj 400 Elm Str., Le&dville, Colo. Vedno točim fino, svpže PIVO, dobra VINA, izvrstni WHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem IGNAC MIKLICH. 1024 South 13. St,, Omaha, Neb.' Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo, finim wh i skeye m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne^ve kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb. ■^•■"T^ 1 'g ' p.-*'ih-^r Ir-^ ir v ^ - ^ ^ 3VL&-tlx, EZapscli na ELY, - - - priporoča Slovencem svojo MINNESOTA, Jli-^L di___fc mflj.i.mffl: Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici bo toplo priporoča STROGO SOLIDNA /i A JX It \ CHAS. R. WEITERSHAUSEN, trgovino z različnim blagom, kakor obleko za m o š k e in o t r o k e, čevlje, škornje in drug« stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrst^. Vse blago je dobiti po nizkej ceni. Dalje priporočam svoj lepo urejeni ^^ saloon v obilni poset, ker točim izvrstno sveže pivo, lina vina in whiskey ter imam vedno v zalogi line s m o d k e. Rojak naj podpira rojaka ! i f i m f I I f it I 1 ft f 1 It 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. r Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima Bvojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta poBel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črta. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. ION. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljudno priporoča vsem Slovencem iu bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem slikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. KNAUTH, NACROD & KiiEHHE No. il William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjice, ta dolžna pisma. Izposlnje in izterjnje zapuščin« in dolgeve. Slika predstavlja srebrno uro zjednim pokrovom na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo in na 15 kamnov samo »j Na zahtevanje se razp ciljajo ceniki frankovani. Poštena postrežba in a m fitvo za robo je moje geslo. Za obilo naročb^ se priporočam z vsem poštovanjem: Jakob Stonich, 89. E. MADISON STREET, CHICAGO, ILL Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Dusohek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodaj al iuc vsakovrstne fine smotke (Cigars) po iako nizkej ceni. Edini izdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali MKranjska lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu p r ob to in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je: F. A. DUSCHEK OFFICE : 1323 2nd Ave., NEW YORK, CITY. Svoji k svojimi d&F Spretni agentje se sprejme proti ngodnim posojen. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgelj Bf priporoča za izdelovanje iu popravo KRAls J-SKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od $25 naprej in treba dati 85 ,,nre". Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od S50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno. JOHN GOLOB, 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated 1'and) potrjuje 11, da harmonike izdelane po John Golobu imajo Ciste, pravilne glasove in se zaruorejo uporabiti pri vsakej godbi na žice, trobente ali piŠčali. Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni Ho tel F1 oren c e 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil rasno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne srnodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo kegljišče- PoBebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Sž spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y. BI H H H H m m m M SI Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4,°|0 brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda". [HI i_ilululu! lOlOlOf OIOlO! lululu ululululululOlO JBH s m K H m B K S m s. E m IB ulu i tt Edino slovensko podjetje! Pozo r SAKSBE C,,GLAS NARODA") 109 GREENWICH STR., Slovenci! Co. NEW YORK. Posreduje rojakom prevožnje 1 i s t k c /n najboljše pamike ponajnižjihcenah. I >..hro poučimo potujoče, imamo izvrstno / vezo v Evropi. Ako se kakemu potniku pripeti kaka neprilik i, bodisi v Evropi ali tukaj v Hargge Office (Castle C;anlen) posredu jemo. da ga puste naprej potovati, kar drugi agentje na zapadu ne morejo storiti in so potniki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni. kteri za koga listek kupijo. — 1 >dje preskrbimo in prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse PV,.°brodne d r u ž e ' n železnice po Zjedinjenih drŽavah najceneje. — i osdjamo v staro domovino ^—^ denarje----- bodisi za y.asobne osobe ali hranilnice najnižji c e n i in jako hitro, ker imamo d re, solidne zveze. Slehmi teden odpoSLjemo po 10.000 do 15.000 iroldniariev >n množina stori, da lahko po ceni delamo. b J Vsak. potujoč v staro domovino, naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogi.krrt se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu. v New York pa vsled kake zeleznične zamude ali nez^. le samo kako uro prepozno dospejo, parnik oilrine točno in ti ljudje morajo potem na svoje stroške čakati j>o več dni. med tem, ko si tukaj kaj lahko 1 "uagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko; na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ^a zadržujejo preti naselbinsko oblastjo ko dospe v New \ork, med tem, k., mi za nase potnike vse mogoče storimo in ni bil še nijeden nazaj poslan, torej po čemu si delati nepotrebne skrbi iu strah ; /a potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker je čas predrag. Nase denarno pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi m vsa ko pošdfntev odpoš' jemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom nad'3 milijone goldinarjev avstr. velj. I oraj \-e prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do : F R. SAKSEB & CO (..CiLAS NARODA") 109 Greenwich Street, New York. Kdor potuje v staro domovino nnj nam brzojavi d v New York in po kte-re; /■ -e. nki pii.le, najbolje da brzojavi iz lit I I ALi: ali OsWKGE, M(»NTRKAI.A, CHICAC.E 'kVr 1 u l1 v,,/'i redno \ Ni u Voi;k. Vsakih) naj preje vpraša, kdaj pride v Ni:\v N <>kk in ]m kterej Že eznici. da ga naš človek pride počakati ; z mah) svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street. HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik Dranm POHEh sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str.v KANSAS CITY, M0. kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranjih Mor tudi mjih Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku,Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opaBnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, postal je predaed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obifiče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo- jega rojaka Dra. Gjara Ivana Poheka. On je na sipoi^i e "i -m stolz±jcl.& nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kansas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K aro 1 B 1 ažina, Canion Ferry, Mont. Dr. G. IVA.JST POHEK se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE D A JE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na: Dr. G. IVAN POHEK, So. Eaat 10. Walnut Str., KANSAS CITY, MISSOUBI. ■ji-A ti .s-ij.iaf'-'« vi-i- ________