-----    378
Naši dopisi.
Iz Ljutomera 12. nov. — Zopet nam je nemila smrt vzela izvrstnega rodoljuba: g. dr. Klemen5ič, župnik tukajšnji, je včeraj umri, še le 55 let star. Zguba ta je tem bolj britka, čem bolj dandanes potrebujemo zna-čajnih in delalnih rodoljubov. Bodi mu hvaležen spomin!
Gornji grad na Šlajarskein 16. nov. — Na spis „iz
gorenje Savinske doline" v 259. listu „Slov. Naroda" sledeče odgovarjam: Gornje-graiko 03krbništvo je pripravljeno, pisunu, ki svetu za gotovo pripoveduje, da v6 več obrtnikov, kojim se je iz graščinskih gozdov po 1000, 800, 500 itd. dreves prodalo, lepo darilo podeliti in sicer za vsakega kupca, kojega mu „Slov. Narod" naznani,
da je prejel 1000 dreves, dobi 300 gold., da je prejel    800 dreves, dobi 200 gold., da je prejel   500 dreves, dobi 100 gold. pri Gornjegraškem oskrbniškem uradu.   No, „Narode"! lehko si zaslužiš lepe denarce.    Ako pa pisun tega storiti ne   more,   bo  svet   brez  komentara lehko  spoznal
v
nesramnost lažnjivih denuncijantov na Stajarskem in na Dunaj i, ki ga hočejo slepiti.
Bičmann, oskrbnik.
Iz Savinske doline na Stajarskem 18. nov.  — Ste
li brali v „Tagesposti", kaj se godi po mnozih krajih Štajarskega, in da se množijo tatvine, ropi in umori tako, da povdarja potrebo na mestu sodbe ali š t a n d-rechta. No, na Stajarskem v navadnih mirnih časih „štandrecht"! Po vedite: ali se je kedaj kaj tacega slišalo, kakor zdaj — v časih liberalizma in brezverstva!! To je sad, ki ga rodi prokleto seme tistih ljudi, kateri neprenehoma psu jejo cerkev, duhovne in vse, kar bi na svetu po Božjih in človeških postavah moralo imeti veljavo (autoriteto). Al prišli bodo še huji časi; vsaj že vidite, kako se pripravljajo, da nas je strah in groza.
Iz Celovca 15. nov. {Da so si ncmcurji in mlado-slovenci) jako simpatični ljudje , ljudje skoro da enega srca, kaže nam neko pismo, ki ga je častiti narodnjak gosp. Ferdo Vigele v odprtem listku 2. dne t. m. v Bistrico dobil in ga v 46. listu ,,Karnt. BI." razglasil. Odprti listek (Correspondenzkarte) ima poštni pečat Celovški in je brez podpisa; glasi se pa tako le: „Herm Wiegele in Gailthaler Feistriz, Windischer Tabor Knecht, Grose Freude sogar unter die Slaven das dich die Wal nicht getrofen das arme folk wird vor so ein Tabor Knecht Pfaffen Schadl noch mehr (etwas ist es schon von selbst) aufgehezt Bilde dir also nicht ein, dass es jemand leud ist." Dragim našim Slovencem nismo v stanu prestaviti tega pisma, ker je jezik nemški prava spaka v njem; glavna stvar so psovke: taborski hlapec, farška buča, in da tudi Slovenci so bili veseli, da je Vigele padel pri volitvi.
Vrlemu gosp. Vigele-tu in njegovim prijateljem je ta pamflet veliko smeha naredil in ker se neimenovanemu dopisniku ne more pismeno zahvaliti, zahvaluje se mu očitno v imenovanem časniku. Brezimno pismo pa kaže 1) kako daleč je že na Koroškem „nemška omika" segla, 2) da tabor in duhovščina mu kakor kamen leži v želodcu, in 3) da se pamflet tudi za organ mladoslovencev proklamira. No, če tako tovaršiio imajo mladoslovenci, dober tek!
Iz Notranjskega 11. nov. (Poslano.) Po naključbi mi je prišel v roke 265. list „Slov. Naroda" in v njem dopis „iz Notranjskega" od 3. novembra. Pis&r govori najprej o sredstvih, katerih se je posluževala klerikalna stranka, da bi pri volitvah zmagala. „Narodovci" so v tem Članku prav sebe portretirali; „klerikalna" stranka bi se sramovala tac i h sredstev. — Potem se pisatelj spravi nad mojo pridigo 22. binkoštne nedelje, ter pravi: „tako se v eno mer nevednemu ljudstvu ali naravnost laže, ali pa stvari tako obračajo, da jih ni več spoznati itd." Dolgo časa sem mislil o tem pisarji: no, to je prav pobožen in krščansk gospod, ker tako pridno hodi poslušat božjo besedo, da se mu Še na daljne podružnice po grdi poti ne stoži. Al zdaj še le vem, da „pobožni" mož je bil le špicelj. „Za tem grmom (da se poslužim pisateljevih besed) je po takem vse kaj druzega tičalo, nego pobožnost pisateljeva. To je pokazal o napadu na moj govor 2. dne t. m., katerega je neusmiljeno vsega presuknil! Imam še govor od 2. dne t. m., kateri vsacega resnicoljuba prepriča, koliko je resnice o nesramnem napadu „Narodovem", kateremu lahko velj4 pregovor naš: „kdor rad laže, rad krade" — če ne premoženja, a vsaj čast in dobro ime. In je li to pošteno za prihodnjega c. k. u cenik a?! — O vprašanji zastran šolskega oznanila in o predsedstvu kraj-nega (ne okrajnega) šolskega sveta, pa rečem le toliko: Vsako leto imel sem navado v cerkvi starišem priporočati, naj pridno svoje otroke v šolo pošiljajo > al
bilo je zastonj. Zdaj pa tega mojega priporočila ni več potreba, vsaj se je ljudstvo po mislih „Narod." dopisnika začelo zavedati svoje „omike", in tedaj bi meni „neolikanemu" tudi o tej reči več ne verovalo, čast šolskega krajnega nadzornika in predsedstva krajnega sveta sem že zdavnej mislil odložiti, a zdaj sem jo, spoznavši, da moja tema se ne strinja z lučjo sedanje „omike", katera je po Notranjskem in tudi po naši fari že tako zasvetila, da nam vsaki dan solnce in vsako noč luna sije. Ako je pisatelja volja, naj se potrudi za te dve Častni službi; Časa ima dosta o sedanjih počitnicah, in potem gotovo luč sedanje „omike" in liberalnega napredka posije tudi v našo šolo. Sapienti satis! Napadajte me v prihodnjič kakor in kolikor hočete v svojem umazanem listu; jaz nikdar več ne pomočim peresa v črnilo za brambo, spominjaje se ne ravno lepega, al resničnega pregovora: „Kdor se med otrobe meša, ga......pojedo."                                      J. B.
Iz Trnovske fare na Notranjskem 11. listop. *)   Ni6
veselega Vam danes nimamo poročati. Naš visojsocenjeni učitelj gosp. Matija Ran t je prestavljen v Sturje na Vipavsko; ž njim zgubimo vrlega učitelja, skozi in skozi poštenega in iskrenega rodoljuba. Ker pa vsaka dobra reč ima svoje protivnike, tako tudi je naš gosp* Matija svoje imel v nemškutarski vrsti. Že malitravna meseca so njegovo službo razpisali (zavoljo nabire podpisov o volilni reformi); stvar je potem visela do zdaj, a njegovi sovražniki niso mirovali, dokler ga niso spravili proč. Znana šestorica se zdaj v pest smeja, češ, smo ga! Res ste ga; al vedite, da zoper voljo ljudstva, ki ga je pa resnično ljubilo fc rado imelo. Težke ga bodemo pozabili. Bodi naj prepričan, da nam vedno ostane v blagem in hvaležnem spominu. — Pridelke smo pospravili vse, hvala Bogu; al jako pičli so. Naj-stareji ljudje ne pomnijo, da ne bi bilo sadja prav nič, kakor letos; ni enega jabelka, ni ene hruške ni čeŠpe ni bilo v celi vasi ni v celem okraji. Pa tudi ostala letina se je, razen sena in zelja, tako slabo obnesla, da se Bogu usmili in se ne ve, kaj se bo jedlo in kake preživelo.                                                           J. II. III.
Iz Ribnice. (Ozir na volitev deželnega poslanca gosp. Primoža Pakiza.) Zmagali smo, in ta zmaga je temveč vredna, ker je kantonski glavar Pladung po svojem računu imel že zmago v žepu. Al nemški Fladung obrača, slovenski možje pa so jo obrnili. Prišli so iz daljnih krajev, in da bi bil le eden izostal, propadli bi bili, in to najbolj zato, ker so štirje volilci iz slovenskih krajev se izneverili, namreč iz Travne gore eden, eden iz Jurjevice, eden iz Kostela, eden iz Saj o vi ca. „Kaj imajo — po pravici pravi „Slovenec" — za svoje nemčursko glasovanje? Od rojakov in sosedov svojih zaničevanje, od Fladunga za hrbtom posmeh, od domovine prokletstvo". Župan iz Dobrepolja pa je bil kakor duša v vicah; besedo je neki dal Fla-dungu za Brauneta, — ko pa vidi, da ga naši ne volijo , ga tudi on ni hotel, al da se preveč ne zameri Fladungu, izbral si je svojega kandidata stričnika Jakliča; lahko bi bil tedaj on vse pokvaril. Nasproti pa je gosp. Lunaček, med Slovenci in od Slovencev živeč, hvalevredno glasoval za domačega našega poslanca. Gosp. Pakiž je v veselem shodu, ki je bil po volitvi, zatrdil, pod geslom: „vse za vero, dom, cesarja" bode zmirom delal za blagor domovine.
22. dne t. m. imamo Ribničanje s Kočevskim mestom vred zopet volitev poslanca namesto Kr o mer j a, za katerem menda nobena živa duša ne bode žalovala v deželnem zboru, kajti v kakem Indijanskem parla^ mentu bi bil na mestu, ne pa pri nas.
¦ .*) VečT del pregovorov natisnemo dragi pot.   Hvala t
Vred.
-----   379   -----
Iz Motnika 11. novembra*) se „Novicam" piše, da, kakor iz začetka leta, 19. prosenca, tako tudi zdaj h koncu leta, 9. novembra, se je v Motniku obhajala lepa cerkvena slovesnost vpeljanja novih zvonov, katero so povekšali gosp. dekan Kamniški in poleg domačega g. fajmoštra tudi gospodje fajmoštri Vranski, Spitalski in Št. Ožbaldski. Izvrstna pridiga Kamniškega dekana, lepa cerkvena godba, milo zvonenje novih zvonov, pokanje možnarjev: vse to je navdušilo obilo zbrano ljudstvo. Hvala posebna za osnovo vse te lepe slovesnosti bodi preč. našemu gosp. fajmoštru Jan. Sustu!
Iz Ljubljane.   (Telegram iz Dunaja »Novicam".)   Iz
zbornice poslancev 18. novembra: Grof Hohenwart naznanja v imenu družnikov svojih, da bodo se vdeležili glasovanja, ne pa razgovorov (debate) pri adresi, ker aprilske postave žalijo pravice kraljestev in dežel Avstrijskih; glasovali bodo zato zoper adreso. — Predlog
dr. Lienbaeherja, Hohenwarta in družnikov, naj se strogo preišejo vzroki finančnega poloma, ni bil danes na dnevni red stavljen, da bi ga bil, kakor seje pričakovalo, dr. Lien-bacher vtemeljeval.
—   (Iz seje deželnega odbora 17. nov.) O vprašanji, ali se ima prihodnjemu deželnemu zboru nasvetovati, da bi se po intenciji Kranjske hranilnice nekaj vrta pri deželnem gradu pred novem hranilničnem poslopjem odstopilo za napravo širje ceste pred novo realko, je deželni odbor sklenil, da se deželnemu zboru stavi predlog zoper vsakoršni odstop vrta, da pa naj se odpravijo vsa visoka košata drevesa iz omenjenega vrta, da šoli sence ne delajo, — Vstop 10 novih ubožnih hromovih iz Komendske fare v P, P. Glavarjevo ubožnico v Komendi se potrdi. — V prihodnjem deželnem zboru se predlaga načrt deželne postave o pobiranji mostnine na mostu, katerega bode pri Ratečah čez Savo napravilo posebno društvo na akcije.
—  (V seji subvencijskega odseka družbe kmetijske) je bilo sklenjeno sledeče: izmed 81 prošnjikov za podelitev ovnov in ovac Trbiškega in Jezerskega plemena je bilo 32 ovcerejcev izbranih (14 na Gorenskem, 9 na Notranjskem in 9 na Dolenskem), katerim se da en oven in ena ovca, ako se bo za odločeni denar kupiti moglo 32 parov, katerih prihod v Ljubljano iz Koroškega se zdaj vsak dan pričakuje; — premija s 100 gold. za zboljšanje planinskega gospodarstva se je mogla samo g. Jan. Sodniku na Koprivniku podeliti, ker druzih 5 gospodarjev, če tudi so svoja zemljišča kamnja otrebili, trnja očistili in sploh jih zbolj-šali, nima planin, za katere edine je ministerstvo poljedelstva premije odločilo in razpisati dalo; — farni občini Podgradom na Dolenskem se za napravljeni vodnjak izplača obljubljena podpora s 100 gold. proti reverzu, da vodnjak služi občinskim namenom omenjene fare; — županija Trzinska dobi Cugmajerjev plug, da ga soseščani vidijo, poskusijo in si po tem izgledu napravijo pluge; — krajnemu šolskemu svetu v Horjulu se ak 10 gold. podpore za nakup čednih divjakov v šolskem vrtu; — ker se državne podpore dajejo le kmetijskim podružnicam, županijam in ljudskim šolam zato, da podpora taka more na več strani koristna biti, tedaj se prošnja posamnega gospodarja za 100 cepljenih dreves ni mogla vslišati; — županiji Vodiški ostane v last tista trlica, ki jo je dozdaj na posodo imela in odbor bode skusil fabriko najti, ki bi v vodi gojeno lično predivo po visi ceni kupovalo; — vzroke, zakaj županiji v Nemški vasi in v Colu niste do-sihmal še izvršile kali (vodnjakov), je odbor na znanje
*) Zarad pomanjkave prostora morali smo popis okrajšati.
Vred.
vzel, pričakovaje, da se to zgodi kmalu prihodnje leto. — Zahvalno pismo gosp. ministra poljedelstva družbi kmetijski se je radostno na znanje vzelo in predlog ga predsednika, naj družba posebno adreso pokloni presv. cesarju o 251etnici nastopljenega vladarstva, je bil soglasno sprejet in gosp. predsednik naprošen, naj adresa osnuje.
—   (Deželni komisiji za povzdigo konjereje na Kranjskem) je c. k. ministerstvo kmetijstva odgovorilo, da za prihodnje leto 1874. mu ni mogoče, naprošenih 5 plemenskih žebcev na Kranjsko dati, ker niti žebcev niti denarja nima, da pa bode se to zgodilo leta 1875. Leta 1875. se pa tudi v Cerknici na Notranjskem napravi stacija ces. žebcev, zato se ima že prihodnjo spomlad pozvedeti poslopje za to stacjo.
— (Veliki sejm v pondeljek) ni bil posebno živahen , vendar so štacunarji še precej kupca imeli. Goveje živine se je precej veliko prignalo, a malo pitane. Za meso in za rejo se je lahko in drago prodala. Posebno se je po kravah vpraševalo, ki so se drago prodajale, lepe s teletom čez 120—130 gold. Krav največ nam odpeljejo v Trst; to se je videlo takrat, ko je kuga na Kranjskem bila in so se v Ljubljani zdravstvena poročila dajala po 20 in še več včasih na teden. V Trstu ima mlekar kravo, dokler molze; ko neha molsti, jo proda mesarju in si kupi drugo. K6nj ni bilo mnogo in lepih, a tudi kupca ne. - Predi v a prav veliko, posebno od Vinic in Moravč in pa iz Do-lenskega. Cena Moravškemu zmikanemu je bila po 30 kraje, Dolenskemu zmikanemu po 27 kr., neizbranemu po 19, hodniku po 16, kodelji pa po 14 kraje. funt. Ličnega Vodiškega v vodi gojenega ni bilo na trgu, pač pa posebno veliko kupca od onega kraja.
—   Gosp. Irkič, c. k. notar v Krškem in deželni poslanec, je 16. dne t. m. za tifusom umrl. Tako se nenadoma glasi žalostno poročilo, ki je v Ljubljano došlo 2. dne po telegramu, v katerem se je gosp. Irkič „zarad nevarne bolezni" poslanstvu odpovedalv
—    Gospod Val. Lah, bivši kaplan v Smartnem pri Kranji, se je, zapustivši svojo domovino, 15. t. m. podal v Bosno v samostan Trapistov. Domovina naša zgubila je ž njim v vsakem oziru izvrstnega sina; zato rečemo: škoda nam ga je!
—   Gosp. M. Ko rosic, fajmošter v Banjiioki na Dolenskem, je zarad neke pridige bil od Novomeške sodnije 6. dne t. m. obsojen na 6 mesecev težke ječe; se ve da je zoper to razsodbo rekuriral na višo sodnijo,
—    (Volitev) deželnega poslanca za Kočevje in Ribnico namesti g. Kromerja bode 22. t. m. Koče-varji si bodo menda zdaj izvolili g. Brauneta; Rib-ničanje v notorični manjšini še volit ne gredo.
—  Pred nekaterimi tedni že je go&p. Vojta Na-prstek iz Prage gosp. dr. Bleiweisu poslal več čeških knjig (cvetnikov, slovarjev, nekaj lepoznanskih), naj se razdelijo dijakom slovenskim. Obdarovani učenci gimnazijski so s svojim slovenskim učiteljem poslali potem dostojno zahvalno pismo slavnemu rodoljubu v Prago. Glede na to, da so si jako podobne narodne in književne razmere, v kojih s Cehi trpimo tudi Slovenci, naj vrlemu gosp. V. Naprsteku, ki je v pospeh vzajemnosti slovanske naši mladini prvi daroval lepih knjig čeških, tudi „Novice" zakličejo: slava!
—  (Interpelacija si. mestnemu magistratu!) Ti okrožnico od 8. septembra t. 1. nam je bilo nekako ponosno naznanjeno, da „od mnozih strani večkrat izrečena želja
So obrtnijski šoli je izpolnjena, ker se taista v Ljub-jani ustanovila"; ob enem pa je bila kazen od 10 do 400 gold. v denarji in zguba pravice do učencev zažu-gana takemu mojstru, ki ne bi pošiljal svojih fantov v
-----380
te šolo,  kakor okrožnica veleva,   v torkih,  sredah   in petkih zvečer.
Obrtniški mojstri, čeravno je mnogim zel6 težavno, svoje učence v delavnikih zvečer v šolo pošiljati, vendar niso prezrli rnagistratnega klica in nad 400 učencev se je oglasilo za šolo; al vodja obrtnijske šole jih je v tako ostro preskušnjo vzel, da jih je neki le kakih 140 v šolo sprejetih bilo. Okrožnica sicer pravi, da se sprejmč taki fantje v to šolo, ki imajo za njo potrebno pred* omiko; al mi vprašamo: kam pa z ostalimi? Nedeljske šole ni, — v obrtni j s ko se ne vzamejo, — tedaj je kakih 260 rokodelskih fantov zdaj čisto brez šolskega poduka! Ce je si. magistrat v okrožnici svoji veleval, da le za obrtnijsko šolo zreli fantje se morejo vzeti v obrtnijsko sol), vprašamo ga: ali pri tem ukazu ni mislil na to, da bode tudi takih dokaj, ki niso še zreli za to šolo, in če je na to mislil, kako, da ni skrbel vsaj za nedeljsko dopoldansko šolo in popoldansko za krščanski nauk? Ali tako polov.čarsko postopanje s šolstvom kaže skrb za odgojo mladine, s katero se sedanja liberalna doba baha? Na eni strani kazen od 10 do 400 gold., na drugi zanikernost, da celo krdelo fantov brez šolskega poduka ostaja. Tu imamo pred svojimi lastnimi očmi žalosten dokaz, da ljudsko šolstvo gre povsod rakovo pot. Kakih 260 rokodelskih fantov je od si. magistrata letos privilegij dobilo, da namesti v šolo, se smejo potepati okoli! Mnogim mojstrom je sicer to prav, da fantje njihovi ostanejo pri delu, in fantom je všeč, da v nedeljah gredo za Golovec ali v Šiško na ,,šnaps", namesti v šolo. Al bodisi stvar enemu všeč, druzemu ne, to vsaj je gotovo, da Ljubljanski geraeinderat s gosp. nadzornikom Pirkerjem vred ni sposoben šolstvo uravnavati, vsaj bi bil, oklicaje okrožnico od 8. septembra, moral misliti na to, da bodo rokodelski fantje dvojni: zreli in nezreli za obrtnijsko šolo, in da tedaj tudi nezr*elim je treba odloČiti šolo, kajti zato pač ni treba nikomur šolskemu inšpektorju biti, da previdi, kdor manj zna, tak je poduka še bolj potreben.
Nekteri obrtuijski mojstri.
V Ljubljani 15. novembra 1873.
—  {Slovensko gledišče.) V soboto 15. t. m. je bil po občnem mnenji za občinstvo najprijetniši večer. Prva igra „ Visoki C" je burka polna komičnih prizorov in bila je poslušalcem toliko bolj všeč, ker je v gladko slovenščino prestavljena in se tudi dobro igrala. Med igralci so bili hvalevredni: gosp. Kocelj kot star, na skladbo ponosen profesor godbe, gosp. Schmidt, gosp. Kaj zel (le da se nam je malo ,,prekorajžen" za situacijo zdel), gospodičina Jamnikova in gospa Odi-jeva; temu je pritrddo tudi občinstvo s pridnim ploskanjem. — Igra „Na kosilu bom pri svoji materi" je črtica iz življenja Parižke igralke, katero je gospodičina Podkrajšekova prav mojstersko predstavljala; gg. 8chmid, Nolli in Juvanči č so jo krepko podpirali; igrala se je prav gladko — kpLor „po notah". — Opereta „Večer pred ženitvijo" je kratka, pa tudi kratkočasna burka s prav prijetnim, ušesu se prilega-jočim petjem, in ker je bila gosp& Odi jeva, igralka glavne naloge, pri dobrem glasu, je bil vspeh sijajen. Gospodičina Piskarjeva zopet ni imela prilike, se posebno odlikovati, le v tercetu ,,Odi-Nolli Piskarjevem", ki se je lepo vbrano glasil, je imela nekaj taktov peti.
—  {Osma slovenska predstava) v deželnem gledališči bo v nedeljo 23. dne t. m. Predstavljala se bode že igrana burka s petjem v 4 dejanjih: „Danes bomo tiči" (po Nestroy-evem „Einen Jux will er sich machen").
—  (Sokolski večer) z zanimivim  programom bode v soboto 22. t. m. v čitalnem steklenem salonu.
— (Pobirki iz časnikov.) „Novicam" se že dalje časa ni vredno zdelo omeniti onega nemškega časnika, ki mu je ime „Laib. Schulzeitung" in se proklamuje za „Organ des krainischen Landes (!!) - Lehrervereines" . Al ker v številkah 20. in 21. nahajamo članke, kakor je „ein Beitrag zur Geschichte de3 učiteljsko društvo" in v članku „Zeitungsschau" razprava o „Učiteljskem Tovarsu", ki, da nemški govorimo, „an Flegelhaftigkeit Alles iibertreffen, was bisher ein Schandblatt gescarie^ / ben hat", treba, da zopet par besed rečemo.                   /
Z ljudskim šolstvom gremo na Kranjskem rakovo j>ot; o tem ni dvombe, in kdor si to zdaj še nalašč zakriva, ne bo si zakril predolgo več. Kar so šole postale & onfe sionslos, odteguje se jim duhovščina, in s tako arogantnim obnašanjem, s kakoršnim „kraini3che Landes- (!!) Lehrerverein" v eno mer žali duhovščino in njej udane učitelje, bode še s šolstvom našim zmirom huje; vsaj vsakdo, kdor zgodovino ljudskega šolstva pri nas pozna, dobro ve, da za ljudske šole je največ storila duhovščina, katera nikdar kriva ni bila kake šolske pomanjkljivosti, ker ne ona, ampak c. kr. vlada je naredila šolske postave (Schuiverfassung), po katerih so se šole morale ravnati. Le tako naprej spsovanje m / duhovščine in videli boste kmalu, če že zdaj ne vidite, kaj bode konec vsega tega! In kdo pa ste tisti „mi" (wir) — katerih je „Schu!zeitung-a" polna? Morebiti gospodje Linhart, Gariboldi, Zima, Pirker in kolikor vas je druzih, res mislite, da terorizem, ki vlada v ,, Schulzeitung i", bode z bol j šal ljudsko naše šolstvo? Ker vam je duhovščina trn v peti, zato učiteljem pridigovate vsaki dan, naj se rešijo ,,sužnosti", naj postanejo „unabhangig", naj ne bodo ,,gehorsame Diener der Geistlichkeit", „weg mit der Messnerklique"! itd. — s tem pa „Schulzeitunga", hujska učitelj e zoper duhovščino, le olje vliva v ogenj.
Tako poteg temu, da se duhovščina čedalje bolj odteguje šolam konfesionsloznim, se seje še seme sovraštva med učitelji in duhovščino, in to je druga nesreča, ki deželi izvira iz nesrečnega „organa des Landes- (!!) Lehrervereines. Kako hočejo šole na kmetih napredovati, Če ni složnega delovanja med duhovščino in učitelji? Kaj hoče učitelj na samoti na kmetih začeti, če z duhovščino ne živi v prijaznosti?
„Organ des Landes- (!!) Lehrervereines" je pa zdaj nastopil še eno pot, da pride še tretja nesreča za šolstvo naše, in ta je, da kliče učitelje Kranjske na noge, naj vlože peticijo prihodnjemu deželnemu zboru, da se jim plača povikša na 800, 700, 600 gld., kazaje jim, da isto bodo storili tudi učitelji Koroški in Stajarski. Mi želimo učiteljem, da bi bili srečni s peticijo svojo; — al ker se je ravnokar začela v zadnjem deželnem zboru na 400 gld. in še več povikšana plača, po kateri se bode brez tega, kar bodo občine same plačevati morale, deželi še naložilo morebiti novih 30 do 40.000 gold. stroškov, ta denar pa deželni zbor le iz davkovskih priklad dobiti more, potem pa vprašamo: kaj bi na peticijo nahujskani učitelji rekli, ako bi iz vseh krajev naše dežele prišle od kmetov in druzih davkepla* čevalcev peticije, da viših davkov ne morejo strpeti? Resno vprašamo „Sehulzeitungo": ali ne bode s tem svojim neprevdarjenim pozivom na učitelje nevoljo de-želanov do učiteljev provocirala, kakor ona priporočana „Unabhangigkeit" dela mrznjo med duhovščino in učitelji? „Nun Herz! was verlangst du mehr?" Duhovščina ne mara pomagati pri šoli, — učitelji si ponosno na prsi trkajo: „mi smo mi", in duhovščina pravi: „dober tek!" in se ne briga za-nje, — deželanom pa zarad višega plačila še bolj srce vpada do šol! Nikomur ni treba preroku biti, da vidi po vsem tem žalostno prihodnost  naših ljudskih šol.    Mi „SchuIztg."
-----    381
ne zavidamo za ta ~ „napredek"  in jej le to rečemo:
j     *e$ ift nod) lange nic^t aller Sage Slbenb;   e$ gibt auč) uner*
l&artcte ©djulfradje". — Konečno le še eno besedico o Lt.
>(Linhartovi) „pedagogische Studie".    Ves   ta  članek je
kolosalna predrznost, ko pravi: „bal)er fommt eS, t>ag fogar
€<plerfci$ in btc SUaffen t>er Wutd\djulen im 2)eutfd)en feinen
gortfdjritt madjen."    Na to vprašamo g. profesorja, ki na
preparandiji  ima v sloyenskem in nemškem jeziku
/  učiti:   „h)ie fommt e«,  §err ^rofeffor Stnljart, fcaft ©te nad)
I   me^reren 3afyren be$ 2ef>ramte8 an ber 2efymbitbung$anftalt in
t>er flo&entfdjen ©pradje nidjt nur feinen gortfd)ritt, fonbern im
©egentljett ŠRiicffdjritte  mad)en"?    Ce treba učencem  nem-
Sčine,  je   učiteljem   treba   slovenščine.     „Pedagogične
Itudije" o učnem jeziku ljudskih  šol  morejo  le taki
možje delati, katerim „furor tentonieus" ni še omeglenil
fedagogičnih načel; kdor pa stoji v vrsti tacih Tjudi, i bi najraji imeli, da slovenski otroci že v maternem telesu se pripravljajo za nemščino, da bi potem kar brž v prvem razredu ljudske šole učni jezik postala, tak mož, če je poleg tega še učitelj na učilnici, kjer je slovenski in nemški jezik učni jezik, naj bi raji študiral slovenščino,   nego   da  dela pedagogične študije.
—   (Naznanilo.) V zapuščini rajneega mojega brata 80: „Novice" (vsi letniki razun 1858.) že vezane, — ;,Učiteljski Tovarš" tudi že vezan, — od „Da-nice" tudi nekateri letniki,   in  pa  2 stenografična za-
gisnika   od   leta   1863.   in   1868.  leta   deželnega   zbora kranjskega.    Kdor bi eno ali  drugo   kupiti  želel,   naj blagovoli se obrniti do mene.
V Ljubljani.                            Neža Lesarjeva.
—   (Poslano.)    Generaldirektor   pl. Treuenstein
je meseca marca nabral pri nas po podpisih več denarja
za Slovaško gimnazijo.    Ker ga  pa do danes še ni od-
rajtal, kamor gre, naj to brž stori ali pa nabrani denar
nam nazaj dL.             Več tistih, ki so kaj dali.
382