jb
ja
ke-:
so
/A-
ali
?ili
lo.
i V; iru:' iz-j
i°-
zi-
iso
so
in
je
lja
re-
00
Št. 15(1913) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 10. aprila 1986
Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Brežice: jutri sprejem 200 mladih gostov
11- in 12. aprila republiška problemska konferenca pionirjev in mladincev
BREŽICE — V osnovni šoli braiov Ribarjev bodo učenci jutri opoldne Pričakali delegate republiške problemske konference pionirjev in mladincev in jih po kosilu odpeljali na svoje domove, kjer bodo prenočevali. Ob 16. uri popoldne se bodo delegati, gostitelj iin mentorji zbrali v Domu
lK OOMOVINO s r,rg
JLA, kjer se bo začela konferenca. V soboto zjutraj se bo začelo delo po skupinah. Te bodo obravnavale samoupravne odnose v družini, mesto in vlogo pionirja in mladinca v krajevni skupnosti, prosti čas. samoupravljajo v šoli ter informiranje in samoupravljanje. Po zaključni plenarni seji si bodo udeleženci ogledali Posavski [Uuzej in se nato po kosilu v osnovni soli odpeljali na svoje domove.
Raziskave o vodnih virih v Beli krajini
Končane do leta 1990
Ker je Bela krajina zaradi onesnaženosti Krupe izgubila svoj glavni vodni vir, ki je bil predviden v vseh načrtih za napajanje dežele ob Kolpi, so Geološki zavod Ljubljana, Inštitut za raziskovanje krasa in Vodnogospodarski inštitut pripravili program projektne naloge o raziskavah drugih Vodnih virov v Beli krajini. Raziskave naj bi potekale od letos do leta 1990, vendar kljub temu da je projektni svet Program odobril, pogodbe še niso Podpisane, zato se tudi dela še niso Pričela. Program predvideva izdelavo regionalne hidrogeološke analize Bele krajine, analizo obstoječega sistema vodne oskrbe in porabo vode v bodoče, dopolniti bodo morali kataster vodnih virov in izdelati kataster onesnaževalcev voda, obnoviti hidrološko in meteorološko opazovalno nirežo in redna opazovanja. Ne nazadnje pa bo potrebno podrobnejše raziskati povirje Dobličice, širše zaledje izvira Krupe ter nadaljevati raziskave v zaledju metliškega Obrha. Ker bodo raziskave obširne in zapletene in zato tudi drage, bo morala biti projektna naloga uresničena po fazah.
DUŠAN NOVAK
Posojilo ni »injekcija truplom«
Jamstvo za posojili Ita-su in Tekstilani
KOČEVJE — Občinska skupščina Kočevje je na predlog svojega izvršnega sveta na zadnji seji izglasovala jamstvo za najetje posojil za delovni organizaciji Itas in Tekstilana, ki poslujeta z izgubo. Garancijo je zahtevala Ljubljanska banka-Gospo-darska banka, saj brez nje ne bi odobrila posojila. Gre za okoli 850 milijonov dinarjev, od tega večina (650 milijonov din) za ltas.
Na vprašanje, če ne gre morda v tem primeru »za dajanje injekcije truplom«, smo dobili odgovor pristojnih, da ne. Obe delovni organizaciji imata sanacijske programe. Če posojil ne bi dobili, sicer verjetno do stečaja ne bi prišlo, pač pa do velikih motenj v poslovanju.
J. P.
(^WAI
cj.JIL
Rod, ki misli s svojo glavo
12. kongres ZSMS v Krškem ponudil vrsto zelo pogumnih stališč in pobud
Ih
KRŠKO — V nedeljo, 6. aprila, se je s plenarnim zasedanjem v veliki dvorani Delavskega in kulturnega doma Edvarda Kardelja v Krškem končal 12. kongres ZSMS. Zanimive in poglobljene razprave v soboto v treh komisijah so potrdile petkove uvodne besede predsednika ZSMS Roberta Černeta, da mladi hočejo biti generacija, ki odloča, in ne samo posluša.
To, da mladi hočejo biti tudi generacija znanja, nove tehnologije, prožne in udarne ekonomije ter odprte kulture,, generacija, ki ji je dopuščeno, da misli s svojo glavo in da te misli svobodno izraža, se je znova pokazalo na nedeljskem plenarnem zasedanju. Še po sekcijskih razpravah oblikovana stališča, skle-
PROSLAVA OB DNEVU ŽELEZNIČARJEV
NOVO MESTO — Železniška transportna organizacija priredi ob prazniku železničarjev spominsko slovesnost v petek, 11. aprila, ob 7,45 na železniški postaji Novo mesto. Uro kasneje bo v Domu JLA podelitev spominskih značk in plaket za 10- in 20-letno neprekinjeno delo na železnici.
TEDEN RAČUNALNIŠTVA V ZNAMENJU MLADIH — Med številnimi spremljajočimi prireditvami 12. kongresa ZSMS v Krškem je bil tudi Teden računalništva v Posavju. V osnovni šoli Jurija Dalmatina v Krškem pa so se med okoli 3000 obiskovalci gnetli predvsem mladi. Za računalniško učilnico (na sliki), kjer so strokovnjaki ZOTKS (ob krški Zvezi organizacij za tehnično kulturo tudi eden soorganizatorjev tedna) prvikrat povezali v enotno mrežo različne računalnike, je to morda še razumljivo, da namreč skoraj ni bilo odraslih. Njihova šibka računalniška pismenost bi dobila nove spodbude, če bi se starejši hoteli »okužiti« z računalništvom vsaj v prostrani telovadnici šole, toda zbali so se tudi lažjega »virusa«. (Foto: Perc)
pi in pobude kot dopolnitev kongresnih listin so doživela kritično presojo, ne le ploskanje.
Medtem ko so globalne usmeritve, kot je, denimo, pobuda za široke in demokratične javne razprave o možnostih neposrednih volitev na vseh ravneh skupščinskega sistema šla gladko skozi, seje zataknilo pri opredelitvi za tajne oziroma javne volitve znotraj same ZSMS. Mladi so brž ugotovili, da sami ne morejo delati drugače, če že terjajo več odprtosti in demokratičnosti od drugih. Zato so se na ponovljenem glasovanju opredelili za tajne volitve.
• KRŠKO SE JE IZKAZALO — 440 delegatov, okoli 200 gostov in 150 novinarjev je zapuščalo Krško zvečine zelo zadovoljnih z vsebino samega kongresa in številnih spremljajočih prireditev, kakor tudi z gostoljubjem organizatorjev in domačinov. Kdaj se bodo znova srečali na kongresu, ni znano, kajti po novem kongres ne bo več vsake štiri leta, ampak po potrebi. Ta čas je (bil) za 12. kongres ZSMS dobra preizkušnja in mladi bodo udarno in strpno terjali spreminjanje doseženega in predvsem preseženega.
Spet so terjali odpravo vse prej kot priljubljenega odstavka 133. čle-
SPREJEM V ČLANSTVO ZK
ČRNOMELJ — Jutri, 11. aprila, bo v Črnomlju prva letošnja slavnostna podelitev članskih izkaznic 18 novim članom ZK, med katerimi je 8 žensk, 12 neposrednih proizvajalcev, 10 mladincev in en kmet. V začetku tedna je bil z novimi člani tudi razgovor, na katerem so se seznanili z revolucionarno vlogo ZK, temeljnimi vsebinskimi poudarki iz programa ZKJ, organizacijskimi načeli v statutu ZKS in moralnim likom komunista. Jutri bodo podelili potrdila 14 slušateljem dopisne šole marksizma in 22 slušateljem občinske politične šole. Na slovesnosti, na katero so povabljeni tudi spomeničarji iz občine, bo slavnostni govornik Miloš Prosenc, kandidat za sekretarja CK ZKS.
25. MEDNARODNI SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA
KRANJ, 11.-20.4. *R6
Hribovskim kmetom več pomoči
Z enodnevnega »kmetijskega« obiska inž. Marka Bulca, predsednika slovenske gospodarske zbornice, in inž. Lea Freliha, predsednika Zadružne zveze Slove-nije, na Dolenjskem — Kje so še možnosti za napredek manj razvite Suhe krajine
NOVO MESTO — Med enodnevnim obiskom Marka Bulca, predsednika slovenske gospodarske zbornice, in drugih republiških funkcionarjev s področja kmetijstva v Novem mestu, Trebči vasi in Metliki so 3. aprila obravnavali najaktualnejša vprašanja razvoja kmetijstva.
Delovni pogovor je bil v prostorih Kmetijske šole Grm pod Trško goro, udeležili pa so se ga poleg predsednika Bulca še Leo Frelih, predsednik Zadružne zveze Slovenije, predstavniki
Knjižnice za vrat
Novi republiški zakon o knjižničarstvu je uvedel veliko novosti in ostrejša merila za opravljanje te dejavnosti. Še posebej hude zahteve je zakon postavil pred tiste splošno 'izobraževalne knjižnice, ki v svojih občinah opravljajo tudi matično dejavnost za področje knjižničarstva. Strokovni svet SRS za knjižničarstvo je namreč v skladu z zahtevami zakona ugotovil, da v Sloveniji s ko roda ni knjižnice, ki bi mogla brez pridržka pridobili verifikacijo za opravljanje matične dejavnosti. Nobena namreč nima niti dovolj prostora niti kadra, ne zadostnega knjižnega fonda in ne denarja. Med takimi knjižnicami pa so tudi vse v dolenjski in posavski regiji obenem s kočevsko in ribniško, celo Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu. Zakon ni niti malo milosten in zahteva takojšnjo ureditev razmer. Ker pa se to ne da napraviti čez noč, je strokovni svet SRS za knjižničarstvo pristal na vmesno obdobje, ko bi nekatere knjižnice matično dejavnost opravljale pogojno, vendar je od njihovih ustanoviteljev (občinskih skupščin) zahteva! jamstvo, da bo vse urejeno vsaj do konca sedanjega srednjeročnega obdobja. Zal časi takim zahtevam niso naklonjeni, saj bi morali ponekod investirati težke milijone, tega denarju pa preprosto ni niti v skladih kulturnih skupnosti (liti v občinskih proračunih.
/. ZORAN
sozda KIT-Mercator in drugi gostje iz republiških organov, na drugi strani pa predstavniki občin in zadrug vseh štirih dolenjskih občin ter samoupravnih organov zadrug.
Predvsem so obravnavali naloge, opredeljene na »okrogli mizi o kmetijstvu«, ki jo je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije, in problematiko dolenjskega kmetijstva kot priprave na bližnji občni zbor Zadružne zveze Slovenije.
Kot so ugotovili, so bile v tem srednjeročnem obdobju sorazmerno uspešno opravljene mnoge naloge kmetijstva. Vseeno jih veliko še čaka. Tako na primer na novomeškem območju beležijo padec števila članov zadruge, v metliški občini tega ni in je za članstvo celo interes s strani kmetovalcev sosednje Hrvaške. Majhnost kmetij je zlo, izredno podraženim gnojilom in ostalim reprodukcijskim materialom pa ni sledilo ustrezno povečanje cen kmetijsjih pridelkov. To povzroča med kmeti malodušje in negotovost.
Posebno težavno je v manj razviti Suhi krajini, kjer so v površinah velike rezerve. V razpravi so. ugotovili, da dopolnilna dejavnost z zobotrebčars-tvom ni dovolj, čeprav je ena od možnostim temveč da je potrebno v sodelovanju z gospodarstvom (po vzgledu Pomurja) organizirati v teh krajih nekaj manjših obratov, ki bi ljudi zaposlili.
V večurni razpravi so oblikovali stališča, ki jih bo po besedah Marka Bulca podprla tudi slovenska gospodarska zbornica. Med drugim je dejal: »Če smo se dogovorili, da bo v kmetijstvu prva naloga intenziviranje, moramo kmetijstvo šteti kot gospodarstvo, ne pa kot preskrbovalno organizacijo. O razmerah v kmetijstvu se moramo znova pogovarjati, predvsem o politiki cen, ki morajo slediti podražitvam repromaterialov.« Za kme-
• Kmeta Jernej Krajšek iz Novega mesta in Alojz Povšič iz Škocjana sta rekla, da so regresi kmetovalcem samo potuha. Da jih ne marajo, želijo le ustrezne prodajne cene pridelkom, medtem ko naj bi regrese dajali raje proizvajalcem, da ne bi tako dražili izdelkov.
tijstvo in turizem bodo predlagali beneficirane obresti za najemanje posojil, gospodarska zbornica pa se zavzema za to, da bi hribovske kmetije obdržali z dopolnilnim delom. Da bi prišli do ustreznih programov za ustanavljanje obratov, bo poskrbela Gospodarska zbornica za Dolenjsko, po občinah pa naj bi takoj ustanovili (Nadaljevanje na 2. strani)
V drugi polovici tedna bo ne-Itnlno in postopoma hladnejše treme.
na kazenskega zakonika SFRJ, ki sankcionira verbalni delikt. Poudarili so tudi, da je skrajni čas, ko je treba legalizirati stavko. Zato naj bi spremenili nekatere člene zakona o združenem delu, v SZDL, sindikatu in slovenski skupščini pa naj bi pričeli razpravo o dolžnosti sindikata, da pomaga stavkajočim delavcem, če ti ne dobijo pravočasno odločitve delavskega sveta, štiripar-titnega odbora, oziroma skupščine družbenopolitične skupnosti.
Zavzeli so se, da presežemo »mojstrske« organizacije proizvodnje za to, da bi bili poslovodni organi odgovorni delavskemu svetu, ne pa političnim koordinacijam.
Več o mladinskem kongresu še na 11. strani.
P. PERC
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Nenačelen zaplet z daljnovodom
na 4. strani:
• Borci s grenkobe
priokusom
na 5. strani:
• Dva vodovoda eno vas
za
na 11. strani:
• »Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa«
na 13. strani:
I'• Posavje bo prehranjevalo Slovenijo
na 17. strani:
• Okamnela Bele cerkve
riba iz
na 18. strani:
• Črn petek v Kočevju
na 24. strani:
• GLEM — avto Črnomlja
iz
YU ISSN 0416-2242
Globlji vzroki za izgube v zdravstvu
Izvršni svet se je zavzel za trajnejšo sanacijo
NOVO MESTO — Razmere v dolenjskem zdravstvu so več let kritične: poslabšujejo se predvsem v novomeški bolnišnici vsakoletno pokrivanje izgub brez trajnejše rešitve pa ne vodi nikamor. Tako je menil novomeški izvršni svet, ko je nedavno tega obravnaval to problematiko in predlagal rešitve.
Ko so temeljito analizirali vzroke za nastale razmere v Splošni bolnišnici in Zdravstvenem domu, so ugotovili, da so stroški lani porasli za dobrih 116 odstotkov, medtem ko so bili prihodki le za dobrih 97 odst. večji.
Osebni dohodki so v obeh ustanovah še vedno zaostajali za osebnimi dohodki v gospodarstvu novomeške občine za 8,7 oz. 6,7 odst. (izračunano na pogojno nekvalificiranega delavca), sklade pa so lahko oblikovali le v minimalnih zneskih. Precej je k nenehno prazni blagajni prispevalo to, da nekatere občinske zdravstvene skupnosti Črnomelj, Krško in Trebnje niso poravnale dogovorjenih obveznosti za rezevni sklad in amortizacijo bolnišnici celo za leto 1984, medtem ko zdravstveni skupnosti Metlika in Trebnje do srede januarja letos nista v celoti poravnali obveznosti iz leta 1985. Ker za opravljene storitve ni sprotnih plačil, najema bolnišnica draga premostitvena posojila, finančne razmere pa se s tem še poslabšujejo.
Razmer v bolnišnici in Zdravstvenem domu ni mogoče reševati samo s pokrivanjem izgub, marveč je potrebno obema ustanovama zagotoviti s programom za leto 1986 tako osnovo, ki zagotavlja nemoteno opravljanje dela. Ker so razlogi za izgubo v Splošni bolnišnici in nepokritje skladov v Zdravstvenem domu objektivni, je potrebno v letu 1986 v zdravstveni regiji zagotoviti za pokrivanje izgube in valorizacije le-te 250 milijonov dinarjev.
Ce pa bodo občinske zdravstvene skupnosti še neupravičeno zavlačevale s poravnavo obveznosti, naj izvajalci storitev zaračunavajo zamudne obresti ali pa vrednotijo svoje storitve kot uporabnikom uslug zunaj regije.
S problematiko bolnišnice pa se je izvršni svet ukvarjal še na naslednji seji, ko so obravnavali kadrovske zadeve. Ob prevzemu dolžnosti direktorja je dr. Anton Starc, postavil pogoj, da bo poleg direktorovanja dve uri na dan opravljal tudi poklic specialista na internem oddelku bolnišnice, ker ne želi izgubiti stik s stroko. Izvršni svet je povsem podprl tak predlog, četudi mu nekateri znotraj bolnišnice nasprotujejo.
R. BAČER
m
PRAZNIČNO OB DNEVU ZDRAVJA — OO ZSS v Splošni bolnišnici Novo mesto je 7. aprila ob dnevu zdravja pripravila večjo prireditev v prostorih družbene prehrane. Delavci bolnišnice so najprej prisluhnili predavanjima, ki sta ju pripravila njihova sodelavca. Dr. Pogačarje govoril o športu in rekreaciji, inž. Puhkova pa o zdravi prehrani. Zatem so daljši kulturni program, kije bil posvečen tudi praznovanju dneva žena, pripravili folkloristi Kresa in mešani pevski zbor Pionir, za zabavo pa so potem poskrbeli še člani vojaškega ansambla garnizije Milan Majcen. Na sliki: ob tej priložnosti seje predsednica sindikata bolnišnice Zdenka Kaplan zahvalila dosedanjemu direktorju dr. Milanu Adamčiču (na levi novi direktor bolnišnice dr. Tone Starc). (Foto: J. Pavlin)
MARKO BULC NA JARČEVI KMETIJI v Trebči vasi, kjer so med enodnevnim obiskom predsednika Gospodarske zbornice Slovenije v novomeški ih metliški občini gostje spoznavali uomala nerešljive težave usmerjene kmetije, na kateri je za dokončanje del zmanjkalo denarja. (Foto: Ria Bačer)
Odlaganje bi bilo katastrofalno
Elektrogospodarstvo opozarja, da je treba čimprej zgraditi predvidene daljnovode — Ob kritični napetosti večkrat vključiti Brestanico
NOVO MESTO — Že dalj časa so na Dolenjskem in delno tudi v Posavju zelo nizke napetosti na 110-kilovatnih daljnovodih. Izgradnja 110-kilovalne oskrbovalne mreže ne sledi porastu porabe. Posledica nepravočasne izgradnje nujno potrebnih 110-kilovatnih daljnovodov ter razdelilnih transformatorskih postaj so že katastrofalno nizke napetosti. Naj povemo, daje bila 3. februarja 1986 v RTP Bršljin — Novo mesto napetost le 82 kV, zaradi česar je bilo močno moteno obratovanje industrije.
Porast porabe je na območju TOZD Elektro Novo mesto zelo visok, saj je znašal povprečen porast v zadnjih petih letih 6,80 odst. Tako visok porast obremenitve pa napetostne razmere poslabša v taki meri, da resno ogroža normalno delo dolenjske industrije. V letu 1985 so bile približno 210 ur oziroma en delovni mesec napetosti tako slabe, da je industrija v dopoldanskih izmenah obratovala z velikimi motnjami. Ker je med njimi tudi precej pomembnih izvoznikov, kot so Krka, IMV, Novoles, Belt, Iskra in še nekateri, je potrebno ustrezno ukrepati.
Tozd Elektro Novo mesto je skupaj z delovno organizacijo Elektro Ljubljana storil vse, kolikor je bilo mogoče, da se stanje izboljša. Names- ' tili smo transformatorje večjih moči v obstoječih razdelilnih transformatorskih postajah ter tako zvečali učinek regulacije od 110/20 kV. Nadalje smo obnovili vse glavne 20-kilovoltne daljnovode, zamenjali nizke preseke iz 25 mm2 (Cu) na 70 mm2 (Al-Fe). Vsem odgovornim ter republiškim institucijam smo pismeno posredovali potrebo po čimprejšnjem pričetku gradnje 110-kilovoltne Savske zbiralnice z RTP 400/110 kV v Krškem ter RP 110 kV Hudo.
Če bomo predvideno in resnično potrebno gradnjo še naprej odlagali.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Hribovskim...
sklade, ki bi ob dodatnih bančnih sredstvih predstavljali osnovni kapital. Hkrati s tem bodo predlagali tudi spremembo predpisov, da taki mali obrati ne bi bili podvrženi isti obvezni režiji kot velike tovarne. Istočasno je potrebno iskati ljudi, ki bi bili sposobni in voljni v naslednjih letih voditi take dejavnosti.
Gostom so predstavili še program ob letošnji proslavi 100-letnice Kmetijske šole Grm, po ogledu šole pa so obiskali Jarčevo kmetijo v Trebči vasi pri Žužemberku. Pred petimi leti začeta usmerjena kmetija s hlevom za 45 glav ni dograjena. Hlev je polovico prazen, ne lastnik ne zadruga pa nimata sredstev oziroma možnosti, da bi naložbo in projekt pripeljali h koncu. Kaže, da bo šlo po tem obisku laže, saj so ugotovili, da vse zakonske možnosti za nadaljnje investiranje le niso bile izkoriščene.
V poznopopoldanskih urah so v Metliki gostje nadaljevali pogovor o vinogradništvu in možpostih za njegov nadaljnji razvoj na dolenjskem območju.
RIA BAČER
bodo posledice nizkih napetosti zelo velike.
Dolenjska regija je skupno s Posavjem in Kočevjem udeležena s preko
LETNI OBRAČUN PRI UPOKOJENCIH
NOVO MESTO — Novomeško Društvo upokojencev je 5. aprila na letni konferenci pregledalo lanskoletno dokaj uspešno poslovanje in sprejelo delovni program za letošnje leto. Pred uradnim delom konference je s kratkim kulturnim programom nastopil priljubljeni mešani pevski zbor društva, po seji pa so imeli v prenovljenih prostorih družabno srečanje. Z vabilom na konferenco so delegati dobili tudi pismeno obvestilo o letošnjih 13 izletih, ki so se začeli že v začetku marca in bodo trajali do 23. oktobra. Prav tako so bili seznanjeni z datumi letošnjih kulturnih in športnih prireditev in z usklajevanjem pokojnin, izplačilom regresa ter ugodnostmi, ki jih imajo upokojenci ob prejemanju pokojnine v Ljubljanski banki.
16 odst. v slovenskem izvozu, ožja Dolenjska pa z 10 odst. ker pa danes na vsakem koraku poudarjamo, kako važen je izvoz, je nujno potrebno takoj ukrepati. V ta namen je bil 28. marca na zahtevo izvršnih svetov dolenjskih občin sklican v Novem mestu skupni sestanek odgovornih predstavnikov Elektrogospodarstva, interesnih skupnosti, ter predstavnikov večjih gospodarskih organizacij. Vsem prisotnim so bile predstavljene nadvse težke in kritične razmere. Vsi so bili mnenja, da je potrebno čimprej dokončati predvidene elektroenergetske objekte. Dokler se to ne bo zgodilo, bo potrebno 110-kilovoltno mrežo prilagajati tako, da bo čimboljša napetost. V primeru skrajno nizke in kritične napetosti pa bi morali pognati plinsko elektrarno Brestanica.
FRANC JERAJ Elektro Novo mesto
ŠTUDENTI O SVOJEM DELU
ČRNOMELJ — Na nedavni skupščini Kluba belokranjskih študentov je okrog 60 študentov — žal jih je bilo iz metliške občine le nekaj — v burni razpravi končno razčistilo, kakšen je namen njihovega kluba. Poudarili so, da ne želijo organizirati le plese ali zabave, ampak si želijo tudi ekološko, kulturno in morda še kakšno sekcijo. Izvolili so 4-članski odbor, ki bo vodil klub, predsednik pa je postal Andrej Kavšek.
»Ne upogibajte hrbtov!«
V Dragatušu ustanovili društvo za varstvo okolja — Okrog 70 ustanovnih članov — Zgled ostalim
DRAGATJUŠ — Več kot 70 prebivalcev dragatuške krajevne skupnosti se je pretekli teden zbralo na ustanovnem sestanku Društva za varstvo okolja. Povabilu sta se odzvala tudi predsednica Zveze društev za varstvo okolja Slovenije Jelka Kraigher in prostovoljni naravovarstvenik akademski kipar Marjan Keršič-Belač.
Belač je poudaril, da bodo Dragatu-. šci kot velika skupina, združena v društvu, lažje zastopali svoje interese. »Borite se za dobro zemljo, saj vam je iz rok ne bodo mogli iztrgati, če je ne boste dali, tudi zato ne, ker je danes demokracija večja kot pred leti. Poskušajte najti somišljenike tudi v drugih krajih v občini, ki se lahko enakopravno včlanijo. Vaša zavest naj osvešča tiste, ki se še niso osvestili. Ne upogibajte hrbtov pod krivicami! Komur je danes vzeta zemlja, mu je namreč vzeta za vedno, zato se borite za pravice, za katere se danes združujete v društvo,« je dejal Belač.
Krajani so obljubili, da bodo s svojim zgledom pokazali drugim, za kaj se borijo. Obsodili so uvoz stekla, starega železa, cunj za devize, saj imamo vsega dovolj, morali bi le selekcionirati smeti. »Ne bomo se
vprašali, če se nam splača voziti kovinske odpadke v Dinos ali ne, ampak jih bomo odpeljali, ne glede na stroške, samo da bomo imeli čisto okolje,« so se zaobljubili. Predsednica Zveze društev za varstvo okolja, v katerega je vključenih 11 društev, pa je dejala, da bodo, če jim bo uspelo odpadke selekcionirati, Dragatušci prvi v Sloveniji, ki bodo uspešni pri tovrstnem delu.
Rajko Štefanič, ki je postal predsednik edinega društva za varstvo okolja v Beli krajini, je opozoril na pisanje nekaterih strokovnjakov v sredstvih javnega obveščanja, kjer se norčujejo iz osveščenosti ljudi. »Tisti, ki postanejo osveščeni iz nuje, tako kot smo mi, so veliko bolj osveščeni kot tisti, ki se tega učijo. Strokovnjaki so nas že izučili, vendar ne dvomimo o njihovi sposobnosti, zato pa tem bolj v njihovo iskrenost,« je povedal Stefa-nič. Ustanovni člani društva so odločili tudi, da pošljejo javno vprašanje izvršnemu svetu in občinski konferenci SZDL, saj kljub pismenim in ustnim povabilom ni bilo nikogar, ter zahtevajo pojasnilo, zakaj tako ignorantsko obnašanje do novoustanovljenega društva.
B. M.
Kadrovsko delo pod drobnogledom
Anton Mihelič predstavil raziskovalno nalogo
ČRNOMELJ — Anton Mihelič, diplomirani organizator dela, je te dni predstavil raziskovalno nalogo z naslovom »Organiziranost in delovanje kadrovske funkcije v organizacijah združenega dela v črnomaljski občini«, ki jo je materialno podprla občinska raziskovalna skupnost. Gre za prvo tovrstno delo na tem področju v občini, v katerem je zbrana vrsta zanimivih podatkov, nad katerimi bi se morali mnogi zamisliti, žal pa se je predstavitve udeležil le vsak šesti vabljeni.
Kot je poudaril Mihelič, njegova naloga še ne daje celotive slike o vsej problematiki na področju kadrovske funkcije, vendar je lahko kljub temu dobrodošel pripomoček, saj je zajela 27 delovnih organizacij, v katerih so zaposleni kar 5.803 delavci. Torej v raziskavo ni vključenih le okrog tisoč zaposlenih v črnomaljski občini. Kar v 17 organizacijah dela manj kot 100 ljudi — gre predvsem za manjše dislocirane OZD, ki imajo sedež izven črnomaljske občine — medtem ko ima le po ena od 1000 do 1500 in od 1500 do 2000 zaposlenih.
• Mihelič je ugotovil tudi, da niti v eni organizaciji združenega dela ne obstaja celovit kadrovsko-informaci-jski sistem, ampak vlada prava zmešnjava. Kadrovske evidence namreč niso popolne in ažurne, kar seje pokazalo tudi ob evidentiranju kandidatov pri pripravah na pred kratkim izvedene volitve.
Zanimivo je, da so povprečno najmlajši delavci v kovinsko-predeloval-ni industriji, najstarejši v zdravstvu, najmlajše delavke v tekstilni industriji, najstarejše pa v gradbeništvu, obrti in komunali. Medtem ko je delavcev s končano 1. in 2. stopnjo zahtevnosti preveč, pa jih s 5., 6. in 7. stopnjo primanjkuje, najustreznejšo izobrazbo pa imajo glede na zahtevnost del v zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, trgovini in obrtni dejavnosti.
Medtem ko bi po normativih moral biti en kadrovski delavec za 70 zaposlenih, je v črnomaljski občini kar za 207 delavcev. Poleg tega so opravila, ki jih opravlja, dokaj neenotna, marsikje pa jim sploh ni dovolj jasno, kaj šteti h kadrovskim nalogam. Zgodi se, da vsa strokovno-kadrovska op-pravila opravlja en sam človek, nedopustno pa je, da je to ponekod opravilo neusposobljenega delavca, kot je na primer mehanik, gimnazijski maturant, ptt delavec ipd. Žal ima glavnina tistih kadrovskih delavcev, ki so ustrezno usposobljeni, sedež izven občine. Pričakovali bi, da se bodo zato v delovnih organizacijah trudili, da bodo pač dodatno izobraževali kadrovske delavce, kijih imajo, a ni tako.
Raziskovalec je še posebej poslal anketne lističe 500 slučajno izbranim delavcem, na katere jih je odgovorilo 257. Iz njihovih odgovorov je med drugim moč razbrati, da vlada med delavci velika migracija ter da jih kar tretjina ni zadovoljna z delom.
M. BEZEK
Ljubljansko pi s/n o
Ugled na kocki
Za učinkovito pot iz krize je nujna oživitev moralnih vrednot
LJUBLJANA — Javna razprava o osnutkih dokumentov 10. kongresa ZKS je potrdila zahtevo po takšnem teoretsko-praktičnem dokumentu 10. kongresa ZKS, ki naj pokaže izhod iz zdajšnje krize. Nujno se je treba otresti vseh tistih dogem in utvar, ki nas z izgovarjanjem, da gre za socialistične rešitve, resnično ovirajo pri uveljavljanju izvirnega, demokratičnega, produktivnega socialističnega samoupravnega in humanega razvoja.
Eden temeljnih pogojev za nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v naši družbi pa je tudi boj za ohranitev, uveljavljanje in nadaljnje razvijanje socialističnih moralnih vrednot in socialistične moralnovrednostne zavesti.
Različni načini prilaščanja družbene lastnine in sadov tujega dela ter neodgovorno ravnanje s sredstvi v družbeni lasti zbuja v naši družbi upravičeno zaskrbljenost vseh delovnih ljudi. Zveza komunistov je začela zaradi upadanja socialistične moralne zavesti tudi v svojih lastnih vrstah izgubljati ugled in vpliv, kakršnegaje imela v svoji revolucionarni preteklosti prav zaradi visoke moralno-poli-tične zavesti.
Delovni ljudje pričakujejo od Zveze komunistov, posebej pa še od njenih vodstev, da se odločno spoprimejo s temi pojavi. Gospodarska kriza, zlasti pa vse težavnejši položaj delavcev v neposredni proizvodnji in tudi v družbenih de-
javnostih, vse večja brezposelnost zlasti med mladimi in druge kritične točke v našem današnjem položaju — vse to zahteva od Zveze komunistov jasnejšo opredelitev, predvsem pa odločnejšo akcijo.
V boju proti moralnovrednos-tnim deformacijam v naši družbi in še posebej v sami Zvezi komunistov bomo uspešni le, če bomo odkrivali njihove prave vzroke in povezovali boj proti njim z razvijanjem in uveljavljanjem samou-pravno-socialistične vrednostne strategije, če se bomo hkrati borili za takšno kakovost življenja in dela, za takšen sistem vrednot, ki ustreza viziji samoupravnega socialističnega humanizma kot družbe svobodno združenega ustvarjalnega dela.
V praksi se je izkazalo, da socialistično samoupravljanje prevzema in razvija naprej vse napredne moralne vrednote, ki so se izoblikovale v dosedanjem razvoju človeštva, posebej še v zgodovini mednarodnega in našega lastnega delavskega gibanja, v revolucionarnih bojih za socialno in nacionalno osvoboditev zatiranih narodov in razredov. Današnje razmere niso takšne, da bi moral komunist nenehno postavljati na kocko svoje življenje, da bi se moral do konca žrtvovati in izgoreti. Toda osebna nesebičnost, požrtvovalnost, poštenost in na prvem mestu zvestoba in odgovornost do vrednot in ciljev delavskega gibanja in socialistične revolucije so tudi danes temelj moralnega lika komunista. Današnji čas pa zahteva hkrati oblikovanje novih lastnosti in vrednot, to pa danes vse bolj postaja ustvarjalno, inovativno, visoko produktivno delo, združeno z znanjem, hkrati pa prežeto z globoko socialistično zavestjo, da je karšnokoli prilaščanje sadov tujega dela brez lastnega delovnega prispevka nezdružljivo s častjo in etiko samoupravne socialistične družbe. Prav komunisti moramo biti s svojim osebnim zgledom in ravnanjem nosilci te zavesti.
VINKO BLATNIK
h
NOVO MESTO — Letos mineva že tretje leto, odkar seje Tiskarna Novo mesto preselila iz utesnjenih prostorov na Glavnem trgu v prenovljene prostore bivše Ele. Po preselitvi so si tiskarji postavili jasen cilj: ostati majhna in sodobno opremljena tiskarna, prilagodljiva za vsak program.
Po besedah direktorja Janeza Slapnika jim je ta zamisel v veliki meri že uspela, glavno jamstvo za dobro delo pa so še vedno ljudje: »V eni noči smo, ne glede na to, kateri dan v tednu je, sposobni opraviti nujno naročilo in ga odpremiti naročniku. To omogoča le tiskarna, ki ima vse na enem mestu in takšne delavce, ki ob dobrem plačilu, ne gledajo na uro. Z analizo smo ugotovili, da se ob vseh bolniških in drugih izostankih z dela pri nas dela še vedno 6,5 ure, kar je veliko nad jugoslovanskim povprečjem. Od skupaj 80 zaposlenih je v režiji le 6 delavcev. Več kot 65 delavcev ima vsaj poklicno šolo, veliko pa se jih izobražuje ob delu. Vse kadre, kijih potrebujemo, dodatno izobražujemo in štipendiramo. Povprečni osebni do-
C
Naša anketa
5i;
TAKŠNEGA ŠE NI V JUGOSLAVIJI — Pred dnevi so v novomeški Tiskarni prvič zavrteli nov dvobarvni tiskarski stroj Heidelberg Speed-master, vreden prek 120 milijonov dinarjev. Stroj je uporaben za pripravo najkvalitetnejšega tiska od prospektov in katalogov do običajnih barvnih razglednic. (Foto: J. Pavlin)
Tiskarna se posodablja
Novomeška Tiskarna po preselitvi vsestransko napreduje — Za dobro delo tudi dobro plačilo
hodki v podjetju so okoli 90 000 din,« je v kratkem prikazal podjetje direktor Slapnik.
Modernizacijo, ki sojo začeli 1983. leta, bodo končali prihodnje leto. Do sedaj so nabavili fotostavek za stavljenje brošur, zgibalnik in še nekatere druge stroje v dodelavi, med katerimi je gotovo največja pridobitev dvobarvni stroj za najkvalitetnejši tisk, ki so ga dali v uporabo šele pred kratkim. »Speedmaster« je trenutno edini tako izpopolnjeni stroj v Jugoslaviji, /.e letos naj bi nabavili tudi skener, na katerem bi sami pripravljali barvne izvlečke za zahtevni tisk. Načrtujejo tudi modernizacijo reprotemnice, nakup stroja za tiskanje neskončnih obrazcev in nekatere druge stroje, tako da bi celotna investicija v strojni park v zadnjih dveh letih znašala prek 250 milijonov dinarjev, kar je za tako majhen kolektiv kar precej.
V načrtu imajo še lastni grafični inženiring, razmišljajo pa tudi o razvoju lastne grosistične trgovine za celotne pisarniške potrebe.
J. P.
Predragi repromateriali
Po izjemno dolgi zimi se je vendar prikazala pomlad, ki bo priklicala kmete na njive, travnike, v vinograde. Treba bo izkoristiti vsak lep dan za dognojevanje in zaščito jesenskih posevkov ter seveda za spomladansko setev oz. sajenje krompirja, koruze ipd. Po današnji anketi sodeč, so si kmetje, če se je le dalo, umetna gnojila nabavili že lani ali pozimi, ko so bila še bistveno cenejša. S preskrbo s semenom, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi, rezervnimi deli in sploh kmetijskim reprodukcijskim materialom letos očitno ne bo težav, vsaj ne večjih. Bolj skrbi to. ker kmetje zaradi visokih cen še kar zmanjšujejo gnojenje z umetnimi gnojiti, tako da smo po porabi teh vse nižje na evropski lestvici, da zamenjujejo semena bolj poredko, kot bi bito dobro za boljši pridelek, itd. Sicer za vse te stvari poznamo nekaj regresa, a očitno je kmetijstvo še vedno prednostno bolj na papirjih kot v resnici.
MARTIN KASTELIC, kmet iz Žabje vasi pri Novem mestu: »Zadrugo lahko pohvalim, da dobro skrbi za nas kooperante. Že pozimi sem se oskrbel z. umetnimi gnojili, vendar ne bom porabil vse zaloge, ker bi bilo glede na pridelek predrago. Dognojeval bom s hlevskim gnojem in gnojevko. S setvijo bom pričel v tem tednu. Pripravljena imam tudi vsa semena. Kakšen bo pridelek po tako dolgi zimi in napovedanem suhem poletju, bomo videli jeseni*
ANTON MUC z Lokvice: »Delam v IMV na Suhorju, zraven pa imam še srednjo kmetijo, ki jo obdelujem bolj iz zadovoljstva in veselja, kot pa zato, ker bi se to izplačalo. Pri nas v hribovskih krajih seje še težje ukvarjati s kmetijstvom. Če bi bile drugačne razmere in če bi v naši družbi kmetijstvo bolj cenili, bi se rad posvetil samo kmetiji. Pšenice posejemo zase, kakšnih 800 kilogramov pa prodamo zadrugi. Stroški za umetna gnojila in ostale kmetijske potrebščine rastejo hitreje kot odkupne cene za naše pridelke?'
JOŽE ILEN1Č, polkmet iz Kvasice pri Dragatušu: »Seme se dobi, a je predrago, da bi ga kupoval vsako leto. Novo si nabavim le vsako drugo ali tretje leto. Sicer sploh ne vemo, kaj bi sadili, da bi se nam splačalo. Umetna gnojila sem kupoval celo zimo, ko sem imel kakšen dinar, saj drugače ne bi zmogel tako velikega izdatka. Z rezervnimi deli za traktor ni težav, ker imam domačega, le dragi so.«
JOŽE VERSTOVŠEK iz TOK pri Ag-rarii v Brežicah: »Naši trgovci so večino gnojil nabavili še pred podražitvijo, zato upam, da so kmetom prihranili dodatne stroške. Oskrba z njimi je normalna in z zaščitnimi sredstvi prav tako. Menim, da pri tistih, ki z nami pogodbeno sodelujejo, ne bo odstopanja, saj bi bil ob zmanjšanem gnojenju pridelek manjši. Draga so tudi semena, a nudimo regres: za krompir 150 din, za koruzo 30 din.«
PAVLE SVETEC, kmet iz Leskovca:
»Divjanja cen in predvsem nesorazmerja med cenami kmetijskih pridelkov in repromateriala meje bolj strah kot pa tega, da ne bi dobil umetnega gnojila, zaščitnih sredstev in podobnega. Ker smo kooperanti krškega M-Agrokombinata, imamo manj težav z repromaterialom, ki ga res dobimo ceneje, toda zato moramo pridelke poceni prodati. Krškopoljci dajo vse na Hrvaško, kjer bolje plačajo. Mi smo dali za umetna gnojila že okrog 500 tisočakov, treba bo še okrog 200 tisočakov, pa 150 tisoč din za zaščitna sredstva*
f
FRANC KRAJC, kmet iz Dolge vasi pri Kočevju: »Umetna gnojila sem nakupil že jeseni, in tako privarčeval nekaj milijonov. Zdaj čakam na semenski krompir. Upam, da ga bom dobil dovolj zgodaj. Bil sem 8 let predsednik TOK in razumem našo trgovino, ki nakupuje reprodukcijski material čim kasneje, da gre takoj v prodajo, in tako ne veže obratnih sredstev. Poleg tega je na našem območju največ nekooperantov, za katere nikoli ne veš, kaj in koliko bo kateri oddal ter kakšen reprodukcijski material potrebuje in koliko. Tako se nabava ne da načrtovati.«
FRANC CVETAN, kmet iz Češnjic: »Za spomladansko setev smo pri nas vse pripravili. Že lani sem nakupil umetnih gnojil, kar se mi bo krepko obrestovalo, saj so letos trikrat dražja. Kupil sem tudi semensko koruzo, ki jo bom posejal na enem hektaru za silažo in na pol hektara za zrnje. Semenskega krompirja letos ne bom kupil, ker sem ga lani, sploh pa ga ne bom dosti sadil. Seveda kmetje komaj čakamo na začetek delf*
JOŽE ANDOLJŠEK, kmetijski inženir iz Velikih Poljan: »Redim 16 glav govedi in okoli 20 ovc. Mislim, da je oskrba z reprodukcijskim materialom zadovoljiva, cene pa so odločno previsoke. Cena koruze je od lanskih 35 din porastla na 86 din. za 100 odstotkov pa so se podražila tudi gnojila. Če bo šlo tako naprej, bo treba prenehati gnojiti z umetnimi gnojili, čeprav potrebujemo vedno več hrane.«
IVAN KUZMIČKI, kmet iz Pečja: »Obnavljamo traktor. Prepričal sem se, da imajo v trgovini našega Kmetijskega kombinata z reprodukcijskim materialom v Sevnici marsikaj, česar Agrotehnika nima. Lokal je res majhen, da vsega ni mogoče razstaviti, vendar je ponudba dobra. Imajo celo zalogo traktorskih gum. ki so vedno problem, pa tudi ostalo, na primer gnojila. Semena dobimo v drugi trgovini.«
kmetijstvo
m)
Na HrvaSko — po meso
Neusklajene cene povečujejo nered in praznijo mesnice na slovenski strani — Škarje cen
BREŽICE — V tednu pred zadnjo podražitvijo je v brežiških mesnicah zmanjkalo govedine. »Pa menda v klavnici ne mislijo, da bomo vsi jedli šunko?« so se spraševali razočarani potrošniki, med katerimi se je kot blisk razširila novica. da so mesnice onstran Sotle
Ekonomika pripeljala pod skupno streho
Združitev Brazde in Agro-servisa, tozdov novome-ške Kmetijske zadruge
NOVO MESTO — Dva tozda novomeške Kmetijske zadruge. Brazda in Agroservis, začenjata letos novo. skupno pot. Formalno združeni že lani imata šele od drugega četrtletja letos vse nared za skupno poslovanje.
»V obeh tozdih Agroservisu in Brazdi, ki sta vsa leta poslovala vsak zase in imata tudi različni dejavnosti, smo se že v drugi polovici preteklega leta odločili za skupno pot. in to iz več utemeljenih razlogov, predvsem pa zato, ker sta oba kolektiva majhna, z okrog 50 zaposlenimi.« pravi Ludvik Mežan pomočnik direktorja novonastalega tozda.
Kljub samoupravni odločitvi v obeh tozdih, od katere bo kmalu minilo leto. pa sta poslovanje vodila vsak zase, vsak zase predložila zaključni račun in periodični obračun za prvo • trimesečje leta 1986. Zdaj je vendar vse nared za resnično združitev in tudi registracija bo vsak čas izzpeljana.
Medtem ko se bo enota Brazde še nadalje bavila največ z lastno kmetijsko proizvodnjo, pa Agroservis, katerega vodja je že vrsto let Ludvik Mežan, načrtuje korak dalje: »Pri nas popravljamo kmetijske stroje za družbeni in zasebni sektor, in to predvsem za občino Novo mesto in Trebnje, kjer drugih tovrstnih delovnih organizacij ni. Po novem naj bi postopoma prevzeli vzdrževanje za vso mehanizacijo v zadrugi. Res ni smiselno, da smo pod zadružno firmo, a zanjo doslej nismo opravljali omembe vrednih poslov. Pri nas imamo kadre in naprave, tako da bomo naročila zmogli. Sčasoma bi lahko prevzeli tudi vzdrževanje naprav v združeni hladilnici in tovarni močnih krmil.
Večja dejavnost v okviru Agroservi-sa je še trgovina s kmetijsko mehanizacijo in rezervnimi deli in priključki za kmetijske stroje. Lepo teče zlasti konsignacijska prodaja. Že v letošnjih treh mesecih so (za devize) prodali 100 traktorjev, medtem ko v tej trgovini prodajo malo traktorjev, kijih kmetje kupijo na kredit preko zadruge.«
R. B.
Oporečno mleko
Ugotovitve posavske veterinarske inšpekcije
KRŠKO — V svojih poročilih veterinarska inšpekcija medobčinskega inšpektorata Krško že nekaj let zaman opozarja na slabo higiensko kakovost posavskega mleka in slabo zdravstveno stanje vimen krav molznic.
Od 694 pregledanih vzorcev mleka je lani v brežiški občini ustrezalo predpisani normi le 117 vzorcev, v krški občini je bilo to razmerje 981 proti 164, v sevniški občini pa je inšpekcija od 549 pregledanih vzrocev mleka ugotovila 119 ustreznih. Potemtakem je mleko, ki ga namolzejo v krški občini, najbolj nezdravo, najboljše dosežke pa imajo Sevničani.
Miro Mikeln: »Inšpekcija mora z izrekanjem ukrepov zagotoviti izboljšanje zdravstvenega stanja molznic, hlevov, zbiralnic mleka in prevoznih sredstev...«
Po besedah medobčinskega veterinarskega inšpektorja in novega načelnika mag. Mira Mikelna mleko iz zdravega vimena ne sme vsebovati več kot 500.000 celic v enem mililitru. Če je celic več, lahko posumimo, da gre za bolezen vimena (mastitis), mleko, namolzeno iz takega vimena, pa je lahko zdravstveno oporečno. V krajih, kjer je ugotovljenih več vnetij vimen pri kravah, so zabeležili tudi več vnetij prs pri ženah. S preiskavami mleka so ugotovili, da je na območju občine Brežice 14,4 odstotka, občine Krkšo 17,4 odst, in občine Sevnica 8,5 odstotka mleka, namolzenega od krav, za katere sumijo, da imajo mastitis.
»Stanje skrbi, zato predlagamo: Posavski veterinarski zavod mora biti v sodelovanju z organizatorji odkupa mleka (Agraria in Slovin Brežice, PZ Sutla, Agrokombinat Krško in Kmetijski kombinat Sevnica) nosilec dejavnosti za zatiranje mastitisa in higiensko neoporečno proizvodnjo mleka. Zagotoviti mu je treba sredstva za nastavitev strokovnjaka, ki bo delal le na tem področju,« pravi mag. Mikeln.
P. PERC
Kmetijski
Nesporen pomen reje koz
Največji gospodarski pomen kozjereje je v pridobivanju mleka. Posamezne koze mlečnih pasem lahko dajo v desetih letih mlečnosti tudi do deset tisoč litrov mleka, na leto je to do dvajsetkrat več, kot tehtajo same.
Kozje mleko je zelo kakovostno živilo. Odlikuje ga lahka prebavljivost, ker vsebuje zelo majhne maščobne kapljice, kijih fermenti v prebavilih hitreje in laže razgrajujejo. Kazein je laže prebavljiv, kajti sesirek, ki nastaja v želodcu, je pri kozjem mleku mehkejši kot pri kravjem, zato se pod vplivom fermentov laže prebavlja.
Ker je kozje mleko bogato z vitamini in rudninami, je tudi odlična hrana za otroke, starejše ljudi, bolnike in okrevajoče. Iz kozjega mleka izdelujejo kakovostne sire pa tudi jogurt in kefir. Tudi meso kozličkov je zelo cenjeno. Koze so dragocena surovina za usnjarsko industrijo, vrtnarji pa cenijo kozji gnoj.
Poudariti velja, da so koze prežvekovalke, ki so sposobne sintetizirati vse aminokisline in jim zato ni treba zagotoviti — tako kot perutnini i in prašičem — določene količine živalskih beljakovin. To hkrati pomeni cenejšo rejo, naslonjeno predvsem na doma pridelano krmo.
• V zadnjem desetletju so močno izboljšali pasme koz. Največje uspehe so pri tem dosegli Francozi, ki redijo že nad 1,2 milijona koz (Jugoslavija zdaj le še 150.000, pred vojno pa jih je 1,8 milijona). Francozi od skupne količine namolzenega mleka porabijo dve tretjini mleka za odlične sire, ki jih večinoma izvažajo.
Jugoslovanski zakon o prepovedi reje iz leta 1954, ki dovoljuje le zaprto rejo sanskih koz, je dosti pripomogel k nazadovanju kozjereje, hkrati pa, kar je tudi res, obvaroval mnogo gozdov pred uničenjem. Vendar bi se ob povečanem zanimanju za rejo koz dalo uskladiti interese gozdarjev in kozjerejcev, da bi bili vsem v korist. (Iz knjige dr. Iva Franica: Kozjereja)
kraljevsko založene. Tako so se kljub dragemu bencinu mnogi odpravili po meso na Hrvaško in se nato pohvalili, da so dobili celo teletino, katere tukaj sploh ne poznajo več.
Tokrat se je pokazalo, da so bili očitki na račun klavnice krivični, da si ni delala zalog in ni špekulirala, ker ni imela s čim. Ko so namreč rejci zaslutili bližajočo se spremembo cen, niso praznili hlevov, ampak so počakali, da se bo napoved o povišanju uresničila. Končno so imeli prav. Zakaj ne bi iztržili več, saj živinoreja že tako ne prinaša kaj prida dohodka!
Potrošniki resda zelo občutijo vsako podražitev tem bolj, ker se vrstijo na tekočem traku, rejcem se pa višje odkupne cene ne poznajo veliko. Zakaj? Zato, ker se cene živine povečajo za 50 odst., cene repromateriala pa za 100 odst. Natanko se torej ve, kdo se ne pusti ujeti.
V Sloveniji skušajo zadržati stalež živine z intervencijami, vendar ti skladi ne podpirajo vselej le rejca, ampak vmesne člene med njim in maloprodajo mesa. Tudi v brežiški občini se dogaja, da taki ukrepi spodbujajo prodajo namesto reje.
Težave povečuje še tržni nered. Ko sosedom na jugu zmanjka mleka in živine, se vsi zaženejo sem, zlasti po teleta. Tudi zdaj je tako. Kmetijske organizacije v Sloveniji odkupujejo teleta po 700 in 750 din kilogram, drugi ponujajo zanje po 900 in celo 1000 din. Pri usklajevanju cen kmetijskih pridelkov, živine in repromateriala za pridobivanje krme se pri nas, žal, razen besed nič ne spremeni.
J. TEPPEY
SKRB ZA NARAVO IN DIVJAD
Mladiči divjih živali so ravno sedaj najbolj ogroženi. Lovska družina Gradac opozarja, da je z zakonom o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč prepovedano spomladansko zažiganje suhih trav, živih meja ter raznega grmičevja, ki nudi divjadi in ptičem zavetje in gnezdenje. Strogo prepovedano je prijemanje in prilaščanje mladičev divjadi, razdiranje in uničevanje legel in gnezd. Prepovedano je tudi odlaganje smeti v gozdove. Proti kršiteljem bosta ukrepali lovska družina in milica. Seveda pa trkajo na zavest vseh ljudi, naj skrbijo za ohranjanje narave.
r
KAJ GRADITI BREZ DOVOLJENJA?
RIBNICA — V ribniški občini je te dni v javni razpravi osnutek odloka, ki predvideva, kakšne in kako velike objekte lahko občan zgradi zase ali za svojo družino, ne da bi bilo zanje potrebno, lokacijsko dovoljenje. Dovolj bo priglasitev. Naštejmo le nekaj takih objektov: lesene ali pritlične drvarnice, vrtne ute, steljniki (do 20 kv. m), perutninski hlevi, zajčniki (do 10 kv. m), nadstreški nad dostopom in dovozom ali za parkiranje in garaži-ranje avtomobilov, prikolic, traktorjev itd., dimniki, sončni kolektorji, garaže (do 20 kv. m), leseni ali montažni kozolci, kašče, lope za shranjevanje kmetijskih pridelkov, tipski silosi (do 90 kubikov) itd. Seveda je te objekte možno urediti v glavnem le pri zasebnih hišah in gospodarskih objektih. V dosedanjih razpravah je bilo predlagano, naj bi uvrstili med objekte, za katere zadostuje le priglasitev, tudi zbiralnice mleka po vaseh. O tem predlogu in še morebitnih drugih pa bodo dokončno odločili ob sprejetju odloka.
Bo šla skupnost na boben?
Trebnje: usahnil je dotok denarja za KZS
TREBNJE — Po zakonu o kmetijskih zemljiščih ima kmetijska zemljiška skupnost v občini dokaj velike pristojnosti in naloge. Vodi upravne postopke, sprejema ukrepe glede neobdelane zemlje, se ukvarja z agromelioracijami, komasacijami, pripravlja agrokarte itd., itd.
Skupnost ima vse več nalog, denarja pa vse manj.
»Na probleme kmetijske zemljiške skupnosti je že pred dvema letoma opozarjal predsednik skupščine kmetijske zemljiške skupnosti Kek, vendar ga nihče ni pretirano resno jemal. Kot kažejo naši podatki, pa se vsota denarja, ki smo ga porabiti v naši skupnosti, v zadnjih petih letih ni povečala niti nominalno, kaj šele realno. Ali bomo zmogli vse delo brez denarja?« se sprašuje strokovni delavec skupnosti inž. Janez Resman.
pogovrili tudi z izvršnim svetom skupščine občine. Vsi nam pritrjujejo, da v takih razmerah ni lahko opravljati nalog, pomagati pa nam ne more nihče. Upamo, da zaradi trenutnih finančnih težav, s katerimi še bržkone srečujejo še v kakšni skupnosti, ne bo treba prodajati zemlje iz zemljiškega sklada,« pravi inž. Resman.
J. SIMČIČ
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja-Tit Doberšek
Magnezij v prehrani vinske trte
je naslov članka prof. dr. Lojzeta Hrčka, objavljenega v reviji Sodobno kmetijstvo št. 2./1986. Iz članka navajamo naslednje ugotovitve:
V vinogradništvu si prizadevamo za večje in vse bolj kakovostne pridelke grozdja. To zahteva velike količine hranil, ki jih trta črpa iz zemlje, teh pa nam ne uspe vedno pravočasno nadomestiti z vnašanjem ustreznih gnojil. Posledica so različni pojavi, kijih opažamo na trsih in ki nas opozarjajo, da trta strada. Seveda to niso edini vzroki prehrambenih motenj pri vinski trti. Motnje povzroča tudi pomanjkanje vlage v sušnih letih. Prehranske motnje, ki so fiziološke narave, se najpogosteje kažejo v spremembi barve in oblike zelenih delov rastline. Za vse motnje, kijih opažamo na rastlini zaradi pomanjkanja hranil, je značilno, da se znaki skoraj vedno pojavljajo na listni površini simetrično, kar ne velja za znamenja drugih poškodb, na primer zaradi neugodnega vremena, škropiv, parazitov itn.
Vloga magnezija
Magnezij je med elementi, ki sestavljajo zemeljsko skorjo, na osmem mestu (3,07%). Najdemo ga v silikatih (olivin, serpentin, biotit) in v karbonatih (magn-ezit, dolomit).
V obdelovalni zemlji se magnezij sprošča iz mineralov tako, da vstopa v zemeljsko raztopino kot magnezijev ion. Rastline in drugi organizmi ga letno vsrkajo od 15 do 30 kg na hektar. Delo-
ma se veže tudi z apnom (kalcijem), kalijem in dušikom (NH4).
Rastlini je magnezij dostopen v odvisnosti od drugih elementov in lastnosti zemlje (kisla, apnena idr.). Od celotne količine ga je v zemlji 2 do 10%. Analiza nam pove, koliko magnezija je dostopno rastlini. Preostali magnezij se vgrajuje v nove minerale, deloma je izpostavljen izpiranju (15 do 40 MgO na 1 ha letno), in sicer bolj v kislih, peščenih ali izpranih zemljah.
V listju vinske trte je magnezija sorazmerno veliko (0,14 do 0,40% v sušini), pri normalni prehranjenosti ga je 0,20%, manjša pa je v rozgah, pecljevini in jagodah. Med razvojem zelenih jagod magnezij (prehaja) iz listja v grozd. V pecljevini se delež kalija najbolj poveča v tej fenofazi, medtem ko je vsebnost magnezija minimalna. Kalij pospešuje translokacijo k plodovom, ob pomanjkanju pa je tudi v genera-tivnih organih pokrita vsaj minimalno potrebna količina magnezija. Gibanje teče z vodo po prevodnem sistemu.
V klorofilni molekuli je od skupnega magnezija vezanih 10 do 20%. Vezanje tudi v ksantofi-lu in karotinu. Magnezij je akti-vator RuDB karboksiloze (asimilacija C02). Sodeluje pri tvorbi fosforjevih spojin (fitin). Njegovo delovanje pa je pomembno zlasti za razvoj semena, nadalje sodeluje pri nastajanju fermentov in vpliva na fizikalno-kemične procese v celični protoplazmi.
Vinska trta porabi na leto okrog 40 do 60 kg MgO na 1 ha. V deževnih letih je pomanjkanje magnezija zaradi antagonizma pri močnejšem gnojenju s kalijem še bolj izrazito. Tudi uporaba apnenega nitrata zmanjšuje absorpcijo magnezija.
(Dalje prihodnjič)
Nenačelen zaplet z daljnovodom, ki bi oviral gnojenje s topom
Občinska uslužbenka ne mara daljnovoda pod hišo, speljan pa naj bi bil čez kmetijo Maroltovih, kjer trosijo gnojevko s topom — V negotovosti
Denarja pa ni, ker so viri dohodkov usahnili. Od spremembe namembnosti zemljišča ne dobivajo dovolj denarja, ker je manj gradenj, prihodkov od izkopanih rudnin na območju občine tudi ni več toliko kot prej. Kmetijska zemljiška skupnost je zašla v takšno stisko, da strokovni delavec ne bi imel niti za osebni dohodek. Na srečo je delovna skupnost toliko solidarna, da posoja denar za njegovo plačo. Jasno pa je, da tako ne more iti v nedogled.
»Z našimi težavami smo seznanili tako skupščino kot izvršni odbor naše skupnosti, prav tako pa smo se
Sejmišča
NOVO MESTO — Na ponedeljkovem sejmu je bilo naprodaj 170 prašičev, starih od 7 do 10 tednov, ter 360 pujsov, starih nad 10 do 12 tednov. Lastnika je zamenjalo 391 živali. Cena je bila za mlajše 25.000 do 30.000 din, za starejše pa 30.000 do 35.000 din in je porasla kar za okrog 10.000 din pri prašiču. Naprodaj je bila tudi goveja živina, vendar je je bilo malo, cena pa se je dvignila za okrog 50 din pri kilogramu. Kupce je zamenjalo 11 od 14 glav goveje živine, za kilogram žive teže pa je bilo potrebno odšteti pri volih 350 do 400 din, pri kravah 200 do 350 din ter pri mladi živini 350 do 450 din.
BREŽICE — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 420 prašičev, starih manj kot 3 mesece, in 6 starejših od tri mesece. Prodanih je bilo 267 živali; za mlajše so morali kupci odšteti 700 do 800 din, za starejše pa 500 do 550 din za kilogram žive teže.
REDNA NAD BOŠTANJEM — Veselje je od daleč pogledati sodoben hlev Maroltovih. Pod njim je dvoje velikih okroglih jam za gnojevko, silosi in skratka vse, kar sodi zdraven.
Leta 1968 so na tej 15 hektarov veliki kmetiji dokončno opustili sajenje vsega po malem. Kmetijo je treba nameniti le živinoreji zaradi njene hribovske lege, so menili takrat skupaj z inž. Ivanom Doberškom. Staremu neprimernemu hlevu je sledil novi, po nasvetih sevniške pospeševalne službe. Mleka namolzejo vsak dan toliko, da mora tja gor vsak dan celjska mlekarska cisterna. V hlevu je trenutno 30 glav govedi, od tega molzejo 16 krav.
• Izvedeli smo, da je izvršni odbor kmetijske zemljiške skupnosti na seji zadnjega marca naložil posebni komisiji, naj vse skupaj prouči. Maroltovi nad tem mečkanjem niso prav nič navdušeni. »Če bi takrat, leta 1967, tako mencali, češ da naj že preidemo na živinorejo, se ne bi nikoli odločili za to,« pravita Maroltova.
In vendar seje med marljive ljudi na tej kmetiji že pred zadnjo zimo naselil nemir, čeprav si še v sanjah niso nikdar mislili, da bi jih lahko kdaj ogrožale savske hidroelektrarne, kijih nameravajo zgraditi v dolini. Prav iz podjetja Savske elektrarne iz Ljubljane so prišli strokovnjaki ter nekaj merili in količili. Gospodinja je kajpak precej pohitela k njim. Ko so ji povedali, da bosta tod prečila zemljo dva daljnovoda, jim je potožila, da jih že sedaj pri delu moti novi daljnovod na Potovec, čeprav je kolikor toliko umaknjen proti gozdu. Travnike namreč gnojijo z velikim sodom za gnojevko; ker zemljišče visi, uporabljajo za razprševanje večinoma top, ki žene gnojevko tudi po 80 metrov daleč. Energetiki so vzeli pomisleke kmetice na znanje. Vrnili so se v Ljubljano in ob ponovnem obisku čez nekaj dni zasavsko zbiralnico in odcep k predvideni boštanjski hidrocentrali pomaknili dokaj pod montažno hišico Poharjevih. Prave težave pa so se s tem šele začele.
Na veliko začudenje Maroltovih je namreč na naslov investitorja prispela zahteva za prestavitev obeh daljnovodov nazaj na Maroltove čredinke, podpisana od predsednice komiteja za družbeni razvoj sevniške občine Marije Jazbec. Maroltova je nemudoma obredla številne urade v Sevnici. »Izkazalo se je, da je strokovno mnenje kmetijskega pospeševalca Alojza Crnkoviča obležalo v tajništvu bo-štanjske krajevne skupnosti. Na občini nisem odnehala prej, da se je izkazalo, kako je predsednica komiteja za družbeni razvoj podpisala nekaj.
česar sploh ne pozna v naravi,« odločno pove Maroltova.
»Na taistem komiteju je občinska uslužbenka Danica Poharjeva, ki me je poprej zaradi tega daljnovoda že krepko oštela. Ona se je očitna znašla, mi smo pa neuki kmetje, saj veste,« pristavi ogorčeno. »Ni lepo, da me staro ženico s toliko dela na kmetiji pošiljajo sem in tja. Bila sem na delegaciji boštanjske krajevne skupnosti.
Tajnika ni bilo na seji, da bi ga lahko soočila z drugimi, kako je. Že štiri mesece smo v negotovosti. Sinje izgubil že vso voljo,« podkrepi, kaj vse je že podvzela.
A. ŽELEZNIK
Prireditev brez para
Letošnja Vinska vigred, ki bo 16., 17. in 18. maja v Metliki, bo še posebno pestra in bogata
Turistično-vinarska prireditev, Vinska vigred, ki bo letos v Metliki že četrtič zapored, gotovo nima primere na Dolenjskem. Letos bo ta največja belokranjska prireditev 16., 17. in 18. maja na vseh treh metliških trgih pa še na grajskem dvorišču in v grajski kleti povrhu. Obiskovalci bodo lahko poskušali najboljša lanskoletna belokranjska vina, ki se jim bo pridružila še kapljica iz pobratenih mest Wagna in Ronchi. na razpolago bodo belokranjske jedi, več jih bo in boljših kot v preteklosti, da o odoj-čkih in janjčkih sploh ne izgubljamo besed.
Kulturno-zabavni program, ki ga pripravljajo Metličani, bo pester, bogat in za vsakogar zanimiv. Za ples in zabavo bodo vsak dan Vinske vigredi igrali trije ansambli: Toni Hervol, Novi rekordi. Maj, Kolpa san, za mlade pa morda Lačt^Franz, Paraf. V času Vinske vigj|55S^,,V' Metliki srečanje ta-mburaških skupin ^Slovenije, me-nove bodo raztegovali harmonikarji. nastopila bo folklorna skupina
iz Madžarsse, gouoa na pinala iz Nemčije, oktet Vitis, mešani pevski zbor Beti, tamburaši in pevci iz Gribelj, folklorna skupina Kres iz Novega mesta, legendarne Popol-nočne kočije, pripravljena bo modna revija Beti, iz Ljubljane se bo pripeljalo najmanj tristo kolesarjev Kolesarskega društva Franck Rog in še marsikaj se bo dogajalo.
Tisti, ki ne pridejo vsak dan v Belo krajino, si bodo lahko kupili spominke, kajti stojnic s to vrsto blaga ne bo manjkalo. Pokrovitelj Vinske vigredi 86 je skupščina občine Metiika. predsednik pripravljalnega odbora Stane Bajuk, pri pripravah sodelujejo domala vsi krajani z Dnjštvom belokranjskih vinogradnikov*zf9L«|ju. Na nedavnem sestanku popravljalnega odbora je Imo^povedano, daje bila lanskoletna' vinska letina sicer skromna, vendar kakovostna. Torej se ni bati.dabiodšelzVinske vigredi 86 kdor koli nepotešen v svoji želji poizkusiti najboljše, kar lahko zraste na belokranjski trti.
T. GAŠPER1Č
IZ NkŠIH OBČIN
IZ NtvŠIH OBČIN
S figo v žepu
Radio je zgovoren primer, kakšno dogovarjanje bi smelo biti
ne
NOVO MESTO — Četudi je pred letom dni medobčinski svet SZDL menil, da je potrebno lokalno radijsko postajo organizirati regijsko, so potem nekateri umanjkali. Zaenkrat sta le Novo mesto in Metlika trdna v tej akciji, ne pa Trebnje in Črnomelj.
Novomeščani. ki so r zvezi z ustanovitvijo lokalne radijske postaje prevzeli celotno organizacijo in dogovarjanje, so doslej rudi edini prispevali 17 milijonov dinarjev, hkrati pa so zagotovili še prostore in nadomestno stanovanje za človeka. ki so ga izselili.
Medtem ko je že nabavljena večina potrebne opreme in so opravljena tudi znatna adaptacijska dela. je potrebno zagotoviti še vsaj 25 milijonov dinarjev za dokončanje investicije. Vse štiri dolenjske občine so se dogovorile za ključ sofinanciranja. nanj so načelno vsi pristali, pismeni sklep o plačilu prispevka pa so dostavili samo Metličani. Občini Trebnje in Črnomelj sta naknadno ugotovili, da dogovorjenih sredstev nimata. V Trebnjem še upajo na rezultat ob ponovni preverbi možnosti, medtem ko Črnomelj ni spremeni! negativnega mnenja.
Teoretično bi novomeški oz. regijski radio lahko začel delati letos julija, ko bo predvidoma končana montaža naprav na Trdinovem vrhu. praktično pa je še veliko ovir.
Radio pa je en primer slabega dogovarjanja v dolenjski regiji. Ob načelnem sklepu so vsi za stvar, v praksi pa enotnost večkrat umanjka. Ker je vloženega že precej denarja v ustanovitev lokalne radijske postaje, bodo Novomeščani s pomočjo Metličanov investicijo pripeljali h koncu. Ati ne bo smešno, če bo radio poročal, denimo, o novicah iz Gradca, iz sosednjega, mnogo večjega in gospodarsko pomembnega Semiča onstran občinske meje pa ne bo glasu?
R. BAČ ER
PREDAVANJE IN OBČNI ZBOR
NOVO MESTO — Hortikulturno društvo vabi člane in druge občane na predavanje inž. Marka Jelnikarja o spomladanskih opravilih na vrtu, ki bo v sindikalnem domu v torek, IS. aprila, ob 17. uri. Po predavanju bo občni zbor, na katerem bodo izvolili nov upravni odbor društva in se pogovorili o nadaljnjem delu. Vabljeni!
Upravni odbor
SPORED IZLETOV PD NOVO MESTO
NOVO MESTO — Izletniški odsek novomeškega planinskega društva obvešča, daje pripravil seznam izletov za meseca april in maj. Tako bo že 12. 4. izlet v Samoborsko gorje, 19. 4. na Golico. 26. 4. na Nanos. 10. maja na Limbarsko goro, 17. 5. na Zavižan. 18. 5. na Klek. 24. maja na Šmarno goro in Ratitovec ter 31. maja na Golico in v Plitvice. Podrobnejše informacije dobite v društveni pisarni ob torkih med 17. in 18. uro.
i
Velika
čistilna
akcija
V novomeški občini bo od 12. aprila do konca meseca — Računajo predvsem na mladino
NOVO MESTO — Na pobudo sveta za varstvo okolja pri SZDL bodo predvsem s prostovoljnim delom mladih, občanov in delovnih organizacij očistili in uredili okolje. V nekaterih krajevnih skupnostih so aprila že sami začeli take akcije, zlasti na široko pa je zastavljena v krajevni skupnosti Majde Šilc. Vse te pobude so dobrodošle, vendar jih bodo poslej usmerjali skupno za vso občino.
Na sestanku operativnega štaba 7. aprila so se dogovorili, naj bi v času akcije očistili bregove Krke in potokov. Kot nosilca akcije so določili Vodnogospodarsko podjetje, pomagali pa naj bi srednješolci.
Čiščenje okolja v gozdovih bo prevzelo Gozdno gospodarstvo s pomočjo mladine srednjih šol, medtem ko naj bi akcijo za čisto okolje vodili tudi v vseh krajevnih skupnostih ob pomoči turističnih društev. Komunala je že začela spomladansko čiščenje v mestu, potrebno pa je še obnoviti in na novo namestiti koše za odpadke. Cestno podjetje bo na svojih površinah zagotovilo obnovo prometne in talne signalizacije in krpanje lukenj poulicah, delovne organizacije pa so zadolžene za obnovo izložb in napisov.
• V krajevni skupnosti Majde Šilc organizira odbor za varstvo in čiščenje okolja delovno akcijo danes, 10. aprila, ob 16. uri. Vabijo občane (brez izjem!), naj se z metlami, lopatami in grabljami udeležijo akcije, da bi lahko živeli v urejenem, čistem in lepšem okolju.
V vseh mestnih parkih: Porto-valdu, Ragovem logu in na Marofu ter Župančičevem sprehajališču je čiščenje okolja predvideno s pomočjo Gozdnega gospodarstva in mladine. Za lepše in čisto okolje šol in tovarn pa naj bi poskrbeli v vsaki delovni organizaciji. Urejanje okolja v stanovanjskih blokovskih soseskah se bo začelo na pobudo stanovanjskeskupnosti ob pomoči skupnosti stanovalcev.
Komunala bo v tem času zagotavljala kontejnerje za odvoz odpadkov. Ker pa kontejnerjev nimajo dovolj, prosijo za pomoč delovne organizacije. Kotsomenili v operativnem štabu, bi akcija lahko zelo uspela brez omembe vrednih dodatnih finančnih sredstev, če bo le dobra volja pri nosilcih akcije.	r,	b.
Prigospodari se mnogo premalo
Iz analize SDK o lanskem gospodarjenju: odlični v izvozu, zmanjšane izgube, toda premalo akumulacije in s tem majhne možnosti investiranja
NOVO MESTO — Novomeško gospodarstvo je v minulem letu doseglo vidne izboljšave, a program gospodarske stabilizacije uresničuje po polževo namesto z naglimi koraki. Kaj kaže analiza SDK na osnovi lanskoletnih zaključnih računov?
Kljub mnogim črnim točkam, kijih poudarja analiza SDK. pa ostaja d-ejstvo. da je gospodarstvo povečalo izvoz (brez storitev) kar za 26 odstotkov, medtem ko je načrtovalo le 6-odstotno rast izvoza. Nič manj pomemben uspeh ni bil dosežen pri zmanjševanju izgub. Srednjeročno obdobje je novomeška občina začela z več kot milijardno izgubo, ki je leta
ŠTAFETA V SREDO V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Novomeški mladinci bodo letošnjo štafeto mladosti sprejeli od mladincev trebanjske občine v Spodnjih Lakencah pri Zburah v sredo, 16. aprila, ob 18. uri. Štafeta bo potovala skozi Šmarjeto, Otočec, v kasarno Milana Majcna v Novem mestu, na prireditveni prostor na Glavnem trgu, v dom Majde Šilc, skozi Regrčo vas na Jugorje, kjer jo bodo prevzeli metliški mladinci. Na vsej poti štefete po novomeški občini bodo krajši sprejemi, osrednji pa na Glavnem trgu v Novem mestu ob 18.45. Za sprejem novomeški mladinci pripravljajo glasbeni koncert, na katerem se bodo predstavile domače glasbene skupine Grif, Drevored in General Lojze ter kot gostje Pankrti. V kulturnem programu bodo nastopili učenci glasbene šole Marjan Kozina, recitatorji osnovne šole Katja Rupena, srednješolci in vojaki kasarne Milana Majcna. Štafeta bo potem prenočila v Črnomlju.
1984 narasla na 1,3 milijarde dinarjev, v letu 1985 pa je izkazal izgubo le zadružni tozd Tovarna močnih krmil v skupnem znesku 16.5 milijona dinarjev.
Po drugi strani je bila lani načrtovana 2.5-odstotna industrijska rast. ugotovljeno pa je 2.9-odstotno znižanje. Celotno gospodarstvo je lani ustvarilo 191 milijard dinarjev celotnega prihodka. Več kot podvojili so celotni prihodek v vodnem gospodarstvu in v stanovanjsko-komunalni dejavnosti, najnižjo, le 35-odstotno rast pa so dosegli v kmetijstvu. Med posameznimi tozdi je celotni prihodek najbolj povečal tozd IMV Podgorje Šentjernej (93 odst.), med delovnimi organizacijami s sedežem v občini pa so enkrat večjo rast celotnega prihodka izkazali v Novolesu, sledijo Cestno podjetje. Pionir. IMV. Gozdno gospodarstvo itd., zadnji med večjimi pa je Labod z doseženo 49-odstolno rastjo celotnega prihodka.
Na tujih trgih je gospodarstvo novomeške občine ustvarilo tretjino vseh prihodkov: polovico te vsote je prispevala IMV. četrtino pa tovarna Krka. V Krki in Novolesu so prihodke na tujem trgu lani podvojili.
Materialni stroški so se lani povečali za več kot 88 odstotkov, predvsem na račun materialov in surovin, prihranke pri materialnih stroških pa so lani izkazali le v Novolesu. in to za več kot 27 milijonov dinarjev. Bolj kot vsi materialni stroški skupaj se je lani podražila energija, za katero so v
Koliko naj bi letos dajali?
Za družbene dejavnosti 22,87 odstotna stopnja
NOVO MESTO — Če bodo skupščine interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sprejele dogovorjene prispevne stopnje, bo letos obremenitev novomeškega gospodarstva od l.maja dalje za 1,47 odst. višja kot v prvih štirih mesecih.
Za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v domači občini je predlagana prispevna stopnja celo za 0,45 odst. manjša kot v prvi četrtini leta, povišanje za 1,47 odst. pa gre izključno na račun republiške skupnosti otroškega varstva in sprejete odločitve o podaljšanem porodniškem dopustu, za kar so se v združenem delu sami zavzemali.
osebnih dohodkov v začetku letošnjega leta in zagotovljenimi sredstvi za nadaljnjo rast osebnih dohodkov v letu 1986 poprečno za 5 do 6 odstotkov na mesec zaslužke v tej dejavnosti precej popravili.
Ko je novomeški izvršni svet 4. aprila obravnaval predlog uskladenih programov posameznih dejavnosti, se je v razpravi zadržal pri položaju šolnikov in njihovih osebnih dohodkov, ki so bili do nedavnega na kritično nizki ravni. Poudarili so, da so'z dvigom'
9 Po podatkih strokovnih služb s področja izobraževanja so letošnji zaslužki učitelja s 3-letno prakso februarja znašali 77.500 din, marca pa 81.400 dinarjev. Učitelj z 10-letno delovno dobo februarja prejel poprečno 81.200 din, marca 86.300 dinarjev, medtem ko je znašal zaslužek učitelja s 30-letnim stažem v februarju 94.200 din, marca pa 100.500 din.
2SS
n«
V SOBOTO »KAJ VEŠ O PROMETU?«
NOVA ŠOLA NA OTOČCU je tako rekoč zgrajena. Zdaj delajo le še fasado, dokončati morajo zunanjo ureditev, predvsem pa zgraditi čistilno napravo na Otočcu, da bo šola lahko začela delati. V stavbi že nameščajo opremo. Vsa dela potekajo po načrtu, tako da se bo novo šolsko leto lahko začeli v novem poslopju, kjer bodo delovni pogoji neprimerno boljši. (Foto: R. Bačer)
Borci s priokusom grenkobe
Borce iz metliške občine najbolj bolijo razne nepravilnosti v družbi — Premalo
PLES ZA IZLET
odgovornosti, enotnosti in tovarištva — Se naprej v prvih vrstah
METLIKA — Tako poročilo o delu metliške borčevske organizacije v zadnjem štiriletnem obdobju kot programske usmeritve za delo v novem mandatnem obdobju, še najbolj izrazito pa razprava so jasno pokazale, da borce najbolj prizadevajo številne nepravilnosti v naši družbi. »Za to se nismo borili!" je bilo večkrat slišati, a ni v teh vzklikih samo jeza in bes, ampak vedno tudi precej grenkobe in resignacije.
Vsekakor je bila razprava, čeprav včasih tudi dolgovezna, ostra in konkretna. Prav po tej konkretni in poimenski kritičnosti se tudi ta volilno-programska skupščina ZZB NOV razlikuje od podobnih sej drugih organizacij, kjer probleme, težave in nepravilnosti radi ugotavljajo, a še vedno preveč na načelni ravni, tako da ni nihče naravnost imenovan. Ta občutljivost borcev za razne nepra-. vilnosti pa govori tudi o tem. da so borci tudi danes zelo dejavni člani naše družbe.
di gospodarskega kriminala. Prav tako jih močno moti vedno hujše socialno razlikovanje, veliko je privilegijev. izginja tovarištvo, ni enotnosti. »Ugotavljamo, da je vedno več razprtij in celo sovraštva tudi med nami borci, celo med. nekdanjimi komandanti, kar izkoriščajo naši sovražniki, ugled pa zato izgublja predvsem naša organizacija," so zapisali v poročilu.
razliko od drugih borcev, sami prispevati 40 odst. stroškov za hotelske stroške. Precej besed je bilo tudi o metliškem borčevskem dispanzerju, saj bi borci res radi svojega zdravnika.
V programske usmeritve pa so med drugim zapisali, da se bodo še naprej zavzemali za čim uspešnejši in vsestranski razvoj občine. Slovenije in Jugoslavije,	g
Borci iz metliške občine prizadeto ugotavljajo, da je v naši družbi vedno manj odgovornosti in da prav od tu izhaja večina težav, nepravilnosti pa tu-
Od svojih težav pa jih močno prizadeva njihov slabši položaj v primerjavi z borci iz drugih, bogatejših občin, kar se kaže tako pri priznavalninah, še najbolj pa pri možnostih za prepotrebno klimatsko in zdraviliško zdravljenje, za kar morajo, za
UREDNIŠTVO V GOSTEH
V sredo, 16. aprila, bo naše uredništvo gostovalo v krajevni skupnosti Dobravice. Vaščane Gornjih in Dolnjih Dobravic, Ge-ršičev in Krivoglavic bomo čakali ta dan od 19.30 naprej v gasilskem domu v Krivoglavicah, da nam bodo povedali o svojih težavah in problemih, uspehih in zmagah pa načrtih in željah.
gospodarstvu dali 122 odst. več denarja kot leto poprej. Med 103 delovnimi organizacijami iz občine, ki so predložile sklepne račune je samo 14 takih, ki so lahko obračunale amortizacijo nad predpisano stopnjo. Pretežno pa je bila vsa tako povišana amortizacija ustvarjena v tovarni Krka. Kritje negativnih tečajnih razlik je lani vzelo čez 4.5 milijarde dinarjev, skoro 13 milijard dinarjev pa je šlo za obresti.
9 Osebni dohodki zaposlenih so bili v poprečju malce višji, kot bi smeli biti glede na dosežene rezultate, še vedno pa kljub 90-odst. povečanju krepko zaostajajo za doseženim republiškim poprečjem. Poprečni zaslužek je znašal 47.579 din, ob uradno priznani inflaciji 79,4 odst. pa to pomeni realno povečanje osebnih dohodkov za 5,9 odst. Najvišje poprečje so dosegli s 76.361 din v DSSS Gozdnega gospodarstva, najnižje pa so imeli v Fototehniki, 30.694 din.
Iz niza številk, ki sicer v analizi SDK še osvetljujejo lanskoletno gospodarjenje. lahko razberemo tudi kaj slabe obete za vsakršno investiranje z lastnimi sredstvi. Lani ustvarjena sredstva za akumulacijo in reprodukcijo ne zadoščajo niti za pokritje že dogovorjenih obveznosti in odplačilo dolgoročnih kreditov ter posojil, ki zapadejo v letu 1986.
RIA BAČER
DELA SO STEKLA
ŠMIHEL PRI NOVEM MESTU — Dela za težko pričakovano telofonsko mrežo v krajevnih skupnostih Šmihel in Regerča vas so se prejšnji teden začela. Krajani sami kopljejo jarke in polagajo kabel, tam, kjer bo linija tekla po zraku, pa so že pripravili drogove in se pripravljajo, da bi jih postavili. V nekaj mesecih naj bi tako dobilo telefon približno 260 naročnikov v obeh krajevnih skupnostih. Gradbeni odbor je zelo prizadeven, saj bo telefonska napeljava zgrajena v rekordnem času, vendar tudi tu ne gre brez težav. Nekateri prijavljenci še vedno niso poravnali denarnih obveznosti, ki jih določa pogodba, zato jih gradbeni odbor poziva, naj to storijo čimprej.
Šole imajo denar, da take osebne dohodke nakazujejo, vendar ugotavljajo. da jih ponekod niso izplačali in so na račun osebnih dohodkov kupili , kaj drugega. Odločitev je sicer v dome-Jni šol, vendar izvršni svet meni, naj bi se povsod držali dogovora, da v posameznih ustanovah ne bo več prihajalo do razlik v zaslužkih.
R. B.
NOVOMESTO — Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu Novo mesto organizira tudi letos tradicionalno občinsko tekmovanje za učence osnovnih in srednjih šol na temo »Kaj veš o prometu?«. Tekmovanje bo v soboto, 12. aprila, od 9. ure dalje pred stavbo SŠTZU. Pokrovitelji letošnjega tekmovanja so Beti — tozd Konfekcija Mirna peč, Novoles, lesni kombinat-tozd Tovarna kopalne opreme in Metlike, in Mercator Velepreskrba, tozd Standard Novo mesto.
METLIKA — Učenke 3. letnika metliške srednje šole tekstilne usmeritve priredijo v petek, 11. aprila, zvečer v disko kinu ples. Doslej so učenke že dvakrat pripravile ples v disku in vedno je' bilo polno, zato tudi v petek pričakujejo lep obisk. Denar, ki ga učenke zaslužijo s prirejanjem plesov, bodo porabile za končni izlet. Seveda denarja od plesov ne bo dovolj za izlet, zato učenke občasno'delajo v Kodranki, na mesec pa vsaka prispeva še po 500 dinarjev.
Zdravila za delegatske bolezni
V metliški občini je delegatski sistem zaživel, a so še pomanjkljivosti
METLIKA — Po izteku zadnjega štiriletnega obdobja v Metliki sicer ugotavljajo, da je delegatski sistem v tej belokranjski občini zaživel in so ga ljudje sprejeli, hkrati pa opozarjajo na številne pomanjkljivosti, ki zavirajo njegov nadaljnji razvoj. Med te pomanjkljivosti brez dvoma sodijo marsikdaj slaba in preobsežna delegatska gradiva, slaba usposobljenost delegatov, (ne)učinkovitost odločanja pa tudi občutek (res samo občutek?), da so odločitve sprejete že pred sejami zborov.
Slabo delo delegacij se seveda odraža tudi v delu posameznih zborov občinske skupščine, kar je še posebej občitno v lanskem in letošnjem letu, se pravi ob izteku mandatnega obdobja, zato bodo morali prav tem vprašanjem takoj na začetku novega mandatnega obdobja posvetiti posebno pozornost, če se hočejo izogniti sedanjim slabostim v skupščinskem delu. Med poglavitne vzroke za slabo delo in neučinkovitost delegacij štejejo dejstvo, da marsikje še vedno gledajo na delegacije kot na organ občinskeskupščine, karvodi do nepovezanosti delegacije z bazo, z organi upravljanja, strokovnimi službami, poslovodnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Prav zato delegacije marsikdaj niso seznanjene z delom in razmerami v svojem delovnem okolju. Preslabajetudi povezanost vseh delegacij v krajevni skupnosti in združenem delu, zato imajo včasih v istem obdobju povsem različna stališča do istih vprašanj.
Kot »zdravilo« za te slabosti v Metliki zahtevajo: z večjo družbenopolitično dejavnostjo krepiti neposreden vpliv ljudi na vse odločitve;' delegacijam • zagotoviti enakovreden položaj z organi upravljanja: zagotoviti večjo povezanost vseh delegacij znotraj KS ter uskladiti delegatske aktivnosti z aktivnostmi ostalih DPO.
A. B.
Novomeška kronika
MOTNJE —V naše uredništvo seje: zatekel Novomeščan, ki živi v Koloniji. in potožil, da v njegovem mestnem predelu mračne sile redno motijo (menda z varilnim aparatom) televizijski sprejem družbenopolitičnih oddaj. Ko smo se za zadevo pozimali nekoliko širše, smo iz več drugih mestnih območij dobili namig, da so še vedno neznanega motilnega nepridiprava pripravljeni vzeti za častnega krajana, saj bi jim malo popestril enoličnost televizijskih besed in obrazov.
SMETI — Prejšnjikrat smo zapisali, da nekatera novomeška podjetja tako rekoč nekontrolirano odmetavajo smeti. Posamezniki so precej drugačni. Do nas je namreč prišla zgodba o dveh Novomeščanih, ki sta se z avtom odpravila v Nemčijo. Takšno'potovanje naredi tudi nekaj smeti. Fanta sta vedela, da se na tujem živi čisto, in sta odpadke dajala v plastične vrečke. Vrečk spričo švabske snažnosti pač ni bilo mogoče metati skoz okno, ob smetnjaku pa je bolj težko ustaviti. In tako se je zgodilo, da sta možaka vse smeti pripeljala nazaj v Jugoslavijo. Na naši strani Ljubelja so v velikem loku pristale v naravi. Kakšno olajšanje, kakšna svoboda!
ŽABE — Novomeški lovci na žabe obveščajo slovensko kmetijsko ministrstvo, da lahko razveljavi podaljšanje prepovedi lova na plavčke in sekulje. Sezona je zanesljivo pri koncu.
Ena gospa si želi, da bi prenova novomeške pekarne trajala čimdlje. Tako bi Novomeščani še naprej jed-; li slastni, iz Trebnjega in Črnomlja uvoženi kruh.
V času od 27. marca do 2. aprila so v novomeški porodnišnici rodile: Darja j Kapš iz Prečne — Andreja, Vlasta j Černe iz Ločne — Ivano, Šefika Dedič J iz Črnomlja — Adnana, Jelka Fabjan j iz Dolenje vasi — Dunjo, Jožica Kolenc iz Rumanje vasi — Heleno,| Snežna Bukovec iz Vavte vasi — Stane-1 ta, Silva Pangerčič iz Žabjeka v Podb- j očju — Damjano, Felicita Gačnik iz 1 Brezja — Andreja, Milena Tršinar iz Gorenjega Dola — Janjo, Jožica Šutar iz Cegelnice — Tino, Tatjana Pašič iz Kota pri Semiču — Jureta, Marija Pirc iz Trebnjega — Klavdijo, Nada Črnič iz Marindola — Tino, Darinka Majdič iz Črnomlja — Petro, Marija Hočevar iz Petelinjeka — Suzano, Ljudmila Kranjec iz Srednika — Mateja, Ada Kovačič iz Gorjan—Gašperja, Milena Šalehar z Rateža — Leo, Marija Papež iz Žvirč — Jožico, Irena Matkovič iz Črmošnjic — Matija, Marinka Žabčič iz Drašičev — Gregorja, Zora Matko iz Gabrja — Saro, Gabrijela Krive iz Šentjurja — dečka, Štefka Golob iz Raven — dečka, Vesna Godnjavec iz Benečije — deklico in Kristina Bregar iz Trebnjega — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Darja Zupa-f nčič iz Stritarjeve 2 — Katjo, Renata* Šumiga iz Adamičeve 37 — Doris,* Radojka Lejič z Ragovske 6 — Željka, ! Lidija Zupan s Poti na Gorjance 9 a —i Jasno in Zorica Lučev iz Kristanove 34 — Josipa. Čestitamo!
Spreliod po Metliki
ZANIMIVO JE, koliko različnih ; ljudi v občini se najde samo v eni Gašperičevi humoreski, objavljeni na zadnji strani Dolenjskega lista. To je
sicer pohvala avtorju, da je zadel
črno, hkrati pa tudi nevšečnost zanj jj Vsi »prizadeti« krajani namreč ob- j račajo od njega obraz, čeprav so ga še pred objavo trepljali po rami. Da, J težko je živeti satiriku v majhnem , kraju.
AMD BEL A KRAJINA, natančneje zapisano AMK Metlika, vabi vse svoje člane na letni občni zbor, ki bo v J petek 11. aprila 1986, ob 20. uri v restavraciji Vinske kleti. Dnevni rednebo preobsežen, bo pa zato daljši zabavni del srečanja.
TU ZAPISANA PROBLEMATIKA BI zahtevala daljši, kritičnejši za- i pis, ki pa naj se ga loti strokovno us-posobljena oseba. Gre za avtobusna postajališča v naši občini. So neureje- ^ na, nevarna. V največ primerih ustavljajo avtobusi kar na cestah, poberejo potnike in nadaljujejo vožnjo. Nič pretresljivega, vendar hudo nevarno-Ob to se malokdo spotakne, verjetno zato, ker še ni bilo hujše nesreče.
SREDNJA ŠOLA TEKSTILNE USMERITVE je razpisala za šolsko leto 1986/87 60 učnih mest v srednjem programu in 30 v skrajšanem. Prijave so že prispele in prostih mest je še zelo malo: 5 v srednjem in 8 v skrajšanem programu. Tudi za izobraževanje ob delu pete stopnje je zanimanje zelo ve- , liko. V šoli imajo preko štirideset prijav. vendar ne morejo pričeti z delom, h ker ustrezni organi v republiki za- j vlačujejo z verifikacijo oddelka.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
PARCELE ZA POČITNIŠKE HIŠICE — Črnomaljski sklad stavbnih zemljišč razpisuje javni natečaj za oddajo parcel za gradnjo počitniških hišic v predelu Gričice — Gače nad Črmošnjicami. Cena za kvadratni meter je 400 din, prispevek za komunalno ureditev pa znaša 150.000 din. Prijave za nakup zbirajo do 18. aprila.
ZAJCEV NI. ZAJCI SO — Lovci se radi jezijo, da v gozdovih ni zajcev, vendar se je v Črnomlju pokazalo, da je ravno narobe. Zajcev je bilo pozimi toliko in tako domači so postali, da so hodili na večerjo celo k lovcem domov, čeprav soimeli ob hišah privezane hude pse. Žal so to opazili šele sedaj, ko seje odtajal sneg in je prišlo na vrsto spomladansko obrezovanje dreves. Marsikje so se zajci tako dolgo hodili sladkat z lubjem mladih dreves, da ne bo kaj obrezovali, zapela bo le še sekira.
HOJA — Črnomalci se pritožujejo, da bi lahko vsaj učitelji v šoli podučili nadebudne učence, če to že ne pride na misel staršem, kako naj bi otroci hodili po pločnikih. Ko gredo namreč iz šole ali v šolo, naredijo po pločniku prave pregrade, saj jih gre drug poleg drugega tudi po 5 ali 6, odvisno od tega, kako širok je pločnik. Na to, da gre lahko kdo tudi nasproti, se ne ozirajo in so celo tako neobzirni, da se ne umaknejo niti starejšim ljudem. Mo-' goče pa bi bilo prav, ko bi enkrat ob množici raznovrstnih tekmovanj in kvizov, kijih imajo po šolah, pripravili tudi kviz o lepem in vljudnem vedenju.
Ribniški zobotrebci
LUKNJASTE CESTE — Vse od hitre ceste pri Uncu pa do Sodražice je (regionalna) cesta brez lukenj. Cesta skozi Sodražico pa je še bolj luknjasta kot sir. Dosti boljša ni tudi naprej do Žlebiča, kjer se priključi magistralni cesti Škofljica—Ribnica—Kočevje— Brod na Kolpi. Tudi. magistralka je krepko zdelana, saj so z nje odpadle »krpe« asfalta, s katerimi so lani in leta prej zakrpali luknje na njej.
ZADNJA MALICA — Ob zaključku zadnje seje občinske skupščine Ribnica v starem sestavu so se zahvalili delegatom za njihov trud (vsi zbori so bili vedno sklepčni!) predsedniki zborov Srečko Arko, Jože Benčina in Julijan Ozimek ter predsednik občinske skupščine Stanko Rus. Po seji je bila še zadnja skupna malica, med katero so delegati obujali spomine na minulo mandatno obdobje, ki je bilo zaradi krize, splošnega pomanjkanja, inflacije in drugih nevščenosti še posebno težavno, a prav za ribniško občino kljub vsemu tudi izredno uspešno.
Drobne iz Kočevja
APRIL, MESEC ČISTOČE — V mesecu aprilu naj bi očistili Kočevje vse nesnage, ki seje nabrala med zimo. Pobudo za očiščevalne akcije v mestu je dala KK SZDC Kočevje III tudi krajevni skupnosti, delovnim organizacijam, Komunali, mladini, hišnim svetom in drugim. Nekatere ceste niso bile pometene že več let.
POVSOD LUKNJE — Ceste in pločniki so polni lukenj, kar je nevarno za vozila in tudi za pešce. Tudi most pri cerkvi in njegovo okolico naj bi čimprej dokončno uredili, saj je promet tu nemogoč. Seveda ne bi smeli predolgo odlašati z ureditvijo ploščadi na Trgu Zbora odposlancev, sicer bo delavce spet prehitela zima, kot jih je lani.
NE LE KRITIZIRATI — V Kočevju pripravljajo spet zbore občanov, ki jih že dolgo ni bilo. Občani so namreč marsikaj predlagali, odgovorni pa so obljubljali rešitve, ki še do danes niso uresničene, zato je tudi zanimanje občanov za tako »samoupravo« ponehalo. Zbori bodo zdaj spet, nanje pa bodo povabljeni tudi »glavni«, da bodo dajali občanom odgovore na njihova vprašanja. Že zdaj pajenadla-ni, da niso dovolj kritika in zahteve občanov, ampak tudi njihovi predlogi za uresničevanje posameznih zamisli in seveda volja za delo!
V
Trebanjske iveri
RAZUl iu UGLEDALO — Mire-nčani se že pritožujejo, češ da v tej rubriki v zadnjem času nastopajo samo Mokronožani. In pri tem naštevajo celo vrsta stvari, ki naj bi zaslužile nastop v »iverih«. Mirenčanom se opravičujemo, saj je bilo treba v Mokronogu najprej razrešiti vprašanje okoli Iskrinega avtobusa. Stvar je bila namreč nujna in ni šlo za kakšne posebne privilegije Mokronožanov. Zdaj pa na Mirno.« Začenjamo z ogledalom pred mostom. Ogledalo je razbito in eden izmed Mirenčanov je dejal, da je prav tako. Bilo je žc tako dotrajano, da se v njem ni nič več videlo. O bazenu, o vozičku, s katerim vozijo hrano v vrtec^mrliški vežici pa kdaj drugič.
HIŠNIK POMAGA —V trebanjski osnovni šoli imajo velike težave zaradi pomanjkanja učiteljev za tehnični pouk. Komaj so v jeseni sprejeli novo učiteljico, žeje šla ena izmed prejšnjih na porodniški dopust. Zdaj je menda težko dobiti novo učiteljico, pa so v osnovni šoli napravili dobro potezo: pri tehničnem pouku pomaga kar domači hišnik. Jc namreč izučen mizar pa še kakšne posebne nevarnosti ni, da bi kmalu odšel na porodniški dopust.
NOVI »NOVI TIRI«
ČRNOMELJ — Pred kratkim je izšla 6. številka Novih tirov, časopisa, ki ga izdaja občinska konferenca ZSMS Črnomelj. Bilten, ki je tokrat izšel v novi. bolj lični obliki, prinaša veliko zanimivega branja predvsem o tem, kar tišči mlade Črnomaljce. Sicer pa 9-članski uredniški odbor tarna, da ima premalo dopisnikov, zato prosi vse, ki jih karkoli teži, naj se oglasijo.
NAJVEČ ZA UPRAVNE ORGANE
RIBNICA — Novi občinski proračun, ki so ga sprejeli 31. marca, predvideva blizu 257 milijonov dinarjev dohodkov in izdatkov. Največ dohodkov bo iz raznih davkov, največ izdatkov pa bo šlo za delo upravnih organov. V razpravi pred sprejemom proračuna je delegat obrtnikov vprašal, kako to, da obrtniki prispevajo v občinski proračun kar četrtino njegovih sredstev, čeprav med zaposlenimi ni četrtina obrtnikov. Odgovor je bil: »Vsi davki obrtnikov so dohodek občinskega proračuna, medtem ko se dajatve ostalih delovnih organizacij odvajajo tudi v republiški in zvezni proračun. Dajatve obrtnikov torej niso višje, kot jih ima združeno delo, ampak celo občutno nižje. Davki obrtnikov so se letos sicer zaradi inflacije povečali, vendar niti ne za toliko, kot je znašala inflacija.«
VABILI TUDI MILKO PLANINC
LOŠKI POTOK — Osrednja proslava ob 200-letnici osnovnega šolstva v Loškem potoku bo 25. junija. Na to svečanost so povabili tudi sedanjo predsednico izvršnega sveta skupščine Jugoslavije Milko Planinc, ki pa takrat seveda ne bo več opravljala te dolžnosti. Dokončnega odgovora na vabilo še niso prejeli. Povemo naj še, da sodi potoška šola, ki je znana tudi kot šola brez šolskega zvonca, ena najuspešnejših v Sloveniji in Jugoslaviji.
IZVOLILI BODO PREDSEDNIKA OBČINE
TREBNJE — V ponedeljek, 14. aprila, se bodo v Trebnjem sestali delegati novoizvoljene občinske skupščine in na svoji prvi seji izvolili predsednika občine, predsednika izvršnega sveta in predsednike ter podpredsednike zborov. Hkrati bodo izvolili delegate za zbor občin SRS, glasovali pa bodo tudi o listi kandidatov za predsednika in člane predsedstva SRS ter o listi kandidatov za delegate v zvezni zbor skupščine SFRJ.
Zvezna štafeta bo prenočila v Črnomlju
ČRNOMELJ — V torek, 15. aprila, bo šla ob 12. uri iz Belta na pot občinska štafeta mladosti, ki bo ta in naslednji dan obiskala vse mlade v delovnih organizacijah, osnovnih šolah in krajevnih skupnostih v črnomaljski občini. 16. aprila bo v zgodnjih popoldanskih urah zaključila pot na Kovinarju, takrat pa se bodo pričele v Črnomlju prireditve ob občinski in v pričakovanju zvezne štafete.
Tako bo ob 15. uri kviz Tito-revolucija-mir pa otvoritev razstave »Razvoj mladinskega prostovoljnega dela od začetka do danes« v avli Kulturnega doma, košarkarska tekma, filmska predstava za osnovnošolsko mladino. Ob 19. uri se bo na prireditvenem prostoru pred Kulturnim domom pričel koncert črnomaljske godbe na pihala. Uro pozneje se bo začel uradni program ob sprejemu zvezne štafete mladosti, v katerem bodo nastopili Beltov pevski zbor, ženski pevski zbor, folklorna skupina Zeleni Jurij, vrtičkarji, osnovnošolci, mladina, vojaki, mladi iz pobratene Duge Rese in še kdo, govornik pa bo Lojze Šterk, sekretar predsedstva OK ZKS Črnomelj. Štafeto, ki jo bo od metliških mladincev v Gradcu sprejela Jožica Nuč, bo malo pred pol deveto uro zvečer na prireditveni prostor v Črnomelj prinesel Marin Dolinar. Po uradnem programu, ki bo trajal predvidoma do 21,30, se bo začel koncert mladinskih glasbenih skupin iz vse Bele krajine, ki bo trajal dolgo v noč. Štefata pa bo prenočevala v domu JNA, kjer bo celo noč glasba, na ogled pa video filmi.
V četrtek, 17. aprila, bodo mladinci ob 7,15 ponesli štafetno palico po črnomaljskih ulicah v Loko, kjer bodo pripravili prireditev.
Lanske težave se nadaljujejo
Črnomaljski komunisti o gospodarjenju v prvih treh mesecih — Manj izgub, če bi rudarji ostali doma — V prihodnje poenostaviti volitve______
ČRNOMELJ — Čeprav so volitve v črnomaljski občini dobro uspele, so imeli komunisti na svoji zadnji seji še nekaj pripomb. Volitve bi morali bolj poenostaviti, saj je bilo prav zaradi tega, ker se ljudje niso znašli, veliko neveljavnih lističev.
Prisotni so menili, da dober rezultat volitev ni slika družbenopolitičnih razmer, ampak pripadnosti Belokranjcev k temu sistemu. Vendar ljudje gotovo ne bodo vedno zadovoljni le z obljubami. Obsodili pa so sklic zbora krajanov dan pred volitvami na Suhorju, kjer so poskušali odvrniti ljudi od volitev, češ da njihov kraj po vojni še ni našel mesta v občinskih razvojnih planih, nadalje ravnanje srednješolcev, ki so oddajali prazne lističe, ter rudnik Kanižarico in krajevno skupnost Dobliče-Kanižarica, kjer je bila najslabša volilna udeležba. Vendar je delegat
iz rudnika pojasnil, da 88-odstotna volilna udeležba v njihovi organizaciji ni najslabša.
Ko so razpravljali o oceni poslovanja v prvih treh mesecih letošnjegaleta, so prišli do spoznanja, da bodo imeli delavci vse manj besede, ko bo govor o delitvi ustvarjenega dohodka. Lani je bila črnomaljska občina ena od tistih v regiji, ki je najbolj dvignila osebne dohodke, medtem ko so ostali resolu-cijski plani neuresničeni. Lanske slabosti poslovanja v gospodarstvu se letos nadaljujejo, ponekod pa so se razmere celo zaostrile.
Prepir pri prazni skledi
Kako nagrajevati po rezultatih dela, če ni denarja? — Učitelji bolj navdušeni za nekdanje plačilne razrede
Učitelji v kočevski in ribniški občini, verjetno pa tudi drugod, javno negodujejo zaradi sedanjega načina nagrajevanja njihovega dela. Na sestankih in še bolj v zasebnih razgovorih izražajo prepričanje, da je sedanje zbiranje denarja za potrebe šolstva in nagrajevanje prosvetnih delavcev zelo slaba rešitev in da je bilo bolje prej, ko so bili razporejeni v plačilne razrede in je vsak vedel, koliko bo prvega dobil v kuverti in kdaj bo napredoval v višji plačilni razred. Taka razmišljanja so sicer v nasprotju z našimi osnovnimi načeli, vendar bi morali učiteljem in njihovim argumentom le prisluhniti.
Učitelji ugotavljajo, da zdaj porabijo skoraj vse moči in znanje za pridobivanje in razdeljevanje dena-
Po več letih spet izguba
RIBNICA — Za poslovanje ribniškega gospodarstva v minulem letu je po informaciji SDK, ki jo je izdelala dipl. oec. Anuša Kordiš, značilno, da je po nekajletnem uspešnem poslovanju spet zabeležilo izgubo (in sicer v tozdu Inles Sodražica in tozdu Sukno Jurjeviča); obseg industrijske proizvodnje je zastal, hkrati pa sta se
Desetkrat več izgube
Največja v Tekstilani in Itasu — izguba še v Prašičereji in Govedoreji — Padec glavnih kazalcev poslovanja
KOČEVJE — Za kočevsko gospodarstvo v letu 1985 so med drugim značilne izgube, ki so se izredno povečale v primerjavi z letom prej. So kar za nad 10-krat večje. Kar 85 odstotkov izgub pa je ostalo nepokritih.
Izgubo so izkazale 4 delovne organizacije s 1.666 zaposlenimi. Skupna izguba znaša 878,1 milijona dinarjev. V primerjavi z letom prej je izredno porastla izguba v Itasu. Žnašala je 381,4 milijona dinarjev (indeks 581). Na novo pa so zabeležili izgubo še v Tekstilani, in sicer 416,7 milijona dinarjev, ter tozdih Kmetijskega gospodarstva Kočevje Prašičereja 43,2 milijona in Govedoreja 36,8 milijona dinarjev.
Kot vzrok za izgubo so navajali znižanje vrednosti nedokončane proizvodnje, visoke obresti, visok porast cen reprodukcijskemu materialu (Itas); izvoz pod lastno ceno, visoke obresti,
težave s prodajo izdelkov, slabša kakovost odej, nesorazmerno naraščanje cen reprodukcijskega materiala (Tekstilana); neusklajena rast cen kmetijskim proizvodom in proizvodnih stroškov itd.
Nadalje ugotavlja informacija SDK, ki jo je izdelal dipl. oec. Filip Sporčič, daje za poslovanje kočevskega gospodarstva v minulem letu značilno povečanje obsega industrijske proizvodnje ter zmanjšanje obsega izvoza in uvoza, padec vrednosti temeljnih kazalcev poslovanja, rastoči negativni saldo plačanih in prejetih obresti, pri-manjklaj trajnih in dolgoročnih virov poslovnih sredstev, odvisnost od posojil, visoka ragt zalog in visoka stopnja odpisanosti opreme.
Za poslovanje delovnih organizacij družbenih dejavnosti pa je med drugim značilno, da so poslovale brez
J. P.
izgub.
povečala uvoz in izvoz (pokritje uvoza z izvozom je še vedno več kot petkratno).
Donosnost in reproduktivna sposobnost ribniškega gospodarstva je spet porastla. Izredno hitro je porastel saldo prejetih in plačanih obresti. Gospodarstvu je primanjkovalo tudi trajnih in dolgoročnih virov poslovnih sredstev za kritje zalog, zaradi česar je bilo odvisno od posojil za obratna sredstva. Zelo hitro so porastle zaloge gotove proizvodnje. Želo neugodna značilnost gospodarstva pa je, da ima slabo in dotrajano opremo.
Tudi na področju negospodarstva sta poslovali z izgubo dve organizaciji združenega dela: Zdravstveni dom Ribnica in Delavska univerza. Skoraj vsa izguba (98 odstotkov) je nastala pri Zdravstvenem domu in je znašala 5,295.000 din. Kot vzroke za izgubo v tem 87-članskem kolektivu navajajo predvsem nizke cene zdravstvenih storitev v minulem letu, prekoračitev načrtovanih izplačil osebnih dohodkov (njihov indeks je znašal 194, povprečni čisti mesečni osebni dohodki pa 61.125 din) in velik obseg neplačane realizacije (znašal je kar 6,085.00 din).
Delavska univerza, ki zaposluje le 5 delavcev s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom 33.400 din (indeks 173), je izkazala le 123.000din izgube. Pojasnjujejo jo s premajhnim obsegom izobraževalne dejavnosti in pomanjkanjem sredstev za tekoče poslovanje ter hitrim naraščanjem stroškov. Izgubo so pokrili iz lastnega rezervnega sklada. Poročali pa smo že, da je občinska skupščina sklenila to ustanovo ukiniti.
J. P.
Dohodek zajedli večji stroški
V trebanjskem Trelesu so lani povečali prihodek za dvainpoikrat, materialni stroški pa so narasli za štirikrat — Nizki osebni dohodki_
TREBNJE — »Dela nam ne bo zmanjkalo, to je že res, kakšnih posebnih rezultatov pa tudi letos ne pričakujemo. Še naprej bo namreč tako, da naše strokovno delo na trgu ne bo imelo prave cene. Posledica takega stanja je, da za osebne dohodke ne moremo dati toliko, kolikor bi naši kvalificirani mizarji zaslužili. Zaradi tega nas zapuščajo zlasti mlajši in si najdejo manj odgovorno delo za več denarja,« je povedal Janez Mihevc, direktor Trelesa iz Trebnjega.
osebne dohodke ne ostane dosti. Osebni dohodki Trelesovih mizarjev so se lani sicer povečali za 117 odst., to je več, kot so se poprečno povečali v občini, toda s tako povečanimiosebni-mi dohodki še vedno krepko zaostajajo za drugimi sorodnimi podjetji.
Dejstvo je, da se družbenim podjetjem, ki ne preraščajo obsega obrtne delavnice, že nekaj let zapored slabo godi. Vsega tega pa očitno ne vedo občinske strokovne službe v Trebnjem, ki za dva in polkrat povečan lanski skupni prihodek štejejo kar med gospodarske in poslovne dosežke. V gradivo o lanskih poslovnih rezultatih trebanjskega združenega dela so namreč pozabili dostaviti še to, da so v Trelesu kar štirikrat več kot predlani odšteli za materialne stroške. Jasno je, da na tak način ni mogoče kdove kaj odvajati za akumulacijo, pa tudi za
»Prizadevamo si, da bi nam pokrili vsaj nekaj stroškov, ki smo jih imeli zaradi povečanih cen materiala. Kako se bo vse skupaj izteklo, pa za sedaj še ne vemo,« pravi Mihevc. Sicer pa so lani opravili nekaj velikih poslov, največja dela so opravili v Beogradu in
rja, da jim tako zmanjkuje moči za njihovo osnovno delo. Mnogo jeze in zamer povzroča medsebojno ocenjevanje zaradi nagrajevanja, saj ne more dati rezultatov zdaj, ko se prepirajo o tem, kako razdeliti napol prazno skledo; pa tudi če bi bila polna, je vprašljivo. »To ocenjevanje je učitelje pripeljalo tako daleč, da so notranje nezadovoljni, obupani, razočarani, kar se zrcali že na mladih, « je bilo med drugim ugotovljeno celo med nedavnim obiskom skupine CK na osnovni šoli v Loškem potoku. Vendar je bilo hkrati spet poudarjeno, da se bodo razmere v šolstvu z raznimi ukrepi izboljšale, da je treba šolam, ki delajo pod enakimi pogoji bistveno boljše, dati tudi več denarja.
Vprašanje je še, katera zamisel bo zmagala. Po sedanji praksi sodeč, bo to zamisel »vrha«, in ne učiteljev,	JOŽE	PRIMC
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
BUTORAJ — Krajevna skupnost Butoraj in Radio Ljubljana pripravlja v nedeljo, 13. aprila, ob 15. uri v buto-rajskem gasilskem domu kulturno prireditev »Koncert iz naših krajev«. Nastopili bodo Fantje z vseh vetrov, Dobri znanci, humorist Roblek in pevski zbor iz Butoraja. Vabljeni!
V Beltu so v prvih treh mesecih dosegli izredne rekorde v fizičnem obsegu proizvodnje, vendar pa zelo naraščajo razlike med vhodnimi in izhodnimi cenami, tako da se bojijo izgube. V rudniku Kanižarica imajo sedaj znanih zalog premoga sicer še za okrog40 let, vendar so transportne poti iz jame vedno daljše, kar pa tudi veliko stane. Z izkupičkom, ki ga dobijo za premog, ne krijejo niti stroškov za repromaterial, zato je izguba že tako velika, da bi bilo racionalneje, če bi rudarji prejemali' osebne dohodke in ostali doma. Težav
• Ob tem pa so komunisti obsodili neprimerno kadrovsko strukturo v kolektivih, slabo organizacijo dela, neodgovoren odnos do družbenega premoženja. Spotaknili so se tudi ob to, da nikoli ne dajejo prednosti, in ne postavljajo za zgled dobrih delovnih organizacij, ampak se ustavljajo le ob slabih. Vendar nikoli ne ugotavljajo, kdo je kriv za slabo poslovanje, ampak se zadovoljijo z naštevanjem odgovornih o »objektivnih« okoliščinah.
bi se lahko otresli, če bi dvignili ceno premoga za 60 do 70 odst., vendar jim takšne podražitve ne bodo dovolili.
Veliko bolj obetavno je poslovanje v Gorenju, kjer bodo poskušali prodajati kompresorje za hladilno tehniko tudi kot končni izdelek. Tudi v semiški Iskri dobro poslujejo, saj je naročil več kot lani in tudi na konvertibilni trg izvažajo po načrtih. Nekoliko slabše pa : v Go
jev
joku.
M. BEZEK
KONČNO PRVI »PARTNERJI«
ČRNOMELJ — Tukajšnja srednja šola Edvarda Kardelja je pred kratkim končno dobila 3 do 8 naročenih računalnikov Partner, ki so jih vplačali že jeseni. Tako bodo lahko začeli z izobraževanjem učiteljev in ostalih krajanov, ki so ga sicer imeli že lani, tudi na teh računalnikih. Denar za račulanike je prispevalo črnomaljsko združeno delo, naročeni pa so tudi 3 kompleti računalnikov za osnovne šole na Vinici, v Dragatušu in Semiču. V srednji šoli pa imajo tudi težave pri opremljanju šolskih delavnic, kjer prav tako pričakujejo pomoč delovnih organizacij, posebno tistih, katerih učenci se šolajo v njihovi šoli.
Dva vodovoda za eno vas
V Češnjicah se niso mogli dogovoriti
Novi Gorici, poleg tega so sodelovali z Meblom iz Nove Gorice. Zanj so izdelovali posamezne elemente za izvozne artikle, kjer je tudi potrebna visoka stopnja obdelave. Letos se podobnih poslov lotevajo tudi za kamniški Stol. Takih del naj bi bilo približno desetina. Poleg teh kooperantskih poslov pa imajo dogovorjena dela v Zagrebu, Novi Gorici, Beogradu, Baru, Bosanski Krupi, Zadru. Podpisanih pogodb je za 80 odstotkov letnega plana. Računajo, da bodo s temi deli pridelali za 310 milijonov dinarjev prihodka, kar bo za 63 odst. več kot lani.
Ker so osnovna sredstva precej dotrajana, bodo zanje namenili 10 milijonov dinarjev. Poleg sedmih dosedanjih štipendistov pa bodo sklenili pogodbe s še petimi, tako da bodo pokrili primanjkljaj delovne sile.
ČEŠNJICE — V Trebnjem so dejali: »Pojdi gor na Trebeljansko, v Češnjice, pa boš videl, kako ljudje sami gradijo vodovod. Tam niso taki kot v Suhi krajini, kjer samo čakajo na družbeno pomoč!« Ni kaj reči, takemu izzivu se ni mogoče upreti. Po lepi asfaltni cesti se pelješ čez Trebelno, pa nekaj časa po makadamski cesti in že si v Češnjicah, kjer se že od daleč vidi, da nekaj delajo.
Stanko Florjančič, kmet iz Češnjic, je bil pobudnik za gradnjo vodovoda. Da je dajal pobude, se je dogajalo več let, a med tamkajšnjimi gospodarji Za to ni bilo posluha. So pač imeli svoje »Štirne« in so bili zadovoljni z njimi. Lani
Jože Krivic m Lojze Korošec
Stanko Florjančič
pa je prišla suša in marsikomu je zmanjkalo vode za živino. Stanko Florjančič si je dejal, da zdaj mora stvar prignati do konca in zgraditi vodovod. Po nič koliko sestankih so štirje gospodarji začeli kopati jarek proti Bogneči vasi, odkoder naj bi dobili vodo. Kar tri kilometre jarka je bilo treba izkopati. Poleg dela so morali iz vsake hiše izplačati za souporabo rezervoarja v Bogneči vasi še po 60 tisoč dinarjev. Cevi so veljale 300 tisoč dinarjev, pa jih bo treba še enkrat toliko. Vsega skupaj se bo nabralo za dva milijona stroškov. Hkrati v tej vasi vlečejo še električni kabel. Dela imajo seveda več kot dovolj, samo Florjančič je opravil 600 delovnih ur. Tudi ostali so prispevali po toliko ur. Vsi komaj čakajo na vodo, je dejal Florjančič.
Do tu bi bila zgodba o vodovodu čisto navadna. Za poanto bi lahko dodal samo še nekaj o opiranju na lastne moči, če bi ne bila vas razdeljena na dva bregova. Na drugem koncu Češnjic namreč gradijo vodovod v popolnoma drugo smer, z lastnim cevovodom in lastnim rezervoarjem. Jože Krivic in Lojze Korošec sta povedala, da nekako niso mogli priti skupaj z ostalimi vaščani, pa so se sami lotili gradnje. Vodovod, ki ga bodo napeljali iz kilometer oddaljenega potoka, jih bo veljal okoli 3 milijone dinarjev.
Težko je odkriti in razkriti, zakaj so se vaščani odločili za tak način gradnje vodovoda, ki bo od obeh strani terjal veliko več moči in denarja, kakor če bi se dogovorili za sodelovanje. Vendar je škoda, da svojega lončka ni pristavila trebanjska komunalna skupnost, ki bi nekako morala vedeti, kaj se dogaja po vaseh. Kot je bilo slišati, naj bi Florjančičevi skupini prispevali 300 tisoč dinarjev. Ker so prizadevni itd. Kaj pa bo dobila skupina Jožeta Krivica in Lojzeta Korošca, ki tudi gradi vodovod za pet gospodinjstev?
J. S.
IZ NNŠIH OBČIN
IZ NtkŠIH OBČIN
j
Varuhi narave za prihodnost
Mladim vcepljajo odgovornost do okolja
BREŽICE — Planinsko društvo bo 27. aprila skupaj z Zvezo združenj borcev NOV odprlo spominsko pot Sromlje — Pišece — Bizeljsko in jo poimenovalo po kozjanskih borcih. Planinci bodo izdali dnevnik in vsem, ki bodo to pot prehodili, poklonili značke. To je zdaj že druga planinska pot na tem območju. Prvo so odprli pred dvema letoma na območju Žumberka in Gorjancev, vodi pa od Brežic do Velikega Cirnika, Stojdrage in od tam nazaj v Brežice. Do zdaj jo je prehodilo nad 400 udeležencev. Zanjo zelo navdušujejo planinci s Hrvaškega.
Brežiškemu društvu zdaj že drugo obdobje predseduje Marija Veble, kije sama velika ljubiteljica narave. Na gimnaziji, kjer je 33 let poučevala telesno vzgojo, je bila tudi mentorica planinske skupine. Vanjo je pritegnila veliko mladih. Društvo ima trenutno planinske skupine še na globoški, dobovski
Marija Veble: »Sem privrženka hoje in teka v naravi. Najraje imam planine. Navdajajo me s posebnim zadovoljstvom, ki ga z besedami ne morem izraziti.«
in brežiški osnovni šoli, ustanoviti pa jih namerava še na Veliki Dolini in v Pišecah. Načrtujejo tudi skupine v delovnih organizacijah. Prva je bila ustanovljena pri Agra-rii. Pobudo zanjo so dali celo upokojenci.
Po besedah predsednice združuje društvo 435 ljubiteljev narave. Med njimi je 257 pionirjev, 100 odraslih, 49 mladincev in 28 cicibanov. Največ pozornosti posvečajo izletništvu in izobraževanju. V mladinskem planinskem taboru ob vznožju Alp prebije vsako leto deset prijemih dni po 50 do 60 osnovnošolcev in mladincev. Tam jih seznanjajo s hojo v gorah in z orientacijo ter jih peljejo na štiri ali pet celodnevnih tur. Zaradi velikega zanimanja so pred dvema letoma vpeljali tabor za odrasle.
V vseh planinskih skupinah vsako leto prirejajo planinsko šolo, da dobijo mladi najosnovnejše znanje za varno hojo v gorah. Pred kratkim so v Brežicah organizirali tečaj za gorske straže. Končalo naj bi ga 18 do 20 članov. Njihova poglavitna naloga je skrb za varstvo narave, opozarjanje in vzgajanje izletnikov, ki uničujejo naravo kjerkoli, ne le v gorah. V brežiški občini bi take straže potrebovali predvsem poleti, kose izletniki zaženejo na bregove Krke, za domačine pa ne bi bili odveč skozi vse leto.
Marijo Veble delo v društvu veseli zato, ker so člani pripravljeni delati in ne odklonijo nobene naloge. Pohvalijo se lahko z izredno prizadevnimi vodniki, ki jih šolajo v tečajih Planinske zveze Slovenije. Imajo dobro razvito orientacijo in ta skupina uspešno tekmuje na občinskih in področnih prireditvah ter na raznih memorialih.
J. TEPPEY
Kriza nikomur ne prizanaša
Najbolj prizadeva ostarele na vasi in mlado generacijo
BREŽICE — V občini vedno teže obvladujejo socialno problematiko, ki jo povzroča skokovito naraščanje življenjskih stroškov. Vedno večje ljudi s sorazmerno nizkimi dohodki. Med njimi je večina kmečkih upokojencev,
Cesta čez Brunk neprevozna
Graja na račun celjskega Cestnega podjetja
ŠENTJANŽ — Za mnoge ljudi iz te krajevne skupnosti drži cesta na delovno mesto v sodednjo občino čez brunški klanec v Radeče. Do nadaljnjega pa je zaradi posledic zime, očitno pa tudi nemarnosti ta cesta neprevozna. Avtobus ne vozi in pika!
Ljudje se znajdejo, kot vedo in znajo. Večina delavcev je zaposlena v radeški Papirnici, cesto pa uporabljajo krajani predvsem treh sosednjih krajevnih skupnosti: Šentjanža, Vrhovega in Radeč, največ seveda najbolj oddaljeni — Šentjan-žani.
Zanimivo je, da je bila cesta vedno prevozna, ko je zanjo skrbela še radeška krajevna skupnost, ki je premogla tudi cestarja. Šedaj je up-ravljalec ceste celjsko Cestno podjetje.
Krajanom je od gradnje telefona ostalo 180 tisočakov. Ta denar, največ pa svojega udarniškega dela, so Vtaknili v to cesto, ki je sedaj praktično zaprta. Obvozje čez Krmelj in Boštanj (hudomušneži pravijo, da tudi čez Ljubljano oziroma Vače pri Litiji).
A. Ž.
BOŠTANJ DO LETA 2.000 IN KASNEJE
BOŠTANJ — V torek, 15. aprila, bo ob 18. uri v dvorani TVD Partizan javna razprava o osnutku dolgoročnega načrta občine Sevnica. Prav bo-štanjska krajevna skupnost bo po rešitvah tega gradiva močno na udaru raznih posegov, med katerimi so krajani nekatere že lani zavrnili. Pričakovati je dobro udeležbo in prizadeto razpravo.
POPRAVEK
V sestavku Po zdravje v domačo bolnišnico v 14. št. lista je bilo zaradi nesporazuma zapisano, da je bolnišnica dobivala zdravnike samo na razpise, vendar je tudi sama precej vlagala v štipendiranje in v stanovanja, zato pomanjkanje stanovanj ni bil razlog za odhajanje zdravnikov.
J. T.
• Ključ za vsa vrata je narejen iz zlitine zveze in tlenurnice.
• Roka roko um/rje, zveza pa obe.
• Lahko je kritizirati, če ni kritiziranega.
BEG MOŽGANOV
SEVNICA — Po analizi strokovne službe posavske skupnosti za zaposlovanje premore sevniška občina le 79 ljudi z višjo in visoko izobrazbo. Kar 51 odstotkov teh kadrov se vsak dan vozi na delo v kraje zunaj občine. Bodo v prihodnje doma kaj cenili pamet? Kaže slabo: kar 29 štipendistov, ki so prejemali kadrovske štipendije, ima težave pri iskanju zaposlitve. Drugje te ljudi z veseljem sprejemajo.
veliko delavskih pokojnin.
Center za socialno delo opozarja na probleme ostarelih na vasi, kjer živi trenutno 5.315 prebivalcev. Mednjimi jih je tisoč, ki so zdaj stari od 50 do 65 let in 1400, starejših od 65 let. Aktivnega kmečkega prebivalstva je komaj 22 odst. To pomeni, da se občina v celoti stara, posebej še podeželje.
Krizne razmere razen ostarelih najbolj prizadevajo mlade generacije, saj postajajo zanje nekatere dobrine spet nedostopne. Mladi vedno teže pridejo do stanovanja in do kreditov ter do šolanja zunaj domačega kraja. Mladi rod ima tudi največje težave pri zaposlovanju oziroma pri nagrajeva-
SAMOSTOJEN NASTOP BREŽIČANOV V ZAGREBU
BREŽICE — Učenci tukajšnje glasbene šole priredijo jutri. 11. aprila, samostojen koncert v Tribini Trilikum v Zagrebu. Na lanskem gostovanju so si prislužili nagrado. Zadnja leta mladi brežiški glasbeniki veliko nastopajo v drugih krajih. Pred kraktim so jim navdušeno zaploskali v Krškem. Najmanj poznajo svoje učence Brežičani, saj nimajo primernega prostora za nastope. Včasih so imeli zaključne koncerte ob izteku šolskega leta v prosvetnem domu, vendar ta dvorana ni najbolj ustrezna, zato si nameravajo urediti manjši prostor za koncertne nastope v svoji šoli.
OB KONCU MANDATA NESKLEPČNI
BREŽICE — Zbor krajevnih skupnosti je na ponedeljkovi seji odpovedal in ni bil sklepčen, čeprav je imel ves čas zelo dobro udeležbo. Na dnevnem redu je bil tokrat med drugim občinski proračun, ki ga morajo sprejeti vsi trije zbori, zato bodo zbor krajevnih skupnosti ponovno sklicali 11. aprila. Vodje delegacij so dobili gradivo šele prejšnjo sredo popoldne in le redkim je uspelo sklicati ljudi do petka. Torej tudi v primeru, da bi bil zbor sklepčen, ni rečeno, da bi proračun izglasovali, mnoge delegacije se niso utegnile sestati. Ce pa so se le dobile skupaj, so imele pripombe predvsem na delež za krajevne skupnosti. Zlasti brežiška se čuti prikrajšana.
upokojencev in predvsem prejemnikov družinskih
nju, ker njihovega .znanja ne cenijo in ga zato tudi ne nagrajujejo. Razponi med prejemki za strokovno zahtevna ter za preprosta dela, za katera ni potrebno dolgoletno šolanje, se zmanjšujejo, to pa povzroča nezadovoljstvo pri mladih delavcih. V negotovosti so tudi pripravniki in začasno zaposleni, ki nimajo zagotovljenega stalnega delovnega mesta.
V varstvo in predšolsko vzgojo je v občini vključenih nekaj nad 800 otrok ali 37 odst. Starši prispevajo za
NAGRADA INOVATORJU ČURIČU
KRŠKO — Komisija za množično inventivno dejavnost v krški Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj je sklenila, da Maksu Curiču iz temeljne organizacije Proizvodnja papirja izplačajo ustrezno' nagrado za njegovo inovacijo, ki bistveno vpliva na konstantno hitrost papirnega stroja 1 pri normalnih tlakih. S Čuričevo inovacijo je možno dosegati zelo visok čisti učinek.
varstveni del po 35,odst. stvarnega mesečnega dohodka na družinskega člana v minulem letu. Če ta ne dosega 70 odst. dogovorjene ravni socialne varnosti v družini, so starši oproščeni prispevka. Celotno oskrbo v tem primeru poravna skupnost. Pravico do subvencije za prehrano v vrtcih ima 1349 otrok, za kar so lani porabili 64 milijonov dinarjev, za 675 šolarjev pa nekaj več kot 10 milijonov dinarjev. Delno nadomestitev stanarin je v minulem letu prejemalo 87 od 92 prosilcev, in sicer iz namenskih solidarnostnih sredstev. Solidarnostna stanovanja je po-izpraznitvi prejšnjih stanovalcev dobilo pet upravičencev.
J. T.
PAPIRNICARJI NA MRZLICI IN KALU
KRŠKO — Prejšnjo nedeljo je novoustanovljena planinska sekcija »Djuro Salaj« pri Planinskem društvu Bohor Senovo pripravila prvi planinski izlet. Za nabiranje moči in vzdržljivosti pred zahtevnejšimi poletnimi turami v visokogorjestabila vzpona na 1110 metrov visoko Mrzlico in 956 m visoki Kal na zasavski planinski poti kar pravšnji preizkušnji. To pot, ki ima od Kumrovca do Kuma 17 postojank, naj bi prehodili vsaj v dveh letih.
Predlog za širšo »vlado«
Krški izvršni svet naj bi sestavljalo 16 članov — Kdo so kandidati za posamezne funkcije
KRŠKO — Mandatar za no vi občinski izvršni svet v Krškem Igor Dobrovnik, ki je tudi sedaj za krmilom občinske »vlade«, predlaga, da bi izvršni svet razširili na 16 članov (zdaj 111), da bi zagotovili boljše pokrivanje posameznih področij s strokovnjaki.
Pavel Krošelj, po poklicu ekonomski tehnik, zaposlen v Celulozi kot direktor planskoorganizacijskega sektorja, naj bi bil nepoklicni podpredsednik IS, odgovoren za gospodarstvo, medtem ko naj bi drugi predvideni podpredsednik (tudi nepoklicni!) Franc Rakar, predmetni učitelj, zaposlen v OŠ Jurij Dalmatin kot ravnatelj, odgovarjal za negospodarstvo.
Diplomirana ekonomistka Almira Božovič naj bi bila tudi poslej direktorica občinske uprave za družbene prihodke,-v IS pa imela na skrbi finančno področje. Blaž Kolar (ima končano vojaško akademijo), zdaj zaposlen pri SO Krško kot svetovalec predsednika IS za področje ljudske obrambe in družbene samozaščite, bo v naslednjem mandatnem obdobju pre-
Četrtletje obeta dobro leto
Krški komunisti že ocenili gospodarjenje v letošnjem četrtletju
KRŠKO — »Pri direktorji!! vlada optimizem, da proizvodnja dosega določene rezultate,«je dejal predsednik občinskega izvršnega sveta Igor Dobrovnik v uvodni besedi na seji občinskega komiteja ZK Krško, kjer so skušali oceniti gospodarjenje v prvem letošnjem četrtletju.
Seveda gre bolj za oceno, kajti uradni rezultati poslovanja, ki jih izdeluje služba družbenega knjigovodstva po periodičnih obračunih, bodo na voljo precej kasneje. Zdravko Petan je še opozoril, da povsod prevladuje miselnost prilagajanja, tudi planskih aktov, bistveno višji stopnji inflacije, kot je predvidena v uradnih napovedih.
Predsednik občinskega komiteja ZK Zdenko Picelj je menil, da slovensko elektrogospodarstvo ne bi smelo podaljševati zimske tarife. Dobro kaže po njegovem preučiti tudi, kaj pomeni 4. mesto občine Krško po narodnem dohodku v republiki. Ravno zaradi visokega položaja na lestvici občina ni dobila ob zadnji zimski pozebi pomoči republiške solidarnosti, kmetje pa zdaj grozijo, da jeseni ne bodo oddali pridelkov,
če ne bo pomoči, kakršne so že deležni kmetje v brežiški in sevniški obči-
0 Izgubarji v krški občini so rdeče številke, prikazane v zaključnem računu 1985, praktično pokrili. Mercatorjeva prašičja farma na Pristavi in Novolesov Jozd Bor morata izdelati sanacijski program, pri čemer Krčani terjajo tehnološko končano farmo, medtem ko pri Novolesovem kroničnem izgubarju upajo, da bo ameriškemu tržišču znova prilagojen proizvodni program le dal boljše rezultate.
ni. Sekretar MS ZKS Valentin Dvojmoč je menil, da bi morali pomagati takoj, s premostitvenimi posojili ali kako drugače, ne pa čakati
poletje. Dvojmoč je glede gospodarjenja še dodal, da uživamo bonitete lanskega zadnjega četrtletja.
Zadnji ukrepi, kot je devizni zakon, se bodo po njegovem mnenju poznali šele čez več mesecev. Zaloge repro-materiala so padle, v nekaterih panogah pa že primanjkuje kritičnega materiala in manjših rezervnih delov.
P. PERC
Zakaj zdaj skrivalnica?
V izvršnem svetu niti enega direktorja?
SEVNICA — Poročali smo že o pomislekih o sestavi članov novega občinskega izvršnega sveta na 11. občinski kandidacijski konferenci, ko je mandatarka v ta organ predlagala kar osem direktorjev.*
Za prvo sejo občinske skupščine novega sklica v ponedeljek, 14. aprila, si je predlagateljica liste, torej občinska koferenca SZDL, privoščila svojevrstno skrivalnico: poleg gcneralij novih članov IS je navedeno le še. kje je kdo od kandidatov zaposlen, ni pa napisano, kaj
tam dela! Tako se je mandatarka galantno znašla. Na prvi pogled je vse lepo in prav, saj ni kršeno nobeno zakonsko določilo, ker pri nobenem od predlaganih ne piše. da je direktor. Žal v tem času ni bilo mogoče nikjer zaslediti, da bi kateri od predlaganih kandidatov za IS vrni! svojo direktorsko funkcijo.
Ljudje vseeno vedo, kdo je kaj. Ni lak predlog izraz nemoči? In: ali ni to slaba popotnica za sam začetek dela IS?
A. ŽELEZNIK
Kdo bo kaj?
Kandidati za funkcije
SEVNICA — Za predsednika zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine je predlagan Jože Imperl iz Razborja, višji upravni delavec, direktor tozda Trgovina v Mercatorju — Kmetijskem kombinatu, njegov namestnik pa naj bi bil kmet Kristijan Janc s Studenca. Za predsednika občinske skupščine je. kot je znano, predlagana Breda Miovič, direktorica tozda Radna iz. Jutranjke. Sekretar občinske skupščine naj bi bil tudi nadalje Boris Slapšak iz Boštanja. V novem sklicu so za delegate za sklepanje zakonskih zvez predlagani novi delegati: Jože Dernač iz Ribnikov 54, Boris Kozamernik s Ceste na Dobravo 35, Breda Mijo-vič. Naselje heroja Maroka 24, Jože Knez Grič 3 in dipl. vet. Boris Stariha. Cesta na dobravo 30 (vsi iz. Sevnice) in Janez Levstik iz Mrtovca 9 a. Platno in škarje za \olitve in imenovanja ter kadrovske zadeve naj bi imeli: Stojan Anzeljc, mr. pharm. Breda Dre-nek-Sotošek Jože Imperl, Ivan Lipar. Marija Naroglav, Jožko Papež in inž. Srečko Žveglič.
dvidoma sekretar občinskega sekretariata za ljudsko obrambo, vcizvršnem svetu pa bi prav tako skrbel za to področje. Agronom Ivan Kozole, direktor temeljne organizacije kooperantov M-Agrokombinata, bi bil odgovoren za kmetijstvo in kmetijsko zemljiško politiko, Lado Kukec, poslovodja trgovine M-Preskrbe v Kostanjevici, pa bo predvidoma v IS odgovoren za gostinstvo, turizem in trgovino.
Ivan Molan, strojni tehnik, opravlja samostojno poklicno dejavnost v kovinski galanteriji, bo predvidoma pokrival drobno gospodarstvo, diplomirana ekonomistka Silvana Mozer, predsednica občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora in dosedanja članica IS, pa naj bi isto funkcijo in naloge opravljala še v naslednjem mandatu, seveda poklicno. Podobno velja za diplomiranega pravnika Antona Podgorška, ki je zaposlen pri SO Krško kot sekretar občinskega sekretariata za notranje zadeve in občo upravo.
Ekonomski tehnik Herman Pregl, direktor tozda za ptt promet Krško naj bi nepoklicno v IS pokrival sise materialne proizvodnje (komunalo, stanovanjsko, cestno in vodno gospodarstvo, ptt); papirničar Ivan Srpčič, zaposlen-pri SO Krško kot pomočnik predsednika komiteja za družbene dejavnosti, naj bi spremljal delo krajevnih skupnosti; diplomirani pravnik Ivan Spiler, direktor kadrovske in splošne službe v nuklearki, bi pokrival energetiko kot nepoklicni član IS;f profesor telesne vzgoje Anton Šulc, ravnatelj Doma učencev Milke Kerin, pa naj bi pokrival družbene dejavnosti kot poklicni predsednik občinskega komiteja za družbene dejavnosti. Diplomirani ekonomist Stane Zorko, direktor tozda Inženiring krške Kovinarske, bi pokrival v novem IS kovinsko-predelovalno industrijo, diplomirani biolog Peter Žigante, zaposlen v IGMP Sava-tozd Sava-projekt pa naj bi bil tudi v naslednjem mandatu v izvršnem svetu odgovoren za urejanje prostora in varstvo okolja.
(NE)POTREBEN SLUŽBENI AVTO?
KRŠKO — Pri sestavi finančnega plana je bil sevniški občinski sindikalni svet tokrat v veliki negotovosti. kako pokriti naglo odraščajoče materialne stroške. Članarina ne zadošča, čeprav imajo Sevničani le enega profesionalca, medtem ko sla v Krškem in Brežicah poklicno zaposlena predsednik in sekretar. Toda tudi Brežičani imajo enake težave kot Sevničani, saj razmišljajo celo o zmanjšanju števila poklicnih funkcionarjev. Sekretar sevniškega občinskega sveta ZSS Janez Levstik je na zadnji volilno-programski seji MS ZSS za Posavje menil, da bo treba v prihodnje iz finančnega plana MS ZSS pometati vse, kar ni nujno. Čudno je, da MS ZSS načrtuje 320.000 din stroškov za vzdrževanje službenega avtomobila, medtem ko občinski sindikalni svet v Sevnici ne ve. kako bi prebrodili leto.
P. P.
Novo v Brežicah
ORODJE POD KLJUČ? — Za krampe in lopate se navadno nihče ne zmeni, toda vse kaže, da so delovišča mladinskih delovnih brigad izjema. Ko je bilo lani konec akcij, nikakor niso mogli več zbrati skupaj vsega -sposojenega orodja. Seveda to ne pomeni, da so si ga v preveliki delovni vnemi prisvojili brigadirji. Kje neki! Reš pa je, da so pozabili nanj, misleč, da so krampi in lopate samo še za staro šaro. Ljudem, ki so hodili mimo, je to prišlo prav in nihče ni vprašal, če orodje morda kje pogrešajo.
VEČ KONGRESOV — Brežičani so se navdušili zanje, odkar so s cisternami sprali zimsko nesnago z ulic in cest, prepričani, da so vse to naredili za dobrodošlico mladim, ki so prišli iz Krškega poslušat kongresno glasbo v prosvetni dom. Delegati in gostje sobotne republiške pionirske konference bodo imeli o mestu še boljše vtise. Do takrat se bodo na prehodih za pešce bleščale sveže pobarvane bele oznake in celo lani prekopana Ulica 21. maja bo na novo prelita z asfaltom.
NA POMOČ KLIČEJO — V Temeljni organizaciji kooperantov se pritožujejo nad kršenjem pogodb, ki jih za oddajo živine in pridelkov sklepajo s kmeti. Prepričani so, da kmetje uživajo potuho družbe, ker ta ničesar ne ukrene, če si izberejo kupce, ki več plačajo.
Od 21. do 28. marca so‘v brežiški porodnišnici rodile: Biserka Dubič iz Samobora — Dina, Nada Balon iz Gregovca — Matjaža, Janja Radeljka iz Krškega — Marka, Marinka Leške iz Pijane gore — Branka, Angela Bogolin iz Rovišča — Tanjo, Karmen Kranjc iz Brežic — Luka, Ružiča Zrinjan iz Samobora — Sanjo, Darja Molan iz Arnovih sel — Mateja, Josipa Hlastan iz Šedma—Rudija, Jelka Kozole iz Velikega dola — Marka, Sonja Pezamov-ski iz Krškega — Mateja, Mizaela Slovenc iz Bukoška — Bredo, Matilda Balantič iz Sevnice—Suzano, Darinka Jankovič iz Mosteca — Tanjo, Lili Regali iz Sp. Starega grada — Lino, Snežana Barušič iz Zaprešiča — Marino, Jasna Pajk iz Brdovca — Ivano, Metka Jeler iz Dovškega — Romana, Jela Babojelič iz Jarušja — Kristijana, Zvonka Zorko iz Velikega dola — Petra. Čestitamo!!
Krške novice
PREOBLEKA? — Krajani, ki žive ob Cankarjevi cesti, ne bi imeli nič proti, če bi bil v Krškem kmalu še kakšen kongres in bi cesta doživela asfaltno preobleko. V dneh mldinskega kongresa so cestarji sicer pridno krpali luknje s peskom in še ponoči škropili, a se je na začasni obvoznici vseeno prašilo.
CENA — Novinarjem so povedali, da stane 12. kongres ZSMS republiško konferenco ZSMS 35 milijonov, ki so jih dobili iz republiškega proračuna. Delegati so med drugim dobili tudi lične tekstilne vrečke, kamor so spravili gradivo; vrečke, ki so nadomestilo za klasične kongresne torbe, so se našle še za goste (menda le nekatere), le novinarjem se ni uspelo dokopati do lepega spominka na kongres. Zato pa so dobili v etuiju kongresnega plakata stiliziran mlaj. Pa naj’ še kdo reče, da mladi niso iznajdljivi, ko gre za varčevanje!
TISKOVNO SREDIŠČE — V press centru smo bili novinarji lahko zadovoljni s prizadevnostjo organizatorjev. podobno velja za druge službe. Okoli 200 mladih je bilo zajetih v izpeljavo velikega dogodka, kar jeza Krško 12. kongres nedvomno bil. Najbolj so bolele roke med kongresom strojepiske, ki so pisale magnetograme. Hostese in drugi v tehničnih službah so bili oblečeni v lične modne, svetlomodre kombinezone, ki so jim ostali kot nagrada za prizadevnost.
Sevniški paberki
PLAN NA OGLED — V sejni sobi občinske skupščine je razstavljen osnutek dolgoročnega načrta občine do leta 2.000 Sava projekta iz Krškega in Regiona iz Brežic. Predlagatelji obljubljajo tudi posebne razprave o tem gradivu.
SIS1 SE SELIJO — Lep čas je že, kar je stavba občinske uprave nadzidana še za eno nadstropje. Ko bi se morali seliti tja sisi, je bilo slišati mnogo pripomb, da to ne bi bilo treba. No, nazadnje seje izcimilo tako, kot je bilo tudi predvideno. Sisi pojdejo v najvišje nadstropje, v prostore, ki so jih sisi imeli nad pošto, pa pojdejo delavnice pod posebnimi pogoji. Navsezadnje tako stari del mesta dobiva popolno upravno funkcijo, čeprav je bila svoje čase v nekem urbanističnem dokumentu zarisana nova upravna stavba v novem centru, ki je očitno nikoli ne bo.
SPET DRAŽBA — V soboto bo-od 9. uri na občinskem dvorišču zopet javna dražba najdenih predmetov, predvsem koles. Pol ure prej sije stvari mogoče ogledati v občinski garaži. Podobno kot v trgovini bodo novi lastniki morali plačati še prometni davek.
kultura
in
izobra-
ževanje
Šola, odprta v življenje
MIRNA — »V koži ravnatelja se ne počutim najbolje. Na skrbi imam tako rekoč vse, kuhinjo in prevoze otrok v šolo in iz nje, pa me vseeno večkrat obide občutek, kakor da nisem nič naredil. Po naravi sem tak, da bi rad vsem ugodil, družbeni interes pa terja
Ivan Gregorčič
omejevanje in varčevanje,« pripoveduje Ivan Gregorčič, ravnatelj osnovne šole Zapadnodolenjski odred na Mirni.
Kljub tem grenkim občutkom, ki ga obidejo včasih, pa Gregorčič le uspešno sledi že prej zastavljenim usmeritvam. Šola je široko
odprta v življenje, kar je moč videti tudi po tem, da je na njej razvita vrsta interesnih dejavnosti. Ravnatelj Gregorčič, ki je sam tudi pesnik in bi potemtakem skoraj moral dajati podporo kulturi, pa poudarja, da so vse dejavnosti na šoli enako cenjene.
»Težko je našteti vse dejavnosti, ki se odvijajo na šoli. Pa vendar, imamo bogato športno življenje, ki ga razvijamo s pomočjo Partizana. Sodelujemo s taborniki, borci in tudi z delovnimi organizacijami. Skupaj z borci pripravljamo spominske dneve, z delovnimi organizacijami Dano, Kolinsko in drugimi pa sodelujejo pri tako imenovanem družbeno koristnem delu,« je povedal Gregorčič.
Z bogato kulturno dejavnostjo, katere sestavni del so lutkovni krožek, dva pevska zbora, recitatorski in dramski krožek, segajo tudi v kulturno življenje kraja. Nastopajo v delovnih kolektivih, hkrati pa so bivši učenci šole kasneje med najbolj neutrudnimi sodelavci kulturnega društva na ravni krajevne skupnosti. Na šoli izdajajo šolsko glasilo Brstje, za katero ne sme nikoli zmajkati denarja. Za pesnikovanje Gregorčiču ne ostaja dosti časa ne priložnosti. Dandanašnji je ravnateljevanje hudo prozaična zadeva, tako da za poezijo ni več prostora.
J. S.
»Petletka« napoveduje premike
Se bo Valvasorjeva knjižnica preselila v kapucinski samostan in izpolnila pogoje za opravljanje matične knjižnične dejavnosti v krški občini?_____
KRŠKO — Tukajšnja kulturna skupnost je šele prejšnji teden dobila razvojni dokument za srednjeročno obdobje, ki se je začelo z letošnjim letom. V njem piše, da bodo dali prednost knjižničarstvu, varovanju naravne in kulturne dediščine, obnovi Štovičkovega ateljeja v Leskovcu in postavitvi stalne zbirke del tega umetnika.
Knjižničarstvo je potrebno temeljite sanacije, saj se že dolgo otepa s hudimi težavami. To velja še posebej za Valvasorjevo knjižnico, ki deluje v izredno slabih razmerah in ne izpolnjuje niti enega pogoja, da bi mogla še naprej opravljati matično dejavnost v občini. Nima niti dovolj prostora in kadra, da o premajhnem knjižničnem fondu in pi-
BOGAT IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA DELEGATE
TREBNJE — Center za izobraževanje in kulturo iz Trebnjega je spet pripravil bogat paket izobraževalnih programov tudi za novo izvoljene delegate. 7. in 8. aprila so se začela predavanja za vodje delegacij na Mirni in v Trebnjem. Poleg tega bomo predavanja pripravili tudi v sedmih večjih delovnih organizacijah. V sredo, 9. aprila, pa se je začela v Trebnjem občinska politična šola, ki bo trajala 60 ur.
člih sredstvih sploh ne govorimo. V načrtuje, da se te reči uredijo do leta 1990, ko naj bi se knjižnica preselila v kapucinski samostan v Krškem, hkrati pa bi poskrbeli, da bo v občini nemoteno delovala mreža tako imenovanih ljudskih knjižnic in izposojevališč. Strokovni svet za knjižničarstvo SRS je že predlagal, naj bi matično knjižnično dejavnost v krški občini v tem času opravljala katera od matičnih knjižnic v sosednjih občinah.
Posebna skrb bo v tem srednjeročnem obdobju posvečena likov-no-galerijski in muzejski dejavnosti, ki se bo poslej razvijala po strokovni zasnovi. Ogrodje te dejavnosti bodo
seveda predstavljale že ustanovljene galerije, razstavišča in drugi tovrstni prostori. Pomembno razstavišče naj bi v prihodnje postal tudi kapucinski samostan, ki čedalje bolj služi kulturi. V okviru tega je treba podčrtati odločitev kulturne skupnosti, da bo še naprej podpirala mednarodni kiparski simpozij v Kostanjevici in grafični bienale jugoslovanskih otrok, ki ima sedež v tem kraju.
Srednjeročni razvojni dokument pa nakazuje pomembne premike še na drugih področjih. Tako bodo zavarovali vse najpomembnejše in najbolj ogrožene kulturne spomenike ter tako zasnovali družbeno planiranje, da bo vključevalo tudi naravno in kulturno dediščino, in sicer ob upoštevanju strokovnih podlag za to področje.
I. Z.
Zemljepis iz Metlike
Novi učbenik Zemljepis za 6. razred sta napisala Belokranjca — Bedno plačano delo______
Najboljši pridejo na novomeški oder
Vrh spomladanske prireditvene sezone v novomeški občini bo 29. srečanje gledaliških skupin Slovenije v Novem mestu — Ta mesec pevski koncerti
METLIKA — Pred kratkim je prišel v prodajo v visoki- nakladi 26.000 izvodov in tudi dokaj visoki ceni 1.850 din nov učbenik Zemljepis za 6. razred osnovnih šol, katere-
NOVO MESTO — Spomladi in do konca sezone 1985/86 se bo v novomeški občini zvrstilo več prireditev lokalnega in republiškega pomena. Zveza kulturnih organizacij napoveduje za ta mesec dve manifestaciji zborovskega petja: najprej bo srečanje odraslih zborov, konec aprila pa se bodo predstavili mladinski in otroški pevski zbori. Če bi nastopili vsi, kolikor jih deluje v občini (skupaj jih je kar 25), bi bila to nadvse imenitna parada pojočih Dolenjcev. Zatem bodo maja tradicionalni dnevi mladinske kulture, ko bodo mladi iz šol in delovnih organizacij predstavili javnosti še druge zvrsti kulturno-umetniškega delovanja in oblike na tem področju.
Vrh sezone pa bo 29. republiško srečanje gledaliških skupin Slove-
Spet topliški knjižni sejem
Vse razstavljenje knjižne novosti bodo naprodaj
DOLENJSKE TOPLICE — Tradicionalni topliški knjižni sejem, ki • ga tudi letos pripravlja Mladinska knjiga iz Novega mesta v sodelovanju s tukajšnjim zdraviliščem in osnovno šolo Baza 20, bo od ponedeljka, 14., do petka, 18. aprila. V razstavnem salonu zdraviliškega doma bo na petnajstih panojih na ogled okoli 400 knjig vseh slovenskih založb, v glavnem pa novosti. Razstava ne bo samo paša za oči, ampak bo moč vse knjige tudi kupiti. Kot se je dalo zvedeti, kakih posebnih popustov in drugih ugodnosti pri prodaji ne bo, saj bi to šlo v glavnem na račun Mladinske knjige, česar pa si ta spričo nezavidljivih razmer, ki vladajo v knjigotrštvu, ne more privoščiti.
V okviru sejma, ki seveda ni namenjen samo zdraviliškim gostom, šolarjem in učiteljem ter obiskovalcem zdraviliškega doma, temveč je to kulturna manifestacija za vse prebivalce Topliške doline in okolice, bodo tudi nekatere spremljajoče prireditve z obiski uglednih pisateljev, pesnikov in drugih knjižnih ustvarjalcev. Za tako šteje tudi šolska slovesnost v viteški dvorani zdraviliškega doma, na kateri bodo najmarljivejšim bralcem topliške osnovne šole podelili bralne značke in druga priznanja, priznanja pa tudi njihovim mentorjem.
Slike, grafike in plastike
Novi razstavi v Kočevju in sosednji Ribnici
KOČEVJE, RIBNICA — V Likovnem salonu Kočevje razstavljata od minulega petka akademska slikarja Mario Petrič in Štefka Košir-Petrič iz Domžal. Medtem ko je Mario Petrič razstavil barvne impresije, v katerih po besedah Marjana Tršarja še zaslutimokrajino ali celo figuraliko, pa se Štefka Košir-Petrič v Kočevju predstavlja z malo figuralno plastiko. Njuna dela bodo na ogled do 21. aprila.
Dan prej, 3. aprila, so v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo del akademskega slikarja Janeza Miša Kneza iz Trbovelj. Na ogled so kiparske in grafične stvaritve slikarja, ki se sicer ukvarja tudi z oblikovanjem. Zanimiva razstava bo odprta do 20. aprila.
nije v Novem mestu, prvovrsten dogodek gledališkega ljubiteljstva, ki bo postregel z najboljšimi in najbolj inovativnimi predstavami, kar so jih v tej sezoni pripravila amaterska gledališča. Na njem bi radi sodelovali tudi Novomeščani, in sicer z Balkanskim špijonom, ki ga pripravljajo že drugo sezono. V Dolenjskih Toplicah pa naj bi sena republiški prireditvi predstavile najboljše otroške folklorne skupine.
Program novomeške Zveze kulturnih organizacij za leto 1986 pa predvideva nekaj prireditev tudi v okviru medobčinskega in medrepubliškega sodelovanja. Posebej jih ne našteva, če seveda izvzamemo tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov v Straži in območno srečanje literatov začetnikov, ki pa je že za nami. Bržčas pa predvideva, da bi se kakšna skupna manifestacija rodila v okviru Pevske zveze Dolenjske, ki bo zdaj menda vendarle zaživela, in še iz kakih drugih pobud. Pod medrepubliškim sodelovanjem pa je mišljeno predvsem izmenjavanje obiskov in nastopov skupin z rusin-skim kulturnim društvom »Maksim Gorki« iz Novega Sada.
Poleg tega napoveduje program nekaj tako imenovanih vzgojno-
izobraževalnih prireditev. Seminarje in posvete bodo pripravili za gledališke delavce, mentorje folklornih skupin v šolah in vodje drugih dejavnosti.
1. Z.
RADOVIČ V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — Jutri ob i8. uri bodo v novomeški Fotogaleriji (Dom kulture) odprli novo fotografsko razstavo. S svojimi deli, ki jim je dal skupen naslov Telo in izpoved, se bo predstavil Novo-meščan Bojan Radovič. Predtem so to njegovo razstavo videli v Ljubljani.
REKORDNO
PRISPEVKOV
RIBNICA — Bera prispevkov za natečaj humorja, satire in karikature, ki ga je pod geslom »Smeh ni greh« razpisala ribniška kulturna skupnost, je nad pričakovanji. Tako so prispeli do roka 26. marca literarni prispevki 96 avtorjev, 35 avtorjev pa je poslalo karikature. Literarni prispevki so pretežno iz Slovenije, karikatur pa je veliko tudi iz ostalih krajev Jugoslavije. Vse prispevke bodo te dni poslali v oceno žirijama (za literarne prispevke in za karikature), ki bosta v mesecu dni dela ocenili. Nagrade za najboljša dela po posameznih zvrsteh bodo podeljene na festivalu humorja, satire in karikature, ki bo v Ribnici septembra.
Revija sodelovanja
V Kozinovi dvorani nastopili učenci glasbenih šol iz Novega mesta, Brežic, Krškega, Črnomlja in Trebnjega — 26 izvajalcev na 6 instrumentih
NOVO MESTO — Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske je medobčinsko revijo glasbenih šol spet pripravilo v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole. Prireditev je bila minulo sredo zvečer in nadvse dobro obiskana. Začela se jez nastopom 19-članskega dekliškega pevskega zbora trebanjske glasbene šole pod vodstvom Tatjane Mihelčič, nadaljevala pa se je po kratkem nagovoru predsednice društva Branke Kaplan iz Brežic. Program, v katerem se je zvrstilo 26 izvajalcev. je obsegal 22 točk in traja! potni dve uri. Najštevilnejše zastopstvo je imela trebanjska glasbena šola, ki je poleg omenjenega pevskega zbora pripeljala na revijo kar osem učencev. Iz Krškega jih je nastopilo šest. iz Novega mesta pet. iz Črnomlja štirje in iz Brežic trije. Prevladovali so učenci od 2. do 5. razreda. Če so bile na nekaterih prejšnjih revijah pripombe, da je neki instrument prepogosto zastopan na račun drugega, jih tokrat ni bilo. Malone vsi instrumenti, ki jih
Srednja šola se širi
Črnomaljska srednja šola Edvarda Kardelja bo imela  prihodnje leto oddelek več kot letos___________________
srednji kovinarski program 35, v skrajšani pa 19, pričakujejo pa še učence s Hrvaške, ki se praviloma vpisujejo nekoliko pozneje in kijih gotovo ne bo malo, zlasti ker v Ozlju odpirajo kovinarsko tovarno. V oddelka družboslovno-jezikovne in naravoslovno-matematične usmeritve pa se je do sedaj vpisalo po 24 učencev. V srednji šoli upajo, da jim bo v prihodnjem šolskem letu uspelo začeti tudi z izobraževanjem ob delu v kovinarski stroki za odrasle, kar sicer poskušajo že nekaj let, a brez uspeha.
Zaskrbljujoče pa je, da je na vseh usmeritvah še vedno premalo učencev iz sosednje metliške občine. Iz metliške osnovne šole se je namreč za prihodnje šolsko leto vpisalo v prvi letnik vseh štirih usmeritev le 14 otrok, v občini pa niso razpisali niti ene štipendije za naravoslovno-matematično usmeritev. Zato se v šoli Edvarda Kardelja upravičeno sprašujejo, kako bodo uresničili
ČRNOMELJ — Za prihodnje šolsko leto so v srednji šoli Edvarda Kardelja v Črnomlju načrtovali, da bodo razpisali 4 prve oddelke, torej po enega družboslovno-jezikovnega, naravoslovno-matematičnega, srednjega in skrajšanega kovinarskega. Vendar so dobili sklep posebne republiške izobraževalne skupnosti za kovinarstvo in metalurgijo, da morajo razpisati 2 oddelka srednje metalurške usmeritve.
Kot kaže po prvih podatkih, bodo imeli za vse oddelke dovolj učencev, saj se jih je doslej vpisalo v
poučujejo na šolah, so bili dobro zastopani in so se izmenjaje oglašali klavir, harmonika, flavta, violina, kitara, klarinet. Morda je bilo le premalo sestavov (duo, trio, kvartet ipd.), vsekakor jih je bilo kdaj prej več, kar je tudi popestrilo celotno prireditev. A to je že zadeva kritike, kar pa pričujoči zapis ne namerava biti.
Prej ko slej revija sama tudi ni bila tekmovalnega pomena, prireditev, ki bi na koncu postregla z razvrstitvijo od najboljšega do najslabšega izvajalca. Temu tudi ni namenjena, saj je kot celota te oblika, prek katere se zbližujejo učenci in pedagogi raznih šol. Ustaljena, tradicionalna oblika sodelovanja, služeča medsebojni izmenjavi izkušenj, pogledov in podobnega, ne pa prestižništva. nezdravega rivalstva, podrejanja in povzdigovanja. In temu poglavitnemu smotru bodo namenjene tudi naslednje tovrstne skupne prireditve dolenjskih in posavskih glasbenih šol.
I. ZORAN
ga avtorja oziroma soavtorja sta Belokranjca, ravnatelj Belokranjskega muzeja prof. Zvonko Rus in učitelj na metliški srednji šoli tekstilne usmeritve prof. Franci Fortun— Funf.
Rus je sodeloval že pri prejšnjem zemljepisnem učbeniku, in ko se na razpis Zavoda SRS za šolstvo za nov učbenik ni nihče javil, so se obrnili nanj. Pristal je ter se obvezal, da bo dobil še sodelavce. Končno sta se dela lotila s Fortunom. »Spomladi 1984 sva z Zavodom SRS za šolstvo podpisala pogodbo, in to kljub temu da je bila za naju zelo neugodna in je pameten človek ne bi smel podpisati,« pravita avtorja. »Po tej pogodbi sva se obvezala, da bo učbenik pravočasno in v redu napisan, če pa tekst ne bi ustrezal, bi dobila povrnjene samo materialne stroške, se pravi papir, najino delo ne bi bilo plačano. Rok za oddajo je bil zelo kratek, pisala sva cele počitnice in jeseni oddala osnutek. Najin tekst sta Brinovec in Košakova, ki imata pač drugačne poglede na učbenik, malo predelala, poenostavila in delno drugače didaktično zasnovala, tako da smo sedaj štirje soavtorji. Ta učbenik ima drugačen koncept kot prejšnji, po novem učnem načrtu smo ga morali zasnovati tako, da temelji po prirodnih regijah, ne pa po političnih kot prejšnji.«
Rus je napisal splošni del, se pravi osnove obče geografije, ter obdelal južno in zahodno Evropo, Fortun pa srednjo in severno Evropo. Kako je tako delo plačano, najbolj povedo dejstva: Rus je dobil 52 tisočakov honorarja, Fortun pa 20.000 dinarjev. »Jaz sem naredil za več kot 40 ur pouka snovi in za vsako uro sem potreboval približno 6 ur dela samo za pisanje, potem, ko sem material že zbral,« je povedal Rus. Fortun pa pravi: »Dosti sem se namučil s tem delom, vendar se tega nisem lotil zaradi denarja, saj mi bo vse to precej koristilo pri mojem delu v šoli. Sedaj res vem, kako se napišejo dobre priprave za šolsko uro.«
A. B.
Razumljivo — brez naših
V Mariboru bo v sototo in nedeljo 9. tekmovanje slovenskih pevskih zborov, znano kot Naša pesem 86
MARIBOR — Po dveh letih bo tu konec tedna, 12. in 13. aprila, že 9. tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem 86. Kakor vsakokrat bodo tudi tokrat nastopili le najboljši zbori iz Slovenije.
Naša pesem 86 bo obsegala štiri koncertne prireditve, na katerih se bo predstavilo štirinajst zborov iz dvanajstih krajev. Med prijavljenimi prevladujejo moški zbori, nekaj je ženskih in nekaj manj mešanih.
Zamejski gostujoči zbor bo tokrat s Koroškega, in sicer bo to Podjuna iz Pliberka.
Med letošnjimi tekmovalnimi zbori ni nobenega iz dolenjske in posavske regije. Na tako odsotnost smo pravzaprav že navajeni. Vseh devet občin na našem območju namreč ves čas, odkar je v Mariboru tekmovanje, ne premore enega zbora, ki bi po kakovosti toliko zadovoljil, da bi se lahko meril z najboljšimi v Sloveniji.
Sestavni de! prireditve bo tudi posvetovanje o slovenskem zborovodstvu. Udeleženci bodo razpravljali o stanju pevskih zborov, kakor je razvidno iz statističnih podatkov, beseda pa bo tudi o nadaljnji usodi tekmovanja Naša pesem. Ugotavljajo, da se tekmovanja ne udeležujejo mnogi odlični zbori, kar nedvomno kaže na zagate slovenskega zborovskega petja.
Pričakovati je. da bodo predstavniki Dolenjske in Posavja vsaj na strokovnem posvetu, če bomo že zbore teh pokrajin zaman iskali na mariborskem tekmovanju. Posvet jim bo le koristil. Iz strokovnih ust bodo lahko slišali, kakšne pogoje mora izpolnjevati zbor, da pride na tekmovalni oder Naše pesmi.
I. Z.
PEVSKI JUBILEJ
MALI SLATNIK — Tukajšnji mešani pevski zbor, ki ga vodi zborovodja Tone Fink, proslavlja letos majhen jubilej — 5-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert je zbor izvedel minulo soboto.
• Kot kaže po prvih podatkih, bo imela črnomaljska srednja šola Edvarda Kardelja jeseni 5 oddelkov prvih razredov, vseh skupaj pa 13, torej enega več kot letošnje šolsko leto. Če se bo šola še naprej tako širila, računajo, da bodo imeli čez nekaj let 15 oddelkov, kar naj bi utrdilo in ustalilo materialni položaj šole.
kadrovsko politiko do leta 1990 in 2000, če ima v letošnjem letu v 1. letniku naravoslovja kadrovsko štipendijo 11 učencev, za prihodnje leto pa je za to usmeritev v vsej Beli krajini le semiška Iskra razpisala 3 štipendije.
V letošnjem šolskem letu se je črnomaljska srednja šola dobro povezala tudi z metliško srednjo šolo tekstilne usmeritve, tako kadrovsko kot prostorsko. Učenke metliške šole imajo rfamreč pouk tudi v specialnih učilnicah v črnomaljski šoli, veliko učiteljev pa poučuje na obeh šolah.
B. M.
PO PREMIERI ŠE GOSTOVANJA —V okviru območnega srečanja gledaliških skupin za Posavje nastopa Amaterski oder Kulturnega društva Svoboda bratov Milavcev iz Brežic s Šehovičevo igro Kurbe. Premiera dela, ki gaje režiral Vlado Podgoršek, bo nocoj ob 20. uri v brežiškem Prosvetnem domu. Že jutri pa se bodo Brežičani odpravili s tem delom na gostovanje, in sicer v Sevnico, kjer bodo nastopili ob 20.30 v gasilskem domu. V soboto, 12. aprila, ob 19. bodo nastopili v Brestanici in dan kasneje ob 17. uri na Senovem (v Domu XIV. divizije). Teden kasneje, v petek, 18. aprila, ob 19.30se bo brežiški Amaterski oder predstavil krškemu občinstvu v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja, v soboto, 19. aprila, ob 20. uri pa bodo predstavo ponovili še v Kostanjevici.
DOLENJSKI LIST
pisma
in odmevi
Pridružujem se protestu zaradi Slaka
SE:
VARČNOST PA TAKA
Kdo odloča o kulturi
SREČANJE PO 22 LETIH
Navada je, da se maturantje vsako leto srečajo. Da bi se pa srečevali osmošolci, ta navada pa med nami še ni zakoreninjena. Čeprav smo 15. junija 1964 vsi na ves glas klicali: »Nasvidenje čez deset let! seje teh deset let razvleklo kar na dvaindvajset. Kako prijetno srečanje po toliko letih! Nekaj dvomljivih pogledov, toda po krepkih stiskih rok je prešel vsak dvom. Bili smo spet mi, 8. razred iz leta 1964. Na naše » srečanje sta prišla tudi razredničarka tov. Jelka Jenškovec in tov. Lado Smrekar. Tov. Janškovec nam je v kratkem nagovoru povedala, da nas je imela takrat v 8. razredu rada in je ves čas spremljala naše življenje in naš napredek. Kakšen prijeten občutek! Naredili smo tudi načrt, da se ob 25. obletnici spet srečamo.
V imenu vseh udeležencev se naj-lepše zahvaljujem pripravljnemu odboru za res lepo organizirani večer v gostilni Žolnir in v gostilni Zagorc..
ZDENKA KERIN
Z zanimanjem prebiram Vse o kulturi v naši občini. K pisanju me je spodbudila jeza občanov zaradi nezainteresiranosti »kulturnikov« za gostovanje tako odmevnega ansam-blaj kot je ansambel Lojzeta Slaka.
Čeprav odmevi prebivalcev z vso ostrino opozarjajo na glavne probleme. vedno zadenejo ob neprobojni zid sisa in Zavoda za kulturno dejavnost. Tudi mnogi drugi protesti (glede cene posameznih prireditev, programske politike kinematografa itd.) nekaterih »kulturnih delavcev« ne ganejo. Ne vprašajo se, kaj je pravzaprav narobe pri tako »uspešno« vodeni kulturni politiki.
Je sploh še kdo sposoben drugače razmišljati kot nekateri direktorji, katerih stališča zvene tako prijetno v »ušesih« sisa? Kdo ne vidi, da smo pri taki programski politiki prišli do roba? Kam odtekajo sredstva, namenjena šolanju kulturnih animatorjev?
Menim, da kultura ne bi smela biti stvar posameznika, ampak bi morala biti v rokah prav dobrih kulturnih animatorjev. Marsikdo med nami je pripravljen prostovoljno pomagati.
B. HUGO Semič
Treznim glavam v presojo
»Spet sem se prepričal, kako težaven je pri nas dialog, pa naj je kritika še tako dobronamerna«
27. marca ste v rubriki Dolenjskega lista »Trebanjske iveri« objavili tudi notico Varčnost pa taka v kateri (anonimni) avtor obravnava poslovanje naše ekspoziture v Mokronogu in odnos delavk v tej ekspozituri do strank. Motiv avtorja za način pisanja, kakršnega seje poslužil, nam ni znan in z avtorjem nimamo namena polemizirati. Želimo pa navesti naslecjnja dejstva:
Ekspozitura Mokronog je začela poslovati v začetku septembra 1981. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je število manipulacij, katere pošta Mokronog opravlja za našo banko, takoj potem bistveno zmanjšalo in je relativno upadalo tudi v vseh naslednjih letih doslej. Po nekaj več kot letu dni poslovanja ekspoziture Mokronog, to je ob koncu leta 1982, je bilo v njej 700 vseh računov občanov. V treh letih (do konca leta 1985) je število teh naraslo za 165 odstotkov, to je na 1857 ali povprečno letno za 38 odstotkov. V istem obdobju se je vrednost vseh naloženih sredstev občanov povečala za 20-krat. Podrobnejši podatki o tem so na razpolago v naši banki.
Tako kot v vseh ostalih naših poslovalnicah je tudi v ekspozituri Mokronog nameščen poseben nabiralnik, v katerega lahko stranke vlagajo pismene pripombe, predloge in podobno v zvezi s poslovanjem banke in njenih delavcev. Doslej v ekspozituri Mokronog v nabiralniku nismo našli nobene pismene pripombe.
LB TDB Novo mesto PE Trebnje Direktor: JOŽE KASTELIC
Kot delegat sem na skupščini v Črnomlju v razpravi med drugim tudi ocenil delo delegacije KS Stari trg v preteklem obdobju. Povzetek je objavil Dolenjski list. Ker pa so nato mojo diskusijo nekateri odgovornejši posamezniki v KS pričeli potvarjati, moram resnici na ljubo nekatere svoje izjave po tej poti obnoviti.
V svojem mandatu sem kot vodja delegacije večkrat opozarjal, da je delegacija izolirana od dogajanj v KS. V vseh štirih letih noben od odgovornih tovarišev v KS ni čutil potrebe, da bi kakor koli sodeloval z delegacijo, zato je bila njena prisotnost v skupščini prejkone formalna. To oceno sem utemeljil z nekaterimi aktivnostmi v KS, ki ne služijo resničnim potrebam krajanov, to pa zato, ker v vseh pomembnejših zadevah samovoljno odločajo le redki posamezniki.
Tak primer je otroško varstvo. Vemo, da je to problem, ki terja takojšnjo rešitev, pa čeprav v prehodnem obdobju le zasilno. Toda vzporedno s tem ga je potrebno reševati za daljše obdobje, upoštevajoč splošno veljavne normative. Daljnosežno smo se krajani KS Stari trg že odločili, da bomo to zadevo reševali iz samoprispevka v okviru adaptacije šolske zgradbe. Letos je KS Stari trg končno na prednostni listi za izrabo sredstev iz samoprispevka, a o otroškem varstvu pod okriljem šole ni duha ne sluha. Pač, ravnateljstvo šole, vodstvo krajevne skupnosti, vodja gradbenega odbora in nekaj gasilcev rešujejo otroško varstvo v tako imenovanem večnamenskem gasilskem domu, v katerem mu je po načrtu namenjeno podstrešje. Vsakomur, ki se spozna na te reči, je kaj hitro jasno, da gasilstvo in otroško varstvo ni ravno posrečena kombinacija, še posebno ne na podstrešju tik bencinske črpalke in ceste. Taka rešitev je gotovo lahko le izhod v sili, (jokler se ne najde boljša. Za to drugo pa smo se v KS že v preteklem obdobju odločili z referendumom. In kaj je potem narobe, ko sem -kot izvoljen delegat na skupščini zahteval, naj se ugotovi, kdo je odgovoren za to, da je otroško varstvo izpadlo iz načrta za adaptacijo osnovne šole?
Druga zadeva je zdravstvo. V večnamenskem gasilskem domu, ali bolje domku, naj bi bil tudi prostor za ambulanto. Toda krajani že leta pridno obiskujejo zdravstveno ambu-
lanto v neposredni bližini, v Predgra-du, ki sodi sicer v drugo občino in drugo KS, pa zdravnika in požrtvovalne sestre to očitno nič ne moti. Res, da bi bilo zdravstvo v naši dolini lahko še veliko bolje organizirano, če bi sicer politično razdeljeni Poljanci enotno reševali probleme, ki jih tarejo. Tako pa kot nič kolikrat v preteklosti postajajo žrtve lastne nespametnosti in razbijajo še tiste dejavnosti, ki so količkaj prisotne v dolini. Mar je potem narobe, če sem kot delegat dejal, da Poljanci ne potrebujemo dveh ambulant, ampak eno močno dobro organizirano od obeh zdravstvenih skupnosti.
O sami adaptaciji šole krajani malo vemo. Baje je narejenih že nekaj načrtov, gradili naj bi tudi telovadnico, ki bi služila kraju tudi za kulturno-zabavne prireditve. Ko tako delamo razne kombinacije: gasilstvo—otroško varstvo, šolska telovadnica—gasilske zabave/mar ne bi bilo bolje graditi dvorano v bodočem gasilskem domu, otroško varstvo pa priključiti šoli, kakor je bilo prvotno tudi zamišljeno?
Mislim pa, da moramo v tem primeru hitro ukrepati, dokler ni prepozno. Končno gre tu za dragocena družbena naša sredstva in ne sme nam biti vseeno, kako se trošijo.
MATIJA KOCE
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
NOVO MESTO — Vsklad za drage medicinske indstrumente pri občinskem odboru Rdečega križa Novo mesto so prispevali: skupščina občine Črnomelj 50.000 din. osnovna šola Dragatuš 11.500 din. OO ZSS srednje kmetijske šole Novo mesto namesto cvetja na grob umrlega družinskega člana Kraljevih 2.000 din, OO ZSS otroški vrtec Metlika namesto daril za 8. marec 10.000 din, Fani in Mihael Šepetave, Kettejev drevored 11, Novo mesto 2.000 din. Vsem darovalcem iskrena hvala!
NAGRAJENE ZA NAJBOLJŠE SPISE
PIŠECE — Med osnovnošolci.' ki so pisali priložnostne sestavke za lansko kurirčkovo pošto v brežiški občini, so si prislužile nagrado tri učenke: Melita Juratovec iz osnovne šole Globoko, Helena Šušteršič iz iste šole in Branka Šekoranja iz osnovne šole Pišece.
PIŠECE — Delegatom in gostom občinske pionirske konference so v petek popoldne domači pionirji pripravili kulturni program z nastopom ritmične in folklorne skupine in jim predstavili svoj kraj. Konferenco so si mladi zamislili v obliki vprašanj in odgovorov, da bi tako čimveč zvedeli o samou-pravljalskih izkušnjah mladih. Uspešnost poskusa bodo ocenili sami. (Foto: J. Teppev)
Učinkovito priprli »ventile
«
Pripombe k pisanju o sanaciji suhokrajinske zadruge (TZO) (DL 20. marca)
Vesel sem, da so pri sanaciji suhokrajinske kmetijske zadruge (TZO) uspeli brez posebne filozofije, kot pravi vodja sanacije (DL 20. marca 1986, 3. str.), vendar bi rad osvetlil še nekaj dejstev ter odgovoril tudi na odprto pismo osmerice kmetov (DL 11. aprila 1985, 8. str.), ki je precej prispevalo, da so se stvari razvijale tako, kot so se.
Kmetje so v svojem pismu ugovarjali nekaterim nespornim uspehom zadruge in brez ustreznih dokazil trdili, da poslovanje ni dobro. Ne morem se znebiti vtisa, da je bilo ukrepanje organov občine vnaprej pripravljeno, saj odgovornim ljudem v zadrugi, političnim organizacijam ter organom samoupravljanja ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo in kakšni ukrepi bodo sledili. Omenjeno pismo je pošteno razburilo duhove v zadrugi in občini, tako da je že 21. maja 1985 družbeni pravobranilec samoupravljanja pripravil predlog za ukrep družbenega varstva. Ta predlog ni zajel strokovnih delavcev v DSSS KZ Krka Novo mesto, ki so bili po mojem tudi soodgovorni za nastalo stanje. Družbenopolitične organizacije v TZO zato niso sprejele ukrepov družbenega varstva (glej zapisnik) z utemeljitvijo, naj se natančno ugotovi, koliko je kriv poslovodni organ, torej jaz osebno, zadružni svet in strokovne službe v DSSS. Na podlagi teh ugoto-
vitev bi — o tem sem prepričan — stvari lahko razčistili po samoupravni poti v sami zadrugi. No, zgodilo seje drugače: ukrep družbenega varstva je potrdila občinska skupščina z namenom, da od zunaj poseže v razreševanje problemov.
Pri pregledu odgovornosti za poslovanje organ družbenega varstva ni mogel mimo tega, da so za težave odgovorni tudi drugi. Ob združitvi novomeške in žužemberške zadruge so strokovni delavci v DSSS po sam-oupravnem sporazumu prevzeli večino strokovnih nalog in s tem tudi odgovornosti. Potemtakem so bili soodgovorni^ tudi za zaplete, ki so se pojavili. V Žužemberku smo od njih zahtevali, naj vestno opravljajo vse strokovne in kontrolne naloge, zaradi teh naših zahtev pa so se poslabšali medsebojni odnosi. Tudi slaba evidenca poslovanja je pripomogla k temu, da se je začela TZO nekako pogrezati, saj delo ni bilo sproti evidentirano. Ko smo začeli sanacijo, od skupnih služb nismo dobili prave pomoči. Zaradi ne-vzdrženega stanja seje že 17. 7. 1984 sestala v TZO delavska kontrola in sklenila zaprositi občinsko skupščino Novo mesto, naj bi odpravili vzroke, ki motijo delo v TZO, in s tem zavarovali interese združenih kmetov. Odgovora na to ni bilo. Suhi krajini so ne-
kateri verjetno želeli ukrep družbenega varstva in to željo je izrazila tudi osmerica kmetov v omenjenem odprtem pismu.
Pred združitvijo žužemberška zadruga ni imela izgub. Ali res ni bilo druge poti, po kateri bi rešili problem? Osebno menim, da je družbeno varstvo sicer dobra oblika razreševanja v primeru slabega gospodarjenja, vendar uporabna le v skrajni sili. Naloga ukrepa je tudi, da poišče in doseže vse, ki so slabo delali. Toda v žužemberškem primeru se to ni zgodilo. Razen mene bodo vsi drugi ostali anonimni. Ali jih bo roka pravice dosegla kdaj pozneje, bomo še videli.
Delavcem in kmetom v TZO bo tudi za vedno ostala uganka, odkod tolikšen ostanek dohodka po posredovanju ustreznega organa. Pokrita je vsa prikazana izguba in še dosežena velika akumulacija. Tako ekonomsko stanje bi zanimalo tudi komisijo pri SOZD Mercator, ki je proučevala, odkod izguba v TZO v letu 1985. Te stvari bi bile zanimive tudi za SDK. Sprašujem se, ali je mogoče tako rekoč čez noč pri približno enakem delu in enakih stroških doseči namesto izgube tako veliko akumulacijo.
FRANC GERDEN Trebnje
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 11. IV.
9.00 TEDNIK
20.00 PUNTARSKA PESEM, 4. oddaja
15.35 — 23.30 TELETEKST
15.50 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.30	POROČILA
17.35 BELI DELFIN, 2. del francoske nadaljevanke
17.50 MERLIN, 10. del nemške, nadaljevanke
18.15	OHRANITEV DEDIŠČINE: Slovenski Ikaros, izobraževalna odda-
ja
18.45	RISANKA
19.00	DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA
OBMOČJA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	AVTOMANIJA: Avto proti človeku, 5. del angleške dok. oddaje
20.35	POD KRINKO, zadnji del ameriške nanizanke
21.25	DNEVNIK
21.45	MORILCI V IMENU ZAKONA
V ospredju zgodbe je lik preiskovalnega sodnika v manjšem provincialnem mestu, ki mora razrešiti neprijeten primer: na policijski postaji je po kratkem zaslišanju umrl mož, ki so ga aretirali zaradi manjšega suma. Kmalu postane jasno, da so inšpektor in njegova pomočnika obdolženega mučili. Sodnik začne podrobno preiskavo, pri tem pa se zaveda, da so pred njim skoraj nepremostljive ovire, ki utegnejo preiskavo speljati s prave poti.
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Znak (otroška serija) — 18.15 Govorimo o zdravju — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik — 20.00 40 let ljudske tehnike — 21.50 Bockerer (avstrijski film) — 23.30 Kronika Messa
TV ZAGREB
DRUGI PROGRAM
8.10	Test — 8.25 Znak — 8.55 Tv v šoli — 10.35 TV v šoli— 12.30 Poročila —
8.10	Poročila — 8.15 Videostrani —
8.25	Znak — 8.55 TV v šoli — 12.35 Iz u arhiva — 13.50 Zvezde, ki neugasnejo 1 — 14.35 Muppet show — 15.00 TV v j šoli — 16.00 Dober dan — 17.25 Kro- j nika Reke — 17.45 Znak — 18.15 j Govorimo o zdravju — 18.45 Številke j in črke (kviz) — 19.05 TV koledar — j
19.30	Dnevnik — 20.00 Vihre vojne | (13. del nadaljevanke) — 20.55 Mala ; nočna glasba — 21.40 Dnevnik — j
21.55	Kulturni magazin — 23.25 i Poročila
SOBOTA, 12. IV.
7.45 — 12.00 in 14.05 — 23.05 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	OBLAKI, SONCE, DEŽ IN VETER, 1. del
8.20 LUTKOMENDIJA, zadnji del nanizanke
8.45 B. Žužek: O FANTU, KI JE PO SUHEM JADRAL
9.00 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O megli v Žaklju, pa o rosi in temi
9.15	PERISKOP
10.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Koroška, 1. del
10.30 NAŠA PESEM — MARIBOR 84
11.00 ODPADEK—SUROVINA, ponovitev zadnjega dela izobraževalnega niza
11.30 AVTOMANIJA: Avto proti človeku, ponovitev 5. dela dok. serije
11.55 POROČILA
14.20 NEMI DEČEK JONAS, novozelandski film
15.55 POROČILA
16.00 PJ V VATERPOLU POŠK— BRODOMERKUR: JUG
17.00 PJ V ROKOMETU (M) — CZ : CRVENKA
18.30 KNJIGA
18.45 RISANKA
19.00 DANES
ŠE NEKAJ ZASE!
19.30 DNEVNIK
19.45 VREME
19.50	ZRCALO TEDNA
DRUGI PROGRAM
20.15	ZADEVA ODESSA, angleško-nemški film
Svobodni novinar Miller dobi od prijatelja policaja zapiske Žida, ki je naredil samomor. Ta »dnevnik« je srhljivo pričevanje o trpljenju, o koncentracijskih taboriščih, o klavcih, ki so ne samo na svobodi, ampak so ponovno vplivni in močni. Tako’vstopa doslej neosveščen novinar v drugačen svet, v katerem gospoduje Odes-sa, organizacija, ki pomaga nacistom. Novinar se odloči, dajo bo razkrinkal...
22.20	DNEVNIK
22.35	POP SATIRIKON — EMIL FILIPČIČ
12.20	Test — 12.35 Jugoslavija, dober dan — 13.05 Filmovnica in ameriški mlad. film Sposojevalci — 15.00 Miti in legende — 15.15 Sirota — 16.10 Črni monokel (francoski film) —
17.50	Nikola Tesla (ponovitev 9. dela) — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 PJ v košarki —
21.30	Poročila — 21.35 Športna sobota — 21.55 Glasbeni večer
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 8.50 Videostrani —
9.00 TV koledar — 9.10 Iz arhiva šolske TV — 10.30 Poročila — 14.45 7 TV dni — 15.15 Folklora Jugoslavije
— 15.45 Poročila— 15.50 TV koledar
— 16.00 Vaterpolo POŠK : Jug —
17.00 Rokomet CZ : Crvenka — 18.25 Iz prve roke— 19.30 Dnevnik — 20.00 Pogreb v Los Angelesu (francoski film) — 21.50 Dnevnik — 22.05 Od našega dopisnika iz Bruslja — 23.35 Poročila
NEDELJA, 13. IV.
8.45	— 13.05 in 13.25 — 23.10 TELETEKST
9.00 POROČILA
9.05	ŽIV ŽAV: Risanke, Benji; Zaks in deček iz vesolja
9.55	MERLIN, ponovitev 10. dela nadaljevanke
10.20	VEČNI KLIC, 13. del sovjetske nadaljevanke
11.25	SREČANJE MALIH PEVSKIH SKUPIN V ŠENTPRIMOŽU
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
13.40	NIKOLA TESLA, 6. del nadaljevanke
14.45 FRANCOSKI KANKAN,francoski film
16.25	POROČILA
16.30 ALPE-JADRAN, informativno mozaična oddaja
17.00 POD LIPO, prenos iz Kozjega
18.45 RISANKA
19.00 DANES POTROŠNIŠKA POROTA
19.30 DNEVNIK 19.53 VREME
20.00 DOSJE, 2. del nanizanke TV Zagreb
21.00 TITO — BESEDA IN SLIKA NEKE DOBE, 1. del dokumentarne
22.40	GIMNASTIKA ZA POKAL
LJUBLJANE, reportaža
23.00	POROČILA
DRUGI PROGRAM
serije
21.55	ŠPORTNI PREGLED
13.25 Avtomobilske dirke F-l za VN Španije — 15.45 Videotilt — 16.40 Medigra — 17.00 PJ v košarki (ž) —
18.25 Izviri: Usode — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760—2060 (7. del) —
20.45	Včeraj, danes, jutri — 21.00 Poezija — 21.30 Morje, ljudje, obale — 22.05 Niccolo Paganini (3. del nadaljevanke) — 23.15 Kronika Messa
PONEDELJEK, 14. IV.
9.00 ZRCALO TEDNA
9.20	PUNTARSKA PESEM, 5. oddaja
10.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
15.40	— 23.10 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	OBLAKI, SONCE, DEZ IN VETER. 2. del
17.45	Duško Radovič: NA ČRKO,
NA ČRKO, 1. del nanizanke
18.15	VIDEOGODBA. ponovitev
18.45	RISANKA
19.00	DANES
DRUGI PROGRAM
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	VIHRE VOJNE, 13. del nadaljevanke
21.00	AKTUALNO
21.40	BALETNI VEČER V MONTE
CARLU
22.55	DNEVNIK
8.30	Naš prijatelj Tito — 8.45 Radi imamo živali — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.35 Poročila — 18.00 Beograjski TV program — 19.00 Športni grafikon — 19.30 Dnevnik — )
20.00	Pota spoznanj — 20.50 Včeraj, danes, jutri —21.20 Dinastija — 22.05 Knjige in misli — 22.35 Izviri: Usode
TOREK, 15. IV.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Kovinarstvo
9.30	ČLOVEKOVO TELO: Notranja ura
10.00 SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Obnova predmeta
15.50	— 22.10 TELETEKST
16.05	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.35	POROČILA
17.40	PEDENJŽEP
18.15	KJER SO LUTKE DOMA, dokumentarni film
18.40	RISANKA
19.00	DANES DOLENJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	KAMNITI PIGMALION — arhitekt Jože Plečnik
21.10	SVET NA ZASLONU
21.55 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Srečno pot, štafeta; Tradicionalno srečanje pionirjev SFRJ — 18.15 Mostovi-hidak — 18.45 Smešne in druge zgodbe — 19.30 Dnevnik —
20.00	Folk parada — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri —
21.05	KP Grčije in makedonsko nacionalno vprašanje — 21.50 Kaj je film — 22.20 Priče zločinov — 22.50 Kronika Messa
8.30	Srečno pot, štafeta; Tradicionalno srečanje pionirjev SFRJ — 9.00
SREDA, 16. IV.
9.00 S. Vuga; GORJUPA BAJTA, TV drama
10.10	GLASBENI UTRINEK S KONCERTA GMS
10.25 TRI SKLADBE ZA KITARO
15.35	— 00.00 TELETEKST
15.50	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.20	POROČILA
17.25 BATUJINA ŠKATLICA
17.45 KO SE KORENIN ZAVEMO: OBLAST LJUDSTVU, 11. del serije
18.45 RISANKA
19.00 DANES
OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	DELOVNI KOLEKTIV KRKE
22.00	Film tedna: ALIČE V MESTIH, zahodnonemški film
Film govori o nemškem novinarju, ki v Ameriki pripravlja serijo reportaž, toda ob srečanju z Ameriko izgubi vero v moč in verodostojnost besede in verjame le fotografskim posnetkom. V Evropo se vrača ne da bi sploh pričel pisati. Na letališču sreča mater z otrokom, v spletu okoliščin pa še vrneta v Evropo novinar in deklica Aliča sama in novinar mora sprejeti odgo-
vornost za otroka, kar je zanj nov smisel, spoznanje o potrebnosti, ki mu bo pomagalo živeti drugače. Gre za enostaven, a izredno topel film.
23.55	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.25	Obiskovalci (2. del ameriške nadaljevanke) — 8.55 TV v šoli — 10.30 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Obiskovalci —
18.15	Za lepše življenje — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.30 Kronika Messa
ČETRTEK, 17. IV.
18.15	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.45	RISANKA
angleške nadaljevanke
22.05	DNEVNIK
9.45 X. KONGRES ZKS, prenos iz Cankarjevega doma
16.55	— 22.20 TELETEKST
17.10	Z X. KONGRESA ZKS
17.30	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O kajžarju in njegovih sinovih
17.45 Č1RILE ČARULE: Čarobna žogica
17.50	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: Žvegla
19.00	DANES
NOTRANJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	KRONIKA X. KONGRESA ZKS
20.35	TEDNIK
DRUGI PROGRAM
21.05	MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.10	NEŽNA JE NOČ, zadnji del
8.30 Šalajko (1. del otroške serije) —
9.00	TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik —
17.45	Šalajko — 18.15 Nekoč davno — 18.45 Goli zevropskih nogometnih igrišč— 19.00 Risanke— 19.30Dnev-nik — 20.00 Tujci in bratje (1. del angleške nadaljevanke) — 20.55 Poročila — 21.00 Umetniški večer
Zapreti ceste in še koga
Že pred tedni smo v zapisu o slovenski cestni problematiki na tem mestu zapisali, da bo zaradi naših cest in stanja na njih še marsikoga hudo bolela glava. Oprijemljivejših dokazov za to, da koga že res boli glava (uporabniki so izvzeti), pravzaprav ni, stanje pa je tako, da bi moralo komu glavo od bolečin kar raznesti. Slovensko cestno omrežje je namreč po zadnji zimi praktično v celoti v katastrofalnem stanju. Ne gre več le za že kar običajno spomladansko »cvetenje« cest, ampak marsikje za razpadanje, ki je tudi posledica dejstva, da že nekaj let cest ne vzdržujemo niti približno tako, kot bi jih morali, temveč so povsem zanemarjene.
Tega, da ne bi vzdrževali cest, da ne bi znali ali celo hoteli zagotoviti dovolj denarja v te namene, si ne morejo privoščiti v nobeni urejeni evropski državi. Drugje po Evropi zima, zanimivo, tudi ne prizadene cest tako kot pri nas. Posebej težko cestno stanje je sedaj na Goričkem, kjer so morali blizu 100 kilometrov cest kar zapreti. Drugje pa tudi ni bistveno bolje. Ob tem bi bilo treba zapreti še koga, je menil eden od razpravljalcev na dolenjskem in posavskem cestnem regijskem sestanku s predstavniki republiške skupnosti za ceste in republiškega komiteja za promet in zveze pretekli četrtek v Novem mestu, na katerem so se predvsem opredelili, kam usmeriti razmeroma skromno vsoto denarja, ki bo letos na voljo za popravilo cestnega omrežja v Sloveniji. Plan o tem bodo v republiški skupnosti za ceste sprejemali v drugi polovici aprila.
Če bi hoteli obnoviti večji del slovenskega cestnega omrežja oz. ceste v Pomurju ter magistralno in regionalno cestno mrežo v vsej
Sloveniji, bi potrebovali sedaj vsaj 12,5 milijarde dinarjev. Ker je tolikšen kup denarja utopično pričakovati, je izdelan tudi načrt, po katerem bi potrebovali blizu 7 milijard za nekoliko temeljitejšo obnovo glavnih slovenskih cestnih povezav, magistralnih in delno regionalnih, ter za približno sanacijo pomurskih cest. Zaenkrat je zagotovljenih okrog 4,8 milijarde din, manjkajoči dve naj bi zagotovil republiški izvršni svet. Po zadnjih informacijah je IS ti dve milijardi dinarjev zagotovil skupnosti za ceste Slovenije kot premostitveno posojilo, da se bodo lahko takoj lotili obsežnejših sanacijskih del na naših cestah. Slovenska cestna skupnost je namreč praktično brez likvidnostnih sredstev. Prav bi bilo tudi, če bi občinski izvršni sveti podobno pomagali svojim cestnim skupnostim za hitrejšo ureditev lokalnih cest, te denarja nimajo, saj jim je vse pobrala zimska služba.
Dolenjci, Belokranjci, Posavci in Kočevci so na omenjenem sestanku podprli usmeritev, ki je dobila podporo tudi drugje v Sloveniji, da je treba večino sredstev, ki bodo na voljo za ceste, porabiti za ojačanje cest, in sicer naj bi tam, kjer bo dogovorjeno, asfaltno prevleko in cestišče zares prenovili, ne pa le zakrpali največje udarne jame. Ta dela bodo dražja, zato pa bodo od izvajalcev zahtevali, da popravljene ceste vzdržijo vsaj 10 do 15 let, kolikor je sicer normalna življenjska doba sfal-ta. Prednostni vrstni red popravil oziroma obnovitvenih del bodo sestavili te dni, ko bodo opravile delo komisije, ki že nekaj časa po terenu ocenjujejo stanje cest. Že zdaj je znano, da
bo pri tem odločilna stopnja poškodovanosti ceste, njen gospodarski in turistični pomen, upoštevali pa bodo tudi to, da določena območja ne morejo ostati brez primernih cestnih povezav. Pri tem velja omeniti bojazen, ki so jo izrekli na posvetu o cestah v Novem mestu, namreč da bi bil pri oblikovanju predloga popravil cest prevelik vpliv Pomurja, ki je cestno problematiko povsem spolitiziralo, čeprav je jasno, da v Pomurju tako ne more ostati, da potrebuje pomoč. Naše območje bo iz celotne vsote za večja popravila dobilo okrog 600 milijonov din, kar pomeni, da bi nekako popravili najbolj prizadete odseke. Za približno tako vsoto so namreč naredili načrt tudi v Cestnem podjetju Novo mesto. Popravili bodo tudi najbolj kritične odseke na dolenjski magistrali, ki bo očitno še naprej ostala naša cesta smrti, saj je najbolj »krvava« od vseh. Na posvetu je bilo sicer slišati, da bi morali v petih letih zgraditi novo vso cesto »bratstva in enotnosti«, in torej tudi njen slovenski del. Denar bi morali zagotoviti na jugoslovanski ravni, saj je to jugoslovanski problem, gradnja pa bi za nekaj let tudi rešila problem nezaposlenosti ali slabe zaposlenosti jugoslovanske gradbene opera-tive, ki se množično vrača iz tujine, kjer dela zastajajo eno za drugim. Nekaj izgledov, da s to cesto kaj bo, je, nič pa še ni natančno znano. Jasno je le, da bomo brez nje kmalu evropski breztranzitni prometni otok.
Spet je bil zelo ostro izpostavljen problem bencinskega dinarja. Vsi so se hudovali, ker se v Beogradu požvižgajo na cestno problematiko in cestno gospodarstvo in vse večji delež
od prodaje goriv namenjajo za druge namene, zelo izdatno tudi za zvezni proračun, ceste pa iz tega naslova, ki bi moral biti osnovni vir enostavne reprodukcije, dobijo zelo malo in vsem manj, še za krpanje lukenj skoraj ne. Niso pozabili omeniti, da je v modernih družbah bencinski dinar praktično edini vir za vzdrževanje cest. Naši sosedje in druge evropske države namenjajo za ceste od 80 do 100 dostotkov bencinskega dinarja, pri nas komaj 46 odstotkov. Ker so podobno menili povsod po Sloveniji, bo zvezni izvršni svet ponovno dobil predlog, naj cestno gospodarstvo dobi nekoliko več denarja od prodaje goriv. Upravičenost te zahteve ne nazadnje potrjujejo tudi neprestana opozorila mednarodne banke za obnovo in razvoj, da bi morala zvezna vlada zagotoviti denar za redno vzdrževanje cest, če naj bi jih še gradili s tujimi posojili.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
f-H e.
'S8 > 2
c © fl
Američanka Margaret Co-nnelly je rodila svojo prvo hčerko 28. junija 1946, drugo 28. junija 1948, tretjo pa 28. junija 1949. Margaret ima rojstni dan 28. junija.
Erazem Roterdamski (1466—1536), veliki humanist renesanse, ni trpel rib. Ob pogledu nanje je padal v nezavest in dobival vročino, hudo slabo mu je bilo že ob samem pogovoru o teh živalih.
V času dvobojev je zelo slovel angleški mojster meča George Acland. Po osemnajstem dvoboju, ki ga je seveda odločil v svojo korist, mu je vedeževalka svetovala, naj se tovrstnih merjenj izogiblje, sicer bo moral na oni svet. Aclandu pa vrag ni dal miru. Poskušal je osvojiti neko lepotico, ki je imelazelo ljubosumnega moža. Slednji je Aclanda naivno pozval na dvoboj in bil seveda ubit. Dvobojevala sta se v jesenski megli. Čez dva dni je Acland
legel v posteljo in po nekaj urah izdihnil za pljučnico.
Japonska matematika Jo-šiaki Tamura in Jazumasa Kanuda sta pred dvema letoma dosegla svetovni rekord v določanju števila »pi«. Pomagal jima je super hitri računalnik HITAC M-280 H. Število »pi«, ki ga za vsakdanjo rabo pišemo s 3,14, so tako izračunali na 8,388.608 decimalk natančno. Pred 110 leti je angleški matematik VVilliam Shanks izračunal »pi« na 707 decimalk, za kar je potreboval 20 let. Japonski računalnik je za neprimerno več decimalk potreboval le 6 ur in 45 minut!
•
V hram Jupitra v mestu Baalbeku, katerega razvaline so v današnjem Libanonu, so vgrajeni tudi kamniti bloki, ki tehtajo od 750 do 1000 ton. Ni
mogoče zadovoljivo pojasniti, kako so pred 2000 leti transportirali tako neznanske mase.
•
V ZDA je bila dolga leta zelo priljubljena »limonina krema polkovnika Mortona«. Uporabljali so jo kot nadev za torte in kolače. Komisija trgovskega ministrstva je čez čas ugotovila, da ni v kremi niti kaplje limoninega soka in da izumitelj nikoli ni bil polkovnik. Za limono in visoki čin se je skril židovski kuhar David Apfelbaum.
•
John Turner, nekdanji kanadski premier, je dobil pismeni ukor od lastne stranke, ker je po političnem mitingu v Montrealu trepljal po zadnji plati dve privlačni in mladi strankini aktivistki. K njemu sta se zatekli po avtogram in da bi se z njim slikali.
Kino
BOLJ ČUDNO KOT RAJ
£	1. Novi svet
s Eva prileti iz Budimpešte v s Združene države. Ker je teta v ^ Clevelandu, kamor je bila na-s menjena, v bolnišnici, mora s Eva nekaj dni ostati pri bratil ranču VVillieju v New Yorku.
^ VVillie ne dovoli, da bi kakork-' oli spremenila njegovo vsak-s danje življenje. S prijateljem s Eddijem še naprej hodita v s kino, stavita na konjskih di-
> rkah, gledata televizijo in s pijeta pivo. Eva odide, na poti s do postaje sleče in vrže v ^ smeti obleko, ki ji jo je podaril S VVillie z besedami: »Tako se s vendar oblačijo ljudje v Apneli riki.«
^	2. Leto dni kasneje
s VVillie in Eddie priigrata na s kartah precej denarja. Odl-očita se, da bosta obiskala \ Evo, ki sejemed-temvCIeve-
> landu zaposlila v hot-dog res-s tavraciji. Med vožnjo pravi ^ Eddie VVillieju: »Si opazil? ^ Kamorkoli greva, povsod je
enako.« Po nekaj dneh se naveličata Clevelanda. Namesto vrnitve v Nevv York »ugrabita« Evo in skupaj se odpeljejo na Florido.
3.	Raj
Na »Floridi« ni sončnih plaž in bikinijev, temveč le osamljen motel, v katetem fanta pustita Evo in gresta na pasje dirke. Izgubita skoraj ves denar. Hočeta ga na vsak način priigrati nazaj, zato gresta tokrat na dirke konj. Eva medtem po naključju (zaradi klobuka jo je neki prodajalec droge zamenjal za pravo zvezo) dobi večjo vsoto denarja in odide na letališče. Za Evropo je ta dan en sam let — in to za Budimpešto. VVillie in Eddie medtem najdeta njeno sporočilo in iz motela oddrvita na letališče. Zaključni prizor: letalo, v katerega je šel VVillie iskat Evo, odleti, na pa-
rkirišču stoji ob avtomobilu Eddie in preklinja, v motelsko sobo pa vstopi Eva.
To je zgodba filma »Bolj čudno kot raj« (Strangerthan Paradise) Jima Jarmuscha. Če naj ta rubrika ne bo le štirinajstdnevno prebiranje po posameznih filmih, temveč tudi poskus slediti nekaterim linijam vplivov in povezav v svetovnem filmu, potem je bilo le vprašanje časa, kdaj bo po Yasujiru Ozuju in VVimu VVendersu v njej svoje mesto našel Jim Jarmusch. Ta dvaintridesetletni režiser, ki ga kritika uvršča med avtorje »neodvisnega newyorškega filma«, je s filmoma Permanentne počitnice (1979) in Bolj čudno kot raj (1982—84) še kako dostojen nadaljevalec dela svojih dveh vzornikov. Postaje na poti njego-
ve biografije v marsičem simbolizirajo celo strujo mladih avtorjev, katerih filmi nastajajo izven Hollywooda: sprva pisec kratkih tekstov fikcije, nato študij v Parizu in odkritje Kinoteke, vrnitev v ZDA, srečanje z Nicholasom Rayom, katerega asistent na newyorški filmski šoli postane, tesni stiki z newyorško glasbeno sceno, prvi celovečerni film... Ko Jarmusch našteva režiserje, ki so vplivali nanj, je seznam več kot poučen: Lang, Godard, Rive-tte, VVenders, Ozu, Mizaguc-hi, B-filmi.
Toda zmotili bi se, če bi zdaj pričakovali film, do roba nabit s citati in posvetili. Prav nasprotno — Jarmusch je uspel film zreducirati na tiste najosnovnejše forme. Če ste prepričani, da ječrno-belfilm z dolgimi kadri, statično kamero, tremi igralci in le malo dialogi nujno dolgočasen in slab, potem je skrajni čas da si ogledate Bolj čudno kot raj. Uživali boste.
STOJAN PELKO
goslovanska stran je med obiskom v Avstriji gotovo lahko pričakovala, da bo beseda na tiskovni konferenci stekla tudi o nekdanjem generalnem sekretarju OZN, še posebej, ker se je med zadnjo vojno kar precej mudil pri nas. Je bilo besedico »izključno« tako težko zamenjati z izrazom »v prvi vrsti«? .
Popolnoma absurdno je namreč trditi, da se naj s preteklostjo in početjem domnevnega vojnega zločina ukvarja država, v kateri se je rodil, ne pa tudi tista, v kateri naj bi storil nečednosti, ki mu jih očitajo dokumenti. Vojni zločini ne zastarajo. To v Jugoslaviji (upravičeno) poudarjamo veliko bolj kot drugod po svetu.
V neobvezen premislek
ZADETEK V DRUGEM POSKUSU
Glasba
NINA HAGEN
Nina Catharina Hagen se je rodila leta 1955 v Vzhodnem Berlinu. Osnovno in srednjo šolo ter klasično glasbeno izobrazbosije pridobila v duhu »vzhodne resnice«. Doma se je živelo po »zahodni resnici«, za kar gre zahvala njenemu očetu, ki je kot novinar, publicist in književnik pogosto potoval na Zahod. S potovanj je prinašal razna tehnična in idejna čudesa. Hagenovi so pripadali meščanski eliti. Ko so se leta 1976 preselili v Zahodni Berlin, se je Nina ločila od družine.
Zanimala sta jo revitalizacija rock'n’rolla in punk, odšla je v London, kjer se potikala od avgusta 1977 do spomladi 1978. Kmalu po vrnitvi v Zahodni Berlin ji je uspelo skleniti pogodbo s ta-mkajšnim predstavništvom mul-tinacionalne kompanije CBS. T a-ko je od vsega začetka imela za seboj veliko družbo. Za prvi album »Nina Hagen Band« je zbrala skupino studijskih glasbenikov, ki so igrali skupaj neformalno kot band. Izid plošče »Nina Hagen Band« leta 1978 je zbudil veliko zanimanje evropske glasbene kritike in publike. Plošča je posledica Ninine sposobnosti pisanja tekstov, nabitih z močno poetično noto, enkratnih vokalnih sposobnosti, svojstvenega kom-pozitorskega pristopa, dobre spremljevalne skupine in solidne produkcije.
Uspeh, ki ga je plošča dosegla, turneja po zahodni Evropi takoj po izidu plošče in vsa zmešnjava, ki je spremljala rojevanje nove zvezde, so spremenili. Ninino življenje. Turneja spomiadi 1979 se je končala s pravo ninimanijo pri evropski publiki, hrupno kampanjo v časopisih, izzvano s pevkinim vse bolj sproščenim obnašanjem in z globokim razdorom v skupini. Nina se je zaljubi-
la, preselila na Nizozemsko in na podlagi pogodbe posnela s svojo skupino še eno ploščo. Nina je šla svojo pot, skupina pod imenom Spliff pa svojo. Konec 1979 je posnela ploščo »Unbehagen«, ki pa je dokaj bled izdelek. Nina in The Spliff band so imeli še spomladi 1980 turnejo, po kateri so se dokončno razšli. The Spliff band je poleti 1980 posnela mojstrsko ploščo »The Spliff Radio Shovv«, ki je bila tudi pri nas.
Nina je 1981 rodila hčerko z imenom Cosma Shiva. Preselila se je v Nevv York, kjer je izdala v začetku 1982 svoj prvi solo album Nunsexmonkrock, ki je vračanje k albumu Nina Hagen Band in njegovo nadaljevanje. Kot na vsaki Ninini plošči je tudi na Nu-nsexmonkrocku zaobjeta atmosfera nasprotij tega sveta. Vzdušje starega in novega, duhovnega in materialnega, vzhodnega in zahodnega, poganskega in kriš-čanskega, spuščeno skozi ročk’n’roll kot medij, je simbolična prispodoba sveta kot shizofrene dialektike.
Četrti album Nine Hagen je izšel leta 1983 in je vztrajanje pri opevanju psihotičnosti sveta, ki se mu Nina predaja brez strahu. Album »Angstlos« sta producirala Georgio Moroder in Keith Forsey in dokaj nenasilno vplivala na poudarjeno plesno-diskoid-no obraarvanost te plošče.
Ninino peto ploščo so izdali tudi pri nas. »Nina Hagen in Eks-tasy« je plošča, ki pretendira na masovnejši odziv svetovne publike, saj je od vseh njenih plošč še najlaže prebavljiva. »Nina Hagen in Ekstasy« je svojstveno ogledalo sveta, kjer se prepletajo politika, religija, znanstvena fantastika, posiljevanje ž mediji, nesmiselna propaganda. Sodobni Babilon je okoli nas in v nas samih. Ločuje nas med sabo, zato ga je treba zrušiti in uveljaviti načelo enakosti, skupnosti, univerzalnosti. Glas Nine Hagen je šibak nasproti eksploziji atomske bombe, vendar vseeno pride do nas in nas popelje v njen svet, ki je tudi naš.
ZDENKO MATOZ
Jože Smole je na ponedeljkovi plenarni seji CK ZK Slovenije, posvečena je bila nalogam komunistov pri uresničevanju in podružbljanju zunanje politike in mednarodnega sodelovanja, med drugim dejal, »da suhoparno protokolarno, brezvsebinsko poročanje o meddržavnih (in drugih) stikih in pogovorih povzroča vrsto posledic. Ker naša javnost ni obveščena o pravi vsebini pogovorov, tudi ne more pravilno ovrednotiti pomena številnih meddržavnih srečanj predstavnikov SFRJ. Tako na določen način sami v precejšnji meri razvrednotimo pomen tega izredno pomembnega vidika naše mednarodne dejavnosti«.
V resničnost Smoletovih besed se lahko prepričamo tako rekoč vsak dan, veliko bolj redki pa so na srečo primeri, ko naša javnost v celoti in izčrpno zve za jugoslovansko stališče, vendar se mu ne more dovolj načuditi. Ena takih zadev je nedavna izjava predsednice ZIS Milke Planinc, dajeprimerdr. Kurta VValdheima »izključno notranja zadeva Avstrije«. Če je temu tako, zakaj je potem dnevnik z največjo naklado v naši državi objavil vsebino dokumentov, ki jih je Jugoslavija januarja 1948 poslala komisiji Združenih narodov za vojne zločince? V teh papirjih je sedanji kandidat za predsednika republike Avstrije obravnavan kot domnevni vojni zločinec. Zadeva VValdheim nedvomno je notranja zdeva Avstrije, vprašanje je samo, zakaj je Planinčeva ob tem uporabila besedico izključno. Predsedniki vlad govore, še zlasti na mednarodnih tiskovnih konferencah, pretanjeno in premišljeno, izjave so pogosto rezultat dela zunanjepolitičnih možganskih trustov. Ju-
Precej, milo rečeno, nespretna dunajska izjava predsednice jugoslovanske vlade je znova potrdila, da je zunanja politika umetnost, ki jo ta obvlada bolj, drugi manj. Da se tokrat nismo pokazali v najboljši luči, dokazuje tudi naknadna izjava predstavnika zveznega sekretariata za zunanje zadeve, ki je diplomatskemu uredniku Tanjuga med drugim dejal, da vestem in podatkom o delu medvojne biografije gospoda Kurta VValdheima, ki zadeva Jugoslavijo, namenjamo vso pozornost; da je bila v zvezi s tem vprašanjem v tujem in domačem časopisju objavljena vsebina dokumentov, ki jih je naša država leta 1948 poslala komisiji Združenih narodov za vojne zločince; in da so volitve v prijateljski sosednji državi zadeva Avstrije in avstrijskega ljudstva.
No, če hočemo, vendarle znamo. Škoda le, da ni po več kot 40 letih mednarodne aktivnosti nove Jugoslavije uspel že prvi poskus.
MARJAN BAUER
' 'i
N
V—
	
V;///. -
(I u_ /‘i.
p
10\2
priloga dolenjskega lista
Kongres ZSMS_
»TA ČAS JE NAŠ ČAS, Ml NIMAMO DRUGEGA ČASA«
Predsednik slovenske mladinske organizacije Robert Černe je v nedeljo ob zaključku tridnevnega dela 12. kongresa ZSMS v Krškem dejal, da je dejavnost na ‘kongresu in pred njim potrdila pravilnost odločitve slovenske mladine, da najvišji organ svoje organizacije skličejo ravno v tem času. Na kongresu, ki ga sicer ne gre označevati za prelomnega, čeprav v marsičem (odkritost, sproščenost, stalna težnja po kakovosti razprav, strokovnosti, brezkompromisnem razgalja-i nju' napak) pomeni precejšen korak vstran od siceršnje, do 11. kongresa ZSMS bolj kot ne tudi mladinske kongresne povprečnosti in sivine, so se mladi vsebinsko opredelili do mnogih družbenih vprašanj. Prizadeto in celo z veliko mero strokovnosti so se dotaknili vprašanj globalnega družbenega razvoja, pa tuli vprašanj legalizacije stavk in družbenih gibanj, Vememb kazenskega zakonika, »da beseda ne bo Ijlikt«, in sprememb zakona o združenem delu. >
Vse kongresno delo, razprave, sprejeti dokumenti, stališča, pripombe in pobude, ki bodo ključne usmeritve za delovanje slovenske mladine do prihodnjega kongresa, so dokaz, da mladino še kako skrbi naša sedanjost in prihodnost, za katero so na enega kongresnih plakatov zapisali, da tudi ni več tisto, kar je bila včasih. So dokaz, da mladina ni ravnodušna do zgodovine, predvsem polpretekle, da hoče čiste račune. So dokaz, da hočejo mladi soodločati o sedanjosti in prihodnosti, če so že morali povzeti dolgove in vsoza-puščino prejšnjega roda, ki je v marsičem veliko breme. Zaradi tega so se mladi na kongresu in pred njim toliko ukvarjali z vprašanji, ki so strateškega pomena za razvoj družbe. Zaradi tega jih skrbi naš nadaljnji družbenoekonomski razvoj, v okviru tega upravičenost nekaterih največjih investicij (konkretno so omenjali jeseniško železarno in TGA Kidričevo), naša tehnološka zastarelost, energetika, vprašanja ekologije, kmetijstva, zgrešene šolske reforme itd. itd. »Ta čas je naš čas, mi nimamo drugega časa, zato bomo tukaj in sedaj odpirali temeljna vprašanja našega življenja,« so si mladi napisali med ključne kongresne smernice.
BURNI APLAVZI ZA KONGRESNE ZAHTEVE
Na nedeljskem plenarnem zasedanju so mladi pripravljenim kongresnim dokumentom dodali vrsto pripomb in zahtev, oblikovanih na osnovi razprav in zahtev vseh treh kongresnih komisij. Skoraj vse so bile sprejete z burnim odobravanjem in aplavzom. Mladi so med drugim sklenili, da bodo v SZDL dali pobude za široke in demokratične javne razprave o možnosti neposrednih volitev na višjih ravneh skupščinskega sistema. Predlagali so razpravo o vlogi izdajateljskih svetov pri oblikovanju uredniške politike, o vlogi ustanovitelja pri imenovanju glavnega in odgovornega urednika in o spremembi družbenega dogovora o kadrovski politiki. Ponovno so predlagali razpravo o spremembi kazenskega zakonika SFRJ, in sicer znanega člena 133, v katerem je opredeljen verbalni delikt. Predlagali so popolno moralno in politično rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih v dachauskih procesih. Predlagali so usta-ovitev inštituta za ekologijo SRS, razpravo o pobudi za civilno služenje vojaškega roka, takojšnjo legalizacijo imena in dejavnosti skupine Laibach.
V razpravah o spremembah zakona o združenem delu se bodo mladi zavzemali za preciziranje pomena samoupravnih delovnih skupin, za preseganje »mojstrske« organizacije proizvodnje. Poslovodni organi bi morali biti odgovorni delavskemu svetu, ne pa političnim koordinacijam. Mladi zahtevajo legalizacijo stavk, začela naj bi se tudi razprava o dolžnosti sindikata, da pomaga stavkajočim delavcem. S kongresa gre v skupščino SRS predlog, da ta ustanovi neodvisne komisije strokovnjakov, ki bodo ponovno proučili vse možne učinke slovenskih kapitalnih naložb, predvsem jeseniške železarne in TGA Kidričevo. Podobna komisija naj bi proučila jedrski program, za katerega naj bi se odločali na ljudskem referendumu. Mladi so zahtevali upoštevanje že sprejetih načel, glede organizacije velikih športnih in podobnih manifestacij v Jugoslaviji, ponovno proučitev instituta družbenega varstva, odpravo pravnih ovir in poenostavitev poslovanja za mlade produkcijske enote kot ; manifest nove miselnosti, pristop naše države k ženevski konvenciji o preprečevanju onesnaževanja zraka, reformo izobraževanja, v kateri naj bi upoštevali j zahteve mladih in svetovne izkušnje, da bi odpravili ; »intelektualne Obrovce«. Zahtevali so, da priznamo 'kmetijstvu, kar mu pripada. Obsodili so prelivanje ' družbenih sredstev v zasebne žepe na stanovanjskem področju. Ostro so obsodili ukinjanje raziskovalnih institucij in v tem smislu republiškemu svetu ZSS ’ predlagali, naj ponovno razmisli o ukinitvi svojega
raziskovalnega centra. Dali so še vrsto konkretnih predlogov ter se na koncu po burni razpravi, ki jo je sprožil delegat s predlogom za javne volitve, odločili za tajne volitve v ZSMS, za katere so se sicer tudi vseskozi zavzemali, ker pomenijo večjo stopnjo demokratičnosti.
ENERGETIKA, NALOŽBE, JE ...
V soboto je bila najštevilaeje obiskana prva kongresna komisija za družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe in specifičen položaj mladih. Razpravljalo je preko 70 delegatov in gostov, največji aplavz, ki ga sicer na kongresu ni manjkalo, in sicer tistega pravega, iz srca, sta požela dva gosta otarejše generacije. Janez Stanovnik, član predsedstva SRS, je mladim položil na srce, da je edina perspektiva slovenskega gospodarstva kvalitativni razvoj, ne pa tako kot doslej kvantiteta. Opozoril pa jih je, da se bodo ne enkrat znašli v položaju, ko se ne bodo mogli odločati povsem po načelnih opredelitvah. Svoj nagovor je končal z Dantejevo mislijo: »Pojdi po svoji poti, ne oziraj se na njih, toda bodi previden in hrabro naprej.« Jože Jan, predsednik PATOJ, pa je govoril o ogromnih rezervah energije, ki jih sedaj zametujemo. Menil je, da potrebujemo pamet, ne pa atomskih central.
Sicer so v komisiji načeli vrsto za družbeni razvoj temeljnih vprašanj in nekatere tudi zelo strokovno obravnavali. Veliko časa jim je vzela energetika. Že znana ugotovitev, da v Sloveniji in Jugoslaviji izrazito neracionalno trošimo energijo, še posebej električno, je spodbudila dolgo in na-trenutke tudi polemično razpravo. Mladi so se zavzeli na koncu, za nacionalni program racionalnega izkoriščanja in porabe energetskih virov in v tem okviru omenjali tudi male pretočne elektrarne, izboljšanje prenosne mreže in izkoriščanje alternativnih virov energije. Zelo različna mnenja so mladi izrekli o gradnji jedrskih elektrarn, za kar ne bi smeli biti že vnaprej ne za ne proti, je bilo slišati. Delovnim ljudem Jugoslavije je treba dati le kvalitetne informacije za odločanje za nuklearke ali proti njim. Kot že omenjeno, so bili mladi zelo kritični do največjih naložb v republiki. Menili so, da je treba ponovno pregledati vse možne učinke in njihovo upravičenost. Večina se je zgrozila ob podatku, da faza B jeseniške železarne zahteva 4950 milijard (novih seveda, saj starih tako ni!).
STRAH PRED SPOSOBNIMI?
Številne in kritične so bile v prvi komisiji razprave o šolskem sistemu. Očitno gre za problem, ki vpliva na težave tudi na drugih področjih. Največji problem našega šolstva je povprečje. Povprečnim so prilagojeni učni načrti. Strah pred sposobnimi kadri je v naši družbi zelo očiten in srednje usmerjeno izobraževanje je
prilagojeno temu strahu. Perspektiva družbe pa je množica izobražencev, vsestransko razgledanih, ki bodo tudi inovativni, raziskovalni kader. Komu služi neuko ljudstvo, se je retorično vprašala delegatka iz Posavja. Odgovor je prišel kljub temu. »Omejena« vodilna struktura lažje manipuliraz neukim ljudstvom kotz izobraženci. To pove vse. Beseda je tekla tudi o vojski, o tem, da se trdnost države ne vzpostavlja z močno vojsko, ampak z močnim gospodarstvom. To pomeni, da se mora vojska krepiti z gospodarstvom, ne pa da gospodarstvo čuti pomanjkanje ob dobro preskrbljeni vojski, kar je značilnost revnih militarističnih držav. Pojav pri nas ni tako izrazit, kaže pa se.
Delegati v prvi komisiji so zahtevali ukinitev kategorije »z delom pridobljene izkušnje«, ki je pisana na kožo manj strokovno usposobljenih in izobraženih ljudi. Izobraževanje in inovativno dejavnost najbolj zavirajo prav v tistih okoljih, kjer imajo vodstvene strukture nizko izobrazbo. Spotaknili so se tudi ob »potrebe združenega dela«, ki trenutno hromijo izobraževanje. Če bi jim sledili, bi imeli leta 2000 tako izobrazbeno strukturo zaposlenih, kot so jo imele ZDA leta 1965, je bilo slišati. In kot rečeno, so govorili tudi o kmetijstvu — »ne borim se zase, borim se za vas, ker boste kmalu lačni,« se je oglasil študent, bodoči kmet na plenarnem zasedanju — stanovanjski problematiki, raziskovalni dejavnosti itd. itd.
STAVKA KOT LEGALNA PRAVICA
Čeprav naj bi deiovni ljudje in občani o vseh bistvenih zadevah neposredno odločali prek svojih delegatov v delavskih svetih, skupščinah, družbenopolitičnih skupščinah in pod., je tako največkrat le na papirju. Normativno oprečleljen položaj je le fasada za prakso, kjer večino odločitev sprejmejo zunaj delegatskih mehanizmov v »neulovljivih« strukturah. Ker formalno pač odloča delegatska baza, ni potrebe po ugotavljanju, kdo je tisti, ki dejansko odloča.
Te besede in trditve, da potemtakem vprašanja niso niti legitimna, ker se formalno pač ve, kdo v delegatskem sistemu odloča, so precej dvignile temperaturo v komisiji za razvoj revolucionarnih vsebin političnega sistema socialističnega samoupravljanja, šlo je za splošno kritiko prakse, a tudi nekaj povsem konkretnih predlogov je bilo slišati, kako jo izboljšati.
Namesto da skušamo preprečevati stavke, moramo preprečevati vzroke zanje. Delegati so poudarili, da bi zato morali po končani stavki zahtevati odgovornost od tistih, ki so pripeljali delovno organizacijo do tega, da so se delavci odločili za to skrajno sredstvo, ne pa od njenih organizatorjev in udeležencev. Predlagali so spremembo 638. člena zakona o združenem delu, da ne bo obravnaval stavke kot kršitve delovne obveznosti oziroma samoupravljalske funkcije, določili pa naj bi
tudi rok, do kdaj so navedeni organi dolžni rešiti spor. Mladi imajo pomisleke tudi glede organiziranosti sindikata, saj ni jasno, h komu se naj obrnejo delavci, ki niso njegovi člani.
PROSTOR ZA TISTE,
KI MISLIJO DRUGAČE
Da Slovence vse manj zanimajo vojaški poklici, potrjuje tudi podatek, da nas je približno osem odstotkov prebivalstva Jugoslavije, v oboroženih silah pa je le okoli 3 odstotke Slovencev. Letos se je za vojaške akademije prijavilo le 18 mladih. Mladi so na kongresni komisiji opozorili na nekatere neustrezne vsebine usposabljanja, pa tudi na neprivlačnost oficirske uniforme v lučj nizkih osebnih dohodkov, selitev in oddaljenosti od domačega kraja. Mirovniki so menili, da je že sama razprava o regrutaciji žensk nič kaj diskretna oblika militarizacije, in se vprašali, če je izvoz orožja v Irak in Iran tudi »percepcija neke oblike neuvrščenosti.«
Nujno je imeti prostor tudi za tiste, ki mislijo drugače, kot je institucionalno določeno, so menili delegati in zato tudi podprli, naj se v kazenskem zakoniku SFRJ črta zadnji odstavek 133. člena, ki sankcionira mišljenjski delikt. Mladi so tudi proti smrtni kazni. Menili so, da je treba zgodovinarjem omogočiti vpogled v dokazna gradiva, ki so še vedno zaprta v arhivih, da bi zgodovinopisje dokončno razjasnilo dachauske procese. Predvsem pa je treba nemudoma moralno in politično.rehabilitirati po nedolžnem obsojene v teh procesih.
Globalnih problemov družbe ne bomo mogli nikoli dejansko demokratično in socialistično rešiti, če ne bomo dobili podpore prav v osnovnih okoljih, če bomo zaradi velikih političnih problemov pozabljali na ljudi, so poudarili v tretji kongresni komisiji, ki je imela delovni naslov »Za ZSMS kot množično in najširšo fronto mlade generacije«, če je hotela ZSMS najti pot do množice mladih, se je morala odpreti do ekoloških,    —~
POSEBNO SPOROČILO JAVNOSTI
Delegati 12. kongresa ZSMS so se odločili tudi za posebno kongresno sporočilo javnosti: VSIove-niji le 43,8 odstotka gozdov še zdravih. ZIS naj nemudoma sproži postopek za pristop k Ženevski konvenciji o preprečevanju onesnaževanja zraka, so zapisali v sporočilu. Izdela naj program zmanjševanja emisije žveplovih in dušikovih oksidov ter drugih onesnaževalcev, za kar naj zagotovi denar! Imeti bi morali tudi zakon, po katerem nobena nova termocentrala, toplarna ali drugi večji možni onesnaževalec ne bo zgrajen brez ustreznih čistilnih naprav, obstoječi pa jih morajo dobiti v čim krajšem času. V Sloveniji so to TE Šoštanj in Trbovlje, Cinkarna in Emo Celje, Tovarna dušika Ruše in TO-TE Ljubljana, kar naj uredi republiški
UL  ____________________________________________J
mirovnih, duhovnih in drugih gibanj, ki so v obliki delovnih skupin začela delovati po letu 1982. S svojim prizadevanjem za različnost mora ZSMS ustvarjati takšno politično ozračje, kjer ustvarjalna toleranca do različnosti družbenopolitičnih interesov ne bo izjema, temveč pravilo.
Naloga mladinske organizacije je, da tem spontanim oblikam delovanja mladih, mirovnikom, ekolo-gistom, feministkam, omogoči prostor in možnosti za delovanje. Ta način frontnosti mladih dokazuje, da niso le pasivni opazovalci, ampak da so še kako zainteresirani za sedanjost in prihodnost. Delegati so opozorili, da nekatere starejše množične mladinske organizacije/kot so taborniki in klubi OZN, skoraj nimajo več možnosti za delovanje. Med slovensko mladino pa so na zelo ugoden odmev naleteli različni delovni tabori, kar je v prid prizadevanjem za drugačnost mladinskega prostovoljnega dela. Za mladinska gibanja je značilno, da niso zgolj sredstvo za doseganje nekih političnih ciljev, ampak povsem avtonomen sistem, ki se pojavlja ob organizaciji. Organizacije imajo neki sistem pravil, gibanje pa so ljudje, ki se družijo zaradi podobnih opredelitev. ,
ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ PAVEL PERC
TUDI PRIHODNOST ni več tisto, karjeb.la
VČASIH
l
		’ ' *		m	V
			‘nitmi ^	
f ', -^v			m A ^	
1946	1956	1966	CO —J CD	1986
0,23 ODSTOTKA KMETOV
Na 12. kongresu ZSMS v Krškem je sodelovalo 440 delegatov, od tega skoraj 63 odstotkov delavcev. Mladi kmetje so imeli enega samega delegata, kar je 0,23 odstotka. Delo kongresa je spremljalo tud: precej gostov, tudi iz zamejstva in tujine, ter 154 novinarjev. Mladinci so objavili tudi »ceno« kongresa, kar drugje ni ravno primer. Kongres je stal 35 milijonov. Vštete so priprave, gradivo, knjige za delegate, najem prostorov ipd. Stroške je kril republiški proračun.
priloga	dolenjske
U\ll
Gospodarjenje
TOVORNJAKI
MORAJO
DELATI
24 UR NA DAN
 -----------------------------
Slovensko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih lanskega leta na tujih trgih ustvarilo 12 odst. prihodka. Panoga prometa in zveza ga je ustvarila še enkrat več. Približno enak odstotek prihodka na tujih trgih je ustvaril tudi blagovni cestni transport. Ribniški Eurotrans pa je kot eno izmed najuspešnejših transportnih podjetij ustvaril na tujih trgih kar 70 odstotkov prihodka. Od 1,2 milijarde prihodka prvih devetih mesecev lanskega leta je bilo na tujem trgu prisluženih 892 milijonov dinarjev. Vendar Eurotransa ne uvršča med uspešne delovne organizacije samo visok devizni zaslužek, ki se meri v konvertibili. Ribniški šoferji so znani tudi po tem, da v tujini s tono tovora narede 1.200 kilometrov, medtem ko drugi prevozniki poprečno samo 900 kilometrov. Na domačih cestah paznaša ta razlika kar 900 kilometrov. Če dodamo še to, da Eurotrans prednjači tudi po kvaliteti prevozov, izkoriščenosti tovornjakov, sodobnem voznem parku, potem smo našteli dovolj razlogovza intervju z direktorjem Eurotransa Dušanom Čukom. Z njim sta se pogovarjala Jože Primc in Jože Simčič.
V _____________________________J
DL: Eurotrans se je zelo hitro razvil v uspešnega in uglednega avtoprevoznika. Kako vam je to uspelo?
Čuk: »Ko je bil Eurotrans ustanovljen, smo dobili 48 kamionov Raba in prav toliko prikolic Itas. Na trgu smo bili popolnoma novi in smo tudi začeli na tak način. Scela smo se dobesedno vrgli na tuji trg. Tudi v našem primeru seje izkazalo, da je sreča na strani pogumnih. Iz leta v leto nam je uspevalo in že po petih letih smo izplačali tiste kamione in prikolice ter začeli na svoje. Tuji trg pa je ostal še naprej naš glavni adut.«
DL: Kako vam je uspelo prodreti na tuji trg?
Čuk: »Večina naših direktorjev avtoprevozniških podjetij se je rekrutirala iz vrst šoferjev. V nasprotju s temi direktorji pa sem jaz imel to prednost, da sem bil transportno izobražen, če smem tako reči. Na pomorski akademiji sem se namreč s transportom spoznal tudi po teoretični plati. Poleg tega sem imel za sabo osem let plovbe po vseh morjih sveta, kakor radi rečemo, kar pomeni, da sem imel tudi prakso. Torej sem po teoretični in praktični plati poznal in vedel, kaj je to promet, transport. Nočem zmanjševati pomena prakse, vendar je ta premalo široka podlaga za uspešno delo v transportu. Zelo sem zadovoljen, da smo tudi pri nas končno začeli spoznavati pomen transporta, ker je pomemben sestavni del slehernega uspešnega gospodarstva. Na mariborski VEKš so že začeli poučevati tehnologijo transporta, od lani pa je tudi na piranski pomorski akademiji oddelek za splošni transport. In če se vrnem k vprašanju, potem lahko rečem, da mi je pri delu pomagalo znanje, ki sem ga dobil v pomorstvu.«.
DL: Torej bi lahko z izobraževanjem kadrov še bolj povečali učinkovitost transporta?
Čuk: »Tehnologija transporta sploh ni tako preprosta stvar, kakor bi se komu zdelo. Brez teoretične osnove pa te tehnologije ni možno spoznati, še manj
seveda dograjevati. Zdaj je že postalo nuja, da se vsak prevoznik opremi z elektronskim računalnikom, da spremlja ekonomičnost svojega poslovanja, da zna kar najbolje izkoristiti kamione, ki so zelo dragi. Mi smo že dosegli mejo, kar se tiče »ročnega« spremljanja izkoriščenosti tovornjakov. Kljub temu da števila tovornjakov ne bomo povečali nad 150, vsaj v tem srednjeročnem obdobju ne, bomo morali uvesti računalniško obdelavo. Pri nas je veliko papirjev, saj je na enem kamionu lahko tudi 10 tovorov in vsak mora iti čez enako birokratsko in carinsko proceduro.
DL: Začeli ste z 48 kamioni, danes pa jih imate 135. Kaj se je dogajalo vmes?
Čuk: »Od leta 1976, ko smo se postavili na lastne noge, smo stalno povečevali storilnost, izboljševali kvaliteto dela. Naš cilj je bil, da se približamo razul-tatom, kakršne dosegajo transportno bolj razvite države. Pri nas je nam reč tako, vsaj statistika govori tako, da vozila opravijo poprečno po 4200 kilometrov na mesec. Pri nas pa smo že pred dvema letoma dosegali 7500 do 8500 kilometrov na kamion, zdaj pa smo število opravljenih kilometrov povečali celo na 9500 kilometrov. To pa je še vedno pod evropskim poprečjem. Za primerjavo naj navedem Avstrijce, ki sodegajo po 13 tisoč kilometrov, vendar so še vedno za 2 tisoč kilometrov za Holandci, ki so transportno najbolj razviti in imajo poleg razvitega železniškega transporta odličen cestni transport.«
DL: Kaj je ovira, da tudi vi ne dosegate takih rezultatov?
Čuk: »V teh državah imajo drugačen sistem prevoza. Mi poznamo tako imenovani tramperski sistem. Tovor nalagamo tam, kjer je. Ko tovor razložimo, nimamo vedno tovora za nazaj. Zaradi tega prevozimo kakšno petino praznih kilometrov. To pa seveda takoj zmanjša našo dohodkovno učinkovitost. V tujini pa imajo linijski transport. Iz mesta razkladanja se vračajo na mesto nakladanja. To teče redno in vsak dan, po utečenem redu. Da bi čimbolj izkoristili drage tovornjake, morajo stroji delati skoraj 24 ur na dan. Nekateri prevozniki imajo zato tudi po tri voznike na tovornjak. Seveda je tak sistem prevoza mogoč le tam, kjer je možno ob četrti uri zjutraj tovor naložiti in ga ob 22. uri zvečer razložiti. Pri nas doma tega ni mogoče narediti, da ne govorim o sobotah in praznikih, ko sploh vsa gospodarska dejavnost zamre. V tujini delajo v treh izmenah, tudi ob sobotah. Komentar k temu ni potreben.«
DL: Je že res, da se ne moremo meriti z drugimi, vi pa ste med domačimi transportnimi podjetji znani po tem, da ustvarite več prometa na tujem trgu kakor na domačem. Kakšni so sploh vaši poslovni rezultati?
Čuk: »Lani smo imeli 2,2 milijarde prihodka, dohodka nam je ostalo 1,6 milijarde. Vsak tovornjak je naredil povprečno po 9.500 kilometrov na mesec. Vsak mesec moramo ustvariti po 23 milijonov dinarjev prihodka.«
DL: Vi okoli 70 odst. svojega prihodka ustvarite na tujih trgih. Koliko znese to v dolarjih?
Čuk: »Mi smo najmočnejši izvoznik na konvertibilno tržišče v ribniški občini. Na leto izvozimo za 6 milijonov dolarjev naših storitev. Od tega ostane 45 odstotkov neto deviznega efekta. Lahko rečem, da v nobeni drugi dejavnosti ne dosegajo takih učinkov in mi se na ta način že približujemo turizmu, kjer so devizni učinki še boljši.«
DL: Ali ima cestnotransportna dejavnost zaradi teh izvoznih rezultatov zadosti podpore in ugleda v družbi?
Čuk: »Cestni promet je bistvenega pomena za naše izvozno usmerjeno gospodarstvo. S kamionom lahko v 48 urah dosežemo katerikoli konec Evrope. Hitra dostava blaga pa je še kako pomembna, saj z njo močno zmanjšamo vezavo obratnih sredstev. Vsega tega pa se v naši družbi, ki je transportno zaostala, seveda ne zavedamo. Kamionarji nimamo nobenega botra ne v politiki ne v bankah. Še sami med seboj se ne moremo dogovoriti za približno enake cene in enaka stališča do naših skupnih partnerjev. Mi smo veliki individualisti in vsak dela tako, kakor se pač znajde. Vsakdo se bori za svoj kos kruha. Železnica, recimo, ima čisto drugačen status!«
DL: Pri nas se že po tradiciji lotevamo zadeve kampanjsko. Nekaj časa smo ukinjali železnice in ves transport preusmerjali na ceste, zdaj počnemo obratno, češ da je železnica cenejša.
Čuk: »Cestni proemt ni nič dražji od železniškega, brez železnice pa tudi ne gre. Na transport je treba gledati celovito. Mislim, da je dovolj kruha za vse, pomorce, letalce, železničarje in kamionarje. Vendar bi morali razmerja med njimi postaviti na višjo raven. In nam manjka prav tega.«
DL: Kaj pa bi rekli na očitek, da kamioni uničujejo ceste, ki jih zaradi prenizkih cestnih taks ni več moč popraviti?
Čuk: »To je čisto natolcevanje. Naše takse so med višjimi v Evropi, zato se cestni tovorni promet z naših slabih cest pomika čez Madžarsko, Romunijo in naprej na vzhod. Poleg tega plačujemo po 600 tisoč dinarjev cestne takse za vsak naš tovornjak, 85 odstotkov kilometrov pa naredimo zunaj, kjer pa plačamo še poldrugi milijon cestnih taks.«
  -----------------------------------------------
IZ OSEBNE IZKAZNICE DUŠANA ČUKA
Rodil se je pred 55 leti v Kočevju, kjer je po končani osnovni šoli obiskoval gimnazijo in jo končal v Ljubljani. Po srednji šoli seje vpisal na pomorsko akademijo in se kot navtični oficir vkrcal na ladjo Splošne plovbe Piran. Deloma zaradi zdravstvenega stanja, malo pa zaradi slabih razmer v pomorstvu je po osmih letih plovbe spet pristal v Kočevju in prevzel vodenje delavske univerze, potem pa so ga kot prometnega strokovnjaka poklicali k Avtu Kočevje, ki je bil pred poslovnim zlomom. Kot komercialni direktor je pomagal postaviti podjetje na noge in po ukinitvi registracije za opravljanje prevozov v tujini bil v Ljubljani med ustanovitelji poslovne skupnosti Intertransport, ki seje ukvarjala s prevozi na tujem. Od tam je presedlal k Viatorju za direktorja tovornega prometa, vendar je kasneje funkcijo pustil, ker se ni strinjal z investicijsko politiko. Prav takrat je Tehnoimpex iz Ljubljane (med drugim tudi pobudnik kooperacije z Black and Deckerjem, v Tehnoimpeksu pa je bil komercialni direktor Čukov brat) iskal možnost za koristno nalaganje svoje presežne vrednosti. Skupaj z ribniško občino, ki je prispevala 100 tisoč dinarjev, je 3. marca 1971 ustanovil Eurotrans. Dušan Čuk je bil direktor Eurotransa do leta 1981, potem bil spet nekaj časa član KPO Integral, katerega član jetudi Eurotrans. Po eni mandatni dobi seje vrnil k Eurot-ransu, kjer je direktor še sedaj.
V _______________________________________________ S
DL: Vi ste lahko konkurenčni na tujem trgu tudi zaradi sodobnega voznega parka.
Čuk: »V poprečju so naša vozila stara le tri leta, pol tovornjakov pa je pri hiši šele pol leta. To je za slovenske razmere zelo ugodno. Vendar drugače ne gre. Gorivo je v strukturi stroškov soudeleženo s tretjino. S sodobnejšimi vozili, ki imajo po 360,konj', porabimo manj nafte in smo tudi bolj konkurenčni. Vsaka zamuda nas lahko veliko stane. V mednarodnem prometu pač ni tako kot doma.«
DL: Na začetku srednjeročnega obdobja smo. Kako boste zastavili vaš razvoj v naslednjih letih?
Čuk: »Težko govorim o planih. Mi bomo naredili plan zase. Pri nas je namreč tako, da vsaka panoga dela plan zase. Ni dogovarjanja, sodelovanja. To seveda škodi nam vsem, ne samo tovornjakarjem ali recimo železničarjem. Lahko pa povem, da bomo v naslednjih petih letih povečali število naših tovornjakov na 150. Vsak leto bomo zamenjali 15 do 20 vozil. Poskušali pa bomo povečati našo kakovost in konkurenčnost na tujih trgih.«
DL: V zadnjem času veliko govorimo o devizni zakonodaji, ki ne gre hudo na roke izvoznikom.
Čuk: »Cestni prevozniki smo z novim zakonom zadovoljni. Omogoča nam normalno poslovanje, še več, prišli smo do tega, da smo postali deloma prednostna panoga.«
DL: Še vprašanje o učinkovitosti našega sistema. Ali je v njem moč poslovati uspešno ali pa je res, da sami sebi kopljemo jamo?
Čuk: »Jaz ne bi vsega pripisal sistemu. V zahodnih tržnih gospodarstvih doživljajo pretrese kar cele panoge. Tako se je dogajalo gradbeništvu. Pri nas pa ni niti izrazito dobre niti izrazito slabe panoge. Imamo pa zato v isti panogi dobre in slabe firme, čeprav za vso panogo veljajo enaki pogoji gospodarjenja. V kovinski panogi dosega uspehe Riko, Itas pa tone. Podobno je pri tekstilcih, kjer Tekstilana prideluje izgubo na izgubo, Tekstilindusu pa gre dobro. Vzroke za uspeh ali neuspeh je treba iskati v firmi sami/v vodilnih ljudeh.«
MERCATOR, KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Sevnica, Glavni trg št. 25
e
Razpisna komisija Delovne skupnosti skupnih služb razpisuje dela in naloge
VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki občine Sevnica določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka ali višja šola ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijavez dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavljenem razpisu na naslov: Mercator, Kmetijski kombinat Sevnica, Delovna skupnost skupnih služb, Sevnica, Glavni trg 25, z oznako »Za razpisno komisijo«.
268/15-86
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge:
1. več dijakov in študentov za proizvodno počitniško delo
od 1. 5. do 30. 9. 1986. Delo bo organizirano preko študentskega servisa
2. več NK delavcev
— za dela v proizvodnji in
— za dela pri nakladanju in razkladanju blaga
POGOJI:
Končana osnovna šola, dobra fizična kondicija. Za opravljanje navedenih del in nalog pod 2 sklenemo delovno razmerje za določen čas — 3 mesece, s polnim delovnim časom.
Kandidati pod 1 in 2 naj vlože pisne ponudbe v 8 dneh po objavi na naslov DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za objavo.
267/15-86
Nuklearna elektrarna Krško, p.o. Vrbina 12,
objavlja prosta dela in naloge:
kuharja I
Pogoji:
— VKV kuhar
— 12 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo
Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave.
Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
261/15-86
 K
DO Komunala Novo mesto, p. o. Cesta komandanta Staneta 2
objavlja
po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge:
1. zahtevne gradnje
2. zahtevno tesarjenje
3. čiščenje poslovnih prostorov
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1:
— poklicna gradbena šola (IV. st. zidar)
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Pod 2:
— poklicna gradbena šola (IV. st. tesar)
— 1 leto delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
Pod 3:
— dokončana osnovna šola
— poskusno delo 1 mesec
Bodočim sodelavcem nudimo možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja, osebnega razvoja in napredovanja ter stimulativno nagrajevanje.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskemu sektorju DO Komunala Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2.
O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejem prijav.	970/16-86
Mercator Standard Novo mesto
Komisija za delovna razmerja objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. poslovodje v PC Ločni — samopostrežnem oddelku
Pogoji:
— V. stopnja izobrazbe — poslovodska šola
— 5 let delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
2. več prodajalcev v PC Ločni — salonu pohištva
Pogoji:
— IV. stopnja izobrazbe — prodajalec tehnične smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo ter odslužen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi v 8 dneh po dnevu objave v Dolenjskem listu na naslov: Mercator Standard, Novo mesto, Glavni trg 3.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30-ih dneh po izteku roka za zbiranje prijav.
284/15-86
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA — RUDNIK GLOBOKO BREŽICE
Komisija za delovna razmerja objavlja
potrebo po delavcu za opravljanje del in nalog TEHNOLOGA RAZVOJA
Pogoji za sprejem: končana visoka ali višja šola gradbene smeri ali kemije ter 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali sorodnih del in nalog. Poizkusno delo je 3 mesece.
Dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave zbira komisija za delovna razmerja TOZD 15 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po izteku razpisa.
263/15-86
Uredništvo v gosteh
BOŠTANJ: KO JE
TREBA,
VSI DRŽE SKUPAJ
Kako je kovačeva kobila običajno vedno bosa, se je izkazalo tudi na našem zadnjem uredništvu v gosteh v prijazni vasici Boštanj v sevniški občini. Tukaj živeči novinar Alfred Železnik, ki se mu je pridružil štajerski kolega Pavel Perc, je namreč to srečanje dolgo odlagal, saj je bil javno grajan, češ da piše preveč o svoji vasi. Torej so Boštanjčani morali počakati, da so se v uredništvu v gosteh najprej zvrstile vse ostale krajevne skupnosti v občini.
Kje je ta Boštanj, je odveč poudarjati, čeprav je vas enakega imena tudi v bližini Grosupljega. S 54 kvadratnimi kilometri zavzemajo Boštanjčani tretjino sevniške občine in so po površini največja krajevna skupnost v občini. Na tem območju živi okrog 2..700 prebivalcev, večina v Boštanju in Dole-
• Boštanj je bil poseljen že v starejši železni dobi. Na strmem slemenu nad Savo je bojda v 11. stoletju stal boštanjski grad. Pod Redno so našli tudi rimske novce. Ko je bil grad v posesti Viljema Lamberga, so ga leta 1515 porušili uporni kmetje. Upokojeni trgovski poslovodja Stane Lipar se spominja, kako so nekoč Boštanjčani uspešno gojili sviloprejko. Bili so tudi sokoli. Sedanji predsednik krajevne organizacije ZZB Anton Možic se spominja naprednega učitelja Jurančiča na Telčah. Dr. Turk mu je med voj no zaupal prenekaterega tovariša iz Štajerske, da ga je prepeljal čez nemško-italijansko mejo.
Slednjo tudi premorejo, to je namreč industrija otroške konfekcije Jutranjka na Radni, z njo vzorno sodelujejo. Da je boštanjska krajevna skupnost res tovarna v malem, kaže skupna vrednost lani izpeljanih akcij: za 140 milijonov vodovodov, cest, telefonov in še česa. Ne poudarjajo zaman, da novi samoprispevek kljub težjim časom ni prehud zalogaj.
Boštanj je v še ne tako davni preteklosti, ne po svoji krivdi, postal razvpit po tožarjenju brez haska. Ko je bil osrednji proces v Ljubljani, je tam Boštanjčane pozdravil Kume, znani narodopisec in nekdaj njihov nadučitelj Božo Račič. »Držite se, Boštanjčani!« je rekel in odšel, ne meneč se za marnje na sodišču. Kot pravi tajnik KS Rudi Dolenc, je danes krajevna skupnost hiša sprave, tu se ureja vse, od rojstva do smrti. Raje kot o prepiru se pogovarjajo o potih in cestah. Samo nekategoriziranih vaških — kar pomeni, da morajo zanje sami skrbeti — je nad 100 kilometrov. Je pa še nekaj, česar niso skrivali na pragu krške nuklearke in informacijske družbe: kakšnih štirinajst domačij, od Križa, Veternika in Jablance do Orl, še ne premore elektrike! In to kljub temu da s pomočjo Elektra in še koga domala vsako leto zasveti žarnica v kateri od njih.
KRŠKO BLIŽE KOT SEVNICA
Ljudje ne verjamejo več obljubam, je večkrat pribil avtoprevoznik Anton Mikolič iz Loga, ki se na zaplanirano novo brv čez Savo (namesto podrtega lesenega mostu čez to reko) spominja samo še v jezi. Zdaj imajo novo težavo. Vaško prizadevno športno društvo goji sedem športnih zvrsti, med njimi tudi atletiko in kolesarstvo. Pred leti so dali pobudo za gradnjo večnamenskega prostora v vasi, udarniško posekali les, nazadnje pa jim je na seji občinske skupščine Mercator zabrusil, naj si za gradnjo trgovine iščejo drugega partnerja!
To še ni vse. Log je, čeprav nedaleč od Sevnice in Boštanja, za naše krajane dlje kot Krško. Delavski avtobus iz tega posavskega mesta potrebuje namreč le 25 minut. Delavci prispejo iz Sevnice šele okrog 14.50., trgovine pa zaprože ob 14.30. Razumljivo, da ne more imeti prometa.
Miklič ima slabe izkušnje tudi z Občinsko zvezo telesnokulturnih organizacij. So-
PO GRADNJI DENAR ŠE OSTAL
Boštanjski gasilci so zgradili svoj dom leta 1934. Dolgoletni predsednik Stane Lipar se spominja, kako so ustanovni člani začeli gradnjo brez dinarja, ko pa je bil dom zgrajen, jim je denar ostal. »Smo ga pa zato morali pred dvema letoma povečati,« so med smehom dodali sogovorniki.
Tudi po vojni so bile akcije, na primer boštanjski vodovod. Takrat so od sevniške občine prejeli reci in piši 2.000 dinarjev. Udarniško so speljali kanalizacijo v ne tako bližnjo Savo. Ta solidarnost je bila načeta pri napeljavi telefona. Vsi so prispevali enako, delali, sedaj pa v novem naselju ne morejo dobiti telefonov. Da je jeza še večja, so jim obesili dvojčke.
ZARADI BESEDICE OB PRVO MESTO
Tone Simončič, višji gasilski častnik in človek, ki je v prvi vrsti dolžan skrbeti za požarno varnost v krški jedrski centrali, je iz bogate zgodovine kraja povedal, da so Boštanjčani že pred Sevničani imeli elektriko, in sicer z Jakilove žage. Ker je boštanjska gasilska bramba prva prihitela gasit sev-niško žago, jim je Jakil podaril batno ročnp črpalko, ki je vzorno vzdrževana in bi delala še danes. Prvi so Boštanjčani prihiteli tudi na požar v Jugotaninu leta 1949. Takrat so dobili motorno črpalko domače izdelave — rakovico. Ta še vedno dela, v domu pa je tudi rosenbauerica.
Tone Simončič govori lepo o sočlanih, ki so za 60 letnico društva povečali gasilski dom na 11 x 16 metrov. Še krajevna skupnost je njihov podnajemnik.
So pa stvari, ki hudo skrbijo Simončiča. Gre za pomanjkljiva zajetja požarne vode. Boštanj ne premore hidranta. Poveljnik Alojz Zalašček ml. je Simončiča dopolnil z zgodbo, kako so lani med vajo gasili novo osnovno šolo. Ugotovili so, da bi jim ob vsej prizadevnosti in zgledni pomoči Sevniča-nov montažni objekt v 19 minutah, kolikor so potrebovali, da je v verižni akciji pritekla voda iz oddaljenega potoka Grahovica, verjetno pogorel. Še huje bi bilo, če bi bilo treba vodo črpati iz Save. Zato si prizadevni gasilski strokovnjak Simončič ni mogel kaj, da ne bi poagitiral za referendum in novo gasilsko cisterno.
Je pa nekaj, na kar je Simončič posebej ponosen. To so prva mesta, ki domala brez izjeme pripadajo boštanjskim gasilcem, kadar se vračajo z gasilskih tekmovanj.
»To je pravi sindrom in bojda drugim v občini že jemlje voljo do gasilstva. Naj se nas ne bojijo, temveč več vadijo.« Za zgled navaja boštanjske veterane. Kljub visokim letom niso odnehali, da za republiško
prvenstvo cevi ne bi metali vedno znova in znova. Najstarejši možak šteje 75, najmlajši pa 55 let.
»In zakaj kljub temu niso bili prvi?« je zanimalo omizje in sililo v našega gasilca, pač vedoč, kako je bilo. Anton Možic si ni mogel kaj, da ne bi Tonetu pomagal iz zagate. »I, prav sočno sem zaklel, ko so se zamotale cevi,« je priznal. To je slišal sodnik in kazenske točke so bile, ne zaradi cevi, kleti se pač ne sme. So pa bili vrli boštanjski veterani vseeno odlični, tretji.
HUDIČ POGOSTEJŠI KOT FUNKCIONAR
Borca Franc Novšak st. in Anton Možic sta povedala, da je dalo širše območje Boštanja med NOB 52 žrtev, še vedno pa ne premorejo plošče, kjer bi bila napisana imena teh ljudi. Ob tem se je omizje ponovno razhudilo, tokrat zaradi občinske konference SZDL. »Kolikokrat so prišli k nam plačani funkcionarji? Le kadar je kaj žgočega, pridejo. Ko je treba kam peljati kakšno delegacijo, ko pa je treba spodbuditi akcijo, jih ni! Hudiča pogosteje vidimo kot funkcionarje iz Sevnice,« so pribili.
Stane Lipar je pristavil, da nima nič proti samoprispevkom, tudi zdaj je glasoval, vendar opaža, da se iz davkov in družbenih denarjev gradi prav malo. Spominja se, da so včasih, ko smo imeli še zvezne poslance, ti prihajali pogosto v vas, npr. sedanji predsednik republiškega odbora ZZB Bogo Gorjan. Odkar so delegati, se je vse izredno oddaljilo.
V dokaz, kako na občini zbujajo med ljudmi jezo, so navedli prispevek za zaklonišča. Boštanjčani so se uprli plačilu, dokler ne pridejo na plan z realnim načrtom gradnje. V primeru bombnega napada se najbrž ne bo mogoče zatekati v zaklonišče čez Savo v Sevnico, ker bodo letala verjetno najprej podrla most. v---------------------------_--------
z nepremišljenimi posegi v okolje. Vse po vrsti zanima, kakšen je resničen odmev zahtev po čistejši Savi, ki se vali po dolini vsa umazana in zastrupljena. S kvaliteto te reke je namreč tesno povezan tudi napredek kmetijstva, saj na primer s tako vodo ni mogoče namakati polj in sadovnjakov in ne napajati živine. Veliko odgovorov še manjka, tudi strokovnih, ne le finančnih. Zaradi tega se programski svet zavzema za vzporedno snovanje krajinskega načrta, ki bo šele pravo izhodišče za vse lokacijske načrte. Gre torej za celovito ureditev Krškega polja, ki naj bi preprečila posamezne samovoljne posege brez upoštevanja morebitnih slabih posledic za to območje, hkrati pa tudi za Slovenijo, saj ni tako velika, da bi lahko brez škode žrtvovala in uničila neko pokrajino.
Razvoj kmetijstva v tem delu ni vezan na izgradnjo elektrarn, toda graditelji se bodo morali ozirati nanj, saj ni vseeno, koliko zemljišč bo potopljenih.
Raziskave zalog termalne vode obetajo na Cateškem polju razmah vrtnarstva, vendar ne le tistega pod steklom, ampak tudi na drugih površinah. To je panoga, ki je zelo intenzivna in ki veliko daje, zato računajo, da bi vrtnarji lahko podaljšali sezono prav zaradi novih virov tople vode v globinah.
Tudi v sadjarstvu je še veliko možnosti neizkoriščenih. Trenutno je v regiji 668 ha intenzivnih nasadov, kar predstavlja 17,5-odstotni delež v Sloveniji. S sadjem nameravajo zasaditi še veliko novih površin, predvsem 20 do 50 metrov dvignjenih terasastih polic nad obsežnimi zemljišči ob Savi in Krki, medtem ko na gričevnatih predelih načrtujejo vinograde. Posavje se je že 1980 uveljavilo kot eden največjih pridelovalcev sadja v Sloveniji in hkrati eden največjih izvoznikov. Pozneje je ta dejavnost zamrla, ker je niso upoštevali kot prednostno panogo in so jo zato prikrajševali pri finančnih spodbudah. V naslednjih petih letih pričakujejo nov vzpon. Na sedanjih palmetnih nasadih bodo vpeljali sodobnejšo gosto vzgojo z najmanj 3000 drevesi na ha. S sadnim drevjem zasajene površine bodo do 1990 povečali za 52 o.dst. in leta 2000 za 140 odst. To pomeni, da bi že čez pet let pridelali na tem območju blizu 21 tisoč ton različnega sadja, pozneje pa še za tretjino več.
Vinogradniška obnova v Posavju predvideva do leta 2000 okoli 600 ha sodobnih nasadov v brežiški, 630 ha v krški in 300 ha v sevniški občini, skupaj torej 1530 ha. Pri tem se bodo omejili samo na dobre vinogradniške lege, obnovljene površine pa bodo vključevali v kompleksno proizvodnjo. Seveda ne gre le za površine, ampak tudi za kakovost, za zasajanje kvalitetnejših sort grozdja, ki so nekoč že uspevale na teh legah. Prednost bodo imeli laški rizling, beli pino, šipon, renski rizling in modra frankinja, ki bodo dajale tudi kakovostna in vrhunska sortna vina. Obnova vinogradništva ima za Posavje poseben pomen tudi zaradi tega, ker bo zadržala ljudi na hribovskih kmetijah. Zanjo je zadnji čas, saj mladina še vedno odhaja s trebuhom za kruhom.
JOZlCA TEPPEY
Kmetijstvo
POSAVJE BO PREHRANJEVALO SLOVENIJO
dja, 14 milijonov litrov mleka, 30 tisoč prašičev in 7 tisoč ton grozdja. Prašiči so upoštevani le v družbenem sektorju, medtem ko jih v kooperaciji vzredijo 8500, za govejo živino pa imajo v regiji 3600 stojišč.
Po ureditvenih ukrepih računajo z dvema žetvama na nekaj več kot 4 tisoč ha. Velike potrebe po živinski krmi za lastno živinorejo bodo krili le z večjimi površinami za krmne rastline. Namenjajo jim nad 7 tisoč ha, na katerih bo zraslo letno 45 ton strniščnih posevkov,
12 tisoč ton koruze v zrnju, 40 tisoč ton silažne koruze, 162 tisoč ton sveže krme ali 50 tisoč ton sena.
Usmerili se bodo tudi v vrtnine in jih na 200 ha pridelali 6 tisoč ton, na 500 ha 15 tisoč ton krompirja, na 150 ha 350 ton hmelja in na 3600 ha okoli 25 tisoč ton žit.
Od 2800 ha sadovnjakov jih bodo 1600 ha obdelovali intenzivno, kjer računajo s 33 tisoč tonami pridelka. ,
Močno bodo pomnožili tudi goveje črede in rejo prašičev. V vse te programe bi po lanskih cenah morali vložiti 30 milijard dinarjev, prispevala pa naj bi jih pretežno Zveza vodnih skupnosti Slovenije, odbor za melioracije in investitorji hidroelektrarn. Na kmetijski program je sočasno vezana tudi priprava vodnogospodarskega programa in izpeljava drugih raziskovalnih nalog in načrtov, upoštevajoč želje prebivalcev, ki živijo na tem območju. Ljudje podpirajo razmah kmetijstva, nočejo pa izgubiti bitke za ohranitev zdravega okolja, zato tudi snovalci jutrišnje podobe kmetijstva v pokrajini zahtevajo spoštovanje do naravnih vrednot predvsem od načrtovalcev energetskega razvojnega programa. Nihče ne bo pripravljen pristati na to, da bi Posavje spremenili v območje, od katerega bi imeli koristi le drugi, ta lepa, turistično zelo zanimiva in privlačna pokrajina pa bi izgubljala še naprej svojo vrednost
glasje za društvo so dobili šele, ko so tam denar že razdelili drugim.
Ločani so v zadnjih letih asfaltirali vrsto cest. Gradbinci so bili veseli, ko jim peskani bilo treba več vozariti po strugi potoka. Seveda težki tovornjaki uničujejo asfalt. »Ogled poškodb je bil že 6. aprila 1984. Razen novih lukenj od tedaj ni nič,« je omizju potožil predsednik loškega vaškega odbora Anton Mikolič.
Kmetijstvu smo dolga desetletja dajali prednost samo v besedah, toda za to, da bi zemlja več dajala, morajo vanjo načrtno vlagati tudi v Posavju. V regiji je 44 tisoč hektarov obdelovalne zemlje. Z namenom, da bi s povečano pridelavo hrane prispevali k boljši oskrbi Slovenije, je do leta 2000 predvidena vrsta ureditvenih ukrepov na tretjini kmetijskih površin. Po tem načrtu bo imelo Posavje čez pet let na voljo precej več tržnih presežkov in se bo postopoma uveljavilo kot tretje najpomembnejše kmetijskoobmočjevSIoveniji.
Ukrepi, s katerimi nameravajo izboljšati zemljišča, jih združiti v večje komplekse ter tako pomnožiti in poceniti pridelovanje hrane, predvidevajo osuševanje na 3600 ha, namakanje posevkov na 4200 ha, agromelioracije na 3700 ha, prenovo vinogradov na 1500 ha, obnovo sadovnjakov na 936 ha, združbo zemljišč na 7400 ha in nove rastlinjake na Čatežu na 5 ha. Bolje kot doslej bodo izkoristili termalno vodo in energijo iz ogrete Save, ki odteka iz jedrske elektrarne.
Vsi ti posegi so upoštevani v planskih dokumentih Slovenije za naslednjih petnajst let. Torej niso le zbirka želja. Neposredno pobudo za resnejšo obravnavo in skupno zasnovo posavskega kmetijstva je sprožila nameravana gradnja savskih elektrarn od Vrhovega do Mokric. Zaradi njih bi na tem območju morali nadomestiti tisoč hektarov izgubljenih zemljišč z usposabljanjem novih kmetijskih površin.
Zasnovo dolgoročnega razvoja razvojnega programa kmetijstva je pripravila projektna skupina programskega sveta za Krško polje pri posavski gospodarski zbornici. H Krškemu polju prišteva vse površine od Zidanega mosta do Sotle, onstran Save pa ozemlje do hrvaške meje vključno z območjem spodnje Krke.
V Posavju so do zdaj na leto pridelali 7500 ton tržnih presežkov v poljedelstvu in vrtnarstvu, 14 tisoč ton sa-
Alojz Zalašček
Darko Možic
nje m Boštanju. Razvito imajo svojo ■krajevno samoupravo kar ducata vaških odborov, nekakšnih tozdov. Vsak tak odbor ima svoj denar, svoj plan, dogovarjajo se o izvedbi. Ko je treba, vsi držijo skupaj kot ena tovarna. Alojz Rupar
Tone SlmončiC
Intervju Dolenjskega lista
NOVOMEŠKO
ZDRAVSTVO
NA
SLOVENSKEM
REPU
5
V zadnjih nekaj letih so se razmere v družbenih dejavnostih, in tako tudi ali še posebno v zdravstvu, naglo slabšale. Omenjevanje rasti sredstev za te dejavnosti je mnoge večkrat pripeljalo na rob prepada in šele zadnji hip so se navadno vedno nekako našle delne rešitve. Zmanjševanje realnih sredstev, ki smo jih namenjali skupni porabi, je močno poslabšalo tudi družbenoekonomski položaj delavcev v teh dejavnostih, ki se je šele letos začel spet nekoliko izboljševati, da bi se vendar nekako izenačil s položajem delavcev v gospodarstvu. Zdravstvo, kot rečeno, ni izjema, oziroma ga je vse to dogajanje prizadelo še bolj kot druge. Zdravstvene delovne organizacije v Novem mestu in po vsej Dolenjski že kar pet let komaj sestavljajo konec s koncem ali poslujejo z izgubo, tudi občinska zdravstvena skupnost Novo mesto se vedno ni mogla izogniti rdečim številkam. Podatek, da za to dejavnost, brez dvoma posebnega družbenega pomena, namenjamo vse manjši delež družbenega proizvoda (v Novem mestu je z 6,1 v nekaj letih padel na 3,9 odstotka), veliko pove. Tudi obeti za prihodnost niso nzjbolj rožnati, čeprav se stvari le obračajo nekoliko na bolje. V kakšnem položaju je novomeško zdravstvo, kaj se je v preteklih letih dogajalo, kako je z opremo, kadri, prostori ipd., se je z Jožico Miklič, predsednico skupščine zdravstvene skupnosti Novo mesto v pravkar končanem štiriletnem mandatu, Slavkom Zirkelbachom, predsednikom KPO v Zdravstvenem centru Dolenjske, in prim. dr. Tonetom Šavljem, članom KPO v ZCD, za Dolenjski list pogovarjala Zdenka Lindič—Dra-
In __ J
DL: V zadnjih letih je bilo v razmerah večnega pomanjkanja denarja videti, kot da je skupščina občinske zdravstvene skupnosti povsem nemočna ali celo nesposobna obvladati potrebe zdravstva in zagotavljati dogovorjeno raven zdravstvenega varstva. Tudi delegatska vprašanja, ki jih ni bilo tako malo, so se kar naprej zaključevala z »ni denarja«, pa skoraj ni bilo primera, da bi šlo za neke nepotrebne, posebne, zdravstveno luksuzne stvari. Mislite, da ste v zdravstveni skupnosti storili dovolj, vse, kar ste mogli ali kar bi morali, da bi bili kar najbolje za izvajalce in uporabnike zdravstvenega varstva v novomeški občini? Kaj je omejevalo in hromilo delo v skupščini?
Miklič: »Skupščina tretjega sklica je delovala od 1982 do 1986. Osnova za njeno delo so bila določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti 1981 —1985. Skupščina se je na seji obeh zborov sestala 26-krat, dvakrat na izredni seji in enkrat skupaj z zbori občinske skupščine. Na dnevnem redu je bilo brez formalno-pravnih zadev kar 207 točk ali povprečno 8 točk na sejo. Delo skupščine je bilo izredno dinamično, saj je področje zdravstvenega varstva zahtevno tako po strokovno-organizacijski kot finančni plati, kar občuti vsak bolnik. Sodelovanje v skupščini zato zahteva veliko mero prizadevnosti vsakega delegata in delegacije. Pravice, obveznosti in odgovornosti delegati tudi v tretjem sklicu nismo uveljavili v taki meri, kot so delavci in občani od nas morda pričakovali, čeprav ni manjkalo prizadevanj.«
DL: Zakaj?
Miklič: »Skupščina se je soočala s številnimi družbenopolitičnimi napotki o tem, kako naj poteka v zdravstvu sporazumevanje, varčevanje, prioriteta, razvoj itd. Posebno so bile pomembne smernice dolgoročne ekonomske stabilizacije, resolucija o zdravstvenem varstvu v SFRJ, mnenja ZK in vsakoletne resolucije o gospodarjenju. Delegati in delegacije niso v ničemer nakazali, da v svojih krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela te dokumente uresničujejo in kako, pa tudi strokovne službe in izvajalci skupščini niso nudili konkretnih informacij, v kolikšni meri se dSločila teh dokumentov uresničujejo v praksi. Delegati v skupščini niso nakazovali, da poznajo prizadevanja svojih delovnih okolij za izboljšanje zdravstvenih razmer ali da so dosegli zadovoljivo mero sodelovanaj s tistimi v svoji organizaciji, ki odločajo o sredstvih za zdravstveno varstvo. Brez odziva oz. zaznavnih rezultatov so ostali sklepi skupščine, da bi delegati uporabnikov v svojih okoljih ugotovili, kako se uresničuje zakon o varstvu pri delu, ukrepi za zmanjšanje bolniške zaradi nege družinskega člana, priporočilo, da v delovnem času ne dovolijo obisk pri zdravniku, ki je dostopen izven delovnega časa itd. Brez odziva so bili tudi sklepi skupščine, da delegati izvajalcev poskrbijo za ukrepe za preprečevanje zlorab pri pridobitvi bolniške, informirajo ozde, zakaj pri njih nadpovprečno narašča bolniška, poskrbijo za ukrepe za zmanjšanje čakalne dobe itd. Skupščina je bila pred dilemo ali razvijati dejavnost Zdravstvenega doma Novo mesto na eni ali več lokacijah. Družbenopolitični delavci temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti so vztrajali na izgradnji zdravstvenih zmogljivosti zgolj na podlagi svoje lastne presoje in ne glede na upravičenost teh naložb. Da bi pomagali delegatom, je bila dana pobuda za ustanovitev aktiva komunistov v zdravstveni skupnosti. Zal v tem zapletenem mehanizmu dogovarjanja dlje od pobude nismo prišli.
O tem, kakšno je zdravstveno stanje občanov in delavcev v naši občini in koliko je občinska zdravstvena skupnost pripomogla k izboljšanju ali poslabšanju stanja, nimamo ustreznega strokovnega mnenja, vendar je prav zdravstveno stanje prebivalstva tisto, ki bi moralo služiti kot osnova za gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za zdravstvo. V preteklem mandatu smo se delegati hakajkrat zgrozili ob soočenju z dejstvi, da.
nas je na primer ogrozila nalezljiva bolezen griža, da ne smemo piti neprekuhane vode, da nimamo ustreznega odlagališča odpadkov, da se nam zmanjšuje število širše poznanih zdravstvenih delavcev, da naraščajo izostanki z dela zaradi bolniške in nege itd. Delegati nismo mogli organizirano in sistematično ukrepati za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva predvsem iz treh vzrokov.
Prvič, določila samoupravnih splošnih aktov skupnosti, pa tudi družbe kot celote, opredeljujejo le odločanje delegatov na podlagi strokovno-medicinsko in ekonomsko proučenih gradiv. Delegat zaradi svojega omejenega znanja nima možnosti posegati v pripravo gradiva in v proučevanje učinkov svoje odločitve.
Drugič, rezultati strokovnih proučevanj medicinskih projektov z nakazanimi pozitivnimi in negativnimi posledicami v primeru njihove uresničitve delegatom niso bili dostopni kljub številnim pobudam. Tako so ostale nedorečene za nadaljnji razvoj zdravstva na Dolenjskem najbolj bistvene zadeve, na primer dolgoročna kadrovska projekcija, modernizacija zdravstvenih zmogljivosti, razvitost medicine dela, intenzivnejša zdravstvena vzgoja prebivalstva, problematika odliva ipd. Nekaj pobud delegatov je bilo uresničenih na področju zobozdravstva, vendar glede na potrebe po zobozdravstvenih storitvah mnogo premalo.
Tretjič, pogoji za življenje in delo v naši občini niso izboljševali zdravstvenih razmer. Delegati v skupščini smo nekajkrat opozorili nosilce razvoja, naj v občini ne uresničujejo tehnoloških projektov, ki poslabšujejo zrak, vodo, okolje, ki kvarno vplivajo na zdravje delavcev in občanov in ki zahtevajo velika sredstva za preverntivno in kurativno zdravstvo tako v ozdih kot v občinski zdravstveni skupnosti. T udi o teh rezultatih ni informacij. Ostaja pa očitno dejstvo, da zdravstveno stanje prebivalstva občine zahteva vedno več vlaganj v zdravstvo.«
DL: Tudi s planiranjem in sprejemanjem samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela so bile vseskozi težave. Zakaj?
Miklič: »Skupščina je mnogo naporov vložila v dograjevanje sistema načrtovanja in pri tem ugotavljala marsikaj. Sprejeti sporazum o temeljih plana 1981— 1985 je bilo treba dvakrat bistveno menjati zaradi sprememb v načinu financiranja investicij in zaradi uveljavitve plačevanja nadomestil za bolniško v organizacijah, kjer delavci delamo. Nismo uresničili optimistično načrtovanega povečanja obsega zdravstvenih storitev, zlasti zobozdravstva, zdravljenja in nege na domu ter kadrovskih izpopolnitev zaradi zmanjševanja deleža sredstev za zdravstvo, pa tudi zaradi strokovno nedorečenih rešitev. Od načrtovanih investicij smo opremili zdravstveni dom, delno zgradili pralnico in pričeli z usposabljanjem informacijskega centra. Na podlagi ocen zdravstvenih delavcev smo usposobili nenačrtovane zmogljivosti hemodialize in energetike. Letno planiranje se je navadno vsako leto zavleklo do septembra. Za to delo je skupščina porabila polovico svojega časa. Za planiranje delegati nismo imeli strokovnih analitičnih podlag. V planu je prevladovala tista aktivnost ali projekt, ki mu je botrovala občina, vodstvo zdravstvenega centra ali strokovna služba.
Skupščina se je trajno soočala z ugotovitvami zdravstvenih organizacij, da se za zdravstvo namenja premalo denarja. Na zadnji seji je odklonila vsako odgovornost za tako financiranje, saj ni bila pristojna menjati teh rezmer, kljub temu pa je to nekajkrat poizkusila. Zaradi sredstev smo se kar naprej tudi spraševali o možnostih zmanjševanja pravic. Skupščina je neomajno menila, da je omejevanje pravic v zdravstvu zadnje, na kar bi pristali, in to potem, ko bi se že zaprle športne, kulturne, izobraževalne, komunalne in podobne institucije.«
DL: Kako ste zadnja leta doživljali in preživljali izvajalci, zdravstvene delovne organizacije? Kakšno je stanje v novomeškem in vsem dolenjskem zdravstvu po več letih zategovanja pasu na vseh ravneh in področjih ter izgub?
Zirkelbach: »Pravice, ki jih imajo uporabniki v zdravstvenem varstvu, so dogovorjene že vrsto let in so se celo stalno povečevale. Nasprotno pa se sredstva niso povečevala, ampak so se v preteklem srednjeročnem obdobju celo zmanjševala. Tudi v okviru Zdravstvenega centra Dolenjske kot v vsem slovenskem zdravstvu že več let uveljavljamo ukrepe za čimbolj smotrno in učinkovito izrabo materialnih podlag dela. Uresničevanje sporazuma o delitvi dela na področju zdravstva je že dalo precej rezultatov in vplivalo na racionalnejšo organizacijo in način uresničevanja zdravstvenega varstva. V zadnjih letih smo dosegli pomembno vlogo osnovne zdravstvene dejavnosti, ki je ob ukinitvi postelj (102) v bolnišnici prevzela delo v več dejavnostih medicine in razširila zdravstveno vzgojo, zdravljenje in nego bolnika na domu. Stabilizacijska proizadevanja pa niso dala pričakovanih finančnih učinkov, ki bi ohranili doseženo raven zdravstva in družbenoekonomskega položaja zdravstvenih delavcev.
Zaostajanje skupne porabe za rastjo dohodka ni več mogoče. Primerjava doseženega razvoja posameznih zdravstvenih centrov v Sloveniji govori o bistvenem zaostajanju v razvoju dolenjskega zdravstva. To se kaže v neprimernih in nesodobnih pogojih za delo, v slabi opremljenosti in iztrošenosti obstoječe opreme. Interni oddelek in bolnišnični laboratorij sta naj-nesodobnejša v Sloveniji, operacijski prostori so tako zastareli, da se ne morejo p/imerjati z nobeno bolnišnico, ambulantno-bolnišnični prostori so znatno premajhni in neprimerno opremljeni. Lekarna Novo mesto sme delati le še omejeno, zavod za socialno medicino in higieno pa opravlja dejavnost tudi po hodnikih. Reševalna služba nima tehnično opremljenih vozil in spremljevalcev za nujne primere. V tak položaj je dolenjsko zdravstvo zabredlo tudi zato, ker so se sredstva za skupno porabo zbirala in usmerjala iz samoprispevkov in drugih virov le v druge družbene dejavnosti, medtem ko je drugje v Sloveniji samoprispevek odigral odločilno vlogo pri razvoju in modernizaciji zdravstva. Zaradi omejevanj, zaradi zgrešenega pojmovanja in odnosa do skupne porabe v preteklih letih irr zaradi inflacije se slabšajo rezultati poslovanja, iz leta v leto se večajo izgube, sanacije niso izvedene. Zdravstvo, tudi dolenjsko, je tako prišlo do kritične točke. Na neprimeren odnos smo zdravstveni delavci stalno opozarjali na vseh ravneh. Odgovori na naše zahteve so bili vedno v okviru splošnih političnih šablon brez poglobljenih argumentov kot: .pošlihtajte se', uredite dohodkovne odnose, izpeljite nagrajevanje po delu, združeno delo ne more prenesti takih obremenitev ipd. V takšnih materialnih pogojih in odnosu do zdravstva se je celotna vsebina delovanja sisa kazala kot nesmisel, saj uporabniki in
izvajalci niso imeli o čem odločati, ker je bilo vse že predhodno odločeno po indeksni metodi. Delavci v zdravstvu menimo, da ne bi smelo biti vprašanje, ali si lahko privoščimo izboljšanje zdravstvenega varstva. Vprašati bi se morali, ali si lahko privoščimo, da tega ne bi storili. V tem procesu pa želimo biti delavci v zdravstvu enakovredni partnerji, ki se jim tudi priznava dohodek za njihovo delo.«
DL: Posebno zaradi opisanih razmer stabilizacija tudi zdravstva ni obšla. Kaj je bilo narejenega v teh okvirih?
Zirkelbach: »Bolnišnica, na primer, je prve stabilizacijske programe sprejela že leta 1977. Najprej so bili zelo racionalizirani stroški, ki se nanašajo na zaposlene (obleke, higienski material), kasneje tudi poraba vode, elektrike, kurjave itd. Pozneje so začeli sterilizirati vse mogoče materiale, ki se lahko večkrat uporabijo. Zaostrena je bila delovna disciplina. Vsa naslednja leta je bil varčevalni program dopolnjevan in preverjen. Prizadevamo si, da ne krčimo ničesar, kar se nanaša na zdravljenje bolnikov. Ugotavljamo, da rezerv ni več. Tudi ležalna doba je padla go najnižje možne in je krepko pod republiškim povprečjem.«
DL: V zadnjih letih so se z izvajalci dogajale vse mogoče reči. Od njih so bile zahtevane mnoge spremembe, vse menda s ciljem, da bi zdravstvo racionalizirali, zmanjšali stroške, poiskali in izkoristili notranje rezerve itd. Uvedeno je bilo turnusno delo namesto dežurstev, v Novem mestu je bil ukinjen rehabilitacijski oddelek in še kaj. Kaj so te spremembe prinesle: Pocenitev?
Dr. Savelj: »Omenjene spremembe zdravstveni delavci ocenjujemo zelo negativno. Mi smo na vse mogoče načine dokazovali, da bo turnusno delo slabše od dežurstev. Naša opozorila pa niso zalegla. Bili smo prisiljeni menjati obliko dela. Sedanja je za družbo dražja, zahteva več kadra, kontinuiteta delaje prekinjena. Je pa ta oblika boljša za zdravstvenega delavca, če gledamo tako, da izključimo bolnika. Druga stvar je ukinitev rehabilitacije. S tem je bila Dolenjski prizadeta velika škoda, zdravstvena za bolnike, materialna za družbo. Res smo močno razvili rehabilitacijo v osnovni službi, a le za pokretne bolnike, oddelek pa je obravnaval težje nepokretne, ki danes podaljšujejo zdravljenje na kirurškem oddelku, ki je najdražji v bolnišnici, ali pa jih pošiljamo na drago zdravljenje zunaj regije. Povrh vsega je bil rehabilitacijski oddelek najcenejši v novomeški bolnišnici.«
DL: Novomeški zdravstveni delavci že dolgo opozarjate na iztrošenost, zastarelost opreme, ki je zaradi pomanjkanja denarja ni bilo mogoče obnavljati In dograjevati v zadostni meri. Kakšen je dejanski položaj z opremo v novomeških in vseh dolenjskih zdravstvenih ustanovah? Koliko denarja bi rabili, da bi jih približno povprečno opremili? Kako tako stanje opreme vpliva na raven storitev, ki jih je deležen dolenjski zavarovanec?
Dr. Savelj: »Oprema je res relativno iztrošena, nekatera amortizirana že stoodstotno, saj smo v preteklih letih zelo malo nabavljali. Bila nam je priznana le 50-odstotna amortizacija, bile so tudi velike težave z devizami, saj so aparati v glavnem vsi iz uvoza. Prek siseota pa smo dobili za 4 do 5 milijonov deviznih dinarjev. Za boljšo predstavo, kako malo je to, naj povem, da na primer samo rentgen, ki smo ga uspeli kupiti novega, stane 110 milijonov oz. sedaj že nekaj več, ultrazvok pa 20 milijonov din. Položaj z opremo se sedaj vendarle izboljšuje. Lani smo šli v večji nakup, pri čemer nam je zelo pomagalo združeno delo, ki se je odzvalo z velikim razumevanjem tudi s potrebnimi devizami. Za okrog 100 milijonov nove opreme je že tu, za nekaj milijonov je še pričakujemo. Če pa bi hoteli kupiti vse, kar potrebujemo, da bi se približno zadovoljivo opremili, bi poleg vsega, kar smo kupili lani, potrebovali še okrog 300 milijonov din. Zbiralna akcija za nakup opreme teče še naprej, je pa to dostikrat dobesedno naše .žicanje’.
Glede kvalitete storitev pa bi rekli tole: kvaliteta storitev je odvisna od kadra, ki mora biti dobro šolan in izkušen — izkušnje so v medicini zelo pomembne, pridobiva pa se jih z izpopolnjevanjem na kongresih, klinikah doma in zunaj, kar je tudi relativno otežkočeno — in od opreme. Seveda se preiskave delajo .primitivneje’, s preprosto opremo, ali s šodobno opremo. Možgane sedaj v Ljubljani in Mariboru preiskujejo z računalniškim rentgenom, kar je nadomestilo zelo bolečo in manj natančno oz. podrobno preiskavo, ko smo možgane .slikali’ po vbrizganju kontrasta v vratno žilo. Mi seveda veliko pacientov pošiljamo na take preiskave s sodobnejšo opremo v Ljubljano. Drugo so ultrazvoki. Kdor vse to ima, pa še dober kader, lahko marsikaj naredi. Za take aparature pa so potrebni tudi dobri prostori. Tudi s tem je pri nas problem.«
DL: Kaj vse bi bilo treba storiti pri prostorih, da bi bilo izvajanje zdravstvenega varstva v Novem mestu povprečno?
Dr. Savelj: »Nekateri prostori v bolnišnici v Novem mestu so tako slabi, nemogoči, da je možnost zdravljenja precej okrnjena, da ne govorim o sanitarnih problemih, problemih natrpanosti v sobah itd. Lekarno in zavod za socialno medicino in higieno smo spravili v sedanji srednjeročni plan, problem bolnišnice pa ostaja odprt. V bolnišnici so oddelki, ginekoli-ški, ORL, interna, ki delujejo v celoti v neprimernih prostorih. Neprimerne so specialistične ambulante, ki so raztresene po vsej bolnišnici, tudi v kleti, bivalni prostori in če izpostavim še bolnišnično lekarno, ki deluje na hodniku, biokemični laboratorij, operacijske prostore in rentgen, je slika bolnišnice jasna. Za sanacijo bi morali najprej narediti poliklinični trakt za specialistične ambulante. To bi stalo okrog 2 milijardi din. Kje je šele prenos ORL in ginekologije na desni breg Krke, pa nova interna, ki deluje v povsem dotrajani, 100 let stari stavbi? Novomeška bolnišnica je na slovenskem repu, in to izredno močno vpliva na kvaliteto dela in storitev sploh. V vsej Sloveniji so že imeli samoprispevek za zdravstvo, na Dolenjskem še ne. Tudi prispevna stopnja je pod republiškim povprečjem, in to od okrog 10 odstotkov nižjih plač, kot so v povprečju v Sloveniji. Delež za zdravstvovdružbenem proizvodu je tako padel na 3,9 odstotka, bil pa je že 6, medtem ko je v razvitih državah 9,10 odst. Kje so vzroki? V družbenopolitični skupnosti je bil nekaj let zelo slab posluh za zdravstvo, pa tudi v sisu nismo dobili podpore za naša prizadevanja, kot je to v ostalih delih Slovenije. Sele v zadnjem času je prišlo spoznanje, da zdravstvo tone, da je res tako, kot smo leta in leta opozarjali. Morda se nam sedaj obetajo lepši časi, a malo pozno je vse to glede na razmere, v kakršnih je gospodarstvo.«
DL: Zelo pogosto so na tapeti osebni dohodki zdravstvenih delavcev, še posebno zdravnikov. Velikok-1 rat je bilo tako, da ste zdravstveni delavci govorili o
slabem plačilu, o zaostajanju za gospodarstvom občine, a ste takoj dobili nazaj slabo organizacijo, dolge čakalne dobe, neprijaznost in še kaj. Kaj bi se dalo reči o nagrajevanju v zdravstvu, kaj odgovoriti na očitke?
Dr. Savelj: »Ko smo govorili o plačilu, smo zdravstveni delavci ves čas želeli samo to, da se naš položaj izenači s položajem delavcev v gospodarstvu. Rekel bi le še to, da je ta napaka, da se plačilo za osem-ali celo sedemurni delavnik drugje primerjaz našim za 24-urno delo. Če govorimo o nagrajevanju po delu, mislim, da je prav in pošteno, da se plača delo v nedeljo, ponoči, med praznikom. Jasno, da je tak dohodek višji, in prav je tako. Glede očitkov pa tole. Zdravstveni delavci so ljudje kot vsi drugi. Določen odstotek je tudi slabih, neprijaznih ipd. Mi se sicer borimo, da takih ne bi bilo, jih vzgajamo že pred nastopom dela, a gre za odlike karakterja. Borimo se, da pacient ne bi bil številka, ne sme biti številka. Na žalost danes že sistem pogojuje, da se pozablja na osnovno poslanstvo, na pravilen odnos do bolnika.
Čakalne dobe, tako tiste v čakalnici kot druge na določene preiskave, je nemogoče povsem odpraviti, ker bi potreboval več kadra, prostora. Gotovo pa bi se dalo z boljšo organizacijo dela predvsem pri drugih čakalnih dobah kaj premakniti na bolje. Zadnja vrata? Tudi ta poznamo, ko nas vidnejše in vodilne osebnosti prosijo, da bi prišle takoj na vrsto, ker zaradi pomanjkanja časa ne morejo čakati. In mislim, da je človeško, če kdo vzame poznanega naprej.«
DL: Nemalokrat je slišati o kadrovskih težavah novomeškega zdravstva, o kadrovskem siromašenju tudi zaradi nazadovanja, predvsemetrokovnega, zaradi denarnih težav. Kakšno je bilo dogajanja na kadrovskem področju v zadnjih letih, kaj se obeta za naprej?
Dr. Savelj: »Se pred štirimi leti nam je manjkalo kadra na vseh področjih, od srednjega do visokega. Sedaj nam že drugo leto ni več mogoče zaposliti vsega srednjega kadra iz šol; tudi višjega imamo dovolj. Pri slednjem je nekaj problemov le z višjimi rentgenskimi tehniki in fizioterapevti. Deficit je še vedno pri visokem kadru, a tudi tega čez nekaj let ne bo. Zdi se, da bomo imeli celo preveč zdravnikov. Prvi, ki jih je štipendirala medobčinska zdravstvana skupnost, že delajo. Trenutno se na medicinski fakulteti šola iz. naše regije okrog 80 ljudi, mi pa bomo v nekaj letih, upoštevajoč tudi vse upokojitve, potrebovali 60 do 70 novih zdravnikov, 22 v bolnišnici, okrog 20 v osnovni službi, okoli 20 pa kot nadomestilo za upokojitve. Ker se šolajo ljudje z našega konca, bo v prihodnje verjetno tudi bistveno manjša f luktuacija. Mi smo sicer vseskozi veliko zaposlovali, a kader iz drugih republik, ki se je tu specializiral, potem pa so odhajali drugam, v Ljubljano ali Zagreb. Na rentgenu, kjer je trenutno problem najhujši, saj sploh nimamo specialista, smo specializirali 10 zdravnikov, ki pa so vsi šli drugam. Tu je sicer svoje prispevala tudi zelo slaba oprema, ki je najšibkejša točka dolenjskega zdravstva. Nov rentgen bo, upajmo, montiran do konca leta.«
DL: Letos smo začeli novo petletno obdobje. Kaj si obeta zdravstvo od njega in kaj si lahko s tem obetamo zavarovanci?
Zirkelbach: »Zdravstvo si obeta predvsem izgradnjo lekarne in zavoda za socialno medicino in higieno. V hospitalni dejavnosti so potrebne posodobitve opreme in prostorov in intenzivno opremljanje oddelkov z opremo, kar pomeni izboljšanje diagnostike in dvig kvalitete storitev. V kasnejšem obdobju bo nujna izgradnja poliklinike, ki bi ublažila utesnjenostv bolnišnici in zagotovila primerne ordinacijske in diagnostične prostore naše osrednje zdravstvene ustanove. Sočasno bo potrebno opraviti funkcionalno dograditev zdravstvenih domov, ki postajajo ob delitvi dela že ozko grlo v izvajanju osnovnega zdravstvenega varstva. Ves čas bo treba dopolnjevati kadrovsko zasedbo, predvsem visokega kadra, in osvajati nove metode zdravljenja.«
I4UJ
priloga dolenjskega lista
■
r
PREBRALI
PESNISKI
GLAS
S KOROŠKEGA
Čeprav mlad, saj mu je le osemindvajset let, ima Janko Ferk, koroški Slovenec iz Podgrada na Klopinjskem jezeru in po študiju pravnik, za seboj že pet knjig proze in poezije, sproti pa je svoj literarni dar in izjemno prizadevnost potrjeval z objavami v slovenskih in nemških književnih revijah. Peto knji-90, pesniško zbirko Napisi na zid zemlje, sta v koprodukciji izdali Založba Obzorja v Mariboru in Mohorjeva založba v Celovcu ter se je v knjigarnah pojavila nedavno. Povejmo še, da je obogatena z reprodukcijami umetniških del koroškega slikarja Valentina Omana.
Ko je Pavle Zidar prebral to zbirko, je brez pridržka zapisal, da
je Ferk ob Lipušu in Janušu zagotovo tisti najvidnejši koroški ustvarjalni člen, katerega inteligenca je najgloblje šolana in izvirna. In se je tudi vprašal, kaj neki žene to eksistenco (pesnika) po svetu, da se nekega dne sooči z belo polo papirja in tišino okoli sebe ter nato v muki izsesa iz sebe kot kri živo podobo misli, občutenja. Kajti pesniško tkivo v tej zbirki je tako zapredeno in iz takšnega gradiva, da se podobna vprašanja sama zastavljajo.
Pomembno je spoznanje, da Ferk pesni zato, ker mu to pomeni več kot sproščanje ustvarjalnega naboja in estetski užitek ob tem. Pesem je zanj možnost bivanja, nemara tudi možnost fizičnega obstoja. Je pribežališče in dom pesnikove vesti in zavesti, kletka samospraševanja po poslanstvu njegove besede v tujem svetu, ki ga obdaja. Napisi na zid zemlje so, v metafori, znamenja za razpoznavanje trdote betona v medsebojnih človeških odnosih.
Ferkova poezija je moderna. Moderna po občutenju sveta in načinu izpovedi. Je pa tudi skrajno racionalna, precizna in jasna. Včasih spominja na znane vzorce in izvire, vendar ne posnema, tako se le išče. Saj je navsezadnje še mlada in še vedno raste. A že zdaj je dovolj prepoznavna in svojska ter viden dosežek slovenske poezije
JUBILEJNA ZBIRKA
Vijugava so pota življenja, polna vzponov in padcev. Dlje ko je človek na njih, širša so njegova obzorja, zanesljivejši njegov korak, a tudi več utrujenosti je v njem in na njem popotnega prahu. Na ustih popotnika se vse bolj poredko oglasi pesem, ko stopa večernim sencam naproti, a še ko zapoje, zadone v glasu stare melodije. Redki so tisti, ki po dolgi poti še zapojejo nove pesmi, redki, ker so pač redki ljudje, v katerih ogenj ustvarjalnosti vseskozi gori z živim plamenom in ga ne pogase neprijazni piši časov in razmer. Med takimi popotniki je naš belokranjski rojak Lojze Krakar, pesnik, prevajalec, urednik in esejist. Letos je praznoval življenjski jubilej, 60 let mu je napredla parka. In ta jubilej je praznoval delovno, z izidom nove pesniške zbirke, ki nosi pomenjljiv naslov Romanje v Kelmorajn. Z natisom te zbirke se je prazniku pridružila tudi Mladinska knjiga kot založnica: z njo Krakar dolgo in plodno sodeluje.
Med Krakarjevimi pesniškimi lastnostmi je prav vera in zaupanje v moč pesništva ena od najznačilnejših. Že takrat, ko je v letih povojnega zanosa uglasil svojo liro času primerno in vzneseno zapel o novih razmerah in novih ljudeh, je iskreno pel iz sebe. Poetska vznesenost mu ni bila modni ali kakšen drug diktat, zato od množine umotvorov tako imenovane lopatarske poezije prav Krakarjeve pesmi premagujejo čas in zvene tudi danes. Enako iskreno in prepričano je pel tudi potem, ko se je pred resničnostjo, ki je pač daleč in drugačna od idealov in notranjih hotenj, zamikal vase in
ne le onstran Karavank, ampak tudi tostran, v »vesoljni« Sloveniji.
I. ZORAN
DOREJEVA
BIBLIJA
Pred dobrimi 120 leti je francoska založba Alfred Mame izdala knjigo, ki ji je prinesla velik ugled in tudi denarne koristi. Tega leta je namreč zagledala beli dan knjiga svetopisemskih ilustracij, ki jih je zasnoval mojster tovrstnega ustvarjanja Gustav Dore. Kljub visoki ceni je šla knjiga odlično v prodajo in že naslednje leto jo je založnik moral ponatisniti. Ponatisi so si sledili, z njimi pa tudi nove in nove izdaje v drugih jezikih. Letos smo dobili tudi Slovenci to zanimivo knjigo. Izdala jo je Mladinska knjiga v visoki nakladi (za naše razmere) 20.000 izvodov. In ta čas je naklada pri založbi že pošla, pripravlja pa se ponatis. Usoda knjige se torej ponavlja tudi v slovenskem primeru.
iskal moč in smisel v novih vrednotah ter tako premagoval razkol med svetom in posameznikom. Iskal je bisere v školjkah in zorel od zbirke do zbirke: od V vzponu mladosti (1949), Cveta pelina (1962), Med iskalci biserov (1964), Vdanosti (1970), Nekje tam čisto na robu (1975), Sporočila (1978) do Romanja v Kelmorajn (1986), če omenimo samo nekaj zbirk, v katerih so bile objavljene predvsem nove pesmi.
Nekako smo navajeni, da v jubilejnih pesniških zbirkah, še posebno kadar gre za avtorja, ki je prešel zenit življenjskega veka, najdevamo izbor že znanih in preverjenih pesmi. V Krakarjevi jubilejni zbirki pa v nasprotju s tem odkrivamo same nove pesmi. Avtor je opravil nadvse skrben in kritičen izbor iz svojega novejšega ustvarjanja. Od kakih 60 pesmi jih je ostalo le 30, a še med te bi kritično posegel, če bi mogel, kot je povedal na nedavni predstavitvi zbirke Romanje v Kelmorajn.
Krakarjevo Romanje je potrditev pesnikove živosti, potrjuje prehojeno pesniško pot, zaznamovano z globoko vero v pesništvo in s predanostjo temu »poklicu«. Se več, nova zbirka je tudi nekaj novega v Kra-karjevem pesništvu. »Nenadoma je to neka postaja svetlega najdenja, v katero se po štirih desetletjih zelo nemirnega, skoraj živčnega in nekje v globinah travmatiziranega iskanja izteka njegovo romanje. To so nekakšna stanja nepričakovane katarzične pomiritve z danimi lepotami življenja in sveta,« je zapisal Boris Paternu, ko je ocenil Krakarjevo pesniško romanje.
Sam pesnik šteje zadnjo zbirko med svoje najboljše, urednik Janez Mušič pa meni, da je »iskalec biserov« z nekaterimi pesmimi v Romanju v Kelmorajn zares našel nekaj svojih najlepših biserov.
Nam ostaja, da zbirko novih Krakarjevih pesmi vzamemo v roko in jih beremo, da gremo, kot so nekdaj naši predniki odhajali, polni vere in upanja, na daljno pot v Kelmorajn, na bogato romanje s pesnikom.
M. MARKELJ
Gustav Dore, francoski slikar, risar, grafik, litograf in kipar, velja dandanes za enega najbolj znanih ilustratorjev na svetu. Lotil se je slikovnega opremljanja številnih knjig, med njimi mnogih del, ki spadajo v zakladnico svetovne literature, od Dantejeve Božanske komedije, Cervantesovega Don Kihota do Miltonovega Izgubljenega raja in Balzacovih Okroglih povesti. Lotil se je tudi velikega načrta — ilustriranja Biblije. Kot smo že napisali, mu je delo odlično uspelo.
Seveda tako obsežnemu delu ni bil sam kos. Kljub izjemni delavnosti in izvrstnemu talentu je lahko naredil toliko lesorezov le ob
iz izložbe
Filozofska fakulteta v Ljubljani je na tiskovni konferenci predstavila javnosti štiri knjige. Dve sta Izill v sodelovanju Znanstvenega inštituta filozofske fakultete in Partizanske knjige, dve brošuri pa je založila filozofska fakulteta sama, na svetlo sta torej prišli brez babištva poklicnih knjigotržcev.
Jelka Pirkovič-Kocbek je študijo Zgodovine urbanih oblik — Kostanjevica na Krki posvetila edinemu slovenskemu mestu na otoku. Avtorica, ki se ukvarja z urbano morfologijo, pravi, da ni nobenega dvoma, da je Kostanjevica po pravici uvrščena med urbanske spomenike (v času izida knjige teče pri SO Krško postopek razglasitve mesteca za spomenik historičnega urbanizma), s čimer je kot spomeniška vrednost mišljena njena celotna zasnova in oblikovanost mesta kot takega. Ker pa je Kostanjevica živo mesto, je treba s kar največjim posluhom odmeriti, kaj je nedotakljivi del njene zasnove in katere njene prvine se lahko uporabljajo drugače, kot je bilo prvotno namenjeno, in kje je za to potrebno staro zasnovo delno prilagoditi sodobnemu načinu življenja.
Nataša Golob je avtorica študije Dvanajstero mesecev — povezave in ikonografija likovnih in literarnih ciklov od pozne antike do renesanse. Delo, ki je nastalo kot magistrska naloga, predstavlja dvatisočletni človekov trud, da bi razumel čas in njegove zakonitosti, ga predstavil s podobo in v besedi, ga razdelil ali združil v večje ali manjše enote. Gre za umetnostnozgodovinsko publikacijo, ki je dopolnjena z likovnim gradivom in z besedili v latinščini.
V zbirki Znanstveni tisk Partizanske knjige je dočakala izid razprava umetnostnega zgodovinarja Janeza Hoeflerja Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv. Andreja iz Kraše. Knjiga zajema mojstre in dela v obdobju od druge četrtine 15. do začetka 16. stoletja, ki predstavljajo razvojno pot stenskega
slikarstva pozne gotike na slovenskih tleh in hkrati s tem njegovo najvišjo kakovostno plast. Razprava je nastala kot habilitacijsko delo na filozofski fakulteti v Ljubljani.
V isti zbirki Partizanske knjige je izšla tudi Kultura kolišč na Ljubljanskem barju avtorja Zorka Hareja. Knjiga je bila kot magistrska naloga (prva prijavljena in ohranjena na arheološkem oddelku filozofske fakultete) spisana pred desetimi leti, ko smo Slovenci slavili stoletnico Dežmanovih izkopavanj na morostu, kot pravijo barju Ljubljančani. Zakaj je izšla z zamudo desetih let, ni bilo zadovoljivo pojasnjeno, vendar je zdaj (dopolnjena) pred strokovnim občinstvom. Po stoletju raziskovanja je barje s svojimi kolišči strokovno in poljudno (kdo ne ve za Jalnove Bobre?) še zanimivejše In bolj zagonetno kot ob prvih najdbah. Številne najdbe razodevajo naselitev Barja v različnih dobah, izpričan je nenehen tok -življenja. Barje je bilo križišče svetovnih dogajanj in odmirajoča provinca, svet naglega razvoja In še hitrejšega propadanja, ko se stopi z bronasto dobo. Na veliko vprašanj jte imamo odgovore, še več pa jih bo treba poiskati, pravi Harej.
M. BAUER
pomoči odličnih sodelavcev, ki jih je sčasoma zbral ob sebi. Tako je Dore za mnoge od ilustracij naredil le osnutek, mojstri pa so po njem dokaj svobodno lahko dodelali ilustracijo do konca. Ilustriranja Biblije se je lotil še posebno skrbno. Preštudiral je precej literature, samo Sveto pismo, pozanimal se je za arheološka odkritja, prebiral potopise, da bi tako kar najbolj verno upodobil veliko besedilo. Razumljivo je, da je imel premalo zgodovinskega znanja, da bi ustvaril zares realistično upodobitev biblijskih dogodkov, na pomoč je moral velikokrat poklicati domišljijo in iznajdljivost. Kljub temu pa mu je uspelo narediti impresivne podobe, ki so »enkratno umetniško dejanje, ki mu čas ni odrekel vrednosti, temveč jo je kvečjemu potrdil,« kot je zapisal v spremni besedi dr. Emilijan Cevc.
Založnik je ob 341 celostranskih ilustracij velikega formata (20 x 25 cm) postavil ustrezen odlomek iž Biblije. Pri tem je upošteval najnovejše svetopisemske prevode v slovenščino.
M. MARKELJ
O ROBOTIH
Na dveh, med seboj tesno povezanih področjih znanja je človeštvo naredilo usodne korake naprej v zadnjih desetletjih: to sta računalništvo in robotika. Na obeh področjih seje dogodila prava rev-
olucija, ki je visoko tehnologijo in vrhunsko znanje približala najširšim slojem. Tako danes nikogar ne presenečajo mali. osebni računalniki na delovnih mizah in po domovih. Ne bi pa se smeli čuditi, če se na enako pot priljubljenosti in razširjenosti odpravljajo tudi mali osebni roboti. Tudi ti niso več samo strahovi odurnih oblik iz fantastičnih stripov in filmov, marveč postajajo in so že naš vsakdanjik.
*
Res pa je, da o robotih vemo bolj malo, še manj kot o računalnikih, ki so doživeli v nekaj letih pravi razcvet in lahko slišimo ter beremo o njih na vsakem koraku. A tako naravno je, da računalnike koristno uporabimo kot krmilne me-
hanizme za vodenje najrazličnejših naprav — robotov. V industriji razvitega sveta postaja robotika nuja, pri nas jih že tudi poznamo, čeravno so še redko posejani. A tu so. Letijo skozi vesoljska prostranstva, raziskujejo bližnje planete, potapljajo se v velike globine, delajo v visoki vročini in na nevarnih delovnih mestih namesto človeka, pomagajo invalidom hoditi in delati, nadomeščajo zdravnike in povrhu vsega nas še zabavajo. Vsekakor gre za naprave, vredne našega zanimanja.
Pred kratkim je na naše knjižne police prišla Knjiga o robotih, ki jo je izdala Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije ob sodelovanju revije Bit in Raziskovalno razvojne enote za robotizacijo SR Slovenije. Gre za nekoliko prirejen prevod novejšega poljudnega dela Richarda Pavvsona, kateremu so naši avtorji dodali nekaj o robotiki v Sloveniji in Jugoslaviji ter nekaj prikazov tovrstnih naprav in igrač naših proizvajalcev. Sicer pa knjiga v besedi in z bogatim slikovnim gradivom pripoveduje o zgodovini robotov, njihovem delovanju, o vrstah in uporabi sodobnih robotov, o teoretičnih in tehnoloških vidikih robotike za vsakdanjo rabo, nato pa podaja nekaj navodil za izdelavo računalniško vodenih robotov. Omeniti velja, da sta v knjigi natisnjena tudi slovarček izrazov in seznam literature o robotih.
Skratka, zanimiva in poučna knjiga, ki bo enako pritegnila mlajše in starejše.
M. MARKELJ
TRIDESET
LET
S TALIJO
V Posavju že drugi teden poteka območno srečanje gledaliških skupin. Nastopajo štiri skupine, ki jih je regijski selektor izbral izmed šestih, kolikor se jih je prijavilo iz brežiške, krške in sevniške občine. Med njimi je tudi brežiška skupina, bolj znana kot amaterski oder Kulturnega društva bratov Mi-
lavcev. Predstavila se bo s Šehovičevimi Kurbami. Kako so si zamislili uprizoritev te igre, ki je delala preglavice že prenekateremu izkušenemu gledališkemu ansamblu, bodo pokazali nocoj pred domačim občinstvom.
Kurbe niso delo, s kakršnimi so sodobni pisci zasuli jugoslovanske odre in ki želijo predvsem zabavati. FedjaŠehovičje z njimi ponudil tip jugoslovanske variante politične igre. So farsa, groteska, parodija, kriminalka, komedija. Vse hkrati. A še najbolj so posebna zvrst komedije, ki razgalja totalitarizme in se iz njih krepko ponorčuje. Skratka, zahtevno delo za vse ustvarjalce predstave, še posebej pa za režiserja.
In kakšna bo brežiška predstava?
Vlado Podgoršek, ki so mu Kurbe že osemnajsto režijsko delo, pravi, da pričakuje dobro I igro. Trajala bo dobro uro in pol, znatno manj, kot zahteva šehovičevo besedilo. Izčrtal je vse tiste dialoge, ki se mu niso zdeli bistveni, vendar s posluhom, da ni izmaličil pisateljeve ideje. Ta mora ostati jasna, precizna in neokrnjena, zato sme kaj prečrtati ali smiselno skrajšati le človek, ki ima izostren čut za te reči, predvsem pa pretanjen posluh za
celoto. Podgoršek je prepričan, da s svojim posegom ni škodoval šehovičevi igri.
»Več bi težko povedal pred uprizoritvijo, čeprav predstavo poznam do potankosti. Vendar pa jo poznam le toliko, kolikor smo jo klestili in pilili na vajah, ko pa gre zares, pred občinstvom, je vse kaj drugega; lahko je vse skupaj polomija ali pa dolg aplavz.«
Zanesljivost pri režijskem delu so Podgoršku prinesle dolgoletne izkušnje in najrazličnejši seminarji, ki jih je obiskoval. Gledališko izobraževanje pa je moral večkrat tudi sam organizirati, posebno še tisto za Posavce. To nalogo je dobil, ko se je vpregel v delo območnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije, ta odbor pa vodi že petnajst let. To je lep jubilej, a sta dva še višja in pomembnejša in je Vlado nanju nadvse ponosen. Mineva 30 let, kar je začel igrati, in 25 let, kar se je prvič spoprijel z režijo.
»Gledališki oder sem začel spoznavati še kot novomeški učiteljiščnik, pogosteje pa sem igral, ko sem kot mlad učitelj poučeval v raznih krajih Posavja. V Kapelah in Artičah sem tudi prvič režiral. Ko sem prišel v Brežice, sem s tem nadaljeval. Zdaj sem igral, zdaj režiral, kakor je naneslo. Leta 1968 sem osnoval amaterski oder in
postal njegov stalni režiser. In to sem še danes,« pripoveduje Vlado in pristavi, da je bil pravzaprav vseskozi z eno nogo v gledališču. Laže je v dvojni vlogi vozil, ko je bil še učitelj, odkar je novinar, pa čedalje teže. »Novinarstvo zahteva celega človeka. Ves dan moraš biti na preži za novicami in za pisalnim strojem, to pa človeka izčrpa. Če ne bi imel dela v gledališču rad, bi že zdavnaj vse pustil, tako pa...«
In ker je Vlado Podgoršek v gledališču ves čas delal z ljubeznijo, je zmogel še tak napor, marljivo, vztrajno delo pa mu je prineslo uspehe in priznanja, kakršnih bi bil vesel vsak amaterski kulturni delavec. Sam najbolj ceni to, da se je kot režiser z amaterskim odrom štirikrat prebil na vrh — med redke skupine, ki so smele nastopiti na republiških gledaliških srečanjih. Prvič mu je to uspelo leta 1969, ko se je amaterskemu odru iztekala šele prva sezona.
Ga bo delo Kurbe spet pripeljalo do republiškega vrha? Morda, vendar o tem ne razmišlja. »Kar sem mogel, sem dal, kar sem lahko dosegel, imam. Rad bi nekega dne rekel: Dovolj je! — in izpregel. Ne upa pa si pomisliti, da bi ta dan prišel že jutri.
I. ZORAN
priloga dolenjskega lista
W5
MALI SVET JE POLN MAJHNIH DOLŽNOSTI
Ko sva z vzgojiteljico Darjo Cimerman malo pred sedmo uro zjutraj stopali proti metliškemu otroškemu vrtcu, me je začelo stiskati pri srcu. Biti vzgojiteljica, pa četudi samo en dan, ni lahko delo. Otroci so kritični opazovalci in neizprosni razsodniki. Kako me bodo sprejeli? Ne bodo jezni, ker se bo v harmonijo, ki vlada med njimi in njihovo tovarišico, vrinil še nekdo, ki ga bodo videli prvič in morda tudi zadnjič? Kaj bom morala storiti, da ne bo jeze, sovraštva? Takšna in podobna vprašanja so kljuvala v meni, ko sva se približevali vrtcu. Darja tega seveda ni slutila, čeprav je bila morda prav v takšnih dvomih sama, ko je pred desetletjem začela opravljati ta poklic.
Moje zle slutje pa so se kaj hitro razblinile in priznam, da ves dopoldan nisem več pomislila nanje — ko sem prišla v igralnico med otroke. Čeprav nerada, sem postala zanje zanimivost dneva, četudi sem se skušala vživeti v delo vzgojiteljice, pa so me, žal, otroci vzeli kot »teto s fotoaparatom, ki piše v časopis«. Toda jaz sem igrala naprej — oziroma sem to vsaj poskušala — vlogo vzgojiteljice.
Vrata otroškega vrtca se sicer odpro že ob pol šestih, ko otroke sprejema ena varuhinja ali vzgojiteljica, ki seji pol ure pozneje pridruži še druga. Takrat cicibane razdelita v dve skupini: mlajši se igrajo z igračami, primernimi njihovi starosti, starejše pa zanimajo predvsem družabne igre ter čebljajo o tem, kaj so doživeli prejšnji dan popoldne. Vzgojiteljici ali varuhinji imata do sedme ure, ko pridejo tovarišice, vodje oddelkov, polne roke dela, saj morata poleg tega, da sprejemata otroke, tolažiti novince, da je slovo od staršev manj boleče, ljubkujeta vse po vrsti in sploh poskrbita, da je vzdušje čim bolj prijetno. In ko jih ob 7. uri njihove tovarišice odpeljejo v oddelke, se prične jutranja zaposlitev po lastni želji. Na izbiro imajo vrsto iger, od družabnih do kuhanja v gospodinjske^ kotičku, kjer se fantje enakovredno z deklicami vrtijo okrog pomanjšanih štedilnikov, skodelic in vsega ostalega, kar sodi k pravi, mamini kuhinji. V knjižnem kotičku si cicibani izposojajo knjige kot njihovi starejši vrstniki v pravi knjižnici. Na kartotečnih kartonih
so karakteristične podobe iz knjige in ker ne znajo brati in pisati, knjižničarji tudi v izkaznico bralca narišejo karakteristično podobo iz knjige, ki si jo je sposodil, seveda svoji včasih še nerodni in okorni roki primerno. Vsak otrok ima na izkaznici svoj znak, tako kot ga ima tudi na zvezku, ležalniku, v koledarju dežurstev in morda še kje. Taje marjetica, oni račka, kužek itp. Nekaj otrok se pri četrti mizi poskuša v spretnosti s škarjami, kajti tokrat je tovarišica Darja kot ustvarjalno igro pripravila izrezovanje hišic, dreves in živali iz blaga.
Ko odbije osma ura, dežurna poskrbita za red v igralnici ter pomagata razdeliti malico. Ko pa si gredo po malici otroci umiti zobe v umivalnico, pometeta in prezračita prostor ter pobrišeta mize. To delo je že tako utečeno in vsak natančno ve, kakšna je njegova zadolžitev, ko pride na vrsto, da je dežuren, da zaradi tega vzgojiteljica ne zgublja dodatnih besed. Potem, ko
so želodčki polni, se začne usmerjena zaposlitev, kjer sodelujejo vsi otroci. Tovarišica Darja je najprej pripravila pogovor osvetilih, potem pa je prišel na vrsto pogovor o novinarskem delu, kajti otroci niso hoteli izpustiti iz rok priložnosti, da se lahko kar takole v živo in v svoji igralnici pogovorijo o tem delu, ki je bilo zanje dokaj neznano. Ne vem, če so imeli po pogovoru kaj bolj jasno predstavo o tem, kaj pravzaprav počnemo novinarji, kajti ni jih veliko zanimalo, kako pridemo do novic. Ker so imeli pred kratkim pogovor s pisateljem Jožetom Dularjem, so se pač zadovoljili s tem, da si, tako kot pisatelji, tudi novinarji tisto, kar je v časopisu, izmislimo. To svoje razmišljanje so podkrepili s tem, da so spraševali, koliko pravljic in morda knjig za otroke sem že napisala. Sicer pa jih je bolj zanimala tehnična plat nastanka časopisa, zlasti še, ker je bila nedavno objavljena v Dolenjskem listu fotografija z njihovega nastopa v tovarni Beti,
njihove glavice pa niso in niso mogle dojeti, kako so prišli v časopis. Z Darjo sva jim obljubili, da si bodo, ko bodo večji, sami ogledali nastanek časopisa in tako dobili odgovor na vrsto »zakajev«.
Ker so v skupini Cimermanove predšolski otroci, ki bodo jeseni začeli obiskovati pravo šolo, se morajo vsakodnevno pripravljati za ta pomemben korak v njihovem življenju. Darjini varovanci imajo tosrečo, daje njihova tovarišica po vzgojiteljski šoli ob delu končala še pedagoško akademijo, tako da lahko cicibane temeljito pripravi na šolo, in ker bolje pozna pedagoško delo, tudi na vse tiste težave, ki jim bi morda pozneje delale praglavice. V pripravi na pravo šolo so bile tokrat na vrsti pisalne vaje. Res, da nekaterih v začetku svinčnik kar ni hotel ubogati, po dveh alitreh vrstah pisanjapaješlo v glavnem že kot po loju. Največja nagrada pa je seveda bila, ko se je na koncu lista za dobro opravljeno nalogo zasmejal smrkec.
V Darjini skupini poteka vse delo spontano. Komaj odložimo svinčnike, že telovadimo ter znova posedemo okrog tovarišice in prisluhnemo pravljici, ki jo v nadaljevanih bere trikrat na teden. Potem pa sledi tisto, česar se otroci najbolj veselijo: igranje na igrišču. Toda tokrat je igranja bolj malo. Ker je igrišče odprto in tudi popoldne na voljo vsakemu, ki se hoče zabavati v njem, je navadno naslednji dan, ko ga hočejo uporabljati vrtičkarji, polno smeti. Zato morajo imeti najprej očiščevalno akcijo. Predšolski otroci so bili zelo pridni, tistim, ki so se najbolj izkazali, pa je ravnateljica vrtca obljubila lizike.
Po kosilu malo pred poldnevom je na vrsti spanje. Ker pa so predšolski otroci že zelo nespečni, vzgojiteljice tistim, ki so se najbolj izkazali, dovoli igranje v sosednji igralnici, ostale pa poskuša uspavati z branjem pravljic. Vendar pa se poslovim že pred spanjem, kajti delo vzgojiteljice naj bi trajalo od 7. do 12. ure, medtem ko naj bi dve uri porabila za popoldanske priprave za naslednji dan. »Takšno delo je mogoče le v idealnih razmerah, ker pa n'am zaradi bolniških in porodniških dopustov primanjkuje kadra, delamo v vrtcu od 5.30 do 12. ure ali od 7. ure do 14.30. In če že govorim o idealnem delu, potem bi bilo to gotovo le takrat, ko bi imela v skupini po 20 otrok. Ker pa jih imam 26, je to zelo utrujajoče, naporno, zlasti še, kar so otroci zelo živahni in zahtevni, veliko bolj kot pred desetletjem, tako da se moram neprestano ukvarjati z vsemi in z vsakim posebej. Ne da se jih namreč odložiti in pustiti,« pove Cimermano-va med očiščevalno akcijo, medtem ko jo hodijo otroci — ljubosumni, ker se minuti ali dve ni posvetila le njim — neprestano spraševat to ali ono.
In ko pospravljam fotoaparat in beležnico, začnem znova razmišljati o sebi v vlogi vzgojiteljice. Poleg tega, da sem pobliže spoznala ta poklic, otroci gotovo niso veliko odnesli od moje prisotnosti, si mislim. Pa vendar sem se uspela približati Marjetki, Aienu, Sabini, Tomažu, Matjažu, Janiju, Mihi, Sandri, Izidorju, Vesni, Biljani in vsem ostalim otrokom iz Darjine skupine, ki so mi v teh nekaj urah tako prirasli k srcu? Kože odprem vrata, da bom odšla, priteče k meni Alen. »Teta, pa še pridite,« pravi, ostali pa mu pritrdijo.
M.BEZEK
S PARIZARJEM V
GORJANSKE
KLANCE
Kopita udarjajo po asfaltni cesti in njihov zvok se gubi med jase in v lesovje gorjanskega prelaza. Na koleslju, ki ga vleče nedeljsko očiščen konj s pološčeno opravo in očiščenimi zaponkami, sedi priletni par in uživa ob vožnji na svežem zraku in ob pogledu na jase, posejane z belim in
vijoličnim podleskom. Tudi Gorjanci so si to nedeljsko popoldne nadeli pomladno svatovsko odelo. Nenavaden je ta pogled na koleselj vrh Gorjancev. Avtomobilisti, ki jim je ob hiti i vožnji dano užiti le delčke te lepote,, se radovedno ozirajo za njim. »Od kod je prišel, in kam mu pot,« se sprašujejo ob pojavi, ki kot da ne sodi v ta kraje in ta čas. Jaz pa se spomnim na Mihelovega očeta in Curil in zdi se mi, da bi se verjetno tudi on rad zopet popeljal takole počasi preko Gorjancev in oživil spomin na pota, ki jih je pred davnimi časi, tam na začetku tega stoletja, prevozil s svojo vprego. Je bil možak na koleslju tudi eden tistih pogumnih »furmanov«, ki so se podajali na dolge poti ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu, kljubovali slabim potem, strmim klancem in velikim razdaljam?
Govednikov Janez ali po domače Mihelov oče iz Čuril je moral že zelo zgodaj na furmansko pot. »Do štirinajstega leta starosti smo bili takrat otroci v šoli, potem pa je bilo za nas le še delo,« pripoveduje še dolaj čil in bister dvaindevet-desetletniku. »In tako sva šla z očetom na pot, ko sem jih dopolnil štirinajst. Enkrat je šel z mano v Novo mesto, enkrat v Karlovec, da mi je pokazal pot in me seznanil s kraji ob njej, potem pa mi je prepustil vajeti. Par konj in dva težka parizarja smo imeli pri hiši. To je dajalo kmetiji zaslužek, saj se v tistih časih, čeprav kmetija ni bila tako majhna, iz zemlje ni dobilo denarja.«
Janez se je na furmanskih poteh hitro udomačil in utrdil. Postal j.e močan fant, da mu ga zlepa ni bilo kos. Kako tudi ne, saj je hodil na pot večinoma sam, potovarjal je težko blago in tudi
med potjo je bilo treba marsikdaj kaj pridvigniti ali potisniti, če seje kolo potrlo na kamniti poti ali se ugreznilo v mehko blato. Za metliške trgovce je dovažal in prevažal blago do Karlovca in Novega mesta. In ker je bila pot dolga, je moral največkrat na kraju samem tudi prespati.
»Za nas.takrat ni bilo hotelov in gostilniških sob. Konje smo spravili v hlev, zraven pa smo polegli še sami v listje. Bilo je vsaj suho in toplo, čeprav o kakšnem posebnem udobju ne moremo govoriti. Bilo pa je tudi nevarno. Tošem občutil takrat, ko mi je med spanjem konj stopil na roko in me skoraj pohabil. Bili pa so še drugi pripetljaji, ki sem jim moral biti kos. Večkrat mi je pozimi nenadna snežna ujma zamedla pot, da nisem mogel z vozom naprej. Moral sem izpreči, pojezditi domov po sani in potem nanje preložiti tovor. V Gorjance pa smo včasih za težki tovor rabili tudi .forajt’. V bližini Zajčeve gostilne na novomeški strani, v Cerovcu, smo dobili še en par konj, tako da so sopli v breg kar štirje konji pred težkim vozom. Tak,forajt’ smo morali seveda plačati.«
Furmanska leta pa so bila za belokranjskega fanta prava idila v primerjavi s tem, kar ga je še čakalo. Štirinajstega leta je prišla v Belo krajino železnica, z njo pa tudi konec furmanske obrti. Avstrijski cesar, ki je oskrbel Belokranjce s to moderno prometno povezavo, je tudi poskrbel, da kmečki fantje, ki so bili s tem ob svoj vsakdanji zaslužek, niso ostali brez dela. Zapletel se je v prvo svetovno vojno in Janeza Govednika je pobral že drugi val mobilizacije. Tako se je znašel v mreži strelskih jarkov v Galiciji, v toči, ki
je nenehno kosila mlada življenja. Ne ve razložiti, kako da je ostal živ. »Je pač tako,« pravi, »tudi po toči, ki uniči njivo pšenice, ostane tu pa tam še cel klas. Ko je šel ruski napad preko naših jarkov in je ležalo okoli mene vse pokošeno, sem se v zatišju smrti znašel sam. Bil sem živ in nepoškodovan, ne da bi vedel kako in zakaj.«
Štiri leta je prebil Janez v Galiciji, ob razpadu pa se je pridružil koroškim borcem ob Vrbskem jezeru. Vmes je šel še domov, daje pokopal očeta, potem pa se je zopet vrnil na najsevernejše branike slovenstva. Šele ko je bila stvar izgubljena, se je vrnil nadomačo kmetijo, kjer ga je čakal nov boj: bolj za obstanek kmetije. Bila je namreč zadolžena pa tudi številne dediče je mora izplačati. To mu je bila po dolgih letih trdega dela uspelo.
Ob večerih, ko Janez vzame v naročje svojega pravnučka Andrejčka, se ob domači mizi okoli njiju zbere vsa družina, Kmetijo je prevzel sin Tone, eden od osmih otrok, Janez pa komaj prešteje vse svoje potomstvo, saj ima vsega triindvajset vnukov in šestnajst pravnukov. Seveda se ne zberejo doma vsi, saj so raztreseni po vsej domovini, pa tudi, kot je to že navada v belokranjskih družinah, daleč po širnem svetu. Androjček, ki sedi na pradedkovem kolenu, je še premajhen, da bi razumel, ko mu pripoveduje o svojem življenju in o konjih, ki sovčasihsopihali v gorjanske klance. Pa tudi ko bo zrasel, ne vem, če se bo lahko še ozrl za vprežnim kolesljem, ki s konjsko vprego ubira samotno pot. Takrat bodo že drugi časi in drugi konji.
TONE JAKŠE
NAGRADA v SEVNICO
BOŠTJAN ŠTOJS iz Sevnice je tokratni nagrajenec. Žreb gaje izbral izmed številnih reševalcev naše 11. male nagradne križanke in mu dodelil knjigo Janeza Zupana Bržinci. Gre za novost na knjižnem trgu, ki pa seje že dobro uveljavila. Pisatelj opisuje v romanu življenje gorenjske vasi in njeno povojno spreminjanje, pri tem pa njegova pripoved ostaja ves čas zelo .berljiva.
tv Rešite današjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 18. aprila na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 13.
PRG3SČE
miSLJ
Po vzponu je lažje pasti, po padcu pa je verjetnejši vzpon.
I.ANDRIČ Ljubezen je naša druga preobrazba.
H. de BALZAC Svoboda je velikanska stvar za življenje vsakega od nas, še bolj pomembna pa za obstoj narodov.
J. VIDMAR
KEM. SIMBOL ZA OGLJIK
PREBIVALKA
OTOŠKE
0R2AVE
N0CN0
ZABAVIŠČE
DEL AVT. PODVOZJA
SESTAVINA
T0BAK0VIH
LISTOV
RAZČLENI-
TEV
SEST.: J. UOIR
POLOŽAJ
POMIRITEV
SPORA
UMETNOST /KEM. SIMBOL ZA FOSFOR
OGRSKA
ČASTNA
SLU2BA
S0D0B.
BRAZ.
PISATELJ
(JORGE)
ST. GR. POTUJOČI PE-VEC/EPOHA
►
NORO.
JUO. VER. BOGINJA UČITELJ 'MORJA/CR-NA 20LNA
DOBA
IZRAEL.
PREROK/
BAKHOVA
PALICA
SEKRETAR SKOJ-a (IV0-L0LA|/KRA-LJEV SIN
ALFI
NIPIČ
. KRILO RIM. LEGIJE/X
MIT. PREBI VALEČ OB MRTVEM MORJU
MESTO OB DONU/POKRAJINA V BIH
i AFR.ST0R-! ‘ KIJA/FR. j
-t—
KOMIK 1 IJACOUES)
KRAJ NA PASMANU/ NATRIJEV KLORID
STAR
DENAR/
GR.CRKA
2EZL0/
IVO
ZORClC
BAJESLOVNO BITJE
POVRŠINA
KONFLIKT
KEM. SIMBOL ZA BISMUT/ ZADNJE PREDIVO
BRUSNI
KAMEN
OBLAČILO
MERNIK
OBREČNA
ZVER
Bogastva zelene zakladnice
Rastline, ki so jih imeli za nekoristen plevel in grmičevje, postajajo zanimive — Papir, kavčuk, olja in maziva iz alternativnih virov
Ne pravijo našemu rodnemu planetu zaman modro-zeleni planet, saj ga pokrivajo modra prostranstva morij in oceanov, prav tako pa tudi zeleni plašč naj-raznovrstnejšega rastlinstva. Znanstveniki pravijo, da uspeva na Zemlji kakih 350.000 rastlin, od katerih pa človek uporablja le drobec za hrano in druge potrebe. Najširše gledano, človek izkorišča kakih 3.000 rastlin, zares intenzivno pa le okrog 100 različnih rastlin. A prav v velikem zelenem bogastvu Zemlje in v njegovi pestrosti so skrite ogromne zaloge, primerne za izboljšanje človekovega življenja. Treba jih je le načeti in spoznati, dokler je še čas. Zeleni plašč Zemlje se namreč na nekaterih delih hudo tga in guli — propadajo gozdovi in propadajo mnoge restlinske vrste. Z njimi pa propada še neodkrito in neizrabljeno bogastvo.
Vendar v zadnjih desetletjih le prihaja do premika. Ljudje so začeli gojiti in izkoriščati nekatere nove rastlinske vrste. Nekaj jih je na novo vzgojenih, nekaj pa je tudi takih, ki bi jih pred desetletjem še šteli za plevel in nekoristno zel, zdaj pa jih vse bolj čislajo in vse več uporabljajo, naj bo za hrano, za nadomestne vire energije, za pridobivanje gume, maziv, kozmetike ali papirja. Pogosto so tudi stranski proizvodi pri izrabi teh novih rastlin še koristni.
Med takšnimi novoodkritimi koristnimi rastlinami je tudi rastlina, ki raste kot divja na območjih severne Mehike in na jugozahodu Združenih držav Amerike. Pravijo ji guayula, oziroma poslovenjeno gvajula. Botaniki so odkrili, da ta divje rastoči visoki grm vsebuje precej kavčuka, podobnega tistemu, ki ga pridobivajo iz azijskega kavčukovca. Slednji je zelo pomemben vir za svetovno industrijo, saj s to ras-., tlino pokrivajo kar 97 odstotkov proizvodnje naravnega kavčuka.
Zanimivo je, da so za gvajulo in njene lastnosti vedeli že v 16. stoletju, ko so jo opisali španski osvajalci. Kot vir kavčuka so jo izkoriščali v obdobju prve svetovne vojne. Potem pa je azijski ka* včukovec zaradi bolj donosnega pridobivanja povsem spodrinil gvajulo in jo potisnil v pozabo. Tudi umetni kavčuk ni deloval v prid gvajuli.
In vendar je naravni kavčuk skoraj idealna surovina za izdelavo kirurškega orodja in avtomobilskih gum ter za izdelavo mnogih drugih proizvodov. Zato poraba in povpraševanje po naravnem kavčuku vse bolj naraščata. Ekonomisti so izračunali, da pridelek z vseh sedanjih plantaž in s tistih, ki bi jih še postavili, že čez. 20 let ne bo zmogel zadovoljiti vseh potreb. In zato ni čudno, če je zanimanje za gvajulo ponovno oživelo. Za pridobivanje naravne-,ga kavčuka iz guvajule se zanimajo Združene države Amerike, Južna Afrika, Indija, Avstralija, Argentina in celo Italija. Poskusno tovarno za predelavo gva-jule bodo še letos odprli v Teksasu, prihodnje leto pa bodo najbrž žc pobrali prvi pridelek s plantaže gvajule, ki sojo uredili v Arizoni.
A to so šele začetki, kot zatrjujejo strokovnjaki.
Druga zanimiva rastlina, ki zbuja vse več zanimanja, je mleček (euphorbia). Američani ji tudi pravijo »bencinska zel« zaradi soka te rastline, ki je močno podoben surovi nafti. Veliko te rastline divje raste po Kaliforniji in v nekaterih drugih predelih severnoameriškega kontinenta. S primernim izkoriščanjem mlečka bi v ZDA lahko na leto pridobili okrog 5 do 25 sočkov surove nafte na hektar kultivirane površine plantaže mlečka. Z genetičnimi izboljšavami pa bi se po mnenju nekaterih strokovnjakov dalo pridobiti tudi do 125 sodčkov »rastlinske« nafte na hektar.
Ta čas je na posebni plantaži v Keniji na preskušnji nasad mlečka, da bi strokovnjaki ugotovili, kako bi se dalo to rastlino gojiti v bolj suhih podnebnih razmerah. Če se bo izkazalo, da je mleček dovolj trdoživ, bi bil to pravi blagoslov za mnoge afriške države v polsušnem podnebnem pasu.
Posebno zanimanje velja tudi rastlini krambe (zanjo nimamo ustreznega slovenskega imena, ker pri nas ni poznana). S stiskanjem te rastline seda pridobiti olje, podobno olju iz semen repice. Uporabno je kot mazivo za dele strojev, ki so podvrženi visokim temperaturam, in za tiste dele, ki so v stiku z vodo. Olje te rastline je uporabno tudi za pridobivanje odličnega voska. Rastlina ima torej vrsto zanimivih uporabnosti, vendar uporaba in izkoriščanje krambeja še nista komercialno zanimiva, ker niso rešena tehnološka vprašanja, predvsem pa ne, kaj s strupenimi ostanki, ki so stranski proizvod pridobivanja olja iz te rastline.
MLADINA FOTOGRAFIRA — Pod tem naslovom so minuli petek v avli Krkine poslovne stavbe odprli republiško razstavo mladinske fotografije. Posvečena je 40-lctnicama ZOTK in Foto-kina kluba Novo mesto, kije ob pomoči delovnega kolektiva Krke razstavo tudi pripravil. Žirija je pregledala 330 fotografij 69 avtorjev iz domala vseh slovenskih klubov. Med posamezniki je od Dolenjcev prejel 2. nagrado za kolekcijo fotografij le Mitja Pelko iz FKK Novo mesto (na fotografiji mu plaketo izroča član žirije Janez Juvan). Med klubi so se fotografi o.š. Savo Kladnik iz Sevnice uvrstili na drugo mesto, člani FKK Novo mesto pa so bili četrti. (Foto: h Pavlin)
Med zadnjimi zelenimi novinci v svetu kulturnih rastlin omenimo kenaf, tropsko rastlino, ki zelo hitro raste. Gojiti sojo že začeli v Indiji, na Kitajskem in Tajskem. Zanimiva je predvsem kot surovina za izdelavo papirja. Rastlina raste tako hitro, da jo je že po enem letu rasti mogoče imeti za vir celuloze. Zaradi tega ji pravijo »enoletno drevo«. Čeprav proizvodnja celuloze iz kenafa ni tako donosna, kot je proizvodnja iz drugih dreves, se za kenaf zanimajo tudi visoko razvite države, saj je proizvodnja celuloze iz kenafa energetsko manj zahtevna. Danes je pač energija tisti najpomembnejši strošek, ki ga skušajo zmanjšati, ne nazadnje tudi v korist čistejšega okolja.
Omenili smo samo nekaj rastlin, primernih za industrijsko izrabo. V rastlinskem bogastvu Zemlje pa je še na stotine podobnih rastlin, ki bi jih lahko s pridom uporabili, le spoznati jih moramo, najprej pa jih seveda ohraniti kot živo zakladnico, iz katere bomo v bodočnosti zanesljivo znali poiskati marsikaj koristnega, česar danes ne vidimo. Zelenega plašča našega planeta ne smemo povsem obnositi, ostati mora za prihodnje rodove. Morda ga bodo znali tudi lepo pokrpati in zakriti zle luknje, ki smo jih naredili vanj zaradi kratkovidnih interesov.
MiM
(Vir: The Observer)
vaša zgodba
MOKRI KRST
Kdor meni, da je ribolov za živčno bolne in srčne bolnike, se moti. Le kako naj bi si na ribolovu pomiril živce, če je lahko poln presenečenj. Da je res tako, sem skusila že na svoj prvi ribiški dan.
Spominjam se, da je bil takrat lep in sončen poletni dan. Oblekla sem star očetov pulover, si nataknila škornje, na glavo posadila klobuk in odve-slala po KRKI navzgor proti prostoru, ki mi ga je opisal oče. Toda tam je bilo že nekaj drugih ribičev, ki so namakali trnke. Zato sem se odpravila naprej, dokler nisem prišla do kraja, ki se mi je zdel primeren. Vrgla sem sidro v vodo in začela loviti.
Oh, kakšen dolgčas! Dolgo dolgo se ni nič zgodilo. Zamašek se ni niti malo potopil. ,Že sem pomislila, da so se vse ribe iz Krke premaknile drugam, ko je nekaj potegnilo plovec pod površje. Brž sem zgrabila palico in vstala v čolnu. Zamajal seje in znašla sem se v vodi. Zaplavala sem nazaj k čolnu in se povzpela vanj.
Niti pomislila nisem na svoj plen. Že sem zagela veslati, da bi čimprej prišla domov, ko sem opazila, da čoln ne gre nikamor.
4
Okamnela riba, edina te vrste na jugoslovanskih tleh.
Okamnela riba iz Bele cerkve
Milijone let stari okamneli ostanek ribe — Nobene take na naših tleh — še ena najdba
Milijon nevarnih?
V ZDA je verjetno okuženih že milijon ljudi
Število obolelih za aidsom se v zadnjem času ni bistveno povečalo. V ZDA, kjer je teh bolnikov še vedno največ, beležijo 18.070 obolelih, smrtnih žrtev aidsa pa je bilo doslej 9.591. A bolj kot te številke strokovnjake skrbi nekaj drugega. Vse bolj se namreč strinjajo, daje število tistih ljudi, ki so okuženi z virusom aidsa, neprimerno večje. Ne govore o nekaj tisočih, marveč o najmanj milijonu ljudi. To pa je že očitna nevarnost epidemije. Tolikšno število nosilcev virusa aidsa predstavlja stalno nevarnost za razširitev te bolezni in okužb.
Doslej so v ZDA pregledali preko 2 milijona ljudi, predvsem iz zdravstvenih in drugih javnih služb, kjer zaposleni prihajajo v stik z obolelimi. Načrtujejo pa, da bi redno pregledovali tudi vse tiste, ki sodijo v katero od rizičnih skupin: homoseksualce, prostitutke, hemofilike, narkomane in spolne partnerje ogroženih. -Proti takim načrtom so zagovorniki zasebnosti. Menijo namreč, da bi bili na ta način pripadniki rizičnih skupin izpostavljeni pritisku javnosti in moteni v osebni svobodi. Govorijo o možnostih zlorabe rezultatov testov, četudi bi bili tajni, in o diskriminaciji določenih slojev prebivalstva.
Dokler pa zdravniki še nimajo v rokah zdravila zoper aids, je preventiva pravzaprav edino orožje v boju zoper to sodobno zlo. Zasebnost v takih razmerah ni več dovolj močan argument.
Kdor zanemarja telo, toliko prej postane njegova žrtev.
M. KUNDERA
V mehkem glinenem laporju ob cesti, ki pelje iz Šentjerneja v Belo cerkev, blizu nadvoza avtomobilske ceste, je Anton Ramovš našel okamnelo okostje ribe, staro nekaj deset milijonov let. Ta najdba je edina te vrste na Slovenskem in tudi v Jugoslaviji doslej niso našli okamnine enake ribje vrste.
Okamnina je dolga vsega 10 centimetrov. Kosti glave niso ohranjene, medtem ko je lepo razločiti 23 repnih vretenc, razvidna pa je tudi hrbtenica trupa, le da se število vretenc ne da razbrati. 'Ribica je podolžne, vretenaste oblike. Jugoslovanska strokovnjakinja Maja Paunovič iz Zagreba je določila, da gre za okamneli primerek ribe Clupea interme-dia iz terciarnega obdobja.
Kot je znano, je bila riba dobra plavalka, živela pa je v priobalnih vodah, kar potrjujejo tudi okamneli ostanki polžkov in školjk ob ribjem skeletu.
Med novejšimi najdbami okamnelih rib je tudi odkritje fosilnega okostja ribe Zeua ro-bustus. Našel ga je Bogoljub Aničič v lapornem skrilavcu pod Olimsko goro blizu Podčetrtka. Okamnina je odlično ohranjena.
Oba fosila sta shranjena v paleontološki zbirki na kateri za geologijo in paleontologijo pri ljubljanski univerzi. Število najdišč fosilnih ribjih ostan-
Zaupanje vase je' osnovna notranja vrednost, iz katere črpamo pogum, da se spoprimemo z nalogami, ki nam jih življenje postavlja.
H. PUHAR
Umetnost ni prijetna ali koristna igrača, marveč je tu, da bi odkrila resnico.
G. W. F. HEGEL
Zdravje družbe je samo v upoštevanju osebnosti posameznika v vsej njegovi raznovrstnosti in različnosti.
F. BUČAR
»Butelj,« sem si rekla, »pozabila si na sidro!«
Kaj sem hotela drugega kot ponovno v vodo, da sem osvobodila sidro. V drugo sem komaj še zmogla toliko moči, da sem zlezla nazaj v čoln. Preklela sem vse ribe tega sveta. Ko sem prijela palico, dajo vržem stran ali prelomim, sem začutila, da je plen še vedno na vrvici. V hipu me je jeza minila. Začela sem navijati vrvico in kmalu sem izvode potegnila ‘ lepo platicd: Vse moje težave so bile pozabljene. Položila sem ribo v čoln in vesela odve-slala domov.
Doma so bili seveda navdušeni nad mojim ulovom, da niso niti Opazili, kako sem od nog do glave premočena.
Le mama je viaeia, kako je. Omenila je nekaj, naj bi pustila ribolov. A bilo je prepozno, ribiška strast meje že zagrabila.
SHE1LA
BEZGOVE PIŠTOLE
Ko sem začel hoditi v osnovno šolo v Šmarjeti, sem se naučil veliko novega, a ne samo šolskih stvari, temveč tudi iger in fantovskih opravil, med drugim, kako se naredi bezgova pištola. Izvotljeno bezgovo palico smo napolnili z »municijo«, to je z ovlaženimi papirnimi zamaški, ki smo jo nato izpihavali z močnim pokom. Ta se nam je zdel od vsega še najbolj imeniten.
kov pa se je v Sloveniji tako povečalo na 10.
MiM (Vir: Proteus)
Pobegli zaklad
Diktatorjevo bogastvo
Več kot teden dni so imeli cariniki v vojaški letalski bazi na Havajih polne roke dela, da so pregledali in zapisali najdragocenejše predmete iz »osebne« prtljage padlega filipinskega diktatorja Ferdinanda Marcosa. Pobegli predsednik je skupaj s svojim osebjem, ki mu je sledilo na pot izgnanca, prinesel takšno goro »prtljage«, kot da je nameraval odnesti prav vse, kar je bilo vrednega v njegovi državi. Med prtljago je bilo 22 zabojčkov sveže natisnjenih filipinskih pesosov, za 278 karatov dragega kamenja, množina umetniških predmetov, delnic, zlata idr. Skratka, na tujih tleh se je znašel pravi pravcati zaklad. A kdo je njegov resnični lastnik, najbrž ni treba prav dolgo razmišljati, le veliko vprašanje je, ali bo filipinsko ljudstvo dobilo kdaj nazaj, kar mu je nekdanji »veliki in dosmrtni predsednik« naropal v času svoje vladavine. Nova filipinska predsednica Corazon Aquino je že vložila uradno zahtevo, da se naropano bogastvo vrne v domovino.
Toda dragocenosti, ki so-na havajski carini, so le drobec iz vsega bogastva, ki si ga je Marcos nakopičil. Površne in približne ocene govore o velikem bogastvu v nepremičninah in na tujih bančnih računih ter v delnicah: vrtijo se med 5 in 10 milijardami dolarjev, nekateri pa ocenjujejo, da gre vsaj za tako veliko številko. Po dokumentih, ki so jih našli v predsednikovi palači, imajo Marcos in člani njegove družine naloženega veliko denarja v švicarskih, brazilskih in bahamskih bankah, nakupljenih imajo precej nepremičnin v ZDA, med njimi trgovinsko središče na Herald Squaru v Man-hattanu in Lindemeru. A to je najbrž le vrh ledene gore vsega bogastva, skritega v še neznanih naložbah.
S takimi pištolami smo se dečki obstreljevali, nagajali deklicam in živalim. Zase vem, da sem jih krepko dobil okrog ušes, ko sem z bezgovo pištolo spodil kokljo z gnezda.
Sploh smo postali s temi pištolami tako nadležni, da so nam jih v šoli prepovedali. A kljub prepovedi se je dogodilo, da je moj sošolec Boris svojo pretihopatil v razred. Ko je učiteljica pisala v šolski dnevnik svoje beležke, je že počilo. Izstrelek je po nesreči učiteljico zadel v oko.
Boris seje prestrašil in hitro potisnil bezgovo pištolo k sošolcu Jožetu. Učiteljica je pregledala klopi in našla samo dve pištoli: eno pri Jožetu in eno pri meni. Tako smo nedolžni prišli na vrsto za kazen.
Učiteljica je menila, da bo bolj kot ona kazen izpeljal kaplan, zato je zadevo prenesla na njegovo uro. Ko je kaplan prišel v razred, je bilo njegovo prvo opravilo, da nama je pošteno naložil svojo merico z leskovo palico. Ta je bila takrat še obvezen šolski rekvizit. Še najmanj jih je po zadnji plati dobil sošolec Jože. Razlog je bil dokaj preprost. Ko je kaplan s palico mahal po Jožetovi zadnjici, se je od njegovih hlač dvigalo toliko prahu pod kaplanov nos, da je s kaznovanjem prej odnehal.
Bezgovih pištol pa po teh dogodkih nihče ni več nosil v
šol°'	JOŽE	LUŽAR
Črni petek v Kočevju
Mož do smrti zabodel ženo — Zaročenec grozil izvoljenki z nožem — Še smrt zaradi prevrnjenega
kombija
dežurni
poročajo
KJE SO TISOČAKI? — 51-letni Vlado Potočar iz Gorenjega Vrhpolja je 2. aprila prijavil miličnikom, da mu je neznan storilec dan poprej ukradel večjo količino denarja. Gre za okoli 100 tisočakov, ki jih je imel lastnik spravljene v stanovanju.
ODPELJAL SE JE S TUJIM MOPEDOM — V noči na 31. marec je neznanec šaril po parkirnem prostoru pred gostilno Majes na Hrastu in odpeljal kolo z motorjem, last Vlada Juršiča iz Velikega Cerovca. Tatu še iščejo.
IZTOČIL GORIVO — Neznan storilec je v noči na 30. marec iztočil iz avtomobila 61-letnega Franca Kneza iz Črmošnjic okoli 20 litrov goriva. Knežje oškodovan za blizu 4 tisočake.
MORAL JE PEŠAČITI — 2. aprila je izpred kina Krka v Novem mestu izginilo kolo z motorjem, last 23-letnega Novomeščana Marjana Petrinčiča. Slednji je oškodovan za okoli 80.000 din.
ŠE EN BREZ VOZILCA — Brez prevoznega sredstva pa je 4. aprila ostal tudi 19-letni Jernej Jakše iz Bršlji-na. Tudi on je svoje vozilce pustil pred novomeškim kinom Krka, neprevidnost pa ga je stala 70 tisočakov.
S KOLESOM PODRL PEŠCA
MALI SLATNIK — 35-letni Marjan Hren iz Smolenje vasi je 4. aprila ob 5.30 po desni strani ceste pešačil iz Smolenje vasi proti Ratežu. Na Malem Slatniku je pri hiši št. 8 izven prehoda za pešce prečkal vozišče, takrat pa je po njem s kolesom pripeljal 23-letni Marjan Rolih z Rateža. Slednji na kolesu ni imel luči, poleg tega je bila izredno slaba vidljivost, tako da je zadel pešca in ga zbil po tleh. Hren se je v nezgodi hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, Rolih pa je dobil lažje poškodbe.
KOČEVJE — 4. aprila je bil v Kočevju spet pravi črni petek. Začelo se je okoli 12. ure, ko je voznik osebnega avtomobila B. A. iz Kočevja na prehodu za pešce na Roški cesti pri hišni številki 43 zbil šoloobveznega otroka S. R. iz Šalke vasi pri Kočevju. Miličniki so ugotovili, da je bilo vozilo tehnično po-
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Posebne vrste storilec je v noči na 1. april obiskal posebno osnovno šolo v Črnomlju. Potem ko je odprl vse možne predale, je z modrim sprejem pobarval vsa stikala in kljuke po učilnicah. Za neznanim ljubiteljem modre barve stikajo sedaj možje v modrih uniformah.
• 21-letni Edo H. in leto dni starejši Branko B., oba iz Dob-ruške vasi, sta se 1. aprila šla poljedelca, le da sta si v nasprotju z
navadnimi zemljani izbrala za delo nočne ure: takrat sta obiskala klet 52-letnega Antona Trbanca iz Dobruške vasi in iz nje odnesla 100 kilogramov semenskega krompirja in 5 kilogramov čebule. Še preden jima je uspelo krompir posaditi, so ju prijeli miličniki.
• 60-letni Franc Hočevar iz Dobrave seje minuli četrtek na svojem motorčku odpravil v vinograd na Lisci. Vozilce je pustil pred zidanico, sam pa se odpravil na delo med trte. Ko se je hotel po napornem delu usesti na kolo in se odpraviti domov, seje zaman oziral za prevoznim sredstvom. Njegovo delovno vnemo je nekdo dobro vnovčil.
ZAZGAL TRAVO IN ODŠEL DOMOV
NOVO MESTO — 39-letni delavec novomeške poslovalnice Vektorja Vid Borse je 4. aprila čistil okolico poslovalnice. Okoli 12. ure je suho travo in ostale odpadke zažgal, sam pa odšel domov. Neprevidnost ga je hudo stala: ogenj seje hitro razširil po suhi travi in grmičevju do bližnje gostilne Pavlin in tam zajel gradbeni les, ki ga je imel gostilničar Franc Pavlin zloženega 40 metrov od lokala. Vrednost izgorelega lesa je ocenjena na okoli 300 tisočakov. Požar so pogasili novomeški gasilci.
Uničeni delovni stroji
Kdo je razbijal po delovnih strojih na Otočcu Škode za okoii 400 tisočakov
OTOČEC — Pravo vandalsko početje s škodo, ki so jo ocenili na preko
400.000	din, si je v času med 24. marcem in 2. aprilom privoščil neznanec, ki ga možje postave ta čas še iščejo.
Prva »žrtev« -neznanca je bil delovni stroj 46-letnega Rada Šked-lja iz Dolenjskih Toplic, ki je s
ŠE NERAZISKANA GOVORICA NOŽEV
KOČEVJE — »Govorico nožev pred hotelom Pugled v Kočevju« izpred 13 dni še vedno raziskujejo, tako smo zvedeli v ponedeljek. Na postaji milice še vedno niso dobili iz Kliničnega centra Ljubljana uradnega obvestila o prizadejanih poškodbah.
strojem pomagal pri komunalnem urejanju vasi Otočec. Storilec mu je, najverjetneje s kladivom, ki je bilo v kabini, popolnoma razbil armaturno ploščo, uničil brisalce, polomil ročice menjalnika, uničil hidravliko, nato pa vso notranjost kabine premazal z vazalinom. Škode je bilo za kakih 200.000 din.
V približno podobnem stanju sta po obisku vandalskega neznanca ostala tudi buldožer in nakladalec, last žužemberškega Gradbenika, ki sta stala parkirana ob Škedljevem stroju. Tudi na teh je neznanec razbil armaturni plošči in potrgal ključavnici na kasetah za orodje. Škodo na teh strojih pa ocenjujejo na novih 200.000 din.
Po zadnjih podatkih za storilcem še ni oprijemljivejše sledi.
manjkljivo, da je šofer vozil z neprimerno hitrostjo in da otroka ni opozoril s hupo, čeprav je videl, da namerava prečkati cesto. Otrok je bil hudo poškodovan in prepeljan v Klinični center v Ljubljano.
Ob 15. uri pa je prišlo na magistralni cesti med naseljema Stara cerkev in Breg do hude prometne nesreče. Prevrnil seje kombi, last taborniškega odreda »Bičkova skala« iz Ljubljane, ki ga je vozil A. P. iz Ljubljane. Pri tem je izgubila življenje sopotnica, študentka I. A. iz Ormoža, ki je študirala v Ljubljani, lažje pa so bili poškodovani štirje sopotniki in voznik. Vozilo je popolnoma uničeno.
Ob 15.45 pa so bili miličniki obveščeni o najbolj tragični zadevi, o uboju na Trati. Ugotovili so, daje T. A. iz Štalcerjev pri Kočevju, star 32 let, zabodel svojo ženo Sonjo. Z nožem jo je zadel v predel srca, zaradi česar je že na kraju dejanja podlegla poškodbam. Do uboja je prišlo pri sorodnikih na Trati v Kočevju. Vzrok, ki je pripeljal do tragedije, še ni znan. Zoper T. A. je zaradi kaznivega dejanja umora podana prijava.
Do večera tistega dne so morali miličniki še petkrat posredovati zaradi hujših kršitev javnega reda in miru na javnih krajih ali pa v stanovanjih. Najhuje je bilo, ko je mlajši moški grozil svoji zaročenki z nožem. To se je dogajalo v njenem stanovanju v Kočevju. Do poškodb pa ni prišlo, Jcer so mladeniča pomirili dekletovi starši.
Komandir postaje milice Kočevje Leopold Žnideršič nam je dejal, da je v Kočevju vedno več kršitev s področja javnega reda in miru, in to od nedostojnega vedenja na javnih krajih, žalitev strežnega osebja v gostinskih lokalih pa do ogrožanja varnosti v zasebnih stanovanjih in na javnih krajih ter žaljenja pooblaščenih uradnih oseb.
JOŽE PRIMC
Tragedija na železniškem prehodu
Tovorni vlak potiskal avto še kakih 300 metrov
ŠENTLOVRENC — 2. aprila okoli 16.30 je prišlo na železniškem prehodu v Šentlovrencu do hude nezgode, v kateri je izgubila življenja 56-letna Amalija Ostanek iz Martinje vasi.
Tega popoldneva je 26-letna Lilijana Ostanek iz Martinje vasi peljala osebni avto skozi Šent-lovrenc. Ko je privozila do križišča ceste z železniško progo, je zapeljala na tire v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri pripeljal tovorni vlak, ki ga je upravljal 48-letni strojevodja Jože Štepic iz Gorenje vasi pri Mirni. Trčenje je bilo neizbežno. Lokomotiva je zadela osebni avto v levi bok in ga potiskala pred seboj še preko 300 metrov. V hudem trčenju je 56-letna Amalija Ostanek zaradi dobljenih poškodb umrla na kraju nesreče, hudo poškodovana pa sta bila še voznica in komaj 5-letni Daniel Ostanek.
NEPREVIDNO POŽIGANJE TRAVE
ČRNOMELJ — 59-letni Kamilo Weiss iz Črnomlja je 4. aprila pri svojem vinogradu v Zapudju med vasema Zilje in Podklanec požigal rez-nice. Veter je ogenj hitro razširil po košenici do bližnjega gozda, tako da so morali posredovati okoliški gasilci, ki so jim na pomoč prihiteli celo kolegi iz Črnomlja. Požar so na srečo hitro ukrotili, tako da je škode »le« za
50.000	din.
PRESNETA ŽEJA
KOČEVJE — V noči od 31. marca na 1. april je bilo vlomljeno v skladišče restavracije kočevske Name, od koder pa je izginilo le nekaj pijače. Miličnikom je vlom priznal I. M.
Kamen ga je rešil noža
Prepir in pretep v samskem domu rudnika Kanižarica
KANIŽARICA — 1. aprila okoli 13. ure je prišlo v samskem domu ka-nižarskega rudnika do hujšega pretepa, ki se je končal z ne povsem nedolžnimi poškodbami. Pretepaško razpoloženi so bili 23-letni Marko Ninič, 26-letni Slavko Ninič,enakostari MuhamedTa-njič in 24-letni Tahit Tanjič.
Vse skupaj se je pričelo s sporom med Muhamedom Tanjičem in Markom Niničem. Slednji je med prepirom stekel v svojo sobo, pograbil nož in napadel Tanjiča. Ta je stekel na dvorišče, pograbil večji kamen, se z njim v roki vrnil v svojo sobo in se tam zaklenil. Ninič, ki je še zmeraj mahal z nožem, je razbil vrata Tanjičeve sobe, takrat pa mu je ta vrgel v glavo kamen in Ninič je padel v nezavest. Ob tem sta se pričela prepirati tudi Slavko Ninič
in Tahir Tanjič in kmalu se je tudi njun prepir končal s pretepom. In posledice? Niniča so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, Tanjiču pa so prvo pomoč nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu. Pretep je povzročil tudi nekaj materialne škode, v samskem domu sojo ocenili na preko 50 tisočakov.
Poizkus posilstva
EKSPLOZIJA POŠKODOVALA OTROKA
BOŽAKOVO — 2. aprila okoli 19. ure je prišlo do hude nesreče, v kateri se je poškodoval 12-letni Boštjan Kozjan iz Božakovega pri Metliki. Boštjan je bil tega dne doma s staro mamo, popoldne pa je odšel v očetovo delavnico, kjer je najverjetneje natlačil v prazen tulec ali podoben predmet vžigalno snov od vžigalic, zraven pa še narezano pločevino. Na vse to je nastavil žebelj in po njem udaril s kladivom. Ob tem je predmet razneslo, Boštjan pa se je poškodoval po obrazu, prsnem košu, eksplozija pa mu je odtrgala tudi palec in kazalec leve roke.
Istega dne je mladenič zagrešil še tri rope
KOČEVJE — V sredo, 2. aprila ob 5.45, je mlajši fant iz Kočevja skušal posiliti mlajšo žensko. Zgodilo se je na kolovozni poti med Trato in Trdnjavo v Kočevju, kjer jo je napadel in vlekel s poti. Vendar se mu je ubranila, zbežala in dejanje prijavila miličnikom. Storilec je odšel v službo, ko pa je zvedel, da ga iščejo miličniki, je pobegnil preko tovarniške ograje in se napotil peš proti Ljubljani.
Na avtobusnem postajališču v Pra-pročah pri Ortneku, kije na razmeroma osamljenem kraju, je nato napadel mlajšo žensko, kije čakala na avtobus. Davil jo je z vrvjo, ko pa je ženski že pohajala sapa in seje spustila na kolena, ji je vzel torbico in zbežal. Spotoma je vzel iz torbice denarnico, odvrgel torbico, nato vzel iz denarnice denar (1.000 din) in odvrgel še denarnico...
Od tam se je napotil proti Ljubljani in zvečer izvedel še dva ropa, in sicer na podoben način kot prvega. Še tisti večer pa so ga prijeli miličniki postaje milice Ljubljana-Center. Zoper njega je že podana ovadba zaradi poizkusa posilstva in ropov temeljnemu javnemu tožilstvu.
J. P.
GOSTILNA JE POLNA, KAJ PA VARNOST? — Takšna podoba se ponuja skorajda vsako delovno dopoldne pred gostilno Kos v Mačkovcu. Minulo sredo je bilo ob 11. uri ob cesti parkiranih kar 7 kamionov raznih velikosti in nosilnosti, prav toliko pa je bilo tudi osebnih avtomobilov. Gostilna je bila polna, kaj pa varnost? Cesta vpadnica v Mačkovcu je od vseh, ki vodijo v Novo mesto, v najslabšem stanju, nima pločnikov in je zato terjala že precej življenj. Na koncu zapišimo, da ne pijejo vsi ti šoferji cockte In so nevarni tudi potem, ko zapuste to črno parkirišče. (Foto: J. P.
Z AVTOMOBILOM TRČIL V SKALO — 43-letni Alojz Steiner iz Črnomlja seje 4. aprila ob 21.30 peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti med Tančo goro in Starim trgom.
Ko je pripeljal v Vrhgoro, ga je zaradi prevelike hitrosti v levem nepreglednem ovinku zaneslo, tako da je zapeljal na vsek in se s prednjim delom avtomobila zaletel v skalo, od tam pa je vozilo odbilo in še je prevrnilo. V nezgodi se je poškodoval 33-letni Leopold Adlešič iz Črnomlja, ki pa je iskal zdravniško pomoč šele 5. aprila, ko so ga z rešilcen) prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
NA NJIVI SEJE PREVRNIL —6. aprila se je 45-letni F-lorjan Mlakar iz Dolenjih Kamene peljal z osebnim avtom iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Pri Gradišču ga je dohitel voznik osebnega avtomobila, ga prehitel, vendar je Mlakar nato ponovno prehitel vozilo pred seboj. Pri tem je zapeljal v desno na rob bankine, zdrsnil na njivo in se prevrnil. Laže sta se v nesreči poškodovala voznik in sopotnica, 42-letna Štefka Mlakar. Oba so prepeljali po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico, od koder pa so ju že odpustili v domačo nego. Materialno škodo so ocenili kar na milijon dinarjev.
rfEinr^r^inrr^i
GIP »PIONIR« NOVO MESTO ZA ŠOLSKO LETO 1986/87 RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTIPENDIJE:
PROGRAM
Poklic
Štev.
šti-
pen-
dij
II. zahtevnostna stopnja				
1.	gradnja	—	zidar, tesar, železokr.*	40
2.	obdelava lesa	—	lesarski delavec	2
3.	obdelava kovin in upr.			
strojev		—	monter instalacij*	4
IV. zahtevnostna stopnja				
1	gradnja	—	zidar, tesar, železokr.	115
		—	pečar*	5
		—	kamnosek*	5
2	keramijska dejavnost	—	keramik*	5
3	pleskarstvo	—	slikopleskar*	10
4	kovinarstvo in strojn.	—	ključavničar*	10
		—	avtoklepar	2
		—	stavbni klepar*'	5
		—	avtomehanik	7
		—	strugar	3
		—	orodjar	2
		—	monter ogrevalnih naprav*	8
		—	montervodovodnih naprav*	8
		—	monter klima naprav*	4
11	elektronika	—	avtoelektrikar	1
		—	mehanik-elektronik	1
12	elektroenergetika	—	elektroinstalater*	10
13	cestni promet	—	voznik avtomehanik	5
14. avtoličarstvo		—	avtoličar	2
V. zahtevnostna stopnja				
1.	gradnja	—	gradbeni tehnik	17
2.	kovinarstvo in strojn.	—	strojni tehnik	5
3.	elektronika	—	elektrotehnik	1
4.	elektroenergetika	—	elektrotehnik-energetik*	5
5.	rudarstvo	—	rudarski tehnik	1
6.	poslovno-fin. dejavnost	—	ekonomski tehnik	7
7.	naravoslovno matemat.			
	tehnologija	—	matematični tehnik	5
VI. zahtevnostna stopnja				
1.	ekonomska fakulteta	—	ekonomist	1
2.	gradbena fakulteta	—	gradbeni inženir	2
3.	fakulteta za strojn.	—	inženir strojništva	3
4.	elektrofakulteta	—	inženir elektrotehnike	3
5.	visoka šola za organ. d.	—	inženir organizacije dela	1
VII. zahtevnostna stopnja				
1.	ekonomska fakulteta	—	diplomirani ekonomist	3
2.	pravna fakulteta	—	diplomirani pravnik	2
3.	gradbena fakulteta	—	diplomirani inženir	
			gradbeništva*	12
4.	fakulteta za strojništvo	—	diplomirani inženir	
			strojništva*	8
5.	gradbena fakulteta	—	diplomirani inženir geodezije	1
6.	elektro fakulteta	—	diplomirani inženir	
			elektrotehnike*	5
		—	diplomirani inženir	
			računalništva*	2
6.	naravoslovno matema-			
	tična fakulteta	—	diplomirani inženir	
			matematike*	2
7.	biotehniška fakulteta	—	diplomirani inženir	
			lesarstva	1
Vsi poklici, ki so označeni z zvezdicami, so deficitarni, zato bodo učenci in študentje prejemali k osnovni kadrovski štipendiji še dodatek za deficitarnost, učencem na II. in IV. zahtevnostni stopnji pa nudimo še ostale ugodnosti: plačilo bivanja v domovih, nabavo šolskih potrebščin. Vloge na obrazcih Drž. založbe Slovenije (obrazec 8,40) dostavite na naslov: GIP Pionir, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37,68000 Novo mesto, najkasneje do 30. junija 1986. Ker želimo, da bi vloge dospele čimprej, priložite vlogi polletno spričevalo, oziroma potrdilo o vpisu ter ocene za tekoče šolsko leto, končno spričevalo pa boste dostavili po koncu šolskega leta. Vse informacije lahko dobite po telefonu 068-21-826 v referatu za izobraževanje.
281-15-86
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE TREBNJE
razpisuje
XII. NATEČAJ ZA POSOJILA IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE V LETU 1986
Razpisujejo se:
1. posojila organizacijam združenega dela in drugim organizacijam za nakup ali gradnjo družbenih najemnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve	40.000.000	din
2. posojila delavcem za nakup etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene stanovanjske
graditve	5.000.000	din
3. posojila delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš	20.000.000	din
4. posojila za preureditev podstrešij, dozidavo in nadzidavo zasebnih
stanovanjskih hiš	8.000.000	din
Natečaj za posojila pod zaporedno številko 1 in 2 je odprt do porabe sredstev, pod številko 3 in 4 pa do vključno 9. maja 1986.
S podrobnostmi natečaja se upravičenci lahko seznanijo pri OZD in delovnih skupnostih, krajevnih skupnos- • tih, Obrtnem združenju Trebnje in strokovni službi Stanovanjske skupnosti občine Trebnje.
ODBOR ZA GRADITEV, GOSPODARJENJE TER PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTNINI PREDSEDNIK Janez Mihevc 278/15-86
18
D0LENISKI LIST
Konec ligaških bojev pod koši
odbojka
II. ZVEZNA LIGA. zahod, 20. KOLO: PIONIR — PAKRAC PAPUK 3:0(15, 12, II)
Pionir: Vernig, Komadina.Gre-gurek. Babnik, Primc, Petkovič, Smrke.
LESTVICA: 1. Modriča Opti-ma 38 točk, 6. Pionir (tekma več) 20.
Novomeščani potujejo v soboto k ekipi Metalca.
L SOL, moški, 21. KOLO: MISLINJA — KOČEVJE 1:3 (10.-8, -6, -2)
Kočevje: Levstik, Bradač, Miklič, Polovič, Hvala, Marolt, Planina, Figar, Krivec, Obranovič, Narinič.
LESTVICA: 1. Salonit 36 točk, 10. Kamnik 16, 11. Turbina 14, 12. Kočevje 10, 13. ČIB Bovec o.
Kočevci igrajo v soboto doma z Brezovico.
I. SOL, ženske, 17. KOLO: MEŽICA — KOČEVJE 1:3 (9, -13, -9; -8)
Kočevje: Kljun, Kočevar. Hočevar, Urna, Turk, Gornik. Drobnič, Ahac.
LESTVICA: 1. Paloma Branik II 23,2. Partizan Tabor 26. 3. Partizan Vič 20, 4. Kočevje 20 itd.
Kočevke igrajo v soboto doma z ekipo Partizana Tabor.
rokomet
ŠOŠTANJ — PONIKVE 27:18 (9:8)
Ponikve: Jambrovič, Bambič 1, Finik. M. Strnad 4, D. Strnad 3. Drab 1. Kočevar, Urbančič 3, Podgoršek, Vrabec, Doblekar 6, Meglič.
LESTVICA: 1. Šoštanj 21. 2. STT Rudar 21, 3. Ajdovščina 20. 4. Inles 20. 5. Astra Jadran 20, 9. DVZ Ponikve 9, II. Krško 6.
Pari naslednjega kola: Ajdovščina — Inles, Usnjar — Špštanj, Krško — Ferrotehna itd.
L SRL, ženske: VETA — NOVO MESTO 18:20(6:9)
Novo mesto: Udovč, Pelko, Abazovič 2. T. Zupančič I, lličin 2. Žagar 1, E. Zupančič. Pate, Opruc 8, Jakše 4, Kramar 2. Butala.
ITAS — BRANIK 17:18 (11:7) Itas: Filipovič, Klarič, Abramovič, Fajfar 2, Križnar I, S. Jerič 5. M. Jerič 5, Bejtovič 4, Saftič, Vuk, Zalar.
BURJA — ISKRA 18:18 (7:9) LESTVICA: 1. Branik 21, 2. Iskra 21, 3. Novo mesto (tekma manj) 20, 10. Itas Kočevje 10.
Pari naslednjega kola: Veta — Itas' Kočevje, Iskra — Drava, Novo mesto — Olimpija itd.
košarka
I. SRL, moški, 14. KOLO:
INLES — USNJAR 32:24 (20:7) Inles: Gelze, Mihelič 2, Ilc 4, Lukič 1, Čirovič 5, Karpov 3, Lesar, Mate 9, Fajdiga 8, Parezanovič. , PARTIZAN — KRŠKO 20:21 (7:11)
Krško: Pereč, Capi 2, Kekič 2, Manček 5, Šerbec 5. Pirc 1. Junkar 2, Bizjak, Arnšek, Iskra, Glaser 4, Kastelic.
I. SKL, ženske, 18. KOLO: LABOD — METALSERVIS POMURJE 73:66(61:61, 37:32) Labod: Srebrnjak 16. Gal 2, Smrke l.Černoša 2, Bunc25, Aš 5. Adamič 22.
KONČNA LESTVICA: 1. Ilirija 32 točk 2, Labod Novo mesto 32. itd.
I. SKL, moški, KONČNA LESTVICA: 1. Slovan 42, 2. Nanos 39. 3. Libela 38. 4-. Helios 36, 5. Ilirija 35, 6. Novoles 34 itd.
Labodove igralke druge, Novolesovci igralci pa šesti v I. SKL
zgrešili zastavljena cilja
Oboji le za las
Republiški ligaški košarkarski boji so končani. Igralci novomeškega Novolesa resda počivajo že od prejšnjega tedna, saj so srečanje zadnjega kola odigrali že vnaprej, dekleta pa so se v soboto z zmago nad Metalservisom iz Pomurja dostojno poslovile od letošnje izredno izenačene in razburljive borbe za naslov prvakinj.
Izenačeno kot še nikoli
Ogorčena borba za vrh lestvice tako v moški kot žen- ______________ski	republiški	rokometni	ligi______________
Niti najstarejši poznavalci rokometa ne pomnijo, kdaj bi se v republiških ligah bil tako ogorčen boj za vrh lestvice.
Pri fantih je kar pet ekip na vrhu z vsega •očko razlike, medtem ko bodo pri dekletih odločale o naslovu ekipe Branika, Novega mesta in Itasa, ki jih prav •ako loči vsega točka.
Najprej nekaj o sobotnih rezultatih \ moški ligi. Inlesovi igralci so vknjižili načrtovani točki, kot zanimivost pa naj omenimo, da so bili Ribničani Pred rekordno zmago, saj so proti Usnjarju v prvem polčasu vodili že z 20:7.
Na vrhu lestvice sta tako s po 21 točka-nii Šoštanj in Rudar, ki je v soboto v derbiju kola opravil z Ajdovščino,
Iztok Blas, zmagovalec regijskega šahovskega prvenstva za mlajše Pionirje.
Uspeh mladih šahistov iz Posavja
V Hrastniku je bilo regijsko šahovsko prve-____________nstvo____________
HRASTNIK — Društvo prijateljev mladine in ŠK Hrastnik sta pred dnevi pripravila letošnje posamično pionirsko šahovsko prvenstvo Zasavja ip Posavja. Tekmovanja so se udeležili najboljši mladi šahistiinšahistkinjeiz Litije, Zagorja, Trbovelj. Hrastnika, Sevnice, Krškega in Brežic, skupaj pa je nastopilo 55 pionirjev in pionirk.
Za precejšnje presenečenje so poskrbeli mladi šahisti Posavja, še posebej velja to za lj-letnega Iztoka Blasa, učenca OŠ Savo Kladnik iz Sevnice, ki je postal regijski prvak med mlajšimi pionirji. Re_-zultati. mlajši pionirji: 1. Blas (OŠ Savo Kladnik), 2. Vrtovšek (Krško), 3. Blagotinšek (Hrastnik); mlajše pionirke: 1. Poznič (Zagorje), 2. Bukovšek (Zagorje), 3. Bogovič (Sevnica); starejši pionirji: I. Podlesnik (Hrastnik), 2. Kos (Krško), 3. E. Blas (Sevnica), starejše pionirke: I. Smrkolj, 2. Sešlar (obe Zagorje), 3. Papež (Sevnica), itd.
medtem ko imajo Ajdovščina, Inles in Astra Jadran po 20 točk. In že v soboto bo ena teh ekip vsaj začasno izpadla iz kroga najožjih kadnidatov za prvo mesto, saj se bosta v Ajdovščini pomerili vrsti domačih rokometašev in Inlesa. In če vemo, da Ribničani najbolje igrajo prav proti najmočnejšim nasprotnikom, potem smo lahko pred sobotnim srečanjem optimisti.
Najbolj razburljivo srečanje sobotnega kola v ženski ligi je bilo brez dvoma v Škofijah med Burjo in Iskro. Šentjernejčanke so po ogorčeni borbi osvojile točko in tako še naprej ostajajo v borbi za vrh, v najugodnejšem položaju pa so ta čas igralke Novega mesta. Novomeščanke so namreč zmagale na vročem terenu v Ljubljani nad Veto, imajo pa še eno neodigrano tekmo s kočevskim Itasom. Zmaga jim v tem srečanju bržkone ne more uiti, kar seveda pomeni, da bodo prevzele vodstvo na lestvici.
Težko je bilo dekleta po usodnem porazu prejšnjo soboto v Ljubljani z Ilirijo motivirati za tekmo s Pomurjem in pokazalo se je, da takšna bojazen trenerja Šventa ni bila brez osnove. Novomeščanke so se borile, vendar njihova igra še zdaleč ni bila taka, s kakršno so na primer jeseni nadigrale svoje nasprotnice. Gostje so bile domala ves prvi polčas v prednosti in Novomeščanke so jih ujele šele ob koncu tega dela. Do prave drame pa je prišlo v zadnji minuti tekme. Gostje so minuto pred koncem vodile s 4 točkami prednosti, takrat pa so gostiteljice prestregle podajo in zmanjšale na vsega koš razlike. Višek razburljivosti je bil, ko so Novomeščanke vnovič osvojile žogo in le 5 sekund pred koncem je Violeta Bunc izsilila prekršek. Gos-
ZMAGA ZLATE SELEKCIJE
RIBNICA — V športni dvorani sta se minuli teden pomerili ekipi Zlate selekcije iz Ljubljane in ribniškega Ri-ka. Ljubljančani so zmagali s 5:4, srečanje pa si je ogledalo kar okoli 2.500 gledalcev. Izkupiček od prireditve je namenjen Zvezi paraplegikov Slovenije.
APRILSKI TURNIR KASTELCU
NOVO MESTO — 20 šahistov seje pred dnevi pomerilo na hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Novo mesto za mesec april. Zmagal je Kastelic, kije zbral 16 točk, sledijo pa; Rud-man 14.5, Brajkovič 14, Simeunovič 13, Picek 12, Milič 10, Bedič 10 itd.
MLADI PLESALCI TEKMOVALI
TREBNJE — Pred dnevi je bilo v športni dvorani OŠ Jože Slak-Silvo v Trebnjem srečanje mladih plesalcev Dolenjske, ki se ga je udeležilo kar 80 parov 10 osnovnih šol. Ekipno je v tekmovanju 7. in 8. razredov zmagala OŠ Katja Rupena, posamično pa par Sebastjan Podobnik-Mojca Vovk. Med mlajšimi pari od 3. do 6. razreda je ekipna zmaga šla v Dobovo, posamična pa njihovemu paru Miroslav Kovačič-Zdenka Deržič. Omenimo še, da je med disko_ plesalci zmagala Alenka Mišja iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj, v break danceu pa Rašo Rastoder iz OŠ Katja Rupena Novo mesto.
SMUČARSKI TEKI NA
SODRAŽICA — TVD Partizan jev nedeljo pod pokroviteljstvom OO ZZB iz Ribnice pripravil tradicionalne smučarske teke za memorial Majde Šilc. V lepem sončnem vremenu so največ pokazali tekači iz Logatca. Rezultati, pionirji: Prezelj; pionirke: Sečur in Malnar; moški od 16 do 25 let: Marn (vsi Logatec); moški od 26 do 40 let: Kalanj (Šutna); moški nad 40 let: Černivec (Mirna); ženske do 30 let: Petkovšek; ženske nad 30 let: Malnar (obe Logatec).
M. G-č.
Novomeščanke presenetile
Čeprav oslabljene, so rokometašice Novega mesta dosegle izreden uspeh v zahodnonemškem Braun-________-	schvveigu
Konec minulega tedna so se iz gostovanja v zahodnonemškem Braunschtvei-gu vrnile rokometašice Novega mesta. Dekleta trenerja Janeza Štruklja so zabeležile lep uspeh, saj so v močni konkurenci 26 ekip iz Izraela, Danske, Švedske, Norveške, Švice, Nizozemske, Belgije, Francije, Grčije in Zahodne Nemčije osvojile izredno 3. mesto. Ob tem pa velja omeniti, da je na tem prazniku rokometa v vseh kategorijah sodelovalo kar 186 ekip.
Ta doslej največji mednarodni uspeh novomeških rokometašic je še tolikanj večji, če vemo, da je ekipa nastopila oslabljena, saj v njej ni bilo Mr-šnikove, Jakšetove, Simončičeve, pa
»TvPJV 8*WN»HWE16
>r®w7
Osttrn
193«
:
vendar so dekleta pokazala hitro, borbeno in domiselno igro. Škoda le, da je imel trener Štrukelj na voljo premalo igralk za menjave, tako da so bile igralke ob koncu turnirja že precej utrujene.
%
Rezultati, predtekmovanje: Novo mesto — Bexhoevede (Norveška) 13:1 (9:0), Novo mesto — Accon KSV (Nizozemska) 9:2 (5:2), Novo mesto — HG Vahn (Švica) 6:0 (5:0) in Novo mesto —VFL Bienrode (Zahodna Nemčija) 11:4 (7:4), polfinale: Novo mesto — TSV Rothenuffeln (Vzhodna Nemčija) 8:4 (4:3), Novo mesto — Ikast 4:4 (3:2); za 3. mesto: Novo mesto — Aarshk (Danska) 6:5(4:1).
Ob koncu velja zapisati še, da so bile novomeške igralke sprejete izredno gostoljubno. ’
tujoči trenerje gostiteljicam v tem trenutku ' naredil veliko uslugo, saj je zahteval minuto odmora, tako da so se Novomeščanke dogovorile, kako izvesti zadnji napad. Bunčeva ni metala prosti metov, pač pa so Novomeščanke žogo metale s strani, prav v zadnji sekundi pa je Bunčeva dosegla koš in izsilila podaljšek. Ta je bil bolj ali manj formalnost, saj so gostje ostale na parketu z vsega štirimi in nato celo s samo tremi igralkami.
V treh dneh do štirih novih točk
Dve zmagi Pionirjevih odbojkarev v II. ZOL-zahod
V vsega treh dneh so prišli odbojkarji novomeškega Pionirja do štirih novih točk, ki sojih na lestvici II. zvezne lige-zahod pomaknile na 6. mesto, bolj ali manj pa je s tem tudi znano, da bo Pionirjeva ekipa ob koncu prvenstva najbolje uvrščena slovenska vrsta.
Novomeščani so v četrtek na željo igralcev iz Ljubinja vnaprej odigrali srečanje 22. kola in tekmo presenetljivo odločili v svojo korist. Rezultat 3:1 kaže zanesljivo zmago Novo-meščanov, ki so navdušili maloštevilne gledalce v športni dvorani pod Marofom. Pionirjevi igralci so namreč pokazali lepo in učinkovito igro, s katero so povsem razorožili goste, ki so v Novem mestu računali na zanesljive točke.
Svojo dobro formo pa so Novomeščani potrdili tudi v soboto v srečanju s Pakrac Papukom. Čeprav so se morali za zmago krepko potruditi, so se vnovič izkazali z zares dobro igro in prav škoda je, da niso v takšni formi skozi vse prvenstvo. Še posebej velja to za Komadino, ki je lani prvič oblekel Pionirjev dres, saj je šele v teh zadnjih dveh srečanjih pokazal svoje prave kvalitete.
B. B.
»BLOKARJI« TESNO VODIJO
SEMIČ — V okviru športno-rekreativnih tekmovanj, kijih pripravlja semiški TVD Partizan, so se pred dnevi tekmovalci te krajevne skupnosti pomerili med seboj v kegljanju. Nastopilo je 6 ekip, najboljša pa je bila Kašča (470 kegljev) 2. Blokarji (455 k.), 3. Vavpča vas (436 k.). Po sedmih športnih disciplinah še vedno vodijo Blokarji, ki so zbrali 59 točk. medtem ko jih ima Kašča 58, Semič pa 50. V teh dneh se bodo tekmovalci pomerili v šahu.
ENA ZADNJIH MEDKLUBSKIH PREIZKUŠENJ
METLIKA — V okviru priprav na letošnje kolesarsko sezono so se preteklo nedeljo na medklubskem tekmovanju pomerili kolesarji iz Novega mesta. Krškega in Metlike. Pionirji so prevozili 30 kilogramov na progi Metlika — Črnomelj — Metlika, mladinci pa 70 kilometrov iz Metlike na Vinico in nazaj. Ena zadnjih preizkušenj pred tekmovanji bo prihodnjo nedeljo v Krškem. Rezultati: pionirji B: 1. T. Vraničar, 2. B. Plesec (oba Metlika), 3. R. Staniša (Krka). 4. N. Petkovič (Metlika), 5. D. Skenderovič (Krka), pionirji A: 1. P, Badovinac (KRka). 2. T. Ivec (Metlika), 3. B. Mervar, 4. B. Fink (oba Krka). 5. B. Omerzel (Metlika), mlajši mladinci: 1. T. Krevs, 2. P. Judežfoba Krka), 3. M. Pečnik (Metlika), 4. M. Može (Krka), 5. A. Pahor (Metlika). V tej kategoriji in na tekmi sploh jejmel gotovo največjo smolo Otmar Šturm iz Metlike, ki je vozil v vodilni skupini in bi bil verjetno zmagovalec, če ne bi moral zaradi padca odstopiti. IVkd starejšimi mladinci so bili najboljši: 1. R. Golob, 2. D. Oklešen, 3. A, Strajnar (vsi Krka).
DRAGOCENI PRIZNANJI — Priznanji na sliki dovolj zgovorno govorita o doslej največjem mednarodnem uspehu novomeških rokometašic, ki so ga pred dnevi dosegle v zahodnonemškem Bra-unschtveigu.
KRATKE IZ KOLESARSTVA
• Član novomeškegat KD Krka Branko Novak jetedninatekmah vFranciji. V izredno težki etapni dirki »Po Normandiji«, na kateri je nastopilo 96 kolesarjev iz 16 reprezentanc, si je Novak prikolesaril zvezni razred športnika. Zasedel je 51. mesto v posamični razvrstitvi, ekipa Hrvatske, za katero vozi, pa je bila deseta. Tačas vozi Novak na dirki »Po Ardenih«.
• Jugoslovanska kolesarska reprezentanca seje v popolni sestavi, manjkal je le Smole, ki je bil na dirki v Avstriji, udeležila enodnevne dirke v Italiji. Na krožni dirki, dolgi 169,5 km, seje od Jugoslovanov v izredno močni konkurenci — nastopilo je kar 230 kolesarjev — najbolje odrezal Novomeščan Srečko Glivar. Osvojil je 29. mesto, le slabih 20 sekund za zmagovalcem, Italijanom Fond-riestom, v istem času kot Glivar pa sta skozi cilj pripeljala še Papež in Penko, medtem ko je Pavlič zaostal za zmagovalcem za 25 sekund. Zvezni kapetan Franc Hvasti je bil z dosežki naše najboljše vrste zadovoljen, saj so bili fantje vseskozi na čelu kolone.
• Kot že rečeno, se je Smole s skupino novomeških kolesarjev udeležil dvodnevne dirke v avstrijskem Stockerauu. V sobotni cestni vožnji na 132 kilometrov dolgi progi je zasedel 15. mesto, v skupini z glavnino pa sta pripeljala še Bojane in Božič. Popoln uspeh pa so doseglijiovomeški mladinci. Na 88 kilometrov dolgi proti je zmagal Šmajdek, 2. je bil Štangelj, čez 23 sekund pa sta se z glavno skupino skozi cilj pripeljala še Ravbar in Turk. Nakriterijski vožnji v nedeljo v Donaunislu pa je bil pri mladincih Štangelj 5. in Šmajdek 8., pri članih pa je Smole zasedel 12. mesto.
Prvenstva je torej konec. Novo-meščankam ostaja v tolažbo, da so dosegle svoj doslej največji uspeh, 2. mesto v I. republiški ligi, čeprav so bile vsega koš od tega, da osvojijo naslov prvakinj in mesto v II. zvezni ligi. Veliko manj obremenjeni so bili med prvenstvom igralci Novolesa. Vrh lestvice je bil zanje nedosegljiv, njihova igralska kvaliteta pa takšna, da se jim ni bilo treba bati boja za obstanek. Njihov končni izkupiček je zadovoljiv, čeprav bi lahko z nekaj več zavzetosti in športne sreče na nekaterih tekmah pristali še kakšno mesto višje. Navsezadnje je bil njihov cilj osvojitev 4. mesta, do katerega pasta jih na koncu ločili vsega dve točki. Brez dvoma ima trener Splichal na voljo dovolj kvalitetnih, predvsem pa izkušenih igralcev, ki so prav v srečanjih z najboljšimi ekipami v ligi dokazali, da jim do vrha ne manjka dosti.
B. B.
TENIŠKI KLUB IŠČE SKRBNIKA
NOVO MESTO —Teniški klub obvešča vse svoje člane, da lahko letno članarino poravnajo vsak dan med 7. uro in 14.30 v prostorih Mladinske turistične poslovalnice na Novem trgu. Obveznost morajo poravnati najkasneje do 1. maja.
Novomeški teniški klub išče honorarnega skrbnika igrišč v Portovaldu. Vse informacije je moč dobiti po telefonu 26-015, prošnje pa naj zainteresirani pošljejo do 20. aprila na sedež kluba. Slakova 5.
OBA NASLOVA V STARI TRG
TREBNJE — ŠK Trebnje je v soboto organiziral regijsko šahovsko prvenstvo za mlajše pionirje in pionirke. Najbolje so se odrezali mladi šahisti iz Posavja, saj so pobrali oba naslova. Pri mlajših pionirjih je zmagal Uroš Kobe (OŠ Stari trg ob Kolpi)_s 5,5 točke, sledijo pa: Gorše (OŠ Baza 20), 5,5, Lampret 5, Piškur (oba OŠ Stična) 5 itd. Med mlajšimi pionirkami je bilvvrstni red naslednji: Golobar (OŠ Stari trg), Zajc (OŠ Žalna), Rauh, Zajc, Maršenič (vse OŠ Stari trg ob Kolpi) itd.
V soboto kolesarski sejem
Vrata novomeške športne dvorane bodo od-prta od 9. do 17. ure
NOVO MESTO — Kot smo na kratko že pisali, bo v soboto v novomeški športni dvorani pod Marofom tradicionalni kolesarski sejem, ki ga tokrat organizira KD Krka. Za kupce in prodajalce se bodo vrata športne dvorane odprla ob 9. uri. poleg prodaje in nakupa novih ter starih koles in športne opreme pa se bodo obiskovalcem sejma predstavili še člani dolenjskega kolesarskega sklada.
Organizatorji so pripravili tudi komisijsko prodajo koles, organizirana bo servisna služba, prav tako bo moč kupiti rezervne dele, na sejmu pa bodo sodelovali še nekateri zasebni izdelovalci športne opreme pri nas. Kot zanimivost naj omenimo, da se bodo obiskovalcem sejma predstavili proizvajalci kolesarske opreme in sosednje Italije.
Poleg vsega omenjenega bo v času sejma vrsta drugih dogajanj. V prvi vrsti velja to za prikaz filmov iz najtežjih m najatraktivnejših amaterskih in profesionalnih kolesarskih dirk po svetu, prav tako bo v soboto moč videti ponovitev nepozabnih dogajanj na lanskoletnem balkanskem kolesarskem prvenstvu v Novem mestu. Gostje sejma bodo nekateri člani naše državne kolesarske reprezentance.
KRŠKI KEGLJAČI VODIJO
SEVNICA — V nadaljevanju prvenstva v območni kegljaški skupnosti Posavja in Zasavja so tekmovalci KD Rudi Kepa iz Sevnice odigrali dvoje srečanj na kegljišču hotela Jadran v Radečah. Najprej so s 5.I94 — 4.889 premagali KK Senovo, nato pa so s 5.193 : 5.240 izgubili proti vrsti Krškega. ki tudi vodi na lestvici,-
J. B,
Spet na divje vode Kolpe
Zanimiva mednarodna tekmovanja bodo od 18. do 20. aprila — Najboljši domači in tuji kajakaši in kanuisti
OSILNICA — Od 18. do 20. aprila bo na Kolpi pri Osilnici spet mednarodno tekmovanje v kajaku in kanuju na divjih vodah. Organizirajo ga Kajakaška zveza Jugoslavije, Kajakaška zveza Hrvaške, kajak-kanu klubSIavija iz Zagreba in kulturno-športno društvo »Tone Ožbolt« iz Osilnice, medtem ko je pokrov itelj tekmovanja »Kolpa 1986« delovna organizacija Melamin iz Kočevja.
Doslej seje za tekmovanje prijavilo že okoli 150 tekmovalcev in 10 tujih iz 20 domačih klubov. Skoraj polovica tekmovalcev je iz tujine.
Prvega dne, v petek, 18. aprila.
bodo dopoldne in popoldne uradni treningi. V soboto, 19. aprila, bo ob 10. uri slalom za memorial Toneta Ožbolta, ob 17. uri pa spust za prvenstvo Hrvaške in izbirna tekma za reprezentanco. V nedeljo bo ob 10. uri slalom za prvenstvo Hrvaške in izbirna tekma za reprezentanco, popoldne pa še razglasitev rezultatov.
Tekmovanja na divjih brzicah Kolpe pri Osilnici so vedno zanimiva in privabijo gledalce od vsepovsod. Ogled tekmovanja je namreč prijeten izlet v to slikovito, neomadeževano in malo znano dolino, ki goste vedno gostoljubno sprejme.
J. P.
presenečen, če so s tehniko včasih manjše težave. Zelo težko pa je popravljati navade, saj te lahko brž vrže s tira. Danes se mi zdi, da mi je trikrat zatajila puška, saj je nekam čudno zaropotalo,« pripove-
S staro puško na prvenstvo
Novomeščan Slobodan Manojlovič prvič na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško
LESKOVEC — Eden redkih Dolenjcev in Posavcev, ki je na 3. prvenstvu Slovenije s serijskim zračnim orožjem v Leskovcu dosegel normo za jubilejno državno prvenstvo, ki bo 19. in 20. aprila v Hotinji vasi pri Mariboru, je 32-letni Novomeščan Slobodan Manojlovič.
Na republiškem prvenstvu je Slobodan, ki tekmuje za strelsko sekcijo leskovškega TVD Partizan, zadel 366 krogov. Rezultata je bil lahko vesel, kajti prvenstvo ni primerljivo z dosežki na treningih, ko je dosegel že 378 krogov.
Predvsem pa zadnje čase ni imel pravega časa in miru, da bi se zbrano pripravljal za tako pomembno tekmo. Pred pol leta se je Manojlovič spet preselil v Novo mesto, potem ko je zapustil Tovarno avtomobilskih prikolic v Brežicah in si kot inženir lesarstva poiskal delo v Novolesu v Straži.
»Pred leti so bili strelci v Brežicah kar uspešni, zdaj so v Posavju najboljši Sevničani. Resno sem se začel ukvarjati s streljanjem v ljubljanski strelski družini Rajko Škapin. Na republiških prvenstvih sem bil že nekajkrat, na državno pa sem se prvič uvrstil. Zadnje štiri leta sem v Leskovcu. Ni bilo najboljših pogojev, zdaj, ko je prevzel Arh, je bolje. Imamo puške, stare tudi po 10 let, zato ne smeš biti nič
Slobodan Manojlovič: »Na DP v Hotinji vasi se bom potrudil, da bom dosegel dober rezultat, vsaj 370 krogov.«
duje Manojlovič, ki ga ta šport pač veseli, sprošča. Seveda so_ zanj poleg rezultatov pomembni tudi odnosi, meni, da je v dobri druščini, zato bo ostal pri Leskdvčanih.
P,- PERC
NOVOLES, lesni kombinat TOZD TPP Novo mesto Trdinova 45, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Trdinova 45, Novo mesto,
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	električarja
pod naslednjimi pogoji: končana poklicna šola elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj (prednost bodo imeli kandidati elektromehaniki oz. obratni električarji) Delovno razmerje bodo sklenili za nedoločen čas, s poskusnim delom 60 dni.
Kandidati naj oddajo pismeno vlogo z dokazili na naslov: NOVOLES — TOZD Tovarna ploskovnega pohištva, Trdinova 45, Novo mesto. Rok za prijavo je 8 dni.
260/15-86
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska 18 68000 Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge
VODJA VZDRŽEVANJA
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pogoji: končana višja ali srednja šola gradbene ali strojne usmeritve, praksa na podobnih opravilih, vozniški izpit B kategorije.
Nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po dnevu objave na gornji naslov.
280/15-86
GIP PIONIR NOVO MESTO —
TOZD gradbeni sektor Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Krško, TOZD TOGREL in Delovna skupnost skupnih služb
razpisujejo na podlagi sklepov delavskih svetov TOZD gradbeni sektor Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Krško, TOZD TOGREL in Delovne skupnosti skupnih služb proste delovne naloge in opravila:
1.
2.
3.
4.
DIREKTORJA TOZD gradbeni sektor Novo mesto, DIREKTORJA TOZD gradbeni sektor Krško, DIREKTORJA TOZD TOGREL, DIREKTORJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB.
V skladu z 98. čl. Statuta TOZD gradbeni sektor Novo mesto, TOZD gradbeni sektor Krško in TOZD TOGREL ter v skladu s 93. členom Statuta Delovne skupnosti skupnih služb morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1 in 2:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih delovnih nalogah in opravilih,
— da imajo višjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 7 let prakse pri ustreznih delovnih nalogah in opravilih,
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 10 let prakse pri ustreznih delovnih nalogah in opravilih v gradbeništvu;
pod 3:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah in opravilih,
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah in opravilih v gradbeništvu;
pod 4:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih opravilih,
pod 1—4:
— da izpolnjujejo pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Kandidati bodo sprejeti naopravljanjedelovnih nalog in opravil za dobo 4 let.
Vloge z dokazili o izobrazbi, dosedanjem delu in življenjepisom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v zapečateni ovojnici s pripisom »Za razpisno komisijo za imenovanje direktorja DSSS, TOZD..............« na na-
slov: GIP »PIONIR« Novo mesto, kadrovski oddelek DSSS, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 8 dneh po sklepu delavskega sveta o imenovanju direktorja.
282/15-86
Mercator-KZ Krka TOZD Krmila, n. sol Bršljin 16 68000 NOVO MESTO
o.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
1. delavec na pripravi predmešanic II
2. skladiščni delavec
Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo. Kandidat bo sprejet za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter enomesečnim poskusnim rokom. Kandidati naj pisne prijavezdokazili o končani osemletki pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
276/15-86
CARINARNICA LJUBLJANA razpisuje v CARINSKI IZPOSTAVI V NOVEM MESTU
naslednja prosta dela in naloge:
carinski inšpektor za pregled in carinjenje blaga
Pogoji:
— diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike ali diplomirani ekonomist
— 2 leti delovnih izkušenj
— znanje enega tujega jezika
Poskusno delo je 3 mesece.
Pred odločitvijo o izbiri kandidatov bo opravljeno testiranje.
Osebni dohodek znaša cca 154000 din brez upoštevanja minulega dela.
Za zaposlitev se lahko javijo tudi pripravniki, s katerimi bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas. Osebni dohodek znaša 106.000 din.
Pisne prijave sprejema Carinarnica Ljubljana, Šmartin-ska cesta 152a, 8 dni po objavi razpisa.
262/15-86
GIP PIONIR Novo mesto TOZD MKI
razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
1.	skladiščnik v avtoservisu
Pogoji: dokončana šola za IV. stopnjo zahtevnosti poklica (trgovec ali avtomehanik)
2.	3 avtokleparji
Pogoji: dokončana šolaza IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj.
3.	3 avtomehaniki
Pogoji: dokončana šola za IV. stopnjo zahtevnosti poklica ustrezne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite v roku 15 dni na naslov: GIP »PIONIR«, kadrovska služba, Kettejev drevored 37, 68000 Novo mesto. Kandidate bomo o rezultatih razpisa obvestili v 30 dneh.
266/15-86
ŽG Ljubljana-ŽTO Novo mesto, TOZD za vleko vlakov, n. sub. o. Novo mesto, Kolodvorska 9
razpisuje po 98. členu Statuta TOZD in po sklepu DS TOZD za vleko vlakov Novo mesto dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA—DIREKTORJA
TOZD za vleko vlakov Novo mesto
Imenovan je lahko kandidat, ki poleg splošnih pogojev,
ki jih določa zakon, izpolnjuje še naslednje:
— da ima najmanj srednjo izobrazbo strojne ali §iektro smeri
— da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj
— da ima ustrezne organizacijske, samoupravne in moralne kvalitete za uspešno vodenje temeljne organizacije
— da ima strokovni železniški izpit iz urejenosti in varnosti prometa po pravilniku 646 o strokovni usposobljenosti delavcev določenih poklicev na JŽ.
TESNILA TREBNJE
Komisija za delovna razmerja Tesnila Trebnje na podlagi 16. člena pravilnika o delovnih razmerjih ponovno
oglaša
dela in naloge:
1.	izmenovodja proizvodnje I — 2 delavca
2.	strugar II, orodjar II, rezkalec II
3.	obdelovalec PTFE II
Pogoji:
— IV. stopnja kovinskopredelovalne smeri (strugar)
— 2 leti delovnih izkušenj
Mandatna doba traja štiri leta.
Pismene prijave z ustrezno dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na naslov: ŽTO, TOZD za vleko vlakov, Novo mesto, Kolodvorska 9.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa.
277/15-86
Pogoji:	.	.
— višja izobrazba strojne ali-organizacijske smeri in 3 leta izkušenj .
— poskusno delo 3 mesece
— dvoizmensko delo
Pogoji:
— IV. stopnja kovinskopredelovalne smeri (strugar, orodjar, rezkalec) in 3 leta delovnih izkušenj
— poskusno delo 2 meseca
— dvoizmensko delo
Kandidati vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na komisijo za delovna razmerja Tesnila Trebnje, 68212 Velika Loka.
O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
270/15-86
LESNINA LJUBLJANA, proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n. sol. o., Ljubljana, Parmova 53,
TOZD SINOLES, IVANČNA GORICA,
katere proizvodni program zajema proizvodnjo lesenega pohištva, proizvodnjo lesenih stavbnih elementov in njih montažo ter drugih končnih izdelkov,
PRIČAKUJE NOVE DELAVCE,
da bi s skupnim delom in prizadevanjem, z znanjem in sposobnostmi slehernega posameznika v temeljni organizaciji laže uresničevali naloge in začrtane programe.
Za vsa objavljena dela in naloge nudimo ustrezno nag rajevanje.
Komisija za delovna razmerja TOZD lesna proizvodnja, stavbni izdelki, notranja oprema, žagan les »SINOLES«, n. sub. o., Ivančna gorica, Stantetova 9,
VAS VABI,
da posredujete svoje ponudbe na naslednja objavljena prosta
dela in naloge
5.
6.
RAČUNOVODJA NORMIRCA v pripravi dela KURJAČA — ČUVAJA DESETIH MIZARJEV v proizvodnji PETIH LESARJEV v proizvodnji stavbnega in ploskovnega pohištva
PETIH POMOŽNIH DELAVCEV
za delo v proizvodnji stavbnega ploskovnega pohištva
Pogoji:
pod tč. 1. — višja strokovna izobrazba (VI. stopnja) ekonomske smeri — 4 leta delovnih izkušenj
pod tč. 2.
— srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) lesnesmeri
— 3 leta delovnih izkušenj
pod tč. 3.
— končana osemletka
— 3 — 6 mesecev delovnih izkušenj
pod tč. 4.
— srednja izobrazba (IV. stopnja) lesarske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
pod tč. 5.
— skrajšan program srednjega usmerjenega izobraževanja (III. ali II. stopnja) lesarske smeri
— 3 — 6 mesecev delovnih izkušenj
pod tč. 6.
— končana osemletka (I. stopnja).
Za vsa objavljena dela in naloge sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in zahtevamo pod tč. 1 trimesečno, pod tč. 2 dvomesečno in pod tč. 3 do 6 enomesečno poskusno delo. Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe na naslov: »LESNINA«—TOZD SINOLES, 61295 IVANČNA GORICA, Stantetova 9, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
272/15-86
Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, TOZD TES Brestanica,
objavlja prosta dela in naloge:
1.	ODVZEMANJE LEPENKE PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA
12 delavcev — za nedoločen čas
Pogoji: — končana osnovna šola — delo v treh izmenah
2.	ODVZEMANJE LEPENKE PRI ZLAGALNIH NAPRAVAH KARTONSKEGA STROJA
6 delavcev — za določen čas (nadomeščanje začasno odsotnih delavcev)
Pogoji: — končana osnovna šola — delo v treh izmenah
3.	ROČNO PAKANJE KARTONOV
1 delavec — za nedoločen čas
5 delavcev — za določen čas (nadomeščanje začasno odsotnih del.)
Pogoji: — končana osnovna šola — delo v treh izmenah
4.	SKLADIŠČENJE IN NAKLADANJE GOTOVIH IZDELKOV
1 delavec — za nedoločen čas
1 delavec — za določen čas (nadomeščanje začasno odsotnih delavcev)
Pogoji: — končana osnovna šola — delo v treh izmenah
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 10 dneh na naslov:
Tovarna embalaže Senovo 68280 Brestanica
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.	oe
275/15-ob
Maltit, pesek, voda — in malta za zidanje in ometavanje
je pripravljena
enostavna in gospodarna priprava, povečana mehanska odpornost, odlična obdelovalnost in sprijemljivost ter odpornost na zmrzovanje
to so odlike maltitne malte v primerjavi s klasičnimi apnenimi in podaljšanimi maltami
©®SALONIT ANHOVO
TOZD Blagovni promet, Kidričeva 20, 65000 Nova Gorica, tel: (065) 24-411
MOTORNE ŽAGE
Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi:
/Postroj ljubljana
LJUBLJANA, Celovška 34, tel. (061) 313-062 AGROTEHNIKA-GRUDA, Tržaška c., telefon 268-341 M ATALK A, Dalmatinova 2, telefon 327-261 TRGOAVTO, prodajalna Brežice
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD GRADNJE NOVO MESTO LJUBLJANSKA 47
objavlja naslednja dela in naloge
3 zidarjev 3 tesarjev 1 mizarja
POGOJI: IV. stopnja usmerjenega izobraževanja oz. poklicna šola za zidarje — tesarje — mizarje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Cestno podjetje Novo mesto — TOZD Gradnje, Ljubljanska 47, 68000 Novo mesto.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
273/15-86
OBVESTILO
Cestno podjetje Novo mesto-TOZD VVC Novo mesto obvešča vse uporabnike, da bodo v času odjuge na spodaj navedenih cestah v OBClNI NOVO MESTO omejitve osnih pritiskov. Omejitev osnih pritiskov je nujna zaradi slabega stanja posameznih cest, njihovega varstva ter varnosti prometa.
Omejitve veljajo od 10. 4. 1986 dalje do preklica. OMEJITVE NE VELJAJO ZA AVTOBUSE.
OMEJITEV OSNIH PRITISKOV V ČASU ODJUGE NA LOKALNIH CESTAH v letu 1986
Štev.		Dov. osni
ceste	ODSEK CESTE	pritisk v t
1	2	3
L-2501	Novo mesto — Uršna sela	5 t
L-2917	meja SO Grosuplje — R 327 (Poljane)	4 t
L-3601	meja SO Kočevje—Žvirče—Prevole—	
	Hinje—meja So Kočevje	4 t
L-5812	R 326 — Ajdovec — Lipovec — L 5812	4 t
L-5832	Novo mesto — Češča vas — Straža	4 t
L-5834	Dol. Toplice — Uršna sela — L 2501	5 t
L-5844	M-4 — Črmošnjice — Stopiče — Dolž —	
	M-4	4 t
L-5854	R 333 — Dolenje Mokro polje — Orehovica	—
	Šentjernej	5 t
L-5867	D. Krakovo — Stranje — Dobrava —	
	Zameško	4 t
L-5872	D. Maharovec — Draga	4 t
L-5888	Škocjan — Zagrad — Zbure R 332	4 t
L-7721	meja SO Trebnje — Mirna peč	4 t
L-7722	meja SO Trebnje — R 326 Cvibelj	4 t 269/15-86
Belokranjska trikotažna industrija »Beti« Metlika Delovna skupnost skupnih služb METLIKA, Tovarniška 2
ponovno razpisuje
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila Renault GTL J 4 — leto izdelave 1985, vozilo je karambolirano — ki bo dne 14.4. 1986 ob
10. uri za pravne osebe in
11. uri za fizične osebe v prostorih DO.
Izklicna cena je 370.000,00 din.
Ogled vozila je možen eno uro pred pričetkom dražbe. Udeleženci dražbe morajo pred pričetkom dražbe položiti varščino v višini 10% od izklicne cene, zastopniki družbeno pravnih oseb pa se morajo izkazati s pooblastilom. Prometni davek v ceni ni vračunan in ga plača kupec. Kupec mora kupnino vplačati in vozilo prevzeti v roku 5 dni po dnevu dražbe, in sicer po načelu »ogledano-sprejeto«.
274/15-86
KRKA, tovarna zdravil n. sol. o. Novo mesto
Komisija za odprodajo sredstev izven uporabe bo odprodala:
v ponedeljek, 14. aprila, na parkirišču v Ločni ob 14,30 počitniško prikolico Adria, tip K-450, s predšotorom — izklicna cena je 500.000 dinarjev; v torek, 15. aprila, ob 14,30 v Dolenjskih Toplicah pri restavraciji Rog garnituro bobnov — izklicna cena je 75.000 dinarjev;
v sredo, 16. aprila, ob 14,30 v Šmarjeških Toplicah pri zunanjem bazenu rabljen gradbeni material (vrata, umivalnike, ostrešje s kritino).
V izklicnih cenah je že vključen prometni davek, razen za prikolico. Za prikolico in bobne je potrebno pred licitacijo vplačati 10 odstotkov varščine.
283/15-86
ZADRUŽNA HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA Šeškova 15 — Ribnica
zbor delegatov
razpisuje v skladu s 24. členom statuta dela in naloge VODJE
Poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu o združenem delu, mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj
— da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 6 let delgvnih izkušenj
— da je moralno-politično neoporečen.
Kandidat, ki bo izbran, bo imenovan za 4 leta. Kandidat bo združil delo z delavci M-KZ Ribnica.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
ZADRUŽNA HKS Ribnica, šeškova 15 — 61310 Ribnica, s pripisom: »Za razpisno komisijo«.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.
271/15-86
E
Mercator
vse ** °*SoVO
stan°v
# barve, laki, premazi
# talne in stenske obloge @ delovni pribor
ta izbira na
Ssa-T*
gšp-®
Mercator - Standard Novo mesto
POSODOBITE SVOJO OPREMO IN POSLOVANJE 1 PRILOŽNOST ZA DELOVNE ORGANIZACIJE NA DOLENJSKEM
1
1
If
mladinska knjiga
knjigarne in papirnice
Mladinska knjiga vas vabi na predstavitev in demonstracijo najsodobnejše birotehnične opreme
• računalniškega sistema ATARI S20 ST+ In tiskalnikov
• mehanskih, električnih In elektronskih pisalnih strojev
• računskih, fotokopirnih In razmnoževalnih strojev s priborom
• kalkulatorjev, registrskih blagajn In video opreme
V NOVEM MESTU v četrtek 10. in petek 11. aprila v hotelu Metropol od 9. do 15. ure
Predstavljeno opremo boste lahko preizkusili in tako ugotovili, kaj potrebujete!
Pridite z vprašanji in zahtevami — radi vam bomo ustregli.
		▼ SLj.	i ti ii % | % |	jp | j
	^ 0 n!	yflJ	LilJJJuLtJ	■j
TEDENSKA
ra
Četrtek, 10. aprila — Matilda Petek, 11. aprila — Leon Sobota, 12. aprila — Lazar Nedelja. 13. aprila — Ida Ponedeljek, 14. aprila — Valerij Torek, 15. aprila — Helena Sreda, 16. aprila — Bernarda Četrtek, 17. aprila — Rudi
LUNINE MENE 17. aprila ob 11.36 — prvi krajec
BREŽICE: 11. in 12. 4. francoski film Hoja v senci. 13. in 14. 4. ameriški film Ne streljaj v dedinjo. 15. in 16. 4. angleški film Živa tarča.
ČRNOMELJ: 10. 4. film Deset minut do polnoči. 11. 4. ameriški film
Hundra. 13. 4. ameriški film Rambo. 15. 4. film Ponočni maščevalec. 17. 4. francoski film Hoja v senci.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 10. 4. filmsko gledališče — jugoslovanski triller Tretji ključ. Od 11. do 13. 4. ameriški fantastični film Zvezdne poti. 14. in 15.4. ameriški fantastični film Vrnitev Yedyja. 16. 4. angleški film Titanic (Noč, ki se pomni). 17. 4. revija odraslih pevskih zborov.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 11. do 13. 4. nemški film Ni majhnih ljubezni. Od 14. do 16. 4. italijansko-španski film Tuareg.
KRŠKO: 13. 4. avstralski film Ga-lipolje. 15. 4. ameriška komedija Zadnja ameriška devica. 16. 4. ameriški film Heidy.
SEVNICA: 10. 4. film Nočna izmena. 11. in 12. 4. film Pet zmajevih krempljev. 13. in 14.4. film Tarzan. 16. in 17. 4. film Za sinovo ljubezen.
službo dobi
TAKOJ ZAPOSLIM dva pohištvena mizarja. OD: od 70 do 120 tisoč. Tel. 22-703.
ZAPOSLIMO žensko s prakso v kuhinji. Lahko je starejša. Hrana in stanovanje v hiši. Gostišče pri Merici Orlanini, Ajševica 33, Nova Gorica, tel. (065) 25-500.
ZA DELO v strežbi sprejmem simpatično, pridno dekle, staro 18 do 24 let. Informacije na telefon (068) 72-224.
ZAPOSLIM dva delavca v cementni-narstvu. Jože KIC, Dobrava 54, Škocjan.
službo
POKLICNI VOZNIK B. C, E. D kategorije išče honorarno ali redno delo. Lahko kličete dopoldne (068) 49-091 ali naslov v upravi lista (1964/86).
stanovanja
ODDAM trisobno stanovanje. Milan Drašler, Birčna vas 63, Novo mesto.
DEKLE išče sobo s souporabo kuhinje in kopalnice v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1962/86).
motorna vozila
UGODNO prodam R-4GTL,letnik 1984. Zupančič Jože, tel. 26-123.
PRODAM 126 P, letnik 1984. Informacije na tel. 26-416.
PRODAM Z — 850, letnik 1985, Mrhar Bojan Ul. Milke Šobar 7.
PRODAM Z 750 LE, letnik 1983. Informacije na telefon 23-430, popoldan.
PRODAM Audi 60, letnik 1971. Informacije na telefon 20-238, popoldan.
PRODAM SIMCO 1000 LS, letnik 1976, pripravljeno za registracijo. Slavko Macedoni, Šmarjeta 11, Šmarješke Toplice.
JAVO 350 prodam. Može, V brezov log 4. Novo mesto. tel. 22-729.
'PRODAM ŠKODO Š 110, letnik 1969, v voznem stanju, neregistrirano, in gajbe za krompir. Franc Premru. Gruča 3. Šentjernej.
PRODAM LADO 1200, letnik oktober 1978, dobro ohranjeno. Martin Željko. Tribuče 1 a, Črnomelj.
PRODAM LADO 1500. letnik 1976, dobro ohranjeno. Franc Krašovec, Globočice pri Kostanjevici.
ZASTAVO 101, letnik 1982, in plinsko napravo prodam. Tel. 25-948 zvečer.
ZASTAVO 101, letnik 1982. prodam. Šašek, Mali Slatnik 37. Novo mesto.
RENAULT 4, letnik 1974. Tel. 21-404.
VW POLO GL Clasic, letnik 1982, 27000 km. prodam. Tel. 84-539, Miha Blažič, Dol. Polje 15, Straža.
APN 6. star 10 mesecev, ugodno prodam. Darko Novak, srednje Gr-čevje 10, Otočec.
UGODNO prodam R4GTL,letnik 1982. Telefon dopoldne 24-345, popoldne 84-955.
Z 101 C, letnik 1979. prodam. Jako-vac, Majde Šilc 12, Novo mesto.
GOLF JGL. letnik december 1980, prodam. Tel. 22-783 popoldan.
ZASTAVO 101 confort, letnik november 1979, prodam. Tel. 22-867 popoldne.
ŠKODO 120 LS, letnik 1980. z dodatno opremo registriran do aprila 1987, ugodno prodam. Rudi Ferlin. Dol. Leskovec. Brestanica, tel. 79-100.
PRODAM ZASTAVO 128. letnik 1985. Tel, 84-992, Boris Gomizelj, Šmarješke Toplice.
PRODAM rabljen pralni stroj Gorenje PS 664 bio S v dobrem stanju. Tel. 21-813.
PRODAM NOVO LADO 1200 S za 185 SM in Z 101 lux, letnik 1978. zelo dobro ohranjeno, garažirano, za 66 SM. Tel. 71-010 int. 499. od 8. do 10. ure dopoldan.
PRODAM Z 750 LE,v letnik 1984. Anton Krnc, Brezje 13. Šentjernej.
PRODAM GT 55. letnik 1984. Cena po dogovoru. Tel. 88-303.
R 4 TL, letnik 1984. prodam. Kostrevc. Mestne njive 7. Novo mesto, tel. 22-387.
FIAT 1300. letnik 1974, ugodno prodam. Tel. (068) 71-761.
ZASTAVO 101 SC, letnik 1980. ugodno prodam. Tel. 44-079 ali 44-301 int. 40. dopoldan.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA D1C, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA:	občinske konference SZDL
Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, SevnicainTrebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (novinarski servis in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, JožicaTeppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka80 din, letna naročnina 3. OOOdin; za delovne in družbeneorganizacije6. OOOdin, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 1.200 din, na prvi ali zadnji strani 2.400, za razpise, licitacije ipd. 1 600din. Mali oglas do 10 besed 700 din, vsaka nadaljnja beseda 70 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list,68001 Novomesto,Germova3,p.p.33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskegaser-visa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo rriešto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
PRODAM osebni avtomobil Z 128,
5 let. 35000 km. Informacije na tel. (068) 69-796 od 7,30 do 15,30.
126 P, letnik 1980, prodam. Telefon 22-441, int. 609.
126 P, letnik september 1980, prodam. Tel. (068) 25-063.
125 P, letnik 1977, po ugodni ceni prodam. Kovačič, Koroška vas 36, Novo mesto.
Z 101, letnik 1980, prodam. Telefon 21-078.
125 P, letnik 1977, prodam. Malino-vič, Ivana Roba 33, Novo mesto.
ŠKODO 105 L, letnik 1979, prodam. Papež, Jablan 17, Mirna peč.
Z 750 prodam. Kiren, Brusnice 94. ZASTAVO 750 lux, starejši letnik, registrirano do 27. 12., ugodno prodam. Tel. 69-708, Milan.
Z 101, letnik 1973, prodam. Sladič, Sajenice 5, Mirna, tel. 47-566.
PRODAM Z 750 in Z 101, letnika 1977. Rudman. Vrh pri Ljubnu 2, Novo mesto.
NOV avtomatic A 3 ML prodam. Tel. 21-912.
PRODAM tomos avtomatik 3, star tri mesece. Tel. 21-568.
GOLF JGL, letnik 1981. prodam. Štepec, V brezov log 10, Novo mesto, tel. 24-944.
ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Boris Markovič, Podturn 77, -Dolenjske Toplice.
ZASTAVO 101 comfort, letnik december 1980, prodam. Žagar, Laze 12.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel.
. (068) 23-577.
R 4 GTLJ, letnik 1984, prodam. Tone Uhan. Dol. Straža 96.
Z 750 SC, letnik 1979, prodam. Cvitko, Kostanjevica, Ulica talcev 12.
ZASTAVO 101, letnik 1981, prodam. Marija Šiško, Mali Slatnik-4, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Luštek, Dolnje Karteljevo 4, Novo mesto.
PRODAM R 4, letnik 1975, registriran, vozen, z novimi gumami, nov akumulator, za 10 starih milijonov. Marjan Gorenc, Zbure 38, Šmarješke Toplice.
AVTOMATIK, star 13 mesecev, prodam. Željko Zrilič, Jedinščica 8 c, 68000 Novo mesto.
' ZASTAVO kombi 850, izredno ohranjena, prodam. Cena ugodna. Jože Zrimšek, Lobetova 29. Novo mesto.
126 P-E, 85/10, prodam. Tel. 20-548, od 15. do 17. ure.
SIMCO 1005 LS, letnik 1978. prodam. Darko Kovačič, Hrastulje 6, Škocjan.
ZASTAVO 101 GTL (5), 1983, prodam. Slavko Klančičar, Dol. Toplice 131. Ogled od 18. ure dalje.
126 P, letnik 1976, prodam. Kocjan, Mirna peč 118.
TOMOS 15 SLC, letnik 1985, prodam. Tel. (068) 85-976r-
ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Tel. 26-900.
GOLF prve izdelave prodam ali zamenjam za manjši avto. Veliki Slatnik 20.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prevoženih 72500 km, registrirano do aprila 1987, prodam. Jeriček, Podgrad 33.
Z 101, letnik 1979, prodam. Tel. 25-767.
R 18, zelo dobro ohranjen, letnik 1982, prodam. Tel. 21-868.
ŠKODO 105 L, letnik 1981, prodam. Franc Pust, Hudeje 19, Trebnje.
Z 101 GTL, X/83 (21000 km) in ka-ramboliran ford taunus 17 M-kara-van, cel ali po delih prodam. Tel. 26-873.
PRODAM P 125 letnik 1976, registriran do marca 1978 in manjšo avto prikolico, dobro ohranjeno, tel. 26-669.
PRODAM Z 101, letnik 1981. Se-ničar, Mali Slatnik 6.
VOLGO prodam. Avdič, Jerebova 20, Novo mesto.
Z 101 comfort, letnik 1981, prodam. Mali Kal 3, Mirna peč.
Z 101 S, letnik 1978, prodam. Vidrih, Smolenja vas 45 a, Novo mesto.
UGODNO prodam razne dele za R 4 (streho, vrata, blatnike). Naslov v upravi lista (1963/86).
ZASTAVO 101, staro dve leti, prodam. Anton Kukenberger, Gor. Ponikve 20, Trebnje.
AMI 8, letnik 1973, v voznem stanju prodam. Avguštinčič, Trdinova 4, Trebnje.
kmetijski stroji
KOSILNICO Figaro (145 cm) prodam. Nagelj, Smolenja vas. tel. 25-227.
PRODAM Univerzal 445 s kabino in koso. Ivan Gradišar, Dobrova 29, Škocjan.
PRODAM nov trosilec 1500 za hlevski gnoj. Drago Mlakar, Rovišče 11, 68293 Studenec, tel. 89-234.
PRODAM nov elektromotor za pu-halnik, vrtno kosilnico, skoraj novo, Alpina. Ugodno! Kremesec, Metlika, CBE 9, tel. 58-422.
TRAKTOR Deutz (45 konj, 30 delovnih ur) ugodno prodam. Branko Kapš, Rožanec 5. 68340 Črnomelj.
TROSILEC mineralnih gnojil Tornado, brezhiben, ugodno prodam. Ferkolj, Kronovo, tel. 84-927.
PRODAM eno sezono rabljen mo-tokultivator Gorenje Muta s koso. Tel. 55-135.
TRAKTOR Fiat s kabino in kosilnico (500 delovnih ur) prodam. Jože Denžič, Gor. Lenart 66, Artiče, telefon 62-691.
PRODAM avtomatski sadflec za krompir in traktorski plug Slavonac. Slavko Kramžar, Maline 10, Trebelno.
TRAKTOR LINDMAR (20 KM) s hidravliko in kosilnico, letnik 1960, dobro ohranjen, ugodno prodam. Marjan Balja, Prigorje palih boraca 7, Savski Marof.
TRAKTOR Kramar 330 (Deutz) s koso prodam. Jože Brulc, Smolenja vas 69 b.
PRODAM traktor FIAT ŠTORE 402. Cvetko Kastelic, Dolž 30, Novo mesto.
PRODAM nov traktorski obračalnik SIP 1650. Berus, Cegelnica 51, Novo mesto.
PRODAM dvobrazdni plug in grablje »Sonce«. Janez. Kovačič, Drama 1, Šentjernej.
PRODAM traktorsko prikolico, nosilnost 3,51, enoosno, nekiper. Jože Slak, Jablan 1. Mirna peč.
UGODNO prodam mbtokultivator Gorenje Muta (8 KS). Štefka Dolinar, Drska 29, Novo mesto. Tel. 26-025.
TRAKTOR Štore 502, star 18 mesecev; prodam. Jože Kus, Pristava ob Krki 6, Podbočje.
TRAKTOR TV 730 in kosilnico Gorenje Muta prodam. Kastelec, Dol. Težka voda 23.
prodam
SMREKOVE DESKE razne debeline prodam. Franc Kobe, Dobindoi 17, Uršna sela.
PRODAM VEČJE število kostanjevih stebrov (SOH) za vinograd. Telefon 25-800.
PRODAM TV color Kerting Ma-riner, ekran 42, za 120.000 din. Informacije na tel. 24-362 popoldne.
PRODAM malo rabljeno kostanjevo kolje za vinograd. Telefon (068) 84-940.
PRODAM nekaj ton sena in otave. Kuzarjev kal 9, Novo mesto.
kupim
KUPIM elektromotor (4-5 KW) z 2800 obrati. Ivan Gnidic, Blanca.
KUPIM silokombajn in motor ali komplet traktor Ursus 335 za dele. Franci Žibert, Kladje 13, Blanca.
posest
PRODAM Iskrine električne škarje (nastavek), cena 1,5 SM. Tel. 26-416.
PRALNI STROJ Gorenje, nov, nerabljen, v garanciji, ugodno prodam za 8,5 SM. Telefon (068) 81-528.
PSICO z rodovnikom, pasme nemški ovčar, staro 10 mesecev, prodamo. Prodamo tudi pasjo uto — hišico. Farma prašičev, Pristava pri Krškem. Telefon (068) 75-714.
PRODAM novo avtoprikolico. Gazvoda. Črmošnjice 58, Štopiče.
PRODAM kolo Rog-Personal (10 prestav), še pod garancijo. Informacije na telefon dopoldne 24-541, int. 17, pop. 24-453.
UGODNO prodam opeko BH 4. Pokličite tel. 25-311.
PRODAM 1.500 kg sena. Grablo-vec, Vel. Videm 9, Vel. Loka.
KORUZO in seno prodam. Tel. 32-086, Šentjernej.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico in otroško oziroma samsko sobo. Telefon 21-209.
KLAVIRSKO hramoniko prodam. Eršte, Polhovica 3, Šentjernej.
KAŠČO 4,50 x 4,50 prodam. Franc Prosen, Luža 9, Dobrnič.
PRODAM 2000 kg sena. Tel. 44-784.
PRODAM zamrzovalno skrinjo Gorenje 310 1. Tel. (068) 20-336.
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam za 7 M. Tel. 47-097.
SENO, kakovostno, prodam. Anton Vidic, Zajčji vrh 18, Stopiče.
PRODAM gradbeni material v bližini Trebnjega (cement, opeka. apno. železo). Informacije na telefon (061) 266-067, v popoldanskem času.
ZARADI SELITVE prodam trajno žareče peči. televizijo ter drugo pohištvo. Brzin. Rimska 13, Trebnje.
GRADBENI LES. predvsem plohe, prodam po polovični ceni. Ogled je možen vsako popoldne na Trdinovi 11 a v Novem mestu.
PRODAM dva meseca staro škotsko ovčarkč Lesi. Telefon dopoldne (068) 51-032, Slak.
PRODAM košnjo trave na Hrastu pri Metliki. Marko Badovinac, telefon 22-349.
PRODAM novo prikolico za osebni avto ter 5 m' suhih hrastovih desk-debeline 3 cm. Jože Prah, Gor. Prekopa 12, Kostanjevica na Krki.
PRODAM cisterno Creina 1700 in vinograd (10 arov). Kolenc, Hmeljčič, Mirna peč.
PRODAM športno kolo na 5 prestav in tenis lopar head-clasic. Tel. 23-539.
KORUZO v zrnju ugodno prodam. Inforamcije na tel. 21-957.
3 m’ hrastovega lesa (5 in 8 cm) prodam. Klemenčič, Mrtvice, Leskovec, tel. (068) 72-444.
SENO, kvalitetno, prodam. Janko Hočevar, Zloganje 32, Škocjan.
KRAVO, dobro mlekarico, brejo 7 mesecev, prodam. Judež, Vel. Orehek 8, Stopiče.
PRODAM barvni televizor Gorenje. Ivan Novak, Raka 58, telefon 71-911, dopoldne.
PRODAM dve leti star črno-beli televizor. Franc Gracar, Majde Šilc 14. tel. 21-331.
POCENI prodam ročne električne škarje-za pločevino in brusilko 2 KW Iskra. Tel. 25-520.
PRODAM avtoradio s kasetofonom in moško kolo. Tel. 25-735, po 19. uri.
KOŠNJO SENA na Mihovici in v Čadražah-prodam. Karel Lenčič, Dol. Prekopa 41, Kostanjevica.
PRODAM večjo količino sena. Franc Barbo, Šmarješke Toplice 30.
KOŠNJO na Hrastovcu in Steden-čni prodam. Peter Radovan, Gor. Brezovica 10, Šentjernej.
OTROŠKO posteljo z jogijem prodam. Telefon 24-144.
PRODAM v Novem mestu pol hiše z vrtom. Šifra: PLAČLJIVO-VSEL-JIVO.
GOZD, vinograd in njivo v bližini Semiča prodam. Šifra: PRILIKA.
PRODAM 12000 m2 mladega gozda v bližini Mirne in Mokronoga. Informacije na telefon (041)216-551, Vesna Moharič, vsak dan od 16. ure dalje.
V LIBELJU pri Leskovcu prodam vinograd (22 arov) na terasah..Cena po dogovoru. Jože Župevc, Dolenja vas 6, Krško.
PRODAM ali zamenjam hišo na Lukovcu s podobnim posestvom na Gorenjskem ali Štajerskem. Jože Rihelj, 68294 Boštanj, Lukovec 33, ali telefon 82-215, ob večerih.
V BLIŽINI Sevnice ugodno prodam travnik (2000 m2), primeren tudi za njivo. Ponudbe pod šifro: »UGODEN NAKUP«.
V BORŠTU pri Ajdovcu prodam vinograd z vikendom. Informacije tel. (061) 574-155.
ZAMENJAM za njivo travnik ,v Šentjerneju ali v okolici (8 let star vinograd v Vrhpolju na ravnem sončnem terenu (razdalja vrst je 2 m, na žici z betonskimi stebri, ceplenk je 1080, v velikosti 28 arov). Jože Pavlič, Šentjernej.
PRODAM .18 arov vinograda z nedokončano zidanico na Ljubnu pri Drganjih selih. Partizanska 10, Novo mesto, tel. 23-252, 23-253.
HIŠO z zemljo v Mokronogu 122 (Preloge) prodam. Informacije: Dov-šek, Mokronog 122.
PRODAM 1 ha gozda, 2 njivi (ena od teh kmetijsko varovana) in 2 ha zemljišča (steljnik) za rekreacijo in pašo čebel na vrhu (1 km od gostilne pod Smreko). Informacije na telefon (068) 23-930.
razno
VERA GREGORČIČ, Ljubljana, Opekarska 6, preklicujem oziroma prepovedujem poseg na parceli številka 1565/3 in 1565/6, obe k.o. Smolenja vas. Kršitelje bom sodnijsko preganjala.
čestitke
Dragi mami PEPCI ŽAGARJEVI iz Birčne vasi iskreno čestitajo za njen praznik Joža, Ivan, Jože z družinami, Stane ter vnučki, ki ji pošiljajo 62 poljubčkov.
Naši ljubi in skrbni mami KRISTINI KRENOVI z Drganjih sel za 89-letnico prisrčne čestitke z željo, da bi bila bolj zdrava in nikoli žalostna! Ljubeče hčerke Eda, Anča, Marica, Ema, Vida in Olga z družinami.
7. aprila je praznovala 60. rojstni dan dobra in skrbna mama LOJŽKA ŽAGAR iž Birčne vasi. Še veliko zdravih in srečnih let ji želijo mož Rudi, hčerke Slavka, Ani, Marjetka z družinami ter sin Rudi. Vnučki pa stari mami pošiljajo 60 poljubčkov.
obvestila
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
KERAMIK KULETIČ izvaja keramična dela po zmernih cenah. Telefon 26-480.
CVETLIČARNA JAKŠE, Novo mesto, Šmihel 62, obratuje tudi ob sobotah popoldne in nedeljah dopoldne. Naročila sprejemam osebno in po telefonu 23-056 in po želji dostavljam. Se priporočam!
SERVIS Iskra in Elma-rowenta v Metliki, Breg revolucije, n.h. (nad Vinsko kletjo). Ivan PETRIČ, elektr-oinstalacije in popravilo gospodinjskih aparatov. Telefon: delavnica 58-649, stanovanje 58-467.
ŽAGAM drva v Novem mestu in izven Novega mesta. Tel. 21-360.
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove, nove, prodam. Delamo tudi vse vrste osovin in traktorske prikolice. Stane BULC, XVIII. divizije 79 (stara cesta Jurčkova pot) Ljubljana.
Pri zahvali za AMALIJO MLAKAR iz Dol. Nemške vasi 3L pri Trebnjem, ki je bila objavljena v prejšnji številki, je bila med žalujočimi pomotoma izpuščena hčerka JUSTI z družino, za kar se opravičujemo!
SENZIBILNO ZENSKO od 40 — 55 let želi spoznati vojni upokojenec— vdovec s srednjo ali višjo izobrazbo. Otto Jesih. Kočevje 4, 68340 Črnomelj.
PLASTIČNO OKRASNO KAPO avtomobilskega kolesa ALPINA sem našel na Mestnih njivah. Telefon 24-205.
IZGUBILA seje temnosivo-bela perzijska muca v smeri Dobruška vas Škocjan. Kdor jo bo našel, naj sporoči tov. Banu v Dobruški vasi ali na tel. (068) 25-369.
IŠČEMO na Dolenjskem kmetijo do 10 ha za živinorejo. Ponudbe pod šifro: »LJUBLJANA«.
MANJŠI PROSTOR v centru mesta za prodajo sveč najamem takoj, SVECARŠTVO Slavko ŠKEC, Gornji trg 23, 61000 Ljubljana.
ANSAMBEL
TONI HERV0L
S PEVCEMA ZDENKO IN ANDREJEM PINTERIČ
Prireja samostojni koncert dne, 13. 4. ’86 ob 15. uri V TREBNJEM in istega dne ob 19. uri NA SENOVEM. POZNAVALEC PROGRAMA VINKO ŠIMEK —"ŠRA-UFCIGER .
KAJ BO DELALA ZBORNICA?
BREŽICE — Medobčinska gospodarska zbornice Posavja se bo letos osredotočila na pripravo zasnov skupnih razvojnih programov pri izkoriščanju in predelavi gramoza, pri izkoriščanju geotermalnih voda, pri programih vodnega gospodarstva, turizma in nekaterih industrijskih dejavnosti, vezanih na pobude za skupen razvoj. Zbornica nadalje pripravlja
tržno tn ekonomsko ooueiuvo programov in soudeležbo pri oblikovanju družbenih planov posavskih občin. V načrtu ima še izdelavo variantnih predlogov za reorganizacijo urbanizma v regiji, program za skupen nastop in pospeševanje turizma v Posavju, izvajanje dogovora o kmetijskem zavarovanju, sodelovanje pri izdelavi in izvajanju sanacijskih programov ter sodelovanje z lskra-Deito na področju računalništva. Na vseh področjih, ki jih načrtuje, bo zbornica delovala kot povezovalka.
A?Ji
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
PETER
ČEMAS
s Preloke
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so bili v težkih trenutkih z nami, nam pomagali, izrekli sožalje ter darovali cvetje. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj in pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za lajšanje bolečin v zadnjih dnevih življenja. Zahvaljujemo se za podarjene vence Rudniku rjavega premoga Kanižarica, Gorenju Črnomelj, Beltu-TOZD livarna Črnomelj, KO ZZB in stanovalcem bloka. Moše Pijade 2, Črnomelj. Posebno se zahvaljujemo GD Preloka za organizacijo pogreba ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana, sin Peter, hči Marica z družino in ostalo sorodstvo
Izleti s posebnimi vlaki: SPOZNAVAJMO JUGOSI AVI.IO-
• ČRNA GORA (7. — 11. 5.) • MAKEDONIJA (14 — 18. 5) • VOJVODINA (25. — 2S. 6.) • BOSNA IN HERCEGOVINA (11. —
15. 6.).
Za prvi maj: Poljska, Rim in Neapelj, Benetke, Udine, Strunjan, Poreč, Izola, Pulj in Brioni, Sarajevo in Titovo Užice. Z avtobusi in vlaki.
• Sibirija — z letalom v septembru. Turčija — z letalom in avtobusom v avgustu, Moskva, Kijev, Leningrad — z letalom v juniju.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: TTG, turistična poslovalnica, Ljubljana, Titova 40 (nad Kora-barom), telefon:
061/325-646 in 325-651.
Zahtevajte programe po pošti!
ABC POMURKA Gostinsko podjetje Sevnica
objavlja prosta dela in naloge:
a) natakarja
za delo v PE Vogal Sevnica (nedoločen čas),
b) 2 natakarja
za delo v PE Bife na kopališču (nedoločen čas),
c) 2 snažilk
za delo na kopališču v Sevnici (določen čas: čas sezone).
Pogoji: pod a in b) končana gostinska ali trgovska šola — IV. stopnje zahtevnosti: delovne izkušnje 1 leto, izpit iz higienskega minimuma; poskusno delo 2 meseca, pod c) končana Oš, delovne izkušnje 6 mesecev, poskusno delo 1 mesec.
Prijave pošljite na gornji naslov komisiji za delovna razmerja v 15 dneh podnevu objave. Obvestilo o izbiri kandidatov bo poslano v 15 dneh po izbiri.
288/15-86
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto, Straža, n. sol. o.
TOZD SIGMAT Brestanica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
za nedoločen čas:
1. SAMOSTOJNI KLJUČAVNIČAR (1)
2. KLJUČAVNIČAR I. (1)
za določen čas 6 mesecev:
3. KLJUČAVNIČAR IV. (1)
Pogoji:
št. 1: VKV ključavničar, 5 let delovnih izkušenj št. 2:.KV ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj št. 3: popolna osnovna šola, priučitev 3 mesece
Poskusno delo za naloge pod št. 1 je 60 dni, pod št. 2 pa 45 dni.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES—TOZD SIGMAT, C. prvih borcev 20, 68280 Brestanica.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po izteku objave.
287/15-86
Od 14. — 26. aprila '86 20—28% popust pri
nakupu svetil Steklarne Hrastnik
Od 14. — 19. aprila '86 Izjemno ugodna ponudba
trenirk, pletenin, srajc bluz, nogavic... za vso družino
^fnama
Veleblagovnica v Ljubljani, Škofji Loki, Cerknem, Kočevju, Žalcu, Levcu,
T. Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem
Dragi naš dobri oče!
Ko v bridkih bolečinah in trpljenju zapuščen in osamljen v svoji rojstni hiši za vedno si zaspal, nikogar ni bilo. ki bi ti lajšal bolečine in ob tebi stal.
ZAHVALA
V 75. letu življenja je prenehalo biti dobro srce našega očeta in dedka
ALOJZA KLOBUČARJA
iz Uršnih sel 47
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, mu darovali vence in cvetje ter ga pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala tudi govornikoma za ganljive besede, GD Uršna sela in gospodu župniku Romanu iz Dolenjskih Toplic za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je 29. marca za vedno zapustil naš oče, ded in praded
LUKA JAKLIČ
iz Dol. Straže
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje ter pokojnika spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju urološkega in nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice za nego in lajšanje trpljenja. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za pomoč, podjetju Novoles-TOZD TVP, sodelavcem računovodstva DSSS, sodelavcem Novotehne in vsem ostalim darovalcem cvetja ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame in prababice
ANE ŠINKOVEC
rojene KERIN
iz Sel pri Raki
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo za vso pomoč patronažni sestri Milki Kranjc. Hvala sodelavcem iz Kremena Ravno in Novo mesto ter gospodu župniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: sin Lojze z družino, hčerke Eni, Julka, Milka, Zofka z družinami, zet Ivan z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu starosti se je končala življenjska pot našega dobrega moža, očeta, starega očeta, dedka in tasta
MAKSA ZUPANČIČA
iz Regerče vasi 80
Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, nam ustno in pisno izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebno se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Šmihel in Lovski družini Padež za organizacijo pogreba, Tekstilni tovarni Novoteks, sosedom, prijateljem in drugim, ki ste pokojnemu darovali toliko cvetja in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala govornikoma Dušanu Šegedinu in Tonetu Repovžu za ganljive besede slovesa, pevcem iz Šmihela, gasilcem in lovcem, ki ste mu izkazali poslednjo čast.
VSI NJEGOVI
m
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega brata, svaka in strica
JOŽETA UHANA
iz Gradišča 2 pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji Trimo iz Trebnjega za organizacijo pogreba in poslovilne besede ob odprtem grobu ter župniku za opravljeni obred. Iskrena hvala "tudi sosedom, vaščanom, delavcem SNZ občine Trebnje in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje ter ga pospremili do preranega groba.
Žalujoči: sestri in brata z družinami
Preljuba naša mamica, prezgodaj si odšla od nas, hiša pusta je ostala, a tebe od nikoder ni. osamele tvoje so poti.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša ljuba žena, mamica, hčerka in sestra
MARTINA MIHEV
iz Gornje Lokvice 31
Vsem, ki ste nam v hudih trenutkih karkoli pomagali, izrazili sožalje, poklonili cvetje, jo v tolikšnem številu spremili na zadnji poti, iskrena hvala. Zahvaljujemo se kolektivu KZ Metlika, PM Metlika, UNZ Novo mesto, VVZ Metlika, Osnovni šoli, SZDL Lokvica, LD Suhor. Posebna zahvala sosedi Mariji z Otonom, Stanki z Ivanom ter vsem ostalim sosedom in vaščanom, enako dr. Ivki. Iskrena hvala Anici Šuklje za poslovilne besede pred domačo hišo in.tov. Janezu Gačniku za besede ob odprtem grobu.	*
Žalujoči: mož Vlado, hčerka Nina, sin Uroš, mama, babica, tašča, sestri Ivanka in Marija zjdružino, Jelka in Alojz z družino ter ostalo sorodstvo
Bolezen ti strla življenje je mlado,	pustil si ženo, sina in hčerkici dve.
ki polno veselja, načrtov je b'lo.	nikoli ne bomo pozabili na te.
ZAHVALA
V hudih bolečinah nas je zapustil naš skrbni, komaj 35-letni mož, očka,
sin in brat
TONE POVŠE
iz Zagrada 11
Najlepše se zahvaljujemo zdravnikom, posebno dr. Morelu in dr. Janežu, ter strežnemu osebju kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, ki so mu pomagali in mu v najtežjih trenutkih življenja lajšali bolečine. Zahvaljujemo se sosedom za pomoč, posebno Povšetovim in Hrastarjevim, ter DO Dolenjka, Labod, Papirnici Radeče in vsem posameznikom za podarjene vence in denarno pomoč. Zahvala GD Zagrad za organizacijo pogreba in sosednjim društvom, ki so se udeležila pogreba. Hvala vsem trem govornikom za poslovilne besede, pevcem iz Mokronoga za zapete pesmi in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Tončka, otroci Brigita, Andrej in Marjanca, mama, sestra Fani s Karmen, teta Rezka in
ostalo sorodstvo
m*mm
mmmmmm
S
*
A
*
S
S
S
*
*
*
N
H
!
I
h
5
5
%
5
*
*
S
N
5
N
*
!
H
*
s
*
*
N
*
*
*
S
N
%
*
S
*
S
s
%
a'
A«*#««*
MILENA	JES
Žagarjevo priznanje sla doslej dobili te dve osnovni šoli na območju novomeškega Zavoda za šolstvo, OŠ Katja Rupena iz_ Novega mesta in letos OŠ bratov Ribarjev iz Brežic.
»Por do njega je zelo dolga, zato nam je najvišje družbeno priznanje toliko dražje,« je po vrnitvi s slovesnosti v Ljubljani dejala ravnateljica Milena Jesenko. »Vanj je vtkano dolgoletno zavzeto delo mnogih učiteljev, tudi tistih, ki so se že poslovili od rednega dela. pa pomoč celotnega okolja, saj brez povezave s krajem in njegove odzivnosti šola ne bi živela polnega življenja.« je dopolnila začeto misel. Z zadovoljstvom je povedala, da delovni program šole vsako leto širijo, vendar ga kljub temu vedno do kraja izpeljejo. Učitelji prizadevno vključujejo v pouk vse novosti in iščejo nove načine dela z učenci. Skoraj poldrugo desetletje že vodijo hospitacijske oddelke za učitelje brežiške občine na nižji in za prosvetne delavce posavskih občin na višji stopnji.
»Razvito imamo tudi mentorsko delo za učitelje začetnike in učence usmerjenega izobraževanja.,« je naštevala in omenila, da prihaja letos na prakso v njihovo šolo 74 učencev iz pedagoške usmeritve in da nihče ne odkloni dela z njimi.
»Prav je. da opozorimo na izredno lepo sožitje otrok«, je nadaljevala sogovornica, »čeprav imamo zelo pestro sestavo narodnosti. Nikdar doslej nismo imeli problemov zaradi nacionalne nestrpnosti. Sicer pa naša šola načrtno goji bratstvo že četrt stoletja. Ves ta čas sodeluje z osnovnimi šolami v Jugoslaviji. ki se imenujejo po bratih Ribar. Jubilejni srečanji za deseto in dvajseto obletnico sta bili v Brežicah. Pri njihovi izpeljavi nam veliko pomagajo starši. K nam pride vsako leto tudi po sto beograjskih otrok za tri dni. sto naših pa odide v Beograd. Tako omogočimo celi generaciji obisk vrstnikov na drugi šoli in ogled zanimivosti našega glavnega mesta, kajti na srečanja šol bratov Ribarjev jih lahko pošljemo največ dvajset. Na šoli se lahko pohvalimo z izredno dobrim delom pionirske in mladinske organizacije, znotraj katerih se odvijajo številne interesne dejavnosti, rezultati njihovega dela pa so vidni po nagradah in diplomah, kijih že nimamo kam obesiti.
Nazadnje želim povedati še to, da nam ni težko delati, težko nam je vedno znova dokazovati, da smo sestavni de! združenega dela in da tudi mi prispevamo k novo ustvarjeni vrednosti. Zato smo lahko razočarani, če ima učitelj po 35 letih dela le malenkost več pokojnine, kot zasluži nekvalificiran delavec. Vrednotenje našega dela v izobraževalni skupnosti ne velja, saj ne upošteva niti kakovosti niti obsega dela. ampak le število oddelkov. V kolektivu so zaradi skromnih osebnih dohodkov upravičeno nezadovoljni, saj se njihov materialni položaj nikoli ne ujame z moralnimi pohvalami. Kljub temu pri nas večina učiteljev ne prihaja v službo, ampak hodi delat, dosega lepe uspehe pri izobraževanju, vzgoji. samoupravni organiziranosti in usmerjanju mladega rodu. Žagarjevo priznanje nas spodbuja in obvezuje, da bo šola še naprej uspešno opravljala svoje poslanstvo. Naše vodilo je: Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše.«
J. TEPPEY
0
0
0
0
S
0
0
0
4 0 0 0
5 0
*0
0
0
0
0
0
0
0
0
*0
I
s
0
0
\
*0
0
%
0
\
0
*0
0
5
0
0
\
0
0
0
0
0-
0
0
\
0
0
0
0
0
0
0
*0
0
0
0
0
0
Do žrebanja še mesec in pol
Seznam nagrad za stare in nove naročnike Dolenjskega lista se daljša
Do javnega žrebanja, na katerem bomo med stare in nove naročnike Dolenjskega lista podelili za 3 milijone dinarjev nagrad, med.njimi je tudi renault 4 GTL, je še mesec in pol. Od začetka naše nagradne igre se je na
• Seznam dragocenih nagrad je vsak dan daljši. Poleg renaulta 4 GTL, ki gaje prispevala 1MV, generalna pokroviteljica igre za naročnike Dolenjskega lista, vas čaka še velik hladilnik Emone Dolenjske iz Novega mesta. Opekarna Zalog je prispevala več kompletov vinotekarjev, Krkina Zdravilišča počitnice v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah, Jutranjka iz Sevnice podarja otroški komplet iz programa Nana, Beograjska banka iz Novega mesta 3 hranilne vloge po 5.000 din. Ljubljanska banka-Teme-Ijna dolenjska banka Novo mesto 10 hranilnih pisem po 5.000 din, Novoles sodeluje kar z desetimi gugalniki, Mercator-Kopitarna iz Sevnice je prispeval 6 parov cokel, Elan iz Begunj tekaške smuči, GIP Pionir iz Novega mesta harmonika vrata PIO Stil, Novoteks iz Novega mesta dva izdelka Teens po izbiri, tovarna zdravil Krka več deset nagrad iz svojega kozmetičnega programa. Labod iz Novega mesta 5 moških srajc po zadnji modi, Dana z Mirne pa se je odrezala z dvema košarama, v vsaki je za 25.000 dinarjev tekočih specialitet.
Dolenjski list naročilo več kot 300 ljudi, stari naročniki pa so zelo pohiteli s plačilom naročnine do konca leta.
Boj za motor še ni odločen
Boj poštarjev za motor APN-4, ki ga novomeška Novotehna podarja pismonoši z največ zbranimi novimi naročniki Dolenjskega lista, še nadaljuje. Po rezultatih, ki smo jih sešteli v našem naročniškem oddelku v torek zjutraj, sta ta teden na vrhu lestvice Franko iz Brusnic in Rauh iz Novega mesta s po 7 novimi naročniki, tesno za petami sta jima Marojevič iz Novega mesta in Zupančič iz Dobrniča s 5 naročniki, 4 je pridobil Varlec iz Globokega, po 3 pa Srpčič iz Krške vasi, Pugelj iz Dolenjskih Toplic in Jože Povše iz Krmelja.
Kot že rečeno, bodo poštarjem v končni razpredelnici šteli le naročniki s plačano celoletno naročnino.
FLORJANSKE IGRE
SEVNICA — Tudi letos bodo znane športne igre v Florjanski ulici. Prijave zbira Janko Stopar v gasilskem domu v Sevnici do 19. aprila. Startnina za 10-čanske ekipe je 4.000 dinarjev. Osrednja disciplina je vlečenje vrvi, ostale aktivnosti pa bo udeležencem srečanja predpisal vodja letošnjih iger Mito Trefalt. Lanski zmagovalci so bili domačini, tudi letos bodo trd oreh vsaki drugi postavi. Za vremensko napoved zaenkrat še niso uspeli priti do Borisa Koljčickega, kolikor pa so prebrskali starih pratik, kažejo, da bo 30. aprila lepo.
Zakaj rak in bolezni dihal?
Kočevje: sta kriva onesnaženi zrak in voda?
Protest
kočevskih
ribičev
KOČEVJE — Zakaj je v Kočevju sorazmerno veliko, če ne največ raka in bolezni dihal? Zakaj ne cveto rože na oknih v Kidričevi 8 do 12? Zakaj ni zdravo kopanje v Rinži? Je globoko je treba vrtati, da pridemo še do zdrave pitne vode?
Na ta in druga vprašanja naj bi dobili občani zadovoljive odgovore na enem bližnjih zborov, ki bo sklican na pobudo krajevne konference Kočevje—mesto III. Takososklenili na zadnji seji predsedstva te konference, kije bila pred kratkim. Takrat bodo razpravljali o varstvu
Kolpa je že hudournik, ker vodni skupnosti ne skrbita za obnovo jezov
KOČEVJE — Protestno pismo so naslovili kočevski ribiči občinskemu izvršnemu svetu s svoje skupščine,- ki je bila 5. aprila. V njem opozarjajo, da Območna vodna skupnost (OVS) Ljubljanica-Sava v svoj novi srednjeročni plan ni vnesla popravila jezov na Kolpi, in pozivajo, izvršni svet, naj zahteva od OVS, da to napako popravi. Posreduje pa naj tudi pri prisjojni vodni skupnosti Hrvaške, da bo tudi ona vnesla v svoj srednjeročni plan popravilo jezov na Kolpi.
Zaradi poškodovanih ali skoraj povsem razdrtih jezov se je Kolpa spremčnila v hudournik, ki spodjeda bregove, odnaša ribe in povzroča poplave. Poleti pa je v strugi Kolpe tako malo vode, da zaradi tega poginjajo ribe.
Jezove so pred desetletji redno obnavljali mlinarji in žagarji, kr pa jih zdaj že skoraj ni več. Zato takrat ni bilo toliko nevarnih poplav, poleti pa ribe niso poginjale. Na škodo razen domačinov opozarjajo še ribiči pa tudi delegati v skupščini OVS Ljubljanica -Sava.'Prav zato so vsi.pričakovali, da bo v novem srednjeročnem planu zagotovljen denar za popravilo nekaj jezov. Po objavi plana v Uradnem listu pa so videli, da v njem ni predvidena obnova niti enega jezu na Kolpi.
Seveda ribiči ne zahtevajo, da opravita delo le OVS. Izrazili so pripravljenost ; da bodo skupaj z domačini sodelovali pri obnovi jezov.
J. PRIMC
jezero res radioaktivno? Kaj z letečimi podganami? Zakaj so onesnažene površinske vode? Kako okolja, zato bodo vabljeni na zbor tudi strokovnjaki iz občine, ki bodo lahko dali najbolj natančne odgovore, in sicer predstavniki zdravstva, kmetijstva, gozdarstva, Opreme, Melamina in drugi, ki onesnažujejo okolje ali pa skrbe za njegovo varstvo.
Z zbori občanov, na katerih bi obravnavali zadeve, ki so zanimive za večino občanov, nameravajo nadaljevati in doseči, da bi se jih ljudje spet udeleževali. Novo krajevno vodstvo SZDL je resno poprijelo za delo.
In ko je že beseda o varstvu okolja. naj dodamo, da bi tudi v Kočevju kazalo ustanoviti kakšen organ ali organizacijo, ki bi skrbela za varstvo okolja, saj bomo lahko preživeli le, če bomo varovali naravo. Pred leti smo imeli tak medobčinski organ (skupaj z občino Ribnica). ki pa že dolgo ne dela več.
J. PRIMC
BO RINŽA ŠE KDAJ ČISTA — Pred četrtstoletja smo se v Rinži še kopali brez bojazni, da se bomo okužili. Potem pa smo jo onesnažili z gnojnico iz hlevov, silažnimi sokovi. kanalizacijo, kemikalijami in
drugim. Na fotografiji: z nekdanjega kopališča na Rinži v Mahovniku, ki je bilo urejeno potem, ko je bilo zaradi onesnaženosti Rinže prepovedano kopanje na kopališču v Gaju ih sploh spodnjem toku Rinže. Za kaj vse smo prikrajšali vnuke! (Foto: Primc, leta 1971)
1kozerija1
NAROČILNICA
Naročam tednik-Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ___________________________________________
Ulica in hišna št.:
Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:______
Celoletno naročnino bom poravnal, ko bom dobil položnico.
^ Datum:
s Podpis:
s
v
GLEM — avto iz Črnomlja
Črnomaljec Gabrijel Lumbar je izdelal prototip trikolesnega avtomobila — Zanimanje za izdelavo
ČRNOMELJ — Prvimalolitražni trikolesni avtomobil je črnomaljski strojni tehnik in priložnostni inovator Gabrijel Lumbar izdelal že leta 1968. Karoserijo zanj je izdelal sam, uporabil pa je 200-kubični motor od motocikla DKW. S tem svojim izdelkom se je Lumbar dalj časa tudi vozil. Kmalu za temje začel misliti na podoben avto, ki bi ga poganjal elektromotor, celo šasijo prvega avtomobila je prilagodil za nov pogon, a je ta stvar zaspala. Pred petimi, šestimi leti, v času bencinske krize, pa je Lumbar spe začel misliti na svoj elektromobil.
Ko je naredil načrte, se je začel z Iskro iz Železnikov dogovarjati za primeren elektromotor. »Izdelali samo izvrsten ektromotor, po izko-
Kremne rezine krive nove
_____________
Slaščičarno Šolskega centra za gostinstvo so inšpektorji v torek zjutraj zaprli
NOVO MESTO — Čeprav še ni znan sodni konec lanske množične zastrupitve s sladoledom v zasebni slaščičarni na novomeškem Glavnem trgu, je, kot vse kaže, le nekaj metrov vstran od tega lokala prišlo do novega podobnega primera. Gre namreč za slaščičarno Šolskega centra za gostinstvo, prav tako na Glavnem trgu, ki so jo inšpektorji v torek, ko pišemo te vrstice, že zaprli.
Uslužbenci novomeške uprave inšpekcijskih služb so bili v ponedeljek popoldne obveščeni, da ima več občanov, ki so obiskali omenjeno slaščičarno, želodčne težave. Vsi so, bodisi v soboto, bodisi v nedeljo, v tem lokalu jedli kremne rezine. Torkova dopoldanska akcija inšpektorjev je potrdila sume. Po nekaterih podatkih je kar okoli 20 občanov zbolelo zaradi zastrupitve, od tega jih je sedem na zdravljenju v novomeški bolnišnici in prav vsi so v slaščičarni Šolskega centra za gostinstvo jedli kremne rezine.
Inšpektorji so nemudoma ukrepali in lokal zaprli, prav tako pa tudi odvzeli vzorce, vendar rezultatov analize, ki jo opravlja novomeški Zavod za socialno medicino in higieno, do zaključka redakcije nismo uspeli dobiti.
ristku edinstven na svetu,« trdi Lumbar. Prototip novega Lumbarjevega avtomobila, ki gaje avtor poimenoval GLEM, kar je kratica za Gabrijel Lumbar Elektromobil, je že narejen. Gre za trikolesni avto z dvoje vrati, pogon je na zadnje kolo, zavore na prvi kolesi so hidravlične. Vendar je za razliko od prvotne zamisli, ko naj bi avto poganjal samo elektromotor, kasneje Lumbar odstopil, tako da ima sedaj avto, kot rečeno, elektromotor, ki ima 3 alkalne akumulatorje — eno polnjenje zadošča za 100 km — omogoča pa hitrost 60 km na uro. Poleg elektromotorja imaGlemše 100-kubičnidvocilindr-ski bokser motor, ki ga poganja petrolej ali bencin. Tudi ta motorje skonstruiral Lumbar.
»Tako bo avto poganjal ali elektro ali bencinski motor, ki jepravzaprav kombinacija bencinskega in diesel-skega motorja; hkrati bo bencinski motor lahko služil tudi za polnjenje akumulatorjev med vožnjo. Z malo spremembami bi avto lahko dosegel tudi hitrost 80 km na uro. Avto sem preizkusil z drugim motorjem, ker ta, za katerega sem naredil načrte, še ni narejen, računam pa, da bo porabil okoli 2 litra goriva na uro. Avto ima štiri prestave in prestavo za vzvratno vožnjo. Karoserija je iz plastike in aluminija, šasija pa jejeklena. Če bi ga sedaj začeli izdelovati, bi po moje stal okoli 60 starih milijonov. Za izdelavo se zanima Toni Rifelj iz 'Gornjega grada pri Mozirju, ki ima podjetje Tori in sodeluje sTomosom. Seveda si želim, da bi se začela proizvodnja mojega avtomobila, saj mislim, da bi se dobro prodajal."
A. B.
Tropi jelenov uničujejo gozdove
KOČEVJE — »Zaradi prevelikega staleža jelenjadi je prišlo v minuli zimi v gozdnih nasadih smreke, starih 20 do 25 let, do prave katastrofe. Med okoli 3().000i ha gozdov imamo okoli 3.000 ha nasadov, kar nekaj 100 ha nasadov pa je popolnoma uničenih, ker so jeleni oglodali lubjesmrek,« je povedal inž. Anton Prelesnik, vodja gojenja in načrtovanja v tozdu »Rog« Gozdnega gospodarstva Kočevje.
Največ škode narede jeleni. Ti so bili včasih na Kočevskem redki, zdaj pa jih gozdarji opazijo v orjaških tropih, tudi več kot sto skupaj,_največ na območjih Rajhena-va, Šohna, Željn in Lovskega viha. Še pred nekaj desetletji je bilo na Kočevskem tako malo jelenov, da novih nasadov v gozdu sploh ni
OGLODANE SMREKE — Gozdarski tehnik Darjan Troha nam je pokazal okoli 25 let star nasad smrek, v katerem so jeleni obžrli lubje smrek tudi do 2 m visoko.
bilo potrebno posebej zavarovati, zdaj pa je jelenjadi toliko, da dobesedno uničuje nasade.
»Vsak kmet ima toliko živine, kolikor je lahko prehrani. Na Kočevskem pa je toliko jelenjadi, da požre vso podrast in je tako onemogočeno naravno pogozdovanje celo v pragozdu. Ne zaleže niti hrana, ki jo polagajo lovci. Vse to dokazuje, da se divjad razmnožuje veliko hitreje, kot jo lovci odstreljujejo. Mlada drevesca uspevajo le še v ograjenih delih gozdov, kamor divjad ne more,« pravi tov. Prelesnik.
Razni republiški in lovski dokumenti ugotavljajo, da je Kočevska posebno primerna za gojitev divjadi in da lov prinaša veliko dohodka. Gotovo pa drži tudi dejstvo, da je les edina surovina Kočevske. Zato se bo treba odločiti, kaj pomeni za Slovenijo (in Kočevsko) lov in kaj gozdarstvo ter lesna industrija, nato pa razvoj teh panog uskladiti. Sedanji plani odstrela sicer predvidevajo občuten porast odstrela (za 19 odstotkov), vendar vse kaže, da je prirastek jelenov večji kot odstrei
»Zadosten dokaz, da je okolje ogroženo, je to, da izginjajo drevesne vrste, in sicer brest, javor, jesen in zdaj še jelka. Na vrsti so že smreka, bukev in hrast, ki tudi že izumirajo. Kje je vzrok za to, za Kočevsko še ni ugotovljeno, gozdarji pa domnevamo, da ima velik delež pri tem divjad,« zatrjuje inž. Prelesnik.
JOŽE PRIMC
AVTO Z DVEMA MOTORJEMA avtomobilu Glem, ki ga poganjata (Foto: A. Bartelj)
— Gabrijel Lumbar ob svojem dva motorja, električni in bencinski.
ATI, KDO PA JE
Ne vem, od kod misel smrkavcu, mojemu petletnemu sinu. da meje zjutraj, ko sem ga vlekel v vrtec, vprašal: »Ati, kdo je to komunist?« Obstal sem kot vkopan. »Pusti, v vrtec morava. Presmrkav si za to.« Ni hotel v dvigalo. »Ne premaknem se, če mi ne poveš, kdo je to komunist,« je vztrajal in me ob tem zvedavo gledal. Hotel sem mu že reči, da sem komunist jaz, a sem se spomnil, da ga večkrat premikastim. Slabo uslugo bi delal svoji organizaciji, mulec bi bil razočaran. Odpraviti sem ga hotel z odgovorom, da je komunist moj sosed Tine. ki ga je imel smrkavec rad vse dotlej, dokler ga ni videl, kako se je stepel z dru-
gim sosedom samo zato, ker je ta parkiral avtomobil na prostoru, kjer je navadno Tine puščal svoj avto. Pravi čas sem se spomnil tega, saj če se ne bi sam, bi me že mali. Neverjeten spomin ima. Predvsem za neprijetnosti.
Skoraj se mi je odgovor že posvetil, a sem besede zadržal na koncu jezika. Sinku sem hotel reči: »Vidiš, sine, komunisti so ljudje, ki so naredili vse to, kar imamo. Živimo v miru,, stanujemo v lepem stanovanju, hodimo v službe, ni se nam treba bati ne novega dne ne prihajajoče noči.« »Kaj pa banane? Kdaj mi boš kupil banane?« bi rjul vame. Kako naj temu
nebogljenemu bitju povem, da banan ni, da jih moramo uvažati, da zanje ni deviz? Porabil bi dan, dva, a otrok ne bi razumel, ne more razumeti. Premajhen je, nobenega predznanja nima. Lahko je otrokom blebetati o tem, zakaj vzhaja sonce, zakaj mijavka muca, zakaj je mleko bele barve, zakaj miličniki zapirajo ljudi, zakaj imajo kolesarji kolesa, zakaj piha veter, zakaj je volk pojedel babico, zakaj so smrkci modre barve, zakaj se ustavi dvi-galo v četrtem nadstropju in ne v tretjem, zakaj je noč črne barve, zakaj dojenčki jočejo, zakaj so dimnikarji umazani, zakaj ate spi z mamo. zakaj so stare mame stare, zakaj zanaša pijance... To-
da razložite jim, prosim vas, tako težko vprašanje, pred kakršnim sem se znašel jaz...
Odločil sem se, da uporabim avtoriteto očeta* da malega zbašem v dvigalo, da mu pris-olim eno okrog ušes, če bo še vztrajal pri švojem neumnem vprašanju, ko me je prešinilo.
»Tako.« sem rekel, »kaj si ti v vrtcu?«
»Veverička.« je začivkal.
»No, vidiš. Vi majhni ste veveričke, odrasli pa so komunisti.«
Lali je bil zadovoljen, jaz pa vesel ob spoznanju, da so majhna bitja zadovoljna z enostavnim odgovorom.
TONI GAŠPER1Č
5