Posamezna številka stane 1 Din.
Leto H.
Poštnina pavšalirana.
Liubliana, dne 28 ar rila 1924.
Štev. 18.
Uredništvo in uprava: Ljubljana,
Slomškova ulica štev. 2.
izhaja vsak ponedeljek.
Reklamacije so poštnine proste.
Kokoplsi
Stane posamezna številka 1-50 Din.
Mesečno Din 5'—, celoletno 60'—.
Dopisi mcrajo biti frankf-rani in podpisani.
Anonimni dopisi se ne sprejemajo.
POLITIČNO GLASILO DELOVNEGA LJUDSTVA.
Državni blok.
Dr. Žerjav je napisal v »Jutru« članek, v katerem zagovarja potrebo ustanovitve skupne državne fronte, v katero naj bi vstopile vse stranke, ki so za narodno in državno edin-stvo.
Navaja razloge in vzroke, zakaj je skupna državna fronta potrebna, vendar še premalo povdarja najvažnejše dejstvo, katerega se dotika le z besedo »amputacija«, da preti opasnost, da se bodo Srbi, kot realni politiki, nekega lepega dne poslužili te »amputacije«, oziroma pravilnejše rečeno, da bodo ustregli samo želji in zahtevi dr. Korošca in Radiča po autonomiji in republiki v obliki lastnih samostojnih držav, katere bodo pripadle v najkrajšem času kot plen zunanje političnim nasprotnikom.
Članek je izzval med protivnimi grupami odpor, na žalost ne toliko ideja, katera je podana v članku, kot oseba dr. Žerjava.
To dejstvo karakterizira protivne grupe kot neresne in jim utiskuje pečat osebne politike na čelo.
Mi kritiziramo in obiramo naše nasprotnike. Za božjo voljo, ne bodimo hudi in ne kričimo, akc nas tudi ti gospodje kritizirajo in obirajo!
To je naša človeška lastnost recimo, aa je to napaua. Ali ml smo samo ljudje, ki smo rojeni in bomo umrli s temi svojimi napakami.
Neresno pa je vsled teh napak, ki jih imamo mi, kot tudi naši nasprotniki, izključevati skupen nastop, skupno borbo takrat, ko se gre za dobrobit države, za dobrobit nas vseh.
Srbske narodne mase so ostale verne radikalni stranki zato, ker je ona vedno povdarjala, da je celokupen narod poklican, da vodi politiko, povdarjala je predvsem, da je delovno ljudstvo poklicano, da se v politiko vmešava, ker politika odrejuje, kakšna mora biti občina, oblast in država, kakšna mora biti vojska, šola, policija, žandarmerija itd.
Pob tika ustvarja zakone, — politika nalaga davke, s politiko ima človek opraviti celo življenje pri vsakem koraku, od nje je zavisno dobro in zlo poedinca in celokupnosti.
Isto, kar je v hiši vsakdanja skrb, kako se naj uredi domače ognjišče, kako se naj dosežejo čim večji uspehi in dohodki, kako se naj nauči, da se gospodarska in domača dela čim hitreje in ceneje izvrše, na kateri način se naj določi čas odmoru, kako se naj nabavlja hrana, obleka in obutev, kako se naj otroci tembolj vzgoje k poštenosti in vrednosti, kako se naj obranijo napadov in tatvin sosedov itd., to je v državi politika.
V hiši vodita skrb za vse po navadi oče in mati, v državi pa oni, katerim je dal narod zaupanje in poveril te posle.
Ker že ne moremo biti mi Slovenci radi našega majhnega števila večina v tej državi, ker nas je malo in ker smo slabi, da vzdržimo napade naših mogočnih sosedov in ker ne moremo imeti svoje držav©, je potrebno, da gremo v to stranko, ka-
Gospod Bračum iz Maribora pravi v »Novi Pravdi«: »Logično zahteva snovanje državnega bloka obstoj protidržavnega, drugače je pridevek sploh brez smisla.«
Jasno je, da protidržavni blok obstoji. Najžalostnejše pa je dejstvo, da so v tem protidržavnem bloku stranke, ki se ne zavedajo, da je blok protidržaven.
Ali ni g. Radič zato, da se s hrvatsko samostojno republiko odcepi od skupne države?
Ali ne zahteva g. Korošec nekakšno autonomijo za Slovenijo?
Delovanje g. Radiča je zavestno protidržavno.
Delovanje g. Korošca je podzavestno protidržavno.
Podpiranje opozicijonalnega bloka, v katerem je zapopadena republika in autonomija, ki gredo za tem, da razderejo to državo, pa je tudi protidržavno.
Protidržavnost pa obstoji v tem, da bo neizogibna posledica politike opozicijonalnega bloka samostojno kraljestvo Srbije do Siska z Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Vojvodino. Hrvatski republiki pa bo ostalo, kar ne bodo Italijani in Madžari vzeli v svoj plen.
To dejstvo je za politiko, ki ne sanja In filozolira, popolnoma jasno.
Ta opasnost, ta situacija kriči po tem, da se tudi v Sloveniji združijo vse strančice, ki stoje na bazi narodnega in državnega edinstva.
Da pa dosežemo ta svoj cilj, bodimo širokogrudi in prepustimo tiste osebne spore vsaj začasno starim ženicam.
teri so dali naši srbski bratje večino in zaupanje in na ta način dosežemo, da se bo poslušala naša beseda in da se bodo upoštevale naše želje pri upravi naše države.
Kot potrebujemo mi naše brate srbske radikale, tako potrebujejo oni nas Slovenske radikale, ker bodo na ta način lažje obvladali svojel nasprotnike, mi pa, ki se bomo nahajali v njihovi sredini, bomo lažje dokazali in jih seznanili z našimi potrebami in zahtevami, bomo mi pomagali njim, oni nam, skupno pa bomo naredili državo in sebe mogočno tako, da bodo sovražniki, ko bodo videli slogo in skupno delovanje dobili pred nami rešpekt.
Pšenično klasje je samo v snopu močno; stisnjeno eno z drugim se ne more prelomiti. Poedino pa se prelomi brez vsake muke.
Ako bomo vodili politiko kot hočejo to različni federalisti in avtonomisti, bomo oslabili ne samo državo, marveč tudi sami sebe.
Mi se ne moremo odcepiti od svojih ostalih bratov, ker oni potrebujejo nas, mi pa nje še bolj.
Medsebojne potrebe pa rešujemo lahko samo medsebojno.
Z kričanjem in neprestanim psovanjem, kakor to delajo naše stranke sedaj v Sloveniji, ne bomo nič dosegli k večjemu še to podrli, kar je bilo s tolikimi mukami zgrajeno.
Iz teh razlogov je popolnoma jasno in prijemljivo, da je neobhodno
potrebno, da gremo mi Slovenci, ako hočemo pozitivno delovati in ne samo kričati, v tisto stranko, katera predstavlja večino naših bratov Srbov in to je radikalna stranka.
To niso fraze, temveč čist in jasen račun za vsakega človeka, ki misli z zdravimi možgani.
Mi smo neštetokrat trdili, da klerikalcem ni resno do vere ampak, da so jezuitski hinavci in jim je glavno prestiž klerikalizma.
Sveto jim ni niti vera, niti cerkev.
Poslužujejo se najumazanejših sredstev, da se obdrži par brezka-rakternih profesorjev in advokatov na krmilu.
V zadnjem času se je v njihovih vrstah vendar našel človek, ki se je tem umazanim kreaturam uprl in jim v poslanem v »Jutru« zapretil z pasjim bičem.
Dr. Peterlin je načelnik orlov v Sloveniji in je bil kot tak zelo agilen in pošten delavec na svojem polju. Ker pa je zadobil vsled svoje delavnosti precejšen upliv v zlasti mlajših krogih SLS, je postajal opasen starinom. Zato so ti zaključili, ga na vsak način odstraniti.
I.
Meščanska revolucija se je začela 1. 1789. s francosko revolucijo, katera se je hitro razvila v jakobinsko diktaturo pariškega proletarijata. Pod direktorijom pa je zopet padla na meščanski niveau in Naoleon je bil tisti, ki je ta novi meščanski pravni red uveljavil s svojimi bajoneti v celi Evropi. Po padcu Napoleona je nastopila doba reakcije in miru, ki je bila le začasno pretrgana z revolucijo 1820. in 1830; ravno v istem času je zmagala na Angleškem meščanska revolucija, sicer ne v obliki meščanske vojne, marveč v glo-bokosegajočih, velikopoteznih reformah, ki so staro aristokratsko obliko angleške države odpravile in postavile na njeno mesto meščansko - demokratično.
Drugič je izbruhnila velika revolucija 1. 1848. na celem kontinentu, razen v Rusiji. Posledica tega je bila, da je meščansko parlamentarna oblika izpodrinila staro fevdalno, absolutistično obliko države. Ustanovile so se nove nacijonalne države kot Italija, Nemčija in Ogrska; odpravila se je tlaka in podložništvo kmetov, v Ameriki pa suženjstvo črncev.
Šele z nemško - francosko vojno 1. 1871. se je končala epoha meščanske revolucije, ki je bila ogromen,
Cenjeno uredništvo!
Ker v Vašem cenjenem listu, kakor tudi v drugih časopisih čitamo o gibanju, protestnih shodov, spomenicah in trkanju upokojencev, udov in sirot, vojnih invalidov iz različnih kategorij in panog državnih služabnikov upokojencev itd. Za izboljšanje njihovega bednega stanja odnosno poviška njihovih prejemkov, brez ka-
Da nam pa daje radikalna stranka jamstvo za naš napredek in da se bo naša beseda poslušala in uvaže-vala, nam je priča njena prošlost in sedajnost, ker je bilo in je vedno njeno geslo korist in dobrobit naroda.
(Konec.)	S.
Ni dovolj, da so ga odustili iz službe gospodarske zveze, oni so šli v svoji perfidnosti celo tako daleč, da so mu podtaknili popolnoma zlagano »napako«, da bi ga izintrigirali v njegovi najintimnejši stvari.
To je podlost najumazanejše vrste teh jezuitskih brezvercev.
Da preti dr. Peterlin samo z bičem, je to jako milostno za te umazane propalice.
Kakor čujemo, se bo zavzela za svojega načelnika celokupna orlovska zveza in vsa poštena duhovščina, da se kreature, ki se imenujejo »klerikalni voditelji« odstranijo.
Dr. Peterlin ima dovolj upliva, da obstoja možnost, da v doglednem času doživimo v klerikalni stranki temeljito čiščenje.
svetovni proces, kateri je trajal 80 let ter vpostavil meščanski pravni red, ki je trajal do početka svetovne vojne.
S svetovno vojno se je pričela nova epoha svetovne revolucije v obliki revolucije proletarijata. Boj manu-elnega delavstva proti kapitalizmu. Pet let je trajalo to svetovno zversko klanje, pet let se je prelivala kri nedolžnih, pet let so kamarile teptale svobodo poedinca, pet let je vojaško vodstvo trpinčilo in lagalo narod, pet let so se uničevala vsa produktivna sredstva in žulje stoletja delujočih rok. Kdor je poznal notranja bistva stvari in psiho fanatične in razdražene mase je bil že med vojno na jasnem, da mora priti do strahovite reakcije.
Razpad armad je vzel kamarilam zadnja vladajoča sredstva iz rok; mase so se uprle svojim vladam in naredile pot revoluciji. Nestrpljivost vojaštva, — vrniti se hitro na svoja domovja, upanje — končati vojno potom revolucije, nezadovoljstvo z dosedanjim meščanskim pravnim redom, maščevalnost in slični instinkti so privedli v Rusiji boljševike do državnega krmila ter razbili nemško in avstrijsko monarhijo.
terih v sedanjih resnih časih in žalostnih razmerah faktično ni več mogoče živeti.
Razun navedenih pa obstoja žali-bog še ena vrsta najnesrečnejših in največjih revežev, katerim sta les in železo potrla ali polomila njihove zdrave ude, ob priliki vestnega izvrševanja službenega poklica, v korist podjetja in države.
Radikalna stranka.
(Nadaljevanje.)
Brezvestnost klerikalnih kreatur.
Revolucija v srednji Evropi.
(Dalje prih.)
Železniškim invalidom, vdovam in sirotam.
Ti nesrečni reveži, o katerih ne pišejo časopisi in se zanje noče nik-do brigati, kaj šele skrbeti, smo — ubogi železniški invalidi — »Rent-nerji«, ki nam je danes usojeno živeti z svoječasno pod naslovom »nezgod-narenta« določenimi kronskimi prejemki v sramotno nizkem znesku, kateri nam danes ne zadostuje niti za žigice.
Zgubili smo pri vestnem izvrševanju službe svoje največje bogastvo, »zdravje«, katero je od nas usoda zahtevala, kakor:	roke, noge, posluh,
vid glas itd., nekateri pa so mogli zdihniti in zapustiti svojce na milost in nemilost ljudem in bogu.
Pred zdravi, močni in veseli, zdaj
V zadnji štev. »Radikala« smo na poziv »Nove Pravde« začeli iznašati delikte vodstva NSS in ugotovili grd zločin, katerega je vodstvo storilo nad svojimi pristaši s tem, da je sklenilo pakt skupnega nastopa pri volib/ah z bankirjem dr. Ažmanom.
Mi smo pozvali gospodo, da se o istinitosti o naših navedb izjavijo da
Na barikade«
Žani: Tu t je biu hec, k so sucja-listi in kumanisti prutrstiral prt kle-rikalcam!
Pepi: Alstan Žani, le puvej, kok je blu!
Žani: Alstan viš, mi srna pršli u Mestn dom, d udarma pu Brejc in Remc, ksa dal uboge delavce na Za-loušk cest pustrelat.
Pepi: Prkleta boržuazija, bjh kar foknu!
Žani: M veš,mi sma pršli skp u Mestn dom, pa sa bi, s puznaš ta velcga revolucionarja dr. Lemeža z gespudam Makoucam in Žorgatam bul pr okn in g. proletarc dr. Korun s svojim gnralstabam pa na odr.
Pepi: Kje s biu pa ti??
Žani: Jest sem pa cev ta špas gledu iz galarije k sm vohu, de bo pršla du enga hudiča.
Pepi: Ti s ipa ena nrkleta cupata.
Žani: Pna spat, k nč na zastopš! Jest k cajtngam meldam, morm use vidt in vedt.
Pepi-. No ja, maš tud prov.
Žani: K sma bli tku skp zbran, je Svetk pugledu pu zborvavch in je neki prjpudvou u enem delegate internacionale Šasenbahe.
Pepi: Svetek je biu zmeri en fejst kujon!
Žani: Takrat pa sa začel upit g. kumanisti, Pepi, gvišn sa dubil frišna fasunga iz Moskve.
Amerika
je izjavila po predsedniku Coolidge, da ne bo pristopila k društvu narodov.
Po vzorcu Zedinjenih držav naj se združijo vse evropske države, to je bil predlog resolucije na konferenci neodvisne delavske stranke v Torku, ki je bil tudi sprejet.
Grška.
Tudi Italija je že oficielno priznala novi režim v Grčiji.
Republikanski zaščitni zakon je bil razglašen v Grčiji, ki bo v veljavi 10 let.
Z razmejitvijo med Jugoslavijo in Albanijo.
bo pričela komisija s 1. majem.
Jugoslavija in Anglija.
V Beogradu se je vršil pretekli teden razgovor med našim ministrom trgovine in industrije ter z angleškim poslanikom kot tudi trgovskim atašejem o čim tesnejših stikih med Jugoslavijo in Anglijo.
pa tako pohabljeni, da nekateri ne moremo niti beraške palice nositi, zdihujemo, tarnamo, trpimo, stradamo, kličemo, a žal da je naš upravičeni klic le glas upijočega v puščavi. Naš glas gre preko ušec, preko podjetja in države za katero smo darovali naše bogastvo — zdravje. — Merodajni činitelji se za nas nič ne brigajo, a sami si ne moremo nič pomagati, ker nam je žalostna usoda preprečila gibanje in trkanje, a gospodje tega ne uvidijo. Nismo škodaželjni, pač pa bi hoteli videti merodajne činitelje vsaj en teden na našem stališču. Gotovo bi se jim še tako okame-nelo srce zmehčalo.
lahko preidemo na nadaljno citiranje njihovih zločinov.
»Rova Pravda« pa molči, kot črni grob.
Mi smo ja dejali, da bodo gospodje nar. socijalisti pridni, kar so nam oni oporekali.
Pridnost, ponižnost in pohlevnost, to so naše čednosti in te se boste tudi , vi počasi naučili.
Žani: Mouč, če ne te bom u nafa sunu k jest guvarim!
Pepi: Noja, pa pnpuduj!
Žani: Gespud dohtar Lemež sa začel upt, k ja Svetek reku, d nej boja prgmah, d nej nkar socialisti izzivaja, če ne jh boda dubi pu pu-klne in ja clu enga ipud nus puzvunu.
Pepi: Gespud dohtar Lemež sa že vajan prtepu in revolucij, tu jest dobr vem, k sa 1. 1920 pud pojstla zlezi.
Žani:	Tku je na enbrt nastou
kreicveis, sucialisti in kuministi sa zagrabil za stole pa sa se prčel iptrou pu kriščom mlatet s štolam med seboj. Veš jest sem gmajn, ampak tku gmajn še nisem slišu.
Pepi: Ke sa pa bi derektarji ta velk pruletarci dohtar Lemež in dohtar Korun.
Žani: K sa se začel biksat, jih nisem nč vidu. No in tku sa naenkrat zletel sucialisti vn, kumanisti pa sa ustal z razbitm beticam.
Pepi: Ta jte bla pa fajn!
Žani: Naenkat pa stop dr. Lemež na okn Mestnga doma in se prčne drt: ' Živja Lenin, vi sucialisti pa na barikade! tku d sma se začel vsi prou smejat. Dr. Korun pa mu je naj za-brusu: »Živja barikade«! pu tihem s je pa mislu: p na spat!«
Tku s je bunčala velika dmuštra-cija prd kletrikalcam. Tku sa enkrat našga deluca spet za nus potegnil.
Radi pogodbe med Italijo in Čehoslo-vaško
je potoval predsednik Masaryk v Italijo. Pogodba bo slična oni, ki jo je sklenila Francija s Čehoslovaško.
V Zjedinjenih državah se snuje za bodoče volitve delavska stranka po vzgledu angleške delavske stranke s kandidatom, ki naj zasede predsedniško mesto, senatorjem Lefolette.
Mussolini
je izdelal odredbo, v kateri odreka plemstvo vsem onim, katerim je bilo podeljeno od papeža po 1. 1870. Tako bo izgubilo nešteto grofov, baronov in plemičev svoje visokodoneče naslove in se bodo morali zadovoljiti z navadnimi rodbinskimi imeni.
Romunija,
je sklenila, da vpokliče vsled preteče nevarnosti od strani Rusije ^ radi konflikta, vse bivše, dosedaj še ne sprejete avstro-ogrske častnike.
Romunska vojska bo na ta način precej ojačena.
na Ashabad in Samarkand in s tem preprečili zasledovanje sovjetske vlade. Posebni tehnični oddelki so pridno na delu, da odstranijo zapreke na progi in tako zopet vzpostavijo promet po železnici in omogočijo zasledovanje.
Rusija.
Sovjetska vlada odklanja angleške predloge za gospodarski sporazum z Rusijo, zlasti pa zahtevo po povračilu predvojnih dolgov. Sovjetsko časopisje je pričelo kompanijo, v
Politična situacija je neizpreme-njena. Beograd praznuje velikonočne praznike in temu odgovarja tudi razpoloženje politične situacije, konzultacija na dvoru in predvelikonoč-ne avdijence. Opozicijonalni krogi so sicer pričakovali, da bodo še pred velikonočjo poklicani na dvor, vendar se to do danes še ni zgodilo.
Trebnje. Na veliki pondeljek je prišel k nam g. dr. Kulovec, ki je sklical zaupni sestanek SLS. Prišlo je res nekaj Trebancev, med njimi vneti pristaši SLS, ki jih je prignala radovednost, kaj bo visoki gospod dobrega povedal. Z nestrpnostjo so pričakovali, kako bo g. dr. Kulovec z velikim korcem delil autonomijo, da osreči z njo celokupno kmečko ljudstvo.
Ali dr. Kulovec je začel udrihati po Pašiču, češ da je centralist, da pravzaprav nič med Srbi ne pomeni, da je pa liberalec Ljubo Davidovič ta pravi mož, ki bo Pasica spodrinil. Udrihal je tudi po davkih, češ da mora Slovenija dosti plačati, pozabil pa je povedati, da bi bili davki v slučaju autonomije 4 krat tako veliki, ker bi z njimi združevali ne samo državni aparat, temveč celo klerikalno stranko in njeno zavoženo gospodarstvo.
Ko je omenjal Pašiča, je tudi pozabil povedati, da je bil ravno Pasic
n Strahovita kuga v Indiji se še vedno širi. Od pričetka leta je umrlo 54 tisoč oseb. Vzrok silnega širjenja kuge je neznosna vročina in suša, ki že vlada v tistih krajih.
n Vozni listki za tja in nazaj se bodo pričeli izdajati od 1. maja dalje na vseh železniških postajah naše države.
Ti vozni listki za nazaj bodo veljavni do 100 kilometrov 2 dni, do 200 km 4 dni in za vsakih 100 km daljave še dva dni več.
n Odprava fesa v Turčiji. Turška vlada je izdala naredbo, s katero uvaja kot službeno pokrivalo za vse vrste državnih nameščencev, vojsko in policijo čepico, ki je podobna avi-jatičarski čepici, le da je iz sukna. S tem je fes izgubil svojo veljavo kot turško narodno pokrivalo in bo polagoma izginil. Je namreč zelo nepraktičen, ne ščiti pred solncem, v dežju se hitro skvari, je tuj proizvod in zato zelo drag.
n Največji nemški parnik »Co-lumbus«, ki je last paroplovne družbe »Norddeutscher Lloyd«, ima 86
r Originalno izseljevanje denarja. Newyorška policija je v zadnjem času odkrila zelo originalno metodo za izsiljevanje denarja. Izsiljevalci so se začeli posluževati golobov-pismo-noš, katere razpošiljajo v majhnih zavojih s pismi okolu vratu. V pismih stoji, koliko denarja je treba poslati, ako si hoče naslovljenec ohraniti življenje. Metoda je vsekakor zelo originalna in zahteva od policije kar največje opreznosti. Sitno pa je pri tem dejstvo, da se ne da kontrolirati, kam odletijo golobi z denarjem. Poskusilo se je sicer zasledovanje ptičev z aeroplani, ki pa se je
kateri dokazuje, da je nemogoče izpolniti te pogoje.
Tudi Trocki se je pridružil avtoritativnim sovjetskim krogom, ki ostro zavračajo angleške zahteve. Trocki je izjavil, da je prepričan, da Macdonald ne bo mogel doseči velikega načelnega dogovora s sovjetsko Rusijo, kajti Rusija ne potrebuje ne angleškega ne evropskega kredita. Pravi, da ruska vlada ne bo ugodila nikdar angleškim zahtevam, dokler bo imela tako močno armado.
V parlamentu vlada popoln mir. Poedini klubi so imeli zborovanja in razpravljali o predpripravah za volitve.
Dne 26. aprila t. 1. je bil ob 17.30 poklican v avdijenco min. pred. g. N. Pašič, ki je ostal pri kralju čez 1 uro. Rešitev krize je pričakovati šele po velikonočnih praznikih.
tisti, ki je rešil Slovenijo, da ni pripadla pod Italijane in da je dr. Korošec skoro z svojo nespretno politiko zavozil velik del Slovenije v italijanske roke, kot je storil to dr. Brejc s Koroško.
Naši Trebanci so bistri ljudje in so pričeli počasi uvidevati, da v au-tonomijah in republikah bodo našli le lepe besede, ne pa kruha.
Po shodu so se povpraševali, kaj so pravzaprav klerikalni poslanci delali v Beogradu 9 mesecev, da niso nič dosegli.
Pri nas ljudje počasi uvidevajo, da je potrebno iti v radikalno stranko, kjer se da delati in kaj doseči. Zato prosimo, da bi prišel enkrat naš voditelj in narodni borec g. France Grafenauer v Trebnje, da naši ljudje iz njegovih ust slišijo pravilno in možato besedo.
Živio naš oče Grafenauer!
tisoč ton. Parnik je nastopil v torek svojo prvo vožnjo v Severno Ameriko.
n Prvi nebotičniki v Nemčiji. Po
vzoru velikanskih ameriških zgradb zlasti za trgovske namene so pričeli po vojni graditi »nebotičnike« tudi v Nemčiji. Prvo poslopje te vrste so ravnokar dogradili v Diisseldorfu. Visoko je 58 metrov in ima 13 nadstropij. V Frankfurtu pa grade 60 metrov visoko stavbo, ki bo imela 15 nadstropij. V primeri z amerikanski-mi orjaki, ki štejejo do 50 nadstropij, bodo nemški »nebotičniki« še vedno prav majhne in nizke hišice.
n Francija brez brezposelnosti. Dočim vlada skoro po vseh deželah Evrope silna brezposelnost, ki prizadeva merodajnim činiteljem velike skrbi, je na Francoskem dela dovolj. Pretekli teden se je doselilo po uradnih podatkih v Francijo okoli 4500 tujih deltvcev, ki so vsi takoj dobili delo. Največ delavcev je zaposlenih v Poruhrju in v krajih, ki so bili po-škodvani vsled vojne.
kmalu izkazalo za nepraktično, ter se je moralo opustiti. Newyorški milijonarji se radi tega skoraj ne upajo več na cesto brez orožja in policijskega spremstva.
r Milijonske goljufije mlade deklice. V Innsbrucku so aretirali v torek 22 letno Frido Knaf, ki je izrabljala svoje družabno stališče — je adoptirana hči nekega srednješolskega ravnatelja — v to, da je pod najrazličnejšimi pretvezami izvabila celi vrsti Inomoščanov velike vsote denarja, skupno nad tri milijarde avstrijskih kron.
Narodna skupščina v Angori ) sprejela republikansko ustavo in ržavni proračun za leto 1924.
Turkestanski vstaši uničili železniško progo v smeri
Da se ne pozabi«
Politični razgovori.
Zunanja politika.
Motrania politika.
Popisi.
Več Trebancev.
Noviiar.
Razno.