SIcicrosfcrafe — mii? i
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon in ter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.1!)4.
Po vseh dogodkih, ki se z mrzlično naglico odigravajo okrog nas, lahko s presunljivo gotovostjo trdimo, da z razpetimi jadri hiti svet v nesrečo, ki bo največja, kar jih pomni zgodovina človeštva. Po zaslugi bolnih in škodljivih idej nekaterih narodov oziroma njih voditeljev bo človeštvo v dogledncm času pahnjeno v novo svetovno vojno, ki bo spričo sedanjih grozotnih termičnih bojnih sredstev spremenila ves svet v en sam
kup razvalin
in spremenila pridobitve civilizacije in kulture v strašen bič za ves človeški rod.
Strme in z grozo se kmetje vsega sveta vprašujemo, čemu in zakaj vse to? Ali je na svetu premalo prostora? Kako neki, ko pa vemo, da je premnogo razsežnih pokrajin, kamor še ni. stopila človeška noga in kjer rodovitua zemlja še nedotaknjena čaka človeka, ki bi jo začel obdelovati! Ali morda manjka za življenje potrebne hrane in drugih sredstev? Ne, prav ničesar ne manjka. Zemlja daje vsako leto več kakor človeštvo potrebuje. Saj vendar dan za dnem či-tame, kako se države bore in tekmujejo za trge, na katerih bi lahko prodale pridelke, ki so jim doma odveč. Poleg tega vemo, tla hrani zemlja v svojih globinah neprecenljive zaklade rud in rudnin vseh vrst, kar jih potrebuje človeštvo za udobnost, razvoj in napredek.
Odkod tedaj ob toliki obilici in takem bogastvu tesnoba in trenje, ki sili človeštvo v medsebojno pobijanje in klanje?
Čeprav je videti, da na to vprašanje ni mogoče dati odgovora, je vendar odgovor kaj preprost.
Kapifetl
Jo tista pošastna zver, ki vedno peha človeštvo v nesrečo. Kapital, ali drugače rečeno: napačna razdelitev dobrin, pohlep po oblasti in izkoriščanju, to je človeško gorje.
Dokler se je kapital omejeval na osebe in skupine, je sicer že povzročil mnogo gorja, vendar je bilo njegovo pogubno delovanje vsaj kolikor toliko znosno. V svojem nadaljnem razvoju pa se je polastil celih narodov, celih držav in lastrupil znanost, umetnost, vso kulturo in vso človekovo duševnost sploh, llodil je otroka, ki nam je znan pod imenom
fašizem
Jn pomeni v praksi samo državnopravno uzakonitev in potrditev najhujšega in najbolj brezobzirnega kapitalizma. To gorje je največja zabloda, v katero je kdaj padel človeški duh.
Fašizem prepoveduje neomejene pravice naroda kot osebnosti do uveljavljanja vseh svojih zahtev in teženj brez ozira na ostalo človeštvo. Da da tudi na zunaj poudarka temu osebnostnemu načelu, združuje fašistični državni sistem tudi vso oblast v eui sami osebi (duce, Fiihrcr
itd.) — Ta oseba ni morda reprezentant oblasti, ni simbol narodove suverenosti, kakor n. pr. kralj pri nas ali v Angliji — ali pa predsednik republike na Češkoslovaškem ali v Franciji, temveč je resničen vršilec oblasti. Njegovi volji in njegovim ukazom se mora pokoravati ves narod. On sicer izvršuje oblast v imenu naroda, nikakor pa narodu ne da prilike, da bi tudi sam povedal svoje misli in pri izvrševanju oblasti kakorkoli sodeloval. Kdor se ne upogne, kdor se slepo ne pokori, ta mora brezpogojno pasti. Tako vidimo, da je narod v fašističnem sestavu na znotraj do skrajnosti zasužnjen, navzven pa po volji svojega vodje-diktatorja blazno imperialističen.
Tako stanje trajno ne more obstajati. Nujna in neizbežna posledica takega družabnega reda je trenje med narodi, ki se mora prej ali slej spremeniti v krvav spopad. Kakor namreč tak diktator ne prizna volje poleg svojega doma, tako je ne prizna niti v mednarodnih stikih. Zato vedno ogroža vso svojo okolico in podžiga s svojim ravnanjem tako dolgo, dokler ne izbruhne požar.
Kot dar fašizma smo imeli priliko v zadnjem desetletju, videti že dolgo vrsto krvavih sadov, izmed katerih naj omenimo le še sedaj trajajočo državljansko vojno v Španiji in japonsko-kitajsko vojno, ki utegne nemara tudi slepim odpreti oči.
V zadnji ziri
je dolžnost nas kmetov, da jasno, glasno in odločno izrečemo svojo obsodbo nad to strašno zablodo. Zlasti pa moramo dati duška svoji nejevolji spričo dejstva, da so se celo nekatere cerkve dale vpreči v ta pogubni voz. Kdor je tako izgubil vest in čut za človečanstvo, naj ve, da nihče ne uide uri sodbo.
V nekom molitveniku, ki jo v mnogo tisoč izvodih razširjen med Slovenci, čitamo mod drugim tudi pesem, ki se začenja z besedami: »Strašen dan bo dan plačila, zemlja se bo v prah zdroHla.«
Te svarilno besedo nam ob pogledu na današnji svetovni položaj prihajajo v spomin. Ali se ne zdi vsakemu človeku, da se bliža prav sedaj strašen plačilni dan? Kapital je v naročju fašizma in s pristankom nekaterih cerkva pogasil vse človečanske pravice. Ni mu bilo dovolj, da jo šibkejšega usužnil močnejšemu, ni so zadovoljil s tem, da je dulia usužnil materiji, ne, on hoče uničiti svet, hoče ugonobiti delo tisočletnih naporov in truda.
»Samo pomislite! V času ko vzlic vsemu zemeljskemu bogastvu milijoni ljudi stradajo, nima to svetovno naziranje, oziroma njegovi glasniki, nobenega drugega važnejšega opravila, kakor da hujska človeka proti človeku in povzroča prelivanje krvi. Tako toče kri v Španiji, tako doživljamo razbojništva na morjih, napade na kopnem in v zraku! Medtem ko milijoni kljub svo-
jemu poštenemu dolu stradajo, morejo drugi milijoni vzlic svoji drugačni volji umirati na bojiščih, ki jih niso nikoli žoleli.
Kes j pa mi?
Morda poreče kdo, češ: »Kaj pa nas Slovence in Jugoslovane briga, kaj se godi po svetu? Naj ljudje počno, kar jih je volja!«
Počasi, prijatelj! Tudi mi, kakor smo številčno majhni, smo član velike svetovne družine, iz katere se ne moremo samovoljno izločiti. Kar se godi zunaj, zadeva neposredno tudi nas. ^ato moramo biti neprenehoma na straži, da nas ne zapelje lokavost tujih prevejancev in nas 110 potegne v mlin, iz katerega bi 110 bilo izhoda.
Prav zavoljo toga nevarnega položaja se moramo zavedati, da je vso kapitalisticno-Saši-stično kovarstvo in spletkarstvo naperjeno v prvi vrsti proti slovanski tvoriti življenjski sili in proti
slovanski kmetski demokraciji
kot viru in jedru vsečloveške pravičnosti. Zavedati se moramo, da smo Slovani po svojem viru poljedelci, kmetje, ki smo od nekdaj obdelovali zemljo 111 pridelovali kruh. Kot taki smo bili nositelji in tvorci demokracije. Medtem ko so Romani dali svetu misel avtokratičnega nasilja, Germani predhodnika kapitalizma s fevdalizmom, smo mi Slovani s svojo družinsko in občinsko zadrugo kulturnemu svetu pokazali pot v najbolj naravno družabno obliko, v demokracijo.
To demokracijo ohraniti in obdržati, jo v blagor človeštva še izpopolniti, to jo sveta naloga vsega, zlasti slovanskega kmetstva. Tej nalogi se slovenski kmetje no ^smerno in ne moremo odreči. Pri vsem našem delu nas mora voditi misel nanjo. Njoj moramo posvečati vse svoje sile in v javnem dolu priznati samo tiste može, ki imajo pogum, odkrito in pošteno zagovarjati in se boriti ob vsaki priliki za pošteno in pravično slovansko kmetsko demokracijo. V njoj je dana pravica zemlji in delovnemu človeku. -In samo ta pravica nam daje jamstvo za mir. Mir nam ni beseda, ampak življenjska izpoved in potreba. Mi smo resnično za mir in le tisti, kdor je z nami, je res za mir, kdor pa jo imperialist, je ne-spravljiv sovražnik miru in zlasti kmeta.
To kmetje vemo, to izpovedujemo in prisegamo, da se bomo vodno dosledno po tem ravnali. Zato se zaman trudijo vsi, ki bi nas z raznimi pretvezami radi preslepili.
Nočemo in ne bomo garali za to, da bi se požrešni kapital mastil na naši krvi. pač pa radi delamo in mnogo žrtvujemo za to, da priborimo svojim potomcem lepše življenje in boljšo usodo kakor smo jo deležni mi. To pa jo mogoče samo v miru in zato je mir naša temeljna življenjska zahteva.
2V©ti?«w/i -pogoji nupi?&dne
skupnosti
Vsako delo je obeleženo po objektivnih in subjektivnih znakih. Prvi se tičejo stvari, ki naj jo opravimo, drugi oseb, ki naj to delo izvrše.
Neplodnost časov, ko so bile nekatere napredne skupine na oblasti, nam z rastočo oddaljenostjo od takrat postaja vse bolj vidljiva. Zagrešene napake se kažejo vse jasneje in svarilno opominjajo pred ponavljanjem, ki lahko čeloma izpodreže pomembnost naprednega življa v Sloveniji. Najbolj značilna znaka neplodnosti sta bila pomanjkanje konkretnega programa in delovanja zanj. Megla, ki ni propuščala svetlobe na naša velika politična, socialna, gospodarska in kulturna vprašanja, je izzivala vtis, da tudi v najbolj bistvenih točkah ni bilo odločne in jasne opredelitve.
Takšna opredelitev pa je potrebna, kadar si na oblasti in nič manj, kadar nisi. Pot političnega življenja ne pozna miru. Kakor iščejo tokovi voda vedno in vedno nove pravce, tako oživljajo svet nove ideje, tako prihajajo novi pobotniki. Ko nosi duh časa znake zatiranja duha in telesa, se pripravljaj na drugačno dobo. Ko gradiš, izrabljaš pripravo za delo in ko miruješ, se spet pripravljaš, da gradiš.
Napredne enote v Sloveniji čakajo važni časi. Zanje morajo biti pripravljene tako po ciljih kakor po ljudeh. Cepljenje, ki se kaže v vsakem možnem vprašanju in ki se pojavlja na zunaj v mnogoštevilnih skupinah in njihovih glasilih — mora prenehati. V ničemer žetev kle-rikalizma ni tako uspela, kakor v tem, da je slovensko ljudstvo razbila v vseh pravcih, razen v odnošaju do cerkvene organizacije. Povsod drugod vladajoči individualizem pa je ravno v naprednih strujah našel polje, kjer se s čudovito plodovitostjo širi. — Kdo bi dvomil, da se edino s tem zagotavlja obstanek in premoč stranki, ki po naravnih zakonih že zdavnaj nima več pogojev za biti? Da jača njeno omajano strnje-nost takrat, ko že prav ob njenem srcu kljuje črv? Da si končno napredni ljudje sami ustvarjajo ovire, da bi stopili na mesto, ki je i po duhovni usmerjenosti i sposobnosti njihovo? Vsa ta vprašanja se znova postavljajo in so bolj kot kedaj potrebna odkritega razgovora. Minimalni napredni program, ki obsegaj osnove deia in določitev delavcev, je časovna nujnost.
Politična vprašanja so širša in ožja. Ne s lil d liti kolebanja v tem. da morajo napredne struje zagovarjati demokracijo in se boriti zanjo. Vsako pričakovanje rešitve od udeležbe na nedemo-kratskih načinih vladanja le zavira dosego končnih in trajnih uspehov. Demokratska državna forma mora biti izven razpravljanja tako, kakor narodno in državno edinstvo. Boj za svobodo duha, ki ga Sloveniji manjka kakor južnega solnca. mora prevevati vse naše stremljenje!
Ožje vprašanje je, kako in v kakšni meri uveljaviti to načelo v samoupravah. Ni dvoma, da je svoboda vedno bila izvir samostojnih plodnih poskusov in uspehov. £ato mora Slovenija postati deležna čim širšega samoupravljanja, toda vendarle takega, ki ne bo zamenjalo ene pokrajine za vso državo, to pa priznavalo kot nujno zlo ter okvir, v čigar sredini bi bilo prostora le za zanikanje države kot večje in pomembnejše politične enote.
Kljub naporom za avtarkijo, gospodarsko zadostitev samemu sebi, je vendarle ves svet postal in postaja nerazdružna gospodarska enota. Ne bo tedaj mogoče ločevati enega dela države od drugega zato, da bi dobila poudarka itak navidezna samostojnost določenega gospodarskega področja.
Svrhi gospodarskega izprepletanja posameznih pokrajin bo najzanesljiveje služila gospodarska demokracija. Vsak kraj naj s svojimi prilikami služi celoti. Ne bomo mogli priznavati kopičenja bogastva v eni roki ali eni pokrajini. Slovenija, poklicana za industrijski razvoj, bo
morala živeti od dela svojih rok, dela, ki bo oskrbovalo nemoteno in neovirano vso državo z določenimi produkti.
Pri taki gospodarski politiki usoda kmetskih dolgov ne bo mogla biti taka, kakršna je danes.
Socialna pravičnost je nebogljen otrok, ki ob mnogem govorjenju poginja cd lakote. Če kje, je tu potreben prelom z miselnostjo preteklosti. Konservativni skupini, meščanska in bogatejša kmetska morata spremeniti oceno o pomembnosti stanov in zlasti z drugimi očmi gledati na tiste, ki delajo najtežje, a žive najbedneje. Taka spremenjena ocena bo Izhodišče feoij živemu družbe« nemu napredku in bo zlasti priklicala k udejstvo-vanju sile, ki danes stoje v ozadju zavoljo ponižnosti, posebej še zavoljo vsekakor krivičnega sramu pred tem, kar dajejo in tem, kar se jim vrača.
Naj ne pozabi, da osrednje jedro naroda še ni govorilo.
S kulturno politiko ne bomo služili grobarjem slovenstva. Podpirali bomo slov. samozavest, prepojeno z globoko ljubeznijo do velikega naroda Jugoslovanov. Kakor reven kočar ne ravna prav, če zataji svoj skromni dom spričo bahavega bogatega seseda, tako bi zatajitev ožje domovine^ in ožje pripadnosti skrajno kvarno vplivala na značaj, že po stoletni tradiciji podvržen hlapčevskemu razumevanju vsake velike stvari. Ravno kulturna politika bodi podpornica boja za demokratsko uredbo države; ves trud
mora biti posvečen takemu izobraževanju, ki bo privedlo narod iz okov alkohola, z njim nujno vezanega mračnjaštva in brezvoljnosti.
Morebiti težje od vsega pomnjenega pa je vprašanje ljudi. S svojimi voditelji smo romali iz dob uspehov v čase neuspehov. Prispeli smo do tja, da skoro ni stal več kamen na kamnu; ob težkih urah se nismo videvali, in vsepovsod smo se videli, kadar je bilo lažje. Narod spoštuje odločne ljudi; ljubi mučenike, pa čeprav pokažejo še tako majhne vzore; ceni širokogrudnost, četudi je ne vidi velikokrat. Zato nastaja največja razdalja med vodniki in čredo takrat, ko se čuti, da voditelji spravljajo sebe. Težko je tudi, če vodniki nič ne gledajo, kaj raste za njimi; če se plaše pred drugimi v skrbi, da bi jih ne prehiteli, prekosili. Kakor dober gospodar vzreja otroke, tako dober vodnik ne išče le pokornih pripadnikov.
Meščanska demokracija in kmetska stranka sta brezdvomno tudi danes jedro naprednosti; Številni odtenki morajo prej ali slej najti pot nazaj k njima.
Naj vsi, ki priznavajo prvenstvo ciljem in ne sebi, o pravem času povprašajo ne samo za nasvet, ki ga rad sprejme osebni egoizem, temveč za nasvet, ki bo zbral vse napredne ljudi v en tabor.
Ne more biti namreč resnega uspeha, če se vsi ne umaknejo stvarnostim; nihče ne bo ponižan, čast nikogar ne bo prizadeta, ako sprejme za vodilno misel združitev vseh Slovencev pod krovom vseobče demokratske usmerjenosti. Za velike reči je treba žrtev; če jih ne bo, bo storjen korak naprej, ki bo v resnici usoden korak nazaj-	' x. Y.
Sbi?uhii?anci9 ccfsfiMepiseži in pustolovci
Nekoč je bilo jezero, nekoč so smeli bistriški menihi, kakor poroča Valvazor, naganjati kmete, da so v ledu lovili ribe za sveto meniško spo-kornost. Duh časa je to odstranifln onemogočil. Kljub temu nekateri ljudje ne morejo pozabiti fevdalnega gospostva in bi radi še zmeraj neomejeno vladali.
V svoji tekmi in duševni revščini bi rada skupina teh ljudi, ki nimajo korajže niti enega svojega koraka braniti pred javnostjo, nam poštenim kmetom brala levite. Ravnajo se vsi po geslu pokvarjencev in izkoreninjencev: »Ne glej nas, ampak poslušaj nas!«
Sedaj pa poslušajte! Kaj učimo mi in kaj kažemo s svojim vzgledom? Glej nas in poslušaj nas! Mi smo za vsako besedo odgovorni s svojim življenjem. Kar učimo, kar zagovarjamo, to smo tudi pripravljeni pred vso javnostjo izpričati.
0 tem vprašanju piše »Jutro« z dne 14. t. m.
tole:
»Dočim zatrjujejo poslanci JRZ, da bodo kot prvi v Jugoslaviji odslužili svojo polno poslansko dobo. so pri »Domoljubu« očividno drugega mišljenja. Že nekaj tednv sem objavlja to pedežel-sko glasilo JRZ razmišljanja o tem, kaki bi morali biti bodoči poslanci. Iz teh razmišljanj veje skrb, da je danes po našem podeželju vse preveč kandidatov za poslance. Sam »Domoljub« ceni,
da jih je par sto. So to ljudje, ki hočejo postati poslanci zaradi na videz precej čedne plače. Iz tega se je porodila »po vojni prava pravcata narodna nesreča, kajti že dva rodova nismo imeli v parlamentu toliko nesposobnih poslancev kakor po vojni, zaradi česar se tudi ne smemo čuditi neuspehom in udarcem, ki smo jih doživljali leto za letom. Marsikaj se na svetu lahko razume, a nemogoče je razumeti tiste naše uboge zapeljane delavce in kmete, ki so šli izvolit nekatere čisto nesposobne ljudi za svoje zastopnike v tako važno ustanovo, kakor je narodna skupščina.«
Ako je kdaj napisal »Domoljub« pošteno in moško besedo, potem jo je to pot, četudi malo pozno. Pozabil je siromak samo še pripomniti, kdo so tvorili v dveh desetletjih po vojni večino tako »nesposobnih slovenskih poslancev«, ki so zvalili nad slovenski narod toliko nesreče. Kolikor vemo mi, so bili to ravno poslanci bivše SLS, ki so se tolikokrat ravno zaradi svojega števila ponosno trkali na prsa, da predstavljajo voljo ogromne večine slovenskega naroda. Saj so bila leta, ko so bile štiri petine vseh slovenskih poslancev v narodni skupščini pripadniki bivše SLS. Takrat je pa »Domoljub« drugače pisa| o njih. Bili so zanj najboljši možje, kar jih premore slovenska zemlja, in vsak med njimi je bil cel »tiger«, kakor jih je blagovolila označiti »Domoljubova« druščina.«
rnzccaranfe
Zanimivo je, kar objavlja »Franjevački vesnik«, ki ga izdajajo bosanski frančiškani v Visokem, v zadnji številki v simpatično pisanem nekrologu o pokojnem nadškofu dr. Jegliču. Med drugim navaja tudi pisanje znanega avstrijskega katoliškega tednika »Katolische Kirchenzeitung«"* ob smrti dr. Jegliča. Ta tednik je namreč napisal, da je »pokojni dr. Jeglič igral vidno vlogo tudi v javnem življenju svoje domovine. Poln navdušenja za zedinjenje je veroval, da bo našel preko jugoslovanske države pot za zbližanje z vzhodno cerkvijo. Medtem pa mu je stvarni razvoj jugo-
slovanske države pripravil najbolj grenko razočaranje v njegovem življenju.«
O tem razočaranju doslej Slovenci nismo vedeli nič in nas je torej šele avstrijski list o tem poučil. Čudno je pa le, da zlasti slovenski katoliški tisk ni vedel doslej nič povedati o tem. Spodobilo bi se bilo, da bi vsaj malo omenil. Ali ima nemara avstrijski tisk boljše informacije o jugoslovanskih katoliških cerkvenih dostojanstvenikih kakor njih tako rekoč — lastna glasila?
KMETSKI LIST
Doma in. drugod
Vladimir Mačeh v Zagrebu
Predsednik bivše IISS g. dr. Vladimir Maček se je vrnil koncem preteklega tedna iz Kupinca, kjer je bival na oddihu več mesecev z družino na svojem veleposestvu v Zagreb. Po poročilih zagrebških listov se bo po nekaj dneh odpravil v Rogaško Slatino. V Sloveniji bo ostal na oddihu kakih 14 dni.
'Politična organizacija slov. nac. mladine
V	nedeljo 12. t. m. se je slovenska nacionalna mladina organizirala v okrilju Jugoslovanske nacionalne stranke v posebno politično organizacijo, kakršne Slovenci do sedaj še nismo imeli.
Preko tisoč fantov je prihitelo v Ljubljano iz naših vasi in trgov ter do zadnjega kota napolnilo prostrano dvorano v »Zvezdi«.
Bili so to sami delegati sreskih in občinskih organizacij, po pretežni večini kmetski in delavski fantje.
Ustanovnega občnega zbora omladinske organizacije JNS za dravsko banovino se je udeležil tudi podpredsednik stranke g. Jovo Banjanin, senatorja in bivša ministra tovariš Ivan Pucel.j ter dr. Albert Kramer, predsednik banovinskega odbora JNS tov. dr. Janko Rajer, narodni poslanci Albin Koman, Rudolf Pleskovič, Rajko Turk, Avgust Lukačič in Milan Mravlje.
Zborovanje je vodil predsednik pripravljalnega odbora inž. Rus. Pozdravne telegrame je zborovanje odposlalo z ogromnim navdušenjem Nj. Vel. kralju Petru II. ter predsedniku g. Petru Živkoviču.
Prisrčnega in dolgotrajnega odobravanja so bili deležni pozdravni govori g. Jova Banjanina, dr. Alberta Kramerja, Ivana Puclja in Milana Mravljeta.
Krepka nacionalna in državljanska zavest našega kmetskega in delavskega fanta, ki temelji na politični vzgoji in splošni izobrazbi, ki si jo je pridobila naša mladina v svojih kulturnih in prosvetnih društvih, je prišla pri nedeljskem zborovanju do najlepšega izraza.
V	izčrpnih poročilih in programatičnih govorih članov pripravljalnega odbora, si je mladina postavila svoje idejne smernice in postavila načela^ po katerih si bo uravnavala svoje delovanje v okviru politične stranke.
Po sprejetju organizacijskega pravilnika je bil izvoljen redni banovinski odbor in sprejeta sledeča resolucija:
Nacionalna mladina vseh slojev in iz vseh delov dravske banovine, zbrana na ustanovni banovinski skupščini omladine JNS' dne 12. septembra 1937 v Ljubljani, izraža svojo najglobljo vdanost in zvestobo kralj Petru II.
Kot osnovne smernice vsega svojega udej-stvovanja sprejema skupščina misli in načela, ki so jih poudarili na današnji skupščini podani referati.
Skupščina želi, da naj te smernice postanejo temelj sodelovanja vseh nacionalnih pokretov v državi.
Omladina JNS smatra za svojo dolžnost delovati v političnem pokretu v najtesnejšem iskrenem sporazumu s strankinimi edinicami in starejšimi pristaši JNS. Zato je omladina prepričana, da bodo njena prizadevanja v tem cilju z isto iskrenostjo sprejeta.
Skupščina poudarja potrebo ustanovitve političnega omladinskega lista.
Novoizvoljenemu banovinskemu odboru skupščine naroča, da izvede vse potrebno za izvedbo teh sklepov.
Skupščina zahteva, da se zagotovijo politične svoboščine vsem državljanom, kakor tudi, da se omogoči svoboda tiska.
Skupščina poziva vso nacionalno mladino, da se združi v močno enoto nepomirljivih borcev za nacionalne ideale.
Živel kralj Peter II.! Živela Jugoslavija!
Odkritje spomenika dr. Tavčarju
Dne 19. septembra t. 1. bo pred rojstno hišo pisatelja in politika dr. Ivana Tavčarja v Poljanah nad Skofjo Loko odkrit spominski steber s pisateljevim bronastim poprsjem. Pobudo za postavitev spominskega stebra je dala pred leti Slovenska matica, izvršitev pa so omogočili s svojimi prispevki poleg Matice predvsem Mastna občina ljubljanska, Odvetniška zbornica in Ljubljanska kreditna banka. Spominski steber bo'postavljen po zamisli prof. arhitekta Plečnika, pisateljev portret je izdelal akad. kipar Božidar Pengov.
Spored odkritja dne 19. t. m. je naslednji: ob % na 9. dopoldne poklonitev na grobu pisatelja dr. Ivana Tavčarja na Visokem. Ob pol 10. dopoldne sprejem gostov v Poljanah, ob 10. dopoldne služba božja v župni cerkvi, ob 11. slavnostno odkritje spominskega stebra pred Tavčarjevo rojstno hišo. Udeležence pozdravi poljanski župan Ivan Debeljak, nato govori uvodno besedo predsednik Slovenske matice dr. Dragotin Lončar, slavnostni govor pa govori slovstveni zgodovinar, prof. dr. Anton Slodnjak. Slede pozdravi zastopnikov raznih kulturnih društev, petje, poklonitev vencev itd. Udeleženci naj pridejo k odkritju v civilnih oblekah.
Vabimo vse, da se slavnostnega odkritja udeleže ter počaste spomin velikega slovenskega pisatelja in zaslužnega politika dr.Ivana Tavčarja.
Kraljevska družina v 'Beogradu
V nedeljo dopoldan se je vrnila kraljevska rodbina z Bleda v Beograd. Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vel. kraljico Marijo ter kraljeviča Tomislava in Andreja so na beograjski postaji sprejeli namestnik g. dr. Radenko Stankovič. minister za promet g. dr. Spaho, guverner Nj. Vel. kralj g. Jeremija Zivanovič, maršal dvora g. Colak-Antid, prvi adjutant Nj. Vel. kralja di-vizijski general g. Hristič in druqi odličniki ter člani vojne in civilne dvorske hiše.
Peter Živkovič
predsednik JNS, se je vrnil koncem preteklega tedna v Beograd. Bival je skoro dva meseca na Čehoslovaškem, kjer se je zdravil. Ob tej priliki se je sestal z raznimi politiki naših prijateljskih in zavezniških držav, zlasti s čehoslovaškimi in rumunskiini politiki.
Konferenca beograjske združene opozicije
Predstavniki posameznih grup beograjske združene opozicije so se te dni sestali na konferenco in pretresali pereča politična vprašanja in položaj, ki je nastal v zadnjih mesecih med narodom. Na konferenci je poročal tudi gospod dr. Laza Markovič o sestanku, ki ga je imel z g. dr. Vladiinirjein Mačkom.
f Žbnf&n
V ljubljanski bolnici je umrl Anton Kogej, višji sodni oficijal, star 48 let in bil v nedeljo popoldne pokopan na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Pokojni Torte Kogej se je rodil v Idriji kot sin preprostega rudarja, tamkaj študiral realko, leta 1910. pa je stopil pri idrijskem sodišču kot pisarniški praklikant. Leta 1911. je bil prestavljen v Vel. Lašče in služil tukaj do letošnje pomladi, to je polnili 26 let. Zadnje tri mesece pa je služil v Mokronogu, kar ga je vidno potrlo. Bil je miren, tih človek, blag in dobrosrčen. Zlasti kmetom je rad pomagal z navodili in dobrimi nasveti in je bil zato pri kmečkem prebivalstvu velikolaške okolice močno .priljubljen. Težko so zlasti slednji občutili njegovo pre-meščenje. Bil je ves čas član Sokola. Gasilnega društva, prej SKS. zdaj JNS in je običajno povsod opravljal tajniške posle. Lansko leto je bil primoran tožiti »Domoljuba« zaradi klevet in je bil »Domoljub« na njegovo tožbo obsojen. Tako je bila dana poštenemu možu tudi s te strani satisfakcija. V Laščah se je tudi oženil in zapušča iz šestnajstletnega srečnega zakona troje nepreskrbljenih otrok. Naj v miru počiva blaga duša!
Scc® Mcmc ?
Spet imamo novega mučenika, ki pa ne ba prelival krvi, ampak bo napisal — brošuro.
Kdor še ne pozna naše politične zgodovine, naj se sedaj pripravi! Gospod bivši prosvetni referent za Slovenijo v ministrstvu prosvete in sedanji »dravobanski« (njegov izraz v Slovencu!) šolski nadzornik Fran Erjavec bo napisal tole:
»...kam so dosedanji »nacionalni« režimi pahnili precejšnji del naših »naprednih vzgojiteljev«. Obenem bi brošura pokazala, kako milo, obzirno in očividno preprizanesljivo je sedanji režim ravnal s tistimi verniki »Jutra« in »Učit. Tovariša« iz učiteljskih vrst, ki se niso hudo iu ponovno pregrešili samo proti večji množini paragrafov uradniškega in šolskega zakona, temveč tudi proti raznim paragrafom kazenskega zakona (n. pV. jron §§ ^14-^25, 273, 287, 162, 139 itd. itd. kat,. z.aK.) in zakona o zaščiti države, a nihče ni bil še izročen sodišču.«
Pravi (»Slovenec«, 14. septembra), da se je dolgo trudil in »dve leti preziral vso gnojnico«.
Škoda, ko nam ni tega prej povedal. Gnojnica je namreč odlično gnojilo in bi mu skušali sposredovati podporo za gnojnično iamo.
Sicer je pa čisto v redu in prav, če ljudje pišejo brošure. S kolikor več strani je kako vprašanje osvetljeno in razčiščeno, toliko boljše je to za ves narod in zlasti za vse javno delovanje. Seveda pa mora vsakdo, ki sam kaj osvetljuje, biti toliko nepristranski in pravičen, da prizna isto pravico tudi drugim, čeprav morda gledajo drugače« kakor on. Do resnično narodnega delovanja se bomo namreč Slovenci mogli po-vzpeti le tedaj, če bomo mimo oseb gledali le nepristransko resničnost. Kdor ima mirno vest, ga to nikakor ne bo motilo, ampak mu bo le ljubo. Mislimo, da gospod šolski nadžomik ne bo hotel pri tem biti izjema.
Kaf se podi po svetu
Vsi govori o miru se zde kakor zasmeh člo-	obvezanci pod orožjem. Na sibirskih progah pre-
veštva samega in človečanske misli v njem. Če	važa ogromno število oklopnih vagonov vojaštvo
nekoliko bolj pozorno pregledamo dogodke izza	in municijo, na jezeru Ladoga pa so Rusi začeli
1. 1918., spoznamo, da	z vso naglico graditi pristajališče za vojna letala.
svetovna vojna
Izza leta 1914.—1918. traja še danes in je trajala ves ta čas navideznega miru. Poljsko nemški spopadi v Šleziji takoj po vojni, rusko poljski boji, ruska revolucija, ki še ni končana, boji med Kitajsko in Japonsko ob rojstvu japonske vazalne države Mandžukuo (Mandžurija v Aziji), vojne med posameznimi državami v Južni Ameriki, italijansko abesinska vojna, španska državljanska vojna in sedanja vojna med Kitajsko in 'Japonsko, vse to je samo nekaj odlomkov iz 19 letne »povojne dobe«. Razen tega je že tekla ikri v raznih revolucijah, pučih in uporih v Albaniji, v Grčiji, v Turčiji in po raznih drugih državah Evrope in zlasti prednje Azije, tako da je res težko govoriti o miru.
Kako resen in zapleten je danes mednarodni položaj in kakšna
skrajna vojna napetost
je zavladala po vsem svetu, na:in potrjuje dejstvo, da so vojni proračuni vseh držav sprejeti povsod z veliko večino glasov, marsikje celo tudi

Žilavost kitajske obrambe proti japonskemu imperializmu občuduje ves svet. Na sliki vidimo kitajskega generala Sičungšija, ki z brezprimer-nim junaštvom brani Šanghaj.
z glasovi opozicije. Stroški za oboroževanje danes segajo v blazne višine, da lahko mirno in brez pretiravanja trdimo, da gredo najmanj tri četrtine vseh dohodkov iz človeškega dela samo za oboroževanje, torej za ubijanje in pokončeva-pje. Dokler bo trajala ta blazna napetost v svetu, zaman pričakujemo, da bi bila premagana stiska. Lahko tu in tam nastopi nekaj zboljšanja, toda to je le olajšanje, ne pa ozdravljenje.
Na Daljnem vzhodu
je v bojih med Kitajsko in Japonsko danes središče dogodkov, ki utegnejo odločiti o nadaljnem razvoju sveta.
Odločno na japonski strani stojita doslej dve evropski velesili, Nemčija in Italija. Med Japonsko in Nemčija že obstaja vojaški pakt, med Japonsko in Italijo pa bo menda v kratkem sklenjen. Ost teh paktov je pod krinko boja proti komunizmu naperjena proti Rusiji, torej proti Slovanom. Zaradi tega je razumljivo, da Rusija motri dogodke z vedno večjo pozornostjo in se mrzlično pripravlja. Po nekaterih poročilih je
Rusija odredila delno mobilizacijo
In je bila poklicana pod orožje sibirska armada. Do letnika 1914 so na tem ozemlju vsi vojaški
f T. G. Masaryk
Že pred časom so se pojavile vesti, da je prezident Masaryk resno obolel. Po kratkem zboljšanju je sedaj bolezen zopet hujša.
Masaryk je dobil pljučnico in ima vneta spodnja desna pljuča. Nastopile so tudi motnje zavesti. Po zadnjem uradnem zdravniškem po-
ročilu je vnetje pijuc sice^ .nekoliko popustilo, vendar pa bolnika zapuščajo sile.
K bolniški postelji prezidenta v Lane sta na ta poročila takoj prispela sedanji predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš in predsednik vlade dr. Hodža.
Tik pred zaključkom lista nas je presenetila vest, da je veliki češki državnik in mislec dne 14. septembra kmalu po 3. uri zjutraj na gradu Lany umrl. Po dvodnevni globoki nezavesti mu je prenehalo biti srce in je smrt nastopila mirno ter brez vsakega smrtnega boja.
Ob mrtvaškem odru tega velikega Slovana z bratskim narodom žalujemo tudi mi slovenski kmetje. V bodrilo in ponos pa nam je dejstvo, da je veliki pokojnik s svojimi deli prižgal luč, ki ne bo nikoli ugasnila. Ko se sedaj klanjamo zemskim ostankom velikega pokojnika, kličemo v odkritosrčnem spoštovanju:
Večna slava slovanskemu geniju T. G. Masa-rvku!
.;:'•'' V" ' ' 'Iv' -, -' ' '"V -V - ' ^
Vojna sreča
še niti Japoncem niti Kitajcem doslej ni prinesla odločilnejših uspehov. Šele v zadnjih bojih, ki pa še vedno trajajo, so Japonci z velikanskimi žrtvami dosegli nekaj uspehov in prisilili Kitajce, da so se na severnem in vzhodnem bojišču umaknili na svojo drugo obrambno črto. Japonski pehoti, ki jo je podpiralo 20 vojnih ladij, se je namreč posrečilo podreti kitajske postojanke, nakar so se Kitajci pričeli umikati na vsej fronti. V odseku pri Vusungu so pred umikom še spustili v zrak vse mine, ki so povzročile prodira-jočim Japoncem velikanske izgube. Kitajski glavni stan poudarja, da so se kitajske čete umaknile na že več dni pripravljene nove obrambne postojanke, ki se raztezajo 20 milj od Liuha do Nansianga ob železniški progi Šan-ghaj—Nanking.
Kitajske čete v Čaharju so zavzele Jangjuan in prišle v pokrajino Šansi. Kitajska letala so bombardirala japonsko bolniško ladjo Asihamaru.
Medtem se napetost med Rusijo in Japonsko vedno bolj zaostruje. Rusija je zaplenila že večje
število ribiških japonskih ladij, ki so prišle v ruske vode o priliki ruskih manevrov. Japonska je radi tega ponovno protestirala, toda moskovska vlada je odbila protest japonskega poslanika zaradi zaplembe številnih japonskih ribiških ladij v korejskih vodah. Japonski poslanik je nato takoj ponovno ostro protestiral. Danes se je zvedelo, da so ruske obalne stražne ladje včeraj zaplenile nadaljnjih 27 ribiških čolnov. V Tokiju je zavladalo zaradi tega izredno veliko vznemirjenje in splošno pričakujejo, da se bo spor z Rusijo tako zelo poostril, da bo še pred zimo treba računati z vojno.
V Evropi
se špansko vprašanje iu vse, kar je v zvezi z njim, ne premakne z mrtve točke. Da bi zavarovale varnost pomorskih poti v Sredozemskem morju, sta sklicali Anglija in Francija v Nyon konferenco, na kateri so bili sprejeti tile važni sklepi:
1.	Sredozemsko morje se razdeli v varnostne pasove. Vsaki izmed sredozemskih držav bo dodeljeno posebno varnostno področje, na katerem smejo njene vojne ladje, podmornice itd. svobodno pluti, vendar pa mora dotična država skrbeti za varnost na svojem področju. Nobena država nima pravice, da prekorači dodeljeno področje. Vsako vojno ladjo, ki bi zapustila svoje področje, smejo patrolne ladje ostalih področij takoj potopiti. Trgovske ladje posameznih držav spremljajo v posameznih področjih vojne ladje dotičnih držav.
2.	Eno področje se dodeli Italiji.
3.	Zapadni del Sredozemskega morja se v celoti dodeli v varstvo Franciji in Angliji.
4.	Ostali del Sredozemskega morja se razdeli med ostale države.
Prostovoljne kitajske letalke uspešno pomagajo moškim tovarišem v vsenarodni borbi proti japonskemu vpadu.
MlZM&lj&feo -povcčilo
Z nakupovanjem našega letošnjega pridelka se nadaljuje ter posegajo v kupčijo različne tvrdke.
Več zanimanja in povpraševanja je predvsem za dobro srednje in cenejše blago, ki se plačuje po 18 do 22 din za kg. Za najboljše in res prvovrstno blago, za katero je zaenkrat manj zanimanja, se gibljejo cene med 23 in 24 din za kilogram.
Računa se, da je prodano doslej iz prve roke že nad 20 odstotkov letošnjega pridelka.
Na žateškem hmeljskem trgu je ostal položaj v splošnem nespremenjen. Prav tako so ostale tudi cene v glavnem nespremenjene in se za letošnji žateški pridelek plačuje 14—20 Kč, to je 21—30 din za kg. Tendenca je sicer bolj mirna, vendar .stanovitna. Več zanimanja in povpraševanja je predvsem za slabše in cenejše blago. Za prvovrstni hmelj se cene drže. V Usteku in Roudkovcu je položaj ostal nespremenjen. Tako so ostale nespremenjene tudi cene. Kupuje pa se v prvi vrsti le cenejše in srednje blago po 11 do 13 Kč, to je 16 do 20 din za kg.
Kmetfska
Stranice pri, Konjicah
Društvo kmetskih fantov in deklet Stranice je imelo v nedeljo dne 5. t. m. zjutraj po rani sv. maši v gostilni Marinšek svoj redni letni občni zbor. Občni zbor je otvoril tov. Guštl Stra-šanek ter pozdravil poleg članov tov. Pavleja Bezenška kot zastopnika konjiškega pododbora, Franca Potočnika iz Frankolovega kot zastopnika vojniškega okrožnega odbora in Bernarda Bra-čiča kot predsednika in zastopnika frankolskega društva. Nato je podal poročilo in tudi okolnosti, ki so bile krive, da društvo doslej ni tako delovalo kot bi bilo želeti. Nato so sledile volitve novega odbora. Listo je predlagal tov. Franc Potočnik, in sicer: za predsednika tov. Gustlna Strašaneka; za podpredsednika Ludvika Planinca in Toneja Klančnika; za tajnico Verico Borla-kovo; za blagajnico Milico Seljakovo; v odbor pa Lojzeta Sodina, Poldeta Fijavža ml., Štefana Laz-nika, Štefana Maliča in Toneta Arbeiterja; v nadzorni odbor: Seljaka Ivana in Marinšeka Ivana. Po tov. Potočniku predlagani odbor je bil soglasno sprejet, samo tov. Strašanek izjavlja, da ne more prevzeti mesta predsednika, ker še nima našega državljanstva (je .češkoslovaški državljan), zato predlaga za predsednika mesto sebe tov. Ludvika Planinca, kar je občni zbor z zadovoljstvom vzel na znanje ter izvolil Ludvika Planinca za predsednika. Po izčrpanem dnevnem redu so še govorili tov. Bezenšek, Potočnik in Bračič ter razlagali navzočim naše kmetsko-mladinsko gibanje ter pozivali navzoče fante in dekleta k vztrajnemu delovanju, za katero so jim obljubljali vsak svojo pomoč.
Tudi v Stranicah vstajamo in gremo v slogi in bratstvu naprej!
Vojnik
Trgatev grozdja DKFD Vojnik je uspela nad vse zadovoljivo. Smelo trdimo, da je bila to prva trgatev v letošnjem letu.
Izredno lep obisk je ponovno dokazal, da uživajo fantje in dekleta posebne simpatije nacionalnega Vojnika.
Poleg mnogoštevilnih Škofljanov in Frankol-čanov je bilo opaziti tudi Drameljčane, ki posebno radi posečajo prireditve sosednjih društev. Razpoloženje posetnikov in prirediteljev je bilo ves čas odlično.
Svečano obeležje temu je dala krasno uspela povorka Sokola Vojnik, katere so se polnošte-vilno udeležili tudi člani in članice DKFD Vojnik skupno s preds. Kuharjem, da v slogi manifestirajo za kralja in kmetsko Jugoslavijo.
Vsem, ki so nam z obiskom izkazali svoje zaupanje, izrekamo iskreno zahvalo.
Tovariši, v delu in slogi do zmage 1
Št. Janz na Dolenjskem
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 19. septembra ob 3. uri popoldne veliko kolesarsko dirko na progi Mokronog — Bistrica — Pijavce —Tržišče—Krmelj—Šent Janž. Pričetek dirke (start) v Mokronogu pred gostilno Deu točno ob pol 2. uri popoldne..Tekmuje lahka in težka vrsta koles.
S p o r e d : 1. Ob pol 3. uri popoldne zbirališče članstva, gostov, konjenikov in kolesarjev netekmovalcev in ostalega občinstva pred gostilno Ig. Majcna v Št. Janžu. 2. Po končani dirki slavnostna povorka vseh skupin z godbo na čelu skozi Češenjce v Št. Janž. 3. Kmetsko-mladinsko zborovanje na vrtu tov. Majcna. 4. Razglasitev izida dirke in razdelitev nagrad. Nato bo trgatev grozdja s prosto zabavo in plesom. —
Igra domača godba. Čisti dobiček je namenjen za prispevek k postavitvi spomenika pok. kralju Aleksandru I.
Pridite vsi! Vaška sloga naj živi!
Prijave za kolesarsko dirko pošljite do dne 17. septembra t. 1. s pristopnino din 10'— na Društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Janžu.
Sv. Bolfenk pri Središču
Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo dne 19. septembra v bolfenški šoli sadni ogled in razstavo grozdja in povrtnine. Po rani maši in popoldne ob pol 3. uri se pa vršijo strokovna predavanja. Vstop prost! Lepa prilika za izlet na naš griček. Sadjarji od blizu in daleč, posetite nas!
Št. Jurij pri Grosupljem
Za nedeljo 12. septembra t. 1. napovedana kulturna prireditev »Kmetska ohcet«, katero je organiziralo tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet, je bila radi slabega vremena preložena. Maloštevilni nasprotniki, ki se ponašajo s s svojo dobro vzgojo, so iz nevoščljivosti raztrosili polno malih letakov žaljive in nemoralne vsebine. Te smo si skrbno shranili za tiste čase, ko bodo zopet ponujali okrog svoja načela in se proglašali za edino sposobne ljudi. Še njihovi ljudje, ki so pošteni, se nad takim početjem zgražajo. Zato pa, starši, za vaše sinove in hčere je mesto v Društvih kmetskih fantov in deklet, kjer ni hinavščine, potvarjanja. hli-njenja in farizejstva — ampak kmetska vzgoja — trda in poštena! — Vse naše prijatelje pa vabimo na »Kmetsko ohcet«, ki se bo vršila v nedeljo 19. septembra t. 1. Pridite, ne bo vam žal!
Matic
CvetUe> na>Mtiše>£a UabaUsUe%a dnevnika
Tomaž Kempčan in prividi,
(4. sept.).
»Gospod senator Pueelj je, kakor vidimo, začel na stara leta brati Tomaža Kemp-čana, kar je na vsak način hvale vredno.« Potem pripoveduje, kaj je Pueelj bral v »Hoji za Kristusom«, ga imenuje »kmečkega kralja« in mu priporoča naj se le bori s Tomažem Kempčanom, ker bo to edina korist političnega življenja in delovanja. Ko se tako le našali z ubogim Tomažkom, ki je časih veljal za velikega svetnika, pa ga zadene božja kazen s sledečim prividom:
»Bil je v vladi kmalu po vojni, se zvezal z vsakirS režimom, ki ga je sprejel v svojo sredo, neštetokrat menjal zastavo na svoji stranki in užival vso oblast. Najbolj mogočen pa je bil za časa srednjeveške diktature svojih prisrčnih prijateljev in varuhov Petra Živkoviča, pok. Srskiča in gospoda Uzuno-viča, pa tudi z Jevtičem je bil in je še dober ter se tika z vsemi velikimi gospodi, ki bi bili lahko pomagali slov. kmetu. Kaj pa je storil zanj? Prav nič, ker je skrbel samo za se in za svoje bližnje prijatelje, kmet pa je ravno za časa njegove diktature najbolj propadal ...«
Škoda, da »Slovenčevci« svoje redakcije niso razstavili na novinarski razstavi v duhu resnice in pravice! Pri čitanju gorenjih vrstic smo prišli do prepričanja, da gospodje v tem uredništvu pri pisanju takihle sestavkov nesporno sede pred zrcali. Drugače je nemogoče, da bi s toliko točnostjo podajali — lastne fotografije. Kar pa tiče Puclja, lahko v njegovi odsotnosti izjavimo, da več ve, če čita Tomaža Kempčana, katerega» Slovenec« tako brezobzirno zasmehuje, nego je vse njegovo versko čtivo v predalih »Slovenca«, ki po lastni hvali in novoletnih reklamnih pridigah prekaša vse Tomaže in še Avguštine in za povprečnega Slovenca popolnoma zadošča za pot v nebesa.

Navadi svojega otroka pravočasno na
SARGOV
PROTI ZOBNEMU KAMNU
»Mi jih ne doumemo.«
»Slovenec« (9. sept.).
»Čudni so ti programi JNS; mi jih ne doumemo «
Malo poprej pa prinaša pod velikimi naslovi in podnaslovi sledeče:
»Koroški hitlerjevci grdo izzivajo v Št. Jakobu v Rožu. — Za naslednji dan, nedeljo, je bila napovedana slovesna služba božja za nemške goste in redke domačine. Cerkveno opravilo je opravil nemški kaplan g. Franc Schicho. ki ga je škofijski ordina-riat nastavil v Št. Jakobu v Rožu zaradi podružnice v Podrožici, ki da je baje nemška. Neodpustljivi so nekateri odstavki pridige, ki jo je imel omenjeni kaplan pri slovesni službi božji. V svojem nagovoru je navezal na ljubezen našega Zveličarja do njegove domovine misli o Koroški in med drugim izvajal sledeče: Imamo vzroka dovelj, da ljubimo svojo domovino, našo lepo Koroško itd.« Končava pa: »Najbolja pa bomo podprli padle junake, če prosimo najvišjega vojskovodjo, da nje, ki so se borili za zemeljsko domovino, v triumfu popelje v večno domovino...«
Na vse to se dela »Slovenec« silno hud, pa rentači tako-le:
»Pri tem pa je zanimivo, da domači Nemci niti za to slovesno priliko niso prišli v cerkev in da so bile gornje besede govorjene starim ženicam in otrokom. Kot katoličani moramo kar najodločnejše protestirati proti temu, da bi se celo v cerkvi udomačile raznarodovalne težnje koroških Nemcev.«
Zdaj pa jaz tega ne »doumem«. Prvič, hitler-janci, potem nemški kaplan Schicho, potem škofijski ordinariat, ki ga je postavil brez potrebe, potem same stare ženice in otroci v cerkvi, potem pa odprem Mohorjev koledar za leto 1937., da bi pogledal za vreme, pa takoj na drugi strani najdem tole:
»Vladika Slovencem.« Dr. Adam Hefter, knez in škof krški, roj. 6. dec. 1871 v Prienu na Bavarskem, posvečen za škofa dne 7. jan. 1915. v Salzburgu, ustoličen v Celovcu dne 12. februarja istega leta; pokrovitelj Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
Na koga se prav za prav jezi prečastiti slovenski »Slovenec«. Na hitlerjance, ki še v cerkev niso prišli in jih je zastopal sam nemčurski kaplan, ko je uganjal blasfemijo s Zveličarjevo domovinsko ljubeznijo ali pa na samega pokrovitelja največjega slovenskega književnega podjetja, po rodu trdega Bavarca.« Res: ne doumemo.
?00 SMM&HiUai/ fcfrtoUfc
Na dan sv. Nikolaja, pa ne onega, ki nosi pridnim in ubogljivim otrokom okrog božiča darove, ampak na dan sv. Nikolaja Toledskega, 10. tega meseca, sem bral v »SI. Narodu« tole žmahtno zadevo:
Pred tedni je župnik Hafner priredil pod okriljem katoliškega »S. K. Planine« društveno potovanje na svetovno razstavo v Pa^iz. Po po-vratku v domovino iz Pariza je eden izmed voditeljev te ekskurzije ,Strah' napisal v popoldanskem organu Katoliške akcije dolgovezen članek, v katerem je očital Francozom, da niso slovenskih katoliških gostov sprejeli z ono gostoljubnostjo, kakor bi bilo treba, in zaključil svoja izvajanja z izjavo, da bo radi te negostoljubnosti »700 slovenskih katoliških izletnikov postalo sovražnik Francije in Francozov«. Na ta napad odgovarjajo »Pariške Novosti«, glasilo jugoslo-venske kolonije v Parizu, ki, ga podpira tudi naša vlada, in izvajajo: »Pred nekaj tedni je prispela na pariško razstavo skupina 700 izletnikov iz Slovenije v organizaciji katoliškega društva ,S. Iv. Planine'. Po povratku iz Pariza je njihovo vodstvo napisalo v nekem katoliškem dnevniku škandalozen članek proti Franciji radi negostoljubnosti, zatrjujoč, da se bo vseh teh 700 gostov spremenilo v ogorčene proti?cfuif^skc agitatorje. Nočemo francoske gostoljubnosti povzdigovati v nebo in priznavamo, da ne zasluži Pariz v polni meri ta pridevek. Pariz ni zrcalo, ne duša Francije — polovica prebivalcev v njem so tujci ali mešanci — poleg tega pa se Francoz in Francija ne merita po prijaznosti in uslužnosti natakarjev in šoferjev. Najmanj pa imajo pravico kritike linHio — 7<v> ki so prišli na izložbo s 5 kuogianu pienajenega mesa. klobas in sira (vsak je dobil sveženj, da bi ga utihotapil brez carine), a so v Parizu kupovali samo kruh in kislo zelje, po katerem še danes smrdi katoliška šola v Issy le Moulinaux, v kateri so radi ,negostoljubnosti' francoskih katoličanov skoraj brezplačno stanovali. Ce ima sploh kdo pravico kake kritike, je gotovo nimajo ljudje, od katerih ni povprečno nobeden pustil v Franciji več kakor 300 frankov, četudi vštejemo vožnjo, a je prišel sem, da vidi in si ogleda razstavo, za katero je frarr^ski narod žrtvoval težke milijarde!«
Fiadoveden sem, če mi bosta poslala g. Hafner iu g. Strah popravek po tiskovnem zakonu, da je res, kar je res, in da ni res, kar ni res.
Nad 10.000 vlagateljev
štejemo v svoj delokrog.
Od 3-5%
Vam obrestujemo prihranke, ki jih naložite pri nas.
Kratkoročna posojila
dajemo pod ugodnimi pogoji.
Za vse naše obveznosti
jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina.
§ mmm dravske banovine
LJUBLTAN A..........m _ _ _ .................
Volih požcin?
m€s. VilUiečah
V nedeljo zjutraj 5. septembra ob poltretji uri je začelo goreti gospodarsko poslopje Ježka Pavleta. Zgorelo je vse: pod, svisli, šupa za ste-Ijo, hlev, vsa krma, mlatilnica, slamoreznica, pajkel, nekaj voz, vsa konjska oprema in različno kmetijsko orodje.
Na kraj požara je prva prihitela na pomoč gasilska četa iz Sp. Pirnič s svojo motorno briz-galno in takoj začela delovati na tri curke. Reševala je živino, katera je bila še vsa v gorečem hlevu, branila hišo in kaščo ter še drugo gospodarsko poslopje, ki se je že tudi vnemalo.
Druga je prihitela na pomoč gasilska četa iz Zg. Pirnič tudi s svojo motorko na kraj požara in takoj začela pomagati prvi, da se je odstranila največja nevarnost.
Zatem sta prihiteli še četi iz Tacna pod Šmarno goro in iz Dravelj, obe z motorkama. Dovajali sta vodo iz Save druga drugi s pomočjo kadi. Ker pa ti dve četi nista dosegli požara, se je morala gasilska četa iz Zg. Pirnič prestaviti in
so potem vse tri v verigi dovajale vodo iz Save na kraj požara.
Z veliko požrtvovalnostjo gasilcev in drugih ljudi se je le posrečilo požar omejiti. Poslopje je bilo krito s slamo. Ogenj je bil skoraj gotovo podtaknjen. Gospodar trpi veliko škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
Veličastna msamfe* slači j a v VojmUu
Nacionalno misleč Vojnik je proslavil rojstni dan našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II. nad vse mogočno in prepričevalno.
Ze v nedeljo so visele z -Vseh naših kmetskih domov državne trobojnice, razen s par črno obrobljenih hišnih številk. Zvečer ob 8. uri pa je Petrov kres naznanil pričetek sokolske povorke, katere se je poleg članstva. S*kola udeležilo tudi članstvo Društva kmetskiil fantov in deklet in gasilske čete.
Ob zvokih gasilske godbe in pokanju topičev, v morju lampijončkov in navdušenem vzklikanju kralju i?< domovini je povorka krenila s sokol-ssi*>g»	akllio okrašeuili in -i^vetlje-
nih oken v trg,
Porosilo se	>1 >
navdušene vzlike mlademu Kralju iu nedeljivi Jugoslaviji naše zdrave mladine.
Pri tem se je vendar peščica ljudi izkazala s temo, ki je bila prav značilna. Slavnostnega razpoloženja to seveda ni motilo, dotičnim pa njih vedenje seveda ni v čast.	»
Domači dogodki
X V Mariboru je šoferja mestnega avtobusnega podjetja Alojzija Primca pred kratkim nenadoma zadela možganska kap. Prepeljali so ga takoj v bolnico, vendar je kmalu po prevozu umrl.
X V Orehovi vasi so tatovi zaklali posestniku Francu Pungartniku 1000 din vrednega prašiča in ga odnesli. Nato so še posestniku Antonu Če-beju odnesli 6, posestniku Francu Bregantu pa .12 pitanih piščancev.
Schauer DOlfe:
Miha Vošniak
— oče slovenskega zadružništva
18. t. m. praznuje slovensko zadružništvo lOOlatnico rojstva Mihaela Vošnjaka. Zveza slovanskih zadrug izda ob tej priliki Zadružni zbornik, iz "katerega posnemamo naslednje
misli:
Pri malokaterem narodu je vršilo zadružništvo tako vsestransko in odločilno nalogo kot ravno pri Slovencih. Običajno se je zadružništvo uveljavljalo kot izrazito gospodarski pokret socialno in materielno šibkih slojev, pri nas pa je tesno povezano z našo narodno-politično zgodovino z boji in napori za dosego narodnostnih pravic ter osamosvojitve izpod vsiljenega varuštva drugih, močnejših narodov. Razlog za tako vlogo tiči pač v razmerah, v katerih so živeli Slovenci v prejšnjem stoletju in že samo bežen pogled v tedanje politične in ustavne razmere nam razodeva ogromne težkoče, ki so jih morali Slovenci prebroditi, da so dosegli uspehe nasproti narodnim nasprotnikom.
Prosvitljene ideje, ki so jih propagirali francoski filozofi 18. stoletja in jih je uveljavila francoska revolucija, so si le polagoma utirale pot v druge države. Več kot pol stoletja je poteklo za tem, predno je šele prišla tudi v bivši avstro-ogrski državi samo zahteva po sodelovanju naroda pri vladanju in po narodni enakopravnosti do javnega in glas-
nega izraza. Burno leto 1848. pomeni velik mejnik v zgodovini vseh bivših avstro-ogrskih narodov. Takrat so se tudi Slovenci prvič pojavili v zgodovini kot narodna edinica, ki terja zase svobodno, narodno-politično življenje in enakopravnost z drugimi narodi.
Revolucionarno leto 1848. ni prineslo zaželenega uresničenja želj in zahtev zati-
ranih narodov, saj je takoj nato nastopila reakcionarna doba, Bachov absolutizem in centralizem, in za dolgo vrsto let neusmiljeno zatrla sleherno narodno-politično akcijo. Toda enkrat javno že propagiranih idej o svobodi, enakopravnosti itd. pa niti še tako močna reakcija ni mogla zatreti, marveč so te ideje kot tleča iskra čakale le ugodnega trenutka, da kot mogočen plamen švignejo in se razvnamejo v velik požar. Dolgo je morala ta iskra-tleti skrivaj in šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ji je bilo usojeno, da se vsaj razživi. Končno se je morala tudi absolutistična vlada umakniti liberalnejšemu režimu, ki je vrnil avstrijskim narodom njihove primitivne ustavne pravice.
Tudi Slovenci so svobodnejše začeli dihati ter so začeli v vse večjem obsegu terjati svoje narodnostne pravice. Začela se je ona velika doba splošnega narodnega probujenja, ki je končno razgibala do tedaj v narodnem oziru bolj ali manj nevedno in mlačno ljudstvo ter ga napravila za bojevnika svojih narodnostnih pravic. To je doba čitalnic, velikih ljudskih taborov in shodov, na katerih so se več tisoč glav broječe množice jasno in odločno izrekale za ravnopravnost slovenskega jezika, politične svoboščine ter končno tudi za glavno državno-pravno zahtevo Slovencev po »Zedi-njeni Sloveniji«, to je združitev vseh pokrajin, v katerih bivajo Slovenci, v administrativno-politično celoto z zakonodajno skupščino v Ljubljani.
X Blizu sv. Jederli se je na motornem kolesu med vožnjo smrtno ponesrečil lesni trgovec Miloš Škačej. Na ozkem ovinku je z veliko brzino zapeljal v kup gramoza. Ob trčenju ga je vrglo vznak in si je pri padcu razbil lobanjo ter se notranje hudo poškodoval. V bolnici v Slovenj-gradcu je kmalu po prevozu tjakaj podlegel poškodbam.
X Na zadnji mariborski svinjski sejem dne 10. t. m. je bilo pripeljanih 300 svinj. Cene so bile za 5 do 6tedenske prasce 90 do 110 din, za 7 do 9tedenske 100 do 120 din, za 3 do 4mesečne 140 do 170 din, za 5 do 7mesečne 215 do 340, za 8 do lOmesečne 350 do 440, za lletne 650 do 740 din za komad. Svinje so se prodajale po 6 do 7'50 din za kg žive teže in po 9 do ll din za kg mrtve teže. Prodanih je bilo 79 rilcev.
X V Zgornji llečici v Slov. goricah je ogenj r^epelil gospodarsko poslopje p^estniku Petru Golobu. Škoda je velika, VLV-oK požara pa še hi pojasnjen.
X Vino razsaja. Pred neko gostilno v Ma-renbergu so se spoprijeli delavci, ki so bili zaposleni pri obiranju hmelja. Na krajH bitke sta obležala nezavestna 271etni delavec Franc Novak ki je dobil hude poškodbe na glavi, in 261etni delavec Avgust Svečak, ki je bil zaboden z nožem v prsa. Oba ranjenca so odpremili v bolnico, dočim so orožniki aretirali nekega 211etnega Ivana lica in 321etnega Petra Cafuto in ju odpeljali v zapore.
X Iz Kicarjev je bil doma 81 letni užitkar Anton Vnuk, ki je že delj časa bolehal in tarnal, da se je naveličal življenja. Pred kratkim je na Rogozniški cesti pri Ptuju res skočil pod vlak in je bil takoj mrtev. Počila mu je lobanja in lokomotiva mu je odrezala tudi obe nogi.
X Častitljiva starost. V Dravskem Središču je nedavno obhajala svoj 101. rojstni dan Terezija Surin, rojena Kolarič. Zanimivo je, da so tej koreniti ženi starši umrli prav zgodaj. Njen oče je učakal le 47 let, mati pa je umrla celo že v svojem 32. letu. Jubilantka sama je še vedno čvrsta in zdrava ter je niti spomin še prav nič ne zapušča.
X Traverza je padla na delavca Nikola Horvata v Desprinu pri Zagrebu, ko je na neki novi stavbi zabijal žeblje. Traverza mu je zdrobila glavo in je bil takoj mrtev.
X Premogovnik so našli. V okolici Lipe pri Frankolovem je pričela neka delniška družba z vrtanjem za rudo. Kakor se sliši so že po nekaj dneh vrtanja naleteli na debelo plast najfinejšega premoga. Prebivalstvo je novico o najdenem premogu z velikim veseljem pozdravilo, saj si obeta od tega kos kruha, ki ga je v danih razmerah tako potrebno.
X Ker ni bila sprejeta v meščansko šolo, je skočila pod vlak v Jesencah pri Pragerskein komaj 131etna posestnikova hčerka Danica Jelšek. Lokomotiva je deklico, k' je storila obupni korak v potrtosti, vlekla več metrov s seboj in jo močno razmesarila. Prepeljali so jo v mariborsko bolnico, kjer pa je njeno stanje obupno.
X Na Plitvici je pred kratkim pogorelo gospodarsko poslopje posestnika Antona Pichlerja. Požar je uničil tudi večjo množino sena in slame, precej orodja in dve svinji. Požar je bil baje podtaknjen. Posestnik, KI ja bil zavarovan le za neznaten znesek, ima okrog 45.000 din Škode.
X Letošnje izredno mokro leto je imelo tudi v zdravstvenem oziru izredno slabe posledice. V Beogradu je bilo nad 3000 obolenj za malarijo in se je vzlic zdravstvenemu skrbstvu število obolenj nasproti lanskemu letu povišalo za celih 60 odstotkov.
X Razpisana služba cestarja. Banska uprava razpisuje v območju okr. cestnega odbora celjskega službeno mesto banovinskega cestarja na banovinski cesti I. reda št. 16 Zg. Dolič—Vitanje—Vojnik v odseku od km 15.132 do km 21.132. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami in eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1937 pri okrajnem cestnem odboru v Celju.
X Vola s pašnika so v Črni ukradli neznanci posestniku Josipu Slemenšku. Bržkone so to grdo tatvino zagrešili tihotapci, ki so seveda ukradenega vola naglo spravili čez mejo.
X Blizu Grobelnega je skočil pod vlak 24-leten tehnični uradnik Anton Žličar iz Maribora. Bil je takoj mrtev. Obupno dejanje je storil v duševni zmedenosti.
X Nevarno je obolel bivši vrhovni poglavar
muslimanske cerkve v Jugoslaviji (reis ul ulema) Čauševič. Prepeljali so ga v sarajevsko bolnico, kjer bo operiran.
X Veterinarji za vojaško službo. Veterinarski oddelek ministrstva vojske in mornarice je razpisal natečaj za sprejem desetih gojencev za študiranje veterine na veterinarskih fakultetah Jugoslavije.
X Zaradi dolga je 771etni preužitkar Anton Čelofiga v Zgornji Gorici pri Pragerskem zaklal železniškega kurjača Alojza Mohorka. Ta je bil namreč od Čelofige pred časom kupil hišo in mu je dolgoval še del kupnine. Ko je Mohorko stopil na dvorišče neke gostilne, ga je Čelofiga brez besed z nožem zabodel v vrat in mu prerezal žilo odvodnico. Mohorko je zaradi izkrvavitve kljub zdravniški pomoči umrl, morilca pa so orožniki odpeljali v sodne zapore v Maribor.
JŠf^llf
u si
C

Na zadnjem sejmu-za prašiče na Dunaju, kamor je bilo prignanih 5894 pršutarjev in 5533 špeharjev, skupno 11.427 repov, od tega iz Avstrije 2816. iz inozemstva pa 8611, so bile takele cene. Pršutarji so se v začetku sejma podražili za 2—3, na koncu pa za 3—5 grošev v primeri s prejšnjim sejmom. Povpraševanje za špeharje se je omejevalo le na lažje vrste. Banaški špe-harji so obdržali cene preteklega tedna, kmetski špeharji pa so le slabo držali cene. Prvovrstni madžarski veleposestniški špeharji so popustili za 2—3 groše, ostali za 5 grošev. Cene so bile naslednje: I. špeharji 1'58—1'60. srednje težki špeharji 1'55—1'56, stari 1'60—170, kmetski 1*57. do 1/63, križani 1'44—154, pršutarii 1"54—1"80 šilinga za kg žive teže.
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 avstrijski šiling 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira francoski frank
Din	43'40
Din	17'53
Din	840
Din	10 —
Din	216*20
Din	152
Din	2'30
Din	1'56
Eskontuje menice
Daje kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle



V cP
TISKOVINE
vseh vrsti trgovske, uradne, reklamne, časo» pise. knjige, večbarvni tisk hitro In pocenit
riSKARNA MERKUR
Zaupaite denar domačemu zavodu!
2402—61000
Lahki trn«™ Jjj r.aj^anneSf telofaus: športni čevlji. Vel. 35—42 Din 35__
6622—44722	'
Zelo priljubljen in največ zahtevan otroški čevelj iz finega telečega boksa s trpežnim usnjenim potplatom.
5842—05
Najboljša obutev otrokom za svečanost iz finega laka z usnjenim potplatom i gumasto peto-
4975—46547
Najprikladnejši dekliški usnjeni čevlji z za ponko preko rista.
5892—64828
Otroški čeveljčki iz najfiVejšega laka z trpežnim usnjenim potplatom in lepim okrasom na vezavo.
4624—48
Zelo lepi čevlji iz najfinejšega boksa z najnovejšim okrasom in trpežnim usnjenim potplatom za naše mlade gimnazijalke.
Kratke vetfi
■	Posebna kitajska propaganda se vrši v New Yorku, kjer je veliko pralnic, ki so v rokah Kitajcev. Lastniki dajejo v zavoje svežega perila posebne letake, ki na njih prosijo ameriško javnost prispevkov za boj proti Japonski. Pravijo, da se vsi Američani radi odzivajo prošnjam Kitajcev in jim izročajo precejšnje denarne zneske, saj je znano, da Amerika že od nekdaj mrzi Japonce.
■	Avstralski zamorci bodo v 100 letih izumrli, če bodo njih rojstva tako nazadovala, kot -j doslej. — Čistokrvnih Avstralcev je zdaj še 60.000, od teh je 24.000 delavskega stanu, 36.000 pa jih roma okoli kot naši cigani.
•1 Pet sto žensk in otrok so poklali sirski uporniki v neki mošeji. V Siriji je namreč v pokrajini šešire izbruhnila vstaja, ki se vedno bolj širi. Med boji so se ženske in otroci zatekli v mo-šejo, uporniki pa so vdrli v svetišče in vse poklali.
® Živi pokopani. V rudniku Pirinu (Bolgarija) so pred kratkim eksplodirali treskavi plini. Pri tem je zasulo 10 rudarjev, ki so odtlej živi zakopani pod zemljo in je malo verjetno, da jih bo še mogoče rešiti.
H Pariška svetovna razstava bo podaljšana do prihodnjega leta.Tako upa prirediteljski odbor nadomestiti izgubo, ki je nastala zaradi zakasnjenja otvoritve.
K Nova otroška bolezen. V Združenih državah otroci kar drug za drugim otrpnejo in doslej jih je od te bolezni že 200 umrlo. Od Mehiškega zaliva do Ontaria razsaja ta nalezljiva bolezen. V enem tednu so oblasti prijavile 621 novih primerov, v prejšnjem tedu pa jih je bilo 492. Zdravniki so že prej napovedali, da se bo bolezen širila od Missi-ssippija proti severovzhodu in to se tudi res dogaja in spravlja ljudi v obupne skrbi za njih otroke.
Seimi
19. septembra: Sv. Barbari v Halozah.
°0. septembra: v Višnji gori, Kranju, Starem tpgu (Ložu, Sv. Vidu), Grobelnem, Sv. Juriju pri Celju-trg, Braslovčah, Zabukovju, Čren-cih, Dobrovniku.
21. septembra: v Črnomlju, Kamniku, Ribnici, Ormožu, Laškem. Tuhinju, Ptuju, Dravogradu, Podčetrtku, Podsredi, Št. Ilju pri Velenju, Dolnji Lendavi.
22.	septembra: v Ljubljani, Tržiču.
23.	septembra: v Črnomlju, Vrhniki, Turnišču.
24.	septembra: v Mariboru, Slov. Bistrici.
25.	septembra: v Domžalah, Kamniku, Ljubljani, Škofji Loki, Tržiču.
Važnejša radio predavanja
od 19. do 26. septembra 1937
Nedelja, dne 19. septembra. 17.00: Kmetijsko drž. vet. bakteriol. zavod.
Ponedeljek, dne 20. septembra. 18.40: Zdravniška ura.
Torek, dne 21. septembra. 18.40: Postanek tarife pri železnici.
Četrtek, 23. septembra. 19.30: Savez sokola kraljevine Jugoslavije.
Petek, dne 24. septembra. 18.40: Ženska ura — 19.30: Ureditev naših mest, trgov in vasi.
Sobota, dne 25. septembra. Potrebna javna dela v dravski banovini — 20.00: O zunanji politiki.