Gospodarske stvari. Eompost ali mešani gnoj. I. V Bledečih vrsticah hočemo nmnenm kmetovavcu pravo bistvo mešanega gnoja in kako pametno z njim ravnati, kar marsikteri še vse premalo zna, pred oči postaviti. Kakor je občno znano imenujemo tisti gnoj mešani gnoj, ki «e iz zmesi hiSnih in poljskih odpadkov in prsti nareja. Narejanje mešanega gnoja ima za vsako kmetijstvo bistvene koristi, prvič ostanejo odpadki, ki se v vsakem gospodarstvu nahajajo, da si tudi majhni in malo vredni in kterega koli imena, gospodaistvu obranjeni, drngič pa se z marljivim in skrbnim nabiraujem teb tvarin, ki se dostikrat kot stvari brez vse vrednosti zavržejo, zadregi prepičlega gnojz v okom pride ali se ta zadrega vsaj izdatno pom»njša, ki je za vsako gospodarstvo sila škodljiv». Pa vkljub temu, da njivam in travnikom lolikih kmctovavcev potrebnega gnoja le prepogostokrat primanjknje, se nabiranje teh odpadkov le prevelikokrat zanemarja in opuiča. Sicer ne flmemo si domišljavati, da bi po napravljanjii medanega gnoja kake nove gnojivne snovi Darejali, Tendar pa se po takem ravnauju sicer nekoristne rcči v hasnovite spremenijo v porabni in ločljivi podobL Ko bi se mešanec tudi le na travnik raz- vozil in raztrosil, tako bode travnik toto skrb z obilnim pridelkom sena in otave bogato povrnil, gospodar bode mogel več živine rediti in tako zopet več živinskega gnoja pridelati in z njim njive in polje izdatno zboljšati. Tako stvar stvari roko podaja in celo gospodarstvo naprej spravlja. V vsakem gospodarstvu, tudi v najmanjšem, uaberd se z časorn kupi vsakovrstnib odpadkov, kteri, če se z njimi pamctno ravna, mnogo izvrstnih gnojivnib tvarin naredijo. Kdor te betve gnojnega gospodarstva prezira ali v nemar pušča, se sme pač med gospodarje šteti, ki tega imena ne za8lužijo. Če si pa že mali kmet, da če si celo gostač, ki ima morda le nekoliko pedi kake gredice pred svojo kočico, mešanega gnoja napraviti more, kolikor več more to veliki posestnik storiti, v kterega gospodarstvu .se toliko in tolikovrstnih odpadkov nabaja! Skrbna in marljiva roka razumnega gospodarja v tem oziru silno veliko opraviti more. Kakor je že bilo omenjeno, se morajo vse tvarine, ki imajo kaj gnojivne moči v sebi, z prstjo pomešati in v mešani gnoj spremcniti. Da se pa očividno dokaže, kolikere iu raznovrstne so te tvarine, jih hočemo tukaj iaienoma našteti: Pepel iz drv, šote, premoga itd. zdna sipa, cestni prah, smetje iz sob, dvoiišč in blevov, blato, glen, trohlina, plevelj, pirničevje, drn, važine, šotin prah, rezanje, mah, resje, saje, meso, kri, dlaka, lasje, ščetine, perje, volna, kosti, rogovje, parklji, hrošči, žajfnica, perilna voda, apnena sipa, kubinjske pomije, gnojnica, prst, listje, trstje, gozdna nastelj, marec, sladove cime, umetni gnoj, hlevni gnoj, Blama, človeški izločki, perutninski gnoj in mnogovrstni odpadki od kmetovavskib postranskib obrtnij. Tu imamo obilno množino kompostnib tvarin. Kam pa vse to mine v gospodarstvu, kder se ne nareja kompost? Večidel jib gre brez koristi za poljedelstvo v zgubo. Celo narejanje komposta meri tedaj na to, da se itnenovaoe in nastete tvarine z prstjo potnešajo in plastoma na kupe zmečejo. Kakor se vidi, sc tn prstcni, rastlinski iu živalski in vodeni odpadki med seboj pomesajo. To pomešanje ima večstranski pomen. Enkrat se po narejanju komposta sirove, težko razkrojljive snovi kakor kosti, dlaka, prst, razkrojljive in prhke naiedijo, kar se najbolj z tem doseže, da se tvarine pridenejo, ki razkrojivanje pospešujejo, kakor žgano apno, pepel, lapor, gnojnica. Isti namen se doseže, ako se korapostnim tvarinam ^a vrenjo sposobne ali vrenje pospeševajoče reči pridenejo. Če se take tvarine z težko razkrojljivimi pomešajo, tako se take tvarine zvabijo, da se tudi začno razkrojivati ali razredati, zlasti če je zadosti vlage in topiote. Na drugi strani se tekočine, ki imajo gnojivne unoči v sebi, z tem bolj goste ali močne napravijo. Tako iz gnojnice, r. ktero se kompostni kupi polivajo, nekaj vode izpuhti, med tem, ko res gnojivni delki v njem ostanejo. Kolikor več težkorazkrojljivib tvarin se z takimi pomeša, ki hitro in labko gnjiti počno, ali razsedanje drugib pospešnjejo, kolikor bolj se trobnenje z polivanjem z gnojnico pospešuje, popolno zgnjitje pa kolikor mogoče zabrauuje, toliko boljši in močnejši kompost ali mešaui gnoj se bode naredil. Bistvo celega narejanja kompostnega gnoja obstoji tedaj v tern, da se za to porabljene tvarine po kemičaem ruedsobnein delovanju in razkrojivanju v jednakolično, prbko za rastline lahko, prijetno, jemavno podobo premenč, tako da kompostna prst veliko gnojivno uioč in biter in gotov včinek zadobi. (Dalje prihodnjič.) 0 zavarovanjn proti ognjn. (Svoj m krajanom na razmišljevanje spisal Jožef Žitek, profesor v Ptuju.) III. Zgornje-radgon8ka občina je zavarovana za 77.16Ofl. in plačuje za 1.1877 premije 342fl. 65 kr. tedaj od 100 fl. po 44 kr.; Trbegovci imajo zavarovanščine 8310 fl. premije 48 fl. 25 kr. tedaj 58 kr. od stotine; čresujevci zavar. 51.000 fl. premije 304 fl. 33 kr. tedaj 60 kr. od stot; Stanetinci zav. 12.770 fl. premije 79 fl. 91 kr. in od stot. 62 kr.; Orebovci zarar. 34.010 fl. pr. 215 fl. 39 kr. in od stot. 63 kr.; Kapela zarar. 30.800 fl. pr. 201 fl. 8 kr. in od stot. 65 kr.; Pplica zavar. 58.070 fl. premij. 378 fl. 49 kr. in od stot. 65 kr.; Zbigovci zavar. 25.510 fl. prem. 171 fl. 61 kr. in od stot. 67 kr.; Radinci zavar. 28.820 fl. pr. 195 fl. 90 kr. in od stot. 68 kr.; Ivanjci zavar. 14.810 fl. pr. 101 fl. 13 kr. in od stot. 68 kr. ; Sv. Juri zavar. 21.120 fl. prem. 145 fl. 52 kr. in od stot. 69 kr.; Ivanjševci žavar. 12.580 fl. pr. 89 fl. 30 kr. in od stot. 71 kr.; Rihtarovci zavarv 21.190 fl. pr. 158 fl. 41 kr. in od stot. 74 kr.; Šavnica zavar. 43.590 fl. premije 325 fl. 36 kr, in od stot. 74 kr.; Mota Hrastje zavar. 18.180 fl. prem. 136 fl. 89 kr. in od stot. 75 kr. ; Očeelavci zavar. 12.450 fl. pr. 94 fl. 12 kr. in od stot. 75 kr.; Boračova zavar. 20.610 fl. pr. 159 fl. 8 kr. in od stot. 77 kr.; Murski vrb zavar. 32.310 fl. pr. 254 fl. 35 kr. in od stot. 79 kr.; Grabonoš zavar. 4580 fl. pr. 38 fl. 56 kr. in od stot. 85 kr.; Okoslavci zavar. 20.270 fl. premije 173 fl. 94 kr. in od stot. 86 kr.; Šratovci zavar. 11.270 fl. prem. 96 fl. 50 kr. in od stot. 86 kr.; Negova zavar. 15.490 fl. pr. 133 fl. 2 kr. in od stot. 86 kr.; Kralovci zavar. 1500 fl. pr. 13 fl. 45 kr. in od stot. 87 kr.; Galušak zavar. 6550 fl. prein. 58 fl. 17 kr. in od stot. 89 kr. Celi zgornje radgonski okraj skup : 582.950 fl. premije 3915 fl. 41 kr. in od stot. 67 kr. Okraj radgonski pa je zavarovan za 1,011.010 goldinarjev in odrajtuje 6823 gl. 98 kr. tedaj euo za drugo tudi 67 kr. od 100 gl. Pri tem pa občina Radgona zavarovana pri gračkoj za 128.220 gl. plačuje 199 gl. 50 kr. to je nekaj čez 15 kr. od 100 gl. Če mesto odvzamemo, plača radgonski okraj 882 790 goldinarjev in odrajtuje 6624 gld. 48 kr. premije, tcdaj 75 kr. od sto goldinarjev. Iz tega 66 vidi, da je radgonski okraj na vecjem plačilu. Zarolj dragoče se tožiti na giačko vzajemno zavarovalnico tedaj gornje-iadgonski okraj uima toliko vzroka, kajti eno za drugo plačuje le saoio 67 kr. od stotine. Seveda tudi poedini zavarovanci odrajtujejo prineske, ki so silno razločni, kar se ravua po tem: je li več ali manje ne?aruosti. Naj le samo uekoliko primeror narodiml Tako plača gosp. Vegiajdar na ptujskoj cesti od svoje na satnem stoječe za 1200 gl. zararovane zidance samo 1 gl. 44 kr. to je 12 kr. od etotine. Dalje plačuje g. Pavlič pri Kapeli od zavarovalnih 1000 fl. letne preinije 2 fl. 50 kr., to je 25 kr. od stotine; g. Vaupotič v Rihtarovcib od zav. 1600 gld. prem. 4 gld. 8 kr., t. j. 25 kr. od stotine; g. Horvat pri Kapeli od zavar. 1300 gld. premije 3 gld. 55 kr., t. j. 27 kr. od stot.; g. Zemljič Aat. v Murskcm vrh. od zavar. 1750 gl. pr. 8 gl. 15 kr., t. j. 46 kr. od stot.; g. Ostfeller v Račkem vrhu zavar. 4800 gl. pr. 22 gl. 80 kr., t. j. 47 kr. od stot.; g. Bratkorič v Turjaicih zarar. 2000 gld. pr. 15 gl. 51 kr., t. j. 77 kr. od etot.; g. Kegel M. v Hiastju zavar. 1100 gl. pr. 9 gl. 20 kr., t. j. 84 kr. od stot.; g. Zemljič Fr. r Mursk. vrbu zar. 800 gl. prem. 7 gl. 60 kr., t. j. 95 kr. od stot.; g. Zorko v RibtaroTcih zav. 800 gl. pr. 7 gl. 80 kr., t. j. 98 kr. od stot.; g. Korošec v Radincib zavar. 1000 gl. pr. 12 gl. — kr., t. j. 1 gl. 20 kr. od stot.; g. Bračko v Orehovcib zavar. 1100 gl. pr. 13 gl. 81 kr., t. j. 1 gl. 26 kr. od stotine. Ti primeri jasno pokazujejo, kako Telika je razločuost v plačilu poedinib zavarovancav. Tako 8o gg. Paulič, Vaupotič in Horvat na petkrat manjšem plačilu, kakor orebovski Bračko in radinski Korosec, zato, ker je pri ouih aevaruost mnogo manjša, nego pii tema. Devetega septembia reklo se je pri n|iaueriiferajn8kem" zboru tudi to, ka se taki, ki go velikoj nevarnosti podvrženi, ne bodo v draštvo prijemali, bar do onda ne, dokler se kasa dovoljno ne okrepi. Ta dva bodeta po takom na to ngnadou še dolgo čakala. Ali pa bo morebiti komi8ija, ki bo pri sprejemu po §. 8 orehorekih pravil vrednost in uevaruost odiočiti imeia, rekla, da njuui ,,cimperu ni tako nevaren, kakor je gračka zavarovalnica spozuala, tuarreč bi se mogla še celo v ono vrsto porinoti, gder bo 88 pre samo 15 kr. od stotine plačevalo? (Dalje prihodujiiS.) Podrnžnica bčelarskega draštra štaj. r Mariboru je pii zadnjem zboru v Račah izvolila vei odbornikov. Novi predsednik je g. dr. Filip Terč, zdravnik v Maiiboru, denarničar g. Irgolič, nadučitelj pri sv. Magdaleni, bčelarski učitelj je izvoljen g. Forster, posestnik v Tezni. Isto družtro obhaja 27. dec. v Gradcu gUvni zbor, pri katerem se bodo tudi premije delile izrrstuim bčelarjem. Sejmovi ua Štajerskem. 4. dec. Polje, Gomilsko, Konjice, Šmarije, Planiaa, Zeleni traruik; 5. dec. Ljutomer; 6. dec. Staritrg, Dobrna, Podsfeda, Lučane, Sevhica, Cmurek, sv. Miklauž pri Sotji, Vozenica. Sejmovi na Koroškem. 3. decem. Velikovec: 6. dec. Šent Marjeta; 13. dec. Trabenig; 17. dec. Paternion; 19. dec. Millstadt.