KARLOSČ- - - - - - -™ LEGENDA'- | g | | ! | | g | OBMOČJA DELOVANJA BRAČIČEVE BRIGADE - POHOD BRAČIČEVE BR. NA ŠTAJERSKO 1 0 k m 0 10 20 30 km 1 ‘" 1 1 1 1 1 'I — « --- I = * Merilo H Območja bojnega delovanja Bračičeve brigade (od 23. 9. 1943 do začetka unija 1945) ★ K N JIŽ N IC A NOV IN POS Ob 50. obletnici p ohoda 14. divizije na Štajersko posvečam to delo vsem padlim , um rlim in preživelim borcem Bračičeve udarne brigade. MIRKO FAJDIGA BRAČIČEVA BRIGADA NA ŠTAJERSKEM, KOROŠKEM IN GORENJSKEM II. D EL Založba O bzorja M aribor 1994 Copyright © by Mirko Fajdiga Izid knjige so om ogočili: M INISTRSTVO ZA KULTURO, SKUPNOSTI BORCEV NOV 14. DIVIZIJE IN BRAČIČEVE BRIGADE, SGP KONSTRUK­ TOR Maribor, OBČINSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNI SVETI OBČIN Velenje, Maribor, Slovenska Bistrica, Šentjur, Slovenske Konjice, Ruše, Krško, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Ravne na Koroškem, ZA DRUŽNA BANKA SLOVENIJE Ljublja­ na, PINUS Rače, GORENJSKI TISK Kranj, GORENJSKI SEJEM Kranj, PLANIKA Kranj, AVTOCENTER RADOVANOVIČ Breži­ ce, O PEK AR N A -R U D NIK Brežice, IMPOL INO TEH NA Sloven­ ska Bistrica, TOVARNA UM ETNIH BRUSOV SWATY Maribor, K REDITNA BA N K A Maribor, JEKLOTEHNA Maribor, LESNI­ N A EMMI Slovenska Bistrica, ZAVAROVALNICA Maribor, IMPOL Slovenska Bistrica, TOVARNA OLJA Slovenska Bistrica, OLJARNA Fram, ELEKTRO Slovenska Bistrica. CIP — Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 940.53/.54(497.12)” 1944/1945” FAJDIGA, Mirko Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenj­ skem / Mirko Fajdiga ; [skice Vladimir Štimac]. — Maribor : Obzorja, 1994. — 2 zv. — (Knjižnica NOV in POS ; 17) 35651329 VSEBINA Uvodna b e s e d a ................................................................................... 9 1 V BOJIH IN AKCIJAH V ŠALEŠKI IN MISLINJSKI DOLINI, NA KOROŠKEM IN MOZIRSKIH PLANI­ NAH (od konca nemške ofenzive 26. 2. do 30. 4. 1944) . . 15 Zbiranje enot, celjenje ran ........................................................... 21 Po sledovih 1. bataljona in Gedževe s k u p i n e ......................... 28 Streljanje skrivačev, boleča z m o t a ................................................33 Preureditev enot 14. divizije v Zgornjih Z a v r š a h ....................40 Žrtve v T o p o lš ic i....................................................................................50 Mobilizacija, napadi na prometnice in sovražnikove enote . 60 Napad na Šoštanj, počastitev tretje obletnice O F ..................... 69 Opombe ............................................................................................... 77 2 BOJI, DIVERZIJE, MOBILIZACIJA V ŠALEŠKI IN MISLINJSKI DO LINI, NA KOROŠKEM, NA POHOR­ JU, OKOLI SLOVENSKIH KONJIC IN NA KOZJAN­ SKEM (od 1. 5. do 25. 6. 1 9 4 4 ) .................................................. 87 Napad na velenjski premogovnik v noči na 1. maj 1944 . . . 87 Napad na postojanko v Mušeniku, mobilizacija na območju Črne in Ž e r j a v a ............................................................................102 Napad na postojanko pri Sv. Lovrencu na Pohorju in spopad s hudimi izgubami na L angersvaldu .........................107 Zmaga Zidanškove in Bračičeve brigade med nemško ofenzivno akcijo v K o t u ...........................................................116 Napad na postojanko v Šmartnem pri Slovenj Gradcu . . . 122 Napad na postojanki pri železniški postaji Paka in Hudi luknji. Boji v Z a v r š a h ..................................................... 125 Spopadi v Dovžah in v Golavabuki ..........................................128 Zavezniška pomoč, mobilizacija, krepitev brigade . . . . 131 Rušilne akcije 14. divizije na prometnice od Zbelovega do Rimskih Toplic in boji brigade na Kozjanskem . . . 138 Opombe .............................................................................................144 3 BOJI IN NAPADI NA ŠIRŠEM OBMOČJU POHORJA, MOBILIZACIJA IN RUŠENJE PROMETNIC (od 26. 6. do 30. 7. 1 9 4 4 ) .............................................................. 151 5 Pomembna zmaga Bračičeve in Tomšičeve brigade pri Klančnikovi vili nad Š u m ik o m ................................................... 151 Miniranje proge, uničenje tovarne v Zgornji Bistrici, mobilizacija ..................................................................................... 161 Oskrbovalni akciji na Zgornji Polskavi in v Oplotnici, mobilizacija ..................................................................................... 168 Napad na postojanko pri Sv. Lovrencu, oskrbovalne akcije v Činžatu, na Sp. in Zg. Polskavi ter v F r a m u ........................ 176 Napad na sovražnikovo postojanko v F r a m u ........................ 178 Krvav obračun med gestapovskimi r a z tr g a n c i.............................181 Za popolno mobilizacijo, vendar proti ustanovitvi korpusa . 186 Opombe .................................................................................................195 4 OKREPLJENI NAPADI NA POSTOJANKE NA OB­ MOČJU SLOVENSKIH KONJIC, KOZJANSKEGA IN V POSAVJU. MOBILIZACIJA, USTANOVITEV TRET­ JEGA BATALJONA (od 31. 7. do 30. 9. 1944) .... 199 Napad na orožniško postojanko pri Sv. Juriju pri Celju . . 200 Uspehi med Dramljami in B o č e m ............................................... 205 Na Slemenah Bračičeva in Tomšičeva brigada razbili močnejšega so v r a ž n ik a ................................................................ 207 Tomšičeva in Bračičeva brigada napadli postojanko v Šmarju pri J e l š a h .......................................................................................209 Napad na postojanko v Škofji vasi in na delovno taborišče v B e ž ig r a d u .......................................................................................218 Srditi boji na Slemenah in v P le t o v a r j u ....................................219 Dolgo pričakovana ustanovitev 3. bataljona ........................ 224 Skrb za r a n je n c e ................................................................................. 227 Napad na postojanke v Kozjem in v Polju ob Sotli .... 234 Napadi na premogovnik Pečovnik in na v l a k e .........................251 Napadi na postojanke v Loki, na Bregu in Orehovem, uničenje v l a k o v ............................................................................257 Pridobitev godbe na pihala, okrepitev bataljonov, minerjev, kadrovske iz p o p o ln itv e................................................................ 259 Boji pri Rakitovcu, Grobelnem, Straži in Hrastniku .... 265 Opombe ............................................................................................. 271 5 AKCIJE OD DRAVE IN MEŽE DO SAVINJSKE IN TUHINJSKE DOLINE, LUKOVICE IN KRAŠNJE (od 30.9. do 10. 11. 1 9 4 4 ) .................................................................... 279 Ustanovitev inženirsko-tehnične č e t e ..........................................279 Rušilna akcija Tomšičeve in Bračičeve brigade od Otiškega Vrha do D o l i č a ............................................................................280 6 Vdor v Slovensko Bistrico .......................................................... 286 P o m em b n e k a d ro v sk e ok rep itv e ..................................................... 292 Napad na postojanko na Zgornji Polskavi z uspešnimi d iv er zija m i.......................................................................................294 Spopadi v Golavabuki, pridobitev bataljona koroških borcev . 296 Brigada zopet na Koroškem, napad na vlak, obračun s sovražniki in z vrinjenim g e s ta p o v c e m .............................. 301 Boji za obrambo osvobojene Zgornje Savinjske in Zadrečke doline ............................................................................................ 306 Štirinajsta divizija in Bračičeva brigada razglašeni za udarni . 319 Napad na postojanko v Šmartnem v T u h i n j u ........................ 324 Hudi boji pri Trnjavi in L u k o v i c i ............................................... 336 Opombe .............................................................................................345 6 RUŠENJE MOSTOV V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI, NAPAD NA PAŠKO VAS, NEM ŠKA ZIMSKA OFENZIVA, PREBOJ NA KOZJANSKO (od 11. 11. do 10. 12. 1 9 4 4 )..................................................................................... 353 Ustanovitev 4. bataljona (jurišnega), rušenje mostov od Grobelj do P e t r o v č ...................................................................... 353 Slovesna razglasitev brigade za udarno na Rečici ob Savinji . 359 Uničevanje prometnic, napadi na sovražnikove enote, mobilizacija ..................................................................................365 Neuspeli napad na Paško vas in hudi boji v njeni okolici . . 372 Zimska ofenziva okupatorjevih in kvizlinških enot .... 383 Preboj čez Savinjo pri Rimskih T o p lic a h .................................... 401 Opombe ............................................................................................. 408 7 UVODNA BESEDA N ajprej m oram opozoriti, d a je prvi del knjige o Bračičevi brigadi pokojnega književnika in borca Bračičeve brigade La­ dislava K iaute izšel leta 1982. Njegovo kakovostno delo za­ jem a obdobje od ustanovitve Loške (Bračičeve) brigade 23. septem bra 1943, boje na N otranjskem , Prim orskem in D olenjskem ter legendarni pohod na Štajersko do konca hu­ de nem ške ofenzive proti 14. diviziji 26. februarja 1944. Kiau- tovo delo je km alu po izdaji pošlo. Pričujoče delo v dveh knjigah zajem a bojno pot brigade od 26. februarja 1944 na Štajerskem , K oroškem in G orenj­ skem do osvoboditve ozirom a do združitve s Šlandrovo bri­ gado v začetku ju n ija 1945 in njen odhod v sestavi 14. divizije v Vojvodino v drugi polovici ju n ija 1945. Za pisanje tega obsežnega in zahtevnega dela sem se odločil po razgovorih s takratnim ravnateljem M uzeja narod­ ne osvoboditve M aribor dr. M ilanom Ževartom , s svojimi dolgoletnim i sodelavci v tej ustanovi in s predstavniki Skup­ nosti borcev Bračičeve brigade. O dločitev ni bila težka, saj sem gojil do 14. divizije od dneva, ko sem jo spoznal, poseb­ ne sim patije, zaradi junaštev njenih borcev pa tudi veliko spoštovanje. V njene vrste sem se s skupino Slovencev hotel vključiti že jan u arja 1944 v D ubravi pri Čazmi. Tega nam ni dovolil štab 1. M oslavačke brigade, ker smo bili vsi Slovenci v M oslavački brigadi na vodilnih mestih. O junaških bojih enot 14. divizije sem po vojni prebral skoraj vso literaturo in veliko dokum entov ter o tem tudi pi­ sal. Leta 1986 sem se dela lotil z veliko vnemo. Začel sem s preučevanjem dokum entarnega gradiva in tiska iz 1944. in 1945. leta in s preučevanjem vse poznejše ustrezne literature. Zbral sem okoli 280 pričevanj udeležencev bojne poti briga­ de. Veliko truda sem vložil v ureditev im enskega seznam a padlih in preživelih borcev. N a osnovi tega seznam a sem iz­ delal zanim ive povzetke o številu, socialni, starostni, izobraz­ beni in nacionalni sestavi borcev. U spelo mi je pripraviti več 9 statističnih preglednic in skic bojev ter pridobiti veliko doku­ m entarnih fotografij. M ed pisanjem m onografije je prišlo do prelom nih voja­ ških in političnih pretresov. Velikosrbske sile so napadle sa­ m ostojne države Slovenijo, Hrvaško in BiH. Grozljivim po­ sledicam še ni videti konca. Tendence po izničenju vrednot osvobodilnega boja so zaskrbljujoče. Čas, poln pom em bnih dogajanj in političnih sprem em b, je pisanje knjige dodatno oteževal. T oda knjiga je kljub vsemu nastala in sodim , da je delo vredno osem letnih prizadevanj. Težavno in znam enito bojno pot brigade od 26. februarja 1944 do osvoboditve sem razdelil na 12 poglavij. Vsako po­ glavje sem sklenil s kratkim povzetkom . V naslovih poglavij je navedena bojna pot brigade s časovno opredelitvijo. 1. p o ­ glavje opisuje, kako je brigada prem agala krizo po februarski nem ški ofenzivi, začela z akcijam i in z mobilizacijo. V 2. po­ glavju sledijo uspešni napadi brigade na velenjski prem ogov­ nik, na več postojank okoli Pohorja, na prom etnice, pa tudi odločnejša m obilizacija, ki jo je potem brigada nadaljevala do osvoboditve. 3. in 4. poglavje opisujeta stopnjevanje n a­ padov na postojanke (uničila jih je v Zg. Bistrici, Fram u in Kozjem), uspešne velike boje (nad Šumikom , na Konjiški go­ ri) in ustanovitev 3. bataljona. 5. do 8. poglavje poudarjata nadaljevanje napadov na postojanke, rušenje prom etnic, uspešno sodelovanje brigade v obram bnih bojih osvobojenih ozemelj in ustanovitev 4. bataljona. 9. poglavje obravnava pohod brigade od D obrovelj z neuspelim poizkusom preho­ da čez Savo ; ob vrnitvi pa hude boje okoli K olovrata, v M o­ zirskih planinah in v Zavodnjah. 10. poglavje govori o zm anj­ šanju številčnega stanja brigade, o ukinitvi 2. bataljona in o nadaljevanju bojev. 11. poglavje govori o napadih na posto­ janke, na sovražnikove enote, na prom etnice, o krepitvi bri­ gade z ustanovitvijo 4. bataljona, o pohodu na K oroško, ka­ pitulaciji Nem čije in o razoroževanju sovražnikovih enot. 12. poglavje zajem a boroveljski boj, povečanje brigade na re­ kordnih 6 bataljonov (1836 borcev), delovanje brigade na ob­ m očjih C elovca in Ivnika, združitev s Šlandrovo brigado v za­ četku ju n ija ter odhod v Vojvodino v drugi polovici junija 1945. 10 C elotno besedilo sem sklenil s povzetkom najpom em b­ nejših bojev in akcij brigade od ustanovitve do osvoboditve. Povzetek vključuje še nekaj preglednic s seznam om padlih in preživelih borcev brigade. Tudi te priloge obsega­ jo podatke od ustanovitve brigade do osvoboditve. To na­ vajam zato, ker tovrstnih preglednic v knjigi Ladislava Kia- ute ni. Krajevna im ena navajam po Krajevnem leksikonu D rav­ ske banovine (Ljubljana 1937). V knjigo sem vključil 13 skic, 87 dokum entarnih in drugih fotografij ter 10 preslikav doku­ mentov. Trudil sem se pisati čimbolj razumljivo in opisati čimveč podvigov ter uspehov enot in posam eznikov, ki so ustvarjali zgodovino svoje enote. Z željo, da bi m onografija upoštevala slehernega borca, mi je z borci in s sodelavci uspelo pripravi­ ti seznam a padlih in preživelih z 2.223 imeni. Pisal sem tudi o napakah vodstev in posam eznikov. Trudil sem se te prim ere oceniti objektivno in v luči takratnih vojnih razmer. O vojaški in politični vzgoji, o delu organizacij KPS in SKOJ, o kulturno-prosvetnem in propagandnem delu ter o življenju v brigadi sem pisal na kratko in sproti. Tako sem želel vsaj približno predstaviti enkratno življenje in razpoloženje v ta­ ko veliki in čvrsto organizirani enoti, kot je bila Bračičeva brigada. Ob raznih obletnicah bojev brigade sem napisal za časni­ ka Večer in TV 15 Svobodna misel več daljših sestavkov, ki so bili pri borcih in drugih bralcih lepo sprejeti. Ob teh obja­ vah sem pričakoval pripom be in dopolnitve, vendar ni bilo ne enih ne drugih. Velika casòvna odm aknjenost od dogod­ kov pred skoraj pol stoletja je opravila svoje. To me je opo­ zarjalo, da sem bil pri uporabi spom inskih virov zelo kritičen. Besedilo sem gradil na dokum entih, literaturi in tisku, m ed­ tem ko sem spom inske vire uporabljal za dopolnitve ozirom a potrditve in popestritev opisov posam eznih bojev, akcij ali dogodkov. Brigado sem si prizadeval predstaviti kot udarno narodnoosvobodilno enoto m ladih in pogum nih ljudi, ki so sledili klicu KPS in O F v boj proti okupatorju in ki so bili pripravljeni za osvoboditev ter boljšo prihodnost žrtvovati tu­ di svoje življenje. V besedilu sem poudarjal predvsem števil­ 11 ne vojaške in politične uspehe, ki jih je brigada dosegala. Za m noge uspehe je bila brigada že m ed vojno večkrat pohvalje­ na in razglašena za udarno. Po dvajsetm esečni bojni dejavno­ sti se je uvrstila m ed najboljše slovenske brigade. Po vojni je bila odlikovana z redom zaslug za narod I. stopnje, z redom bratstva in enotnosti I. stopnje in z redom partizanske zvezde z zlatim vencem. D om icila sta brigadi 1966 podelili skupščini občin Slovenske Konjice in Cerknica. Zavedam se, da mi ni uspelo brigade predstaviti v vsej njeni celovitosti. Če pa sem uspel skupaj z borci in sodelavci njeno pom em bno vlogo prikazati vsaj v glavnih obrisih, je bi­ lo to delo vredno truda. O snutek rokopisa sem dal v branje več borcem in funk­ cionarjem brigade. N jihove dopolnitve in pripom be sem u po­ števal. Za trud in sodelovanje se vsem lepo zahvaljujem . Tehtne pripom be, koristne napotke in dopolnitve sta mi dala recenzenta dr. M ilan Ževart (m entor) in generalpolkov­ nik Ivan D olničar, za kar se jim a lepo zahvaljujem . Z ahvalju­ jem se tudi lektorjem a prof. D anici Ževart in prof. Pavletu Vozliču. Zahvaljujem se komisiji za zgodovino pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije ter njenem u predsedniku mag. Zdravku Klanjščku, ki je m onografijo o Bračičevi brigadi uvrstila v program K njižnice NOV in POS. Delo je sprejela v svoj program tudi Založba O bzorja M ari­ bor, zato se zahvaljujem tudi direktorici Pavli Peče, uredniku Branku Avsenaku, Bojanu O stercu, Francu Filipiču, direktor­ ju sektorja založništev, in Vesni O rgulan za oprem o knjig. Zahvala velja tudi delavcem M ariborskega tiska in V ladim ir­ ju Štimcu za izdelavo skic. Za vsestransko pom oč in delno financiranje raziskovalnih in pripravljalnih del za m onografijo se zahvaljujem skupno- stim a borcev 14. divizije in Bračičeve brigade. Posebna za­ hvala gre ZB in udeležencev NOB Slovenije, njenem u pred ­ sedniku Ivanu D olničarju in podpredsedniku Bojanu Škrku, Z druženjem borcev in udeležencev NOB tistih štajerskih in koroških občin, ki so se trudile pri zbiranju sredstev za tisk in pocenitev m onografije, kakor tudi vsem občinam , ki so izid obeh knjig gm otno podprle. H vala tudi vsem drugim , ki so izid knjig finančno in tudi drugače omogočili. 12 Vsestransko sta mi vsa leta veliko pom agala letos žal pre­ m inili predsednik skupnosti borcev Bračičeve brigade M ar­ jan Prestor in predsednik pododbora v M ariboru dipl. inž. Ciril G regor, pri razčlenitvah pregleda padlih in preživelih borcev pa Ivan Jerm an. Vsem lepa hvala. Za pom oč in razu­ m evanje se zahvaljujem Sekciji za prom et M aribor SŽ Lju­ bljana, njenem u šefu O tm arju Bezjaku in njegovim sodelav­ cem. Veliko partizanskega in delno sovražnikovega dokum en­ tarnega gradiva so mi nudili v arhivih Inštituta za novejšo zgodovino in bivšega C entralnega kom iteja zveze kom uni­ stov SRS (sedaj oba v Arhivu Slovenije v Ljubljani), bivšega Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS (sedaj ar­ hiv M inistrstva za notranje zadeve republike Slovenije) ter v bivšem Arhivu oboroženih sil Jugoslavije v Beogradu. Vsem lepa hvala. Z a m ožnost uporabe dokum entov in drugega gra­ diva se zahvaljujem pokojnim sodelavcem : Ladislavu K iauti, Jožetu Vurcerju in Franciju Strletu; sodelavcem v muzejih novejše zgodovine v Celju, Ljubljani, v Koroškem pokrajin­ skem m uzeju v Slovenj G radcu in v Posavskem m uzeju v Bre­ žicah. N ajm očnejšo oporo sem imel v M uzeju narodne osvobo­ ditve M aribor. Tu sem dobil veliko dokum entarnega in dru­ gega gradiva. Poleg ravnateljev dr. M ilana Ževarta in mag. M arjana Ž nidariča so mi vselej radi pom agali zgodovinarji Lojze Penič, Z denka Rogi, Silva Volf in sodelavki M arjetka H ren ter K lem entina Osterc. Zgodovinarji M irjana Čoki, M i­ ra G rašič in M arjan M atjašič so uredili kazala krajev, enot in imen. Vsem se za sodelovanje in njihove usluge zahvaljujem. Višji kustodinji M iri G rašič in prof. M iroslavu N ovaku (iz Pokrajinskega arhiva M aribor) se najlepše zahvaljujem , da sta me uvedla v pisanje na osebni računalnik. Prisrčno se za­ hvaljujem tudi svoji soprogi Angelci, ki mi je pri obeh knji­ gah in pri vseh m ojih dosedanjih publikacijah veliko pom a­ gala. M irko Fajdiga 13 1 Y BOJIH IN AKCIJAH V ŠALEŠKI IN MISLINJSKI DOLINI, NA KOROŠKEM IN ¥ MOZIRSKIH PLANINAH (Od konca nemške ofenzive 26. 2. do 30. 4. 1944) Po hudi nem ški ofenzivi proti 14. diviziji, ki se je končala 26. februarja 1944, so se razbite skupinice, skupine in razd ra­ žene enote 14. divizije z nadčloveškim i napori prem ikale po obm očjih 4. operativne cone. Zagotoviti jim je bilo treba m a­ lo počitka, prehrane, boljšo obutev in obleko. N ujno so m o­ rali priti do streliva in do m anjkajočega orožja. Posebno skrb je bilo treba posvetiti ranjencem , skritim po km etijah, bolnim in izčrpanim borcem . Potrebno je bilo zbrati posam eznike, skupine in enote in divizijo vojaško organizirati, saj je ostalo le približno polovično število borcev od 1112 borcev, kolikor jih je im ela divizija v začetku pohoda 7. januarja 1944. N ujno je bilo preživeti krizo po strahotni ofenzivi, urediti enote, jih izpopolniti z novimi borci, jih vojaško in politično usposobiti ter nadaljevati še odločnejši boj. V času nem ške ofenzive na Štajerskem in po njej so dajale najdragocenejšo pom oč enotam 14. divizije kmečke dom ači­ je. Po ofenzivi, nekoliko tudi m ed njo, in po uskladitvi dejav­ nosti s štabom 4. operativne cone ter s političnim i organizaci­ jam i so tudi enote 4. operativne cone s političnim i organiza­ cijami znatno prispevale k usposobitvi enot 14. divizije.1 D oseči vse to ni bilo lahko, vendar je bilo laže v prim erja­ vi s tistim , kar je Štirinajsta prestala na pohodu in v triteden­ ski ofenzivi. Z aradi boljšega razum evanja kriznih razm er v Štirinajsti takoj po ofenzivi naj na kratko spom nim o, kako sta jo pohod in zlasti ofenziva prizadela. O d 1112 borcev, kolikor jih je 7. 15 jan u arja 1944 krenilo iz Bele krajine na pohod, je bilo 26. fe­ bruarja 1944 za boj sposobnih 440 borcev ali 39,6 odstotka. R anjenih in bolnih je bilo na pohodu 261 borcev ali 23,5 od­ stotka. Padlih, ujetih in pogrešanih je bilo 367 borcev ali 33 odstotkov. Divizija je m ed pohodom izgubila razen enega ko­ nja, vse tovorne in jezdne živali, težko orožje, m nogo pehot­ nega orožja in oprem e. Sovražnikove izgube v ofenzivi so bile okrog 50 padlih in 160 ranjenih. Z aradi poškodb, bolezni in ozeb je bilo iz so­ vražnikovih vrst izločenih še od 300 do 400 mož. Skupno naj bi izpadlo do konca ofenzive 500 do 600 mož ali 17 do 20 od­ stotkov ? Izgube okupatorskih enot so bile precejšnje. Hujše pa so bile izgube Štirinajste, kakor to ocenjujejo njeni razi­ skovalci. Iz njihovih ugotovitev razberem o, da bi se bilo m o­ goče prebiti na Štajersko tudi drugače in drugje z m anjšim i žrtvam i. Poleg vprašljivo izbrane poti pohoda so bila tudi ne­ ustrezna napotila G lavnega štaba Slovenije za začasno delo­ vanje divizije v H alozah. In dalje: nam esto razdružitve bri­ gad na K ozjanskem je sledila napačna odločitev za n apad na rudnik Senovo. Tu je divizija izgubila dragocene tri dneve. Sovražnik je m edtem postavil zapori na Savinji pri Rimskih Toplicah in pri Stranicah. S tem je preprečil diviziji pohod proti M oravški dolini ozirom a na Pohorje.3 T oda Štirinajsta je bila kljub velikim žrtvam zmagovita. O pravila je vse naloge, ki so zahtevale od njenih borcev in starešin nadčloveške napore in izredne sposobnosti. Ni bila uničena, kot so ji sovražniki prerokovali. K repko se je usidra­ la v osrčje Štajerske ozirom a na področje 4. operativne cone. Bila je celo prva večja enota jugoslovanske narodnoosvobo­ dilne vojske in protihitlerjevske koalicije, ki je vdrla severno od Save na ozemlje, ki so ga nacisti že obravnavali kot svoje ozemlje. Z a nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja je bila ohranitev divizije vojaško in politično zelo pom em bna.4 O hrabrujoče za m očno oslabelo Štirinajsto je bilo dejstvo, da je njen prihod na Štajersko sovpadal z vzponom osvobo­ dilnega gibanja. To je om ogočilo obnavljanje in krepitev di­ vizije. Divizija p a je pospeševala razm ah osvobodilnega giba­ nja v tej pokrajini. Spom ladi in poleti je divizija veliko p rip o ­ m ogla k m nožičnem u razm ahu osvobodilnega gibanja, ki je 16 prim oralo sovražnike k obram bi na vojaškem in političnem področju.5 Ob koncu februarja 1944 je Glavni štab NOV in PO Slo­ venije uredil enotno poveljevanje na obm očju 4. operativne cone, 25. februarja je izdal ukaz o im enovanju novega štaba 4. operativne cone. V njem je uvodom a poudaril : »Velik raz­ voj naše vojske na področju 4. operativne cone, še bolj pa perspektiva za njen razvoj v prihodnjih spom ladanskih m ese­ cih, ki ga m oram o predvideti z ozirom na prisotnost 14. divi­ zije NOV in PO Jugoslavije na tem terenu in z ozirom na m o­ čno borbeno aktivnost 6. UB Slavka Šlandra in na splošen političen razm ah narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem , zahtevata predhodne organizacijske sprem em be.« Za vodite­ lje 4. operativne cone je postavil funkcionarje, ki so imeli iz­ kušnje z vodenjem večjih operativnih enot. M ajorja M ileta K ilibardo je im enoval za kom andanta, za nam estnika kom an­ danta Alojza K olm ana-M aroka in za političnega kom isarja Jožeta Borštnarja. D otedanjem u štabu (kom andant Franc Po- glajen-K ranjc, politični kom isar M itja Ribičič-Ciril) pa je iz­ rekel za uspešno vodenje enot »pod najtežjim i pogoji p arti­ zanskega bojevanja na Štajerskem « priznanje in pohvalo. O snovna naloga novega štaba 4. operativne cone je bila (poleg vodenja enot) m obilizacija. D a bi bila m obilizacija uspešna, so štabu ukazali, naj organizira prenašanje orožja na Štajersko, transport neoboroženih novincev na Dolenjsko in vodi enote v boje, ki bodo om ogočali nadaljnjo m obilizaci­ jo in oboroževanje. Posebno pozornost je m oral štab posveti­ ti zvezam in obveščevalnem u centru. S štabom 14. divizije, ki je bila še vedno pod neposrednim vodstvom G lavnega štaba NOV in PO Slovenije, je m oral štab 4. operativne cone vzdr­ ževati redne zveze, po potrebi pa z njo tudi operativno sode­ lovati. 28. februarja je G lavni štab NOV in PO Slovenije p odre­ dil 14. divizijo štabu 4. operativne cone, ki je do takrat bila pod njegovim neposrednim poveljstvom , ter mu naložil, naj vodi operacije vseh svojih enot po enotnem načrtu. Zlasti to velja za 14. divizijo, za Šlandrovo in Zidanškovo brigado. Te enote se m orajo z usklajenim i akcijam i na širšem obm očju m edsebojno podpirati. Enote kot celota naj bi sestavljale 2 B ra č ič e v a b rig a d a 17 udarno m oč 4. operativne cone. G lavni štab je m enil, da bi m oral štab 4. operativne cone organizirati skupne ofenzivne akcije teh enot tako, da bi jih bilo m ogoče skoncentrirati na ožjem prostoru, z vnaprej pripravljenim m anevrom pa jih razporediti v akcije na širši teren in tako zagotoviti spretno m anevriranje v prim eru nem ških koncentracij. Vključitev 14. divizije v sestavo 4. operativne cone je velevala tudi potreba po načrtni m obilizaciji na celotnem obm očju cone. 6. m arca 1944 je prišla z D olenjskega na M oravško skupi­ na funkcionarjev, m ed katerim i je bil tudi novi politični ko­ m isar 4. operativne cone Jože Borštnar. K er je bil novoim e­ novani kom andant 4. operativne cone M ile K ilibarda na zdravljenju, je dolžnosti kom andanta še naprej opravljal Franc Poglajen-K ranjc. Ko sta prišla 26. m arca 1944 z D o­ lenjskega na M oravško M ile K ilibarda in Alojz Kolm an-M a- rok, je dotedanji kom andant Franc Poglajen-K ranjc prevzel dolžnost načelnika štaba 4. operativne cone. Podreditev 14. divizije štabu 4. operativne cone je om ogo­ čila uskladitev vojaških operacij na njenem obm očju in je pripom ogla tudi k lažjemu reševanju kadrovskih vprašanj.6 K m alu po ofenzivi 14. m arca 1944 je G lavni štab NOV in POS v dnevnem povelju izrekel Štirinajsti priznanje. M ed drugim je poudaril, da je 14. divizija nalogo častno opravila, da je na dolgem pohodu v najtežjih okoliščinah v globokem snegu in viharjih prestala v ogorčenih bojih veliko nem ško ofenzivo. »V teh borbah so borci 14. divizije pokazali sijajne prim ere junaštva, vztrajnosti, zvestobe svojemu narodu in vo­ jaške usposobljenosti. Zato izreka G lavni štab NOV in POS vsem borcem , podoficirjem , oficirjem in politkom isarjem svoje priznanje in pohvalo.«7 In kakšna je bila odm evnost o preboju in obstoju Štirinaj­ ste na Štajerskem v sovražnikovem taboru? Polkovnik dr. Egon von Treeck je v svojem obsežnem poročilu dne 26. februarja 1944 o akciji proti »banditskim skupinam « na Spodnjem Štajerskem od 6. do 26. februarja 1944 in o uniče­ nju »14. slovenske kom unistične divizije« na koncu navedel, da je bila celotna akcija zaključena 25. in 26. februarja 1944 ter dodal : »V lovu, ki je trajal skoraj tri tedne, smo bando ne­ prenehom a zasledovali, dražili, jo vedno znova pognali v boj 18 in jo končno razpršili ter skoraj v celoti uničili. Sovražnikove izgube 600 m rtvih, 163 ranjenih.«8 Vladni predsednik M üller-H accius je na štabnem razgo­ voru nacističnih oblastnikov 28. februarja 1944 na osnovi po­ ročil polkovnika Treecka povedal, d a je im ela 14. divizija 600 mrtvih in 150 ujetih. Preživeli partizani, je dejal, so razpršeni, delom a so pobegnili na G orenjsko in zato 14. divizija ni več resen nasprotnik. Iz teh podatkov je razvidno, da sta Treeck in M üller-H ac- cius m očno pretiravala, saj je bilo padlih in ubitih od 6. do 26. februarja 1944 nekaj nad 200, padlih, ujetih in pogrešanih okoli 360, na terenu in v bolnišnicah 4. operativne cone se je po ofenzivi zdravilo okoli 200 ranjenih, bolnih in izčrpanih borcev.9 Franz Steindl, vodja verm anšafta, je izdal 26. februarja 1944 povelje, v katerem je izrazil priznanje in zahvalo v gav- lajtarjevem im enu 900 verm anom , oficirjem in podoficirjem , ki so že leta 1943 potolkli 15. divizijo 7. korpusa. K ot bojev­ niki vojske in policije so pom agali dotolči 14. divizijo. Sklenil je: »14. banditske divizije, sestavljene iz treh brigad, ni več.«1 0 K om andant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem je 3. m arca 1944 poročal: »Problem bande še nadalje vzbuja pri vsem prebivalstvu največjo po­ zornost. Č eprav se je v zadnjih dneh razširila novica, da so policija, verm ani in vojska razbili odnosno razpršili glavnino, govori se o dva do tri tisoč mož - grupe, ki je vdrla s H rva­ škega, vendar je ta dogodek zapustil m očan vtis in še vedno se opaža strah pred podobnim i vdori na ozemlju rajha. G o­ vori se tudi, da je več m anjšim grupam iz te banditske form a­ cije uspelo, da so se prebile na Pohorje, s čim er so pohorski banditi dobili precejšnje okrepitve. V tem, da nam ni uspelo obvladati tega zla, vidi sovražno razpoloženo p a tudi nam naklonjeno prebivalstvo dokaz sla­ bosti rajha, da ni zm ožen opraviti niti z dogodki, ki so sicer v okviru celotne vojne situacije m alo pom em bni.«1 1 N a gradu Vurberk pri M ariboru je 4. m arca 1944 zvezni vodja Franz Steindl pripravil sprejem za oficirje enot, ki so sodelovale v ofenzivi proti 14. diviziji. Podpisali so tudi spo­ 2* 19 m insko listino z naslovom »Obisk oficirjev Spodnje Štajerske po uničenju 14. banditske divizije.« Listino so podpisali: dr. Egon von Treeck, Sigfried U iberreither, Franz Steindl, Alois W inkler, M aunz in m nogi drugi.1 2 S to slovesnostjo naj bi ustvarili vtis, da je 14. divizija uničena. K om andant varnostne službe in varnostne policije na Spodnjem Štajerskem je 10. m arca 1944 m ed drugim poročal: »Č eravno nam je uspelo razbiti 14. divizijo, posam ezne m anjše in večje skupine še nadalje povzročajo nered. Sam o­ stojno ali z dom ačim i skupinam i izvajajo razne akcije, vnaša­ jo nem ir in strah. Niti se niso ustrašile napadov in bojev s form acijam i policije, vojske in verm anšafta.«1 3 Zvezni vodja Štajerske dom ovinske zveze Franz Steindl se je obrnil k javnosti s člankom o uničenju 14. divizije 11. m arca 1944 v Štajerskem gospodarju.1 4 Kako nasprotujoča so si bila poročila o uničenju 14. divi­ zije v sovražnikovem taboru, nam govorita poročili orožniške postaje Šoštanj. D ne 21. m arca 1944 je ta postaja poročala, da partizani povsem obvladujejo njeno obm očje. Poročilo z dne 10. julija 1944 se nanaša na daljše obdobje in navaja, da se je o uničenju 14. divizije veliko pisalo, vendar je divizija še zelo aktivna. O aktivnosti ostankov popolnom a uničene partizan­ ske divizije bi kraji Bele Vode, Ravne in še zlasti zdravilišče Topolšica lahko zapeli pesm ico. Za dokaz te trditve so zapi­ sali, da je bilo na obm očju orožniške postaje Šoštanj jan u arja 1944 enajst partizanskih akcij, februarja enainsedem deset, m arca stošestintrideset, aprila pa stopetinsedem deset.1 5 Prebivalci vasi, trgov in mest na Štajerskem so se srečevali s patruljam i, skupinam i in z enotam i 14. divizije. Bili so priče akcij na železnice, ceste, akcij za oskrbo in reševanje ranjen­ cev, ki so se začele konec februarja, nadaljevale pa so se m ar­ ca 1944. N ajveč so prispevale k razvrednotenju nacistične propagande o uničenju Štirinajste njene enote, ki si niso pri­ voščile po ofenzivi skoraj nobenega predaha. To velja zlasti za operativno skupino štirih bataljonov 14. divizije, ki se je v noči na 18. februar 1944 prebila s Paškega K ozjaka na Pohor­ je, in za Tom šičevo brigado, ki se je do zadnjih dni aprila za­ drževala in se bojevala v zahodnih obm očjih 4. operativne cone m ed Zgornjo Savinjsko dolino in Zasavjem . V tem času 20 je Tomšičeva več kot mesec dni uspešno sodelovala v bojih in akcijah s Šlandrovo brigado. Tudi na Pohorju se je 29. febru­ arja 1944 pričelo uspešno sodelovanje m ed operativno skupi­ no in Zidanškovo brigado.1 6 Doslej sem govoril o 14. diviziji kot o celoti in m anj o Bračičevi brigadi. V endar je bila pri tem mišljena tudi Brači­ čeva brigada, saj so bile njene enote in skupine m ed ofenzivo in po njej skupaj z enotam i Tomšičeve in Šercerjeve brigade. Zbiranje enot, celjenje ran Bračičeva brigada je im ela na pohodu in v februarski ofenzivi 1944 od vseh brigad 14. divizije največje izgube. N je­ ne enote so se ob koncu ofenzive najbolj ločile druga od dru­ ge, nekatere so bile tudi razbite. Iz tem eljnih del o februarski ofenzivi 1944 proti 14. diviziji L ada A m brožiča-N ovljana, Francija Strleta, Ladislava K iaute, M ilana G učka, dr. M ilana Ževarta, dr. M iroslava Stiplovška in še nekaterih je mogoče ugibati, kje vse so bile skupinice, skupine in enote Bračičeve brigade v dneh pred koncem ofenzive 26. februarja 1944 in v dneh po ofenzivi. Stanje razbite Bračičeve brigade je bilo hu­ do, vendar ne brezupno, kot so pisali sovražniki. Po ofenzivi je bila glavna skrb posvečena ranjencem , bolnikom , ozeblim in onem oglim . Prem or po ofenzivi so borci izkoristili za iska­ nje ločenih skupin in enot 14. divizije ter za njihovo ponovno vključitev v m atične brigade. Vračanje borcev in skupin v bri­ gado je bilo težavno. N a pohodih proti svojim brigadam , kar velja zlasti za Bračičevo brigado, je bilo veliko bolnih, izčrpa­ nih in onem oglih. N a zdravljenje so jih sprejem ale partizan­ ske bolnišnice, na okrevanje p a partizanske dom ačije. N atančnega številčnega osipa posam eznih skupin v ted­ nih zbiranja enot ni mogoče obnoviti. Precej natančne podat­ ke je posredoval zbor 14. divizije 23. m arca 1944 na Graški gori, tako da vsaj nekaj zvemo o vračanju skupinic, skupin in enot v Bračičevo brigado. Pri tem spoznam o m oralno m oč partizanov in sposobnost njihovih starešin, da so po hudi fe­ 21 bruarski ofenzivi v razm erom a kratkem času zbrali divizijske skupine in enote ter uspeli konsolidirati divizijo. O bčuduje­ m o razm erom a naglo celjenje ran po brigadah in usposablja­ nje brigad za zahtevne vojaške in politične naloge.1 7 Poglejmo p ot in ponovne združitve Bračičeve brigade! N ajprej se je od brigade ločil njen 1. bataljon pod vod­ stvom Jožeta Jakiča-D ušana v noči na 18. februar 1944, ko se je v hudem boju s Paškega K ozjaka prebil čez cesto pri Sv. M arjeti m ed Doličem in Vitanjem z 2. in 3. bataljonom Šer- cerjeve ter s 3. bataljonom Tomšičeve brigade na Pohorje.1 8 Prvemu bataljonu Bračičeve brigade, ki naj bi štel 96 bor­ cev, se je v Legnu na Pohorju 3. m arca priključila skupina osem najstih borcev in starešin iz Bračičeve brigade, ki jo je z M ozirskih planin od štaba 14. divizije pripeljal kom andant Bračičeve brigade Franc Bobnar-G edžo. M ed njim i so bili T one Turnher, nam estnik političnega kom isarja brigade, dr. Ivan K opač-Pavček, zdravnik, Franc Vesel, brigadni in­ tendant, Anica Škarja-Špela, brigadna sekretarka ZK M (SKOJ), Ivan Č uk-M artin, vodja brigadnega propagandnega odseka, kulturnika Stane Lavrič in R udolf Jelatič ter Ludvik Gregorič, štabni kuhar. Ta dan so po nalogu štaba 14. divizije ustanovili na Le­ gnu začasni operativni štab, ki naj bi vodil štiri bataljone do ponovnega združenja z divizijo. K om andant je postal Ivan K ovačič-Efenka, politični kom isar D ragom ir Benčič-Brkin, pom očnik političnega kom isarja M iha Čerin-Aleš. Oblikovali so dve brigadi s po dvem a bataljonom a, 2. in 3. bataljon Šer- cerjeve brigade sta vodila Mićo D ošenović in M iha Butara- Aleks, 1. bataljon Bračičeve in 3. bataljon Tomšičeve brigade, ki je bil začasno priključen Bračičevi brigadi, pa sta vodila Franc B obnar-G edžo in Tone T urnher.1 9 Prvi bataljon Bračičeve brigade in tako im enovana Ged- ževa skupina sta 22. m arca 1944 predstavljala na zboru 14. di­ vizije glavnino brigade, ki so se ji na Završah pridružile še druge skupine Bračičeve brigade.2 0 Drugi dve skupini Bračičeve brigade, ki sta ju vodila od Bele Peči od 27. februarja 1944 začasni kom andant 3. bataljo­ n a Bogom ir Krenčič-Bogo in nam estnik kom andanta 2. b ata­ 22 ljona Lojze M ajetič v pohodu čez Logarsko in Zadrečko doli­ no, M enino planino na M oravsko v koloni za 2. bataljonom Tomšičeve brigade ter 2. in 3. bataljonom Šercerjeve brigade, sta šteli vsaka po približno 30 izčrpanih in bolnih borcev, skupaj okoli 60. V isti smeri je šel tudi 1. bataljon Tomšičeve brigade.2 1 Bračičevi skupini sta prišli 1. m arca 1944 do Sv. Trojice na M oravškem. D ne 4. m arca jim a je bilo na posvetu z nam est­ nikom kom andanta 14. divizije Tonetom Vidm arjem-Luko ukazano, naj se vrneta na Štajersko. To je bila posledica po­ velja G lavnega štaba NOV in POS, naj ostane 14. divizija na Štajerskem. Vrnitev je potekala postopom a in v povezavi z enotam i 1. in 2. brigade. V Rakitovcu pri Tuhinju se je M ajetičevi in Krenčičevi skupini 6. m arca 1944 pridružil vodja obveščevalnega centra Bračičeve brigade H erm an Slam ič-Urh in jih razveselil z no­ vico, da se je Gedževa skupina pridružila na Pohorju 1. bata­ ljonu Bračičeve brigade. M ed 9. in 11. m arcem 1944 so terenci v vasi G olice v Tu­ hinjski dolini pripeljali in priključili bračičevcem nekaj b o r­ cev 14. divizije, ki so se hoteli na svojo pest prebiti na D o­ lenjsko ali N otranjsko. V dneh po 11. m arcu sta skupini počivali v vasi Prapreče v Tuhinju. Tu se jim je pridružil Jože Počkar, politični kom i­ sar 3. bataljona Bračičeve brigade. N adaljnja pot jih je pripe­ ljala v Ravne pri Šoštanju, 22. m arca pa so prišli v Št. Vid nad Valdekom (Završe). Tu jih je prvi obiskal Vinko Simon- čič-Gašper, nam estnik kom andanta Bračičeve brigade.2 2 Franci Strle opisuje, kako je prišel 3. m arca 1944 v štab 4. operativne cone k Sv. Florjanu na M oravškem Viktor Avbelj- Rudi. Ko je izvedel, da se nam erava Tone Vidm ar-Luka pre­ biti z delom enot 14. divizije na D olenjsko, je napisal povelje, da ne sme na D olenjsko, temveč se m ora z vsemi enotam i vr­ niti proti G raški gori in Pohorju. K urir je potem od Save pod Vidmarjevim poveljstvom vodil m nožico utrujenih borcev čez Katarijo v bližino štaba 4. operativne cone. Tu je dobil Vid­ m ar povelje za pohod na G raško goro. V noči na 4. m arec so prek Lim barske gore in čez Črni graben prispele enote v M ali in Veliki Rakitovec. 23 Proti večeru 4. m arca sta prišla v štab 4. operativne cone Jože Klanjšek-Vasja, kom andant, in Stane D obovičnik-K rt, politični kom isar 14. divizije. Tu so se dogovorili o nadalj­ njem bojnem delovanju 14. divizije na obm očju cone. Tom ši­ čeva naj bi operirala s Šlandrovo brigado m ed Savinjo in Sa­ vo, Bračičeva in Šercerjeva m ed Savinjo in Pohorjem . Že 5. m arca zvečer se je v Rakitovcu enotam Šercerjeve in Bračiče­ ve pridružil štab 14. divizije s kom andantom in političnim ko­ m isarjem . D ne 6. m arca zvečer so krenili na pot proti Graški gori, Tom šičeva brigada pa je šla s 1. in 2. bataljonom na O krog pri M otniku. Štela je 135 borcev in starešin. Za nas je pom em bno poudariti, da se je Tomšičevi brigadi priključila skupina triindvajsetih borcev Bračičeve brigade, ki ni upošte­ vana v navedenem številčnem stanju 135 tomšičevcev.2 3 Žal p a ni nikjer podatkov, ali se je navedena skupina 23 borcev Bračičeve brigade pozneje vrnila v svojo brigado, ali so ostali v Tomšičevi brigadi ali pa so se razšli v druge enote, na zdra­ vljenje in podobno. Om eniti m oram o še skupini Bračičeve brigade, ki sta sku­ paj šteli 23 borcev in sta se prebili 25. februarja 1944 od Ljubnega proti Novi Štifti ter se povezali s Šlandrovo briga­ do na M enini planini. Eno teh skupin naj bi po navedbah Francija Strleta vodil D ušan Rem ih-D uško, kom andant 2. bataljona Bračičeve brigade. Lado A m brožič-N ovljan in dr. M iroslav Stiplovšek pa dodajata, da sta prišli skupini Bra­ čičeve brigade 27. februarja v okolico Nove Štifte, takoj vzpostavili stike s Šlandrovo brigado na M enini planini, do­ bili od nje nekaj streliva in oprem e ter ostali tam do 10. m ar­ ca 1944. K daj in kje se je D ušan Rem ih-D uško priključil Bra­ čičevi brigadi, ni ugotovljeno.2 4 K akšne težave so doživljali m nogi borci 14. divizije v ofenzivi, ob njenem koncu in v dneh po njej, v tem pregledu ni m ogoče opisati na kratko. To bi zahtevalo posebno obrav­ navo. O golgoti, ki so jo doživljali skoraj vsi borci Štirinajste, so že veliko napisali Lado A m brožič-N ovljan, M ilan Guček, Franci Strle, Stane Terčak, dr. Ivan Kopač-Pavček, dr.M ilan Ževart in drugi. Kljub prizadevanjem pisci niso mogli nasli­ kati nadčloveških muk, ki so jih nekateri prestali, mnogi pa 24 jih žal niso zmogli. Resničnega trpljenja ranjencev, bolnih in onem oglih, ozeblih, sestradanih in m učenih ter zverinsko p o ­ bitih ujetnikov se ne da opisati. Skrom no bom o na kratko opisali usode treh borcev Bračičeve brigade. M iha Delač, r. 1923, iz Novih sel pri Kočevju, opisuje, ka­ ko se je v noči na 25. februar Bračičeva brigada približevala Ljubnem u. Ko je predhodnica naletela na m očan sovražni­ kov ogenj pri Ljubnem , se je glavnina brigade um aknila viso­ ko v hribe nad Ljubnim , od koder je prišla. Pri tem je bila razbita na več skupin in skupinic. Preganjana od Nemcev sta se z bolničarko M arijo zatekla na osam ljeno kmetijo. Poleg gospodarja in gospodinje je bilo pri mizi še več otrok v staro­ sti od 5 do 15 let. Prosila sta za hrano, pa jim a je gospodar vpričo otrok zaradi previdnosti ni mogel dati. G ospodinja ji­ ma je pripravila v veži narezek suhe svinjine s kruhom . Po­ tem sta šla h km etiji na vrh hriba. R ada bi se malo odpočila, a ju je prem agala izčrpanost. O ba sta v trenutku zaspala. Sem je prišlo še nekaj partizanov, za njimi pa Nemci, ki so vse za­ jeli. M ed ujetniki sta bila tudi obveščevalni oficir Franc Ve- lušnik-G orenjc iz Šercerjeve brigade in Em a M user iz Brači­ čeve brigade, ki je ta dogodek v prvem delu knjige o Bračiče­ vi brigadi opisala. Nemci so imeli ujetnike čez noč zaprte v ovčjaku, naslednji dan pa so jih odgnali v Ljubno. Pred Ljub­ nim so bili priče pretresljivem u pogledu na več mrtvih sobor­ cev Bračičeve brigade, ki so v opom in dom ačinom ležali na kraju spopada z N em ci, koder so se poizkušali prebiti čez Sa­ vinjo 25. februarja. V Ljubnem so Nemci ujetnike zaprli v ne­ ko klet. Iz več enot Štirinajste jih je bilo okoli trideset. M iha Delač in Em a M user sta preživela tudi nadaljnje m uke po za­ porih in koncentracijskih nacističnih taboriščih ,2 5 K oliko sm rtno nevarnega tavanja, iskanja izhoda iz kriti­ čnih položajev so doživljali posam ezniki, skupine in enote! Karel M aček, r. 1923, iz Šm ohorja pri Laškem, m itraljezec, pom očnik intendanta, kurir, pozneje kom andant 4. jurišnega in 3. bataljona Bračičeve brigade, se spom inja, kako je nad Ljubnim ob koncu ofenzive zaklal zadnjo mulo, ki so jo pre­ mogli. Borci so kar sproti razgrabili kose mesa in jih nad ognjem pekli. K uharji so kom aj rešili kosti, ki so jih potrebo­ vali za juho. 25 Ko so v noči na 25. februar prišli pred Ljubno kake pol ure pred poizkusom prehoda čez Savinjo, je M ačku kom an­ dan t G edžo naročil, naj počaka na cesti Tomšičevo brigado in jo usm eri za Bračičevo. T oda nam esto tomšičevcev so pri­ drveli Nemci. M aček je stekel za svojo brigado, da bi obvestil kom andanta G edža, to pa mu ni več uspelo, ker se je brigada v noči izgubila. M edtem se je začelo strahotno streljanje. »M islil sem, da pred m enoj gori cela dolina,« je napisal M a­ ček. N aletel je na dva soborca in zaradi številnih Nemcev, ki so jih že obkoljevali, so se naglo um aknili v visoke planine nad Ljubnim. Pri zadnjem km etu so vzeli sina za vodnika in si kom aj izprosili m alo kruha. Nemci so jim sledili do trinaj­ ste ure. Z aradi težko prehodnega snega p a so pod gorskimi vrhovi odnehali. U trujeni in izčrpani so si partizani z vodni­ kom tešili žejo s snegom , ki jih ni odžejal. Proti večeru je M a­ ček dvakrat skuhal v pollitrskem lončku m alo slanine, ki jo je še imel. Tako so se vsaj m alo okrepčali z neokusno, neslano, m astno vodo. Potem so se še po temi spustili proti približno dve in pol ure niže ležeči partizanski kmetiji. T oda ko so se ji približali, so razočarani ugotovili, da je tam polno Nemcev. Vrnili so se v planine hudo izčrpani od hoje v celem snegu, neprespanosti in lačni. Polegli so na smrekove veje in zaspali. T oda le za pol ure. Zbudil jih je stražar in jih opozoril, da se jim bliža neznana kolona. K m alu so ugotovili, da je to kolo­ na z večjim delom štaba 14. divizije. »O d tega trenutka nisem čutil več nobene utrujenosti. Pripravljen sem bil stražiti celo noč in narediti vse, kar bi od m ene zahtevali,« se je izpovedal M aček. Tiste dni so naleteli na skupino približno trinajstih brači- čevcev, ki sta jo vodila Lojze M ajetič in politični kom isar M arko K ukec-Rok. K om andir skupine borcev je bil prilju­ bljeni Jože Avbar. Vsi so imeli noge povite z vrečam i, prek hrbtov puške, v rokah pa palice, da so laže hodili. Taki so bili skoraj vsi, ki so preživeli februarsko ofenzivo. »Pogled na borce je bil več kot žalosten. Smilili smo se sami sebi,« je do­ dal M aček. Borci so začasnem u vodstvu skupine zam erili, da je ukazalo speči zase kruh iz m alo moke, ki so jo prem ogli, nam esto da bi za vse skuhali močnik. Še bolj p a jih je priza­ delo, da je vodstvo ukazalo ustreliti borca iz Loške doline, 26 ker je hotel iti s soborcem Jožetom Teličem sam ovoljno na D olenjsko.2 6 Prim orski rojak, ranjenec Edvard M arušič-Blaž iz Brači­ čeve brigade, je po ofenzivi doživel še veliko hudega. Od Ljubnega se je prebijal v skupini kom andanta Franca Bob- narja-G edža. Z njim sta bila še Franc Avšič in Jože Vidmar. M arušič zaradi rane na nogi ni dohajal kolone in kom andant Gedžo mu je dejal: »Pom agaj si sam, kakor veš in znaš, mi vsi smo tako izčrpani, da ti ne m orem o!« Pustili so ga pri m anjši km etiji na Graški gori. G ospodar in gospodinja sta odvračala partizane, češ Nemci nas bodo zaradi vas zaprli in izgnali. M arušič je navidez odšepal m alo od hiše. Ko sta šla mož in žena v hišo, se je skrivom a zavlekel na senik in se za­ kopal. Predtem je izročil Jožetu Vidm arju puško, zadržal pa je pištolo in dve bom bi. Tu je obležal z m očno otečeno nogo in z zm rznjenim i rokam i nekaj dni. Ko si je malo opom ogel, je neki večer stopil v hišo in prosil za hrano. G ospodinja mu je dala m alo fižola, gospodar pa je stražil, da jih ne bi prese­ netili Nemci, ki so po večerih velikokrat tod patruljirali. Oba sta ga živčno priganjala, naj gre hitro naprej. Ko je lezel po poti, ki so jo bili v visokem snegu zgazili dom ačini in Nemci, je srečal v tem i m oža in ženo. Prosil ju je, da bi mu — ranjen­ cu — pom agala. M ož je molčal, ženska pa je zajokala in od­ klonila pom oč rekoč, da se boji za svoje štiri otroke, če ga Nemci odkrijejo. Nemci in verm ani nosijo s seboj dolge žele­ zne palice, povsod prebadajo gnoj in seno. Če odkrijejo par­ tizana, ga ubijejo, dom ače pa izselijo. N apotila ga je po grab­ nu naprej. Iz prve hiše se je razlegala harm onika, to d a že kar na vratih g a je s »Pfuj, bandit!« odpravila m lada ženska. Pri drugi hiši ga je podobno (»Zgini, bandit!«) zavrnila druga ženska. N apotil se je k večji dom ačiji. N aletel je na štiri žen­ ske, sestre. Pri hiši ni bilo razen hlapca nobenega moškega. Tudi tu je bil sprejem hladen. Spregovorila je m lajša, poveda­ la, da bo lahko prespal v hlevu, zgodaj zjutraj pa m ora na­ prej. Že ob četrti uri ga je zbudila in ga napotila k starejšim a revnim a zakoncem a, s katerim a je živel sedem letni fantič. Z a­ radi m ožnih posledic so se Blaža tudi tukaj zelo prestrašili, vendar so ga sprejeli. Toda za ozeblega ranjenca so se pričele na toplem muke. Uši so ga silovito napadle, zmrzli roki sta ga 27 neznansko skeleli. Z njim a ni mogel uničevati uši. N oga je bi­ la otečena, ran a boleča. Hlače so razpadle na dva dela in že- nička mu jih je ves dan šivala. Poskusil je malo zaspati, pa za­ radi strašnih bolečin ni mogel. Z akonca sta ves dan trepetala in tarnala, kaj bo, če pridejo Nem ci. Vso noč sta sedela oble­ čena na posteljah in z rožnim vencem v rokah m olila ter p ro ­ sila boga, da bi to noč preživela. Blaža sta rotila, naj jim a obljubi, da bo šel zjutraj proč. Zvečer mu je žena nadrobila kruha v veliko skledo kave. Z jutraj prve dni m arca 1944 je prišel do naselja m anjših hišic — bajt, m ed katerim i je bila velika gospodarjeva. Od hišice ga je odgnala ženska z m ajh­ nim otrokom ter dodala, naj gre h gospodarju. Km et Anza ga je s pridržkom sprejel. S sosedom in hlapcem so naslednji d an naredili v hlevu bunker in ga dobro založili z gnojem. Blaž je izvedel, da im a tudi sosed skritega ranjenca iz Štiri­ najste, L jubljančana iz Šiške. Sreča za Blaža in dom ače je bi­ la, da so Nem ci nekaj pred njegovim prihodom brez uspeha preiskali vso dom ačijo. Presenečen je bil Blaž čez nekaj dni. M im o je prišel dr. Ivan Kopač-Pavček, ki je iskal ranjence po G raški gori in jim nudil najnujnejšo pom oč. Sedaj je Blaž verjel, da ga bodo rešili. T oda m oral je preživeti še en strašen dan. D opoldne je prišlo kakih 40 Nemcev. Več u r so preisko­ vali hišo in senik. Prišli so tudi v hlev, vendar Blaža niso od­ krili. Zvečer je gospodar rekel, da je strah mimo. Čez nekaj dni je prišel do dom ačije del štaba 4. operativne cone. Bolni­ čar je M arušiču nam azal rane na rokah in na nogi ter prere­ zal dva črna gnojna tvora pod pazduham a. Odrešitev je M a­ rušič dočakal čez dvajset ali dvaindvajset dni, ko je ponj z brigado prišel kom andant G edžo.2 7 Po sledovih 1. bataljona in Gedževe skupine V knjigi Ladislava K iaute Bračičeva brigada, 1. del, avtor sprem lja prem ike skupin Bračičeve brigade do 10. m arca 1944, vojaško in politično delovanje 1. bataljona Bračičeve brigade in tako im enovane G edževe skupine do 3. m arca 28 1944, ko se m u je ta na Pohorju priključila. K er smo o vrača­ nju in zbiranju razbitih skupin že govorili, bom o popolneje opisali vojaško in politično dejavnost 1. bataljona in Gedže- ve skupine po rokopisu Francija Strleta za četrto knjigo Tom ­ šičeva brigada. Strletu je uspelo osvetliti tudi dokaj zahtevno obdobje od preboja štirih bataljonov Štirinajste s Paškega K ozjaka na Pohorje v noči na 18. februar 1944 do preobliko­ vanja Štirinajste na Graški gori 22. m arca 1944. M anjše akcije operativne skupine 14. divizije so se začele sprem injati proti koncu februarja 1944 v večje. To je vznem ir­ jalo naciste. Večji akciji sta bili napad Zidanškove brigade na sovražnikovo postojanko v Podgorju pri Slovenjem G radcu 19. februarja, napad na vlak in požig šole 25. februarja v Tr- bonjah. Prav izzivalna pa je bila 27. in 28. februarja velika preskrbovalna in sabotažna akcija vseh štirih bataljonov ope­ rativne skupine na železniške in druge objekte v Šmartnem pri Slovenj G radcu. Dom ačini so zapisali: »27. februarja 1944 je 3. bataljon Tomšičeve brigade izpeljal rekvizicijo v Šm artnem . Sodelovali so dom ačini, m ed njimi Štefan G oršek-Čaki in Slavko Gam s-Branko, ki sta organizirala akcijo ... « Sovražnike so napadale enote »banditske divizije«, ki so jo, kot so objavljali, v tem mesecu uničili. N acisti so morali nekaj ukreniti. Za partizani so 28. februarja poslali na Pohor­ je enoto 30 policistov, ki so jih borci Tomšičeve z jurišem n a­ podili v Slovenj G radec.2 8 28. februarja se je operativna skupina na m islinjskem Po­ horju povezala s političnim kom isarjem Zidanškove brigade Franto Kom elom , ki je bil nä pohodu s skupino Franca Ži- garta-Viteza. Ta je im ela nalogo organizirati na Pohorju spuš- čališča za zavezniško pom oč. Komel je ostal z vodstvom ope­ rativne skupine pri Turičniku v G olavabuki in se je dogovar­ jal o nadaljnjem sodelovanju. 29. februarja 1944 p a se je v Legnu povezala z operativno skupino Zidanškova brigada, s katero je bil že dalj časa ko­ m andant 4. operativne cone Franc Poglajen-K ranjc. Tedaj so se lotili nalog, ki so zahtevale takojšnjo rešitev (pom oč ra­ njencem , onem oglim , bolnim , prehrana, strelivo), in sprotnih 29 vojaških ter političnih zadev. O kratkoročnih in dolgoročnih nalogah so se uspešno dogovorili.2 9 Nemci niso mirovali. D opoldne 3. m arca so korakali v koloni približno 150 mož proti Legnu na Pohorju. Potem so se razdelili v dve koloni. M očnejša kolona je napredovala po dolini in prišla v Spodnji Legen k Jevšniku. Pri R otovniku so zajeli borca Tomšičeve brigade Stanislava Soviča-Lojzeta in ga čez nekaj dni ustrelili. Policisti so hoteli zajeti partizanske nosače z ranjencem , kar sta jim preprečila pogum na m itra­ ljezca Tomšičeve brigade. D ruga kolona policistov, ki je šla m im o km etov Trbula, K oprivnikarja in Stojana, je želela z grebena od G oreža udariti partizanom v hrbet. T oda partiza­ ni so policiste pravočasno odkrili. Z dveh strani sta jih n a­ pad la 1. bataljon Bračičeve brigade s kom andantom Jožetom Jakičem -D ušanom in 3. bataljon Tomšičeve brigade s kom an­ dantom Ignacem H orvatom -Im rom . Partizanski juriš je bil tako uspešen, da so Nem ce nagnali skoraj do G abrška. Boji so v presledkih trajali od 11. do 17. ure. Partizani niso imeli žrtev, policisti pa so imeli po partizanskem poročanju nekaj m rtvih in ranjenih. V noči na 4. m arec so se enote operativne skupine 14. divizije prem estile iz Legna na severozahodno Pohorje. Prvi bataljon Bračičeve in 3. bataljon Tomšičeve bri­ gade sta se nastanila na obm očju Krem žarjevega vrha. Sneg je prekril vse partizanske gazi. Enote so tridnevni prem or iz­ koristile za počitek, urejanje svojih vrst, za vojaške in politi­ čne ure. O perativni štab 14. divizije je za noč na 7. m arec načrto­ val z Zidanškovo brigado vdor v Vuzenico. Za to akcijo so se dogovorili pri Jesenku nad Trbonjam i. N aloga Zidanškove brigade je bila napasti ozirom a blokirati orožniško postajo v Vuzenici, enote 14. divizije p a bi m orale izprazniti trgovine. Obveščevalni oficir Zidanškove brigade Ivo Skerlovnik je imel na D ravčah nad Vuzenico odličnega obveščevalca M ir­ ka P raprotnika, ki je poznal razm ere v Vuzenici in posebej m ed orožniki. Praprotnik bi m oral poslati najnovejše p o d at­ ke iz Vuzenice pred napadom borcev Zidanškove brigade na orožnike sodelavcu Alojzu G rubelniku v Št. Janž nad Vuzeni­ co. T oda prišlo je do zapleta, zaradi katerega Skerlovnik s p a­ truljo ni mogel iti h G rubelniku. E nota Šercerjeve brigade je 30 6. m arca izvedla kazensko zaplem bo pri okupatorjevem sode­ lavcu Fluherju v Št. Janžu. Z aplenila mu je 6 govedi, 5 praši­ čev, veliko m asti, moke, fižola in krom pirja. O kupator je ta­ koj ukrepal. V Št. Janž je poslal svoje patrulje in postavil za­ sede. Zidanškova brigada je krenila od Jesenka proti Vuzeni­ ci v popoldanskih urah in je zvečer naletela blizu Franca Bricm ana nad Št. Janžem na nem ško zasedo. Brigada se je s sovražnikom spopadla, vendar se je m orala um akniti. Potem se je zbrala in je z odločnim i juriši pregnala Nem ce proti Dravski dolini. K er se je brigada predolgo zadržala v spopa­ dih z Nemci, je prišla do enot operativne skupine divizije s precejšnjo zam udo. Ugotovili so, da jih sovražniki v Vuzenici pričakujejo. Z ato nam eravane akcije niso izvedli. Štab 4. ope­ rativne cone je poročal, da je im ela Zidanškova brigada v spopadu z N em ci dva laže ranjena, sovražnik dva m rtva in enega ranjenega, m edtem ko je Franci Strle navedel, da so Nemci 7. m arca ujeli blizu Sv. Prim oža borca Šercerjeve bri­ gade Toneta Požarja.3 0 D a akcija v Vuzenici ni bila izvedena, pripisuje Franci Strle krivdo Zidanškovi brigadi. Tega p a ji ni mogoče očitati, saj je iz napisanega razvidno, da je enota Šercerjeve brigade 6. m arca z akcijo pri Fluherju opozorila Nemce, da so p arti­ zanske enote nad Vuzenico. To je sovražnike prisililo k opa­ zovanju terena in na pripravljenost.3 1 Uspehi sodelovanja m ed operativno skupino 14. divizije in Zidanškovo brigado so se množili. Om enili smo že, da je bila velika skrb posvečena ranjencem , bolnim in izčrpanim , organiziranju prehrane, nabavi oprem e. Za te naloge se je Zidanškova brigada zavzela v polni meri. Pom em bno je bilo tudi to, d a je Z idanškova brigada dala vsem brigadam 14. di­ vizije nekaj svojih dobrih borcev dom ačinov za vodnike po Pohorju. V Bračičevo so šli m arca in aprila Jože Pačnik (poz­ neje padel n a Pohorju), Jože Svetina, Ignac Kajzer, A nton Poklinek, Jože G ubej in še nekateri. Bračičeva brigada je poslala okoli 9. m arca 1944 v Z idan­ škovo brigado svojega kulturnika Staneta Lavriča, ki se je v novi brigadi km alu uveljavil kot uspešen in priljubljen kul­ turni organizator. V tem času je dala Zidanškova brigada za hitro reševanje ranjencev in bolnih tudi skupino petih borcev 31 s političnim delegatom Jožetom Žibertom -Fajdigom . Ti so iz­ kopali prve bolniške zem ljanke v gozdu nad Kom isijo na Po­ horju. K er so postale zem ljanke km alu pretesne, je m orala Žibertova skupina v kratkem času zgraditi m anjšo bolnišnico v gozdu nad Turičnikom .3 2 Enote operativnega štaba 14. divizije so 10. m arec izkori­ stile za politično dejavnost v svojih vrstah. D opoldne je bil sestanek z vojaškim i in s političnim i starešinam i 1. bataljona Bračičeve in 3. bataljona Tomšičeve brigade, ki ga je sklical T one Turnher. V sebina: urejanje enot in gestapovski vrinjen­ ci. Sestanek kom unistov obeh bataljonov je bil posvečen iste­ m u vprašanju s pojasnilom , da gre za izkušnje štajerskih p ar­ tizanov. D anes lahko ugotavljam o, kako so vodstveni ljudje in politični aktivi štirih bataljonov 14. divizije nasedli psihozi o veliki gestapovski nevarnosti, o delovanju vrinjenih agen­ tov, njihovih nalogah in o nevarnem sovražnem podtalnem delovanju. Takega sum ničenja je bilo veliko v štabu Z idan­ škove (Pohorske) brigade. Bataljoni operativnega štaba 14. divizije so krenili 10. m arca s Pohorja na nočni pohod, ki je bil povezan tudi z oskrbovalnim i akcijami. B ataljona Šercerjeve brigade sta šla v Stari trg pri Slovenj G radcu in sta bila uspešna. Bataljona, ki jim a je poveljeval štab Bračičeve brigade, je vodil k Perger- jevim trgovinam zraven orožniške postaje v M islinji dom ačin Ludvik Pušnik-Janez, nekdanji borec Zidanškove brigade. D obro načrtovano in drzno akcijo sta vodila kapetan Vinko Sim ončič-G ašper in poročnik M ilenko Knežević. Z aradi za­ varovanja proti Zgornjem u D oliču je šel 1. bataljon Bračiče­ ve brigade. O rožniško postajo v Iršičevi hiši p a je m orala onem ogočiti 2. četa 3. bataljona Tomšičeve brigade. M itralje­ zec A nton Peterlin je svojo nalogo izvrstno opravil. Strojnico je postavil na okno sobe, kjer so spali ozirom a ždeli orožniki. Peterlin je imel orožnike na petelinu nekaj ur, dokler niso partizani izpraznili trgovin. M oko, sladkor, m ast, dva pisalna stroja, p ap ir in drugo blago so odpeljali s sanmi. K apetan Si­ m ončič je zaplenil tudi iskre konje. Um ik iz M islinje je bil slovesen in vesel. Partizani so na konjih in saneh prepevali, vzklikali gesla in hiteli z bogatim plenom v Podgorje. K Sv. D uhu so prispeli 11. m arca okoli treh zjutraj.3 3 32 Ta dan so v operativnem štabu opravili nekaj kadrovskih sprem em b, v bataljonih Bračičeve brigade pa so se sestali ko­ munisti. O perativni štab je ukazal, naj kreneta 1. bataljon Bračiče­ ve in 3. bataljon Tomšičeve brigade proti Plešivčniku in Šiser- niku, od tam pa na severozahodno obm očje Uršlje gore, bata­ ljonom a Šercerjeve brigade pa je določil prem ik na obm očja Razborja, G raške gore in Raven. O perativni štab 14. divizije se je 12. m arca sestal pri Šiserniku s štabom Bračičeve in z njegovima bataljonskim a vodstvom a. Im eli so tudi sestanek s četnimi poveljstvi. Pri Plešivčniku in Šiserniku sta bila bata­ ljona še 13. m arca. Enote so počivale in imele politične ure. Sestali so se kom unisti obeh bataljonov. Z aradi načrtovane akcije se je Bračičeva brigada prem ak­ nila 14. m arca ob enih ponoči in se ob petih ustavila na Uršlji Gori pri G odcu in Kosu. Tudi ta dan so imeli vojaške in poli­ tične ure. Zvečer p a je šel 3. bataljon v trgovine v Kotlje za- seč in odkupit razna živila. Ob povratku so se ustavili na gra­ du Šratnek v Podgori, od koder so odgnali nekaj govedi in konj.3 4 Streljanje skrivačev — boleča zmota 15. m arec je bil za počitka potrebne partizane čudovito lep dan. T oda ta d a n je bil pom em ben zaradi prihoda dvanaj­ stih novincev, pretežno dom ačinov z obm očja R azborja in Podgorja. N am enjeni so bili v Zidanškovo brigado, to d a pre­ stregla jih je patrulja Bračičeve brigade in jih pripeljala v svo­ jo enoto. Novinci so bili zvečine ubežniki iz nemške vojske. Nekateri m ed njimi so se skrivali na svojih dom ovih že od je ­ seni 1943. N ekaj jih je bilo oboroženih s starimi avstrijskimi puškami. Šest novincev so dodelili 3. bataljonu Tomšičeve brigade, ki je bil, kot vemo, začasno v sestavi Bračičeve briga­ de. U sodna za novince so bila zadnja navodila o poostreni budnosti kom unistov do vrinjencev, ki naj bi jih pošiljal po inform acijah vodstva Zidanškove brigade m ed partizane ge- 3 B rač ičev a b rig a d a 33 stapo. N aslednji dan 13. m arca je prišel k bataljonom a Brači­ čeve brigade h Kosu na Uršlji gori M atevž Hace, nam estnik političnega kom isarja 14. divizije. Borcem 3. bataljona Tom ­ šičeve brigade je govoril o m ednarodnih vojaških in politi­ čnih razm erah. D otaknil pa se je tudi gestapovskih m etod v boju proti partizanom . Pri tem je gledal novince, češ, ali ni tudi njih poslal gestapo. Popoldan je prišla h Kosu še sekre­ tarka SKOJ Bračičeve brigade A nica Škarja-Špela, ki se je za­ nim ala, kaj nam eravajo storiti, da bi m ed novinci odkrili m o­ rebitne gestapovske agente. V noči na 17. m arec sta se bataljona Bračičeve brigade prem aknila v Javorje. Takoj po prihodu ob dveh ponoči so novince razorožili, jih priprli in jih po kratkih zaslišanjih pred svitom postrelili. Borcem so pojasnili, da je šlo za gesta­ povsko zaroto, ki je im ela nam en uničiti partizanska povelj­ stva. Zarotniki naj bi imeli s seboj pol kilogram a strupa arze­ nika. Z njim bi lahko zastrupili 5000 ljudi. Vrinjenci naj bi na pohodu puščali za kolono smrekove vejice, ki bi Nem cem od­ krivale sm er prem ika brigade. Im eli naj bi tudi šifre in druge tajne znake za pošiljanje poročil. Te reči naj bi na zaslišanju, ki ga je sprem ljalo nasilje, povedal R udolf Črešnik iz Pod­ gorja. Č rešnik je tudi priznal, da ga je za zločinske naloge ge­ stapa pridobil A dolf M arošek, r. 1921, kovač iz Podgorja 41, ki m u je tudi dal arzenik, zraven pa še notes z nekakšno m a­ trico, ki naj bi mu služila za šifriranje, in razpoznavni prstan za povezovanje z drugim i sedm im i gestapovci. Te bi m oral Črešnik šele organizirati. N jihova im ena niso v m edvojnih dokum entih nikjer navedena, nikjer pa tudi ni zapisnikov o njihovem zaslišanju. To zm oto je z obžalovanjem v povojnih letih priznal takratni kom andant Tomšičeve brigade narodni heroj Ivan Kovačič-Efenka. Efenka navaja, da so zapadli vplivu psihoze, ki je prihajala iz štaba Zidanškove brigade.3 5 Tehtno oblikovano besedilo Francija Strleta o ustreljenih sedm ih novincih, poprej skrivačih, želimo dopolniti z nekate­ rimi dodatnim i viri. Jože Jakič-D ušan, takratni kom andant 1. bataljona Bračičeve brigade, piše v pričevanjih: »K o smo šli 16. m arca 1944 iz ekonom ske akcije iz doline, smo videli, da nekdo meče vejice. Osebno sem videl borca, ki je imel v ro­ kah nalom ljene vejice in jih je odm etaval. Pozneje smo pri 34 njem našli v podlogi jopiča strup. Naš zdravnik ali nekdo drug je dejal, da bi m anjša količina tega strupa zadostovala za večje število sm rtnih žrtev.« Jakič dalje navaja, da je vri­ njence poslal neki kovač, da so jih zasliševali štiri, ustrelili pa tri.3 6 Štefan Požar, m arca 1944 m itraljezec in vodnik v 1. bata­ ljonu Bračičeve brigade, se spom inja, da so šli 16. m arca 1944 zvečer v preskrbovalno akcijo proti Kotljam . Vračali so se ponoči, in ko je kolona krenila z glavne ceste na kolovoz p ro ­ ti Javorju, je Požar, ki je bil v zaščitnici, opazil na odcepu v gazi sm rekovo vejico. To je takoj povedal Rudolfu Buncu, nam estniku kom andanta 1. bataljona Bračičeve brigade. Sku­ paj sta pohitela ob koloni in prišla do novinca, ki je nosil na ram enih vrečo moke, v roki pa je imel še nekaj nalom ljenih vejic. V Javorju so ga prijeli in ga m ed zaslišanjem tudi prete­ pali. V takih razm erah je povedal še za druge novince — vri­ njence. Pri njem naj bi našli strup arzenik. Po zaslišanjih so po Požarjevih spom inih ustrelili sedem osum ljencev.3 7 Tone G ašper, borec Bračičeve brigade, je izjavil, da je šel s tremi soborci od G oloba iz Legna na Uršljo goro h Godcu. V Podgorju se jim je pridružilo pet novincev, nam enjenih v partizane. Zvečer je Bračičeva krenila v Javorje. V šoli so no­ vince zasliševali zaradi vejic, ki naj bi jih nam eščali na križi­ ščih od G odca do Javorja. T akrat so povedali, da so pri »glavnem« našli pol kilogram a strupa. Našli naj bi tudi m o­ litvenike, prstane, rožne vence. Ti predm eti naj bi služili za m edsebojno spoznavanje vrinjencev. N avedenih pet naj bi poslal A dolf M arošek. Po prebrani obsodbi pred strojem so vse ustrelili.3 8 S skrivači iz R azborja in Podgorja sta se od konca leta 1943 in v začetku 1944 ukvarjali tudi VOS (Varnostno obveš­ čevalna služba) in O Z N A (O ddelek za zaščito naroda). Ugo­ tovili so, da gre za skupino dopustnikov iz nemške vojske, ki se tja nočejo več vrniti, in za posam eznike, ki nočejo iti ne v partizane in ne v nem ško vojsko. D a ne bi skrivači pričeli de­ lati za okupatorja, so jih sklenili po navodilih okrajnega od­ bora O F m obilizirati v NOV. Tako jih je pripeljal v Bračičevo brigado kurir Jože Libnik. Ker so se nekateri skrivači shajali z Adolfom M aroškom ,3 9 gestapovskim sodelavcem , so organi 3* 35 O Z N E sum ili, da so tudi oni povezani z gestapom v Slovenj G radcu. T oda to so bila le ugibanja. Jože Korošec-Vido, ta­ kratni raziskovalec O Z N E za to zadevo, dvom i, da bi bilo vseh sedem ustreljenih povezanih z gestapom . Poudarja, da je več družin, iz katerih so bili ustreljeni, sodelovalo s parti­ zani. K orošec navaja, da mu je M arošek govoril o dom ačih skrivačih, ko sta bila še skupaj v Pohorski brigadi. Korošec sodi, da so bili vsi ustreljeni žrtve A dolfa M aroška, ki si je re­ ševal življenje pri gestapovcih tako, da je obljubil pridobiti skrivače za vrinjence gestapa v brigadi. K orošec končuje, da je bil pozneje na Graški gori sestanek grupe VOS, na katerem je prisotne seznanil s to stvarjo pom očnik političnega kom i­ sarja 14. divizije M atevž Hace. Povedal je, da so skupino skrivačev z obm očja Podgorje-R azbor postrelili, ker so pri njih odkrili dokaze o sodelovanju z gestapom .4 0 Število ustreljenih je v spom inskih izjavah različno. Do razlik prihaja tudi zato, ker so nekaj novincev dobili v 1. ba­ taljonu Bračičeve in nekaj v 3. bataljonu Tomšičeve brigade. O sedm ih ustreljenih govorita Strle in Korošec. Strle navaja podatke iz poročila štaba 14. divizije z dne 25. m arca 1944 in iz dnevnika N andeta Sedeja. Koroščevi podatki pa tem eljijo na m edvojni raziskavi O ZN E , ki jo je vodil K orošec s sode­ lavci kot dom ačin iz Podgorja. Ugotovim o lahko, da ustreli­ tev sedm ih novincev ni bila dovolj utem eljena. Tudi če ne upoštevam o neprepričljih podatkov o strupu, vejicah, prsta­ nih, m olitvenikih, o šifrah, rožnih vencih, pa ostaja R udolf Črešnik in m orda še nekaj skrivačev, ki so se sestajali z M aro- škom. Z a M aroška je dokazano, da je sodeloval z gestapom in je leta 1945 zbežal v Avstrijo, kjer še sedaj živi. Bolj sm otr­ no bi bilo vse zaslišati, jih resno opozoriti na skrivaštvo, na povezave s Č rešnikom in M aroškom , nato pa jih poslati v ra­ zne enote. Štab Bračičeve brigade je vsekakor nasedel sugestijam štaba Zidanškove brigade o »veliki« nevarnosti, ki jo p red ­ stavljajo vrinjenci, gestapovski agenti in plavogardisti. Štabu Bračičeve brigade lahko očitam o, da je storil napako in se je prenaglil. V Bračičevi brigadi se je to zgodilo enkrat, v Pohor­ skem odredu in v Pohorski brigadi pa večkrat: brez m aterial­ nih dokazov so ustrelili več posam eznikov in skupinic. Očita- 36 li so jim plavogardizem in deio za gestapo. O ba prim era im a­ ta še nekaj skupnega. Ko so pohorski partizani od avgusta 1943 in zlasti od ustanovitve Zidanškove (Pohorske) brigade v začetku jan u arja 1944 najbolj potrebovali večji priliv novin­ cev, so novince s pretirano vnem o pri iskanju in preganjanju »sum ljivih« sovražnih elem entov odbijali. Z aradi takšnega sum ničenja v skoraj vsakega novinca in v mnoge stare borce so se pohorski partizani kar sami izolirali za približno osem mesecev. Nevarnosti, da ne bodo dobivali novincev, so se vodstva brigad 14. divizije zavedla km alu po opisanem p ri­ meru. Tudi Bračičeva brigada je m orala v obdobju po nemški ofenzivi zastaviti vse sile za m nožično m obilizacijo novih borcev.4 1 Bračičeva brigada je ostala na Javorju dva dni. Zvečer 17. m arca so šle njene enote v Č rno na Koroškem po živež. N aslednji dan 18. m arca je prišlo do nepričakovanega mitra- lješkega obstreljevanja. Enote so se naglo razporedile na p o ­ ložaje. V endar so km alu ugotovili, da je šlo za nesporazum med krožno patruljo 3. bataljona Tomšičeve brigade in p riha­ jajočo enoto Šercerjeve brigade. Obstreljevanje se je končalo brez žrtev. Začasno sestavljeni Bračičeva in Šercerjeva brigada sta delovali sedem dni ločeno. Snidenje je bilo 18. m arca 1944 v Javorju. O d tod so štirje bataljoni pod vodstvom dveh začas­ nih brigadnih štabov in operativnega štaba 14. divizije krenili 18. m arca zvečer proti Štaknam . G ozdna pot je bila naporna. Nihče je še ni pregazil, snega je bilo več kot meter. Tudi noč je pripom ogla k težavam. Pravo sm er je zgrešil celo dom ači vodnik, ki je pripeljal 3. bataljon Tomšičeve brigade do km e­ ta Stakneta nad Belimi Vodami po m nogo daljši in utrudljivi poti. Z aradi tega se je vodnik prestrašil, da bo m oral ostati med partizani, kot se je z njim pošalil kom andant bataljona Tomšičeve brigade Ignac H orvat-Im re. V trenutku njihove nepazljivosti je zbežal in odnesel tudi sanitetno torbo, ki so mu jo dali, da jo je nosil na pohodu. N aslednji dan 19. m arca so borci doživeli presenečenje. N a bližnji Smrekovec se je zrušila am eriška poškodovana leteča trdnjava. S številnimi bom bniki je poletela iz južne Italije v napad na industrijske objekte na avstrijskem obm očju. Iz poškodovane trdnjave se 37 je pet letalcev spustilo na obm očje Topolšice, eden pa je pri­ stal blizu Bračičeve brigade na Štaknečem vrhu. Četni ko­ m andir Tone G regorič-Jakec je pohitel s soborci reševat za­ vezniškega letalca. Ta se je reševalcev najprej ustrašil, misleč, da je prišel v roke sovražnikom. T oda ko je občutil prijatelj­ ski odnos in opazil na kapah rdeče peterokrake zvezde, je ves srečen spregovoril: »Tito, Tito?« ter se počasi podal z njimi do km eta Stakneta. Poslali so po dr. Žiga Červinka, ki je znal angleško, in po patruljo, da bi rešila še pet padalcev. Še ved­ no nekoliko zadržanem u in nezaupljivem u seržantu Paulu Johnsonu iz New Yorka je odleglo, ko je spregovoril v svo­ jem jeziku z dr. Žigom Červinkom . Izvedel je, da je rešen in da ga bodo poslali nazaj v njegovo bazo. Take sreče pa ni im elo ostalih pet letalcev, ki so jih pri Topolšici zajeli nemški orožniki.4 2 N edelja 19. m arca je bila zanim iva tudi zaradi poročila, ki ga je napisal svojeročno G lavnem u štabu NOV in POS m ajor Ivan K ovačič-Efenka. N aslovniku so ga oddali člani Z idan­ škove brigade, ki so šli na vojaški tečaj v Belo krajino. To po­ ročilo je pom em bno za ugotavljanje številčnih podatkov o operativni skupini 14. divizije, ki se v uradnih in neuradnih virih nekoliko razlikujejo. N avajam o kratek povzetek: Dne 19. m arca 1944 je bilo v 1. bataljonu Bračičeve, 3. bataljonu Tomšičeve, 2. in 3. b ata­ ljonu Šercerjeve brigade ter v operativnem štabu in začasnih štabih Bračičeve ter Šercerjeve brigade 296 borcev in starešin. O boroženi so bili vsi. Poleg pušk, brzostrelk, pištol in bom b so imeli 4 težke m itraljeze ter 28 puškom itraljezov. S pom očjo števila 296 borcev lahko ugotovim o število borcev štirih bataljonov, ki so se prebili s Paškega K ozjaka 18. februarja na Pohorje. Ko odštejem o pet novincev, tri b o r­ ce iz Zidanškove brigade, ki so bili dodeljeni kot dom ačini — poznavalci terena, in tako im enovano Gedževo ali H acetovo skupino, ki je prišla na Pohorje z M ozirske planine, skupaj 23 starešin in spremljevalcev, dobim o število 265 borcev, ki so se rešili na Pohorje. D odajm o še ugotovitev Francija Strle- ta, da je 3. bataljon Tomšičeve štel 19. m arca 1944. leta 62 borcev in starešin.4 3 38 Še vedno smo pri 19. m arcu, ko je prišlo do več pom em b­ nih dogodkov. Ta dan je patrulja 3. bataljona Tomšičeve pri Sv. Florjanu pri Šoštanju naletela na sled štabu 14. divizije, ko se je z deli Bračičeve in Šercerjeve brigade pom ikal z Mo- ravškega proti G raški gori. Ta skupina se je 10. m arca pre­ m aknila iz M ačkinega K ota čez sedlo K unšperk v Podvolo­ vljek. N aslednji večer je bila pri Spodnjem in Zgornjem Kli­ narju. Dne 12. m arca ponoči je pri Grvoju prešla Savinjo in potem en dan počivala pri Jam niku ter Dežniku, 13. m arca je bila v naselju Mrzli Vrh, 14. m arca pri Visočniku in Kumpe- čniku, 15. m arca na G olteh in v Radegundi, kjer se je zadrže­ vala do 16. m arca zvečer. O d tod je šla k Sv. Florjanu pri Šo­ štanju. Tu je počivala skoraj tri dni. Zvečer 19. m arca je kre­ nila v Ravne pri Šoštanju. Še isti večer so šli iz Štaken k štabu 14. divizije v Ravne štab operativne skupine, Bračičeve in Šercerjeve brigade, 1. bataljon Bračičeve ter 2. in 3. bataljon Šercerjeve brigade. Tu so se zadrževali do m raka 21. marca, m edtem ko je ostal 3. bataljon Tomšičeve brigade pri km etu Štaknetu do 25. m arca 1944.4 4 V drugi polovici m arca so dobivali Nemci čedalje več po­ ročil o partizanskih enotah na obm očju Šoštanja. Dne 19. m arca zvečer je opravila ena od enot 14. divizije uspešno re­ kvizicijo v Topolšici. Iz gasilskega dom a so partizani odnesli več uniform in drugih stvari ter izpraznili trgovino.4 5 39 Preureditev enot 14. divizije v Zgornjih Završah Pred 14. divizijo je bila pom em bna naloga: osredotočenje in preureditev enot, kar je veljalo predvsem za Bračičevo in Šercerjevo brigado. To je bilo po ofenzivi spodbudnejše ob­ dobje, ko so brigade Štirinajste najhujšo krizo že preživele. Sodelovanje terenskih političnih organizacij z enotam i 14. di­ vizije je bilo uspešno. Spom nim o naj, da sta štaba 4. operati­ vne cone in 14. divizije 5. m arca 1944 pozvala Okrožni kom i­ te KPS za šaleško-m islinjsko okrožje, naj poskrbi za ranjene, onem ogle in izgubljene borce 14. divizije, jih spravi na varno, jim nudi zdravniško pom oč, jih prehrani, oskrbi z obutvijo in obleko. O pozarjali so, da bo okupator skušal izgube 14. divi­ zije izrabiti za kam panjo proti narodnoosvobodilni vojski. Z ato je treba začeti popularizirati 14. divizijo in ljudem p ri­ kazati, kakšen pom en so imeli boji in žrtve Štirinajste za Šta­ jersko. Štaba sta v pism u poudarila prepričanje, da bodo po­ litični forum i ozirom a aktivisti s požrtvovalnostjo, lastno kom unistom , izkoristili vse m ožnosti, »da se divizija zopet ojači, utrdi in stabilizira na Štajerskem «. To s e je v bližnji pri­ hodnosti tudi uresničilo. Ob koncu februarja in v začetku m arca je bilo veliko akcij. Enote divizije so se koncentrirale in so bile pripravljene za preureditev.4 6 Ravne nad Šoštanjem so enote 14. divizije zapustile zve­ čer 21. m arca. Bračičeva brigada se je po prem iku čez Pleši- vec razm estila v Št. Vidu nad Valdekom (sedaj Srednje Z avr­ še), Šercerjeva je imela določeno zbirališče pri K lančniku v Zgornjih Završah. Štab divizije se je nastanil na obm očju G raške gore. V noči na 22. m arec je še pred zborom Šercerje­ ve brigade njen štab pri Zalesniku nad Zavodnjam i odbral skupino petdesetih borcev, s katerim i je šel zaseč zdravila, orožje, vojaško oprem o, perilo, obutev in drugo blago v zdra­ vilišče Topolšica. Po izredno uspeli akciji (tudi zaradi sodelo­ vanja partizanom naklonjenega osebja) je prišla dopoldne 22. m arca tudi ta skupina h K lančniku. Nemci na to drzno akcijo niso odgovorili, četudi je bila v Šoštanju m očna posto­ 40 jan k a 2. čete policijskega bataljona Cholm. Sodim o, da jih je okrepljena partizanska dejavnost nekoliko zm edla in prestra­ šila. To sklepam o tudi iz poročila orožniške postaje v Šošta­ nju z dne 21. m arca 1944, da partizani povsem obvladujejo njeno obm očje. Č eprav so potekale priprave za preoblikovanje divizije, je šla ena njenih enot tudi naslednjo noč (na 23. m arec) rekviri- rat v Šm artno pri Velenju. Tu je bilo višje oskrbništvo poo­ blaščenca državnega kom isarja za utrjevanje nemštva. Borci so zaplenili veliko živil in oblek, dve kravi, tri konje, 5000 RM in nekaj orožja. Nemci so poročali, d a je v akciji sodelo­ valo sto partizanov. Višjemu oskrbniku so partizani ukazali, da m ora v osm ih dneh izginiti.4 7 S prihodom štaba 14. divizije na G raško goro in z osredo­ točenjem njenih enot na obm očju Završ 22. m arca 1944 so prenehali delovati začasni štabi operativne skupine 14. divizi­ je ter Bračičeve in Šercerjeve brigade. V štabih so tekli še zad­ nji dogovori o preureditvi brigad 14. divizije. V skladu z odredbo štaba 14. divizije z dne 22. m arca 1944, ki je bil pri Bračičevi v Zg. Završah, naj bi im ela vsaka brigada zaradi velikih človeških izgub, oborožitve in oprem e samo po dva bataljona, bataljon p a po dve četi. S to odredbo so bili nekoliko izpopolnjeni in sprem enjeni štabi brigad, večje sprem em be pa so bile potrebne po bataljonih in četah.4 8 Tom šičeva brigada se ni udeležila preoblikovanja brigad na Graški gori. V tem času se je zadrževala v bojih in poho­ dih s Šlandrovo brigado na M oravškem in Tuhinjskem . Kljub dogovoru, da bo imela vsaka brigada po dva bataljona, je Tomšičeva brigada obdržala vse tri bataljone. Tretji b ata­ ljon Tomšičeve je krenil pod vodstvom Ivana Kovačiča-Efen- ke in T oneta T urnherja zvečer 25. m arca 1944 od Štakneta svoji brigadi naproti. Z njimi je bil tudi vodja divizijskega po­ litičnega oddelka D ragom ir Benčič-Brkin. Po pohodu z več uspešnim i vojaškim i in ekonom skim i akcijami je prišlo 30. m arca 1944 pri Čevniku na obm očju Raven pri Sovinji Peči do prisrčnega srečanja z 2. bataljonom Tomšičeve, po­ tem pa še s 1. bataljonom in z delom štaba brigade. Tako je bilo po enainštiridesetih dneh konec ločenega bojnega delo­ vanja 3. bataljona. D elno preureditev brigade so potem opra- 41 Dragomir Benčič-Brkin, narodni heroj, politični komisar Bračičeve brigade (od 5. 12. 1943 do 3. 1. 1944), Tone Turnher, namestnik poli­ tičnega komisarja Bračičeve brigade (od 3. 1. do 22. 3. 1944) vili v Sovinji Peči pri Črnivcu, popolnejšo pa 1. aprila 1944 v M ačkinem K otu pod Lepenatko.4 9 O sredotočenje enot na Graški gori je bila priložnost za počitek borcev, vojaško urejanje in politično delo. Štab 14. divizije je v svojih navodilih z dne 23. m arca spom nil Šercer- jevo brigado na okrožnico, ki sta jo verjetno prejeli tudi drugi 42 dve brigadi o krepitvi politične dejavnosti na terenu, in pou­ daril, da s e je treba zahtev držati, ter nadaljeval: »Bodite čim aktivnejši in izrabite vsako priliko za razgovore, konference in m itinge m ed prebivalstvom . Trinajsta SNOB je imela zelo uspel m iting v St.Vidu (nad Valdekom). N a m itingu so bili ljudje zelo zainteresirani za našo narodnoosvobodilno borbo in so na m itingu z navdušenjem sprejem ali vsa izlaganja«.5 0 O uspelem m itingu Bračičeve brigade 22. m arca v Št. Vi­ du, ki se ga je udeležilo petdeset dom ačinov, je 25. m arca po­ ročal tudi divizijski partijski svet ter navedel, da je bilo po­ trebno dom ačine zbrati na silo. »Ko pa so čuli našo besedo in našo pesem, so se navdušili za našo stvar in odšli z mitinga s popolnom a drugačnim i pogledi na nas in našo vojsko.« Z a­ nimiva je ugotovitev divizijskega partijskega sveta, da so pre­ možnejši km etje na obm očjih, kjer so se prem ikali, najbolj zavedni, naklonjeni narodnoosvobodilnem u boju, mnogi da so celo aktivisti, m edtem ko je uspelo Hitlerju proletariat in polproletariat z m arkam i precej zavesti.5 1 M iting v Št. Vidu je pom enil prijetno sprostitev v hudih vojnih dneh za borce in za prebivalstvo. M iting je pom enil prehod v m nožični in okrepljeni narodnoosvobodilni boj. Na Graški gori se je zgodilo nekaj pom em bnega. Pozno ponoči 22. m arca so v štabih tudi pisno pripravili vse potrebno za preureditev brigad. Dne 23. m arca je bil zbor brigad, na katerem so sporočili preoblikovanje enot 14. divi­ zije in vse sprem em be, ki so s tem nastale.5 2 O preoblikova­ nju 14. divizije je 8. aprila poročal štab 4. operativne cone Glavnem u štabu NOV in POS, da je bila izvedena 23. marca, da im a vsaka od treh brigad po dva bataljona, ti pa po dve četi, moštvo je razdeljeno enakom erno na vse tri brigade. Po­ ročilo navaja, da je številčno stanje divizije sedaj tako: 1. SNOUB 210, 2. SNOUB 178, 13. SNOB 135, štab divizije 33, skupaj 548 borcev in starešin. Oborožitev: 2 lahka m ino­ meta, 3 težki m itraljezi, 32 puškom itraljezov, 322 pušk in 55 brzostrelk. Štab cone je m enil, da je številčno stanje, ki mu ga je po­ slal štab 14. divizije prem ajhno, sklicujoč se na to, da mu je poslala Tom šičeva brigada precej večje svoje številčno stanje, to pa zato ker se je m edtem že okrepila z novinci. Štab cone 43 je še sporočal, da mu je poslal štab 14. divizije naslednji pri­ kaz sprem em b številčnega stanja divizije: — po odhodu iz Vivodine 9. jan u arja 1944 1112 borcev — ob prehodu Sotle 1025 borcev — sedaj na m estu 548 borcev — na terenu, po hišah, karavlah, bolnišnicah, ozeblih, onem oglih in ranjenih 117 borcev — pogrešanih in ujetih, od katerih se še vedno posam ezniki prijavljajo 225 borcev — p ad la v bojih 102 borca — dezertiralo prek Save in na H rvatsko 23 borcev — za okrepitev K ozjanske čete 10 borcev5 3 Po tem nepopolnem prikazu naj bi bilo živih še 698 b o r­ cev in starešin. Ob koncu poročila štaba 4. operativne cone z dne 8. apri­ la 1944 je tudi pregled o tem, koliko orožja in streliva je cona razdelila svojim enotam . Tako je Bračičeva brigada prejela 30 pušk, težki m itraljez, lahki m inom et, protitankovsko p u ­ ško s strelivom in m inam i za vse orožje. Toliko je prejela tudi Tom šičeva brigada. S preostalim težkim orožjem, ki ga je im ela cona še v skladišču, je sklenila okrepiti predvsem 14. divizijo, Šlandrovo in Zidanškovo brigado.5 4 Kopija štampiljke štaba brigade Preurejena Bračičeva brigada z dvem a bataljonom a ali s štirim i četam i je štela 135 borcev in starešin. Bračičeva briga­ da je im ela v ofenzivi največje izgube. Zato je njeno številčno 44 moč ob preoblikovanju nekoliko okrepila, kot navaja M ilan Guček, kom pletna strelska četa s kom andirjem poročnikom Borisom Bitencem -Bojanom iz Šercerjeve brigade. T oda pri­ pom niti je treba, da je ta četa po izjavi Jožeta Antončiča-To- ma, ki je prišel z njo, štela le 12 borcev, m edtem ko navajata Peter Samsa 15, M iha Butara-Aleks pa približno 20 borcev. Torej lahko govorim o, da je Bračičeva pridobila iz Šercerjeve le kadrovsko jedro za bodočo partizansko četo. V takratnih razm erah je bila tudi ta pom oč upoštevanja vredna okrepi­ tev.5 5 G lede številčnega stanja 135 borcev Bračičeve brigade po preureditvi m oram o pripom niti, da je nekoliko prenizko. To je pripom ba Francija Strleta in tudi naša. O ba dom nevava, da se do 23. m arca še ni priključil brigadi kom andant 2. bata­ ljona D ušan R em ih-D uško s svojo skupino, ki je štela 23 b o r­ cev. O tej skupini, ki je bila s Tomšičevo brigado, je nazadnje pisal v dnevnih zapisih 7. in 13. m arca 1944 Vlado M išica- M iha, politični kom isar Tomšičeve brigade.5 6 Štab brigade so po Završah sestavljali kom andant kape­ tan Franc B obnar-G edžo in nam estnik kom andanta poročnik Vinko Sim ončič-G ašper, politični kom isar Ivan D olničar-Ja- nošik, ki je prišel iz Tomšičeve brigade, kjer je bil nam estnik političnega kom isarja brigade, G avrilo Ilić-Gašo, nam estnik političnega kom isarja brigade, prišel je iz Šercerjeve brigade s položaja nam estnika političnega kom isarja 3. bataljona, operativni oficir brigade poročnik Jože Jakič-D ušan, prej ko­ m andant 1. bataljona Bračičeve brigade5 7 in dotedanji šef ob­ veščevalnega centra H erm an Slam ič-U rh58. V širšem štabu sta bila sanitetni referent m edicinec Vlado Kravos, ki je prišel iz Šercerjeve brigade, in dotedanji intendant Franc Vesel5 9 . Se­ kretarka ZK M (SKOJ) je bila še naprej Anica Škarja-Špela6 0 . K ulturniške naloge je opravljal R udolf Jelatić, ki je bil kul­ turnik že v brigadi.6 1 D otedanji nam estnik političnega kom i­ sarja Bračičeve brigade Tone Turnher-Tonček je bil prem eš­ čen v Tomšičevo brigado na enako dolžnost, bil pa je im eno­ van še za sekretarja partijskega kom iteja 14. divizije.6 2 Iz Bra­ čičeve brigade je šel v začetku m arca 1944 na teren tudi njen sanitetni referent dr. Ivan K opač-Pavček zaradi iskanja, reše­ vanja in zdravljenja ranjenih in bolnih. V brigado se ni več 45 Franc Bobnar-Gedžo, komandant brigade, in Vinko Simončič- Gašper, namestnik komandanta brigade, narodni heroj; posnetek iz leta 1944 vrnil, ker je organiziral na zahodnem Pohorju gradnjo in de­ lovanje bolnišnic, im enovanih Sektor P l.6 3 Za kom andanta 1. bataljona je bil začasno postavljen poročnik Jože Jakič-D u- šan. To dolžnost je opravljal le kratek čas, do prihoda D uša­ na R em iha-D uška, kom andanta 2. bataljona Bračičeve briga­ de, ki se je priključil brigadi verjetno km alu po preureditvi Štirinajste.6 4 N am estnik kom andanta je postal poročnik R u­ d o lf Bunc, ki je to funkcijo opravljal že poprej v istem b ata­ ljonu. Politični kom isar Jože Jakoš-Školski je prišel iz Šercer­ jeve brigade. N am estnik političnega kom isarja Edo K okalj je bil dotlej nam estnik političnega kom isarja 2. bataljona Brači­ čeve brigade. Z a kom andanta 2. bataljona je bil im enovan Lojze M ajetič, dotlej nam estnik kom andanta tega bataljo­ na,6 5 za nam estnika kom andanta Bogomir Krenčič-Bogo, dotlej kom andant 3. bataljona, za političnega kom isarja Jože Počkar, dotlej politični kom isar 3. bataljona, za nam estnika kom isarja M arko K ukec-Rok.6 6 Ob preureditvi Štirinajste v Završah lahko ugotovim o, da je divizija pričela pisati novo poglavje svoje bojne poti. Krizo 46 je še prebolevala, vendar je njena nova organiziranost obeta­ la, da bo km alu spet zasijala kot v času svojih uspehov. V vo­ jaškem in političnem pogledu je bilo pom em bno, d a je divizi­ ja spet pričela delovati kot celota, uspešno sodelovati z Zi­ danškovo in Šlandrovo brigado ter s teritorialnim i enotam i. N jene naloge so bile čim hitrejše izpopolnjevanje brigad z novimi borci, z drugim i enotam i 4. operativne cone povečati vojaško dejavnost, razširiti sodelovanje s političnim i organi­ zacijami na terenu in s prebivalstvom .6 7 Dejstvo, da je divizija zopet predstavljala najm očnejšo vojaško silo na obm očju 4. operativne cone, je bilo pom em b­ no tudi za uspešnejši razvoj Zidanškove in Šlandrove brigade in drugih enot 4. operativne cone. V bojih proti številčno mnogo m očnejšim sovražnikovim enotam te enote na zelo obsežnem ozemlju cone niso bile več osam ljene. Sovražnik jih je doslej z občasnim i koncentracijam i svojih sil napadal, preganjal ali uničeval posam ično. Sedaj pa se je začelo ob­ dobje sovražnikove taktike obram bnih bojev in občasnih hajk6 8 Za uspešnejše delovanje narodnoosvobodilnega boja na terenu je štab 14. divizije izdal 23. m arca 1944 »N A Z N A N I­ LO VSEM SLOVEN CEM IN SLOVENKAM SPO D N JE ŠTAJERSKE«. V njem je prepovedal prehajanje prebivalstva brez partizanskih dovolilnic z območij, ki so jih obvladovale partizanske enote, na obm očja pod oblastjo okupatorskih oboroženih sil. Prepovedal je javljanje prisotnosti in premike partizanskih enot okupatorju, kar so doslej dopuščale enote pohorskih in koroških partizanov. Prepovedal je tudi prija­ vljanje zavezniških vojakov, ki se rešujejo kot padalci na na­ ših terenih ter poudaril, da jih je treba obravnavati kot vojake zavezniških in prijateljskih narodov, da jim m ora prebival­ stvo nuditi pom oč in jih čim prej pripeljati do partizanov. Z adnja točka prepoveduje sečnjo v gozdovih, oskrbo kra­ jev pod okupatorjevo kontrolo z drvmi, gradbenim in s tehni­ čnim lesom. Ob koncu vsake od štirih točk je opozorilo, da bodo proti kršiteljem posam eznih prepovedi ukrepali po ob­ stoječih slovenskih vojaških zakonih. »N aznanilo« sta podpi­ sala kom andant m ajor Jože Klajnšek in politični kom isar Sta­ ne D obovičnik.6 9 47 Štab 4. operativne cone je poslal štabu 14. divizije 28. m arca 1944 povelje, v katerem je m ed drugim navedeno: »G lavni štab nareja, da se divizija takoj zbere in uredi in da z vsemi silami začne z ofenzivo, ker 9. korpus izvaja na svojem sektorju ofenzivne operacije.« Štab cone je napovedoval pri­ prave za napade na postojanke s čiščenjem obm očij v Zgornji Savinjski dolini z enotam i 14. divizije in Šlandrove brigade ter ukazal, naj se zato Šercerjeva in Bračičeva brigada osre­ dotočita na obm očjih Sv. R adegunde, Šmihela, Sv. Križa in Belih Vod, Tom šičeva brigada pa naj bi bila še naprej v T u­ hinjski dolini. N aloge Bračičeve in Šercerjeve brigade so bi­ le: napadi na sovražnikove kolone in patrulje v dolini Savi­ nje, rušenje proge Šm artno ob Paki-Šoštanj-V elenje, n ap a­ danje m anjših postojank ter okrepljena m obilizacija. V pove­ lju je bilo poudarjeno, da m orajo začeti z akcijam i takoj ter se izkazati s kar največjo ofenzivnostjo. Štab cone je obljubil, da bo v nekaj dneh poslal 14. divizi­ ji okrog sto pušk, štiri težke mitraljeze, tri lahke m inom ete in štiri protitankovske puške ter večje količine vseh vrst streliva, pozneje pa še drugo orožje in strelivo, ko ga bodo prejeli od G lavnega štaba. Štab cone je negodoval zaradi slabih zvez prek kurirskih postaj. Zahteval je, naj štab divizije vzpostavi z njim vsakodnevno lastno kurirsko zvezo prek Tomšičeve brigade, s katero je bil v redni povezavi.7 0 Prenos partizanske pošte se je m arca zboljševal, vendar so dostave zaradi raznih težav še zam ujale. To zgovorno potrjuje tudi vsebina tega do­ pisa. V času poročanja o preureditvi divizije conski in Glavni štab še nista bila obveščena. D a bi izboljšal delo, je poslal štab 14. divizije 25. m arca 1944 vsem brigadnim štabom in kom andirjem kurirskih p o ­ staj okrožnico, v kateri jih seznanja, da ustanavlja vojaške postaje (karavle) z označbam i 1/1 na Graški gori, 1/2 pri Be­ lih Vodah, 1/3 pri Sv. R adegundi. Za kom andirje je im enoval Vilka Kosa, Ivana Lam ovška in Stanka Jenčiča ter jim uka­ zal, da začnejo takoj graditi prim erne zem ljanke. Poleg ob­ sežnih navodil za delovanje in varnost kurirskih postaj so do­ ločili tudi povezave novih treh postaj. N aloga vojaške postaje 1/1 je bila pričeti z redno povezavo s TV 32, 1/2 s TV 23 in 1/3 s TV 22.7 1 48 V noči na 24. m arec se je Bračičeva brigada s štabom 14. divizije prem aknila z obm očja G raške gore na obm očje Sv. D anijela v Razbor, Šercerjeva brigada pa na Paški Koz­ jak. Naloge Šercerjeve brigade so bile zbrati ranjence na Pa­ škem K ozjaku, izkopati skrito orožje z oprem o in izvesti akci­ jo na progi Velenje — Slovenj Gradec. Prvi bataljon Bračičeve brigade je šel 24. m arca v zasedo. Čakal je vlak na progi Velenje —Slovenj G radec in vojaške tovornjake na cesti Dovže — M islinja. K er pa je pred Bračiče­ vo brigado na železniški progi izvedla akcijo že Šercerjeva brigada, ni bilo ne vlaka ne tovornjakov. T oda četa Bračičeve brigade je kljub tem u uničila telefonske naprave na železni­ ški postaji v Dovžah in zažgala postajo. M edtem se je zbralo na postaji okrog petdeset civilistov, katerim so partizani po­ jasnjevali narodnoosvobodilni boj. Prebivalci so bili navdu­ šeni, da so partizani podnevi v dolini. V času akcije se je od­ peljalo iz Slovenj G radca pet tovornjakov vojaštva. Ko so vi­ deli gorečo železniško postajo, so se vrnili v Slovenj G radec. Dom ačini so jih tudi prestrašili z novico, da je v dolini ogrom no partizanov.7 2 Pri Sv. D anijelu je Bračičeva brigada 25. m arca organizi­ rala miting. Prepevali so partizanske in narodne pesmi. M i­ tinga se je udeležilo okrog 60 ljudi. O narodnoosvobodilnem boju jim je govoril politični kom isar 14. divizije Stane Dobo- vičniic-Krt.7 3 Od 26. na 27. m arec je bila brigada na kmetiji Jožeta Sev­ čnikarja pd. Zalesnika nad Zavodnjam i. Proti večeru je šla v Zavodnje, kjer so jo vaščani z veseljem sprejeli in jo po hišah nahranili. V vasi je brigada priredila 28. m arca miting, ki so se ga udeležili vsi vaščani z župnikom Rožm anom , partizan­ skim sodelavcem . Pevski zbor, sestavljen iz brigade in borcev pri štabu divizije, je pel partizanske in narodne pesmi. G ovo­ ril je politični kom isar divizije Stane Dobovičnik-Krt. 4 B rač ičev a b rig a d a 49 Žrtve v Topolšici U spešne rekvizicije enot 14. divizije v Topolšici so posta­ jale priljubljene in pogoste. Tako so 29. m arca spet sestavili v Z avodnjah skupino za rekvizicijo, s katero je šel na zavarova­ nje in izpeljavo akcije 1. bataljon Bračičeve brigade s kom an­ dantom Jožetom Jakičem -D ušanom . S skupino so šli Tone Vidm ar-Luka, nam estnik kom andanta divizije, Stane Dobo- vičnik-Krt, politični kom isar divizije, divizijski zdravnik dr. M ilan Červinka-Žiga in vodja obveščevalnega centra (OC) Bračičeve brigade H erm an Slam ič-Urh. Partizani so to noč gospodarili po Topolšici. Izpraznili so trgovini Kovač blizu zdravilišča in Lukm an nasproti gasilskega dom a. Iz zdravilišča za pljučne bolnike so odpeljali veliko sanitetnega m ateriala, živeža in drugega blaga. N a zdraviliški ekonom iji, im enovani po nekdanji km etiji Ocepek, so zaplenili okoli 25 prašičev, ki so jih s pom očjo km etov odpeljali z um ikajočo se kolono v Bele Vode. Člani štaba 14. divizije so ob obhodu zdraviliških objektov bolnikom in zdraviliškem u osebju, ki jim je bilo naklonjeno, pojasnjevali cilje narodnoosvobodil­ nega boja. Večina partizanov se je iz Topolšice um aknila do ju tra. O stala je še zaščitnica s Tonetom Vidm arjem -Luko, H erm anom Slam ičem -U rhom in Stanetom Dobovičnikom - K rtom . Nem ci so zjutraj 30. m arca izvedeli, da so partizani zopet v Topolšici. Zbrali so sile, ki so jih imeli v Šoštanju: 61 policistov, 40 verm anov in 2 orožnika, skupaj 103 može, ter krenili v hajko. Pred Topolšico so se razdelili v dve koloni. Prvo, ki je prihajala od gasilskega dom a proti zdravilišču, so pričeli partizani obstreljevati od Ocepka. Pod Sv. Florjanom je bila druga sovražnikova kolona. D o spopada je prišlo s p r­ vo nem ško skupino na prostoru m ed O cepkom in km etijo Ivana D elopsta, pd. Pušnika, partizanskega sodelavca. Bilo je ob svitu okoli sedm e ure. K er so bili Nemci v veliki prem o­ či, se je zaščitnica m ed streljanjem začela počasi um ikati. Pri Pušniku je bil m ed osm o in deveto uro zadnji spopad. Dr. Ži­ ga, Luka, U rh in m orda še kdo od vodilnih so se še pravi čas um aknili proti Belim Vodam, to d a zaostal je kom isar K rt s kurirjem , prej borcem Bračičeve brigade A ntonom Novakom 50 in z nekaj borci.7 4 Pri Pušnikovi hiši so Nemci ranili v nogo A ntona Novaka. Ko se je um ikal kakih 50 m južno pod hišo, so ga ujeli sovražniki iz kolone, ki je prišla iz jark a pod Sv. Florjanom . N ovaka so pobili s puškinim i kopiti in ga pričeli zverinsko trpinčiti. Razrezali so m u lice, mu razparali trebuh, izvlekli črevesje. N esrečnež je hudo trpel in v m ukah kričal, dokler ni izdihnil. Ko so ujeli N ovaka, je kom isar K rt še stre­ ljal z nekaj zaostalim i borci po N em cih in kričal: »Juriš na preklete Švabe!« K m alu zatem je Krt na vzhodni strani hiše padel, zadet v vrat. Nemci so streljali še v klet, misleč, da so notri partizani. Tu so se skrili gospodar Ivan D elopst, žena, stara m ati, devetletni Ivan in osem m esečna hčerka Ančka. N apadalci so zalučali skozi okno bom bo. R anila je sinka Iva­ na ter oplazila staro m ater. G ospodar je kričal in prosil, naj ne streljajo v klet, da so v njej otroci, žena, dom ači, da ni p ar­ tizanov. Ko je hotel odpreti vrata, je priletela druga bom ba ter ga ranila. Stopil je na prag in zopet prosil, naj ne streljajo. Toda Ivan D elopst se je zgrudil pod streli iz nem škega mitra- V Topolšici so pri Delopstovi domačiji 30. 3. 1944 padli Stane Do- bovičnik-Krt, politični komisar 14. divizije, njegov kurir iz Bračičeve brigade Anton Novak in gospodar Ivan Delopst Ijeza in od u darca s puškinim kopitom po glavi. Prvi Nem ci, ki so prišli do njega, so ga še obrcali in psovali: »N a, na, tu im aš družino, bandit.« Sosedje so D elopsta odnesli v zdravi­ lišče, kjer je po dveh urah umrl. Zapustil je m ater, ženo in pet otrok. D ružina D elopst je še naprej sodelovala v osvobodil­ nem boju. Šestnajstletni sin Stanko je šel jeseni 1944 m ed partizane in je vojno preživel. N a padle žrtve in na okupator­ jev zločin opozarja spom inska plošča na obnovljeni Pušniko- vi dom ačiji v Topolšici št. 109. Popoldne 30. m arca so prišli iz Šoštanja z zloglasnim ge­ stapovskim šefom H ansom Berložnikom Nemci in fotografi­ rali m rtvega Staneta D obovičnika-K rta, ki je takrat še ležal pri Pušnikovi dom ačiji. D obovičnika in njegovega zvestega sprem ljevalca N ovaka iz Ribnice na D olenjskem so dom ačini pokopali 50 m pod dom ačijo in jim a postavili spom enik. Le­ ta 1946 so svojci političnega kom isarja 14. divizije pokopali v njegovi dom ači V rhniki.7 5 Štab divizije je o nesrečnem padcu Staneta D obovičnika- K rta m ed drugim poročal, da se je kom isar um ikal z zaščitni- co m ed bojem z nem ško enoto, proti kateri je zaščitnica naj­ prej »užgala«. Ko pa je prispela druga kolona Nem cev iz sm eri Sv. Florjana, je ta udarila iznenada z boka po zaščitni- ci. Padla sta politični kom isar divizije Krt ter m itraljezec (pravilno: kurir A nton Novak, op. M. F.). V poročilu je še n a­ vedeno, da ni bilo mogoče odnesti Dobovičnika, ker se je za­ radi pom anjkanja streliva zaščitnica m orala um akniti, glavni­ na partizanske kolone pa je bila že preveč oddaljena. O padcu D obovičnika je v m esečnem poročilu z dne 27. aprila 1944 poročal tudi kom andant varnostne policije in var­ nostne službe na Spodnjem Štajerskem Josef Vogt. M ed dru­ gim je navedel, da so pri padlem kom isarju našli m ed več do­ kum enti tudi seznam vodilnih plavogardistov na Spodnjem Štajerskem in šifre za radijska poročila. Vogt je še navedel, da so lahko v zaseženih dokum entih prebrali, da im a 14. divi­ zija sedaj (21. m arca 1944) že 400 borcev. Za Bračičevo je imel podatke tudi za 21. marec, da šteje 102 borca (štab 15, 1. bataljon 50, 2. bataljon 37) ter da je oborožena z 42 puškam i in 4 puškom itraljezi.7 6 Ko so v štabu Bračičeve brigade 30. m arca izvedeli za pa­ dec Staneta D obovičnika-K rta in A ntona N ovaka, so zbrali skupino petnajstih kom unistov, m ed katerim i so bili tudi ko­ m andirji, kom isarji, politični delegati in drugi, ki naj bi pono­ či kom isarja in njegovega kurirja odnesli in ju pokopali na pokopališču. T oda Nemci so partizane skriti pričakovali in odprli po njih ogenj, ko so se približevali Pušnikovi domačiji. Stane Dobovičnik-Krt (desno), politični komisar 14. divizije, in Mir­ ko Bračič, narodni heroj, komandant 14. divizije; posneta 1943 53 Jože Telič-Brane, takratni kom andir l.č e te 1. bataljona, n a­ vaja, da sta ob spopadu padla dva borca. K er je bilo Nemcev preveč, so se m orali um akniti.7 7 Ko sta v štabu divizije v Belih V odah kom andant Jože K lanjšek-V asja in sekretar političnega oddelka cone M atevž H ace zvedela za sm rt Staneta Dobovičnika, sta bila pretrese­ na. H ace je vzdihnil: »Prekleta neprevidnost!« Poročali so ji­ m a, da se D obovičnik ni odzval pozivom tovarišev, da se m o­ ra zjutraj iz Topolšice um akniti. Ko je odšla enota Bračičeve brigade, naj bi se D obovičnik ustavil nad km etijo nad T opol­ šico, čakal Nem ce, in ko so prišli, streljal po njih z m itralje­ zom. H ace je še zapisal : »Stane D obovičnik je bil pošten, bi­ ster in hraber borec. Še dolgo smo žalovali za dobrim , vese­ lim in predanim bojnim tovarišem . Sprejeli smo sklep, da se funkcionarji ne sm ejo tako otroško igrati z življenjem, ker ni sam o njihovo. M isliti m oram o na nadaljnje boje in vojaško enoto. Pozno v noč smo se pogovarjali o tem, kaj izgubi eno­ ta, če pade sposoben funkcionar.«7 8 V Topolšici je bil v spopadu ranjen policist, orožniška po­ staja Šoštanj p a je po akciji poročala, da partizani še vedno obvladujejo Bele Vode, Zavodnje, Topolšico in Ravne.7 9 Ob tragični sm rti političnega kom isarja D obovičnika se lahko strinjam o z oceno štaba 14. divizije in drugih vodilnih dejavnikov osvobodilnega boja, da je bil ta žalostni dogodek posledica skrajne neprevidnosti in dejstva, da ni bila upošte­ vana odredba štaba NOV in POS z dne 26. m arca 1944.8 0 P oudariti želim o, d a je bila cena akcije v Topolšici previsoka. Ko je bil 1. bataljon zaposlen z akcijo v Topolšici, je bil 2. bataljon ves dan 30. m arca v zasedi nad sovražnikovo p o ­ stojanko nad Č rno na Koroškem . V endar ni prišla iz Črne nobena sovražnikova patrulja. Kljub tem u pa je imel 2. b ata­ ljon uspeh. Z bral je okoli petdeset rudarjev. Partizani so ru­ darjem govorili o narodnoosvobodilnem boju. Odziv je bil dober, saj so se bataljonu takoj priključili trije prostovoljci.8 1 Z aradi sm rti Staneta D obovičnika je prišlo do kadrovskih sprem em b. N a njegovo m esto je štab 4. operativne cone predlagal D ragom ira Benčiča-Brkina, dotedanjega člana p o ­ litičnega oddelka 4. operativne cone. Za M atevža H aceta, n a­ m estnika političnega kom isarja 14. divizije, p a je sporočil, 54 naj ostane začasno še v diviziji, dokler ne pride novi politični komisar. H ace je bil v začetku aprila 1944 im enovan za sekre­ tarja političnega oddelka 4. operativne cone. Štab cone je po­ ročal tudi o novem kadrovskem problem u v zvezi s kom an­ dantom divizije. D ne 4. aprila se je nam reč po nesreči z brzo­ strelko ranil v stopalo m ajor Jože Klanjšek-Vasja in je m oral na zdravljenje.8 2 Bračičeva brigada se je 31. m arca prem akni­ la od Sv. K riža (Bele Vode) v Šmihel nad M ozirjem. Ta dan so imeli politične in vojaške ure. O bravnavali so tem e: gradi­ tev ljudske oblasti, slovenska državnost v okviru federativne Jugoslavije ter obletnica Rdeče arm ade. N a terensko politi­ čno delo so poslali tri tovariše, ki so bili zaradi prestanih na­ porov za brigadne napore nesposobni. V zgodnjih jutranjih urah 1. aprila se je brigada prem esti­ la k Štaknetu. Za prem ik so se v štabu odločili zato, ker so iz­ vedeli, da se je zbralo na Lepi Njivi in v Rečici ob Savinji okoli 200 nem ških vojakov, dobro oprem ljenih tudi z m ino­ meti. Zgodaj popoldne so se Nemci približali brigadi, o če­ mer so naglo poročale patrulje. Borci so zasedli položaje. Kmalu je sledil nem ški napad, ki je trajal vse popoldne do mraka. Z aradi neprikladnega terena za m anevriranje sta m o­ rala oba bataljona sprejeti frontalno obram bo, najprej 1., n a­ to še 2. bataljon. Brigada je vzdržala hud sovražnikov pritisk vse do njegovega um ika. Nemci so imeli po partizanskih po­ ročilih 4 m rtve in več ranjenih, m edtem ko brigada ni im ela žrtev. Partizanski sodelavec Franc Nagernik, rudar iz Spod­ njega Javorja pri Črni, ki se je ob koncu m arca 1944 m ed pr­ vimi Korošci priključil Bračičevi brigadi, se spom inja, kako mu je 1. aprila 1944 pri Senovršniku v Belih Vodah posodila puško za patruljo sekretarka ZK M Anica Škarja-Špela. S so­ borcem sta km alu opazila nem ško kolono, ki je prihajala od Brložnika. O tem sta takoj obvestila štab. Brigada je potem pustila N em ce dokaj blizu in odprla po njih ogenj. Sovražnik je imel v več spopadih nekaj izgub, m edtem ko jih brigada ni imela. Z nočjo se je brigada prem aknila v Javorje. Nem ci so ji sledili in zasedli cesto Šoštanj — Črna. N aslednji dan 2. aprila je bila nedelja. Brigada je im ela zaradi bližine sovraž­ nikovih enot svoje moštvo ves dan v zasedah in patruljah. Po maši je bil v šoli miting. Partizani so recitirali in peli parti- 55 ZkM 1 A pK 194 V M L A W Z S M - le u 1. GLASILO m l a d in e M i . M B „(IIRXA BRAČIČA" 7 / ^ ^ “ X V Mladi borec št. 1, izšel 1. 4. 1944 zanske in narodne pesmi. G ovoril je nam estnik političnega kom isarja M atevž Hace. Prisotne dom ačine, bilo jih je 220. so najbolj zanim ali boji in zmage partizanskih enot. Prebrali 56 in pojasnili so ljudem tudi prepoved, da ne sme nihče več pri­ javljati partizanov nem škim oblastem . D om ačini so bili z mi­ tingom zelo zadovoljni in glas o njegovi politični vsebini je šel hitro v dolino. K er so bili Nemci v neposredni bližini, se je brigada v noči na 3. april prem estila v R azbor k Sv. D anije­ lu. T oda Nemci so šli zjutraj 3. aprila od Zavodenj skozi Ve- lunjski graben za njo. Partizanske patrulje so jih opazile ob pol deseti uri. Zaradi golega terena so enote brigade izkopale obram bne strelske jarke. Z Nemci, ki so šli v strelcih proti cerkvi Sv. D anijela, so se najprej spopadle patrulje, brigada pa je m edtem že bila na položajih severno od cerkve. Kmalu je sledil napad nem ške glavnine. Boj je trajal poldrugo uro. Nemci so prišli še z eno kolono, tako da jih je bilo skupaj okoli 200. Oboroženi so bili tudi z m inometi. Da ne bi briga­ da za obram bo položajev porabila vsega streliva, ki ga je im e­ la zelo m alo, se je um aknila k Sv. D uhu, kam or je prišla ob 16.30. Štab divizije je poročal, da Bračičeva brigada ni imela izgub, m edtem ko naj bi imel sovražnik 16 mrtvih in 4 ranje­ ne. Od Sv. D uha se je brigada prem aknila na obm očje Lesni­ ka in Logarja. To pa zato, ker so Nemci blokirali cesto Slo­ venj G radec —Velenje in so bili z enotam i tudi v Plešivcu, Cirkovcah in Št. Vidu nad Valdekom. Pri Lesniku in Logarju so borci 4. aprila počivali in se urejali. S Pohorja je v noči na 3. april prišla v Št. Vid nad Val­ dekom Šercerjeva brigada. D ne 4. aprila je bila pri Sv. D uhu nad Podgorjem , kjer se je sešla z Bračičevo brigado. Nemci so napadli Šercerjevo brigado. Brigada jih je v dveurnem spopadu odbila ter se um aknila na Kozji hrbet, odtod pa h G odcu na Uršljo G oro. Nemci so torej v začetku aprila izved­ li proti Bračičevi in Šercerjevi brigadi večjo hajko, ki pa je bi­ la povsem neuspešna. Pogum ni boji obeh brigad v času nem ­ ške hajke so ugodno odm evali v Šaleški dolini. V noči na 5. april se je Bračičeva brigada prem aknila na Uršljo G oro h G odcu. M ed prem ikom je odkupila hrano v Rimskem Vrelcu in na obm očju Kotelj. Borci so po hišah po­ jasnjevali ljudem pom en partizanstva in osvobodilnega boja. Brigada je bila pri G odcu še 6. aprila. Po enotah so imeli vo­ jaške in politične ure. Pri bližnjem km etu Kosu pa je bila na­ stanjena Šercerjeva brigada.8 3 Štab brigade je od G odca sporočil naslednje številčno sta­ nje brigade: Navzočih Po seznamu štab brigade 18 19 1 . bataljon 93 99 2. bataljon 74 83 skupaj 185 201 V poročilu je štab navedel, da so pri političnih urah raz­ pravljali o pom enu OF, njenih tem eljnih točkah in njenem ci­ lju. G ovorili so tudi o Rdeči arm adi in o disciplini v naši voj­ ski. Štab je naredil tudi načrt za m nožično m obilizacijo na Koroškem . Akcije se je nam eraval lotiti že v noči na 6. april, vendar jo je m oral za en teden preložiti. Štab je poročal, da sta dva borca dezertirala, enega pa so m obilizirali.8 4 Z rastjo brigade so se pričele stopnjevati težave zaradi po­ m anjkanja orožja in streliva. Štab divizije je pisal 7. aprila 1944 štabu 4. operativne cone, naj pošlje čim prej strelivo ter dodal, da sovražnik ve, kako so brigade brez streliva, in jih zato bolj napada. To naj bi Nem ci izvedeli iz poročil, najde­ nih pri padlem Stanetu D obovičniku-K rtu. M enili so, da so jim Nemci zaradi zaseženih partizanskih dokum entov zaprli pot na Pohorje.8 5 Z aradi povečane partizanske dejavnosti so nacisti 7. apri­ la 1944 poročali, da so bili partizani v preteklem tednu zopet zelo aktivni. Poleg oskrbovalnih napadov in sabotažnih de­ janj se je povečalo prisilno novačenje. »R eakcija prebivalstva je ista kot doslej, povečan občutek negotovosti in ponovno vprašanje, kdaj bom o končno zadušili teror banditov,«8 6 so poudarili v poročilu. D ne 7. aprila je brigada na Javorju počivala. N aslednji dan se je prem estila h km etiji Kavnik, kjer so imeli vojaške ure. Pri političnih urah so govorili o zunanjepolitičnih razm e­ rah. Pri K avniku so bili še 9. aprila. Z aradi velikonočnega praznika ni bilo ne vojaškega ne političnega pouka. N asled­ nji dan 10. aprila je brigada krenila v Bele Vode. O d tod se je 58 11. aprila prem aknila v Šmihel nad M ozirjem, kjer je ostala tudi 12. aprila. Ta dan je zašla patrulja Bračičeve brigade pri M ozirju v nem ško zasedo. Padel je en borec. Sovražnik se je ob 15. uri um aknil. Z nam estnikom kom andanta brigade Vin­ kom Sim ončičem -Gašperjem je šel 2. bataljon 12. aprila v Č r­ no in njeno okolico m obilizirat. Ko sta se Bračičeva in Šercerjeva brigada zadrževali na šaleškem obm očju, so Nemci poročali o njunih preskrboval­ nih akcijah v noči na 9. april v Plešivcu in 10. aprila v Zavod- njah. Z aradi njih je 10. aprila zvečer krenila proti Zavodnjam in Belim Vodam 2. četa policijskega bataljona Cholm z dve­ ma orožnikom a. K er so bili Nem ci zelo previdni, do spopada ni prišlo. O rožniška postaja Velenje je v teh dneh nekajkrat poslala svoje patrulje na teren, vendar pravilom a le takrat, če je bila obveščena o m anjših partizanskih skupinah. Te p atru ­ lje so se držale taktike, da niso naletele na partizane. Štab 4. operativne cone je 11. aprila 1944 ukazal štabu 14. divizije, naj Bračičeva in Šercerjeva brigada operirata v Mislinjski in Šaleški dolini ter rušita železniško progo Ce­ lje — Velenje — D ravograd na odseku od Šm artnega ob Paki do D ravograda, zlasti pa m ed Velenjem in D oličem .8 7 Povezava m ed 14. divizijo, štabom 4. operativne cone in Glavnim štabom se je zelo izboljšala. Tako je npr. štab 14. di­ vizije 10. aprila prosil za razstrelivo in strelivo ter poudaril, da im ajo brigade streliva sam o še za obram bo. Že naslednji dan 11. aprila je štab 4. operativne cone sporočil štabu 14. di­ vizije, da m u dodeljuje 100 pušk, 3 protitankovske puške, 3 lahke m inom ete ter večjo količino streliva za puške in pu- škomitraljeze. Sporočili so tudi, da je za Odvoz dela orožja in streliva že dobila nalog Tom šičeva brigada. Štab cone je uka­ zal, naj pošljejo takoj H erm ana Slam iča-U rha, načelnika OC Bračičeve brigade, na novo dolžnost v OC štaba 4. operativne cone.8 8 59 Mobilizacija, napadi na prometnice in sovražnikove enote Drugi bataljon se je z obm očja Č rne na Koroškem , kam or je šel m obilizirat, 12. aprila vrnil s spodbudnim uspehom . S seboj je pripeljal 13. aprila v Šmihel 65 novincev, zvečine rudarjev.8 9 Zvečer je imel z novinci politično uro M atevž H a­ ce. Zapisal je, da so ga zelo pozorno poslušali. M ed njimi se je razveselil svojega bratranca M atija, ki je šel za delom z N otranjskega na Koroško in s e je tukaj vključil v aktivistično delo zlasti m ed rudarji. M atija m u je m ed drugim dejal, da je 95 odstotkov rudarjev za osvobodilni boj, da bi radi šli v par­ tizane, vendar p a se mnogi boje nem škega m aščevanja nad družinam i.9 0 Štab 14. divizije je 18. aprila poročal, da je 2. bataljon ob m obilizaciji pri M ali Črni zažgal 400 kubičnih m etrov rudni­ škega lesa, zaplenil 3 pare konj z oprem o in uničil velik rud­ niški tovornjak. D ne 21. aprila je dodal, da so m obilizirali 65 dobrih novincev, ki kažejo veliko zanim anje za narodno­ osvobodilni boj. Potem je za 23. april navedel, da so njene enote v zadnjem obdobju m obilizirale okrog 160 novincev in da m nožična m obilizacija ni uspela, razen Bračičevi brigadi v Črni, kjer je pridobila 65 rudarjev.9 1 M atevž H ace je aprila 1944 v im enu divizijskega partij­ skega sveta z zadovoljstvom poročal C K KPS, da je Bračiče­ va brigada pridobila 65 rudarjev. Pripom nil je, da im ajo bri­ gade z m obilizacijo težave, ker m obilizirajo po vaseh tudi Nemci. Hace je dodal, da se je ljudstvo povsod, kjer se giblje 14. divizija, »že kar sprijaznilo z našo vojsko«, d a je ne hodi­ jo več prijavljat Nemcem , da upoštevajo njeno moč, to pa po­ sebno zato, ker so priče njenih uspešnih akcij.9 2 Borec 2. bataljona Franc N agernik se spom inja akcije in m obilizacije na obm očju Črne, ko je šel s skupino v Balos pri M ušeniku. Tam so ustavljali rudarje, ki so hodili na delo in z dela dom ov. O benem so ustavili tudi poštni avtobus in ga prekucnili v M ežo. Ko so m obilizirali približno 15 rudarjev, so šli k štabu bataljona. U spešne so bile tudi druge skupine. 60 Pri mobilizaciji je sodeloval tudi Koroški bataljon, ki je od­ dal nekaj novincev 2. bataljonu Bračičeve brigade. Pri požigu lesa, navaja N agernik, je bila skupina z nam estnikom kom an­ danta brigade Gašperjem . Ta uspešna akcija se je slabo končala za borca pohodnika Jožeta A ntončiča-Tom a. Nemci so ga ranili nad Č rno v hrbet in levo roko. N a srečo so našli zanj varno zatočišče pri kmetu pd. Planincu na Planini na Ludranskem vrhu. Tu in v Per- m anškovem m linu se je zdravil do konca aprila. Nemci so je­ seni 1944 požgali Planinčevo dom ačijo, za katero so vedeli, da sodeluje s partizani.9 3 Z aradi začetka m nožične partizanske m obilizacije so bili nacisti zelo vznemirjeni. K om andant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem je m ed drugim 14. aprila poročal, kako »nezm anjšani obseg nasilja banditov v znatni meri vpliva na razpoloženje na Spodnjem Štajer­ skem. S sabotažam i, zaplem bam i živine in živeža povzročajo velike težave v prom etno-tehničnem in gospodarskem pogle­ du. Še zlasti pa vznem irja povečanje prisilnih m obilizacij«. Sporočilo iz Šoštanja javlja, da »so opazili 50 oboroženih banditov, ki so vodili 50 mobilizirancev. Tudi so npr. usta­ vljali drugega za drugim delavce na poti na delo in jih nato v grupah odpeljali. Razen tega prihajajo stalna sporočila o pri­ silni mobilizaciji posam eznih vojaških obveznikov in nem ­ ških vojakov na dopustih«. Za 14. divizijo na pohodu je po­ ročal, da je naredila za okrog 42.000 RM gospodarske škode. Da bi otežili preskrbo partizanom , so nacisti m arca 1944 za­ prli v okraju Celje 32 prodajaln živeža in 21 trafik. H udo so jih prizadeli tudi partizanski napadi na kom unikacije, ruše­ nje mostov, železniških objektov, uničevanje vlakov in druge sabotaže. Ugotovili so, »da ti lokalni problem i s splošno si­ tuacijo vred zelo negativno vplivajo na razpoloženje prebi­ valstva na Spodnjem Štajerskem «.9 4 V odsotnosti 2. bataljona je 1. bataljon izvedel 13. aprila oskrbovalno akcijo v M ozirju. O dpeljal je precej različnega blaga, kave, rum a, čevljev in drugega. Bilo je tudi nekaj obo­ jestranskega obstreljevanja, vendar se je končalo brez žrtev.9 5 Iz Šm ihela se je Bračičeva brigada v noči na 14. april pre­ m aknila v Zaloko in od tod k R am šaku v M ačkin Kot. Tu so 61 imeli 14. aprila vojaške in politične ure, kjer so obravnavali delovanje O F ter prihodnjo ureditev Jugoslavije. Posebno skrb so posvetili 65 novincem , njihovi vojaški in politični vzgoji. Dne 15. aprila se je brigada prem aknila k bližnjem u Lom- šku pod Planino. Popoldne so pri vojaških urah govorili o di­ sciplini in ustroju naše vojske, pri političnih urah pa o AV- N O J-u. N aslednji dan 16. aprila je brigada krenila v akcijo. Z eno desetino je navidezno n ap ad la Ljubno, druge enote pa so bile v zasedi ob cesti proti Lučam. K er sovražnik ni reagi­ ral, ga je brigada dopoldne spet izzivala. Tedaj je iz postojan­ ke krenilo okoli 30 vojakov protiletalske obram be, nekaj po­ licistov in verm anov. Z aseda je takoj odprla ogenj po njih, ti p a so pred očmi številnih dom ačinov zbežali nazaj v Ljubno. N a cesti so partizani uničili telefonsko linijo z drogovi, zbrali okoli 50 ljudi, ki so bili nam enjeni k maši, in jim priredili kar na cesti za bojnim i položaji v neposredni bližini Ljubnega m iting. N a njem je govoril politični kom isar brigade Ivan D olničar-Janošik. M iting in navidezni napad sta naredila na udeležence in druge dom ačine m očan vtis, saj je bil n apad iz­ veden takoj po begu sovražnikov v Ljubno. Popoldne je do­ bila postojanka v Ljubnem pom oč — sedem tovornjakov vo­ jakov, ki p a so se zvečer zopet odpeljali. Zvečer je brigada preskrbela za ranjence in bolnike po zem ljankah pri terenskih aktivistih nekaj hrane, obleke in pe­ rila. Tudi 17. aprila je bila brigada pri Lomšku, njena zaseda je bila ob cesti. Večina borcev je im ela vojaške in politične ure. Pri slednjih so poudarjali, kako vzoren m ora biti odnos do prebivalstva in kako nepom irljiv boj proti dom ačim izda­ jalcem . B rigada se je 18. aprila prem aknila k Sv. Prim ožu nad Ljubnim , kjer je našla njena patrulja lahki m inom et. N asled­ nji dan je šla brigada v Bele Vode. D ne 20. aprila je bila še tam . Borci so imeli vojaške in politične ure, m obilizirali so 11 novincev.9 6 Štab cone je 17. aprila ponovno ukazal, da m orata Brači­ čeva in Šercerjeva brigada delovati na šaleško-mislinjskem obm očju, svoje operacije pa naj usm erita proti Velenju, kjer je okupator zelo občutljiv. N aslednji dan je na osnovi tega 62 povelja štab divizije ukazal Bračičevi in Šercerjevi brigadi, da m orata operirati na obm očju m ed M ozirjem in D ravogra­ dom. Bračičevi je še ukazal, naj se prem esti k Sv. Florjanu pri Šoštanju, od koder naj gre v napad na progo m ed Šoštanjem in Šm artnim ob Paki.9 7 Zvečer 20. aprila je krenila Bračičeva brigada iz Belih Vod v nap ad na vlak v Paško vas. Vojaško je bilo vse dobro pripravljeno. Z jutraj 21. aprila je ob 9. uri pripeljal iz Celja potniški vlak. Pred postajo so postavili težko bredo in vlak napadli. Pri tem so ujeli 10 nem ških vojakov, zaplenili 4 pu­ ške, 2 pištoli in precej streliva ter nekaj m oških in ženskih oblek. Ko so potniki izstopili, so borci vlak zažgali in ga po­ gnali z nam enom , da bi se iztiril. K er je zm anjkalo pare, se to Vlak, ki so ga zažgali borci Bračičeve brigade 21.4. 1944 v Paški vasi 63 ni zgodilo. Zgorelo je 7 vagonov, več pa jih je bilo poškodo­ vanih, tudi lokom otiva. Civilisti so navdušeno gledali parti­ zansko početje in pom agali pri požigu vlaka. U jetnike so od­ peljali s seboj. M ed njimi je bil N em ec esesovec, ki se jim je na vlaku in tudi pozneje upiral. Zato so ga ustrelili. Drugi ujetniki so bili Slovenci, večinom a iz zam ejske K oroške in so vsi prostovoljno ostali v brigadi. Borci in tudi novinci so se v akciji dobro izkazali. Nekaj zaplenjenega blaga so odpeljali z vozovi, nekaj pa so ga razdelili. Brigada je takoj po razoroži­ tvi vojaštva na vlaku zbrala številne potnike in priredila m i­ ting, na katerem je burno pozdravljen govoril politični kom i­ sar brigade Ivan D olničar. Brigada se je um aknila do Belih Vod, od tod pa m imo Z alesnika v R azbor do Pečovnika. Sem je prispela 22. aprila zjutraj.9 8 N apad na vlak dopoldne je razburil Nemce v Šoštanju. E nota policistov in verm anov je krenila proti Paški vasi. To­ da policisti so se ustavili že pri predoru v Penku. Verm ane so pognali naprej, vendar so se tudi ti km alu ustavili. M arica Trobej je o razpoloženju 21. aprila v Šoštanju napisala v svoj dnevnik: »Prvaki gestapovski letajo po trgu gor in dol ter se grabijo za glave, a ljudje — n arod? Jedva zadržujejo smeh, naj bo kmet, delavec, ženska, vse se m uza in s silo tlači vase veselost in zadoščenje.« D ne 22. aprila je Šercerjeva brigada na cesti T opolšica— Šoštanj napadla tovornjak šoštanjskih policistov. Orožniki so poročali, da so partizani ubili dva policista, šest p a so jih hu­ do ranili. O d teh so štirje umrli. Šercerjevci so zopet rekviri­ rali v zdravilišču v Topolšici in izpraznili trgovino. Zaradi več drznih akcij Bračičeve in Šercerjeve brigade in ker so partizani križarili v neposredni bližini Šoštanja, se je razširila vest, da je m esto obkoljeno in da ga bodo partizani napadli. Vest o nam eravanem napadu so Nemci jem ali resno, zato so 22. aprila zaprli vse urade in občino. Tudi W oschnag- gova usnjarna ni obratovala. V tistih dneh so okupatorske oblasti tudi podnevi večkrat m obilizirale deželno stražo, ki naj bi pom agala odbiti pričakovani partizanski napad. O rož­ niška postaja Šoštanj je pozneje v svojem poročilu poudarila, da so partizani konec aprila 1944 povsem obvladovali šo- štanjsko okolico.9 9 64 Štab 14. divizije je 18. aprila poročal, da pošilja dve izbra­ ni četi pod vodstvom poročnika Jožeta Boldana-Silnega, na­ mestnika kom andanta Šercerjeve brigade, po orožje in streli­ vo, Tomšičeva brigada pa naj bi že poslala na pot eno četo z enako nalogo. Štab divizije je tudi navedel, da je sovražnik na njihovem sektorju hajkal, zato so m orali opustiti nam era­ vane akcije. Tom šičevo brigado so poslali v napad na Luče in Ljubno, ki pa so ga m orali zaradi osredotočenja sovražnika preložiti. Bračičevo in Šercerjevo brigado je štab usm eril v napade na vlake, rušenje železniških prog, cest in postavlja­ nje zased. Z aradi pom anjkanja orožja, streliva, razstreliva, protitankovskih min so tožili, da ne m orejo začeti z večjim m anevrom brigad. Težave so imeli zlasti zaradi pom anjkanja protitankovskega orožja, saj je sovražnik v večjih spopadih vedno nastopil z oklepnim i vozili. Ko bo prispelo orožje s strelivom, so navedli, bodo začeli uničevati m anjše in večje sovražnikove postojanke. Štab cone so še prosili za posredo­ vanje pri K oroškem odredu, naj čim prej vrne Bračičevi briga­ di lahki m inom et, 2 puškom itraljeza in 5 pušk. Vse to je im e­ la Bračičeva brigada skrito pri Ljubnem . Orožje so našli te­ renci in ga izročili K oroškem u odredu. V četici Bračičeve brigade, ki je šla po orožje in strelivo, je bil tudi A nton A nželak-Lado iz D obje vasi pri Ravnah na Koroškem. A nželak navaja, da sta krenili četi Bračičeve in Šercerjeve brigade po orožje in strelivo približno 17. aprila 1944. Skupaj naj bi šteli okoli 45 borcev. N a M oravškem bli­ zu Save so prevzeli precejšen tovor, ki je prišel čez Savo z Dolenjskega. Bogato pošiljko so prinesli v štab divizije, nje­ gova četica p a se je zopet vključila v Bračičevo brigado pri Sv. Heleni blizu Šmiklavža pri Slovenj G radcu.1 0 0 Štab 14. divizije je 25. aprila poročal, da se je ta dan vrni­ la pod vodstvom Jožeta Boldana-Silnega enota, ki so jo p o ­ slali po orožje in strelivo.1 0 1 Pogoste kadrovske sprem em be so bile zaradi dinam ične dejavnosti in razvoja brigade razumljive. Za načelnika OC brigade je bil na m esto H erm ana Slam iča-U rha postavljen Rudi Bunc, dotedanji nam estnik kom andanta 1. bataljona. Za operativnega oficirja brigade so postavili Jožeta Jakiča- Dušana, ki je bil za to funkcijo predviden že poprej. N a polo- 5 B rač ičev a b rig a d a 65 žaju kom andanta 1. bataljona pa je bil le začasno. Ko se je vrnil v brigado D ušan Rem ih-D uško, so ga postavili za ko­ m andanta 1. bataljona. Za nam estnico političnega kom isarja 2. bataljona so im enovali Anico Škarjo-Špelo, dotedanjo bri- gadno sekretarko SKOJ in nam estnico političnega kom isarja čete. M esto brigadnega sekretarja SKOJ pa je zasedel Ladi­ slav K ošir-M atija.1 0 2 Brigada s e je 22. in 23. zadrževala v Razborju pri Pečovni­ ku. V noči na 24. april pa je krenila v dolino m ed M islinjo in Doličem v akcijo. Nem ško poročilo navaja, da so partizani obstreljevali in napadli 24. aprila ob 6.30 m ed Zgornjim D oli­ čem in M islinjo železniški avtobus, ranili 4 civilne osebe, od­ peljali vojaka dopustnika, avtobus pa zažgali. D alje poročilo om enja, da so partizani zasedli tudi železniško progo in hote­ li napasti vlak 1813 iz Velenja. K er je imel zam udo, so ga p ra­ vočasno ustavili in vrnili v Velenje. Ugotovili so: »D ržavna železnica je prisiljena, da zaradi nastale banditske situacije na tem obm očju ukine avtobusni prom et m ed Šoštanjem in Slovenj G radcem .«1 0 3 D ne 24. aprila so Nemci na istem obm očju doživeli še eno neugodno presenečenje. Štaba 14. divizije in 4. operativne co­ ne sta poročala, da je patrulja Bračičeve brigade 24. aprila n ap ad la nem ški osebni avtom obil ter ubila dva N em ca, tri pa ranila. Ti poročili je potrebno popraviti in dopolniti. Zgodilo se je na m islinjskem klancu. Akcijo je izvedel popolnom a sam eden najboljših brigadnih m itraljezcev, kom aj šestnajst­ letni mlajši vodnik Štefan Požar. Ta drzna akcija je bila izve­ dena tako: pohodnika Štefana Požarja so poslali od Št. Vida iz 1. bataljona z nalogo, da si tem eljito ogleda neposredno okolico vasi M islinja. Blizu vasi je opazil orožnike in se na­ glo um aknil. Potem je srečal terenske politične delavce in od njih izvedel, da se tod vsak dan prevažajo z osebnim avtom o­ bilom nem ški oficirji. Krenil je k cesti in čakal v zasedi. Čez nekaj časa je zaslišal od D oliča brnenje avtom obila. Ko se mu je avto približal na razdaljo 20 metrov, je vrgel nanj bom ­ bo, takoj zatem pa sprožil brzostrelko. Zadetek je bil popoln. Avtom obil je zaneslo s ceste in Štefanu Požarju, ki je videl v dim u in trušču sam o zadetega šoferja, je bilo jasno, da se m o­ ra zaradi bližine sovražnikove postojanke v M islinji takoj 66 r um akniti. O dhitel je v štab 1. bataljona in o tem poročal. Ju ­ naški podvig Štefana Požarja je objavila tudi »M ladina« m a­ ja 1944.1 0 4 Iz Završ je šla brigada zgodaj zjutraj 25. aprila na železni­ ško progo k H udi luknji v sotesko Pake. Ko je ob 6.40 pripe­ ljal od Velenja osebni vlak, so zasede odprle nanj ogenj iz pušk in strojnic. Toda strojevodja vlaka ni ustavil, čeprav so partizani naložili na progo veliko kam enja. K er so prestrelili lokomotivi kotel, se je vlak m oral počasi ustaviti. Potniki in železničarji so izstopili, partizani so izpustili iz lokom otive veliko vode, zažgali vagone in pognali goreči vlak z vso paro proti Velenju. Pri železniški postaji Paka se je vlak iztiril in se razbil. Po odhodu vlaka so partizani zbrali potnike in železni­ čarje. O ciljih in dejavnosti NOB jim je govoril politični ko­ misar brigade Ivan D olničar. Njegov govor je bil učinkovit, saj se je od prisotnih prijavilo v brigado kar šest prostovolj­ cev. Drugim so partizani dovolili, da so se razšli, v bližnje va­ si pa so poslali nekaj m obilizacijskih patrulj.1 0 5 Sovražnik je poročal, da so partizani z m itraljezi napadli vlak št. 1813, na katerem je bilo 20 do 25 potnikov in 9 železničarjev, od kate­ rih so enega ranili, ga obvezali in ga s strojevodjem izpustili. Od sedm ih vagonov so štirje popolnom a zgoreli. Ljudje so še dolgo govorili, kako je goreči vlak kot sv. Elija drvel proti Ve­ lenju.1 0 6 Po uničenju vlaka se je brigada vrnila v Završe ozirom a v Št. Vid nad Valdekom. Za njo je krenil orožniški akcijski vod iz M aribora. Okoli 15. ure je pri Št. Vidu naletel na bojno p a­ truljo Bračičeve brigade. Ta je pričela po orožnikih m očno streljati. Z aradi njihove prem oči pa se je prem aknila do čete. Brigada se je vkopala levo in desno od cerkvice sv. R uperta, sovražnik je ob podpori težkega m inom eta napadal v dveh kolonah. B ataljona sta v hudem ognju izvedla nasprotni na­ pad in z odločnim jurišem pognala Nemce, da so bežali v M i­ slinjo. Za uspeh je bila zaslužna vsa brigada. K om andant Franc B obnar-G edžo je začel prvi jurišati. Njegovemu zgledu so sledili vsi borci, tudi neoboroženi novinci. Kot spretni in pogumni borci so se izkazali ubežniki iz nemške vojske. Za posebej izkazano junaštvo v tem boju se v poročilih om enjata poročnik D ušan Rem ih-D uško, kom andant 1. bataljona (na­ 5* 67 rodni heroj), ki je v napadu z brzostrelko pokončal dva m itra­ ljezca in tako sam zaplenil dva lahka m itraljeza »zbrojevki«, in m itraljezec m lajši vodnik Štefan Požar. Poleg že om enje­ nih dveh m itraljezov je brigada zaplenila še tri puške, revol­ ver, precej streliva, nekaj oblek in čevljev. Partizansko poro­ čilo navaja, da je imel sovražnik 9 mrtvih in več ranjenih, m edtem ko partizani niso imeli žrtev. Brigada je po boju za­ žgala šolo v Št. Vidu, v katero so se nam estili N em ci, kadar so šli v hajke proti partizanskim enotam . N am estnik kom andanta 4. operativne cone m ajor Alojz K olm an-M arok (narodni heroj), ki se je v tem času zadrževal v Bračičevi brigadi, je izrekel borcem in starešinam pohvalo za doseženi uspeh. Štab 4. operativne cone je 25. aprila 1944 izrekel še posebno pisno pohvalo vsem borcem , borkam , ko­ m andirjem in političnim kom isarjem Bračičeve brigade za iz­ kazano junaštvo v bojih in za požrtvovalno delo v prepriča­ nju, da bodo tako ravnali tudi v prihodnje. Pohvalo je ukazal prebrati pred nastopom vse brigade.1 0 7 Nemci so o svojem porazu poročali nekoliko bolj podrob­ no in tudi netočno: okoli 500 partizanov je v dveurnem boju obkolilo orožniški akcijski vod iz M aribora, ta se je prebil do akcijskega voda iz Slovenj G radca, ki m u je prišel na pomoč. Izgub niso im eli.1 0 8 O čitno je, da so s pretiravanjem števila partizanov in s pom anjkanjem streliva opravičevali svoj beg. Zam olčali so izgubljeno orožje in strelivo. O padlih in ranje­ nih je težko soditi, koliko so jih imeli, nekaj pa zelo verjetno. Bračičeva in Šercerjeva brigada sta v teh dneh družno iz­ vajali ukaz o okrepljenih napadih na kom unikacije. Tako je Šercerjeva brigada 26. aprila pri železniški postaji Paka za­ žgala vlak št. 1813 in ga pognala kot prejšnji dan Bračičeva brigada proti Velenju. Uničila je železniško postajo Paka. Nem ci so bili zaskrbljeni, saj so partizani zažgali m ed 21. in 28. aprilom sam o m ed H udo luknjo in Šm artnim ob Paki kar štiri vlake. Z aradi pogostih napadov na železniške objekte na progi Velenje — D ravograd Nemci konec aprila 1944 te proge niso več m ogli uporabljati. Slovensko prebivalstvo so uspe­ šne partizanske akcije spodbujale k odporu, Nemci p a so bili preplašeni in so pričakovali napad na Šoštanj in Velenje. Po­ sam ezniki so poudarjali, kako je prebivalstvo čedalje bolj 68 pod vplivom »tujerodnih« band, da bi m orali partizanske na­ pade na železnice odbiti, se proti njim boriti, ne pa ustaviti promet, tako da so partizani dosegli cilj. M aja so pričeli Nem ­ ci graditi ob progi utrdbe in skušali obnoviti prom et. Toda no­ vi partizanski napadi so jim v letu 1944 to onem ogočili.1 0 9 Štab 4. operativne cone je 24. aprila obsežno poročal o uspešni vojaški dejavnosti Tomšičeve in Šlandrove brigade. Za Šercerjevo in Bračičevo brigado pa je navedel, d a im ata nalogo uničevati progo Velenje — Slovenj G radec in napadati manjše postojanke. M enil je, da ni od njiju že sedaj pričako­ vati večjih uspehov, ker im ata skupno le 280 oboroženih bor­ cev. Pri štabu 14. divizije je bil v teh dneh nam estnik kom an­ danta cone Alojz K olm an-M arok, ki so ga poslali, da bi po­ magal pri vodenju obeh brigad. O zadnjih akcijah Bračičeve in Šercerjeve brigade so že imeli nekaj vesti, ne pa še poročil. Štab cone je potrdil prejem depeše o m obilizaciji in spo­ ročil, da jo izvajajo že vse enote. Za bolj uspešno m obilizaci­ jo, je poudaril, jim prim anjkuje potrebnih moči. Pripom nil je še, da so začeli m obilizirati tudi Nemci. V poročilu so p o n o ­ vno poudarili, da bi bilo potrebno cono okrepiti z dodatno vojaško enoto ali s pošiljko večjih količin orožja, kar bi om o­ gočilo uspešnejše izvajanje m obilizacije in vojaških akcij. Za te akcije so pogoji dokaj ugodni. M obilizacija in transporti mobilizirancev prek Save jim odvzem ajo preveč časa in zapo­ slujejo enote ter tako zavirajo izvajanje vojaških akcij.1 1 0 K ratko pojasnilo: zaradi razum ljivega zam ujanja poročil cona še ni m ogla poročati, da sta tudi Bračičeva in Šercerjeva brigada v tem času uspešno vojaško in politično delovali. Tu­ di njuno številčno stanje in število oboroženih je bilo večje, kot je cona poročala. Napad na Šoštanj, počastitev tretje obletnice OF Štab 14. divizije je 25. aprila ukazal Bračičevi brigadi, naj se nastani zvečer v R avnah pri Šoštanju, Šercerjeva pa na ob­ močju Plešivca. Brigadi bosta postavljali zasede in izvajali m nožično m obilizacijo, zlasti m obilizacijo rudarjev. Zasede Bračičeve brigade naj bi bile pri Šoštanju in na prom etnicah, Šercerjeve brigade pa m ed Šoštanjem in Velenjem ter med Velenjem in M islinjo. V ukazu je tudi navedeno, da se bo štab divizije pridružil Bračičevi brigadi.1 1 1 N aslednji dan 26. aprila je poslal štab 14. divizije Bračičevi in Šercerjevi bri­ gadi ukaz, da vdreta že ta večer v Šoštanj in v Velenje. V obeh postojankah sta imeli brigadi nalogo odpeljati iz trgovin čim- več blaga in hrane ter aretirati izdajalce. Štab je poudaril, naj izvedejo akcijo čim uspešneje, da bi tako kar najbolj slovesno proslavili tretjo obletnico OF. Povsod naj pišejo gesla, in če bo mogoče, naj organizirajo m iting ali p a naj posam ično go­ vorijo prebivalcem o pom enu velikega praznika. O pozorili so še, da je potrebno m ed prebivalci napraviti dober politični vtis ter preživeti 27. april v znam enju neizprosnega boja proti okupatorju. O be brigadi sta bili tudi dolžni s prim ernih polo­ žajev pri Šoštanju in Velenju vznem irjati sovražnike 27. apri­ la še čez ves d an .1 1 2 Za napad na Šoštanj je bil določen 2. bataljon pod vod­ stvom Lojzeta M ajetiča in M arka K ukca-Roka. N aloga b ata­ ljona je bila uničiti policiste v utrjenem župnišču in orožnike v D ruštvenem dom u. K er brigada ni im ela težkega orožja, je bilo pričakovati, da bo napad potekal v hudih razm erah.1 1 3 N apad na Šoštanj so Nemci že nekaj časa pričakovali. Ta­ ko je orožniška postaja Šoštanj konec m arca 1944 poročala, da so partizani v Topolšici napovedali napad na Šoštanj. To so partizani pozneje še nekajkrat ponovili, nazadnje pred vdorom 26. aprila. Nemci so tudi vedeli, da so partizani v bližnjih R avnah in da so prav pred napadom v bližini Šošta­ nja v D ružm irju m obilizirali 6 novincev. Zaradi pričakovane­ ga nap ad a so se Nemci dobro utrdili. Zvečer 26. aprila so v počastitev O F zagoreli po okoliških hribih številni kresovi, ki so tudi opozarjali okupatorje na pričakovano nevarnost. Bra­ čičeva in Šercerjeva brigada sta bili takrat že na pohodu v do­ lini. Za zavarovanje napada so postavili zasede proti Šmart- nem u ob Paki, M ozirju, v D ružm irju in proti Topolšici. Bra­ čičeva brigada ni začela z napadom , kot je bilo ukazano 26. aprila, ob prvem m raku, pač pa 27. aprila ob 0.30. Sovraž­ niki so pričakali partizane na položajih in so Šoštanj m očno 70 razsvetlili, kar je n apad zelo oteževalo. V sovražnikovi posad­ ki je bilo 100 m ož 2. čete policijskega bataljona Cholm, 53 pripadnikov deželne straže, ozirom a verm anov in člani nacionalsocialističnega m otoriziranega korpusa. N ajprej so se s partizani spopadli orožniki in vermani. Takoj zatem so partizani napadli policijsko postojanko in jo za dalj časa blo­ kirali. Večina partizanskih sil je napadala z Goric, s severovz­ hoda, ena skupina pa je n ap ad ala tudi z juga. Ker so bile so­ vražnikove utrdbe prem očne in ker partizani niso imeli težke­ ga orožja, so uvideli, da ne bo m ogoče postojank uničiti. Po­ tem so odšle partizanske skupine preiskovat stanovanja naci­ stičnih funkcionarjev, gestapovcev in Nemcev. T oda brez uspeha. Eni so se poskrili, drugi pa so se um aknili iz Šošta­ nja. Ob preiskavah so partizani le zaplenili 5 pušk, 4 pištole, 40 ročnih bom b, 200 nabojev, več uniform , pri nemškem zdravniku precej sanitetnega m ateriala, pri W oschnaggovi graščini 4 konje, pisalni in šivalni stroj, precej živil in oblek, v šoštanjski trgovini z usnjem pa 40 kg usnja. Nemci so poroča­ li, da so partizani po vdoru trikrat napadli orožniško postajo in jo obstreljevali z m inom etom . Ena od min je zgradbo pre­ cej poškodovala. Skupina borcev je skušala vdreti tudi v to­ varno usnja, pa so jo branitelji odbili s streljanjem in z bom ­ bami. D ruga skupina je zanetila požar v šoli, kjer je bila predtem nem ška postojanka. Tu je bilo več žrtev. Borec Alojz Juvan iz Savinjske doline je zaradi opeklin obležal in ga je ob umiku partizanov ubil vodja šoštanjske gestapovske izposta­ ve, m ariborski nem čur Alojz Fasching. Lojze M ajetič, ko­ m andant 2. bataljona, se je tako hudo opekel, da je 28. aprila 1944 v m ukah umrl. Pokopali so ga na Abidnikovem vrhu v Ravnah pri Šoštanju. Poleg njega so položili steklenico z list­ kom, nanj pa napisali: »Tukaj počiva velik junak Lojze M a­ jetič, vzoren in hraber partizan, ki je žrtvoval svoje življenje za Dom ovino.« U radna poročila navajajo, da je im ela Bračičeva brigada dva ranjenca, da so zvečer pred napadom zbrali brigado in povedali borcem , da je akcija nam enjena počastitvi obletnice OF in gredo zato zvečer vse partizanske enote v napade in akcije na sovražnike. Z drugim bataljonom , ki ga je vodil hra­ bri Lojze M ajetič, je šel v napad tudi nam estnik kom andanta brigade Vinko Sim ončič-G ašper (narodni heroj). Ta skupina je napadala s severa, vzhodno od nje, proti družm irski cerkvi, pa skupina, s katero je bil kom andant brigade Franc Bobnar- Gedžo. Zvezo m ed obem a skupinam a je m ed drugim i vzdrže­ val Vinko Žužek. M ajetičeva skupina se je hitro prebila m ed hiše in začela napadati sovražnikove utrdbe. Podobno je bilo z G edževo skupino, ki pa je bila še posebej izpostavljena so­ vražnikovem u m itralješkem u ognju z zvonika družm irske cer­ kve. D a bi G edžo vzpostavil boljšo zvezo z G ašperjem in M a­ jeričem , je poslal do njiju pohodnika, obveščevalca Vinka Žužka in Franca Franka ter kurirja Jožeta. N a tej nevarni po­ ti, ki so jo N em ci z raketam i stalno razsvetljevali, je bil od cerkve iz m itraljeza hudo ranjen v prsi in desno roko Vinko Žužek. Z veliko težavo je potem prišel do nam estnice politi­ čnega kom isarja Pepce K ordiš-Lovšetove, ki m u je nudila p r­ vo pom oč. Za njim so pripeljali v kmečko hišo še kakih šest ranjencev. »Prehud prizor je bil, ko so pripeljali vsega ožga­ nega kom andanta M ajetiča. O d rok mu je visela koža, kot bi imel na njih krpe, enako z obraza. Polivali so ga z jedilnim oljem , ki so ga dale dobre gospodinje iz Raven,« je m ed d ru ­ gim povedal Žužek. V gozd nad Ravnam i je ranjence sprem ­ ljal politični kom isar 2. bataljona M arko K ukec-Rok, zanje pa sta skrbeli A nčka R adoš-B elokranjska Ančka, pohodnica iz vasi K rasinec pri G radcu, ki je bila ena najbolj požrtvoval­ nih bolničark, in Ivanka s Prim orskega. Ponesrečen požig šole je bil prava tragedija. Vinko Žužek, Jože Krebs in drugi navajajo, kako so partizani navlekli v šo­ lo slam o, jo polili z bencinom , kom andant M ajerič p a jo je prižgal z vžigalnikom . K er so pozabili odpreti okna in vrata, je prišlo do lažje eksplozije in bliskovitega izbruha ognja, ki je zajel M ajetiča in več borcev. Franc N agernik navaja, da je gorečega M ajetiča pom agal reševati borec Jakob M ežnar iz Slovenj G radca, ki se je tudi opekel po rokah in obrazu, da p a ni uspelo borcem rešiti nem ško govorečega borca, ki se je brigadi pridružil 21. aprila po zajetju na vlaku pri Paški vasi. Ta borec naj bi po njegovem m nenju v šoli zgorel. D alje p o tr­ juje N agernik, d a je njegovo skupino vodil v napad na utrdbe okoli družm irske cerkve nam estnik kom andanta brigade G a­ šper ter da so uspeli le z blokado. Tudi on poudarja, da so 72 imeli Nemci tako m očno razsvetljene položaje, da je bilo kot podnevi. Z ato so borci streljali na električne luči. Takrat je bil ranjen v nogo Franc A dam ič z Ludranskega Vrha nad Čr­ no na Koroškem . Nemci so ga ubili m aja 1944 ob napadu na bolnišnico na Pohorju. Jože Krebs nadrobno opisuje, kako je šla 1. četa 2. bataljona v napad prek družm irskega pokopališ­ ča, blokirala orožniško postojanko blizu cerkve, s skupino 2. čete pa je šel zažgat šolo kom andant Majetič. Iz poročila štaba 14. divizije še izvemo, d a je bil hudo ra­ njen tudi Lojze M linar, pohodnik iz 2. bataljona, dom a iz Dolenje vasi pri Cerknici, ki je 29. aprila ranam podlegel. Pri umiku iz Šoštanja je bil laže ranjen tudi pohodnik Josip To- plikar-M irko, politični kom isar čete.1 1 4 Ko ocenjujem o akcijo na Šoštanj, se pridružujem o oce­ nam štaba 14. divizije in 4. operativne cone, da je bila uspe­ šna in politično pozitivno odm evna. Žal pa m oram o ugotovi­ ti, d a je zahtevala prevelike človeške žrtve: štiri padle, oziro­ ma um rle za posledicam i ran in štiri ranjene. Pri tem pa m o­ ramo upoštevati, da so bili žrtve nesrečnega požiga kar trije mrtvi in eden ranjen. Torej je šlo predvsem za žrtve nezgode in ne za žrtve spopada s sovražnikom . T oda kritično m oram o pripom niti, d a odločitev štaba 14. divizije, ki je izdal povelje za napad na Šoštanj, ni bila m odra, saj so sovražniki v Šošta­ nju in Velenju že kar v utrdbah pričakovali napad. Žal je ob­ stajala takšna zgrešena praksa po vsej Jugoslaviji, da so parti­ zanske enote napadale sovražnikove večje in m anjše posto­ janke, objekte in podobno ob obletnicah oktobrske revoluci­ je, v počastitev 1. m aja, dneva O F ter ob drugih praznikih in pom em bnejših zgodovinskih dogodkih. G otovo bi bil ustrez­ nejši in verjetno uspešnejši napad brigad 14. divizije na kak­ šno bolj oddaljeno postojanko, kjer bi lahko računali tudi s presenečenjem sovražnika, kar je bilo velikokrat že pol uspe­ ha, ne pa na Šoštanj in Velenje, kjer sta se brigadi zadrževali že razm erom a dolgo. K er poznam o neuspešne izide napadov v počastitev raznih praznikov, jubilejev in podobno, sodim o, da bi bilo uspešneje napadati takrat, ko sovražnik ni bil pri­ pravljen. Potrebno je spregovoriti tudi o zaplenjeni količini usnja. U radno poročilo štaba 14. divizije z dne 28. aprila navaja, da 73 s a je Bračičeva brigada zaplenila 40 kg usnja, m edtem ko navaja borec A nton Anželak-Lado, da so ga iz Šoštanja odpeljali tri vozove. Tudi Josip Toplikar-M irko izjavlja, da so v Šoštanju zaplenili veliko usnja ter da ga je tudi njem u dal za ene škor­ nje kom andant G edžo.1 1 5 Štab 14. divizije je ocenil, daje napad na Šoštanj »visoko dvignil m oralo vsega civilnega prebivalstva« ter da je povzro­ čil velik preplah m ed policisti, gestapovci in nem škim i hlap ­ ci. Štab 4. operativne cone pa je poudaril, da je bil vdor v Šo­ štanj velik politični uspeh. Šoštanjska orožniška postaja je poročala, da je partizanska akcija dom ačine in okoličane hu­ do vznem irila ter da partizani razen Šoštanja obvladujejo vso šoštanjsko okolico.1 1 6 K om andant 3. bataljona verm anšaftskega polka Spodnja Štajerska je izdal 30. avgusta 1944 odredbo, v kateri je »pri­ znanje bojnih dni za znak boja proti banditom « izrekel ver- m anom 3. alarm ne čete Celje-zahod, ki so se izkazali v noči na 27. april 1944 v obram bi Šoštanja.1 1 7 Ko je Bračičeva brigada napadala Šoštanj, je Šercerjeva brigada 27. aprila 1944 ob 2. uri zjutraj napadla železniško postajo Velenje. N jen cilj je bil uničiti postajo in vlak. Prese­ nečenja za N em ce tudi tukaj ni bilo, saj se je začelo m očno streljanje že predtem v Šoštanju. Pričakal jih je vod železni­ ških policistov in oklepni vlak. Partizani so kljub neugodnim razm eram napadli Nemce, tem pa je prihitelo na pom oč 12 orožnikov in 10 pripadnikov deželne straže z dvem a juriš- nim a topovom a. Partizani, ki niso imeli izgub, so se um aknili ob 4. uri zjutraj. V spopadu sta padla nacist postajenačelnik Jo h an n K rem pl in železniški policist K onrad Trüm m er, ra­ njeni pa so bili trije železniški policisti. Tudi ta akcija je politično m očno pozitivno odm evala. Šercerjeva brigada se je po njej vrnila na obm očje Plešivca in G raške gore. Štirinajsta je te dni razvila vsestransko dejav­ nost. N jene brigade so bile neugnane. Šercerjeva brigada je 27. aprila zgodaj zjutraj izvedla tudi veliko rekvizicijo na župnijskem posestvu v Skalah, ki ga je upravljal okupator. Partizani so v noči na 28. april zopet izdatno rekvirirali na Vošnjakovem (W oschnagg) posestvu v Šoštanju. O benem so 74 partizani pobirali živila v Belih Vodah. To so bili borci Tom ­ šičeve brigade. D ne 28. aprila so Nemci le krenili proti Graški gori. Toda ko so opazili četi Šercerjeve brigade, so se takoj um aknili. Zvečer pa je šla četa Šercerjeve brigade celo v Velenje in m o­ bilizirala v neposredni bližini sovražnikove postojanke 17 ru­ darjev, izpraznila trgovino in trafiko. T oda prestrašena so­ vražnikova številčno dokaj m očna posadka si ni upala ukre- pati.1 1 8 Bračičeva in Šercerjeva brigada sta po um iku iz Šoštanja 27. aprila na političnih urah slovesno proslavili tretjo obletni­ co OF, zvečer pa sta priredili mitinge. Bračičeva brigada se je zvečer nastanila pri Pečovniku v Razborju. V štab 14. divizije, ki je bil pri Bračičevi brigadi, je 28. aprila prispel kom andant 4. operativne cone m ajor M ite K ilibarda. N a šaleškem ob­ močju je bila sedaj tudi Tomšičeva brigada, ki je doslej sode­ lovala s Šlandrovo brigado. Štab divizije je zaradi prihoda m ajorja K ilibarde napovedal sestanek štabov brigad, na kate­ rem bi govorili o prihodnjih akcijah 14. divizije.1 1 9 Dne 29. aprila je bila Bračičeva brigada še pri Pečovniku v Razborju. Ponoči so poslali četo odkupovat živila v Pod­ gorje. Kljub pom anjkanju so jim dom ačini radi dali krom pir­ ja in fižola, saj kaj drugega niso več premogli. Po vseh enotah so imeli politične in vojaške ure. Iz Zidanškove brigade so dobili 42 novincev, enega so m obilizirali sami, vse pa so po­ razdelili po bataljonih. Enako so storili s prejetim strelivom. Brigada je ta dan štela 230 navzočih in 250 borcev po sezna­ mu. Ob 21. uri je brigada krenila na Plešivec nad Velenjem, kam or je prišla 30. aprila ob 2. uri zjutraj.1 2 0 S skupino 42 novincev iz Zidanškove brigade sta prišla tu­ di Tone Ferfila in njegov soborec. N avajam o izvleček Ferfi- love izpovedi, ki osvetljuje takratno pretirano nezaupanje v Zidanškovi brigadi. Ferfila in njegov tovariš sta zbežala iz na­ cističnega taborišča Strnišče v Zidanškovo brigado. Toda tu so ju osumili, da sta gestapovca. Že čez kak teden so ju posla­ li na K oroško v skupini blizu 60 ljudi, m ed katerim i so prev­ ladovali otroci v starosti od 12 do 15 let. Rečeno jim je bilo, da bodo šli zaradi teh m ladoletnikov na varnejše Dolenjsko. 75 Ferfila m eni, da je bila v tej skupini večina beguncev iz raz­ nih nacističnih taborišč. Toda ko so prišli okoli 24. aprila na Javorju do štaba divizije, so jih tu zadržali. N jega in tovariša so poslali v Bračičevo brigado, za druge se Ferfila več ne spo­ m inja, kam so jih poslali.1 2 1 Tone Ferfila in njegov tovariš iz taborišča sta se že 1. m aja v napadu na Velenje in tudi pozne­ je izkazala kot pogum na in zanesljiva borca.1 2 2 G lede skupi­ ne, o kateri je bil že govor, je štab brigade za 29. april 1944 natančno navedel, da je vse razporedil po bataljonih. Ko se je Bračičeva brigada zgodaj zjutraj 30. aprila raz­ m estila in se zavarovala, je večina legla k počitku. T oda že ob 8. uri sta m orala oba bataljona naglo na položaje zaradi so­ vražnikove kolone, ki se je pojavila blizu Plešivca. K m alu sta krenila proti Šoštanju. Štab brigade je zatem poslal v dolino četo po hrano. Č eta je ugotovila, da so v nekaterih hišah nem ški vojaki. Obveščevalci so z obm očja Velenja poročali o sovražnikovih okrepitvah, ki so prišle v Šaleško dolino. Po­ poldne so im ele enote vojaške in politične ure. Č etne kom an­ de so pripravljali za večerno akcijo, te pa so potem učile bor­ ce, kako m orajo ravnati v bojih in kako se napadajo posto­ janke. Ta dan je štela brigada 233 navzočih borcev in 253 po seznam u.1 2 3 * * * Z napadom na Šoštanj ozirom a s prihodom Bračičeve bri­ gade nad Velenje se končuje prvo poglavje bojne poti te bri­ gade. To dvom esečno obdobje, ki se začenja s koncem nem ­ ške ofenzive 26. februarja 1944, je zelo pestro. Brigadi je uspelo rešiti veliko ranjencev, zbrati razdružene in razbite enote, skupine in posam eznike, obnoviti in preosnovati bri­ gado 22. m arca 1944 na G raški gori, oskrbeti borce z najnuj­ nejšim orožjem , strelivom , oblačili, obutvijo in oprem o. N je­ no številčno stanje se je od 22. m arca 1944 do 30. aprila pove­ čalo od 135 na 250 borcev. To številčno stanje s e je že m očno približalo stanju z dne 3. jan u arja 1944, ko je brigada nepo­ sredno pred pohodom na Štajersko štela 236 navzočih in po seznam u 294 borcev. Precej pa je zaostajala v oborožitvi, ne­ koliko tudi v bojnih veščinah in izkušnjah. T oda od uspešnih 76 oskrbovalnih akcij, spopadov patrulj, nekoliko večjih spopa­ dov in zlasti pri napadih na železnice ter druge prom etnice in objekte je brigada že kar dobro napredovala. Pom em bne za­ četne uspehe je dosegala z m obilizacijo novincev, ki so bi­ stveno okrepili in osvežili njene vrste. Z mitingi in z individu­ alnimi stiki si je brigada pridobila zaupanje in naklonjenost prebivalstva. D obro sodelovanje s političnim i organizacijam i osvobodilnega boja na terenu in s prebivalstvom je brigadi omogočilo uspešnejšo m obilizacijo, bolje organizirano prehrano in preskrbo ter začetek organizirane obveščevalne službe. Ugotovim o lahko: delno uspešen napad na Šoštanj je bil dobro opravljen izpit, ki je dovoljeval brigadi, da je lahko za­ čela napadati večje sovražnikove postojanke in da se je lahko odločala tudi za spopade z močnejšim i sovražnikovim i eno­ tami. O POM BE 1 Lado Ambrožič-Novljan, Pohod Štirinajste, Ljubljana 1978, str. 261 —279 (odslej Ambrožič, Pohod Štirinajste); Ladislav Kiauta, Bračičeva brigada, 1. del, Ljubljana 1982, str. 351—355 (odslej Ki­ auta, Bračičeva brigada, I); dr. Milan Ževart, Štirinajsta na Štajer­ skem, Maribor 1981, str. 10 — 21 (odslej Ževart, Štirinajsta na Štajer­ skem). 2 Kiauta, Bračičeva brigada, I, str. 354; Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941 — 1945, Ljubljana 1977, str. 667, 668 (od­ slej NOV na Slovenskem). 3 NOV na Slovenskem, str. 668; Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 120, 121, 139, 140; Ževart, Štirinajsta na Štajerskem, str. 11 — 14. 4 NOV na Slovenskem, str. 669. 5 Ževart, Štirinajsta na Štajerskem, str. 18. 6 Mirko Fajdiga, Zidanškova brigada, Ljubljana, 1975, 119—121, 139 (odslej Fajdiga, Zidanškova brigada). 77 7 Ževart, Štirinajsta divizija na Štajerskem, str. 19. 8 Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, del VI, knjiga 11, dokument št. 141 (odslej Zbornik NOV). 9 Dr. Milan Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Ljubljana 1977, str. 431, 432 (odslej Ževart, NOB v Šaleški dolini; Ževart, Štirinajsta na Štajerskem, str. 20; Zapisnik s štabnega razgo­ vora nacističnih oblastnikov v Mariboru, v arhivu Muzeja narodne osvoboditve Maribor (odslej zapisnik s štabnih razgovorov, v AM NOM ). 1 0 Zbornik NOV, V I/11, dok. št. 142. 1 1 Zbornik NOV, V I /12, dok. št. 131. 1 2 Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 261; Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 12. 1 3 Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 135; Ževart, Štirinajsta na Šta­ jerskem, str. 20. 1 4 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 431 in opomba 98, str. 468. Pred Steindlovim člankom je izšlo kratko javno obvestilo o uničenju 14. divizije v Marburger Zeitung, št. 66 z dne 6. marca 1944. Isti čas­ nik je v številki 67 z dne 7. marca 1944 na naslovni strani objavil čla­ nek Franza Steindla »Sie wolten die Untersteiermark befreien. Das Ende einer Bandendivision.« Ta članek je 11. marca 1944 objavil tu­ di Štajerski gospodar. Med propagandiste o uničenju 14. divizije se je uvrstil tudi ing. Siegfried Tremi. V Štajerskem gospodarju št. 13 z dne 1. aprila 1944 so na naslovni strani objavili njegov članek »Ča­ rovniki in računski umetniki«, s podnaslovom »Kako je vojno poro­ čilo vrhovnega poveljstva partizanskih odredov« spačilo uničenje 14. banditske divizije. O uničenju 14. divizije je Tremi pisal še v Šta­ jerskem gospodarju št. 15 z dne 15. aprila 1944. 1 5 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 434, 432, 433. 1 6 Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 279; Ževart, Štirinajsta na Štajerskem, str. 21, 23; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 111, 115; Franci Strle, tipkopis za monografijo Tomšičeva brigada, IV. str. 639, pri avtorju M. Fajdigi (odslej Strle, Tomšičeva brigada IV. tip­ kopis). 1 7 Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 231, 246; Kiauta, Bračičeva brigada, I, str. 344 — 354. 1 8 Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 178—184. 1 9 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 654, 640; Kiauta, Bračičeva brigada, I, str. 352. 2 0 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 657, 658. 2 1 Strle, n. d. str. 645 — 648. 78 2 2 Bogomir Krenčič, pričevanje, str. 40 — 44, v AMNOM. 2 3 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 650, 651. 2 4 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 617; Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 244; dr. Miroslav Stiplovšek, Šlandrova briga­ da, Ljubljana 1971, str. 253 (odslej Stiplovšek, Šlandrova brigada). 2 5 Miha Delač, pričevanje, v AM NOM ; Kiauta, Bračičeva bri­ gada, I, str. 331, 332. 2 6 Karel Maček, kapetan bojne ladje v. p., pričevanje, 1987, AMNOM. 2 7 Edvard Marušič-Blaž, pričevanje, AMNOM . 2 8 Strle, Tomšičeva brigada, III, tipkopis, str. 637 — 639; Kiauta, Bračičeva brigada, I, str. 349; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 101, 106—109; Jože Potočnik, Spomeniki in znamenja v občini Slovenj Gradec, 1985, str. 12. Štefan Goršek-Čaki je bil 1943 borec 2. Pohorskega bataljona, pozneje terenski politični delavec. Slavko Gams-Branko je bil borec Zidanškove brigade, pozneje terenski politični delavec. Oba sta pad­ la februarja 1945. 2 9 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 111 — 114, Kiauta, Bračiče­ va brigada, I, str. 349 — 351. 3 0 Ivo Skerlovnik, izjava 1989, v AM NOM ; Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 640 — 642; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 117. 3 1 Franci Strle omenja v tipkopisu Tomšičeva brigada, IV, str. 642, da so štirje bataljoni operativne skupine 14. divizije s premi­ kom proti Dravski dolini in Vuzenici izgubili le bojno pobudo in čas, kar je nemškim oblastem v Slovenj Gradcu in Šoštanju om ogo­ čilo, da so se lotile dodatnih policijskih preiskav po Graški gori ter zajele devet ozeblih in bolnih partizanov. Vprašanje lahko zastavi­ mo tudi drugače. Zakaj niso šli bataljoni najprej reševat ozeblih in bolnih, potem pa v Vuzenico? Navesti moramo tudi popolnejše podatke, da je bil med deveti­ mi ujetimi med 4. in 8. marcem 1944 Jože Janež-Januš, rojen 13. 12. 1920 v Babnem Polju, obveščevalec Bračičeve brigade. Tom­ šičevi brigadi se je priključil kot hud bolnik z obolelimi nogami v dneh po ofenzivi. V Strletovem tipkopisu je omenjen na straneh 636, 637, 642. Več o Janežu, ki je preživel koncentracijsko taborišče in umrl 1984, v izjavah Vinka Žužka, Hermana Slamiča-Urha, v AM ­ NOM, v poročilu OC 14. divizije z dne 9. julija 1944, v poročilu šta­ ba 4. operativne cone, brez datuma, iz poletja 1944, obe v Arhivu in­ štituta novejše zgodovine v Ljubljani (odslej AINZ), f. 333, ter Kiau­ ta, Bračičeva brigada, I, str. 223. 79 3 2 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 112—114, 118, 119; Ignac Kajzer, Jože Svetina, izjavi v AM NOM . 3 3 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 643. 3 4 Strle, n. d. str. 652, 653. 3 5 Strle, n. d., str. 653, 654. 3 6 Jože Jakič-Dušan, generalpodpofkovnik JLA, v. p., izjava, 1987, v AM NOM . 3 7 Štefan Požar, izjava, 1987, v AM NOM . 3 8 Tone Gašper, izjava, 1987, v AM NOM . 3 9 A dolf Marošek, r. 1921 v vasi Vodriž, Podgorje, Slovenj Gra­ dec, kovač. V Šlandrovo brigado je vstopil 18. oktobra 1943, v Po­ horski odred 4. novembra 1943, dezertiral iz Zidanškove brigade 12. januarja 1944, sodelavec gestapa v Slovenj Gradcu od 14. janu­ arja 1944, sedaj v Avstriji (iz zapisnika o zaslišanju A. Maroška na gestapu dne 14. 1. 1944, bivši arhiv Republiškega sekretariata za no­ tranje zadeve SR Slovenije; sedaj arhiv Ministrstva za notranje za­ deve republike Slovenije — odslej AM NZRS). 4 0 Jože Korošec, izjava z dne 23. 9. 1987, v AM NOM . Navaja­ mo v povzetku podatke iz Koroščeve izjave o ustreljenih: R udolf Črešnik, 1922, rejenec pri Pohovnikarju v Podgorju, par­ tizanskem sodelavcu. Črešnik je bil ubežnik iz nemške vojske. Jože Korošec, 1922, pd. Svetčev, kmečki sin iz Podgorja, ubež­ nik iz nemške vojske, skrivač. Franc Velunšek, 1922, ubežnik iz nemške vojske. Skrival se je na terenu s skrivači. Miha Korošec, 1920, pd. Svetčev, Jožetov brat, hlapec pri parti­ zanskem sodelavcu Rdečniku. Miha je bil partizan od začetka 1943, pozneje je zbolel in se zdravil kot skrivač pri Rdečniku. Franc Ramšak, 1920, najemniški sin, hlapec. Ni hotel v nemško vojsko. Povezal se je s Črešnikom in šel med skrivače. Franc Praper, 1919, pd. Ledinek. Namesto da bi šel v nemško vojsko, se je pridružil skrivačem. Ivan Velunšek, 1921, Francev brat. Starši so bili najemniki pri znani partizanski kmetiji pd. pri Rožeju v Zgornjem Razborju. Ivan se je skrival in je bil povezan s skrivači. 4 1 Glej več o sumničenjih, sektašenju in neutemeljenih ustrelit­ vah: Mirko Fajdiga, Zidanškova brigada, 1975, str. 153 — 164; M. Fajdiga, Pohorski partizani 1943, 1985, str. 175— 178, 225 — 230, 3 5 5 -3 5 8 , 3 6 5 -3 6 7 , 3 7 4 -3 8 7 . 4 2 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 654 — 656. 4 3 Strle, n. d., stran 656. Pripomniti moramo, da je bilo število borcev vodnikov domačinov, ki jih je dala Zidanškova brigada ope­ rativni skupini 14. divizije, nekoliko večje, kot navaja Strle. Bračiče- 80 vi brigadi sta bila dodeljena v začetku marca 1944 Jože Svetina in Ignac Kajzer, Šercerjevi brigadi Ludvik Pušnik-Janez. Verjetno je dobila tudi Tomšičeva brigada katerega domačina, tako tudi štab di­ vizije s svojim prištabjem. Občasnih vodnikov za operativno skupi­ no 14. divizije je dala Zidanškova brigada več (Ivo Skerlovnik, Fer­ do Štibler, Janko Ževart, Tone Ulrih-Kristl, ustni viri). 4 4 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 656 — 658. 4 5 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 434. 4 6 Ževart, n. d., str. 432 — 435. 4 7 Ževart, n. d., str. 434 — 435. 4 8 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 657; Ževart NOB v Šaleški dolini, str. 434, 435; Milan Guček, Pekoči sneg, Šercerjeva brigada, 2. del, Ljubljana 1984, stran 407 — 409 (odslej Guček, Peko­ či sneg). 4 9 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 673 — 677. 5 0 Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 58. 5 1 Poročilo partijskega sveta 14. divizije z dne 25. 3. 1944, CK KP Slovenije, bivši arhiv CK ZK Slovenije v Ljubljani; sedaj Arhiv Slovenije v Ljubljani (odslej AS). 5 2 Guček, Pekoči sneg, str. 406 — 410. 5 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 8. 4. 1944 Glavnemu štabu NOV in POS, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 105. Strle poudarja, da ni natančnega poročila o izgubah na pohodu 14. divizije, da pa je najbliže resničnim podatkom poročilo Glavne­ ga štaba Slovenije Vrhovnemu štabu Jugoslavije z dne 19. 4. 1944. V njem je navedeno : — na pohodu čez Hrvatsko 19 padlih-mrtvih, 37 ranjenih, 2 uje­ ta in 30 obolelih. — na Štajerskem od 7. 2. do 26. 2. 1944 še 159 mrtvih, 35 ranje­ nih, 100 ozeblih, 48 pogrešanih. Skupaj 178 mrtvih, 72 ranjenih, 50 zajetih ali pogrešanih in 130 obolelih ali ozeblih. Vendar je že Am­ brožič, poudarja Strle, izračunal, da so ti podatki glede mrtvih in pogrešanih, ki jih je bilo skupaj 367, za 40,60 odstotka premajhni. Pomanjkljivi so tudi v poročilu z dne 18. 4. 1944 podatki o izgublje­ nem orožju: 155 pušk, 3 lahki minometi, 1 težka breda, 25 lahkih bred, 7 zbrojevk, 9 brzostrelk, 6 pištol. Znano je, da je divizija poleg navedenega izgubila tudi protitankovski top in 2 težka minometa (Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 679, 682). 5 4 Strle, n. d. v op. 53. K nekaterim navedbam v poročilu pripo­ minjamo: Preureditev divizije ni bila izvedena dosledno po naredbi, saj je Tomšičeva obdržala tri bataljone in tudi moštvo ni bilo poraz­ deljeno enakomerno na vse tri brigade. 6 B račičev a b rig a d a 81 Pregledni številčni podatki se ne ujemajo s poznejšimi raziska­ vami Ambrožiča, Gučka, Strleta in drugih. Avtor M. F. jih samo povzema iz obravnavanih poročil štabov 4. operativne cone in 14. divizije. Odprto je tudi vprašanje čete Bračičeve brigade, ki je bila febru­ arja odrezana od drugih enot na Paškem Kozjaku. V tem poročilu so jo prikazali v rubriki med 225 pogrešanimi. Po nekih informaci­ jah so izvedeli, da se je četa umikala proti Hrvaški, zato so sklenili, da bodo prek štaba 4. operativne cone sprožili postopek pri štabu 10. korpusa Zagrebškega, da vrne četo 14. diviziji (iz poročila divi­ zijskega partijskega sveta 14. divizije z dne 25. 3. 1944, v AS). 5 5 Guček, Pekoči sneg, str. 407, 408; Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 658; Jože Antončič-Tomo, Peter Samsa, Miha Bu- tara-Aleks, generalmajor JLA v. p. ; izjave v AM NOM . 5 6 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 658. 5 7 Naredbi štaba 14. divizije z dne 22. 3. in 27. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 55 in v AINZ, f. 335/III, 6a; Predlog štaba 4. operativne cone za odlikovanja, verjetno iz maja 1944, v AINZ; Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 657, 658; Guček, Pekoči sneg, str. 408. 5 8 Odredba štaba 4. operativne cone, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 112. 5 9 Naredba štaba 14. divizije z dne 22. 3. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 55; Franc Vesel, izjava v AMNOM . 6 0 Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 653. 6 1 Kiauta, Bračičeva brigada, I, str. 353; Strle, ustni vir. 6 2 Odredba o imenovanjih CK KPS z dne 26. 3. 1944, v AS. 6 3 Ambrožič, Pohod Štirinajste, str. 264; Kiauta, Bračičeva bri­ gada, I, str. 345 — 348; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 119. 6 4 Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 55; Strle, Tomšičeva brigada, IV. tipkopis, str. 658. 6 5 Strle, n. d., str. 658; Bogomir Krenčič, pričevanje, AM NOM . 6 6 Kadrovska imenovanja partijskega komiteja 14. divizije z dne 28. 4. 1944 v AS; Zbornik, V I/12, dok. št. 55; Naredba štaba 14. di­ vizije o imenovanjih z dne 19. 4. 1944, AINZ, f. 3 5 5 /III/6 ; Bogomir Krenčič, pričevanje, AM NOM . 6 7 Divizijski partijski svet 14. divizije z dne 25. 3. 1944, AS; Am­ brožič, Pohod Štirinajste, str. 2 6 9 -2 8 4 ; Navodila 14. divizije Šer- cerjevi brigadi z dne 23. 3. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 58. 6 8 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 112. 6 9 Muzej novejše zgodovine Celje (odslej M NZ Celje). 7 0 Povelje štaba 4. operativne cone z dne 28. 3. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 73. 82 7 1 Okrožnica štaba 14. divizije z dne 25.3. 1944, AINZ, f . 335/111/6. 7 2 Poročilo štaba 14. divizije, Zbornik NOV, V I /12, dok. št. 96; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 435. 7 3 Ževart, n. d. str. 435. 7 4 Poročilo štaba 14. divizije z dne 4. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/ 12, dok. št. 96; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 436; kartoteka pad­ lih, AINZ; Herman Slamič-Urh, Jože Jakič-Dušan,Janez Jaklič, podpolkovnik v. p., Ivan Delopst, izjave v AMNOM . 7 5 Drago Kumer, Takrat so mi ubili očeta (izpoved Tilčke D e­ lopst), TV 15 z dne 2. 2. 1978; Strle, Topolšica — edinstven zgodo­ vinski kraj, TV 15, 22. 5. 1986; Ivan Delopst, izjava v AM NOM . 1 6 Poročilo štaba 14. divizije z dne 4. 4. 1944 in poročilo koman­ danta varnostne policije in varnostne službe na Sp. Štajerskem z dne 27. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 96 in V I/13, dok. št. 171. Nem ci so dobili za Bračičevo brigado za dan pred preureditvijo divizije (za 21. 3. 1944) kar točne splošne podatke. Netočne in pre­ skromne so bile navedbe o njeni oborožitvi in številčnem stanju ce­ lotne divizije. 7 7 Dopis štaba 14. divizije z dne 31. 3. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /III/6 ; Jože Telič, izjava, v AM NOM . 7 8 Matevž Hace, Komisarjevi zapiski, II, 1959, str. 134, 135 (od­ slej Hace, Komisarjevi zapiski, II). 7 9 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 436. 8 0 Poročili štabov 14. divizije z dne 4. 4. 1944 in štaba 4. operati­ vne cone z dne 10. 4. 1944 ter odredba Glavnega štaba NOV in POS z dne 26. 3. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 96, 111, 66. 8 1 Poročilo štaba 14. divizije z dne 4. 4. 1944, Zbornik NOV, VI/12, dok. št. 96. 8 2 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 10. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 111. 8 3 Poročilo štaba 14. divizije z dne 7. 4. 1944; Vojni dnevnik An­ tona Vidmarja-Luke (odslej Vidmarjev vojni dnevnik), Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 124, 125; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 436, 437; Franc Nagernik, izjava v AM NOM . 8 4 Poročilo Bračičeve brigade z dne 5. 4. 1944, AINZ, f. 335/3. 8 5 Poročilo štaba 14. divizije z dne 7. 4. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /II/5 . 8 6 Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe na Sp. Štajerskem z dne 7. 4. 1944 izpostavi varnostne službe Breži­ ce, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 149. 8 7 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 437, 438. 8 8 Dopis štaba 14. divizije z dne 10. 4. 1944 Glavnemu štabu NOV in POS; dopis štaba 4. operativne cone z dne 11. 4. 1944 štabu 6 * 83 14. divizije, A l NZ, f. 335/11 ; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. 4. 1944, Zbornik NOV, V I /13, dok. št. 8. 8 9 Vidmarjev vojni dnevnik, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 125; Franc Nagernik, pričevanje, AM NOM . 9 0 Hace, Komisarjevi zapiski, II, str. 137; Franc Nagernik, ust­ ni vir. 9 1 Poročila štaba 14. divizije z dne 18., 21., 23. aprila 1944, Zbor­ nik, V I/13, dok. št. 10, 19, AINZ, f. 335/11. 9 2 Poročilo divizijskega partijskega sveta, aprila 1944, CK KPS, AS. 9 3 Franc Nagernik, Jože Antončič-Tomo, Ciril Gregor, pričeva­ nja, AM NOM . 9 4 Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe na Sp. Štajerskem z dne 14. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/12, dok. št. 152 (odslej komandanta varnostne policije in varnostne službe). 9 5 Anton Anželak-Lado, izjava v AMNOM . 9 6 Vidmarjev vojni dnevnik, Zbornik NOV, V I/12 in 13, dok. št. 125, 163; poročilo štaba 14. divizije z dne 21. 4. 1944 štabu 4. opera­ tivne cone, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 19; poročilo divizijskega partijskega komiteja 14. divizije, aprila 1944, CK KPS, AS. 9 7 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 438. 9 8 Poročilo štaba 14. divizije z dne 21.4. 1944; Vidmarjev vojni dnevnik; izvleček iz poročila komandanta varnostne policije in var­ nostne službe z dne 28. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. 19, 163, 171 ; Ivan Dolničar-lanošik, generalpolkovnik JLA v. p., Franc N a­ gernik, izjavi v AM NOM . 9 9 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str, 438, 439. 1 0 0 Poročilo štaba 14. divizije z dne 18.4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 10; Anton Anželak-Lado, izjava v AM NOM . 1 0 1 Poročilo štaba 14. divizije z dne 25. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 32. 1 0 2 Poročilo partijskega komiteja 14. divizije z dne 28.4. 1944, AS; poročilo štaba 14. divizije z dne 26. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/ 13, dok. št. 35; kadrovska imenovanja štaba 14. divizije z dne 19.4.1944, AINZ, f. 335/III; Ladislav Košir-Matija, izjava, AM NOM . 1 0 3 Vidmarjev vojni dnevnik; izvleček iz poročila komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 28. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 163, 173; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 440. 1 0 4 Poročilo štaba 14. divizije z dne 25. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 32; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 84 27.4. 1944, AINZ, f. 332/III; »M ladina«, maj 1944, str. 11; Štefan Požar, izjava, oboje v AM NOM . 1 0 5 Poročilo štaba 14. divizije z dne 25. 4. in 13. 5. 1944; Vidmar­ jev vojni dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 32, 94, 163; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 440. 1 0 6 Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 27. in 28.4. 1944, Zbornik NOV, VI/13, dok. št. 171, 172; Franc Nagernik, pričevanje v AM NOM . 1 0 7 Poročila štabov 14. divizije in 4. operativne cone z dne 26. in 30. 4. ter 13. 5. 1944; Vidmarjev vojni dnevnik, Zbornik NOV, V I/ 13, dok. št. 35, 58, 94, 163; pohvala Bračičeve brigade iz štaba 4. operativne cone z dne 25.4. 1944; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 440. 1 0 8 Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 28. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 172. 1 0 9 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 440, 441. 1 1 0 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 24. 4. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 26. " :t Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 33. 1 1 2 Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 36. 1 1 3 Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 94. 1 1 4 Poročilo štaba 14. divizije z dne 13. 5. 1944, Zbornik NOV, VI/13, dok. št. 94; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 475, 476; Vinko Žužek, major JLA v. p., Franc Nagernik, Jože Krebs, major JLA v. p., Josip Toplikar-Mirko, major JLA v. p.; pričevanja in izjava, AMNOM . 1 1 5 Anton Anželak-Lado, Josip Toplikar-Mirko, pričevanji v AMNOM. 1 1 6 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 477. 1 1 7 Odredba komandanta 3. bataljona vermanšaftskega polka Spodnja Štajerska z dne 30. 8. 1944, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 18°. 1 1 8 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 447, 478. 1 1 9 Poročilo štaba 14. divizije z dne 28. 4. 1944, Zbornik NOV, VI/13, dok. št. 46. 1 2 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30.4. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /A /3 ; operacijski dnevnik načelnika štaba 4. operativne cone (odslej dnevnik štaba 4. cone) Zbornik NOV, VI/13, dok. št. 162. 1 2 1 Tone Ferfila, izjava v AM NOM . 1 2 2 Tone Ferfila, izjava v AM NOM ; Jože Telič, Janez Jaklič, Jo­ že Krebs, ustni viri. 1 2 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 5. 1944 štabu 14. divizije, AINZ, f. 33 5 /A /3 . 2 BOJI, DIVERZIJE, MOBILIZACIJA ¥ ŠALEŠKI IN MISLINJSKI DOLINI, NA KOROŠKEM, NA POHORJU, OKOLI SLOVENSKIH KONJIC IN NA KOZJANSKEM (od 1. 5, do 25. 6, 1944) Napad na veleniski premogovnik v noci na 1. maj 1944 D rugo obdobje začenjam o s pom em bno širše zasnovano divizijsko akcijo na velenjske in okoliške sovražnikove posto­ janke. Za Bračičevo brigado je bila akcija na velenjski pre­ mogovnik in elektrarno prelom nega pom ena, saj je v njej do­ kazala, da je prem agala dvom esečno krizno obdobje, ki je trajalo od konca nem ške februarske ofenzive. V skladu z že om enjenim i načeli štaba 4. operativne cone, da bodo njene enote začele z energičnim i napadi na sovražni­ kove postojanke, enote, prom etnice in z m nožično m obiliza­ cijo, so v štabih 14. divizije in Zidanškove brigade sklenili, da bodo proslavili 1. maj z napadi na sovražnikove postojanke. V uvodu povelja z dne 30. aprila za široko zastavljeno akcijo sredi Šaleške doline so v štabu 14. divizije zapisali: »Prvi maj, praznik vsega delovnega ljudstva, bom o najbolje in najuspešneje proslavili z akcijo na postojanko, na rudnik Velenje.« D a bi to osrednjo akcijo treh brigad 14. divizije za­ varovali proti Slovenj G radcu in jo tudi vojaško razširili in obogatili, so se odločili za n apad Zidanškove brigade na so­ vražnikovo postojanko v Mislinji. Najzahtevnejšo nalogo, zavzeti nem ški postojanki pri ve­ lenjskem rudniku in pri elektrarni, uničiti rudniške naprave z 87 elektrarno ter si pri tem pom agati z razstrelivom , ki ga bo za­ plenila v rudniku, je dobila Bračičeva brigada. Tom šičeva in Šercerjeva brigada sta m orali varovati v zasedah na cestah, blokirati velenjsko posadko, navidezno napasti Šoštanj in ta­ ko om ogočiti napade Bračičevi brigadi. O srednja objekta, prem ogovnik in elektrarna, sta bila čvrsto utrjena z bunkerji in z žičnimi ovirami. N a nekaterih mestih so bile položene m ine. E lektrarno in prem ogovnik je branilo dvajset obratnih zaščitnikov in štirideset verm anov 1. alarm ne čete Celje-za- h o d .1 Štab Bračičeve brigade je izdal svojima bataljonom a po­ velje za n apad na prem ogovnik in elektrarno ter za zavarova­ nje 30. aprila 1944 ob 17. uri. Prvem u bataljonu, ki je štel oko­ li 110 borcev in je bil oborožen s težkim m itraljezom in peti­ mi lahkim i, lahkim m inom etom , puškam i in nekaj brzostrel­ kam i, je ukazal uničiti posadko pri rudniku, rudnik z n ap ra­ vam i in elektrarno, rudarje pa m obilizirati. M iniranje naj bi opravili z zaplenjenim rudniškim razstrelivom . Bataljon sta vodila kom andant D ušan R em ih-D uško in politični kom isar Jože Jakoš-Školski. D rugem u bataljonu, ki je štel nekaj nad 100 borcev in je bil oborožen z enim težkim m itraljezom in s štirimi lahkim i, z lahkim m inom etom , s puškam i in z nekaj brzostrelkam i, je ukazal postaviti četo v zasedo m ed Velenjem in Slovenj G radcem , razrušiti progo in prekopati cesto. D rugo četo naj bi imel v rezervi v neposredni bližini rudnika. B ataljon sta vodila Jože Jakič-D ušan in M arko Kukec-Rok. V povelju je bilo poudarjeno, da m ora biti akcija energi­ čna in hitra ter da si m orata bataljona oskrbeti strelivo za vso noč. Previjališče za ranjence so določili pri štabu pri Kovaču na cesti R udarski dom —Škale (v Skalah je bil tudi štab 14. divizije). Začetek nap ad a ob 23. uri.2 Partizanski n apad se je začel ob 24. uri s severne strani, kjer je bila sovražnikova obram ba najm očnejša. Težave so bi­ le velike. Ko je sovražnik opazil napadalce, je začel m očno streljati. K om andant brigade Franc B obnar-G edžo, kom an­ dir 1. čete 1. bataljona Jože Telič in dragi opisujejo, kako tež­ ko se je bilo približevati ključnim sovražnikovim utrjenim ob­ 88 jektom po sm rtonosno razsvetljeni čistini. Za kritje jim je ne­ koliko služila le osam ljena hiša. Rudniškim objektom so se približevali z obm očja rudniškega kolodvora. Tu je bilo več vagonov, ki so jim služili za kritje ozirom a za lažji dostop. N ajnevarnejša ovira za partizane je bil glavni obram bni bu n ­ ker pri rudniku. Iz njega so tako silovito streljali po 1. četi 1. bataljona, da se je m orala ustaviti. Težave so bile tudi pri uni­ čevanju in prem agovanju žičnih ovir, ki so jih napadalne sku­ pine rezale, jih prekrivale z deskam i in odejam i. V odločen napad je krenila 2. četa 1. bataljona s kom andirjem Vilijem Brencetom -Borutom , z vodnikom a m itraljezcem a Janezom Jakličem in Ivanom K ranjcem , s političnim delegatom iz M a­ ribora, z m itraljezcem vodnikom Štefanom Požarjem in z drugimi. N aloga 2. čete je bila streti odpor visokega sovražni­ kovega bunkerja. N apadalne skupine so se spretno priplazile do bunkerja in so ga napadle z m očnim ognjem. D rzna m itra­ ljezca Jaklič in K ranjc sta prišla pod most, ki je vodil z nasi­ pa k jašku. Pod zaščitnim ognjem m itraljezca Štefana Požarja in drugih, ki so streljali na stražarski stolp na m ostu, sta Ja­ klič in K ranjc zlezla vsak z ene strani na m ost in užgala iz ne­ posredne bližine po N em cih. Presenečenje Nemcev je bilo veliko, saj so jim prišli m itraljezca in četa za hrbet. Bombaši 1. čete 1. bataljona, dom ačini Jurij Apšner, Jaka Juvan in Ple- šivčnik z R azborja, so se priplazili čisto blizu bunkerja, iz ka­ terega je streljal top proti Škalam. A pšner je zalučal angleško bom bo pod topovsko cev, soborca pa sta vrgla italijanski bom bi v stranske line. Bunker je utihnil. H krati so jurišali z vseh strani Jaklič, K ranjc, Apšner, Juvan, Plešivčnik in drugi borci ter starešine. Nemci so pustili top, granate in drugo orožje ter se začeli um ikati po nasipu. T oda tu so jih pričaka­ li z ognjem partizani. V spopadih pri rudniku sta p ad la dva verm ana 1. alarm ne čete C elje-zahod, eden je bil ranjen, dva verm ana pa so ujeli. Pri elektrarni je padel obratni zaščitnik M artin G erstem ayer, N em ec iz Bosne. V juriših na bunkerje in druge objekte pri rudniku je padel kurir štaba brigade p o ­ hodnik Albert Ilovica iz K astava v Istri. H udo je bil ranjen Franc Križevnik iz 1. bataljona, dom a iz Velike M islinje, in je ranam podlegel, laže pa sta bila ranjena H erm an D retnik iz 1. bataljona in D ušan Rem ih-D uško, kom andant 1. bata. 89 Uspeh odločnega napada 2. čete 1 . bataljona je bilo uniče­ nje glavnega bunkerja pri rudniku in zelo pom em ben plen: protitankovski top 75 mm, dva težka m itraljeza fiat s 1117 na­ boji, lahki italijanski m itraljez s 30 naboji, brzostrelka MP s trem i šaržerji, 10 pušk, pištola in 10 bom b. M edtem ko je 2. četa srdito napadala glavni bunker, se je 1. četa s kom andir­ jem Jožetom Teličem prebila skozi žične ovire in čeznje ter je vdrla v notranjost rudnika. Tu je začela uničevati rudniške naprave. Del verm anov se je um aknil proti bližnjem u R udar­ skem u dom u, kjer jih je napadla 2. četa 2. bataljona, ki se je že nekoliko poprej vključila v napad ob industrijski progi ozirom a pri deponiji prem oga, skladiščih in delavnicah blizu jaška. Spopadi so bili ostri. Borce sta usm erjala kom andant bataljona Jože Jakič-D ušan in kom andir čete N ande Grahek. Iz lahkega m inom eta sta izstreljevala mine vodnik Franc Lovše in njegov pom očnik Franc Nagernik. M ed napadom se je kom andir N ande G rahek, pohodnik iz Ržiš pri Zagorju ob Savi, nekoliko dvignil izza zaklona, da bi izdal ustrezna povelja. Sovražnikov mitraljez, ga je pri tem sm rtno prestre­ lil. Del verm anov se je m oral um akniti proti Šm artnem u pri Velenju, 2. četa 2. bataljona je zavzela položaje pri R udar­ skem dom u, vdrla v skladišča in jih skupno z borci 1. bataljo­ na zažgala, kot tudi deponijo prem oga. S pom očjo zaplenjenega topa, skupin 1. bataljona in dru­ gih brigadnih skupin so skušali partizani uničiti tudi elektrar­ no, ki so jo branili obratni zaščitniki. N ajprej se je ponesrečil poizkus s topom . N a pobudo m ajorja Franca Bobnarja-G ed- ža in političnega kom isarja Ivana D olničarja-Janošika so kar skozi topovsko cev nam erili na elektrarno. Za vrv je potegnil G edžo. G ranata je odletela čez cilj, povratni sunek pa je zlo­ mil os desnega kolesa. V naglici in tudi zaradi neznanja niso raztegnili osi in utrdili koles. K m alu so ugotovili, da brez to­ pa ne bodo mogli prodreti v elektrarno in je uničiti. Borci so pogum no jurišali in celo prišli do železobetonske zgradbe. Vdreti vanjo pa niso mogli. Poskušali so jo zažgati, vendar se ogenj betonskih sten ni prijel. Razstreliva niso imeli, v rudni­ ku pa ga tudi niso našli. Ob številnih težavah, na katere so naletele, so bile enote Bračičeve brigade pri uničevanju rud­ nika dokaj uspešne. U spešna je bila tudi 1. četa 2. bataljona, 90 Napad Bračičeve brigade na velenjski premogovnik v akciji 14. divizije v noči na 1. 5. 1944 (partizanska skica) 91 ki je porušila m ed Velenjem in Pako približno 50 m etrov že­ lezniške proge, jo obrnila ter prekopala na več m estih cesto v dolžini približno 500 metrov. Pri teh delih so se izkazale tudi druge brigade. Tomšičeva brigada je s polovico bataljona postavila zasedo v Stari vasi, ob cesti rudnik-trg Velenje in zasedi ob cestah Velenje — Arja vas ter Velenje — Polzela. Blokirala je tudi orožniško postajo v Velenju, ki jo je zagrizeno branilo devet orožnikov, dvajset verm anov in dva podoficirja nemške vojske. Sovražnik je im el v trgu Velenje 1. alarm no četo Ljutom er in 1. alarm no četo Ptuj-jug. O be sta v noči na 1. maj sodelovali v bojih p ro ­ ti partizanom v Velenju. Orožniško poročilo om enja, da je njihovo postajo pom agalo braniti dvajset verm anov, drugi pa so bili razporejeni drugje. E nota Tomšičeve brigade je skuša­ la orožniško postajo v Velenju zavzeti, vendar ji to ni uspelo. V dveh zasedah proti Celju ni bilo spopadov, saj so Nemci poslali iz Celja pom oč po um iku partizanskih enot. Zasedo v Stari vasi so številčno močnejši sovražniki napadli z dveh strani in se je m orala prem estiti nekoliko stran od ceste. V spopadu je uničila osebni avtom obil, m edtem ko sta se v Sta­ ri vasi vnela dva skednja. Tu so borci Tomšičeve brigade iz­ praznili trgovino. V Velenju pa so zaplenili dve pištoli, pu­ ško, štiri verm anske uniform e ter odgnali tri goveda. Šercerjeva brigada je s 1. četo 1. bataljona postavila zase­ do ob cesti Šoštanj — Paška vas ter hkrati rušila cesto in želez­ niško progo. Tako je preprečevala m orebitni prihod nemških sil iz Savinjske doline skozi Penk. Šoštanj je napadla 2. četa in tako onem ogočila sovražnikovi posadki, da bi šla na po­ m oč posadki v Velenju. V D ružm irju so partizani, ki so šli v n apad v Šoštanj, naleteli na m očno nem ško zasedo in jo pre­ gnali v postojanko. Potem so blokirali sovražnikove utrdbe, zavrnili njihov nasprotni napad, preiskali nekaj hiš in zaple­ nili nekaj orožja, to d a v središče niso mogli. V Šoštanju in D ružm irju so se partizani spopadli z osem desetim i policisti, s šestimi orožniki in s sto petdesetim i verm ani. V Topolšici je bila takrat 2. alarm na verm anska četa Ptuj-jug, ki v dogajanja ni posegla. V noči na 1. maj so bili borci Šercerjeve brigade v Pesju in Prelogah. V Pesju bi m orala četa 2. bataljona mo­ bilizirati m oške v rudarski koloniji, kar pa ji ni povsem uspe- 92 Y lo. V Prelogah so rekvirirali pri Nem cih, ki so se naselili na posestva ustreljenih in izgnanih dom ačinov. Pobrali so jim vso živino.3 Tudi zapora proti Slovenj G radcu, ki jo je pripravila Zi­ danškova brigada, je bila čvrsta. Z odločnim napadom je Zi­ danškova brigada vdrla v m očno sovražnikovo postojanko v Mislinji, jo razbila in zavzela. Vermani, orožniki in drugi so se razbežali na vse strani. Partizani so zaplenili 17 pušk, pre­ cej streliva in veliko oprem e. Sovražnik je imel šest mrtvih, sedem ranjenih in sedem najst zajetih. Brigada ni im ela izgub. Porušila je tudi progo m ed M islinjo in Slovenj G radcem .4 Sovražnikovim postojankam v Šaleški dolini je prispela pom oč policijskih enot iz Celja kom aj 1. m aja ob peti uri zju­ traj. Bračičeva brigada je bila takrat že na poti na G raško go­ ro k Jesenjaku ozirom a k Sv. H eleni, Tomšičeva v Zgornje Završe, Šercerjeva pa v Ravne. Nemci brigadam niso sledili. Po hudem stresu, ki so ga doživeli za 1. maj, so se nekoliko opogum ili kom aj popoldne. Štab Bračičeve brigade je poro­ čal, da je njena patrulja popoldne 1. m aja opazila sovražni­ kovo kolono približno sto m ož na pohodu k Sv. Heleni. N a položaje je takoj poslala četo, vendar do spopada ni prišlo, ker so se Nem ci um aknili.5 V prvom ajski akciji vseh brigad 14. divizije v Šaleški doli­ ni sta po uradnih podatkih p ad la dva partizana. H udo so bili ranjeni trije, od katerih je eden podlegel, laže pa so bili ranje­ ni štirje partizani. N a sovražnikovi strani sta padla dva ver­ m ana in obratni zaščitnik. Enega verm ana so partizani ranili, dva pa zajeli. K om andant 3. bataljona verm anskega polka Spodnja Štajerska je v odredbi z dne 30. 8. 1944 izrekel »pri­ znanje bojnih dni za znak boja proti banditom « verm anom 1. alarm ne čete Ljutom er, 1. alarm ne čete Celje-zahod in 1. alarm ne čete Ptuj-zahod, udeležencem bojev v noči na 1. maj 1944 v Velenju. O dm evnost uspeha Bračičeve brigade in vseh drugih bri­ gad v veliki usklajeni partizanski vojaški akciji je bila izredno velika na partizanski in na sovražnikovi strani. Partizani so slavili veliko zm ago, sovražniki p a so prenašali poraz. Števil­ na partizanska poročila in glasila so pisala o veliki prvom aj­ ski zmagi. V ospredju je bil zaplenjeni top. Vojaški vestnik 93 štaba 4. operativne cone Štajerski kurir z dne 7. 5.1944 je na­ slovil uvodni članek z velikim napisom PRVI TO P ZA PLE­ N JE N NA ŠTA JERSK EM . K om andant brigade m ajor Franc B obnar-G edžo je v Borcu, letnik 1954, m ed drugim zapisal; »Zagorel je največji prvom ajski kres v Sloveniji, ki se je videl na daleč in se pridruževal na tisoče kresovom po hribih in go­ rah Štajerske.« In dalje: »Pri napadu na rudnik Velenje je brigada že vdrugič napravila velik podvig, saj je v osm em me­ secu svojega obstoja zaplenila že šesti top (pet topov je zaple­ nila v Kočevju), kar do tedaj ni napravila niti ena brigada v Sloveniji, hkrati p a je tudi dokazala, kaj prem ore v nap ad u .« 6 M atevž Hace, ki je takrat opravljal dolžnost pom očnika političnega kom isarja 14. divizije, je bil v noči na 1. maj s šta­ bom divizije v Škalah pri Velenju. V svoji knjigi se spom inja, kako zelo veseli so bili ponoči, ko so izvedeli, da je Bračičeva brigada zaplenila top. »Kaj ne bi bili, top ni m ajhna reč! G edžo bo od veselja skakal, pa tudi vsi borci Bračičeve briga­ de. Zgodaj zjutraj so res pripeljali ves pokrit z zelenjem prvi zaplenjeni top na Štajerskem. Borci so vriskali in peli.« D u­ šan R em ih-D uško je sam ozavestno stopil k H acetu in dejal: »M oj bataljon ga je z a p le n il. .. « H ace: »Zaplenili so tudi precej m itraljezov, pušk in drugega orožja. In kako lep je bil tisti dan. Ko so posijali prvi sončni žarki, se mi je zdelo, da sije danes štajersko sonce svetleje in topleje . . . Ta dogodek sm o takoj sporočili v štab cone. U spehe Bračičeve brigade sm o sporočili tudi vsem okrožnim kom itejem na Štajerskem in Koroškem . Borci Bračičeve brigade so peli, pili in se vese­ lili ob zaplenjenem topu, ki je stal na vrtu ves okinčan. Prišli so tudi s km etij od daleč naokrog, da bi videli top. Ranjenci, ki so jih prinesli z nosili iz Velenja, so še enkrat prosili, da bi si ogledali top, preden jih odnesejo v bolniške bunkerje. Č lo­ veka kar pri srcu zgrabi, ko vidi, kako so ranjeni borci pono­ sni na zaplenjeno orožje, posebno pa na to p .« 7 Štaba 14. divizije in 4. operativne cone sta izrekla Bračiče­ vi brigadi priznanje, da so borci ob napadu na rudnik poka­ zali veliko borbenost, da je sovražnik »dajal zelo hud odpor, ki se je pa po energičnih udarcih naših borcev, ki so se v tej akciji sijajno pokazali, zlomil ob 2. uri zjutraj«. Posebej sta še pohvalila kapetana D ušana Rem iha-D uška, kom andanta 94 1. bataljona, ker je prišel do rudnika in poskrbel, da so ga te­ meljito požgali. Političnega kom isarja 1. bataljona Jožeta Ja- koša-Školskega so pohvalili za junaštvo v juriših na bunkerje, Janeza Jakliča in Ivana K ranjca, m itraljezca iz 1. bataljona, ker sta prva jurišala na bunkerje. Pohvalili so padlega ko­ m andirja 2. čete 2. bataljona N andeta G rahka in padlega ku­ rirja A lberta Ilovico.8 Nemci so načrtovali, da bodo po 1 . m aju povečali izkop v velenjskem prem ogovniku, to d a zaradi uničenih objektov in naprav je prem ogovnik povsem miroval. Zato ni bilo od 1. do 19. m aja izkopanih 10.659 ton prem oga. Po zasilnem popravi­ lu rudnika je proizvodnja do konca junija 1944 upadla za 40 odstotkov. K tem u izpadu so bistveno prispevale Bračičeva brigada, partizanska m obilizacija rudarjev in nem irne razm e­ re, ki jih je ustvarilo narodnoosvobodilno gibanje. Ob napa­ du se je za nekaj ur ustavila tudi velenjska elektrarna. V endar partizanom elektrarne ni uspelo poškodovati ali uničiti. Ta­ krat je bila v popravilu trboveljska term oelektrarna in grozila je nevarnost, da bo voda zalila jam e trboveljskega prem ogov­ nika. V nem škem dokum entu je m ogoče prebrati, da bi parti­ zani z uničenjem velenjske term oelektrarne hudo prizadeli okupatorjevo oborožitveno industrijo in celotno gospodar­ stvo na Spodnjem Štajerskem. Zaradi napada Bračičeve bri­ gade je bila večina Spodnje Štajerske nekaj časa brez elektri­ ke. Škoda, ki so jo povzročile zlasti Bračičeva, Tomšičeva in Šercerjeva brigada, je bila velika. Po prvih nem ških izračunih je požar v rudniku povzročil za 399.553,88 RM škode. Šo- štanjske gasilce so Nemci obdolžili, da kljub nujnim pozivom niso prišli gasit v Velenje. To p a je bilo le navidezno obtože­ vanje, saj je okupator dobro vedel, da so enote Tomšičeve brigade in drugih brigad preprečile tudi intervencijo velenj­ skih in drugih gasilcev. Škodo zaradi napada na velenjski rudnik je 5. m aja 1944 tem eljito opisal kom andant varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem. N ave­ del je, da so bili vsi pom em bnejši zunanji objekti rudnika uničeni, in sicer izvozni jašek, celotna separacija, skladišča, mizarska delavnica, žaga, peč za predelavo lignita v koks, iz­ vozni stolp in vezni mostovi. Pretrgana je bila izvozna vlečna vrv, rezervna vlečna vrv pa se je stalila. Stroji v objektih so zogleneli. D vanajst vagonov je zgorelo na rudniški železniški postaji. O d 19.000 ton prem oga na deponiji ga je pogorelo 6.000 ton, poleg tega pa še 20 ton koksa. G orelo je več dni. Prvom ajska akcija, ki je bila prva divizijska operacija v Šaleški dolini, je bila pom em bna tudi zato, ker je zadala oku­ patorju posebno hud politični udarec. N oč na 1. maj je bila v Šaleški dolini veličastna. K tem u so prispevali predvsem akti­ visti. Po vsej dolini je odm eval bojni trušč, dolino je osvetlje­ val požar pri rudniku, po okoliških hribih je gorel venec kre­ sov, zvonovi so oznanjali veliko ljudsko slavje, aktivisti in partizani 14. divizije so izvedli napisne in trosilne akcije. Po­ vsod so vihrale slovenske zastave, nacistične zastave pa kljub 1. m aju ni bilo v Šaleški dolini nobene. In kakšno je bilo v tej pom em bni akciji in nekoliko dni po njej razm erje sil? C elotna 14. divizija je štela na koncu aprila 1944 okoli 900 prisotnih borcev, Zidanškova brigada p a okoli 300 borcev, skupno 1.200 borcev.9 V noči na 1. maj 1944 so Nemci okrepili postojanke po vsej Šaleški dolini, predvsem z enotam i verm anskega polka Spodnja Štajerska. Tako so že v zadnjih dneh aprila prihajale v Šaleško dolino enote 2. bataljona tega polka. V Topolšico so poslali 2. alarm no četo Ptuj-jug, ki s e je začela 1. m aja utr­ jevati. O kupator je hotel vzpostaviti postojanke tudi zunaj Velenja in Šoštanja. T oda zaradi pritiska partizanskih brigad je to nam ero opustil, 2. alarm no četo Ptuj-jug p a je 2. m aja prem estil v Šoštanj. V noči na 1. maj so bile v trgu Velenju in pri rudniku tri alarm ne čete. Po prvom ajskih spopadih se je število verman- skih alarm nih čet, ki so bile podrejene predvsem štabu 2. ba­ taljona, še povečalo. V Šoštanju je bil štab 2. bataljona z 2. alarm no četo Ptuj-jug in s 1. alarm no četo Ptuj-sever, sku­ paj 322 mož. Pri velenjskem rudniku sta bila dva voda 1. alarm ne čete Ptuj-jug, 47 mož, in 1. alarm na četa Brežice, 112 mož, skupaj 159 mož. Prvo alarm no četo C elje-zahod, ki je v noči na 1. m aj branila rudnik, so po 1. m aju prem estili v Zgornjo Savinjsko dolino. D ruga alarm na četa Ljutom er, 144 mož, je bila v trgu Velenje. V sestavi 2. bataljona je bilo v prvi polovici m aja 637 vermanov. Iz 3. bataljona polka Spodnja Štajerska p a je bila v Velenju 3. alarm na četa Celje-vzhod.1 0 96 Ko obravnavam o prvom ajski akciji, m oram o upoštevati tudi napad Zidanškove brigade na M islinjo, kjer je bilo okoli 150 verm anov, orožnikov in policistov. Če na grobo ocenim o razmerje sil v noči na 1. maj v Šaleški dolini in v M islinji, lah­ ko ugotovim o, d a je bilo to približno 2:1 v partizansko korist. U poštevati m oram o pravila, ki predvidevajo večjo številčno moč enot, ki napadajo, imeti pa m orajo tudi težko oboroži­ tev, če želijo streti sovražnikov o dpor in uničiti utrjene posto­ janke. Z a postojanke v Šaleški dolini m oram o poudariti, da so bile dobro utrjene in da so jih branile številčno ustrezne, dobro izurjene posadke. N avedim o še nekaj kritičnih pripom b s sklepno oceno ce­ lotne akcije. Iz relacije štaba 4. operativne cone z dne 21. m a­ ja je mogoče povzeti, da obveščevalna služba ni oskrbela do­ volj točnih podatkov o sovražniku in o utrdbah pri rudniku in pri elektrarni. Partizani niso mogli do rudniškega razstreli­ va, ki so ga načrtovali. Sovražnik je bil pripravljen za napad, o čem er so pričale zasede zunaj glavnih bunkerjev in d o d at­ no zgrajeni bunkerji. Štabu Bračičeve brigade so očitali, da ni dobro izračunal poti do rudnika in da se je zato začel napad z dveurno zam udo ob enih po polnoči 1. m aja (štab Bračiče­ ve brigade je poročal, da so začeli z napadom ob 24. uri), kar je izvedbi akcije m očno škodilo. Zaradi nezadostnih p o d a­ tkov, so m enili, je bil napad slabo pripravljen. Tudi datum naj bi bil neprikladen. Sodili so, da bi bilo m ogoče uničiti transform atorsko postajo, ki ni bila utrjena. Sklenili bi z mi­ slijo, da brez razstreliva in težkega orožja ostajajo vse take akcije nepopolno izvedene.1 1 Pridružim o se lahko oceni zgodovinarja dr. M ilana Že- varta, da je divizijski štab usm eril prem alo sil v napad na rudnik in elektrarno, ki sta bila osrednja cilja akcije, saj je oba objekta napadal le en bataljon Bračičeve brigade. To je bil tudi osnovni vzrok, d a ni padla še elektrarna. To ugotovi­ tev lahko dopolnim o z naslednjim i številkami : prvi bataljon je štel s 1 . in 2. četo ob napadu okoli 110 borcev, 2. četa 2. ba­ taljona p a okoli 50 borcev, skupaj okoli 160 borcev. Odšteti je treba nekaj neoboroženih novincev in m lajših borcev. Takrat petnajstletni borec Ciril G regor opisuje, da so jih v akciji do­ bro zaposlili. N a deponijo prem oga in v objekte so nosili dr- 7 B ra č ič e v a b rig a d a 97 va. Torej so prispevali svoj delež, da je požar povzročil oku­ patorju veliko gospodarsko škodo^ Že pri kom entarju napada na Šoštanj smo om enili, da je sovražnik pričakoval dobro pripravljen napad partizanov, kar je bil za napadalce velik m inus. To se je ponovilo tudi pri nap ad u na rudnik. V Šoštanju je im ela Bračičeva brigada ve­ like težave, ker je okupator m očno osvetlil obm očja, kjer so partizani napadali. Pri velenjskem rudniku je velik požar povzročil partizanom še večje težave in om ogočal sovražniku uspešnejšo obram bo. Tudi datum napada ni bil dobro izbran. K er je bil 1. maj dela prost dan, ni bilo rudarjev, od katerih bi lahko dobili razstrelivo. Tako bi rudnik in elektrarno še bolj poškodovali. Tudi načrtovana m obilizacija rudarjev je o d p ad la.1 2 V endar vse te kritične pripom be ne zm anjšujejo velikega uspeha vseh partizanskih enot glede na težavne razm ere in pogoje v prvom ajski akciji in zlasti ne Bračičeve brigade, ki je najtežjo nalogo dobro opravila. April 1944 je bil eden od mesecev štajerske partizanske pom ladi. Povsod je bilo čutiti okrepljeno dejavnost partizan­ skih enot in delovanje političnih organizacij osvobodilnega bo ja na terenu. Zlasti so se krepile vojaške enote, v katerih je bilo potrebno poenotiti razna pravila in predpise. Tako je vrhovni kom andant m aršal Josip Broz-Tito izdal 23. aprila 1944 odlok, s katerim se je dosedanji naziv nam estnika politi­ čnega kom isarja sprem enil v naziv pom očnik političnega ko­ m isarja in im a poleg dosedanje vodstvene partijske funkcije tudi funkcijo poverjenika personalnega odseka. Z odlokom z dne 25. aprila 1944 je bil uveden nov vojaški pozdrav z iztegnjenim i prsti desne roke. Ta pozdrav je bil ob­ vezen za regularne enote, ne pa za odrede. O dlok z dne 25. aprila 1944 je določal, da m orajo borci v enotah nositi kape, ki so jih uvedli že v prvih regularnih eno­ tah (im enovane titovke, op. M .F.). N acionalni kom ite osvoboditve Jugoslavije in Vrhovni štab NOV in POJ sta v tem času skupno izdala okrožnico o ciljih NOB, ki je obsegala šest točk. Glavni štab NOV in POS pa je izdal okrožnico z dne 1. m aja 1944 o poveljevanju v vojaških enotah v slovenščini. 98 Ugotovili so jezikovno neusklajenost in neusklajenost pove­ ljevanja po enotah. Sodili so, da so najbolj prizadeti Primorci in zamejski Korošci, ki jih je fašistični in nacistični režim naj­ bolj zatiral; mnogi srbskega poveljevanja ne razum ejo. N a­ vedli so tudi: »Ko smo si pod najtežjim i pogoji zgradili prvič v zgodovini svojo vojsko, lahko pristopim o k izvrševanju p ra­ vic, ki nam jih je zajam čilo zasedanje AVNOJ.« Okrožnici so priložili besedilo povelj v slovenščini in ukazali, naj jih raz­ delijo vsem enotam . Zahtevali so, da se jih vsi naučijo najkas­ neje do 1. julija 1944, ter poudarili: »Ta naš odlok je v skladu z razvojem in potrebam i naše vojske in je napravljen v duhu sklepov AVNOJ ter z izrecnim pristankom m aršala T ita.«1 3 Od Jesenjaka in Sv. H elene je prispela Bračičeva brigada k Sv. D anijelu v R azbor 2. m aja ob eni uri ponoči. Patrulja je pri Sv. D uhu opazila kolono približno petdesetih Nemcev. Do spopada ni prišlo. D opoldne so se enote urile v razvrstitvi v strelce. E na četa je uspešno odkupovala razne potrebščine v Podgorju. Popoldne so bili sestanki s četnim i poveljstvi, ki sta jim prisostvovala tudi člana političnega oddelka divizije. V štabu brigade pa je bil sestanek s štabom a bataljonov. Zve­ čer so v šoli izvedli miting. Udeležili so se ga tudi člani šta­ bov divizije in cone s kom andantom Jožetom Borštnarjem . Z njimi je bil tudi vodja sovjetske vojaške misije podpolkov­ nik Boris Bogomolov. Otvoritveni govor je imel politični ko­ misar brigade Ivan D olničar-Janošik, sledila sta mu pom o­ čnik političnega kom isarja cone M atevž Hace in v.d. politi­ čnega kom isarja 14. divizije M iha Čerin-Aleš. Slednja sta go­ vorila o zm agah in borbah 14. divizije ter o Osvobodilni fron­ ti. Recitacije so povezovali pevski zbori Bračičeve, Tomšičeve in Šercerjeve brigade. Zvečer je četa pripeljala top, ki so ga imeli skritega na Graški gori. Izkopali so tudi težki m itraljez fiat, ga popravili in ga dali bataljonu. G lede to p a so sklenili, da mu bo m oral čimprej narediti novo os ključavničar, ki ga bodo poiskali. Ta dan je brigada štela 230 navzočih borcev in po seznam u 247. Dne 3. m aja 1944 je bila brigada na istih položajih. Im ela je vojaške ure. Popoldne sta zboru brigade govorila načelnik Glavnega štaba Slovenije polkovnik D ušan Kveder-Tom až in podpolkovnik Boris Bogomolov. Zvečer so s četnim politi- 7 ’ 99 va. Torej so prispevali svoj delež, da je požar povzročil oku­ patorju veliko gospodarsko škodo^ Že pri kom entarju napada na Šoštanj smo om enili, da je sovražnik pričakoval dobro pripravljen napad partizanov, kar je bil za napadalce velik m inus. To se je ponovilo tudi pri nap ad u na rudnik. V Šoštanju je im ela Bračičeva brigada ve­ like težave, ker je okupator m očno osvetlil obm očja, kjer so partizani napadali. Pri velenjskem rudniku je velik požar povzročil partizanom še večje težave in om ogočal sovražniku uspešnejšo obram bo. Tudi datum napada ni bil dobro izbran. K er je bil 1. maj dela prost dan, ni bilo rudarjev, od katerih bi lahko dobili razstrelivo. Tako bi rudnik in elektrarno še bolj poškodovali. Tudi načrtovana m obilizacija rudarjev je o d p ad la.1 2 V endar vse te kritične pripom be ne zm anjšujejo velikega uspeha vseh partizanskih enot glede na težavne razm ere in pogoje v prvom ajski akciji in zlasti ne Bračičeve brigade, ki je najtežjo nalogo dobro opravila. April 1944 je bil eden od mesecev štajerske partizanske pom ladi. Povsod je bilo čutiti okrepljeno dejavnost partizan­ skih enot in delovanje političnih organizacij osvobodilnega bo ja na terenu. Zlasti so se krepile vojaške enote, v katerih je bilo potrebno poenotiti razna pravila in predpise. Tako je vrhovni kom andant m aršal Josip Broz-Tito izdal 23. aprila 1944 odlok, s katerim se je dosedanji naziv nam estnika politi­ čnega kom isarja sprem enil v naziv pom očnik političnega ko­ m isarja in im a poleg dosedanje vodstvene partijske funkcije tudi funkcijo poverjenika personalnega odseka. Z odlokom z dne 25. aprila 1944 je bil uveden nov vojaški pozdrav z iztegnjenim i prsti desne roke. Ta pozdrav je bil ob­ vezen za regularne enote, ne pa za odrede. O dlok z dne 25. aprila 1944 je določal, da m orajo borci v enotah nositi kape, ki so jih uvedli že v prvih regularnih eno­ tah (im enovane titovke, op. M .F.). N acionalni kom ite osvoboditve Jugoslavije in Vrhovni štab NOV in POJ sta v tem času skupno izdala okrožnico o ciljih NOB, ki je obsegala šest točk. Glavni štab NOV in POS pa je izdal okrožnico z dne 1. m aja 1944 o poveljevanju v vojaških enotah v slovenščini. 98 Ugotovili so jezikovno neusklajenost in neusklajenost pove­ ljevanja po enotah. Sodili so, da so najbolj prizadeti Primorci in zamejski Korošci, ki jih je fašistični in nacistični režim naj­ bolj zatiral; mnogi srbskega poveljevanja ne razum ejo. N a­ vedli so tudi: »Ko smo si pod najtežjim i pogoji zgradili prvič v zgodovini svojo vojsko, lahko pristopim o k izvrševanju p ra­ vic, ki nam jih je zajam čilo zasedanje AVNOJ.« Okrožnici so priložili besedilo povelj v slovenščini in ukazali, naj jih raz­ delijo vsem enotam . Zahtevali so, da se jih vsi naučijo najkas­ neje do 1. julija 1944, ter poudarili: »Ta naš odlok je v skladu z razvojem in potrebam i naše vojske in je napravljen v duhu sklepov AVNOJ ter z izrecnim pristankom m aršala T ita.«1 3 Od Jesenjaka in Sv. H elene je prispela Bračičeva brigada k Sv. D anijelu v R azbor 2. m aja ob eni uri ponoči. Patrulja je pri Sv. D uhu opazila kolono približno petdesetih Nemcev. Do spopada ni prišlo. D opoldne so se enote urile v razvrstitvi v strelce. E na četa je uspešno odkupovala razne potrebščine v Podgorju. Popoldne so bili sestanki s četnim i poveljstvi, ki sta jim prisostvovala tudi člana političnega oddelka divizije. V štabu brigade pa je bil sestanek s štabom a bataljonov. Zve­ čer so v šoli izvedli miting. Udeležili so se ga tudi člani šta­ bov divizije in cone s kom andantom Jožetom Borštnarjem . Z njimi je bil tudi vodja sovjetske vojaške misije podpolkov­ nik Boris Bogomolov. Otvoritveni govor je imel politični ko­ misar brigade Ivan D olničar-Janošik, sledila sta mu pom o­ čnik političnega kom isarja cone M atevž Hace in v.d. politi­ čnega kom isarja 14. divizije M iha Čerin-Aleš. Slednja sta go­ vorila o zm agah in borbah 14. divizije ter o Osvobodilni fron­ ti. Recitacije so povezovali pevski zbori Bračičeve, Tomšičeve in Šercerjeve brigade. Zvečer je četa pripeljala top, ki so ga imeli skritega na Graški gori. Izkopali so tudi težki m itraljez fiat, ga popravili in ga dali bataljonu. G lede to p a so sklenili, da mu bo m oral čimprej narediti novo os ključavničar, ki ga bodo poiskali. Ta dan je brigada štela 230 navzočih borcev in po seznam u 247. Dne 3. m aja 1944 je bila brigada na istih položajih. Im ela je vojaške ure. Popoldne sta zboru brigade govorila načelnik Glavnega štaba Slovenije polkovnik D ušan Kveder-Tom až in podpolkovnik Boris Bogomolov. Zvečer so s četnim politi- 7 ’ 99 čnim kadrom predelali okrožnico političnega kom isarja Iva­ na D olničarja-Janošika. Potem pa je en bataljon krenil na no­ ve položaje.1 4 Iz odloka štaba 14. divizije z dne 3. m aja 1944 je razvidno, da je bila ta dan v Razborju pom em bna konferenca vodilnih. M atevž Hace, pom očnik političnega kom isarja cone, navaja, da so se je udeležili vsi bataljonski štabi Tomšičeve in Brači­ čeve brigade. K er sta bila od 2. m aja pri Sv. D anijelu pri šta­ bu 14. divizije tudi Kveder in Bogomolov, sodim o, da sta tudi onadva sodelovala na konferenci, poleg njiju pa še štaba Tomšičeve in Bračičeve brigade. Tu so m ed dragim sklenili, da gre Tom šičeva brigada na sektor Velenje — Šoštanj, Šercer­ jeva brigada na sektor Slovenj G radec — D ravograd — Gu- štanj (Ravne na Koroškem ), Bračičeva brigada na sektor Čr­ na — M ežica. Vsem brigadam so ukazali, da m orajo okreplje­ no m obilizirati, tako kot sta to ukazala Glavni štab in štab co­ ne. Bračičeva in Šercerjeva brigada naj bi tako ustanovili svoj tretji bataljon, vse brigade p a tretje čete v bataljonih. S p rido­ bivanjem hrane, raznega blaga in konj naj čimbolj pom agajo tudi 7. korpusu. U kazali so, naj še istega dne pošlje vsaka bri­ g ada po 35 novincev k Sv. D anijelu, kjer jih bo prevzel za transport (na D olenjsko, op. M .F.) bataljon Tomšičeve bri­ gade.1 5 V Bračičevi brigadi so začeli v skladu z navedenim uka­ zom štaba 14. divizije z dne 3. m aja 1944 ustanavljati v prvih dneh m aja 1944 tretje čete v svojih dveh bataljonih. Iz poroči­ la štaba Bračičeve brigade z dne 6. m aja 1944 pa se npr. že om enja 3. četa 2. bataljona. O ustanavljanju tretjih čet v prvi polovici m aja govorita tudi nam estnik kom andirja 3. čete 2. bataljona Jože Krebs in borec 2. bataljona Ciril G regor.1 6 Štab 4. operativne cone je v svojih navodilih z dne 4. m aja 1944 vsem enotam naročil, da je m obilizacija m ed njihovim i glavnim i nalogam i. To je tudi obsežno politično utem eljil. N apovedal je, da bo enote ocenjeval po uspehih m obilizaci­ je. M esec maj je razglasil za m esec m obilizacije. M obilizacija m ora zajeti vse moške v starosti od 17. do 45. leta. V enotah je štab cone dovoljeval do ene tretjine neoboroženih novin­ cev, drage p a je ukazal pošiljati prek K am niško-zasavskega in K ozjanskega odreda na D olenjsko. D alje je ukazal, naj 100 enote vdirajo v postojanke in naj tudi tam m obilizirajo in p ri­ dobivajo orožje. M obilizirajo naj delavce, ki delajo za okupa­ torja v industriji.1 7 Brigada je prišla po nočnem pohodu od Sv. D anijela h G odcu nad Kotljam i 4. m aja ob 6. uri. Ob 24. uri p a se je prem estila v R azbor k Pistotniku. Štab 14. divizije je 4. m aja sporočil štabu 7. korpusa, da je ta dan poslal po ustnem ukazu polkovnika D ušana Kvedra- Tom aža 101 novinca prek Kam niško-zasavskega odreda na Dolenjsko za enote 7. korpusa. V tej skupini je bilo tudi 35 novincev, ki jih je po ukazu štaba 14. divizije poslala 3. m aja Bračičeva brigada.1 8 T oda štab 14. divizije je 4. m aja spet zahteval borce iz enot. Tokrat starejše, zanesljive. Vsaka brigada je m orala od- brati osem borcev (gozdnih delavcev, tesarjev in mizarjev) ter jih poslati h gradnji partizanske bolnišnice političnem u ko­ misarju Jožetu O blaku-Sim u. Zahtevali so še, da pošljejo bri­ gade že 5. m aja po štiri tovariše, druge pozneje. S prvim i to ­ variši pa m ora priti Janez Lomski iz Podplata, ki ga Sime že pozna.1 9 Z odhodom 43 borcev je številčno stanje padlo, kar je raz­ vidno iz dnevnega poročila brigade za 5. maj 1944, ko je bilo v brigadi 196 prisotnih borcev in 212 po seznamu. K adrovske sprem em be so bile zaradi razvoja enot dokaj pogoste. Štab 4. operativne cone je 5. m aja sporočil, da je Glavni štab Slovenije z odlokom z dne 24. aprila 1944 im eno­ val za kom andanta 14. divizije m ajorja Toneta Vidm arja-Lu- ko, doslej v.d. kom andanta 14. divizije, za nam estnika kom an­ danta kapetana Janka Sekirnika-Sim ona, dotedanjega ko­ m andanta Šlandrove brigade, za političnega kom isarja 14. di­ vizije D ragom ira Benčiča-Brkina, dotedanjega člana politi­ čnega oddelka 4. operativne cone, in za načelnika štaba 14. divizije podporočnika M irka Prodnika, dotedanjega šefa operacijskega oddelka 4. operativne cone. Z odlokom štaba 4. operativne cone z dne 4. m aja 1944 p a je bil im enovan za operativnega oficirja štaba Bračičeve brigade Boris Bitenc- Bojan.2 0 101 Napad na postojanko v Mušeniku, mobilizacija m a območju Črne I m Žerjava B rigada je prispela 5. m aja ob 6. uri v Jazbino nad Žerja­ vom. Enote so imele vojaške in politične ure. Opravili p a so tudi sestanek, ki so se ga udeležili vsi politični funkcionarji. N a terensko politično delo so poslali borca dom ačina, ki je bil že poprej aktivist. Sestali so se tudi s 1. bataljonom V zhodnokoroškega odreda, ki je bil dodeljen brigadi v po­ m oč za m obilizacijo. Čez dan so tekle priprave za m obilizaci­ jo m oških na obm očju Žerjava in Črne. Prvi bataljon je svoje naloge opravil takole: ena četa je m obilizirala osem najst no­ vincev na obm očju kmetij Božič in K ogelnik ter vasi Pristava. D raga četa je m ed Č rno in M alo Črno posekala 30 dreves, sprožila skladovnico hlodov na cesto, podrla lesen m ost in zm etala m ostovno ogrodje v strugo. Tretja četa je bila v zase­ di pri M otvozu proti Črni. D ruga četa, ki je porušila most, je šla potem v zasedo za zavarovanje drugega bataljona. Po uspešno opravljenih nalogah je šel 1. bataljon na zborno mesto. B ataljon V zhodnokoroškega odreda je šel od M rdavsa proti Žerjavu. Z njim je šel tudi politični kom isar Jože Jakoš- Školski. M obilizirali so 22 novincev, ki so partizane že priča­ kovali. Vod bataljona pa je m edtem porušil štiri mostove, za­ sekal cesto na dveh m estih in zm etal čeznjo hlode. Drugi bataljon brigade je krenil iz Jazbine z nalogo, da uniči sovražnikovo postojanko osm ih m ož pri žagi v Mušeni- ku m ed Č rno in Žerjavom ter zažge veliko žago. Posadko so napadli, vendar je niso mogli uničiti. O borožena je bila z av­ tom atskim orožjem in nam esto predvidenih osm ih je bilo v postojanki okoli trideset vojakov. Z žage so odnesli pogon­ sko jerm enje in nekaj olja. Žago s skladiščem lesa so zažgali. Velike težave je im ela zaseda pri Žerjavu. Nemci so jo prese­ netili z napadom svojih bom bašev in s streljanjem v hrbet. Padel je pom očnik m itraljezca, huje p a je bil ranjen m itralje­ zec. N a položaju so pustili m itraljez bredo. Štab brigade je še poročal o padlem kom andirju 3. čete 2. bataljona, o Srečku 102 Žiberni-Marku, r. 1913, iz Tomaja na Primorskem, in o dveh laže ranjenih. Med padlimi se omenja tudi Karel Volovec, r. 1918, z Ojstrice nad Dravogradom. Zaseda proti Črni se je obstreljevala z Nemci, do večjega spopada pa ni prišlo. Drugi bataljon je mobiliziral 8 novin­ cev. Skupaj je bilo mobiliziranih 48 zdravih mladeničev. Šest so jih nameravali poslati zaradi domotožja in zaradi politične vzgoje na Dolenjsko, za dva pa so menili, da ju bo potrebno nadzorovati. To noč naj bi imel tudi sovražnik nekaj izgub. Poročilo o lastnih izgubah so dopolnili borci Bračičeve briga­ de. Tone Ferfila, mitraljezec 2. čete 2. bataljona, ki je bil ra­ njen v zapestje leve roke pri napadu na žago v Mušeniku, na­ vaja, da je v boju padel mitraljezec 2. čete 2. bataljona Franc Delak, r. 1922, iz Senožeč pri Postojni. Franc Nagernik in Anton Anželak-Lado omenjata, da je bil pri Mušeniku hudo ranjen v trebuh politični delegat 1. čete 2. bataljona Viktor Geršak, r. 1914, iz Pristave pri Črni. Operirali so ga v Javorju pri Mežnarju, vendar je 7. maja 1944 podlegel. Nagernik tudi navaja, da je pri Mušeniku padel Krenker iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, pri umiku bataljona koroških borcev pa še njegov soborec Štefan Ladinek iz Mežice. Vodnik, mitralje­ zec 2. čete 2. bataljona, Jože Krebs, ki je dobil pri napadu na žago več ran, pojasnjuje, da je padel komandir 3. čete 2. bata­ ljona Srečo Žiberna pri napadu na žago. Ugotoviti moramo, da so bile lastne izgube precejšnje: padlih in preminulih za posledicami ran je bilo pet, dva pa sta bila ranjena. Brigadno poročilo navaja, da je požar uničil žago z dvaj­ setimi stroji in veliko zalogo lesa. Med bojem se je vnel tudi gozd in je gorel v smeri proti Peci. Sovražniku so prihiteli na pomoč vojaki na treh tovornjakih iz Železne Kaple. Gasit so hiteli tudi gasilci, vendar jih je partizanska zaseda z mitraljezi prepodila. Nemci so kar na slepo streljali za umikajočimi se partizani po okoliških hribih. Približno 800 m zračne črte pred Pistotnikom v Razborju so Nemci napadli partizansko kolono, ki je umik nadaljevala. Pri Pistotniku, kjer je bila bri­ gada prejšnji dan, je bilo okoli 30 sovražnikov z dvema mitra­ ljezoma Šarcema, vendar jih je brigada prepodila. Ob 12.30 je šlo proti Javorju za brigado okoli 20 policistov in 10 verma­ nov. Namestnik kom andanta Vinko Simončič-Gašper je kre­ 103 nil z bataljonom V zhodnokoroškega odreda in z drugim bata­ ljonom Bračičeve brigade proti njim, da bi jih zajeli, kar pa jim ni uspelo, ker so sovražniki zbežali do H levnika nad Čr­ no. Iz akcije se je brigada vrnila v Jazbino ter se zavarovala proti Črni in Šentvidu nad Zavodnjam i. Borci so počivali, novincem pa so govorili o narodnoosvobodilnem boju politi­ čni kom isarji. V štabu brigade so po akciji ugotovili, da so bile naloge 2. bataljona zelo zahtevne in težko izvedljive. Sovražnik je bil številčnejši, kot so bili obveščeni, in tudi bolj utrjen. M očne utrdbe so bile na žagi in v graščini, na cesti pa trije bunkerji. N asploh so bila vsa napadalna izhodišča zaradi težkega tere­ na in razporeda sovražnikovih bunkerjev neugodna. Tudi za­ seda proti Žerjavu si ni izbrala dobrega položaja, saj ji je pri­ šla za hrbet na višje položaje skupina približno 30 sovražni­ kov in jih obm etavala z bom bam i, jih obstreljevala in jim pri­ zadela žrtve. Štabu divizije so še poročali, da na tem obm očju ni več m ogoče m obilizirati, ker sta to že opravila Šercerjeva brigada in borci V zhodnokoroškega odreda. Do rudarjev, ki delajo pod zemljo, je dostop skoraj nemogoč. D odali so in­ form acijo, da je še precej m ožnosti za m obilizacijo okrog Že­ lezne Kaple, Solčave, Luč in Ljubnega. To lahko opravlja Bračičeva brigada, če bo dobila za to soglasje.2 1 Dne 7. m aja je bila brigada na obm očju Javorja. Moštvo je čistilo orožje in je imelo politične ure. Novince so učili rav­ nati z avtom atskim orožjem. Prvi bataljon je zvečer odpeljal na varno ranjence, ki so bili pri brigadi. Zvečer so poslali ku­ povat hrano četo V zhodnokoroškega odreda in četo iz briga­ de. N a povratku je partizane napadla sovražnikova kolona, ki je bila na pohodu proti Javorju. Km alu po prihodu obeh čet v tabor v Javorju, so Nemci napadli brigado s severa in z zahoda. Boj je trajal poldrugo uro, nakar se je 2. bataljon prebil in se nastanil pri Pečniku ter Rdečniku v Razborju, štab brigade pa pri K avniku v Javorju. V ostrih bojih je pri Sv. Joštu padel borec Vinko Vičič iz Celja, del pogrešanih pa se je že naslednji dan vrnil. V napadu so Nemci zajeli hrabre­ ga pohodnika, kom aj sedem najstletnega kom andirja 3. čete 2. bataljona B runa KJedeta iz R ihenberka (zdaj Branik). Od­ gnali so ga v Č rno in ga tu razkazovali s štirimi partizani Bra­ 104 čičeve brigade, ki so padli v boju v noči na 6. maj. O nadalj­ nji usodi K ledeta nim am o podatkov; sodim o, da g a je okupa­ tor usmrtil. K akšnih zastraševalnih m etod se je posluževal okupator, nam govori tudi prim er pom očnika m itraljezca Vilija Gerša- ka iz Črne, ki je podlegel ranam 7. m aja 1944 pri M ežnarju v Javorju. Nem ci so ga ukazali izkopati, potem pa so ga raz­ kazovali, kot smo že om enili, s trem i padlim i soborci v Črni. Patrulje so se 8. m aja povezale z enotam i Šercerjeve bri­ gade in so izvedele, da so prišli Nemci prisilno novačit m la­ deniče nad petnajst let in tudi starejše m oške v okolico Šmi- klavža in Podgorja pri Slovenj G radcu. Iz začasne sestave brigade je odšel po nekaj dneh 1. b ata­ ljon V zhodnokoroškega odreda. Brigada je tega dne m obilizi­ rala dva novinca, dva borca so poslali iz divizije, dva pa sta se vrnila z zdravljenja. Z aradi uspešne m obilizacije si je bri­ gada v nekaj dneh številčno zopet opom ogla. N avzočih je imela 8. m aja 221 borcev, po seznam u pa 256.22 Štab 14. divizije je 8. m aja 1944 ukazal Bračičevi in Šercer- jevi brigadi, da se v noči na 9. maj prem akneta na Pohorje v Golavabuko. Določil je sm er pohoda skozi M islinjsko D o­ bravo. D odal je, da m ora brigada, ki bi naletela na sovražni­ ka, napasti in ga pregnati. Brigadi je opozoril, da je na Po­ horju pri Brešarju na Razborci Zidanškova brigada. Štab di­ vizije se je na pohodu priključil Šercerjevi brigadi.2 3 V noči na 9. maj je odšla od vsakega bataljona p o ena če­ ta m obilizirat in odkupovat hrano na obm očje Smiklavža, Podgorja, G raške gore in Velunjskega grabna. M obilizirali so kakšnih 16 m ladeničev. Po vrnitvi k brigadi so imeli z novinci razgovore o O svobodilni fronti. Potem pa so izvedli nekak dom ač m iting s plesom in petjem . Novinci so se razživeli in se pridružili starejšim borcem . Zvečer ob 20. uri je brigada krenila na Pohorje. N jeno šte­ vilčno stanje je ponovno narastlo na 251 navzočih borcev in 275 po seznam u. V G olavabuko je brigada prispela 10. m aja ob 4. uri. En bataljon se je nastanil pri Krugu, druge enote pa blizu njega. Borci so imeli vojaške in politične ure, zvečer pa sta šli dve četi odkupovat hrano v Tom aško vas. Po vrnitvi so povedali, da so jim ljudje radi dali hrano, da pa se še vedno 105 bojijo provokatorjev in raztrgancev, ki jih pošilja gestapo. Popoldne 11. m aja ob 14. uri je šla brigada v H udi K ot h Ko­ pu in Koloviču.2 4 Partijski kom ite 14. divizije je z okrožnico z dne 14. m aja opozoril sekretarje KPS svojih brigad na napake, ki jih dela­ jo obveščevalni centri, in dodal, da s takšnim ravnanjem »de­ lajo na Štajerskem belo gardo«. Potem je navedel prim er, ka­ ko je obveščevalni center Bračičeve bigade s conskim obveš­ čevalcem aretiral v preteklem tednu m ladoletnega »sum ljive­ ga« novinca O včarja in ga s pretepanjem prisilil, da je obdol­ žil delovanja za gestapo nekaj kmetov na obm očju Pake nad Vitanjem. OC Tomšičeve brigade je obdolžene km ete prijel, jih zaslišal ter ugotovil, da so nedolžni. Enega so ob prvi prei­ skavi hudo pretepali in ga nato ustrelili. Ob drugi preiskavi, ko ga niso pretepali, je Ovčar preklical svoje obtožbe na ra­ čun km etov ter izjavil, da je to storil pod prisilo. Partijski ko­ m ite je takšno početje najstrože obsodil in zahteval, da m ora­ ta biti v prihodnje pri zasliševanjih, ki jih vodijo obveščeval­ ci, prisotni politični kom isar in partijski sekretar brigade. Ta je za pravilen preiskovalni postopek osebno odgovoren. O vsakem prim eru m ora točno poročati divizijskem u partij­ skem u kom iteju. Posebej so sekretarju KPS Bračičeve briga­ de ukazali, da zasliši R udolfa Bunca, načelnika OC Bračiče­ ve brigade, ki je zasliševal Ovčarja, da o tem prim eru poroča partijskem u kom iteju.2 5 Spom nim o naj, da je bil R udolf Bunc m ed glavnimi preiskovalci v Javorju, ko so 17. m arca 1944 s pretepanjem zasliševali skupino novincev skrivačev, jih s pre­ m alo dokazi obdolžili sodelovanja z gestapom ter jih sedem ustrelili. D ne 12. m aja je bila Bračičeva brigada še pri K opu nad R ibnico na Pohorju. Tu so predvsem vojaško in politično izo­ braževali novince. Zvečer je šla brigada m obilizirat in odku­ povat hrano, brigadno zaledje in neoboroženi pa so šli po hu­ dem nalivu v Lehen. Zaradi plohe so se m orali ustaviti. Ob svitu 13. m aja so pohod nadaljevali. Štab s e je zjutraj nam e­ stil z bataljonom a na dom ačijah Jakoba U rbanca in Iglarja. Z m obilizacijo v štabu niso bili zadovoljni, saj so ponoči pridobili sam o dva novinca, pridružila pa se jim je prosto­ voljka. N euspelo m obilizacijo so pojasnili z dejstvom , da je 106 pred kratkim na tem obm očju m obilizirala Zidanškova briga­ da. Pohvalili pa so se, da so jim km etje radi dali hrano in da so partizanom zelo naklonjeni.2 6 Napad na postojanko pri Sv. Lovrencu na Pohorju in spopad s hudimi izgubami na Langersvaldu Štab Bračičeve brigade je 14. m aja nekoliko nadrobneje opisal razm ere na obm očju Ribnice, Janževskega Vrha in Podvelke. Poudaril je, da je tod prebivalstvo dobro. Tako pa ni bilo ob njihovem prihodu, ko so ljudje mislili, da so parti­ zani raztrganci, ki se klatijo v gozdovih. S prebivalci se je bri­ gada zbližala tudi na m itingih. D om ačini so radi prisluhnili govornikom in sodelovali v razpravah. Ob prihodu brigade so bili mnogi začudeni, od kod toliko partizanov iz 14. divizi­ je, ko pa so časopisi pisali, da je 14. divizija uničena. Sedaj pa vidijo tu njene brigade. D a bi bili pri m obilizaciji uspeš­ nejši, so sklenili napasti sovražnikovo postojanko pri Sv. Lo­ vrencu (zdaj Lovrenc na Pohorju), kjer bi poleg m ladeničev mobilizirali tudi zdravnika. Obveščevalna služba je poročala, da je posadka m aloštevilna in da ni utrjena s toliko bunkerji kot posadka v Ribnici na Pohorju. Pri Sv. Lovrencu so nam e­ ravali pobrati v dveh trgovinah in na gozdni upravi vse, kar bi potrebovali. Štab je načrtoval v kratkem tudi napad na vlak v Dravski dolini.2 7 Zvečer 14. m aja je brigada krenila od Iglarja v napad na postojanko pri Sv. Lovrencu. Prvi bataljon je postavil zasedo proti Ribnici in prekopal cesto. Drugi bataljon je postavil za­ sedo proti M ariboru, z glavnino m oštva pa je šel v napad, na rekvizicijo, odkup hrane in raznega blaga. Bataljon je imel nalogo obračunati z zagrizenim okupatorjevim sodelavcem , krajevnim vodjem Štajerske dom ovinske zveze Francem Kram bergerjem . Ko so borci začeli napadati njegovo utrjeno hišo, ki je bila nekoliko oddaljena od postojanke, je začel 107 K ram berger streljati in m etati skozi okno bom be, pri čemer je bil v glavo laže ranjen nam estnik kom andanta brigade ka­ petan Vinko Sim ončič-G ašper. D a ne bi zam ujali z napadom na glavne objekte, so K ram bergerjevo hišo z nekaj borci blo­ kirali, večina pa je pohitela naprej. Pri občini so naleteli na sovražnikovo patruljo. Po krajšem spopadu se je patrulja um aknila v postojanko. Bataljon je začel z odkupom , m ed­ tem pa je zajel v stanovanju orožnika B runca (Slovenca), po­ veljnika straže, ki se partizanom ni upiral. Borci so potem za­ žgali zgradbo občinske uprave ter razdejali pisarno verman- šafta. Bataljon je pri postojanki naletel na m očan o dpor orožni­ kov, policistov in verm anov, ki ga ni bilo mogoče zlomiti. Za­ to je štab brigade ukazal um ik na zborno m esto k Iglarju. U radni poročili navajata 4 ranjence ter izgubo m itraljeza na položaju. M ed ranjenci je bil poleg om enjenega Vinka Si- m ončiča-G ašperja še podporočnik Tone M iklič, kom andir 1. čete 2. bataljona, pohodnik, dom a iz M okronoga, ki je bil ra­ njen v nogo. B rigada je iz Sv. Lovrenca odpeljala na osmih vozeh obilen plen. Veliko je bilo hrane, oblek, srajc, čevljev, sanitetnega m ateriala, tobaka in cigaret. Od Iglarja v Lehnu je brigada krenila do kajžarsko delavskega naselja Langers- vald nad Josipdolom . Sem je prispela 15. m aja ob 9. uri. Eno­ te so razm estili po nekaj hišah in gospodarskih poslopjih, za­ seženo blago pa so pripravili za razdelitev. Borci so se veči­ nom a sušili, saj jih je m očan naliv popolnom a prem očil. K u­ harji so pripravljali hrano in skuhali veliko prave kave, ki so jo bili pripeljali od Sv. Lovrenca.2 8 O rožniška postaja je iz Sv. Lovrenca 15. m aja ob 1.35 kli­ cala na pom oč orožniški oddelek v M arenbergu (do 1962, odtlej Radlje ob Dravi). Hkrati so poročali, d a je v trg Sv. Lo­ vrenc vdrlo ob 0.15 veliko partizanov, da pravkar z močnim ognjem obstreljujejo orožniško postajo ter da gori občinski urad in ne orožniška postaja. Ob 3.30 in ob 8. uri so poročilo dopolnili, da so požar že lokalizirali, da je bilo pri Sv. Lo­ vrencu 150 partizanov, ki so se ob 4. uri um aknili, da so po­ žgali občinski urad in zgradbo Štajerske dom ovinske zveze, izpraznili tri trgovine, odnesli zdravniku instrum ente z zdra­ vili, odpeljali 7 oseb, orožnika, odgnali 4 konje in 8 volov.2 9 108 N am esto srečnega konca drzne akcije pri Sv. Lovrencu se je pričel na Langersvaldu hud spopad s tragičnim i posledica­ mi. Stražar 1. bataljona je 15. m aja okoli 11. ure sporočil, da so se pojavili Nemci. Prvi bataljon se je z njimi spopadel, pa tudi vsi drugi borci ter starešine, ki niso spali. N em ška voja­ ška enota in druge sovražnikove sile iz Ribnice in Sv. Lovren­ ca so imele veliko prednost, saj so napadle brigado z više le­ žečih pobočij nad Langersvaldom . Sovražnik je prihajal v meglenem in deževnem vrem enu dokaj neopazno od Ribnice in Sv. Lovrenca ter popolnom a presenetil brigado, ki se je za­ dovoljila sam o z nekaj stražarskim i mesti v neposredni bližini hiš. Langersvald leži 1045 m visoko na pobočju pod grebe­ nom in nad potokom , na m ajhni terasi sredi gozdov, zato bi se m orala brigada predvsem nad naseljem in tudi drugod bo­ lje vojaško zavarovati. Potem ko so Nemci prepodili stražarja 1. bataljona, kot poroča štab brigade, so po spom inu A ntona Anželaka m enda zadavili drugega stražarja in z bom bam i na­ padli poslopja, kjer so bili partizani. Langersvald se je spre­ menil v pekel. Jože Jakič-D ušan, kom andant 2. bataljona, ki Opuščeno naselje steklarskih in gozdnih delavcev Langersvald nad Lovrencem na Pohorju; prizorišče hudega spopada 15. 5. 1945 109 je ob prihodu na Langersvald razporedil moštvo in dobil za­ gotovilo kom andanta brigade Franca Bobnarja-G edže, da je vse zavarovano, da lahko moštvo počiva, je v štabu brigade zadrem al, vendar ga je km alu dvignil na noge rafal nad gla­ vo. V sobi je ostal sam. Priletela je bom ba, zam eglila prostor, kar je Jakič izkoristil in pokosil na vratih nem škega bom baša. N a preboju proti bližnjem u gozdu je zašel v močvirje, iz kate­ rega se je kom aj izkopal. V gozdu je našel skupino borcev in starešin ter začel z njimi pripravljati N em cem nasprotni udar. Jože Krebs poudarja, da so bile razm ere ob nem škem na­ padu strašne, saj so se kar pom ešali z Nemci. Spopadali so se m ož na moža. N jegova prva skrb je bila rešiti soborca m itra­ ljezca Ivana Pusta, ki je zaspal v hlevu v jaslih. Potem sta se oba prebila do kapetana Jožeta Jakiča-D ušana. Pri kotlih so Nemci presenetili tri kuharje Prim orce, Ed­ varda M arušiča-Blaža, Alojza Lebana, Jožeta Uršiča, in eko­ nom a Jožeta Antončiča-Tom a. Blizu njih je takrat padel mi­ traljezec. Njegov m itraljez je pobral kom andant G edžo in streljal po sovražnikih na vse strani. M arušič je preobrnil ko­ tel kave in se valjal navzdol po blatu proti jarku. Tako se je reševalo še nekaj borcev. Km alu so naleteli na (v kolk) hudo ranjenega junaškega kom andirja 2. čete 1. bataljona Vilija B renceta-Boruta. Obvezali so ga in rešili. A ntončič se je ne­ kaj časa spogledoval v razdalji nekaj korakov z N em cem , na­ to pa zdirjal čez plot. Tako je storil tudi Uršič, ki je nosil na hrbtu kotel. Vsevprek je streljalo in ropotalo, to d a oba sta se rešila. Jakič se spom inja, kako se je eden od kuharjev znašel iz oči v oči z N em cem , zajel z zajem alko kavo, m u jo pljusnil v obraz in zbežal. Skupina približno petnajstih partizanov je začela po kraj­ ši pripravi pod vodstvom Jožeta Jakiča-D ušana streljati po N em cih in jih napadati. Pod odločnim partizanskim priti­ skom so se m orali Nemci začeti um ikati. Čez slabo uro so partizani jurišali, to d a Nemcev ni bilo več. Pri hišah in okoli njih so partizani gledali žalostne prizore. M ed m rtvimi sta le­ žala tudi nam estnik političnega kom isarja brigade pogum ni G avrilo Ilić-G ašo iz M ostarja in nam estnik političnega kom i­ sarja 1. bataljona, prav tako hrabri in priljubljeni Edvard Ko- kalj-Edo iz Ljubljane. Nemci so zajeli v nogo ranjenega po d ­ 110 poročnika A ntona M ikliča, kom andirja 1. čete 2. bataljona, ter ga mučili, tako da je m oral pred njimi korakati v Ribnico. Ustrelili so ga pozneje m ed petidvajsetim i talci v G aju pri Fram u 16. ju n ija 1944. Skrita pod smrečjem in listjem so parti­ zani zvečer našli in rešili ranjenega desetarja Jurija Apšnerja in borca Jaka Juvana. Potem so na bojišču pobrali nekaj iz­ gubljenega orožja in streliva ter se napotili za brigadnim i enotam i nad naselje. Po hudem sovražnikovem udarcu so se brigadne enote, skupine in posam ezniki um ikali v več smeri. Sovražnik je odvzel partizanom večji del pri Lovrencu prido­ bljenega plena in rešil tudi ujetega orožnika Brunca. Po um iku od Langersvalda so bile razm ere porazne. Štab brigade je po nepopolnih inform acijah poročal o sedm ih padlih in o enem ranjencu ter o 127 pogrešanih, za katere pa je dodal, da se mnogi že vračajo. Za sovražnikove izgube je navedel, naj bi bilo 21 mrtvih, kar je gotovo pretirano. Zvečer se je glavnina brigade spustila počivat v bližnji H udi Kot. Zjutraj 16. m aja s e je ob 4. uri prem aknila do K ralja pod Ve­ liko K opo, kam or je prišla pred deveto uro. M ed prem ikom so poslali četo v Langersvald, da bi pokopala padle, pripelja­ la ostanek plena in ugotovila razm ere na kraju včerajšnjega boja. Č eta je pokopala padle, pripeljala ob 17. uri ranjenca in prinesla m nogo hrane, precej streliva in nekaj orožja. Zatem so v štabih razčlenjevali nastale razmere. Številčno stanje brigade je bilo zaskrbljujoče, o čem er nam zgovorno pričajo podatki z dne 17. m aja 1944: po seznamu odsotnih navzočih štab brigade 22 2 20 1. bataljon 114 76 38 2. bataljon 118 54 64 skupaj 254 132 122 V resnici je bilo pravo številčno stanje nekoliko boljše. M anjkali so še H asanova četa triindvajsetih borcev, ki se je vrnila 19. m aja, dalje skupina, ki se je začasno priključila Šer- cerjevi brigadi, in še nekaj skupin ter posam eznikov. K od­ sotnim m oram o prišteti še več neoboroženih novincev. Ti so 111 se razbežali, nekaj novincev pa so zajeli Nemci. Številčne moči sovražnika ni bilo mogoče ugotoviti. Štab Bračičeve bri­ gade je poročal, da sta jih napadli dve koloni približno 450 mož, kar je verjetno pretirano. Jože Jakič-D ušan in drugi udeleženci sodijo, da jih je bilo m anj, kot je štela brigada, vendar je bila njihova m oč in prednost v tem, ker so brigado presenetili.3 0 Iz poročil orožniškega oddelka M arenberg (R adlje ob Dravi) je razvidno, da je brigado napadla vojaška enota, ki je šla v akcijo iz Ribnice na Pohorju. K ratko poročilo om enja, da so partizanom odvzeli skoraj vse blago, ki so ga odpeljali od Lovrenca, našteli so dvanajst mrtvih partizanov. Njihove izgube pa naj bi bila težji in lažji ranjenec.3 1 Število padlih partizanov je verjetno precej točno, m ed­ tem ko se število sovražnikovih ranjencev nanaša m orda sa­ mo na nem ško enoto iz Ribnice. Znano pa je, da je sovražnik prihajal tudi iz postojanke pri Sv. Lovrencu. D a je imel so­ vražnik nekaj m rtvih in ranjenih, navaja več udeležencev spo­ pada, verjetno p a ne 21, kot je poročal štab brigade. Zapišim o nepopolni seznam padlih: A dolf Čanč, rudar iz Plešivca nad Velenjem ; Gavrilo Ilić-G ašo, nam estnik politi­ čnega kom isarja brigade, elekrom ehanik iz M ostarja; Edvard K okalj-Edo, nam estnik političnega kom isarja 1. bataljona, m ehanik iz L jubljane; Franc K osta iz Bilja pri G orici; Ferdo K ostanjevec, km et iz Podgorja pri Slovenjem G radcu; Karel R eb; M artin K ozar, rudar iz Žerjava; Jože Šmon, km ečki sin iz Sp. R azborja; podporočnik A nton Miklič, kom andir 1. čete 2. bataljona, delavec iz M okronoga, ujet, ustreljen 16. junija 1944 pri Fram u. Skupaj devet. Pri ugotavljanju števila padlih opozarjam o na spom ine borke M arije Škodnik-Bratina, ki navaja enajst m rtvih, ter spom ine poznejšega političnega delegata E dvarda M arušiča- Blaža, ki om enja štirinajst padlih. N a osnovi partizanskih in nem ških podatkov se lahko odločim o za blizu štirinajst p ad ­ lih. V to število je vključen tudi pozneje ustreljeni A nton M i­ klič.3 2 N epopolni seznam ranjencev: Vili Brence-Borut, kom an­ dir 2. čete 1. bataljona; Jurij Apšner, desetar; Jaka Juvan; Je­ lica M unda (ali njeno skrivno ime Angelca Brum ec).3 3 112 N epopolni seznam ujetih: Franc K ranjc, M iha M linar, Anton M iklič, K ristjan Perovnik, Ludvik Šestanik, Rok Z a­ gernik.3 4 Ugotoviti m oram o, da je Bračičeva brigada pri svojem drugem uspešnem vzponu po ustanovitvi doživela hud u d a­ rec, saj je iz njenih vrst izpadlo blizu štirideset borcev in sta­ rešin. Poraz s hudim i posledicam i na Langersvaldu je negati­ vno odm eval tudi v štabu divizije. Tu so razčlenjevali in oce­ njevali boje in izgube pri napadu na Šoštanj v noči na 27. april, boje v noči na 6. maj pri Žerjavu in Črni, preseneče­ nje 7. m aja v Javorju in kot najtežji prim er presenečenje s po­ razom na Langersvaldu. Za nepotrebne žrtve v Šoštanju je bi­ la kriva tudi vinjenost nekaterih starešin, za vse druge prim e­ re pa slabo zavarovanje. V vseh kritičnih prim erih so izgubili nekaj orožja, sovražnik pa je razbil enote. M ed drugim i sta padla dva najboljša tovariša G avrilo Ilič-G ašo in Edvard Ko- kalj-Edo. K om andantu G edžu in nam estniku G ašperju so očitali, da sta včasih s kom obračunavala fizično, kar so p o ­ tem posnem ali še nekateri starešine. Zagrešila da sta še več m anjših napak. Z aradi storjenih velikih napak so kaznovali m ajorja F ranca B obnarja-G edža in kapetana Vinka Simonči- ča-G ašperja s strogim vojaškim ukorom .3 5 Z aradi izgub v Bračiče'': brigadi je G lavni štab NOV in POS zahteval pre- isV" j proti m ajorju G edžu.3 6 N a zahtevano poročilo G lavnega štaba NOV in POS o iz­ gubah in o nepravilnostih m ajorja Franca B obnarja-G edža ter štaba Bračičeve brigade je štab 14. divizije poročal 1. sep­ tem bra 1944 štabu 4. operativne cone, da je imela Bračičeva brigada od konca februarske ofenzive 46 padlih borcev, po­ grešanih 58, ujetih 6 in 23 dezerterjev, skupaj 133 izpadlih. In izgubljeno orožje: protitankovska puška, 8 puškom itraljezov, težka breda, lahki m inom et, podstavek za težko bredo, brzo­ strelka in 52 pušk. Pri razčlenjevanju posam eznih prim erov so navedli naslednje: Ko so 25. aprila mobilizirali na obm oč­ ju Črne, so Nem ci presenetili zasedo proti Črni. Padli so trije tovariši, izgubili pa so puškom itraljez. D ne 5. m aja so Nemci z nenadnim napadom presenetili brigado v Javorju nad Č r­ no. V krajšem boju so padli štirje tovariši, pogrešanih pa je bilo neugotovljeno število novincev. Poudarili so, da je bila 8 B ra č ič e v a b rig a d a 113 fr brigada presenečena 15. m aja predvsem pri Langersvaldu, kjer se je nastanila ob 9. uri po akciji pri Sv. Lovrencu. Zava­ rovala naj bi se s petim i stražarskim i mesti in s tričlansko pa­ truljo, ki so jo poslali v smeri, od koder je brigada prišla. Za­ radi izredno goste megle se je uspelo sovražniku neopazno približati in obkoliti Langersvald ter brigado iznenada napa­ sti. Brigadna patrulja Nemcev ni m ogla opaziti, saj so priha­ jali od Sv. Lovrenca po gozdu, stražarji pa niso mogli vzdrža­ ti njihovega pritiska. Zato se je bila brigada prisiljena naglo um akniti. Pri tem je imela dvanajst padlih, osem ujetih in tri­ deset pogrešanih, skupaj petdeset izločenih borcev. Štab divi­ zije je dalje očital krivdo za devet ranjenih pri Sv. Rupertu 3. ju n ija m ajorju B obnarju in štabu brigade ter sklenil, da se po več sestankih kaznuje m ajor Bobnar s strogim vojaškim ukorom . N am eravali so ga tudi razrešiti dolžnosti kom andan­ ta brigade. K er pa je bil 3. junija ranjen in pozneje prem eš­ čen, to ni bilo potrebno. K er ni izvajal nekaterih povelij in se je kdaj pa kdaj uprl predpostavljenim , je bil z enako kaznijo kaznovan tudi štab brigade. Štab 14. divizije je 16. m aja 1944 izdal brigadam povelje za prem ik na obm očje G olavabuka-R azborca. Šercerjevi bri­ gadi je določil nastanitev pri Pridgarju v G olavabuki, Z idan­ škovi brigadi na Razborci, Bračičevi brigadi v hišah južno od Brešarja, tudi na Razborci, sedež štabu divizije pa pri Turi- čniku v G olavabuki. Vse brigade je opozoril, da se m orajo oskrbeti s čimveč hrane, ki jo bodo potrebovale za nekajdne­ vni transport m obilizirancev.3 7 Brigada je krenila od K ralja iz H udega K ota 17. maja zgodaj zjutraj in je prišla v R azborco ob 7. uri. Razm estila se je pri Brešarju, Jelenu in Elbeju. Povsod so se dobro zavaro­ vali in se povezali s patruljam i Zidanškove brigade, ki je bila od njih oddaljena sam o 10 m inut. N a vojaških in političnih urah so kritično obravnavali hude napake na Langersvaldu. M edtem se je v brigado vrnilo že precej skupin in posam ezni­ kov, ki so se od Langersvalda um aknili v različne smeri. Na poročilu štaba Bračičeve brigade z dne 17. m aja 1944 je prvič podpisan novi politični kom isar brigade Franta K om el, ki je prišel iz Zidanškove brigade, kjer je opravljal enako dolž­ nost. Ta kadrovska izpopolnitev je bila nujna. Bračičeva bri­ 114 gada je bila od prvih dni m aja 1944 brez političnega kom isar­ ja, ker je šel Ivan D olničar-Janošik na višji politični tečaj pri CK KPS na D olenjsko. Brigada je izgubila na Langersvaldu politična fukcionarja G avrila Ilića-G aša in Edvarda K okalja- Eda, iz 1. bataljona pa je bil prem eščen po 7. maju 1944 Jože Jakoš-Školski, politični kom isar, ki je napredoval v politične­ ga kom isarja Zidanškove brigade. Za političnega kom isarja 1. bataljona so v drugi polovici m aja postavili izkušenega do­ tedanjega kom isarja čete iz 1.bataljona M atijo Bauerja. N je­ gov nam estnik ozirom a partijski sekretar je v začetku junija postal Franc Požar-Aljoša, sicer sekretar SKOJ Šercerjeve brigade. Tako je bilo zapolnjeno m esto padlega E da K okalja, m edtem ko so nam esto padlega G avrila Ilića-G aša postavili sredi junija izkušenega in priljubljenega F erdinanda Sedeja- N andeta, dotedanjega političnega kom isarja 3. bataljona Tomšičeve brigade.3 8 Z jutraj 19. m aja ob 4. uri je krenila brigada na daljši p o ­ hod. N a Skomarje je prišla ob 14. uri in se nastanila pri Zgor­ njem Iršiču. V bližini so bili še Šercerjeva in Zidanškova bri­ gada ter štab divizije. Zvečer so v šoli pripravili miting, na ka­ terem je govoril politični kom isar brigade Franta Komel, ki je m ed kulturnim sporedom tudi recitiral pesem Kovaška. V brigado se je vrnila četa 1. bataljona s kom andirjem Ivanom Lužarjem -H asanom , skupaj triindvajset borcev, ki je šla 15. m aja od Langersvalda pom otom a na Paški K ozjak na­ mesto h K asjaku nad Sv. Lovrencem na Pohorju. Razveselji­ vo je bilo tudi to, da so prinesli s seboj tri m itraljeze, za kate­ re so menili, da so izgubljeni. Brigadi sta se priključila dva prostovoljca. Številčna sestava brigade se je tako že precej izboljšala, saj je bilo 19. m aja navzočih 189 borcev ali 67 več kot 17. m a­ ja 1944, po seznam u 257 navzočih borcev in 68 odsotnih. Šte­ vilčno stanje pa je že naslednji dan 20. m aja 1944 zopet u p ad ­ lo na 164 navzočih, saj so m orali poslati na Dolenjsko 25 bor­ cev, poleg tega p a je dezertiral novinec Franc M artinčič. E no­ te so imele redne politične in vojaške ure. Vadil je tudi bri­ gadni pevski zbor.3 9 N a Skom arju je Šercerjeva brigada prevzela 20. m aja vse novince Bračičeve brigade in tudi druge novince. O d tod jih 115 * je bila dolžna prepeljati prek Paškega K ozjaka do Kamniško- zasavskega odreda, ta pa na D olenjsko. Z jutraj 21. m aja so krenili v K ot nad O plotnico štab 14. di­ vizije ter Bračičeva in Zidanškova brigada. M ed potjo so se na H udem Vrhu zaradi m očnega dežja, prehrane in počitka ustavili za nekaj ur. Zgodaj zjutraj 22. m aja je brigada zased­ la položaje nad K otom , opoldne pa se je vrnila v vas. Po Lan- gersvaldu so posvečali večjo pozornost zavarovanju in voja­ škem u izpopolnjevanju. Zato so proti večeru pripravili poiz­ kusni preplah, ki je popolnom a uspel. Ta dan so pridobili 2 novinca, iz bolnišnice se je vrnil Franc Zajiček, za operativ­ nega oficirja brigade pa je prišel že napovedani poročnik Bo­ ris Bitenc-Bojan.4 0 Zmaga Zidanškove in Bračičeve brigade med nemško ofenzivno akcijo v Kotu Po neuspeli nem ški ofenzivni akciji »A nton I« proti Tom ­ šičevi brigadi so Nemci začeli z ofenzivno akcijo »A nton II« na Pohorju proti Šercerjevi, Bračičevi in Zidanškovi brigadi. Akcija se je začela 21. m aja zvečer in se je neuspešno končala 25. m aja. N a črti O plotnica —Zreče —Vitanje je akcija »An­ ton II« zadela najprej na Šercerjevo brigado, ki je sprem ljala transport novincev na D olenjsko. Proti njej je sovražnik usm eril dele 1. in 3. verm anskega bataljona, vojsko, policijo in orožništvo. Tako je Šercerjeva brigada z m anevrom s Po­ horja na Paški K ozjak pritegnila večji del sovražnikovih sil nase. N a poti proti Kam niško-zasavskem u odredu se je s so­ vražnikovim i silami bojevala še tri dni in se jih je osvobodila kom aj 26. m aja po prehodu Savinje. Z drugim delom enot akcije »A nton II« se je nad Cezla- kom nad O plotnico 22. m aja najprej srečala Zidanškova bri­ gada, ki je n ap ad la dva policijska avtom obila in ju z delom svojih posadk uničila. Tokrat je vso pozornost pritegnila Zi­ danškova brigada, ki je v noči na 23. maj vdrla v sovražniko­ 116 vo postojanko v O plotnici, od koder je odpeljala bogat plen na več vozovih in z avtobusom v skupni teži okoli 10 ton. Štab divizije je upravičeno pričakoval sovražnikovo reak­ cijo in je zato 23. m aja ob 4. uri poslal v zasedo na cesto proti Oplotnici 1. bataljon Bračičeve brigade. K er Nemcev, ki so se za pohod še pripravljali, ni bilo, s e je 1. bataljon Bračičeve brigade vrnil nad Lukanjo in začel skupaj z 2. bataljonom svoje brigade in z deli Zidanškove brigade odvažati v O plo­ tnici pridobljeni plen na obm očje Zgornji Iršič-Skomarje. M edtem je nad kam nolom om Cezlak ob svitu zasedel po­ ložaje 1. bataljon Zidanškove brigade in čakal Nemce. Po partizanskih poročilih so Nemci zbrali za akcijo proti Z idan­ škovi in Bračičevi brigadi 23. m aja 1944 naslednje enote: četo planinskih lovcev iz Slovenske Bistrice, četo policistov iz M a­ ribora, gojence iz podčastniške šole iz M aribora in Slovenske Bistrice ter nekaj verm anov iz okoliških postojank, skupno približno 500 mož. Zidanškova brigada je m aja štela 339 b o r­ cev, Bračičeva brigada pa 169, skupaj 508 borcev. Vendar m oram o upoštevati, da sta imeli brigadi okoli 160 neoborože­ nih, kar nam pove, d a je bilo razm erje sil približno 500:348 v korist Nemcev, ki so bili tudi m nogo bolje oboroženi. Spo­ pad se je začel 23. m aja ob 7.30, ko je zaseda 1. bataljona Zi­ danškove brigade v Cezlaku odločno udarila po Nem cih. Ker se partizani niso nam eravali um akniti, so začeli Nemci z ob- koljevalnim m anevrom z desnim krilom. Bataljon Borisa Vin­ terja je to ugotovil, zato se je začel postopom a um ikati. Štab Zidanškove, ki je bil v K otu pri Vuku, je potem poslal v na­ pad svoj 2. bataljon od Višiča proti K apunu. Prvemu bataljo­ nu pa je ukazal, da gre v K ot nad Kosa, proti Velikemu vrhu, od koder naj udari N em cem v bok. M edtem sta prišli še dve nem ški koloni. E na od Šm artna na Pohorju, druga pa od Slo­ venske Bistrice. Sovražnikove enote so se skoncentrirale m ed Kosom in Očkom. Sedaj se je v vodenje brigad vključil še štab 14. divizije. Štabu Bračičeve brigade je ukazal, naj gre na pom oč Zidanškovi brigadi. O ba bataljona Bračičeve sta do poldneva spravljala plen Zidanškove brigade. O poldne sta naglo krenila na položaje. Prvi bataljon so usm erili v napad proti Kosu, drugega pa na obm očje Jarc —Višič. M edtem sta že jurišala bataljona Zidanškove brigade in gonila preseneče- 117 ne Nemce. V njihovih vrstah je nastala panika, ki sta jo z vključitvijo v boj še stopnjevala bataljona Bračičeve brigade. Poudariti m oram o, da so se v neposredne spopade vključili tudi brigadni štabi ter kom andant štaba 4. operativne cone m ajor M ile K ilibarda s svojimi spremljevalci. Partizanskim a brigadam a se je obetala velika zmaga, saj sta začeli že z obko- ljevanjem . To so Nemci pravočasno spoznali in so se odločili za beg v sm eri Slovenske Bistrice. V brezglavem begu so so­ vražniki odm etavali orožje, strelivo in oprem o. Zidanškova brigada je pri Kosu zajela sovražnikovega zdravnika in nekaj vojakov. Zasegla je precej sanitetnega m ateriala ter nekaj orožja in streliva. Prvi bataljon Bračičeve je jurišal proti R up­ niku z nalogo, da bi preprečil N em cem um ik, kar mu pa ni uspelo predvsem zato, ker je bila Bračičeva brigada vključe­ na v akcijo nekoliko prepozno. Nem cem je proti m raku uspe­ lo preprečiti popolno paniko v svojih enotah. D a bi zavaro­ vali nagli um ik, so se začasno utrdili pri K apunu. Partizanom je m anjkala ena brigada, ki bi lahko zaprla Nem cem umik proti Slovenski Bistrici, kam or so se po pol osmi uri zvečer um aknili z nekaj mrtvimi in ranjenim i. Poudariti m oram o, da je im ela poglavitni delež v tem odprtem m anevrskem boju proti številčno m očnejšem u so­ vražniku Z idanškova brigada. K zmagi pa je bistveno prispe­ vala v popoldanskih in večernih urah tudi Bračičeva. Njen uspeh in uspeh obeh brigad bi bil gotovo še večji, če bi štab divizije vključil Bračičevo v boj že dopoldne. Po poročilih štaba 14. divizije naj bi imeli Nemci 31 m rtvih, več ranjenih ter 6 zajetih podčastnikov iz garnizije iz Slovenske Bistrice. M ed njimi je bil tudi ostrostrelec, ki je ustrelil Sim ona Forti- na iz Bračičeve brigade. Podčastniki so na zaslišanju poveda­ li, da so imeli ukaz ustreliti vsakega ujetega partizana. Štab je poročal, da so se obnašali sovražno, in ker so poizkušali tudi zbežati, so jih partizani postrelili. Iz Zidanškove brigade so padli trije borci, ranjenih je bilo trinajst. Iz Bračičeve brigade so padli : že om enjeni Simon Fortin, kurir 1. bataljona, iz Č rne na Koroškem ; M aks Obre- tan, borec 2. bataljona, iz Pristave pri Črni na K oroškem , in Franc M atoh, vodnik 2. čete 2. bataljona, pohodnik. Pri Ke- 118 ' Borba XI.in XI». SNOB Sv-Tnjekrnij; *jbxi.SN0B fO \ Vuk \ Kaponhof O ----- J&pnik LEGENDA- - Skica položajev boja 23.5.44. v Kotu nad Oplotnico □ a Nemške enote E s s i Partizanske enote Partizanska skica bojev Zidanškove in Bračičeve brigade v Kotu nad Oplotnico 23. 5. 1944 119 biju pa je bil v patrulji ranjen Alojz Štinjek, obveščevalec Bračičeve brigade, dom a z Razborce. Z idanškova brigada je zaplenila 3 m itraljeze m odel 42, lahki m inom et, 6 različnih pušk, precej streliva, m in in bomb ter oblačil, obutve in oprem e. Nekaj orožja, streliva, oblačil in oprem e je zaplenila tudi Bračičeva brigada. D ogovor med obem a štabom a je bil, da si bodo plen razdelili. To so tudi 25. m aja pri K am enitcu blizu Peska storili. Bračičeva brigada je m ed drugim dobila m itraljez m odel 42. Štab Bračičeve brigade je 24. m aja poročal, da se je njeno moštvo m ed boji v K otu zelo dobro izkazalo in da je imel so­ vražnik velike izgube. Štab cone p a je o borbenem obnašanju Zidanškove in Bračičeve brigade v K otu poročal G lavnem u štabu: »N aši borci so uspeli proti številčno m očnejšem u, do­ bro oboroženem u in dobro izvežbanem u sovražniku sam o za­ radi višje m orale in hrabrosti.« Najvišjo oceno za uspeh Zi­ danškove in Bračičeve brigade je izrekel partijski kom ite 14. divizije. M ed drugim je v poročilu navedel, da sta brigadi za­ plenili precej orožja, pobili 30 Nemcev, »ostale pa pognali v paničen beg, kakršnega tevtonska banda v tem delu Štajerske še ni doživela. X III. SNOB je po borbenosti že dolgo enaka I. SNO U B T.T., II. udarno brigado pa že dalj časa prekaša. B rigada popolnom a zasluži, da prejm e naziv udarna. K ot ta­ ko jo tudi sm atram o, saj je v zimski ofenzivi ravno po zaslugi svoje udarnosti reševala situacijo«.4 1 Iz K ota je brigada 24. m aja zgodaj zjutraj krenila v Kurjo vas. Tja je prišla ob 10. uri. Taborili so v gozdu. Popoldne se je taboru Bračičeve in Zidanškove brigade približala patrulja desetih nem ških orožnikov, ki jo je skupina borcev pregnala v dolino. B rigada je ta dan m obilizirala 14 novincev. Zaposle­ ni so bili pretežno na žagi. Blizu tabora so bili borci priče neprijetnega dogodka. V bližini je bilo slišati sečnjo gozdnih delavcev. K om andir čete iz 1. bataljona Jože Stanko je stopil do njih in jih opozo­ ril, da ni varno sekati v bližini brigade. Povabil jih je, naj gre­ do z njimi v tabor. Ko pa se bo brigada prem aknila, naj z de­ lom nadaljujejo. Delavci so se strinjali in mu sledili. K om an­ dir pa je bil dokaj naiven, saj je krenil na pot pred njimi. E den od trojice je pobral kam en in začel z njim obdelovati 120 kom andirja po glavi. Poskušal mu je tudi sneti puško z ram e­ na, kar mu p a ni uspelo. Stanko je imel še toliko moči, da je začel klicati na pom oč. Stražar je opozoril patruljo, ta pa je skočila do napadenega Jožeta Stanka. N apadalec je zbežal v postojanko v Šm artno na Pohorju. H udo krvavečega Stanka so pripeljali v tabor, kjer sta mu nudila pom oč m edicinec La­ do Kravos in obveščevalec Vinko Žužek. Štab brigade je po­ ročal, da so enega od krivcev (ime ni znano, op. M .F.) prijeli in ustrelili.4 2 Brigada je 25. m aja zapustila K urjo vas in prispela po gozdnem grebenu ob 9. uri v stari partizanski tabor na Kame- nitcu (1315 m) severno od Peska. Z njo je bil štab divizije, bli­ zu Z idanškova brigada, nedaleč od njih pa so taborili Nemci. D opoldne so borci počivali, popoldne so imeli vojaške ure. Proti večeru so se udeležili skupaj z borci Zidanškove briga­ de m itinga, ki ga je organizirala divizija. Govoril je politični kom isar F ranta Kom el, recitiral je sekretar brigadnega kom i­ teja SKOJ, zapel p a je pevski zbor. Vsi nastopajoči so bili iz Bračičeve brigade. Ponoči se je vrnila patrulja vodnika Lada M iheliča iz 2. bataljona, ki je nosila hudo ranjenega Alojza Štinjeka iz ob­ veščevalnega voda v bolnišnico. N a Rogli so naleteli na ne­ znano patruljo in niso hoteli tvegati spopada. Alojz Štinjek je bil hudo ranjen 23. m aja, ko je padel s soborcem a izvidniške patrulje pri K eblju v nem ško zasedo. O usodi njegovih sobor­ cev še niso imeli podatkov.4 3 V dneh po bojih v K otu so imeli Nemci še vedno pripra­ vljeno določeno število enot za akcije proti Bračičevi in Zi­ danškovi brigadi. Tako je prva naletela na nem ško zaporno črto Rogla — Pesek — Plešič Zidanškova brigada. K er se s so­ vražnikom ni hotela spopasti, se je odločila za drugo smer pohoda: prek Senjorjevega dom a in Pungarta na Razborco. Večje nem ške koncentracije so partizani opazili tudi na ob­ m očju Slovenske Bistrice do Zreč. Do bojev ni prišlo, ker se je tudi Bračičeva brigada raje um aknila. Nemci so imeli p o ­ datke, da so partizani na obm očju K urje vasi in so zato sku­ šali ugotoviti slabe točke obeh brigad. Svoje enote so potem preuredili in jih razporedili na položaje Sv. Trije kralji — Veli­ ki vrh —O sankarica —Jagrska peč —H udi vrh. Pred novim 121 ■ razporedom sovražnikovih enot je štab 14. divizije načrtoval n apad na sovražnikovo postojanko pri Šm artnem na Pohor­ ju. Sedaj pa m u to ni kazalo in se je 25. m aja zaradi novo na­ stalih razm er prem estil z Bračičevo brigado h K am enitcu pri Pesku. Tu je ostal dva dni. Partizanske enote so s svojimi do­ m iselnim i prem iki tako zm edle nemške načrtovalce ofenzivne akcije, da so se po nekaj dneh neuspešnega iskanja brigad na Pohorju odločili za umik. Njihove kolone so se 26. m aja spu­ stile s Pohorja v Vitanje, M islinjo in k Sv. Lovrencu na Po­ horju, m edtem ko se je štab 14. divizije 27. m aja prem estil k Turičniku, Bračičeva brigada v G olavabuko, Zidanškova bri­ gada pa v R azborco. Tu je štab 14. divizije izdelal načrt za napade na sovražnikove postojanke, ki so jih Nemci postavili m ed m ajsko ofenzivo.4 4 D ne 26. m aja se je brigada še naprej urejala ter se vojaško in politično izobraževala v taboru na K am enitcu. Sestanek četnih poveljstev sta vodila kapetan Vinko Sim ončič-Gašper in Boris Bitenc-Bojan. N a njem sta razreševala razna vojaška vprašanja in kritično razčlenjevala zadnje boje. S K am enitca je brigada krenila 27. m aja ob 4. uri. Za nekaj ur se je na po­ hodu ustavila na Skrivnem hribru. K Pridgarju v Golavabuki je prišla ob 21. uri. V njeni bližini se je ustavil tudi štab divizi­ je. N aslednji dan so urejali moštvo in poskrbeli za vojaško in politično izobraževanje. Štaba Bračičeve in Zidanškove bri­ gade sta pripravljala nočni nap ad na sovražnikovi postojanki v Šm artnem pri Slovenj G radcu in v Dovžah. Ta dan je štela Bračičeva brigada 185 navzočih borcev in po seznam u 211.4 5 Napad na postojanko y Šmartnem pri Slovenj Gradcu V noči na 29. maj je šla brigada v napad. N jena naloga je bila uničiti posadko šestdesetih verm anov, ki so bili utrjeni v gostilni, in posadko orožniške postaje. Vermani so bili oboro­ ženi pretežno z avtom atskim orožjem in s srednje težkim mi­ nom etom , orožniki in nekaj policistov pa z avtom atskim 122 orožjem in s puškam i. Verm ane je napadla 1. četa 2. bataljo­ na, orožnike in policiste pa sta napadli 2. in 3. četa 2. bataljo­ na. Partizani so odprli na okna in strelske line sovražnikovih utrdb m očan ogenj, vendar se je sovražnik branil z močnim streljanjem ter klical pom oč z izstreljevanjem raket. K er je bil sovražnik v m očno utrjenih zgradbah na odprtem prostoru in ker napadalci niso imeli razstreliva za uničenje vrat, so se odločili za blokado obeh objektov. M edtem so blizu orožni­ ške postaje na državnem posestvu rekvirirali 11 glav goveje živine, 2500 kg m oke in še nekaj drugega blaga. Partizanska blokada je trajala do pol štirih zjutraj. Prvi bataljon je bil z dvema četam a v zasedi na železniški progi in na cesti proti Slovenj G radcu, ena četa pa je šla z operativnim oficirjem Bi­ tencem v Turiško vas, kjer bi m orala uničiti postojanko z dvanajstim i nem škim i vojaki. D o nap ad a pa ni prišlo, ker so Nemci zbežali. V smeri proti Dovžam je akcijo Bračičeve bri­ gade uspešno varovala Z idanškova brigada. Po akciji se je Bračičeva brigada nam estila s štabom divizije pri Sv. Heleni nad Šmiklavžem. Z a razliko od Bračičeve brigade je bila Zi­ danškova brigada tisto noč v Dovžah zelo uspešna. Z naglim, dobro pripravljenim napadom je presenetila in zajela vso po­ sadko 28 mož. Z aplenila je 27 pušk, precej streliva in drugega m ateriala ter zažgala sovražnikov objekt. Poleg tega je bloki­ rala sovražnika v M islinji in izvedla po trgovinah in drugod izdatno rekvizicijsko akcijo.4 6 B rigada je bila 30. m aja v vasi Brde. Tu so jo obvestili, da je ponoči peljal vlak verm ane proti Dovžam. K om andant 1. bataljona D ušan R em ih-D uško je določil dve četi in z njim a krenil na vznožje Pohorja. Z njimi je bil tudi nam estnik ko­ m andanta brigade Viktor Sim ončič-Gašper. M oštvo, ki je ostalo v vasi, je imelo redno vojaško in politično izobraževal­ no delo. Imeli so tudi sestanek z vsemi političnim i fukcionar- ji. N a tem sestanku je bil tudi nam estnik političnega kom isar­ ja divizije M iha Čerin-Aleš. Z aseda 1. bataljona je m edtem nejevoljna že dolge ure čakala napovedane vermane. Ko so se borci po 16. uri slabe volje odpravljali v Brde, je prišel po­ litični terenski delavec Štefan G oršek-Čaki s sodelavcem in jih opozoril, da se je v M islinjo peljal osebni avto s štirimi oficirji, ki se bodo čez pol ure vračali. K apetan Remih je 123 odredil dva m itraljezca in Jožeta O sojnika s Šarcem ter nekaj strelcev. Skupini, ki je hitela pod njegovim vodstvom v M i­ slinjsko D obravo blizu Tučm ana, se je pridružil še kapetan Simončič. G lavnina obeh čet je m edtem čakala za vsak pri­ m er za rezervo. N ekaj po pol peti uri popoldne je pripeljal iz M islinje napovedani nemški vojaški avtom obil. V njem so bi­ li m ajor, kapetan in dva podčastnika, ki so šli ugotavljat vzro­ ke vdaje nem ške posadke v pretekli noči v Dovžah. N a cesti je spregovorilo orožje. N ajbolj učinkovit je bil Jože Osojnik s svojim Šarcem. Avtom obil je treščil v jarek. K apetana Remih in Simončič sta s soborci planila k vozilu. Rem ih je zavpil: »Roke kvišku!« Roke je dvignil sam o kapetan H erbert Eb- ster, saj so bili vsi drugi sm rtno zadeti. Plen je bil razm erom a bogat: dve brzostrelki, tri pištole, strelivo, vojaški dokum enti, obleke, obutev in drugo. Ob um iku s ceste so partizani zažga­ li avtom obil. N a poti v brigado je ujeti učitelj H erbert Ebster, rojen 1897 v Innsbrucku, partizane prijetno presenetil. O bna­ šal se je prijazno, lojalno. N a zaslišanju v štabu divizije so ugotovili, da se ne pretvarja ter da je resnično protinacist, kot jim je dejal. N ačelnik obveščevalnega centra (nadalje OC) 14. divizije Ignac M iklič-Nace in šef propagandnega odseka divizije Janez Perovšek-Pelko sta štabu divizije predlagala, da bi kapetana E bsterja izpustili ozirom a da bi poizkusili do­ biti zanj dvajset ujetih partizanov ali aktivistov OF, ki jih im ajo zaprte v M ariboru. Oblikovali so pisni predlog in ga poslali zveznem u vodji Franzu Steindlu v M aribor. Zam enja­ va naj bi bila v vasi Brde pri cerkvici sv. A ndraža. Divizijski obveščevalec Justin M eh je poslal pism o po zanesljivi sode­ lavki iz Brd. Čez dva ali tri dni je šlo dekle po odgovor, ki je bil povsem odklonilen. V pism u, ki ga je prinesla v štab divi­ zije pri Turičniku, je pisalo, da Steindl ne pristaja na nobene pogoje in da se tudi odreka pogovoru z banditi. N a koncu je Steindl še zagrozil, da bo prišel v Brde, postrelil petdeset tal­ cev in požgal vse bližnje dom ove. D a bi preprečili uresničitev te grožnje, so kapetana Ebsterja izpustili. V Slovenj G radec je Ebsterja sprem ljalo dekle z Arnežnikove km etije na Graški gori. V Slovenj G radcu je Ebster nacistom pohvalil partiza­ ne : lepo so ravnali z njim, so dobro organizirani, m ed vodil­ nimi partizani je več inteligentnih ljudi, pri prebivalcih imajo 124 podporo. Te izjave so bile za E bsterja usodne. Pozneje so krožile govorice, da so mu vojaške oblasti odvzele čin kapeta­ na in ga predale V kazenski postopek. OC 14. divizije naj bi tudi izvedel, da so ga poslali v kazenski bataljon na rusko fronto.4 7 B rigada je 30. m aja ob pol deseti uri zvečer krenila iz vasi Brde in je prišla do Pridgarja v G olavabuki že čez eno uro. Že zgodaj zjutraj 31. m aja je brigada poslala k Turičniku, kjer je bil štab divizije, proti Šm artnem u in Dovžam svoje enote za zavarovanje. D rugi so opravljali ustaljene naloge. Zvečer je v dolini en bataljon porušil približno 150 m proge, porezal telefonske žice in požagal nekaj telefonskih drogov. Dne 1. junija ob 0.30 je šla brigada s Pohorja k Šmiklavžu pri Slovenj G radcu. Zvečer se je prem aknila v Završe, kam or je prišla ob 23. uri. V zadnjih dneh se je brigada nekoliko števil­ čno okrepila. N avzočih je bilo ta dan 194 borcev, po seznam u pa 214. Iz brigade je šel iz Završ 2. ju n ija nam estnik kom an­ danta brigade Vinko Sim ončič-G ašper. N apredoval je za ko­ m andanta nanovo ustanovljene K oroške grupe odredov. Pri­ ljubljeni kapetan G ašper, poveljnik in jurišnik, je bil eden pom em bnejših funkcionarjev v brigadi in 14. diviziji. N a nje­ govo m esto v brigadi je bil isti dan postavljen preizkušeni, hrabri in priljubljeni kapetan Jože Jakič-D ušan, dotlej kom andant 2. bataljona. M esto kom andanta 2. bataljona je zasedel A nton G odec-Tom až, dotedanji kom andir 2. čete 2. bataljona. Z a kom andirja te čete pa je bil im enovan Lado M ihelič.4 8 Napad na postojanki pri železniški postaji Paka In Hudi luknji. Boji v Završah V noči na 3. junij je šel 1. bataljon v napad na sovražniko­ vo postojanko na železniški postaji Paka. V postojanki je bilo 21 sovražnikovih vojakov. Z bataljonom sta bila tudi kom an­ dant brigade m ajor Franc B obnar-G edžo in operativni oficir 125 poročnik Boris Bitenc-Bojan. V napad na sovražnikovo po­ stojanko pri železniški postaji H uda luknja, v kateri je bilo okoli 20 sovražnikov, pa je šel 2. bataljon. Z njim sta šla na­ m estnik kom andanta brigade kapetan Jože Jakič-D ušan in politični kom isar Franta Komel. V postojankah sta bili po­ sadki 4. čete 611. bataljona 18. polka deželnih strelcev. Prvi bataljon je postavil eno četo v zasedo proti Velenju, z dvem a p a je z dveh strani napadel. Nemci so odgovorili z vsem orožjem. K er so bili sovražniki m očno utrjeni, jih ni bi­ lo m ogoče uničiti, četudi je bataljon napadal do jutra. En bo­ rec je bil laže ranjen. Tudi 2. bataljon je poizkušal z napadi, to d a brez uspeha, saj je bil sovražnik podobno kot pri 1. ba­ taljonu v čvrsto utrjenem objektu. Franc N agernik je izstrelil dve mini, ki ju je še imel. E na je zadela v okno, druga pa m a­ lo više, vendar brez učinka. K om andant 2. bataljona Anton G odec-Tom až je vrgel nekaj bom b, tudi brez učinka. Ivan Pust, nam estnik kom andirja 1. čete, in Jože Krebs, nam estnik kom andirja 3. čete, sta zažgala svinjak za utrjeno gostilno. Potem sta na gostilno s soborci zm etala nekaj bom b. K er niso imeli razstreliva, so se m orali um akniti. Žrtev niso imeli. Pro­ ti ju tru se je brigada vrnila v Završe k Sv. Rupertu. Nočni partizanski napad je izzval Nemce, da so 3, junija krenili za Bračičevo brigado. Ob 14. uri so napadli brigadno patruljo. To je bilo tudi opozorilo za oba bataljona, da sta zavzela ustrezne položaje. Prvi bataljon je zavzel položaje pri cerkvi sv. Vida, 2. bataljon p a se je utrdil pri cerkvi sv. R uper­ ta. Tu so 2. bataljon okrepili s težkim m itraljezom , eno četo p a so poslali sovražniku za hrbet proti cerkvi sv. Vida. So­ vražnik je prihajal v treh kolonah policistov in verm anov ter obstreljeval partizanske položaje s težkim i m inom eti in mi­ traljezi. Št. Vid mu je uspelo km alu zavzeti, od koder je še učinkoviteje obstreljeval brigadne položaje s težkim orožjem. Kakšno srečo v nesreči je doživel šestnajstletni kurir Ciril G regor, ki jo je ubral od Sv. R uperta k Sv. Vidu po hrano! M isleč, da je 1. bataljon še pri Sv. Vidu, je krenil kar brez pu­ ške. T oda bataljon se je že um aknil in kurir Ciril je v hiši, ka­ m or je vstopil, naletel na verm ane, ki so že streljali na parti­ zane. N anj so zavpili po nem ško: »Roke kvišku!« in potem : »Pridi, ti m ali bandit.« Ciril jih je ubogal, in ko so povesili 126 puške ter bili za trenutek nepozorni, je skočil na plano. K m a­ lu se je znašel v bližnji kotanji in v gozdu, od koder je prite­ kel m ed svoje k Sv. R upertu. Č etudi so verm ani za njim m o­ čno streljali, jo je odnesel sam o s prestreljenim i hlačam i. Pri Sv. R upertu pa so potekali triurni boji z m anj bojne sreče. Okoli cerkve in za njo se je gnetlo prek dvajset članov štabov brigade, divizije, cone in drugih. Ko je udarila parti­ zanska četa N em cem v hrbet, se je začela v njihovih vrstah zmešnjava, katere posledica je bil um ik v dolino. Sočasno z uspelim m anevrom om enjene čete in drugih enot pa je prišlo pri cerkvi sv. R uperta do nepričakovanega udarca. Nemci so z daljnogledi od Sv. Vida z lahkoto odkrili partizanski težki m itraljez in večje število partizanov, ki so se nagnetli za cer­ kvijo in okoli cerkve sv. R uperta. Sem so usmerili težki m ino­ met, ki je potem opravil svoje. Izstrelil je nekaj min, ki pa so žal zadele v živo. Ranjeni so bili m ajorji M ile K ilibarda, ko­ m andant 4. operativne cone, Tone Vidm ar-Luka, kom andant 14. divizije, Franc Bobnar-G edžo, kom andant Bračičeve bri­ gade, podporočnik R udolf Bunc, šef OC brigade, Anica Škar- ja-Špela, pom očnica političnega kom isarja 2. bataljona, in Ante Jukič, kurir iz štaba cone. V spopadih sta padla H ubert K rpač in Jože R opotar, ranjeni pa so bili še M atija Rudolf, Albin Tram puš, politični delegat, oba iz 2. čete 2. bataljona, Karel H odnik-D rago iz 2. čete 1. bataljona, in Ivan Kuster. Z aradi pom oči, ki jo je bilo potrebno takoj nuditi desetim ranjencem , se je začel del enot s štabi um ikati na višje polo­ žaje. K Sv. R upertu je prišla pozneje tudi četa, ki je delno razbila sovražnika ter potem nadaljevala pot za brigado. Bri­ gada se je ustavila na Graški gori, od koder so poslali ranjen­ ce v partizansko bolnišnico. Z jutraj 4. junija ob eni uri je šla brigada v vas Brde k Sv. M agdaleni na Pohorje. V G lavnem štabu NOV in POS so velike izgube pri Sv. R upertu obsodili. Zahtevali so poročilo o vzrokih za izgu­ be in kako so ravnali s krivci. Štab 14. divizije je vse spopade z večjimi izgubam i, ki so bile v glavnem posledica slabega za­ varovanja, pojasnil štabu 4. operativne cone v svojem poroči­ lu z dne 1. novem bra. V njem je tudi tem eljito pojasnil boj pri Sv. R upertu, poročilo pa se ne razlikuje od pričujočega bese­ dila. Daljši povzetek iz navedenega poročila o izgubah briga­ 127 de, vzrokih, posledicah in ukrepih smo že navedli pri obrav­ navi boja na Langersvaldu. Brigada se je zjutraj 5. ju n ija prem aknila iz Zg. Brd na Razborco. Sem je prišla ob 8. uri. Čez dan so imeli po enotah redno vojaško delo. Politično uro je vodil član propagandne­ ga odseka 14. divizije. Vadil je tudi pevski zbor. Spopadi v Dovžah in v Golavabuki Z jutraj 6. ju n ija je šel kom andant 1. bataljona kapetan D ušan Rem ih-D uško s šestimi borci proti Dovžam z nam e­ nom , da bi postavil ob cesti zasedo. T oda ko so prišli do prve hiše v D ovžah, so naleteli na verm ane. K apetan D uško je po­ klical najbližjega verm ana, naj pride k njem u, to d a verm an je šel najprej v hišo po predpostavljenega. Ta je mislil, da ga poziva kak nem ški poveljnik, in se je takoj napotil proti D u­ šku. T oda ko je bil že čisto blizu, je Duškov spremljevalec zavpil po nem ško: »Roke kvišku!« Vermanski starešina je uvidel svojo zm oto in je hotel zbežati, vendar m u to ni uspe­ lo, z brzostrelko ga je D uško pokončal. Skupina verm anov je planila proti seniku, kjer so imeli orožje, toda po njih je usul ogenj partizanski m itraljezec. Sovražniki so se panično razbe­ žali, um akniti pa se je m orala tudi partizanska skupina, saj so po njej začeli m očno streljati Nemci, ki so bili v zasedi oziro­ m a v pripravljenosti na bližnjem hribčku. V spopadu sta pad­ la dva verm ana, partizani pa niso imeli žrtev. To preseneče­ nje je bilo povod, da je sovražnik poslal v akcijo proti brigadi v Razborco enoto približno 280 verm anov in policistov. Oko­ li 13. ure so N em ci naleteli na brigadno zasedo in n a položaje sta takoj stopila oba bataljona. Brigada je sovražnika najprej z obram bnim streljanjem zadržala, potem pa ga je z napadi pregnala v dolino. Boj je trajal do 16. ure. Sovražnik je imel nekaj m rtvih in ranjenih. Štabno poročilo govori o enem pad­ lem, enem huje ranjenem in o štirih laže ranjenih borcih.5 2 Poročilo poveljnika l.č e te M aribor-okolica 1. bataljona verm anskega polka Spodnja Štajerska z dne 7. ju n ija 1944 go­ 128 vori o spopadu v D ovžah in o bojih na obm očju Zakržnik — - Turičnik nekoliko drugače, kar je tudi razum ljivo, saj je bilo potrebno opravičiti presenečenje v D ovžah in neuspele boje na Pohorju. V Dovžah, navaja poročilo, je padel verm an R u­ dolf Šalam on iz Št. lija v Slovenskih goricah, blizu Zakržnika pa je bil ranjen Viljem G orjup iz Zg. Jakobskega Dola. Za dogodek v Dovžah so napisali Nemci, da so jih presenetili trije partizani zato, ker so bili oblečeni v policiste, skupno pa jih je bilo sedem. Za boje v G olavabuki, severozahodno od Zakržnika, je rečeno, da so šli v to sm er v treh skupinah, m edtem ko je četrta skupina prodirala zaradi zaščite hrbta na greben. V akciji je bila tudi 1. alarm na četa M aribor-m esto, ki je po levi strani prišla na greben in od tod odprla ogenj iz tež­ kih m inom etov in strojnic po partizanih. Tri skupine 1. alarm ne čete M aribor-okolica so se na povelje zloglasnega nacista Franza Steindla um aknile na greben, tu p a so jih od T uričnika napadli partizani. Č eta M aribor-okolica naj bi šla potem s četo M aribor-m esto v nasprotni napad in po ostrem boju naj bi se partizani um aknili severovzhodno nad Turični­ ka, proti koti 1247. Z aradi deževnega in m eglenega vrem ena je Steindl ukazal umik. Partizani so verm ane napadli še na um iku. Sovražnikovo poročilo se končuje, da so imeli parti­ zani dva p ad la in enega ujetega.5 3 Verm ansko poročilo potrjuje partizansko poročanje, da je bilo v bojih okoli 280 sovražnikovih mož. Toliko sta pribli­ žno šteli dve verm anski četi. V poročilu je navedena natan­ čnejša lokacija bojev, ki so bili pretežno v G olavabuki in ne v Razborci, kot navaja poročilo štaba brigade. U deleženec bojev Jože Krebs, nam estnik kom andirja 3. čete 2. bataljona, navaja, kako se je ob koncu bojev 1. bata­ ljon um aknil od Turičnika za 2. bataljonom v Razborco, da so se potem zaradi nepreglednosti terena, megle in dežja med seboj udarili policisti in verm ani, partizani pa so po njih stre­ ljali iz Razborce. Sovražnikova m ina je v Razborci sm rtno za­ dela političnega delegata 2. čete 2. bataljona Vinka Samso, dom a iz okolice Ilirske Bistrice.5 4 Ta podatek nas opozarja, da so verjetno v spopadih sode­ lovali tudi policisti, kot navaja štab brigade. 9 B ra č ič e v a b rig a d a 129 D opolnjujem o še podatke za dva padla borca. To sta A dolf Večko, rojen 1903, iz Kotelj, tesar, iz 1. bataljona, in A nton Tom ažič, rojen 1907, iz Podgrada, km et iz 2. čete 2. bataljona, ki je ranam podlegel 10. junija 1944 v bolnišnici K ozjak na Pohorju.5 5 Po preučitvi obojestranskih virov m oram o ugotoviti, da je šlo za hude spopade, v katerih je brigada potrdila svojo zre­ lost in pregnala številčno več kot enkrat m očnejšega in tehni­ čno bolje oprem ljenega sovražnika v dolino. Torej je bil 6. ju ­ nij 1944 za brigado zaradi vojaškega uspeha dober dan. Za vse borce osvobodilnih in odporniških gibanj p a je bil ta dan zgodovinska prelom nica, saj so zahodni zavezniki z invazijo na francosko obalo odprli drugo fronto svetovnih razsežnosti proti Hitlerjevi Nemčiji in s tem vlili zasužnjenim in bojujo­ čim se narodom upanje, da bosta nemški in japonski nacifaši- zem km alu strta. N a veliki preobrat na svetovnih bojiščih je tedaj reagiral tudi štab 4. operativne cone. Štab 14. divizije je vse svoje enote opozoril na povelje m aršala Tita, da m orajo sedaj vse enote NOV in POJ začeti proti sovražnikom ofenzi­ vne operacije. Štabu 14. divizije je štab 4. operativne cone ukazal, da m ora zbrati na Pohorju svoje brigade in jih pripra­ viti za večje akcije. Težišče delovanja m orajo prenesti na ju ­ govzhodni del Pohorja do ceste M aribor —Vojnik —M islinja in izvesti na tem obm očju popolno m obilizacijo, predvsem v večjih središčih in tovarnah. M obilizacija naj bo usklajena z vojaškim i akcijam i. Večje vojaške operacije naj izvajajo s ce­ lo divizijo ali s posam eznim i brigadam i. N am en akcij je predvsem pridobivanje orožja. Povsod naj divizija uničuje prom etnice. V prim eru prevelike sovražnikove koncentracije na om enjenem obm očju naj prenese divizija ukazano dejav­ nost na m islinjsko-šaleško obm očje.5 6 D ne 7. ju n ija je bila brigada s štabom divizije v Razborci. D elali so vojaško in politično. Sestanku četnih in bataljon­ skih poveljstev je prisostvoval tudi Jože Počkar, član politi­ čnega oddelka divizije. Z aradi prenosa navodil so se sestali politični delegati brigade. Pri političnih urah so kritično pre­ tresali potek zadnje borbe. V noči na 8. junij je krenila briga­ d a brez kom ore na G raško goro, kjer je prevzela ranjence in jih prem estila v G olavabuko na Pohorje. Sem je prispela zju- 130 traj ob 5.30. Tu se je nam estil tudi štab divizije. Okoli 17. ure je sovražnik obstreljeval okolico Turiške vasi s protitankov­ skim topom . Popoldne je politični kom isar 1. bataljona M ati­ ja Bauer imel sestanek s četnimi poveljstvi. Zvečer je del bri­ gade odnesel ranjence v bolnišnico. Zavezniška pomoč, mobilizacija, krepitev brigade V noči m ed 8. in 9. junijem je odvrglo šest zavezniških le­ tal na Roglo in Resnik precej orožja in opreme. Bračičeva brigada, štab 14. divizije in štab 4. operativne cone so prišli po naglem pohodu iz G olavabuke prek Pungarta okoli 17. ure na Roglo. Tu so pohiteli s pospravljanjem pošiljke. Po nepopolnih podatkih so prevzeli 90 pušk, 12 puškom itralje- zov, 4 protitankovske puške, 44 brzostrelk, večje količine stre­ liva in razstreliva, radijsko postajo, m otor za polnjenje aku­ m ulatorjev, 300 srajc in drugo oprem o. Za pošiljko so od km etov zvedeli Nemci in so poslali na Resnik enoto, ki je tu zasegla 16 kontejnerjev v teži približno 1000 kg. Pregnali so jih borci Bračičeve brigade, vendar so Nemci na begu z m ini­ ranjem uničili 4 zabojnike orožja in razstreliva. N a ta dan je bilo prem eščenih iz V zhodnokoroškega odreda v Bračičevo brigado 18 borcev. Zaradi zavarovanja spuščališča in pospravljanja pošiljke je prispela 10. junija v jutranjih urah na Roglo tudi Z idan­ škova brigada. Pri pospravljanju zavezniške pom oči je pom a­ gal še del V zhodnokoroškega odreda, ki je prišel nepredvido- ma na Roglo. D a ne bi Nemci z večjimi silami prodrli do skladišča orožja in streliva, ga je ukazal štab 4. operativne cone takoj razdeliti. Tako sta bili deležni zavezniške pom oči m ed prvimi Bračičeva in Zidanškova brigadai Bračičevo brigado je 10. junija dopoldne obletavalo nem ­ ško letalo in odvrglo tri ročne bom be. Popoldne pa je letalo krožilo nad položaji Zidanškove brigade ter odvrglo dve 9* 131 »r- bom bi. M itraljezci so po njem m očno streljali, ga zadeli in pregnali. Štab 4. operativne cone je v zvezi z zavezniško po­ šiljko poročal, da je bilo veselje gledati borce, s kakšno vne­ mo so čistili nove m itraljeze, brzostrelke in puške; zlasti vne­ to so streljali na nem ško letalo. Ta dan je bil zelo pester. Borci so pridno čistili zavezni­ ško orožje, posvetovali so se štabi bataljonov s četnim i po­ veljstvi in posebej štab brigade z bataljonskim a štabom a. Zvečer pa so borci prepevali partizanske in narodne pesmi. V K oroško grupo odredov je šel za vodjo obveščevalne službe M atija H ace (bratranec političnega kom isarja M atev­ ža H aceta, ki je deloval na Koroškem , op. M. F.), dotlej poli­ tični kom isar 3. čete 2. bataljona Bračičeve brigade. N a teren­ sko politično delo pa so poslali iz brigade še enega borca.5 7 Povečana dejavnost enot 4. operativne cone, njihova kre­ pitev in nagli razvoj političnih organizacij na terenu so bila zaskrbljujoča vprašanja, ki jim okupator ni bil več kos. K ak­ šno skrb jim je povzročala partizanska m obilizacija, lahko sklepam o po tem , da so vse enote 4. operativne cone m obili­ zirale od 27. aprila do 15. junija 2314 novincev (14. divizija 756, Šlandrova brigada 1054, Zidanškova brigada 302, K oro­ ška grupa odredov 111, Kam niško-zasavski odred 64 in Koz­ janski odred 27 novincev). Po številu m obiliziranih je močno vodila Šlandrova brigada. To je razum ljivo, saj je ta brigada m obilizirala na politično najbolje organiziranih obm očjih. Nem ci so izvajali na obm očjih delovanja brigad 14. divizije in Zidanškove brigade pogosto večje hajke, ki so doslej m obi­ lizacijo m očno ovirale. Tako obsežna m obilizacijska dejavnost je postavljala eno­ te 4. operativne cone zaradi pom anjkanja orožja, pošiljanja neoboroženih borcev na D olenjsko in izvajanja ofenzivnih akcij pred hu d a vprašanja. G lavni štab NOV in POS je poro­ čal Vrhovnem u štabu NOV in PO Jugoslavije, da so bile sko­ raj vse enote 4. operativne cone v zadnjem času zaposlene z m obilizacijo in da zaradi tega ni bilo m ogoče izvajati večjih akcij proti nem škim enotam . Te p a so prvi pogoj za izvajanje m obilizacije in dvig zaupanja v enote NOV in POS pri m obi­ lizirancih. G lavni štab je poudaril, da so enote kljub težavam izvedle v zadnjem času več precej uspešnih akcij, in to celo v 132 obdobju velike nem ške dejavnosti, s katero so poizkušali p ri­ siliti enote 4. operativne cone v defenzivo in preprečiti m obi­ lizacijo. K er je štel G lavni štab NOV in PO Slovenije Štajer­ sko za osnovni m obilizacijski rezervoar in v vojaškem pogle­ du za osrednji problem v Sloveniji, se je dogovoril s sovjetsko ter anglo-am eriško vojaško misijo, naj pošiljata začasno vse orožje, ki je dodeljeno Sloveniji, na obm očja 4. operativne cone. K er se na Štajerskem bije prav sedaj m ed partizani in Nemci boj za vsakega posam eznika, je poudaril, je diviziji potrebna kar najhitrejša pom oč v orožju. Vrhovni štab NOV in PO Jugoslavije je prosil, naj skuša pri zaveznikih izposlo­ vati, da bi poslali na obm očje 4. operativne cone čim večje količine orožja. Prevoz orožja z obm očja 7. in 9. korpusa, je navedel, je pretežaven, prav tako pa je težko pošiljati novince na D olenjsko čez Savo, železniško progo in zam inirano mejo. Pri tem je potrebno upoštevati tudi štajerski lokalni patrioti­ zem. D a bi zagotovili uspeh pri nadaljnji mobilizaciji, ki jo je Glavni štab v poročilu ocenil kot najvažnejši vojaški in politi­ čni problem , je sklenil poslati v štab 4. operativne cone na­ m estnika političnega kom isarja G lavnega štaba Viktorja Av- blja-R udija. Ta je v svojem poročilu o dejavnosti enot in o razm erah 9. ju n ija 1944 ocenil, da je položaj na Štajerskem prav dober. Opozoril pa je, da si zaradi prostorske razsežno­ sti in razbitosti sil enote 4. operativne cone m ed seboj ne m o­ rejo pom agati, kar zahteva od njih še naprej taktiko partizan­ skega bojevanja. O kupatorji so bili pri zatiranju narodnoosvobodilnega gi­ banja nem očni. Om enili smo že, kako neuspešno se je konča­ la velika vojaška akcija »A nton I« od 15. do 20. m aja proti Tomšičevi brigadi. Enako usodo je doživela vojaška akcija »A nton II« od 21. do 25. m aja 1944 proti Šercerjevi, Z idan­ škovi in Bračičevi brigadi. V njej je sodelovalo veliko večje število sovražnikovih enot. To so bili deli 1. in 3. vermanske- ga bataljona, vojaške, policijske in orožniške enote, razne enote iz postojank, garnizij ter gojenci podoficirske šole iz M aribora in Slovenske Bistrice. Ta ofenziva je zajela dele Po­ horja, Paškega Kozjaka, G raške gore in pohod Šercerjeve bri­ gade s 150 novinci do Savinje. K er je nemškim silam povsod pod nogam i gorelo, so začeli 26. m aja z ofenzivo »Binkošti«, 133 ki je potekala na obm očju Vransko — K olovrat — Prebold — - Laško —Tabor. T oda tudi ta poizkus uničenja partizanskih enot se je neuspešno končal že 28. m aja 1944. Za nas bo zanimivejši opis sovražnikove ofenzive od 1. do 10. junija 1944, ki ga povzem am o iz poročila štaba 4. operati­ vne cone. Sovražnika je vsekakor vznem irila drzna dejavnost zlasti Zidanškove in Bračičeve brigade. Spom nim o se na li­ kvidacijo sovražnikove postojanke v D ovžah (Zidanškova brigada) in na napad Bračičeve brigade na Šm artno pri Slo­ venj G radcu. Obe akciji sta bili izvedeni 28. m aja. N apad Bračičeve brigade na sovražnikov avtom obil pri D ovžah je bil 30. m aja, napad na postojanki v Paki in H udi luknji pa 2. junija. Isti dan je izbojevala Zidanškova brigada znam eni­ to zm ago proti številčno m nogo močnejšim sovražnikovim enotam na M ali in Veliki Kopi. N aslednji dan 3. ju n ija je bila v Završah v bojih uspešna Bračičeva brigada, ki je potem 6. ju n ija ponovno prepodila verm ane in policiste z G olavabu- ke in Razborce v dolino, predtem pa jih je z nenadnim in uspešnim napadom presenetila v Dovžah. Bračičeva brigada je preživela desetdnevno nem ško ofenzivo zelo uspešno in srečno. Za konec je z Resnika prepodila sovražnikovo enoto, ki je ugrabila nekaj zavezniške pom oči. Svoje neoborožene borce pa je 9. ju n ija na Rogli kar dobro oprem ila z zavezni­ škim orožjem .5 8 Z Rogle je krenila brigada zjutraj 11. junija in je prišla na K am enitec pri Pesku ob 9. uri. K er so bili obveščeni, da gre­ do iz doline N em ci, je šla vsa brigada v zasedo. Nemcev po­ tem ni bilo in brigada se je vrnila v tabor na K am enitec ob 19. uri. V taboru je bilo ves dan živahno. N a političnih urah so govorili o zavezniški invaziji. Vojaške ure sta vodila na­ m estnik kom andanta Jože Jakič-D ušan in operativni oficir Boris Bitenc-Bojan. Sestanke so imeli tudi politični funkcio­ narji. Bataljonske bolničarje je izobraževal brigadni sanitetni referent Vlado Kravos, medicinec. Brigadni štab je prenesel navodila bataljonskim štabom , politični kom isar brigade F ranta Kom el pa se je pogovoril s tovarišicam i iz brigade o vsakodnevnih težavah. Zvečer so se dogovarjali kulturniki o m itingu, ki so ga potem tudi izvedli. Borci so na njem nasto­ pali in prepevali pozno v noč. 134 Ta dan so ustanovili v brigadi m inerski vod osmih mož in ga 16. ju n ija povečali na deset mož. Za kom andirja so posta­ vili dotedanjega m itraljezca G randica iz M irne Peči, ki je opravil m inerski tečaj že decem bra 1943. Večina borcev voda je bila km ečkega stanu, le eden je bil rudar. O boroženi so bili z lahkim angleškim m itraljezom , z dvem a angleškim a brzo­ strelkam a in s trem i angleškim i puškam i. Razstrelivo, m iner­ ski m aterial in oprem o so borci nosili v nahrbtnikih. Prehra­ njevali so se pri 2. bataljonu. Tem u bataljonu so bili tudi di­ sciplinsko podrejeni, glede strokovnega vodenja in sprejem a­ nja nalog pa štabu brigade. Štab 14. divizije je ob ustanovitvi voda m ed drugim ukazal, da m ora imeti vod tudi svojega po­ litičnega delegata. V začetku julija je postal kom andir voda Lado M ihelič, dotedanji kom andir 2. čete 2. bataljona, o G randicevi usodi pa ni podatkov.5 9 Brigada s e je 13. junija prem estila s štabom divizije s Ka- m enitca na Planinko, kam or je prišla ob 10. uri. D opoldne je vodil brigadno politično uro sekretar političnega oddelka 4. operativne cone M atevž Hace, popoldne pa sta brigadi go­ vorila politični kom isar Franta Kom el in divizijski sekretar SKOJ Leopold Prošek-Bajdukov. Po enotah so imeli še pose­ bej vojaške in politične ure. D ne 14. junija je bila brigada še na Planinki. Po enotah so intenzivno vojaško in politično izo­ braževali borce in starešine. K er je tu taborila vsa divizija, je imel njen štab posvet z vsemi brigadnim i štabi. Patrulja je prinesla m inom et, ki ga je im ela brigada zakopanega. Ta dan je bil za brigado zelo pom em ben, saj je prišel na mesto hudo ranjenega m ajorja Franca Bobnarja-G edža za v.d. kom andanta brigade poročnik M ilenko Knežević. N ove­ ga poveljnika ni bilo potrebno posebej predstavljati, saj je bil zaradi svojih junaštev znan vsej diviziji. Vedelo se je, da je prvoborec, rojen 1922 v večji kmečki družini v vasi M ljaćani- ca na K nežpolju na Kozari, kjer se je izkazal v m nogih bojih. Zato so ga poslali v oficirsko šolo Vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije, od koder je bil poslan decem bra 1943 v Tom ­ šičevo brigado za nam estnika kom andanta 3. bataljona. Z ara­ di svoje hrabrosti na pohodu in po njem je napredoval za na­ m estnika te znam enite udarne brigade. S te dolžnosti, ki jo 135 je uspešno opravljal od m arca 1944, je prišel v Bračičevo brigado. V času, ko je bil ranjen m ajor Bobnar, je od 3. do 14. ju n i­ ja brigado zelo uspešno vodil nam estnik kom andanta brigade kapetan Jože Jakič-D ušan. Ob tej kadrovski izpopolnitvi želi­ m o om eniti, da je A ntona V idm arja-Luko, kom andanta 14. divizije, ki je bil 3. junija tudi huje ranjen, začasno zame­ njal kom andant s pohoda Jože Klanjšek-Vasja. T oda tudi njega je že ob koncu junija zam enjal nekdanji kom andant Šlandrove brigade Janko Sekirnik-Simon. N am estnik kom an­ dan ta 14. divizije je takrat postal Ivan Kovačič-Efenka, dote­ danji kom andant Tomšičeve brigade. V.d. političnega komi­ sarja divizije pa je bil do prihoda D ragom irja Benčiča-Brkina ob koncu ju n ija M iha Čerin-Aleš. R anjenega kom andanta 4. operativne cone je začasno nadom eščal njegov nam estnik Alojz K olm an-M arok.6 0 Popoldne 15. junija je krenila brigada na K lopni vrh, kjer se je ob 14. uri razm estila v gozdnem taboru. Nekaj borcev so poslali že zjutraj po uskladiščeno strelivo. V brigado je bilo prem eščenih iz Šercerjeve in Tomšičeve brigade 20 borcev, kar je zvišalo njeno številčno stanje borcev na 180 prisotnih in 240 po seznam u. Popoldne je skupina dvanajstih borcev odnesla v bolnišnico Kozjak političnega delegata Albina T ram puša iz 2. čete 2. bataljona, ki je bil ranjen 3. junija. Zvečer se je brigada vrnila na Planinko.6 1 Štab 4. operativne cone je 15. junija poročal, da borbena m orala borcev po vseh enotah raste, nasprotno pa je opaziti zlasti pri starejših letnikih Avstrijcev v sovražnikovih vrstah. Dvig borbene m orale so m ed drugim pripisovali lastnim uspehom v vojaških akcijah, kjer so pridobili precej orožja s strelivom , in zavezniški pom oči v orožju, strelivu ter razstreli­ vu. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da im ajo sedaj dovolj raz­ streliva, da so dobili iz svoje m inerske podoficirske šole prve kadre, ki so bili osnovni pogoj za ustanavljanje in večanje mi­ nerskih ter inženirsko tehničnih enot. Upali so, da se bo sta­ nje na tem področju do konca junija izboljšalo. S številčnim stanjem enot, ki se v zadnjem obdobju ni bistveno zvišalo, ni­ so bili zadovoljni, saj so m orali zaradi pom anjkanja orožja poslati vse m obilizirance na D olenjsko, kljub tem u pa je bilo 136 po enotah še precej neoboroženih. T oda spodbujale so jih za­ vezniške pošiljke orožja s strelivom , zaradi katerih so sklenili na novo m obilizirane zadržati v enotah. Zelo so bili nezadovoljni s prepočasnim ustanavljanjem pionirskih enot, ki so jih že m očno pogrešali za napade na postojanke, za uničevanje prom etnic in za prehode čez vode. Še bolj pa so pogrešali težke m inom ete in m itraljeze ter lahko topništvo, saj se je sovražnik v postojankah in okoli njih ved­ no bolj utrjeval.6 2 Kljub velikemu napredku v razvoju osvobodilnega boja in vojaških enot p a so se po brigadah ubadali z najrazličnejši­ mi drobnim i težavami. K er je bilo hudo pom anjkanje obleke in obutve, je štab 14. divizije konec m aja brigadam ukazal, naj organizirajo krojaške in čevljarske delavnice. Bračičevo brigado je še posebej pestilo pom anjkanje orožja in vojaške­ ga kadra. O sip njegovih vrst je bil zaradi padlih, ranjenih, obolelih in prem eščenih precejšen. Zato so 15. junija 1944 štabu divizije predlagali, naj jim odobri form acijo bataljonov s sam o po dvem a četam a, s čim er bi pridobili nekaj kadrov.6 3 N eposrednega odgovora na ta brigadni predlog ni zaslediti. Predlog lahko razum em o kot prehodno težavo, s kakršnim i so se srečevale vse enote. D ne 16. junija ob 19. uri je šla Bračičeva brigada na po­ hod in prišla na Roglo 17. ju n ija po polnoči. N a pot je zopet krenila ob 11. uri 18. ju n ija in prišla na Skomarje opoldne. Divizija je prem estila v brigado tri tovariše iz Zidanškove bri­ gade. Dva sta bila minerja. V cono je bil prem eščen brigadni referent za propagando Franc Žličar-Branko. Zvečer ob 20. uri je krenila 14. divizija na obm očje Slo­ venskih Konjic. Zaporedje v pohodni koloni je bilo takole: Tomšičeva, Šercerjeva, štab divizije in Bračičeva brigada, ki s e je razm estila 18. junija zjutraj v vasi K am na G ora. Prem o­ čeni borci so se sušili, se urejali in počivali.6 4 Divizija je tako po februarski ofenzivi ponovno prišla na obm očje Konjiške gore. 137 Rušilne akcije 14. divizije na prometnice od Zbelovega do Rimskih Toplic in boji brigade na Kozjanskem Z aradi nastalih razm er po invaziji v Franciji in na osnovi sm ernic štaba 4. operativne cone za okrepljeno rušenje pro­ m etnic je štab 14. divizije izdal 17. junija 1944 povelje Tomši­ čevi brigadi, naj v noči na 19. junij uniči železniški m ost pri Zbelovem , Šercerjeva brigada naj uniči železniški predor pri Lipoglavu in Bračičeva brigada naj v noči na 20. junij pokon­ ča stražo in železniški m ost pri Trem erjah. Če te naloge ne bi zm ogla, naj ruši pečine na levem bregu Savinje nad železni­ ško progo proti Celju in Z idanem u M ostu. Brigadi so tudi ukazali, naj na poti v noči na 19. junij najprej m inira cesto Bukovžlak — G oričica - Ponikva in železniško progo pri Opo- ki m ed Celjem in Sv. Jurijem (danes Šentjur). Po opravljeni divizijski akciji pa naj bi se ta brigada do 26. ju n ija prem esti­ la na obm očje G raške gore. V štabu divizije so načrtovali, da bo Tom šičeva brigada uničila predor pri Črešnjevcu pri Slo­ venski Bistrici. C elotna akcija je bila velikopotezno zastavlje­ na, saj je štab cone tudi Zidanškovi brigadi ukazal, naj uniči pred o r in železniški nadvoz pri D oliču v noči na 18. junij, ak­ cije na prom etnice pa naj izvedejo Šlandrova brigada in dru­ ge enote.6 5 Bojna pot je Bračičevo brigado po februarski nemški ofenzivi ponovno pripeljala na obm očje Konjiške gore. Tu je bilo zanjo le izhodišče za rušilne akcije na železniško progo in za boje na Svetini ozirom a na Kozjanskem . D ne 18. junija je brigada krenila ob 18. uri iz vasi K am na G ora in se ustavi­ la v D ram ljah. Tu so od terencev dobili štiri konje za prevoz razstreliva, žal p a sta jim dva konja zbežala. Po nadaljevanju p o h o d a so na križišču v Goričici nastavili m ino in neovirano nadaljevali pot čez cesto in železniško progo m ed Sv. Jurijem in Štoram i. Pod tirnice so nam estili mine, učinka pa ni bilo. Pozneje so izvedeli, da je nastavitev m in izdala neka ženska. Nem ci so mine seveda odstranili. 138 Brigada je prišla 19. ju n ija zjutraj v 683 m visoko ležečo vas Svetino. Prem očeno moštvo se je po hišah sušilo in poči­ valo. N a vaškem pokopališču so pokopali političnega kom i­ sarja 2. čete 2. bataljona B ernarda Um eka, ki je podlegel p o ­ škodbam , dobljenim po nesreči. Čez dan so m obilizirali tri novince. Zvečer je šel m inerski vod, s katerim je bil tudi n a­ mestnik kom andanta 1. bataljona poročnik Stane Jenčič, m i­ nirat železniško progo m ed Sv. Jurijem in Štorami. Z elektri­ čnim vžigalnikom so uničili tračnice na treh m estih, na sed­ mih mestih pa so pod tračnice zakopali tem pirane mine, ki so razstrelile progo naslednji dan 20. ju n ija ob 16.30. Tega dne 20. junija ob 11. uri, se je kakih 400 verm anov bližalo Svetini iz dveh smeri. Pratež se je um aknil v bližnjo vas Poznico, medtem ko sta se oba bataljona spopadla s sovražnikovim a kolonam a. Po večurnem boju so partizani odbili verm ane in Nemce ter jih pognali v beg proti Celju. Brigada žrtev ni- imela.6 6 Z a panični beg sovražnikov proti Štoram in Celju navaja politični kom isar F ranta Kom el, da je bil nekaj posebnega in da je napravil borcem veliko veselja. Pred partizanskim ju ri­ šem se je dom enil kom andant M ilenko Knežević z dom ačo godbo na pihala, ki jo je takrat ustanavljal za Kozjanski odred njen kapelnik Ivan Ulaga, da m ora hkrati s partizan­ skim napadom na sovražnika godba zaigrati na vso moč. Ko je Bračičeva brigada jurišala in so verm ani in Nemci brezgla­ vo bežali, je godba na položajih slavila partizansko zmago. To je bil del godbe na pihala, ki je bila septem bra prem ešče­ na iz Kozjanskega odreda v Bračičevo brigado.6 7 T oda bojev 20. ju n ija še ni bilo konec. Okoli 14. ure se je brigada napoti­ la proti Sv. R upertu (danes Breze). Tu sta se z brigado spo­ padli dve koloni Nemcev s približno 250 možmi. Brigada jih je z juriši trikrat pognala v beg, kljub tem u pa niso odnehali. Vselej so se zbrali in ponovno napadli. Boji so trajali do 22. ure, nakar se je brigada um aknila proti Jurkloštru. Nemci so imeli padle in ranjene, partizanska žrtev pa je bil R udolf Klančišar. C elodnevne boje je slikovito opisal tudi referent p ro p a­ gandnega odseka brigade Franc Zajiček. V hudih bojih pri Svetini, je poudaril, se je posebno odlikoval 1. bataljon pod 139 vodstvom kom andanta D ušana Rem iha-D uška. Pojoč so vse čete jurišale na Nemce, ki naj bi imeli 7 mrtvih in H ra n je ­ nih, ter jih pregnale proti Celju. V popoldanskih bojih se je še posebej izkazal politični kom isar 2. čete 1. bataljona Franc Žagar, ki je ustrelil verm anskega oficirja ter zaplenil puško in daljnogled. Tudi v tem boju, ki je trajal vse do 22. ure, je imel sovražnik več m rtvih in ranjenih, končuje Zajiček.6 8 N a pohodu so pred Jurkloštrom brigado prijetno presene­ tila drevesa, ki so bila kot prepreka podrta čez cesto. To je bi­ lo znam enje, da je bila tod blizu na delu partizanska enota. O tem so se km alu prepričali, ko so prišli 21. junija ob osmi uri v Jurklošter, ki ga je osvobodil Kozjanski odred. Brigada se je zavarovala v dve smeri z zasedam i in z m iniranjem ceste. Ob 18.30 se je približevala brigadnim položajem m očnejša nem ška kolona. Z aseda je začela streljati po njej in Nemci so se postopom a um aknili. D ruga nem ška kolona je prišla od Planine in je postavila zasedo 2 km pred Jurkloštrom . Tretja kolona se je približala brigadi po grebenu nad Jurkloštrom , do spopada pa ni prišlo. Ob 22. uri se je brigada prem aknila v vas Polana, kjer so se sešli s Kozjanskim odredom , ki jim je oskrbel hrano za naslednji dan. Štab brigade se je o m orebi­ tnih prihodnjih skupnih nalogah na tem obm očju posvetoval s štabom K ozjanskega odreda, ki sta ga zastopala kom andant M arjan Jerin in Ljubo Jovan-Saša. V noči na 22. junij je poslala brigada m inerski vod na že­ lezniško progo blizu postaje Rimske Toplice. Vod je vodil vodnik iz K ozjanskega odreda. Progo so razstrelili na enem m estu, m ine p a so nastavili na sedm ih mestih. D ejavnost brigade na obm očju Jurkloštra, ki je ta dan šte­ la 182 navzočih borcev in 239 po seznam u, je Nem ce vzne­ m irjala. Zato so poslali na njene položaje pri vasi Polana enoto približno 350 mož. Po Nem cih je začela streljati ob 11. uri brigadna zaseda. B rigada je zasedla Lisco (948 m) in druge vrhove, Nem ci pa so postavili zasedo na Ješivcu (834 m), kjer so imeli tudi težko orožje. Ob 18.30 je brigada krenila v dolino. Nemci so jo na položjih na Lisci skušali pri­ zadeti s težkim m inom etom , kar p a jim zaradi njenega um ika ni uspelo. S spretnim m anevrskim pohodom skozi Lokavce 140 in Sv. M iklavž se je brigada izognila bojem , kot ji je bilo pred dnevi ukazano. Pri Sv. Petru, kam or je prišla 23. junija ob osmi uri, se je utaborila. Pred prem ikom je brigada dobila od Kozjanskega odreda 24 novincev. Čez dan je bila pri Sv. Pe­ tru, njen tabor pa je bil v gradu nad vasjo. Po 18. uri je briga­ da zapustila vas, šla skozi Šibenik, prekoračila progo, kjer je pregnala nem ško patruljo, ki je streljala po brigadi, nato pa šla m imo Sv. Jurija in skozi Goričico do vasi Straža in Spod­ nje Slemene. Sem je prišla zjutraj 24. junija ob 9. uri. Od na­ pornega nočnega pohoda utrujeni borci so čez dan počivali in čistili orožje. Pri bataljonski politični uri so govorili o OF, dom ačini pa so jim gostoljubno postregli s hrano. Iz vasi Straža in Spodnje Slemene je brigada odšla v noči na 25. ju ­ nij in je prišla na K am no G oro ob 6. uri. Borci so čez dan po­ čivali, brigadni krojač jim je izdelal precej kap titovk. R azde­ lili so jim tudi 18 parov čevljev ter blago za hlače in perilo. To so dobili v skladišču Šercerjeve brigade.6 9 Z vrnitvijo na K am no G oro se je končal pohod brigade od 18. do 25. junija, ki ga je ukazal štab 14. divizije. S tem po­ hodom je načrtoval velikopotezno rušilno akcijo predorov, mostov, prog in cest. Štab 4. operativne cone z izidom akcije treh brigad 14. divizije ni bil zadovoljen, vendar je akcijo kljub pom anjkljivostim ocenil kot uspešno. D a je bila Bračičeva brigada pri m iniranjih sam o delno uspešna, smo že povedali. Toda takoj m oram o dodati, da re­ alno ni bilo kaj več pričakovati, če se spom nim o, da je bil njen m inerski vod ustanovljen 12. junija. Tudi glavne naloge, porušiti m ost pri Trem erjah, ni bilo mogoče uresničiti. Štab brigade je poročal, da je šel. obveščevalni center brigade ne­ posredno pred izvedbo naloge v izvidnico in ugotovil, da ču­ va veliki železniški m ost čez Savinjo pri Trem erjah okoli 100 mož, ki so bili oboroženi tudi s štirimi protiletalskim i topovi in z dvem a gorskim a topovom a. Taka sovražnikova utrjenost je odvrnila brigadno vodstvo od poizkusa napada. Ta razlog so pozneje upoštevali tudi v štabu cone. Poudariti pa m ora­ mo, da je bila brigada na tem pohodu uspešna v bojih s so­ vražnikom , v svojem političnem delovanju na terenu, v pove­ zovanju s K ozjanskim odredom , ki mu je odstopila tudi 40 kg razstreliva, prav tako pa tudi v mobilizaciji. 141 V akciji sta bili delno uspešni Tomšičeva brigada pri Zbe- lovem in Šercerjeva brigada pri Lipoglavu in Ločah. Popoln uspeh pa je v noči na 18. junij dosegla Zidanškova brigada s consko zaščito. Pri Zgornjem Doliču je porušila velik železni­ ški viadukt, precej proge in m ost na njej. V iadukta Nemci ni­ so mogli popraviti do konca vojne, kar jim je povzročalo veli­ ke težave v prom etu. Štab cone je bil v oceni akcije treh brigad 14. divizije zelo kritičen, vendar objektiven. M ed drugim je očital štabu divi­ zije, da je brez potrebe poslal Bračičevo brigado v noči na 19. junij najprej rušit cesti Bukovžlak — Ponikva in Celje — Sv. Jurij, nam esto da bi ji že to noč ukazal m inirati m ost pri Tre- m erjah, kar je načrtoval za noč na 20. junij. Upoštevati bi tu­ di m oral, da bo im ela brigada na tako dolgem pohodu že do­ volj težav s prenašanjem razstreliva. Ocenili so tudi, da je bi­ la ta akcija pom em bna izkušnja za m inerje, ki se niso znašli, in za kom andni kader, ki se je prem alo zavzel za njeno boljšo izvedbo. Ugotovili so: »Iz te akcije se bom o naučili, d a je tre­ ba posebno sabotažne akcije m nogo bolje pripraviti kot osta­ le.« Zaključili so, da je pom enila akcija divizije kljub slabi pripravi in izvedbi uspeh, saj je bil na porušenih progah pre­ kinjen prom et za dobre tri tedne.7 0 Povečana dejavnost enot 4. operativne cone, posebno ak­ cije na prom etnice, je v okupatorjevem taboru m očno odjek­ nila. V vojnem dnevniku 18. polka deželnih strelcev najdem o 30. junija tole ugotovitev: »D ejavnost banditov je v prete­ klem mesecu zajela vso Spodnjo Štajersko razen vzhodnega dela in pokazala izrazito ofenzivni z n a č a j. . . Število napa­ dov na progo je doseglo višek. S porušenjem viadukta G. D o­ lič in predora Lipoglav je prom et za dalj časa občutno z a v rt. .. « D alje je še rečeno, da kozjanski partizani gospoda­ rijo po vseh cestah, da je zato odrezanih več čet 649. polka deželnih strelcev in da so m orali v tem prostoru ustaviti pa­ truljiranje. N a koncu je poudarjeno, da jim je na številnih m estih uspelo popraviti razrušene dele železniške proge, niso p a mogli usposobiti predora in viadukta pri Zgornjem D oli­ ču. N a železniški progi Z idani M ost — Kresnice so se čutili Nem ci tako ogrožene, da so nočni prom et do nadaljnjega ustavili.7 1 142 * * * N a začetku drugega poglavja smo opozorili na veliko zmago brigade ob napadu na prem ogovnik Velenje. Brigada si je po nem ški februarski ofenzivi do napada na Velenje že m očno opom ogla, saj je štela 230 navzočih borcev in 250 po seznamu. Svojo vojaško, politično in kulturno dejavnost je potem uspešno širila naprej na Koroško, kjer je pridobila ne­ kaj desetin novih borcev. U spehe so dosegali v spopadih s so­ vražniki, v sabotažnih in rušilnih akcijah in pri m obilizaciji, saj je 7. m aja štela brigada že 282 borcev ozirom a po sezna­ mu 320. T reba pa je vedeti, da je bila približno polovica bor­ cev neoboroženih. Po uspešnem vdoru z izdatno rekvizicijo pri Sv. Lovrencu na Pohorju p a je zaradi hudega poraza sredi m aja na Langersvaldu brigada padla v krizo. Tu je izgubila nekaj vodilnih ljudi in borcev, nekaj je bilo ujetih, nekaj se jih je razbežalo; osip je bil občuten. T oda že 23. m aja se je skupaj z Z idanškovo brigado izkazala v hudem boju v Kotu nad O plotnico. K er je brigada številčno padla na 181 navzo­ čih borcev, s e je m orala še bolj posvetiti mobilizaciji. V napa­ dih na postojanke v Šm artnem pri Slovenj G radcu, v Paki in H udi luknji ni bila uspešna. Svojo vitalnost pa je izkazala v bojih v Završah, ko je odbila prem očnega sovražnika proti H udi luknji, in v G olavabuki, ko je tudi pregnala verm ane in Nem ce v M islinjsko dolino. Stalni boji, akcije, naporni po h o ­ di in prem estitve so zm anjšali njeno številčno stanje. Brigada je štela 10. ju n ija 160 navzočih borcev, po seznam u 218. T oda začetek druge fronte v Franciji in zavezniška pom oč sta spod­ bujevalno vplivali na dvig borbene m orale moštva. Brigada se je ponovno izkazala v napornem pohodu s Pohorja na ob­ močje Slovenskih K onjic in na Kozjansko. Bila je uspešna v rušilnih akcijah na prom etnicah in v spopadih s sovražniko­ vimi enotam i. Številčni osip moštva je izpopolnjevala z novi­ mi borci. Tako je brigada na koncu drugega obdobja bojne poti na Štajerskem štela 179 navzočih borcev, po seznam u pa 244 borcev. Tako d a se je kljub precejšnjim naporom nekoli­ ko okrepila. 143 OPOM BE 1 Povelje štaba 14. divizije z dne 30. 4. 1944 za napad na rudnik Velenje, Zbornik NOV, V I /13, dok. št. 59; Fajdiga, Zidanškova bri­ gada, str. 186—190; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 479. 2 Povelje štaba Bračičeve brigade z dne 30.4. 1944, AINZ, f. 339/IV /2. 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 2. 5. 1944, AINZ, f. 335; poročilo štaba 14. divizije z dne 13.5. 1944; relacija štaba 4. operativne cone z dne 21.5.1944, Zbornik NO V,VI/13, dok. št. 94, 121; poročilo partijskega komiteja 14. divizije z dne 15. 5. 1944, AS; Franc Bobnar-Gedžo, Bračičeva brigada v napadu, Borec, 1954, št. 9, str. 3 6 3 -3 6 5 ; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 4 7 9 -4 8 2 ; Janez Jaklič, Štefan Požar, Jože Telič, Franc Nager- nik, Jože Jakič-Dušan, pričevanja; Ivan Dolničar, Jurij Apšner, izja­ vi, vse v AM NOM . 4 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 1 8 6 -1 8 9 . 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 2. 5. 1944, AINZ, f. 335. 6 Franc Bobnar-Gedžo, Bračičeva brigada v napadu, Borec 1954, št. 9, str. 363 — 365. 7 Hace, Komisarjevi zapiski, II, str. 147, 148. 8 Poročilo štaba 14. divizije z dne 13. 5. 1944; operacijski dnev­ nik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 94, 162; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 482, 483. 9 Poročilo partijskega komiteta 14. divizije z dne 28. 4. 1944, AS; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 201, 723. 1 0 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 485. 1 1 Relacija štaba 4. operativne cone z dne 21. 5. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. 121. 1 2 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 5. 5. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. 71; povelje štaba Bračičeve brigade z dne 3 0 .4.1944; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 2.5.1944, A INZ, f. 339/IV , 3 3 5 /A /3 ; Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 483; Ciril Gregor, Janez Jaklič, pričevanji, AM NOM . 1 3 AINZ, f. 3 3 5 /II/3 . 1 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 3. in 4. 5. 1944, AINZ, f. 335; Ivan Dolničar, pripomba, AMNOM . 1 5 Naredba štaba 14. divizije z dne 3. 5. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. 66; Hace, Komisarjevi zapiski, II, str. 149. 144 1 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 6. 5. 1944, AINZ,f. 335; Jože Krebs, Ciril Gregor, izjavi v AMNOM . 1 7 Navodila štaba 4. operativne cone z dne 4. 5. 1944, AINZ, f. 335/11/5. 1 8 Poročilo štaba 14. divizije z dne 4. 5. 1944, AINZ, f. 335 II/4; poročilo štaba 14. divizije z dne 4. 5. 1944; operacijski dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. 66, 162. 1 9 Dopis štaba 14. divizije z dne 4. 5. 1944, AINZ, f. 335/III/6. 2 0 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 5. 5. 1944 in poročilo štaba 14. divizije z dne 15. 5. 1944, AINZ, f. 335/II/5. 2 1 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 6. in 7. 5. 1944, AINZ, f. 335/A ; kartoteka padlih, AINZ; poročilo štaba 14. divizije z dne 13. 5. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 94; Jože Krebs, Tone Fer­ fila, Franc Nagernik, Anton Anželak-Lado, Ciril Gregor, izjave v AMNOM . 2 2 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 8. in 9. 5. 1944, AINZ, 335/A ; kartoteka padlih, AINZ; poročilo štaba 14. divizije z dne 13. 5. 1944, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 94; Jože Krebs, Franc N a­ gernik, Anton Anželak-Lado, Ciril Gregor, izjave v AMNOM. 2 3 Odredba štaba 14. divizije z dne 8. 5. 1944, Zbornik NOV, VI/13, dok. št. 81. 2 4 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 10., 11., 12. 5. 1944, AINZ, f. 335/3. 2 5 Okrožnica partijskega komiteja 14. divizije z dne 14. maja 1944, AS. 2 6 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 13. in 14. 5. 1944, AINZ, f. 335/A . 2 7 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 14. 5. 1944, AINZ,- f. 33 5 /A /3 . 2 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 17. 5. 1944, AINZ,- f. 335/A ; Operacijski dnevnik; Vidmarjev dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 162, 163; Vinko Žužek, Jože Krebs, Franc Nagernik, izjave v AM NOM . 2 9 Arhiv orožniškega oddelka Marenberg, AINZ. 3 0 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 17., 18., 20.5. 1944, AINZ, f. 335/A ; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, Maribor, 1969, str. 399 (odslej Poslovilna pisma žrtev za svobodo); Jože Jakič-Du- šan, Vinko Žužek, Jože Krebs, Jurij Apšner, Edvard Marušič-Blaž, Jože Antončič-Tomo, Anton Anželak-Lado, Franc Nagernik, Marija Škodnik-Bratina, pričevanja in izjave v AM NOM . 3 1 Poročilo orožniške postaje Ribnica na Pohorju z dne 16. 5. 1944, v arhivu orožniške postaje Marenberg, AINZ. 10 Bračičeva brigada 145 3 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 17. 5. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /A /3 ; Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, Mari­ bor, 1966, str. 190 (odslej Ževart-Terčak, Od vstaje do zmage); kar­ toteka padlih; Edvard Marušič-Blaž, Marija Škodnik-Bratina, priče­ vanje, izjava,vse v AM NOM . Za padlega agenta Karla Reba so podatki v zapisniku o zasliša­ nju nemške agentke Jelice Munda 1945, AM NZRS. Jelica Munda je bila 1946 obsojena na smrt in ustreljena v Ljubljani. 3 3 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, v AM NOM . Jelica Munda, ustreljena 1946 v Ljubljani zaradi delovanja v so­ vražnikovi agenturi med vojno v Bosni in na Štajerskem (zapisnik o zaslišanju Jelice Munda, AM NZRS; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 87, 88, 151, 152). 3 4 Kartoteka borcev Bračičeve brigade; Anton Anželak-Lado, izjava, oboje v AM NOM . 3 5 Odlok štaba 14. divizije z dne 24. 5. 1944, AINZ, f. 335/ III; partijski komite 14. divizije z dne 7. 6. 1944, AS. 3 6 Navodila Glavnega štaba NOV in POS z dne 23. 7. 1944, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 21. 3 7 Poročilo štaba 14. divizije z dne 1.9. 1944, AINZ, f. 334/11; povelje štaba 14. divizije z dne 16. 5. 1944, Zbornik NOV, VI/13, dok. št. 106. 3 8 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 17. in 18. 5. 1944 ter 27. 6. 1944; kronika Bračičeve brigade od 1. 6. do 31. 7. 1944; odred­ bi štaba 14. divizije z dne 18. 5. 1944 in 15. 6. 1944, AINZ, f. 335/11, 335/III; poročilo partijskega biroja 1. bataljona Bračičeve brigade z dne 5. 6. 1944, AS; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 198. 3 9 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 18., 2&., 21. 5. 1944, AINZ, f. 335/A . 4 0 Dnevnik štaba 4. cone; Vidmarjev dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 162, 163; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 23. 5. 1944, A IN Z, f. 33 5 /A /3 . 4 1 Poročilo štaba 14. divizije; Dnevnik štaba 4. cone, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 143, 162; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 24. 5. 1944, A INZ, f. 335/A ; kartoteka padlih, A INZ; kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM ; poročilo partijskega komiteja 14. divizije z dne 27.5.1944, AS; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 207 — 212; Jože Krebs, Franc Nagernik, pričevanji, AMNOM . 4 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 25. 5. 1944, AINZ, f. 335/A ; Vinko Žužek, pričevanje, AM NOM . 4 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 5. 1944, AINZ, f. 335/A . Alojz Štinjek, rojen 13. 6. 1916, Razborca 18, železničar, v NOV 2.2 . 1944, ranjen 23.5. 1944, sprejet v bolnišnico Krn 146 29. 5. 1944, odpuščen 19. 3. 1945 (arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec; odslej AKPM Slovenj Gradec). 4 4 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 212, 213. 4 5 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 27., 28., 29. 5. 1944, AINZ, f. 335/A ; Vidmarjev dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 163. 4 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30. 5. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /A /3 ; Vidmarjev dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 163; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 314 — 316. 4 7 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 31.5. 1944, AINZ, f. 335/A ; operacijski dnevnik, Zbornik NOV, V I/13, dok. št. 162; poročili štaba Bračičeve brigade z dne 24. 6. in 30. 5. 1944; zapisnik o zaslišanju kapetana Herberta Ebstra, AINZ, arhiv OC brigade in divizije; Jaka (Žvan? op. M. F.), V zasedo, članek o zajetju Herberta Ebstra z dne 30. 5. 1944, objavljen v glasilu brigade Juriš št. 1, junija 1944, AINZ; Ignac M iklič-Nace, načelnik OC 14. divizije, izjava o Herbertu Ebstru z dne 3. 10. 1978, AM NOM . 4 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1., 2., 3. in 4. 5. 1944; kronika Bračičeve brigade, AINZ, f. 335/A , 339/IV. Vinko Simončič-Gašper je bil hudo ranjen kot namestnik ko­ mandanta 14. divizije v napadih na Blagovico in Krašnjo v noči na 8. november 1944 ter je ranam podlegel. Po vojni je bil razglašen za narodnega heroja. 4 9 Ivan Kuster je bil agent Abwehra in je bil povezan v Bračiče­ vi brigadi z agentko Jelico Munda, ki so jo odkrili po vojni 1945 in jo obsodili na smrt z ustrelitvijo 1946. Kuster naj bi bil v Bračičevi brigadi najprej borec, pozneje pa namestnik komandirja čete v Šer- cerjevi brigadi. Obveščevalna služba ga ni odkrila (sodni spis Jelice Munda, 1945, Arhiv oružanih snaga Jugoslavije v Beogradu; odslej AOSJ in njen zapisnik o zaslišanju, brez datuma, str. 8, 1945, AMNZRS, kopije v AM NOM ). 5 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 4.6. 1944; poročilo štaba 14. divizije z dne 1.9. 1944, AINZ, f. 335/11, 334/11; poročilo štaba 4. operativne.cone z dne 15.6. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 54; poročilo partijskega komiteja 14. divizije z dne 7. 6. 1944, AS; kronika Bračičeve brigade, AINZ, f. 339/IV ; kartote­ ka borcev Bračičeve brigade, AM NOM ; Franta Komel, Tone Ga­ šper, Franc Nagernik, izjave, Ciril Gregor, Jože Krebs, pričevanji, vse v AM NOM . 5 1 Navodila Glavnega štaba NOV in POS z dne 23. 7. 1944, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 21; poročilo štaba 14. divizije z dne 1.9. 1944, AINZ, f. 334/11. 10' 147 5 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 6. in 7. 6. 1944, AINZ, f. 335/A . 5 3 Zbornik NOV, V I /14, dok. št. 133. 5 4 Jože Krebs, Avgust Stupan, pričevanji, v AM NOM . 5 5 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM . 5 6 Odredba štaba 4. operativne cone z dne 7. 6. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 27. 5 7 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 10. 6. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 36; poročilo Bračičeve brigade z dne 8., 9., 10. in 11.6.1944, AINZ, f. 339/A ; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 228, 229. 5 8 Relacija štaba 4. operativne cone z dne 13. 6. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 48; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 219, 220, 229, 247. 5 9 Poročila štaba Bračičeve brigade 12., 13., in 16. 6. 1944; pove­ lje štaba 14. divizije z dne 15. 6. 1944, AINZ, f. 335/11, 335/III; po­ ročilo političnega komisarja Bračičeve brigade z dne 8. 7. 1944, AS. 6 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15. 6. 1944; imenova­ nje štaba 14. divizije z dne 15. 6. 1944 o postavitvi Milenka Kneževi­ ća; poročilo štaba 14. divizije z dne 17.6. 1944, AINZ, f. 335/11, 335/III, poročilo partijskega komiteja 14. divizije z dne 3. 7. 1944, AS. 6 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 16. 6. 1944, AINZ, f. 335/11. Albin Trampuš, rojen 26.2. 1911 v Zagorju ob Savi, v NOV 14.4.1944, ranjen 3 .6 .1 9 4 4 v Št. Vidu nad Valdekom, poslan 27. 9. 1944 propagandnemu odseku 4. operativne cone (KPM Slo­ venj Gradec). 6 2 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 6. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 54. 6 3 Povelje štaba 14. divizije z dne 24. 5. 1944 štabom brigad; po­ ročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15. 6. 1944, AINZ, f. 335/III. 6 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 18. 6. 1944; kronika Bračičeve brigade, AINZ, f. 335/11, 339/IV. 6 5 Povelje štaba 14. divizije z dne 17.6.1944; relacija štaba 4. operativne cone z dne 13.7. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 62, 120. 6 6 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 19., 20., 21.6. 1944, AINZ, f. 335/11. 6 7 Franta Komel, Ivan Ulaga, izjavi v AM NOM . 6 8 Poročilo propagandnega odseka Bračičeve brigade z dne 2. 7. 1944, AINZ, f. 336/VII. 148 6 9 Poročila štaba Bračičeve brigade od 22. do 26. in 28. 6. 1944; kronika brigade, AINZ, f. 335/11, 339/IV ; Franc Zajiček, Akcije, Juriš, glasilo Bračičeve brigade, julij 1944, št. 2, str. 6, 7, AM NOM . 7 0 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 26. in 28. 6. 1944; kro­ nika brigade, AINZ, f. 335/11, 339/IV ; relacija štaba 4. operativne cone z dne 13. 6. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 120; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 231 —235. 7 1 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 235. 149 3 BOJI IN NAPADI NA ŠIRŠEM OBMOČJU POHORJA, MOBILIZACIJA IN RUŠENJE PROMETNIC (od 26. 6. do 30. 7. 1944) Po napornem in uspešnem bojnem pohodu na obm očje Slovenskih Konjic, Celja in Kozjanskega se je brigada vrača­ la na strateško pom em bno pohorsko obm očje, od koder je 17. ju n ija krenila na pohod. S K am ne G ore je krenila proti večeru 25. junija, šla mimo Slovenskih K onjic, čez Planino do Sv. K unigunde (Gorenje), kjer je ponoči počivala. O d tod je zjutraj 26. junija nadaljeva­ la pohod do A lm ona in K otnika na Skomarju. Po ukazu šta­ ba 14. divizije se je brigada prem aknila v vas Skomarje. Po­ poldne so poslali 20 borcev z operativnim oficirjem Borisom Bitencem -Bojanom na Roglo po strelivo, zvečer pa je šla četa borcev s pom očnikom kom isarja 2. bataljona Francem Požar- jem -A ljošo in z bataljonskim intendantom v Zreče po hrano. Zgodaj zjutraj 27. junija se je brigada prem aknila v Kot. Po­ poldne je nadaljevala pot v K urjo vas. Dne 28. ju n ija je zgo­ daj zjutraj krenila in se ob 8. uri ustavila na Stari G lažuti pri Klančnikovi vili nad Šumikom. O pravili so posvete s četnimi vodstvi, bataljona sta im ela politične ure, zvečer je priredil propagandni odsek divizije za borce miting, na katerem sta bili m ed izvajalci tudi Bračičeva in Tom šičeva brigada. V bri­ gado so ta dan vključili 10 novincev.1 Pomembna zmaga Bračičeve in Tomšičeve brigade pri Klančnikovi vili nad Šumikom N ekdanje naselje steklarjev in gozdnih delavcev Stara G lažuta leži sredi m ogočnih sm rekovih gozdov 1163 m viso­ 151 ko. Jugovzhodno pod naseljem teče proti Rušam z vodo in s slapovi bogat potok Lobnica. N jen tok krasi zlasti slap Šu­ mik, ki ga je slišati daleč naokrog. Prav blizu stoji m ed Staro G lažuto in Šum ikom K lančnikova vila, prostorna dvonad­ stropna stavba z velikim gospodarskim poslopjem . Ta stavba je bila m nogim partizanom dragoceno zatočišče. Tako je bilo tudi 29. ju n ija 1944. V stavbi so bili štabi Bračičeve in Tomši­ čeve brigade, 14. divizije, član štaba cone M atevž H ace in del 2. bataljona Bračičeve brigade. Pri Klančnikovi vili je bil še 2. bataljon Tomšičeve brigade. N jen 1. in 3. bataljon sta bila v gozdu vzhodno od vile, 1. bataljon Bračičeve brigade pa v gozdu zahodno od nje. M atevž Hace, pom očnik političnega kom isarja 4. operativne cone, je imel v Klančnikovi vili z vse­ mi vojaškimi in političnim i starešinam i Bračičeve in Tom šiče­ ve brigade sestanek, na katerem jim je govoril o glavnih zna­ čilnostih narodnoosvobodilnega boja in o pom em bni vlogi vodstvenih kadrov v njem. Borci so m edtem po enotah čistili orožje, oprem o in kaj postorili. T oda štabi niso vedeli, da je že v teku nem ška hajka. Povzročil jo je okupatorjev vohun. Klančnikova vila nad Šumikom na Pohorju. Tu sta Bračičeva in Tomšičeva brigada v hudih spopadih 29. 6. 1944 odbili močne so­ vražnikove enote 152 K adarkoli se je pri Stari Glažuti ali na Klopnem vrhu pojavi­ la partizanska enota, jo je hitel prijavit okupatorju. Tako je tudi prejšnje jutro natančno sporočil, da so enote Bračičeve in Tomšičeve brigade na obm očju Stare Glažute. Operativni štab za boj proti bandam je poslal takoj v hajko planinske lovce in del 922. bataljona deželnih strelcev. Iz dveh čet de­ želnih strelcev so v Trbovljah odbrali 131 najsposobnejših mož z oficirji in podoficirji. Nemci so se odpravili v napad tudi iz Celja, kjer se je ponoči vkrcalo na 16 tovornjakov pre­ cej vojaštva, verjetno gorskih lovcev. S seboj naj bi vozili po partizanskih poročilih tudi dva gorska topa. V Šm artnem na Pohorju so vojake izkrcali in pot nadaljevali peš. M imo do­ mačij, ki so se jih izogibali, jih je vodil dom ačin, ki so ga k te­ mu prisilili. Partizanska obveščevalna služba je ta dan odpo­ vedala, saj ni nihče pričakoval, da se jim bodo Nemci pribli­ ževali po skrivnih poteh po skoraj neobljudenih gozdovih vi­ soko na Pohorju, m edtem ko so obveščevalci zbirali podatke okoli postojank v dolinah.2 Ob 11. uri je pri Kurji vasi sovražnikova enota napadla patruljo 2. bataljona Tomšičeve brigade in jo razbila. Le en član patrulje je prišel do svojega 2. bataljona in opozoril na nevarnost. Ob 15. uri je po Nem cih udarila druga patrulja Tomšičeve brigade in tako opozorila, da je sovražnik od d a­ ljen le približno 500 m. Drugi bataljon Tomšičeve brigade, ki je bil pri Klančnikovi vili, se je razvil v strelce in po njih so odprli napadalci ogenj. Padla sta mitraljezec Alojz Zavo- lovšek in njegov pom očnik Jože Funtek. Oster začetek spo­ p ad a je napovedoval težaven razplet bojev. Drugi bataljon Tomšičeve brigade je potem z jurišem odbil začetni sovražni­ kov napad. Pol 1. bataljona Tomšičeve brigade, ki je bil ju ­ govzhodno od K lančnikove vile, je dobil povelje, da se prebi­ je v jarek pod koto 1154, nato pa udari sovražniku na koti 1150 v hrbet. Tretji bataljon Tomšičeve brigade je bil okrog kote 1154, eno četo pa je poslal za zavarovanje hrbtne strani proti koti 1331. Ob 15.30 se je razvil hud boj na položaju 2. bataljona Tomšičeve brigade, kjer je sovražnik m očno akti­ viral tudi težki m inom et.3 Približno sočasno z enotam i Tomšičeve brigade se je po 15. uri vključila v boj tudi celotna Bračičeva brigada. M ed 153 približevanjem Klančnikovi vili z več strani so Nemci naleteli na zasedo 1. bataljona Bračičeve brigade, ki je po njih takoj udarila. To je bilo opozorilo 1. bataljonu Bračičeve brigade, ki je bil zahodno od K lančnikove vile, da je takoj posegel v boj. V spopad so se hkrati vključili tudi 2. bataljon pri K lan­ čnikovi vili, vsi, ki so bili v njej, po N em cih pa so takrat že streljale tudi druge zasede, patrulje in posam ezniki. Proti šti­ rim skupinam približno 600 m ož se je začel hud boj. Vanj so bili vključeni tudi sovražnikovi težki m inom eti. Takoj po p r­ vih strelih sta »poletela« s 1. bataljonom Bračičeve brigade proti Nem cem , ki so napadali z m itraljezi z roba gozda z za­ hodne smeri, njegov kom andant kapetan D ušan Rem ih-D u- ško in kom andant brigade M ilenko Knežević. »Fantje so n a­ padli kot besni, klici na juriš so odm evali naokoli, nepretrgo­ m a so peli m itraljezi in brzostrelka kom andanta M ilenka . . . Borci so m orali jurišati na sovražnika brez kritja, ki je vse svoje izgube takoj nadom estil z novimi silami.« Tako je ta­ krat zapisal šef propagandnega odseka Franc Zajiček. Izred­ na borbenost je preplavila partizane, ki so jih iz dejanja v de­ jan je vodili kom andanti Knežević, Rem ih in drugi, pri Tom ­ šičevi brigadi p a njen kom andant Vladim ir M išica-M iha s kom andanti, kom isarji in z drugim i jurišniki. V tem nezadrž­ nem m anevrskem prodiranju je 1. bataljon Bračičeve brigade, potem ko je prešel potok Lobnico in drčo pri M alem Šumiku, prišel z levega boka sovražniku za hrbet. V tem času se je na položajih od K lančnikove vile do slapa M ali Šumik uspešno bojeval 2. bataljon Bračičeve brigade, nad njim, proti Bajgo- tu, p a 2. bataljon Tomšičeve brigade. Proti 16. uri so se ogor­ čeni spopadi in boji stopnjevali do vrhunca. D rugi bataljon Tomšičeve brigade je z juriši potisnil sovražnika vse do jarka pri Bajgotu, kjer je padlo precej Nemcev. Začel se je pravi pekel, to d a tomšičevci so m orali kljub sovražnikovem u trdo­ vratnem u odporu, okrepljenem u s težkim m inom etom , vzdr­ žati, dokler ne bo od Tinčeve bajte udaril sovražnikom v hr­ bet 1. bataljon Bračičeve brigade. Sredi bojne vihre je prišlo do prijetnega presenečenja. Za nem ško bojno črto onstran Bajgota se je začel nem adom a oglašati kapetan M ilenko Knežević. To je bila partizanom glavna spodbuda, saj so ta­ koj presodili, da je obkoljevalni m anever Bračičeve brigade 154 uspel. Pod vodstvom legendarnega kom andanta 1. bataljona Rem iha so borci silovito udarili Nem cem v hrbet in razbili njihovo obram bno črto. Prav m alo je m anjkalo, da jim niso zaplenili dveh topov in dveh m inom etov. V sovražnikovih vr­ stah je prišlo do zm ede in naglega um ika proti jugu, kar je bil izjemen uspeh 1. in 2. bataljona Bračičeve ter 2. bataljona Tomšičeve brigade. Ti so sovražnika stisnili pri Bajgotu v vre­ čast položaj, ga tu razbili in ga prisilili k um iku. Začel se je pregon um ikajočih se poražencev, ki jim je dodatni udarec povzročila četa 1. bataljona Tomšičeve brigade poročnika Franca Pakerja-Vida. Z nenadnim napadom v hrbet jih je presekala na dvoje. Ena skupina Nem cev je iskala rešitev proti severu, pri tem pa je naletela na mitraljeze 3. bataljona Tomšičeve brigade, ki so jo vrnili nazaj v pohodno kolono. Sedaj se je nem ški um ik sprem enil v panični beg. Bataljoni so jih gonili še kakih 5 km proti Kurji vasi. Obveščevalci so pozneje izvedeli, da so se nekatere sovražnikove skupine vra­ čale v postojanke še tri dni.4 Ob um iku so imeli sovražniki precejšnje izgube, prihajalo pa je tudi do spopadov m oža na moža. Lado M ihelič, kom an­ dir m inerskega voda Bračičeve brigade, se je znašel pred Nem cem s pravkar izpraznjenim m itraljezom . K er ni bilo več časa za polnjenje s strelivom, je M ihelič naglo obrnil m itra­ ljez in je z njegovim kopitom obračunal s sovražnikom. V ne­ posrednih spopadih so si borci pom agali tudi z bom bam i. N a begu do Kurje vasi so Nemci odm etavali nahrbtnike, strelivo, oprem o in nekaj kosov orožja. Sreča je bila v pregonu N em ­ cev posebej naklonjena kom andirju 2. čete 1. bataljona Jože­ tu Stanku. Delček sekunde poprej je ustrelil iz neposredne bližine na nem škega oficirja, ki je tudi že imel prst na peteli­ nu svoje brzostrelke. Ko pa se je Jože Stanko vračal s svojo četo z juriša, je iz grm a s puško izbezal postavnega sovražni­ ka, ki se je z glavo zaril v zemljo, da bi si m orda tako rešil ži­ vljenje. Zm aga proti zagrizenem u sovražniku p a je terjala tudi žr­ tve. Padel je priljubljeni kom andant 1. bataljona D ušan Re- m ih-D uško, ru d ar iz Kočevja, predvojni skojevec, ki je bil po vojni zaradi junaštva in uspešnega vodenja enot v bojih raz­ glašen za narodnega heroja. Enaindvajsetletni R euf Zupče- 155 Kapetan Dušan Remih-Duško, komandant 1. bataljona, narodni heroj, padel nad Šumikom na Pohorju 29. 6. 1944 vic, dijak iz M ostarja, pohodnik, ki je kom aj prišel iz Šercer­ jeve brigade, kjer je bil politični kom isar 3. čete 2. bataljona in je bil predviden za pom očnika kom isarja 2. bataljona Bra­ čičeve brigade, Aleks Lepener, km et iz Završ pri M islinji, je bil pom očnik m itraljezca. Junaško je končal svoj poslednji boj tudi neustrašni, priljubljeni in razgledani pom očnik poli­ tičnega kom isarja brigade, predvojni skojevec Ferdinand Se- dej-N ande, triindvajsetletni študent iz Ljubljane. Sedej se je ob začetku sovražnikovega nap ad a um aknil iz Klančnikove 156 vile z drugim i na položaje, potem pa se je kljub svarilom M a­ tevža Haceta, Ivana Kovačiča-Efenke in drugih m ed strelja­ njem vrnil v vilo, kjer je reševal hrano in drugo, kar so pustili ob um iku. Čez nekaj časa so ga opazili, ko je zapuščal vilo z vrečo na rami. Ustavil se je pri zahodnem vogalu stavbe in začel z daljnogledom opazovati gozdne robove proti Bajgotu. T akrat je počil osam ljen strel in N ande se je sm rtno zadet v srce zgrudil. M atevž Hace je zapisal, da so s padcem N ande­ ta Sedeja izgubili enega najsposobnejših političnih kom isar­ jev 14. divizije. Ranjencev je bilo m alo in tudi podatki o njih so skrom ni. Jože Antončič-Tom o, ekonom štaba Bračičeve brigade, je ob napadu na Klančnikovo vilo zbežal iz nje skozi okno in je bil nato v boju pod vilo v jarku ranjen v desno roko. V več partizanskih poročilih preberem o, da so hudi boji trajali do 19. ure in da je imel sovražnik precej mrtvih in ra­ njenih ter dva zajeta. K er sta se obnašala sovražno, so ju ob­ sodili na sm rt z ustrelitvijo. Štab 3. bataljona Tomšičeve brigade marca 1944: Stane Režen, Jože Snoj-Piki, Ferdinand Sedej-Nande, Viktor Cvelbar-Stane (slednja pozneje v Bračičevi brigadi), Jože Škufca. Sedej je padel pri Klančnikovi vili na Pohorju 29. 6. 1944 157 Bračičeva brigada je zaplenila 3 puške, 3 zaboje šaržerjev za m itraljez, m itraljez zbrojevko s 600 naboji, 2 zaboja m in za težki m inom et, 10 bom b in precej oprem e. Dve puški in pre­ cej streliva je zaplenila tudi Tomšičeva brigada. N jene žrtve so bile: dva padla in trije ranjeni. Ob koncu želim o poudariti, d a je šlo v bojih pri Stari G la­ žuti za spopade dveh m očnih nasprotnikov. Sovražnikove šti­ ri čete s četo težkega orožja naj bi štele prek 600 mož, oboro­ ženih z 32 puškom itraljezi, dvem a težkim a m itraljezom a, dve­ m a težkim a in dvem a lahkim a m inom etom a ter dvem a to p o ­ vom a, m edtem ko je bilo v petih partizanskih bataljonih in drugih enotah v bojih skupno nekaj nad 500 borcev. Bleščeča zm aga pri Stari G lažuti proti planinskim lovcem in deželnim strelcem je še posebej pom em bna zato, ker so partizani pre­ m agali in razbili številčno m očnejšega in najsodobneje obo­ roženega sovražnika. U speh pa je vsekakor treba pripisati tu ­ di manevrski sposobnosti in spretno usklajenem u boju parti­ zanskega vodstva. V spom in na ostre boje je v bližini K lančnikove vile v goz­ du vklesano besedilo v živo skalo. N a šest padlih borcev pa spom inja šest osm erokotnih granitnih kamnov. Zvečer so se Bračičeva in Tom šičeva brigada ter štab 14. divizije prem aknili v stari partizanski tabor Brv pri Pesku, kam or so prišli dopoldne 30. junija. N a poti k Brvi se jim je pridružil še Pohorski odred.5 O pisani boji na obm očju Šum ika in Stare G lažute niso bi­ li le naključna enodnevna hajka. OC 14. divizije je 5. julija 1944 poročal, da je sovražnik z m očjo približno 600 m ož haj- kal 28. junija 1944 (pravilno 29. 6. 1944, op. M. F.) iz smeri Ruš do Šum ika in Stare G lažute, kjer p a je bil odbit. Druga kolona približno enake moči je naslednji dan (pravilno 1. ju ­ lija 1944 op. M. F.) poškodovala K lančnikovo vilo. Prihajala je po isti poti ter se je um aknila v Šm artno na Pohorju. Tretja enota podobne moči je hajkala od 1. julija od O plotnice prek H udega vrha, Peska, Rogle in Senjorjevega dom a do Ribnice na Pohorju, kam or je prišla 4. ju lija in je tu prespala. Poroči­ lo se končuje s podatkom , da so Nemci v tej hajki 2. julija 1944 ujeli pri H udem vrhu štiri partizanske kurirje. V opera­ cijskem dnevniku štaba 4. operativne cone najdem o podatek, 158 da je šel sovražnik v napad k Stari G lažuti 29. ju n ija iz ju ­ govzhodne smeri, od K urje vasi. To pa le dopolnjuje druga poročila in vire, da je sovražnik hajkal v teh dneh iz več sm e­ ri. Dalje je zanim ivo poročilo v istem dnevniku pri Pohor­ skem odredu za 1. julij 1944. Tam m ed drugim piše, da se je 1. julija pridružila Pohorskem u odredu (in drugim enotam , op. M. F.) pri Brvi tudi podoficirska šola 4. operativne cone s predavatelji in slušatelji, skupno 46 ljudi, ter da so ob 12. uri slišali m očno streljanje m inometov. Popoldne pa so obvešče­ valci poročali, da so Nemci napadli prazno K lančnikovo vilo in jo z m inom eti delno porušili (precej poškodovali; op. oskrbnika Srečka Podlesnika). Po obstreljevanju so vdrli v vilo ter odnesli iz nje vso Podlesnikovo oprem o. Isti dan so Nem ci vdrli v eno Bajgotovih koč ter oropali v njej bivajočo starko. Zvečer so Nemci za Bajgotom po krajšem spopadu razhajkali dve desetini Pohorskega odreda, ki sta zašli v nji­ hovo m očno zasedo. Vsi ti podatki nam potrjujejo, da so Nemci ob koncu ju n ija in v začetku julija hajkali po Pohorju z močnejšim i enotam i, kot je poročal OC 14. divizije.6 Po odm oru v taboru Brv pri Pesku je bilo po počitku 30. ju n ija dokaj delavno. Z aradi padlih tovarišev je bilo po­ trebno njihova m esta nadom estiti z drugimi. Tako so začasno postavili za pom očnika političnega kom isarja brigade petind­ vajsetletnega prvoborca, študenta iz Ljubljane, Petra M enda- ša-Iztoka, člana političnega oddelka 14. divizije, za kom an­ danta 1. bataljona triindvajsetletnega poročnika M irka Besla- ča, prvoborca iz vasi D oljani pri Bihaću, ki je bil poprej n a­ m estnik kom andanta bataljona v Šercerjevi brigadi, za pom o­ čnico političnega kom isarja 1. bataljona dvaindvajsetletno Jožefo K ordiš-Pepco, za nam estnika kom andanta 2. bataljo­ na dvajsetletnega Jožeta Kisovca-D ušana. Iz kadrovskih do­ kum entov je m ogoče ugotoviti, da je že proti koncu junija 1944 opravljal dolžnost pom očnika političnega kom isarja 2. bataljona nam esto Anice Škarja-Špele dvajsetletni Franc Požar-Aljoša. Vsi so bili stari partizani in preizkušeni p o h o d ­ niki ter uspešni starešine.7 V brigadi so se 30. ju n ija razveselili okrepitve — sedem ­ najstih novincev, ki so jih razdelili v bataljona. Z zadnjim i okrepitvam i si je brigada številčno že nekoliko opom ogla, saj 159 je im ela 201 navzočega borca po seznam u pa 271. Ta d a n je o disciplini v bojih, na pohodu in v taboru brigadi govoril na­ m estnik kom andanta brigade kapetan Jože Jakič-D ušan, o političnih razm erah dom a in v svetu politični kom isar briga­ de F ranta K om el, z novinci se je pogovoril pom očnik politi­ čnega kom isarja Peter M endaš-Iztok. O pravili pa so še sesta­ nek z vsemi političnim i kom isarji in pom očniki komisarjev, ki sta m u prisostvovala sekretarja političnega oddelka cone in divizije M atevž H ace ter M iha Čerin-Aleš.8 V juniju je im ela brigada 9 neprem ičnih ranjencev, ki so jih oddali v bolnišnico, in 5 lažjih ranjencev, skupaj 14, m ed­ tem ko je padlo 9 borcev. Zaradi številnih prem ikov in slabe­ ga vrem ena je bila večina borcev precej izčrpana. Z ato so po­ stali mnogi proti boleznim m anj odporni. Sanitetni referent brigade V ladim ir Kravos je pregledal 52 tovarišev. Zaradi obolelosti so začasno odpustili 9 m obilizirancev, enega pa kot nesposobnega. Prevladovale so bolezni dihalnega in pre­ bavnega trakta ter revme. H rana je bila večkrat neredna in nezadostna. Z aradi težkih pogojev se je po enotah poslabšala higiena, povečala se je ušivost. Po enotah je prim anjkovalo obutve, oblačil, zdravil in sanitetnega m ateriala. Šef sanitet­ nega odseka 14. divizije dr. Jože Benigar je imel dva stroko­ vna sestanka s sanitetnim osebjem brigade, enega s štabom brigade, sanitetni referent brigade je imel tri strokovne se­ stanke z bolničarji, bataljonska bolničarja pa sta im ela dva sestanka s četnim i bolničarji. Brigada je im ela 1. julija 1944 naslednje bolničarsko osebje: bataljonska bolničarka 1. bata­ ljona je bila G erda D ruker-Kožem jakin, bolničarka l.č e te K atica Zupančič-M ithans, bolničar 2. čete Rafael Cerkovnik. Bataljonski bolničar 2. bataljona je bil Ivan Andrejc-Vanč, bolničar 1. čete Janez Visočnik, bolničarka 2. čete Anica Ra- doš.9 Brigada je bila s štabom divizije pri Brvi še 1. in 2. julija. O ba dneva so se borci in starešine vojaško in politično okre­ pljeno izobraževali. Prvega julija je šlo 14 tovarišev na tečaj k Pohorskem u odredu, pri katerem je bila podoficirska šola 4. operativne cone. D ne 3. ju lija je brigada zgodaj zjutraj krenila s štabom di­ vizije proti severu. Ob 7. uri je prišla do km etije Bezjak nad 160 Sv. Lovrencem na Pohorju. O d tod je šla na jugozahod na Planinko. Z njimi je bil tudi Pohorski odred. Okrog poldneva je bilo slišati od Peska m očno m itraljiranje. To je bil spopad odredovih in nem ških patrulj. Popoldne so obveščevalci spo­ ročili, da je nem ška enota, ki je 1. julija poškodovala Klan- čnikovo vilo, sedaj na Rogli. Ta enota se je 4. julija um aknila v Ribnico na Pohorju in šla 5. julija zopet v hajko na obm oč­ je Velike K ope. Zvečer so krenili štab divizije, Bračičeva bri­ gada in Pohorski odred na daljši pohod in se ponoči ustavili m ed Peskom in K lopnim vrhom . Tu so pustili pri štabu divi­ zije 23 neoboroženih borcev in ranjencev. M ed njimi je bilo 7 ranjencev iz Tomšičeve brigade. Z njimi je ostal poročnik Boris Bitenc-Bojan. D ne 4. julija se je brigada popoldne pre­ m aknila do Planine pod Sv. trem i kralji.1 0 Miniranje proge, uničenje tovarne v Zgornji Bistrici, mobilizacija S prem estitvijo na vzhodno Pohorje si je brigada ustvarila boljše pogoje za okrepljeno vojaško, politično, diverzantsko in m obilizacijsko dejavnost na jugovzhodnih obronkih Po­ horja ter na glavni prom etni žili M aribor—Celje. To je bilo tudi skladno s povelji in sm ernicam i, ki jih je prejem ala od štaba 14. divizije. M oštvo je 4. julija proti večeru počivalo na Planini pri Grehovi km etiji in pri bližnjih km etijah. Ta dan sta šla na D olenjsko na skojevski tečaj Ladislav K ošir-M atija, sekretar brigadnega komi.teja ZKM S (SKOJ), in Vera Bavdaž-Nuša, sekretarka ZK M S 1. bataljona. S Planine je v noči na 5. julij krenil na železniško progo m inerski vod, k ije ta dan štel že 17 minerjev. M ed Slovensko Bistrico in Poljčanam i je razstrelil progo na petih mestih. N a um iku čez cesto je nem ška patrulja streljala po m inerjih in jim nekaj časa sledila, vendar brez uspeha. Prom et je bil zara­ di uničenih 75 m proge prekinjen za 8 u r.1 1 Iste noči je šla če­ ta 2. bataljona s političnim kom isarjem bataljona M arkom 11 Bračičeva brigada 161 K ukcem -R okom in s kapetanom Jožetom Jakičem -D ušanom v rekvizicijo v Zg. Bistrico, kjer je za okupatorjevo vojno in­ dustrijo in za druge potrebe nacistov veliko proizvajala tovar­ na kovinskih izdelkov. Tovarno bakrenih izdelkov Mettal- werke Zugm ayer in G ruber so partizani poskušali zažgati, vendar jim to ni uspelo. V vasi se je četa spopadla z nemško patruljo. Ta se je pripeljala s kolesi iz Slovenske Bistrice. Par­ tizani so ubili 2 nem ška vojaka, m edtem ko je na partizanski strani padel nam estnik kom andirja 2. čete 1. bataljona M ar­ tin Kastelic iz Velike Račne pri G rosupljem , kočevski rudar. R anjenega pom očnika m itraljezca iz 1. čete 2. bataljona, do­ m a s K ozjanskega, pa so sovražniki ujeli. Zaseženi precejšnji plen moke, sladkorja, v elik a tobaka in cigaret ter nekaj obla­ čil so partizani srečno odpeljali, spotom a pa so mobilizirali 4 novince.1 2 D ne 5. julija je brigada na starih položajih okoli domačije G reh zaradi netočnih obvestil ves dan pričakovala nemške enote, ki p a jih ni bilo. N aslednji dan 6. julija je bila brigada na istih položajih. D opoldne so imeli vojaške, popoldne pa politične ure. N a slednjih so govorili o AVNOJ-u in o N acio­ nalnem kom iteju osvoboditve Jugoslavije (NK OJ). Novince so seznanjali z OF. Četa 2. bataljona, ki je šla po hrano, je pripeljala 9 novincev. Zvečer se je brigada prem estila k do­ m ačiji Pevec nad Šm artnim na P ohorju.1 3 V noči na 7. julij sta šla v drzno akcijo m inerski vod in bojna patrulja brigade, skupno okoli 30 mož. Vodil jo je po­ gum ni nam estnik kom andanta 1. bataljona Stane Jenčič. N ji­ hova naloga je bila uničiti tovarno M ettalw erke Zugm ayer in G ruber v Zgornji Bistrici (sedaj Im pol). Tovarno je varovala posadka približno 80 vojakov in policistov. V njej je podnevi delalo okoli 330, ponoči pa okoli 80 delavcev. Toda to noč ni bilo tako. Nem ci so poklicali okoli 60 delavcev v Slovensko Bistrico in jih tam stražili. V tovarni je tako delalo le 15 do 20 delavcev. Starešine in borci, zlasti napadalne skupine, so bili v dilem i, ali bodo uspeli v zahtevni nalogi, ki ji četa 2. bata­ ljona v noči na 5. julij ni bila kos. Začetek je bil obetaven. Tovarni so se približali m imo sovražnikovih patrulj, potem pa jim je uspel vdor v tovarno na mestu, kjer ni bilo stražarja. V tovarni so prijeli čuvaja, ki bi sicer m oral o partizanskem 162 napadu takoj obvestiti po telefonu ali z raketo nem ške vojake v bunkerjih okoli tovarne in skupino osm ih na strehi ozirom a v stolpu nad tovarno. Delavce so pozvali, naj zapustijo tovar­ no, sicer bodo zleteli ob m iniranju v zrak, ali pa naj gredo z njimi v brigado. Delavci jih niso ubogali. Nekaj se jih je po­ skrilo okoli strojev, dva pa sta napadla neoboroženega bolni­ čarja Visočnika in kričala: »D ržite kom unista!« T oda Viso­ čnik je bil spretnejši in se jim a je iztrgal iz rok ter se je še pra­ vi čas um aknil iz tovarne, saj je bila tovarna m edtem že pri­ pravljena za m iniranje. Pod glavne stroje so minerji nam estili okoli 40 kg razstreliva in prižgali vžigalno vrvico. Z aradi kri­ čanja delavcev so nekaj pred eksplozijo pridrveli nemški vo­ jaki in hoteli preprečiti um ik minerjev. Prišlo je do oboje­ stranskega streljanja. V preboju iz tovarne je kom andir čete Ivan Pust ustrelil Nemca. Partizani so se um aknili brez žrtev zadnji trenutek. Ko so se nekoliko oddaljili, je strahotno za­ donelo. Eksplozija je bila silovita. Deli uničenih strojev so z deli zidov in s posadko osm ih vojakov v stolpu zleteli v zrak. Zrušil se je tovarniški dim nik, streha pa se je v hipu sesedla. Štab brigade je ob koncu poročal, da so imeli Nemci v tovar­ ni 9 m rtvih, v zasedi pa 2 m rtva, skupaj 11 mrtvih ter več ra­ njenih. M enil je še, d a je bilo nekaj žrtev tudi m ed delavci, ki so nastopili z Nemci proti partizanom . Štab Bračičeve briga­ de je štabu 14. divizije predlagal, da izreče pohvalo za po­ gum no in uspešno izvedeno akcijo v Zg. Bistrici poročniku Stanetu Jenčiču, Ivanu Pustu, kom andirju m inerskega voda Ladu M iheliču, vodniku v m inerskem vodu Štefanu Požarju, vodniku iz 1. čete 2. bataljona Francu Lovšetu in m inerju An­ tonu Žnidaršiču. Štab 14. divizije je 13. julija 1944 izdal pisno pohvalo in priznanje vsem navedenim predlaganim posam eznikom in vsem borcem brigade, ki so se v tej uspešni akciji izkazali.1 4 Za akcijo v Zg. Bistrici m oram o reči, da je bila resnično drzna, saj jo je partizanska enota izvedla kljub m očnem u vo­ jaškem u zavarovanju v tovarni in okoli nje in tako rekoč vpri­ čo vselej številčno m očne sovražnikove postojanke v Sloven­ ski Bistrici. Partizanski uspeh je odm eval zlasti v partizanskih poročilih. V julijski številki glasila Bračičeve brigade Juriš so trije udeleženci tega pom em bnega vojaškega dogodka leta ii» 163 1944 zapisali nekatere zanim ivosti. Lado M ihelič piše, da se jim je zdelo ob prihodu k tovarni sumljivo, ker je bilo okoli nje vse nenavadno m očno razsvetljeno. Zato sta s poročni­ kom Stanetom ukazala kom andirju Ivanu Pustu postaviti tri zasede na tri ceste, ki vodijo k tovarni. Potem se je napadalna skupina približala tovarni »po m ačje«. Samo nekaj skokov in že so bili pri telefonistu, ki mu je poročnik Stane ukazal: »Roke kvišku!« V hipu so potrgali telefonske žice in od dru­ gega delavca izvedeli, kje so utrjeni sovražnikovi vojaki. M i­ helič je v največji naglici pokazal trem minerjem , katere stro­ je naj m inirajo. Partizani so se zavedali, da bodo Nemci vsak trenutek sprožili alarm . A nton Žnidaršič je prižgal vžigalno vrvico in m inerji so odhiteli iz tovarne. Za njimi se je oglasil rafal šarca iz stolpa, to d a prepozno. Že se je zasvetilo in m o­ čno zagrmelo. Pod naslovom Pri tovarni je nepodpisani m itraljezec sli­ kovito opisal, kako je njegova zaseda udarila po Nem cih, ki so hiteli iz Slovenske Bistrice na pom oč v Zg. Bistrico. Pri tem so imeli najm anj 2 m rtva, ki sta bila žrtvi njegovega mi­ traljeza. Pod naslovom Bolničar m obilizira je neznani avtor opisal, kako je hotel pogum ni bolničar Visočnik ob vdoru v tovarno prispevati svoj delež k večjemu uspehu akcije. Stopil je k skupini delavcev z vabilom , naj gredo z njim v brigado. V endar se je zmotil. Planili so po njem in vpili »D ržite kom u­ nista!« Iskali so vrv, da bi ga zvezali. K er je bil brez orožja, se jih je z m očnim i sunki in udarci kom aj rešil, ob počitku v Tinju pa je m odroval: »Če se nam ne bi tako m udilo, bi goto­ vo pripeljal tista izdajalska dedca, tako p a sta že tam prejela kazen za svoje služenje okupatorju.«1 5 D opoldne 7. julija se je iz uspešne m obilizacije vrnil 1. bataljon. N ovince je pridobil na obm očju Jurišne vasi, Pre- bukovja in Polskave. V Bojtini nad Šm artnim se je sešel z 2. bataljonom , ki je z delom enot tudi mobiliziral. Skupno so ta dan pripeljali 46 novincev. Poročali so, da so mobiliziranci dobri fantje, saj so se odzvali m obilizaciji prostovoljno, ter da so m orali sam o enega pripeljati z uradnim ukazom . Skoraj vsi so izrazili željo, da bi dobili čim prej orožje. Z novinci so že ta dan izvedli praktično vojaško uro, ki so ji z zanim anjem 164 sledili. Sicer pa je po enotah teklo ustaljeno vojaško in politi­ čno delo. Pri slednjem so obravnavali tem eljne točke OF. Štab Bračičeve brigade je 7. julija pisal štabu 14. divizije, naj mu pošlje čimprej zavezniško orožje, če je seveda že pri­ spelo. N avedel je, da nujno potrebuje najm anj 100 pušk, 5 puškom itraljezov, 3 do 4 m inom ete in nekaj brzostrelk. To 1944 165 naj bi pozneje prevzel operativni oficir brigade Boris Bitenc- Bojan, ki je potem nanj čakal s skupino borcev pri štabu divi­ zije in je vse skupaj pripeljal do Pevca nad Šm artnim , kjer je bila brigada.1 6 D ne 8. ju lija je bila brigada še vedno pri Pevcu nad Šm ar­ tnim . Po enotah so imeli načrtovano vojaško in politično de­ lo. Zlasti so se posvečali vzgoji in izobrazbi novincev, ki so se z zanim anjem naglo vključevali v vojaško, politično in kutur- no-prosvetno življenje brigade. Ta dan je politični kom isar F ranta Kom el nadrejenim po­ slal obsežno poročilo za čas od 26. junija do 8. julija 1944, v katerem je obravnaval politično in kulturno-propagandno delo v brigadi in m ed prebivalstvom , sodelovanje z organi ljudske oblasti, s političnim i organizacijam i na terenu, poro­ čal o vprašanjih kadrov, m obilizirancev, discipline in borbe­ ne m orale. Pri propagandno-kulturnem delu je m ed drugim navedel, da brigada nim a svoje tehnike, pač p a uporablja teh­ niko propagandnega odseka 14. divizije ter da že izdajajo bri- gadno glasilo, m esečnik Juriš, katerega prva številka je izšla ju n ija 1944. O m enil je, da izhaja v brigadi tudi skojevsko gla­ silo M ladi borec, da im a vsak bataljon svoj pevski zbor, v 2. bataljonu p a so ustanovili tudi pevski kvartet. D a bi učin­ koviteje delovali na terenu, so izvedli v več vaseh napisne ak­ cije. V zadnjih dneh so to storili v Zg. Bistrici, Zg. Polskavi in n a V rholah. Ob tej priložnosti so delili in raztresli tudi večje in m anjše letake. Tako so bili v tem času dobro povezani s prebivalci od Slovenskih K onjic do Zg. Polskave. S predstav­ niki ljudske oblasti pa so se zlasti zaradi m obilizacije in pre­ h rane najbolj povezovale brigadne patrulje in enote, ki so iz­ vajale te in podobne naloge. Za prebivalce m ed O plotnico in Slovensko Bistrico je kom isar zapisal, d a so partizansko m o­ bilizacijo dobro sprejeli. N ap ad delavcev v tovarni v Zg. Bi­ strici na bolničarja Visočnika, ki jih je hotel m obilizirati, pa je obsodil. Z aradi neuspele m obilizacije v središču Zg. Pol­ skave je pristavil, da im ajo ljudje zunaj večjih vasi ali trgov večje razum evanje za osvobodilni boj ter da so s partizani do­ b ri.1 7 K ot dopolnilo kom isarjevem u poročilu navajam o, da je izšla prva številka m esečnika Bračičeve brigade M ladi borec 1. aprila, druga številka 1. m aja, o izidu tretje številke pa je poročalo glasilo Štajerski kurir dne 7. julija 1944. D ruga šte­ vilka Juriša je izšla konec julija, tretja pa konec avgusta 1944. Glasili M ladi borec in Juriš sta znatno prispevali k razvijanju kulturne dejavnosti v brigadi. Prispevki v teh glasilih so po- Naslovna stran glasila Mladi borec, št. 2, izšlo 1. 5. 1944 pestrili in duhovno lajšali življenje borcev, ki so bili obrem e­ njeni z vojaškim i in drugim i težavami. V tistih časih so glasila odigrala pom em bno vlogo. Njihovim avtorjem gre vse pri­ znanje, da so poleg številnih nalog zmogli v velikih težavah pripravljati in izdajati tudi razm erom a kakovostna ter vsebin­ sko zanim iva glasila.1 8 Oskrbovalni akciji na Zgornji Polskavi in v Oplotnici, mobilizacija Od Pevca se je brigada 8. julija zvečer prem estila k bližnji km etiji Lepej pod Kurjo vasjo. K m alu po nastanitvi je krenil del brigade v rekvizicijo in m obilizacijo v Zg. Polskavo. Z borci sta šla tudi kom andant brigade M ilenko Knežević in nam estnik kom andanta 14. divizije Ivan Kovačič-Efenka. E nota se je iz uspešne akcije vrnila 9. julija popoldne. S seboj je na treh vozeh pripeljala 800 kg usnja iz Cerarjeve tovarne in na petih vozeh predvsem sladkorja, m oke in m akaronov. U snje in podplate so pripravili za transport v delavnice za iz­ delavo obutve. Iz šole so odnesli šapirograf, ki so ga nam enili za ustanovitev lastne razm noževalne tiskarske tehnike. Precej zaseženega papirja so sklenili poslati diviziji. Z mobilizacijo niso bili zadovoljni, saj so pripeljali sam o 8 novincev, med katerim i so bili trije Čehi, ki so pobegnili iz Nemčije. Proti večeru sta se vrnili v brigado mobilizacijski patrulji, ki s ta ju vodila politična kom isarja 1. bataljona M atija Bauer in pom očnik kom isarja 2. čete 2. bataljona Jože Pečnik. Z uspehom patrulj so bili zadovoljni, saj sta pripeljali precej novincev, za katere so ocenili, da so dobri in da si želijo samo orožja. V času julijskih m obilizacijskih akcij je več patrulj vo­ dil po m nogih vaseh slovenskobistriškega obm očja tudi borec brigade Avgust Stupan, dom ačin z Vrhol. Številčno stanje borcev brigade, ki je stalno nihalo, se je ta dan zopet povzpelo na 209 navzočih borcev in 302 po se­ znam u. Pri tem p a so v poročilu navedli, da k današnjem u 168 Brigadni intendant 1944/45 Franc Vesel (desno). Njegova pomočni­ ka Ivan Petkovšek (v sredini) in soborec številčnem u stanju niso še dodali novincev, ki so se jim pri­ družili danes. Tako je bilo ta dan številčno stanje še za nekaj desetin večje, ozirom a blizu 250 navzočih. Pri svoji m obiliza­ cijski vnemi se je štab Bračičeve brigade nekoliko hudoval na Pohorski odred, ki jim je »pred nosom « odpeljal nekaj no­ vincev iz m ariborske okolice. M enili so, da je bilo določeno m obilizacijsko obm očje za Pohorski odred od Fale do M ari­ bora. Posebej so om enili prihod nem škega podoficirja, letal­ skega m ehanika v brigado. Z njim je prišla tudi neka N em ka iz M aribora, ki je znala delno slovensko. 169 Popoldne je bila na naglem pohodu iz Slovenske Bistrice kolona približno 80 policistov. Šla je prek Sv. Treh kraljev, m imo Lepeja, blizu Bračičeve brigade in se skozi Jurišno vas vrnila v Slovensko Bistrico. N ekoliko pozneje je preletala isto obm očje »štorklja« in brezciljno m itraljirala. Pa še nekaj se je ta dan zgodilo nepredvidenega, kar bi lahko bilo usod­ no za junaškega nam estnika kom andanta divizije Ivana Ko- vačiča-Efenka. Okrog 19. ure se je razvnela huda nevihta in strela je udarila v sm reko, blizu katere je ležal m ajor Efenka. M oč strele ga je vrgla v neke deske, kjer je obležal nezave­ sten. Priskočili so mu na pom oč in ga uspeli čez nekaj časa prebuditi. Videti je bilo dobro, toda Efenka je čutil in prena­ šal negativne posledice električnega šoka vse do smrti. Strela je ožgala še borca, ki je bil v bližini. Tudi njem u so takoj po­ m agali, intendantom pa je ubila enega od volov, ki so jih vo­ dili v brigado.1 9 K m alu potem , ko je dr.Jože Benigar s sodelavci prebudil z naglo intervencijo iz nezavesti m ajorja Efenka, ki je bil še precej časa om otičen in očitno hudo prizadet, se je zgodil še drug neprijeten pripetljaj. Nemci so od daleč streljali in osam ljena tavajoča krogla je zadela v kom olec leve roke poli­ tičnega kom isarja 14. divizije D ragom irja Benčiča-Brkina. To je bilo blizu kraja, kjer je strela razcefrala sm reko in prizade­ la m ajorja Efenka ter borca. K er je ostala krogla v kom olcu kom isarja Brkina, se je dr. Benigar odločil za takojšnjo ope­ racijo. V m ajhnem šotoru je držal v roki svečo kom isarjev sprem ljevalec Jože Zbašnik, dr. Benigar pa je km alu odstra­ nil zoprno kroglo, zaradi katere ranjenec ni mogel pregibati roke. Pri um iku na Roglo k štabu divizije so politični kom isar Brkin, Zbašnik in Jože Štojs pri Pesku padli v sovražnikovo zasedo in se iz varnostnih razlogov začasno vrnili do Bračiče­ ve brigade k Lepu.2 0 Pretežni del brigade je bil 10. julija še pri Lepu, m edtem ko je 2. bataljon prebil noč pri kmetiji Sep in mobiliziral 16 novincev. Ves dan so imeli po vseh enotah in na vseh rav­ neh vojaške in politične ter kulturno-prosvetne ure. Tako so se seznanili tudi z okrožnico Izvršnega odbora O F (IO O F) o pom enu proslavljanja praznika, posvečenega svetnikom a Ci­ rilu in M etodu ter pom enu njune kuturne zapuščine za na- 170 Bračičeva brigada z mobiliziranci na Hudem vrhu nad Jurgovim na Pohorju, 10. julija 1944 rodnoosvobodilni boj. G ovor je bil tudi o pom enu AVNOJ in N K O J. Popoldne ob 17. uri je 1. bataljon krenil z vsemi neo­ boroženim i novinci in s kom andantom ter kom isarjem briga­ de do štaba 14. divizije na Roglo. Ob tej priložnosti je 2. bata­ ljon oddal 31 novincev. Uro za 1. bataljonom je krenil na pot tudi 2. bataljon. Ustavil se je na partizanski kmetiji pri Ostru- hu na Planini nad Zrečam i.2 1 Štab 14. divizije je 10. julija ukazal Tomšičevi brigadi, naj se prem akne s Pohorja na Paški Kozjak, od koder bo lahko izvajala akcije v Spodnji Savinjski dolini in na južni železni­ ci. Obenem je ukazal Bračičevi brigadi, naj krene na obm očje Boča in Haloz, ruši prom etnice in izvaja tudi druge vojaške akcije. Šercerjeva brigada je bila v tem času dejavna na za­ hodnem šaleško-mislinjskem obm očju. S prem estitvijo Brači­ čeve in Tomšičeve brigade sta želela štaba divizije in cone odvrniti nem ške vojaške enote od Pohorja, ker sta na njem pričakovala pogostejšo zavezniško pom oč, zlasti v orožju, zbiranje in oboroževanje novincev, varnejše delovanje parti­ zanskih bolnišnic, vojaških in političnih tečajev ter hitrejši razvoj zalednih enot z raznim i delavnicam i, tehnikam i, skla­ 171 dišči in podobno. N a Pohorju bi tako ostal za vojaško zava­ rovanje le Pohorski odred. V štabu 14. divizije in 4. operati­ vne cone so pravočasno ugotovili, da bo za vojaško zavarova­ nje številnih partizanskih zalednih enot in njihovih dejavno­ sti sam o odred z dvem a bataljonom a, ki je deloval tudi na Kozjaku in v Slovenskih goricah, prem alo. Zato so 12. julija ukazali Bračičevi brigadi, naj izvaja vojaške akcije in m obili­ zacijo na vzhodnem Pohorju in na njegovem vznožju. N a tem obm očju se je brigada potem zadrževala do konca julija, na obm očje Boč —H aloze —K ozjansko pa so poslali Šercerjevo brigado.2 2 D ne 10. julija je bil 1. bataljon Bračičeve brigade pri šta­ bu divizije na obm očju Lasine, severno od Peska. N aslednji dan opoldne se je 1. bataljon pridružil svoji brigadi na Plani­ ni pri O struhu. Tu so imeli razne sestanke ter vojaške in poli­ tične ure. M ed drugim so govorili o OF, četni kom isar Josip Toplikar-M irko pa je predaval 1. bataljonu o fašizmu. Borce je zvečer razvedril družabni večer, kjer so prijetno odm evali zvoki harm onik in ubrano petje pevskih zborov, precej pa se jih je zabavalo in se sprostilo z raznim i igram i.2 3 Od O struha se je brigada prem aknila dopoldne 12. julija k Č rnem u jezeru. Tu so imeli različne sestanke, na delovni posvet pa so sklicali tudi vse bolničarje. Vodila ga je pom o­ čnica političnega kom isarja 1. bataljona Jožefa Kordiš-Pep- ca. Večina borcev se je v Črnem jezeru s kopanjem prijetno osvežila in se razvedrila. Zvečer je prišel v brigado član poli­ tičnega oddelka divizije Leopold Prošek-Bajdukov, ki je od­ govarjal za delo ZK M J (SKOJ). Po 19. uri se je brigada pre­ m estila k bližnji Stegnetovi dom ačiji. Od tod so nam eravali iti odkupovat hrano v Šm artno, saj so m orali po ukazu 14. di­ vizije nabavljati hrano tudi za m obilizirance, ki so se zbirali pri štabu divizije. T oda akcija v Šm artnem je odpadla, ker se je tja pripeljalo 8 tovornjakov sovražnikovih vojakov. Od ob­ veščevalcev so partizani izvedeli, da načrtuje sovražnik na tem obm očju vojaške vaje ter da so njegove enote tudi pri Sv. A rehu in še bliže pri Sv. Uršuli. Skupno naj bi bilo v na­ vedenih krajih okoli 400 sovražnikovih vojakov. D ne 13. ju li­ ja do 10. ure so imeli v brigadi redne vojaške in politične ure. Po obvestilu, da gre proti njim od Šm artna nem ška bojna pa­ 172 trulja 28 mož, so se razporedili na položaje. Do spopada ni prišlo, ker se je sovražnikova patrulja vrnila v Šm artno. Bri­ gada se je zaradi slabih obetov za nabavo hrane v Šm artnem popoldne prem estila v vas Kot. Ta dan se je od brigade po­ slovil njen politični kom isar F ranta Komel, ki je bil prem eš­ čen v obveščevalni center 4. operativne cone. Z njim je šel tu ­ di njegov sprem ljevalec kurir Sašo. V brigadi je odslej poleg svojih poslov začasno opravljal še posle političnega kom isar­ ja brigade Peter M endaš-Iztok, začasni pom očnik političnega kom isarja brigade. V noči na 14. julij sta šla 1. bataljon in vod 2. bataljona odkupovat hrano v sovražnikovo postojanko v O plotnico. Tu so blokirali orožniško postajo, ki na partizanski vdor ni od­ govorila. O dpeljali so 10 voz hrane. Po O plotnici so pisali tu ­ di partizanska gesla in izvedli trosilno listkovno akcijo. V K ot so se vrnili 14. julija zjutraj. N ekaj hrane so zadržali, več­ ji del pa je skupina partizanov odpeljala k štabu divizije.2 4 Štab brigade je 15. julija im enoval za četni bolničarki v 2. bataljonu Angelo Brum ec (pravo ime Jelica M unda, op. M. F.) iz 1. bataljona in M arijo Goltes iz 2. bataljona. Z istim odlokom je ukazal Stanku K oprivniku in Ivanki M i­ klavc, obem a iz 1. čete 2. bataljona, naj se javita pri sanitet­ nem referentu zaradi udeležbe na bolničarskem tečaju pri sa­ nitetnem referentu brigade Vladu K ravosu.2 5 Iz K ota se je brigada prem estila na H udi vrh nad Luka- njo. Tu je bila tudi 15. julija. Enote so imele redno vojaško, politično in kulturno-prosvetno delo. N aslednji dan 16. julija je šla brigada s H udega vrha na obm očje Planine pod Luka- njo. Brigada je pridobila 6 novincev, tečajnika iz podoficir­ skega tečaja in tečajnika iz m inerskega tečaja. Prvi bataljon je šel zvečer na prehranjevalno akcijo v Vitanje, preostali del brigade pa na Roglo. Zjutraj 17. julija se je iz uspešne prehra­ njevalne akcije iz V itanja vrnil k brigadi njen 1. bataljon. V sovražnikovi postojanki je zasegel precej hrane in cigaret. Da so intendanti in drugi lahko opravili svoje naloge, je bataljon obkolil orožniško postajo, v kateri je bilo 10 orožnikov, in jo z obstreljevanjem blokiral. K er je obveščevalna služba sporo­ čila, da se pom ika proti Rogli sovražnikova kolona, je šla bri­ gada na položaje. Sovražnika pa ni bilo in brigada je proti ve­ 173 čeru šla taborit na prostor približno eno uro pred K lopnim vrhom . Ta dan sta se v brigado vključili dve tovarišici. Zjutraj 18. julija je brigada nadaljevala pohod na Lam prehtov vrh (1230 m) nad Sv. Lovrencem na Pohorju. Popoldne so imeli brigadno uro. N a njej je govoril pom očnik političnega kom i­ sarja brigade Peter M endaš-Iztok o zgodovini slovenskega partizanstva. Sledila je kulturna brigadna ura z recitacijam i partizanskih pesm i ter spoznavanje pesniških del Franceta Prešerna, literarnih del Ivana C ankarja in drugih. Zgodaj zju­ traj 19. julija se je brigada prem estila na K lopni vrh (1340 m). D an je potekal v običajnem vojaško- političnem delovnem ritm u. Nekaj m oštva iz 1. in 2. bataljona je krenilo v dve sm e­ ri v akcijo.2 6 V petnajstdnevnem poročilu je štab cone ocenjeval voja- ško-politične razm ere na svojem obm očju ter dejavnost svo­ jih in sovražnikovih enot. Pozitivno je ocenil učinke nenehne­ ga m iniranja železniških prog in transportov. V M ariboru so m orali večkrat zadrževati večje enote, ki so jih pošiljali v ob­ časne hajke na partizane, da so lahko zagotovili prevoze tran ­ sportov. Za zavarovanje transportov so ob prom etnicah okre­ pili več postojank in postavili tudi nove. Za taktiko naših enot so navedli, da so jo odlikovali hitri in učinkoviti udarci ter da se predvsem 14. divizija že spušča tudi v frontalne bo­ je. V njih sta se 26. junija nad M islinjo na Pohorju izkazali Šercerjeva in Zidanškova brigada. Ta boj je bil eden najtrših, kar so jih doslej imele naše enote na Štajerskem. Podoben boj sta imeli 29. junija Bračičeva in Tomšičeva brigada pri Stari G lažuti. Sovražnik se je posluževal tudi obkoljevalnih m anevrov, vendar so ga naše enote taktično prem agale. D a bi dosegel večje uspehe, je začel sovražnik proti brigadam poši­ ljati policijske oddelke ozirom a oddelke SS, m edtem ko je pošiljal verm ane v manj pom em bne akcije. Opazili so, da je postal sovražnik zelo previden, da nastopa z m očnejšimi eno­ tam i in se bojuje zagrizeno. Za operacije svojih enot je štab ugotovil, da so bile ofenzivne in da so se vodstva v njih do­ bro znašla. V velike akcije se v tem času niso mogli spuščati, ker so bile enote zaposlene z zavarovanjem in s prevzem om zavezniških pošiljk. Za prevzem anje pošiljk so enote izgubile veliko časa. Za izvedene vojaške akcije so menili, da so bile 174 prem alo pripravljene. V vsiljenih bojih so se partizanski ko­ m andanti bolje znašli kot v načrtovanih akcijah. Za m inerje so sodili, da so rušili le m anjše objekte. Pohvalili pa so vsako­ dnevno rušenje železniške proge Litija — M aribor. T oda z več strokovnosti bi bili uspehi precej večji, so zatrdili. Stalni pritok novincev je povzročal veliko pom anjkanje orožja. Slabo vreme in sovražnikovo oviranje zavezniške po­ moči je zm anjševalo pošiljke zavezniškega orožja. Zato so uredili še dve spuščališči. Tako jih je bilo skupno pet. Upali so, da se sedaj v bazo ne bodo več vračala natovorjena letala, kar se je doslej m nogokrat zgodilo. Do konca julija so načrtovali popolno mobilizacijo v kra­ jih, kjer je še niso izvedli. To je še posebej veljalo za večje in­ dustrijske kraje. Številčno m orajo okrepiti oslabljene enote, zavarovati spuščališča, postavljati zasede na prom etnicah ter m inirati železniške objekte in prom etna sredstva.2 7 Štab cone je za drugo polovico junija poročal, da je so­ vražnik okrepil svojo dejavnost v Logarski dolini, okoli Sol­ čave, na Pohorju in na M oravskem. Za Pohorje so poudarili, da predstavlja za sovražnika eno najbolj bolečih točk, zlasti potem , ko so začeli tam zavezniki spuščati orožje in drugo oprem o. Svojo aktivnost je sovražnik z mnogimi hajkam i na Pohorju m očno povečal. Partizanske enote je hotel tako zadr­ žati visoko na Pohorju, da ne bi rušile prom etnic po dolinah. Iz Oplotnice, Ribnice in od Sv. Lovrenca je sovražnik največ­ krat prodrl do spuščališča na Rogli. Z največjimi silami, s 1100 možmi, ki jih je pripeljal iz M aribora, je hajkal od 16. do 19. julija. Za 14. divizijo so navedli, da je še vedno številčno in po oborožitvi šibka. To se bo z zavezniškimi pošiljkam i orožja km alu zboljšalo, saj so v zadnjih petnajstih dneh prejeli po­ m oč iz devetih letal. Zaradi počasnosti zavezniških pošiljk orožja so bili nezadovoljni in so ugotovili: »Enote vrše m obi­ lizacijo in z novinci čakajo po cele tedne v neaktivnosti na za­ vezniške avijone. K ončno so se enote odločile, da transporti­ rajo novince v 7. korpus. Mi potrebujem o velike količine orožja v želji, da nam esto odredov form iram o brigade in divi­ zije.« 175 O sovražnikovi m orali so menili, da niha. N a njeno upa­ danje m očno vpliva spoznanje o čedalje boljši oborožitvi par­ tizanskih enot, še posebej ko vidijo zavezniška letala metati partizanom pom oč. Vse to pa seveda vpliva na rast borbene m orale partizanskih borcev, ki se jim pridružuje čedalje več prostovoljcev. Za Kozjanski odred so poročali, da se je števil­ čno m očno okrepil in pridobil v akcijah veliko pušk. Tako so sedaj na K ozjanskem vsi pogoji za ustanovitev nove briga­ de.2 8 Če se vrnem o k sovražnikovi ofenzivni akciji na Pohorje od 16. do 19. julija, m oram o ugotoviti, da Bračičeve brigade ni prizadela, čeprav je bila brigada prav v tem času zlasti na obronkih Pohorja zelo dejavna. Sovražnik pa ni prizadel niti drugih enot, ki so prav tako okrepljeno delovale na vsem ob­ m očju 4. operativne cone. Napad na postojanko pri Sv. Lovrencu, oskrbovalne akcije v Činžatu, na Sp. in Zg* Polskavi ter v Framu Bračičeva brigada je im ela v slabem spom inu sovražniko­ vo postojanko pri Sv. Lovrencu na Pohorju. To je v noči na 15. maj napadala le z delnim uspehom . Posebej pa ji je ostal v slabem spom inu nacist Franc K ram berger, krajevni vodja Štajerske dom ovinske zveze in prosluli gestapovski sodela­ vec, ki se je v svoji utrjeni hiši zagrizeno branil z m anjšo po­ sadko z orožjem in bom bam i. Tokrat so sklenili zapleniti v K ram bergerjevem m linu in na posestvu moko in druga živila, nacista pa ustreliti. Zvečer 19. julija je iz tabora na K lopnem vrhu krenila skupina 34 borcev in starešin 1. bataljona, da bi izvedla to nalogo. K er stoji m ogočna K ram bergerjeva stavba zunaj Sv. Lovrenca, kjer je bila m očna sovražnikova posad­ ka, so se ji brez težav in neopazno približali ter jo obkolili. Pogum ni m inerji, m ed katerim i je bil tudi iznajdljivi Simon G rudnik, so stopili v akcijo. K m alu je bil del zgradbe podm i- 176 niran. N ekoliko trenutkov, preden je zagrmelo, so pričele iz hiše leteti bom be in rafali iz mitraljezov so trgali ozračje. Vtem se je zasvetilo, mine so eksplodirale in po dolini Radol- ne je grom ko odjeknilo. Kljub uspešnem u m iniranju pa ni bi­ lo mogoče vdreti v poslopje, ker ga je zagrizeno branilo 14 policistov in Kram berger. Tem so takoj priskočili na pom oč vermani iz brižnje glavne postojanke. Vnel se je spopad. Dva napada so partizani odbili, toda zaradi sovražnikove števil­ čne prem oči so se m orali um akniti. O akciji so poročali, da so zgradbo z m iniranjem delno porušili, da je imel sovražnik 10 mrtvih, da pa niso uspeli zapleniti hrane in drugega blaga ter likvidirati Kram bergerja. Ta se je ob koncu vojne um aknil v Avstrijo in je tam pred leti umrl. Pogrešili so borca 1. čete 1. bataljona Janeza Pliberška, ki se iz akcije ni vrnil, ter Jože­ ta Šterharja iz 2. čete 2. bataljona, ki je na poti dezertiral. Po nepotrjenih podatkih so ga pozneje ujeli in ustrelili. N a K lopni vrh se je bojna skupina 1. bataljona vrnila 20. julija zjutraj.2 9 V noči na 20. julij so šli nabavljat hrano za brigado v Č in­ žat pri Sv. Lovrencu tudi brigadni intendanti. Z njimi je bilo še nekaj intendantov iz enot in skupina borcev. Bili so uspe­ šni, saj so brez težav odgnali z dveh državnih posestev 6 glav živine in pridobili nekaj hrane. V dolino je šel tudi del 2. bataljona s kom andantom A nto­ nom G odcem -Tom ažem , političnim kom isarjem M arkom Kukcem -Rokom in nam estnikom kom andanta Jožetom Ki- sovcem -D ušanom , skupaj 30 borcev. N ad Fram om se jim je priključila četa Pohorskega odreda, ki je šla tudi z njimi v ak­ cijo. K om andant G odec je šel z eno skupino v grad Frajštajn na Spodnjo Polskavo, kom isar K ukec in nam estnik kom an­ danta Kisovec z drugo skupino v Fram , kom andir l.č e te Ivan Pust in kom isar 2. čete Jože Pečnik pa s tretjo skupino v pragerski grad po konje. Z uspešnega pohoda so se vrnili na K lopni vrh 20. julija ob 14. uri. Pripeljali so tri konje, precej odej, sladkorja, m oke, testenin, nekaj usnja, čevljarskega orodja, sanitetnega m ateriala, iz šole pa so odnesli pisalni stroj. Ob 17. uri je krenila brigada na Roglo. Sem je prišla ob 19. uri.3 0 Brigada je im ela v taboru na Rogli 21. julija teoreti­ čne in praktične vojaške ure. Pri političnih urah so govorili o 12 Bračičeva brigada 177 plavi in beli gardi ter o kvizlingih Rupniku, Paveliču in N edi­ ču. Izvedli so tudi nekaj kadrovskih sprememb. Priljubljeno, hrabro pohodnico Ančko R adoš, bolničarko 1. bataljona, so m orali poslati zaradi prem estitve v Šercerjevo brigado. Na njeno m esto p a so postavili bolničarko 2. čete 1. bataljona Katico Zupančič-M ithans. Zaradi slabega zdravstvenega sta­ nja so iz brigade poslali na ustreznejše delo nekdanjega učite­ lja, kulturnika brigade štiridesetletnega R udolfa Jelatiča, ki je nazadnje opravljal tudi delo adm inistratorja v štabu 2. ba­ taljona. Z Rogle je brigada krenila 22. julija zjutraj na daljši p ohod proti vzhodu ter se blizu poldneva ustavila na parti­ zanski dom ačiji R afolt nad Šm artnim na Pohorju.3 1 Napad na sovražnikov® postojanko v Frami Bračičeva brigada je bila še vedno usm erjena na izvajanje štirih glavnih nalog : napadati in vdirati v sovražnikove posto­ janke, izvajati sabotažne akcije na prom etnice, m obilizirati ter nabavljati hrano in oprem o za novince, ki so se zbirali pri diviziji. Z aradi pridobivanja hrane, oprem e, orožja in streliva so se tokrat odločili za napad na orožniško postajo v Fram u in za izpraznitev trgovine v tem kraju. N ačrt za akcijo je štab izdelal 22. julija pri Rafoltu. Za napad je določil 2. bataljon in m inerski vod, za zavarovanje proti M ariboru, Celju in R a­ čam p a 1. bataljon. Brigada je krenila v dolino ob 19. uri. Na čelu kolon so bili kot vodnici aktivistki Olga Stupan iz Fram a in M arija Sm olar ter A nton R epnik iz Kopivnika. N eposred­ ni napad na orožniško stavbo so pripravili pri Petkovih, ne­ koliko pod središčem Fram a. V zgradbi orožniške postaje je bil tudi sedež občinskega urada, Štajerske dom ovinske zveze in več stanovanj pretežno orožniških družin. V utrjeni posto­ janki je bilo pet orožnikov in nekaj pripadnikov deželne stra­ že. N apadalne skupine so se trudile, da bi se približale orož­ nikom neopazno, kar pa jim ni uspelo. Potem ko so stavbo previdno obkoljevali, »se je usula z njihovih oken toča bom b«. N ap ad se je začel ob 23. uri. Posadka se je branila z močnim streljanjem . Ko so voditelji napada uvideli, da se mi­ sli posadka, ki so jo brez uspeha pozivali k vdaji, še naprej zagrizeno upirati, so poslali v akcijo m inerje z Ladom M iheli­ čem. Ta je zaupal najodgovornejšo nalogo, postaviti mino, Simonu G rudniku, ki je uspešno opravil minerski tečaj že spom ladi na M oravškem . Pod zaščito m itralješkega ognja in lahkega m inom eta se je G rudnik prebil s soborci do zgradbe. Ob prvem m iniranju se je zgradba m očno stresla. Poškodbe so bile opazne pri vratih in drugod. T oda potrebno je bilo še nekaj dodatnega pogum a in tveganja. G radnikova skupina je to zmogla. D rugo ali tretje m iniranje je imelo strahoten uči­ nek. Tričetrt zgradbe se je sesulo in pokopalo pod seboj vso sovražnikovo posadko. Takoj so prijeli dva orožnika sloven­ ske in češke narodnosti. K er so ju dom ačini dobro ocenili, so ju partizani po kratkem zaslišanju izpustili. V porušeni stavbi so po pripovedovanju dom ačinov življenje izgubili tudi štirje okupatorjevi sodelavci. To so bili trgovca zakonca Vogrinc, nemški učitelj Lunežnik in žena orožnika Huberja. Iz poruše­ ne zgradbe je m ed drugim i uspelo zbežati tudi zagrizenem u Ruševine nemške orožniške postojanke v Framu. Napadla in uničila jo je brigada 23. 7. 1944 1 2 * 179 nacistu, nem škem u orožniku H ansu H uberju, ki je padel v poznejših bojih proti partizanom . Z m iniranjem so partizani povsem uničili tudi električni transform ator pri Petkovi hiši. Prav dram atični prizori so se nudili udeležencem po drugi ek­ sploziji. N a prav ozkem robu ostanka stropa je jokal otrok, nekoliko od njega pa sta trepetala nad breznom prestrašena starša. K om andir čete Ivan Pust in pom očnik kom isarja čete Jože Krebs sta priskočila na pom oč. Pustu je km alu uspelo rešiti otroka ter ga izročiti m ateri. Zanim ivo je bilo opazovati partizane, ki so m ed ruševinam i iskali tudi orožje, strelivo, oprem o. Izbrskati jim je uspelo 10 avstrijskih pušk s streli­ vom, 3 pištole, nekaj hrane in cigaret. Nekaj živeža in drugih potrebščin so borci zasegli tudi v pritličju, kjer je bila trgovi­ na. Svojo nalogo je m ed akcijo dobro opravil tudi bolničar Ivan G lobočnik. Obiskal je N em ca dr. R oberta Weydovske- ga, krajevnega zdravnika, ki je večkrat nudil pom oč tudi p ar­ tizanom . Z ženo sta ga prijazno sprejela in mu dala veliko za­ vojev obvez in precej zdravil. Partizani pri napadu niso imeli žrtev. Štab brigade pa je kaznoval z ukorom kom andanta 1. bataljona poročnika M ir­ ka Beslaća, ker je prepozno ukazal um ik vodu borcev, ki so n ap ad varovali. Ta vod se je m oral v spopadu s sovražnikom prebiti na Pohorje. Po tem spopadu so pogrešali dva borca, za katera so menili, da bosta še prišla. Z aradi nepravilnosti v izvajanju akcije v Fram u so kaznovali tudi štab 2. bataljona. Iz Fram a se je brigada po odm evnem vojaško-političnem uspehu um aknila ob tretji uri in se vrnila k Rafoltu. Štab brigade je poročal, da so bili prebivalci Fram a nad uspelo partizansko akcijo navdušeni. O velikem navdušenju dom ačinov je poročal tudi štab 4. operativne cone ter dodal, da razum ejo to akcijo kot partizanski povračilni ukrep za 25 talcev, ki so jih nacisti ustrelili 16. junija 1944 v G aju pri Fram u. Po napadu so Nemci prem estili orožniško postajo iz Fra­ m a v bližnjo Slivnico, od koder so prihajali v dnevnih urah občasno v Fram . D ne 24. julija je sledila nem ška hajka, v ka­ teri sta pri C estniku na Planici nad Fram om padla kom andir vojaške kurirske postaje Friček Č epe in neznani borec. Po padcu postojanke v Fram u se je osvobodilno gibanje na nje­ 180 govem širšem obm očju m očno razm ahnilo. Različne parti­ zanske enote so stalno rušile glavne prom etnice M aribor— Celje, napadale vlakovne in druge transporte in tudi parti­ zanska m obilizacija je potekala zelo uspešno. Km alu za Fram om so padle na Pohorju sovražnikove p o ­ stojanke pri Sv. Lovrencu, Ribnici, Sokolskem dom u in pri M ariborski koči. Postojanko pri Šm artnem na Pohorju je so­ vražnik zapustil zaradi partizanskega pritiska sam. N astalo je pohorsko osvobojeno ozemlje. Fram sko obm očje je veljalo za polosvobojeno ozemlje, kjer so pom em bno vsestransko dejavnost na terenu razvile tudi politične organizacije osvo­ bodilnega boja. N a uničenje orožniške postaje v Fram u nas opozarja spom enik, ki so ga je postavili 1975 krajevna orga­ nizacija ZB NOV Fram s sodelovanjem odbora Bračičeve bri­ gade in dom ačini. Spom enik stoji na tem eljih razstreljenega transform atorja. Velja poudariti, da je bilo s fram skega ob­ m očja v Bračičevi brigadi več borcev.3 2 Cez dan 24. julija je im ela brigada pri Rafoltu na razli­ čnih ravneh več vojaških in političnih sestankov in razgovo­ rov. M ed drugim so razčlenjevali in ocenjevali tudi akcijo v Fram u. Ugotovili so več napak, zaradi katerih so kaznovali odgovorne. Ob 18. uri so tišino pretrgali nem ški rafali iz oddaljenosti dveh in pol kilom etrov. Patrulja je ugotovila, da je proti bri­ gadi streljala od Jeseneka enota 40 nem ških policistov, ki je im ela s seboj radijsko oddajno postajo. Po streljanju so se policisti um aknili. Brigada se je proti večeru prem estila na obm očje partizanske dom ačije Lepej.3 3 Krvavi obračun med gestapovskimi raztrganci V tem poglavju bom o nekaj spregovorili o temi, ki razkri­ va sovražnikovo podtalno delovanje ozirom a delovanje ge­ stapovskih raztrgancev. Z aradi obvestil, da prihajajo proti Lepeju tri nem ške kolone, se je brigada 25. julija zgodaj zju­ 181 traj um aknila na položaje nad Lepejem. T oda ob 6. uri zju­ traj so slišali odm eve štirih strelov, ki so prihajali od T urner­ jeve, pd. Sm olarjeve žage, ki je bila ob potoku Bistrica pod Lepejem. E notam so takoj ukazali pripravljenost. M edtem pa se je v bližini v gozdu pri Smolarjevi žagi odigrala pravcata dram a. Patrulja treh gestapovskih raztrgancev je naletela na patruljo dveh borcev Bračičeve brigade. Zloglasni vodja raz­ trgancev Ludvik Rak, dom a iz Pesja pri Velenju, je preslepil partizana, da so patrulja iz 14. divizije, ko pa sta se partizana približala, je zavpil po nem ško: »Roke kvišku!« Vtem je sko­ čil raztrganec Franc Pečovnik, nekdanji partizan iz Rečice ob Savinji, iztrgal partizanu puško ter se spustil v tek. V dogaja­ nje je tedaj posegel Č rtom ir Zadnik-Jelkin, bivši partizan iz Ljubljane. Prišel je njegov odrešilni trenutek, ki ga je težko pričakoval. D vakrat je ustrelil v R aka in potem še enkrat v Pečovnika. Rak je bil takoj mrtev, Pečovnik pa je ranam p o d ­ legel. Partizana sta krvavi obračun m ed gestapovci izkoristila in se um aknila. Č rtom ir Z adnik je po pogum nem dejanju odvrgel puško in se pridružil partizanom a. Vsi trije so se po­ tem vrnili na kraj spopada. Tu so pobrali tri puške in pištolo s strelivom , 5 bom b, daljnogled ter vojaško oprem o. Vse so oddali v štabu brigade, ki je bil prav blizu. Z adnika pa je štab brigade takoj poslal na zaslišanje v OC 14. divizije.3 4 Iz zapis­ nika o zaslišanju Č rta Z adnika z dne 27. julija v obveščeval­ nem centru 4. operativne cone lahko razberem o številne zani­ mive nadrobnosti o delovanju gestapa, o prisilnem pridobi­ vanju raztrgancev, zvečinom a zajetih partizanov, in njihovem hlapčevanju okupatorju. Enaindvajsetletni dijak Z adnik je povedal, da je postal član SKOJ v začetku 1943 v Ljubljani. M aja 1944 je šel v Kam niško-zasavski odred, od tod pa so ga poslali čez kak teden dni na terensko politično delo na Mo- ravško. N a poti s sodelavci na K ozjansko je bil ob napadu nem ške vojaške patrulje 27. m aja 1944 blizu Savinje ujet in odpeljan na zaslišanje v Laško. Potem so ga zaslišali tudi v Celju in ga predali gestapu. N jegova nadaljnja pot je vodila v m ariborsko kaznilnico. Tu so m u predlagali sodelovanje z ge­ stapom . Poslali ga bodo na usposabljanje za »A -M anna«, iz­ vidnika, ali po naše raztrganca na Vransko. Tam je bilo sre­ dišče za usposabljanje raztrgancev — gestapovskih izvidni­ 182 kov. To središče je vodil zloglasni A dolf M atejewsky (s kate­ rim so partizani obračunali 1945). M atejewsky je razpošiljal patrulje raztrgancev po Štajerskem, Koroškem in G orenj­ skem. D ne 18. julija se je Z adnik udeležil hajke na obm očju Ve­ likega K am na blizu Senovega. Po dvodnevni hajki, ki se je končala v Kozjem, se je vrnil še z dvem a raztrgancem a na Vransko. D ne 24. julija je napočil usodni trenutek upanja za obračun. N a Vranskem je dobil od podšefa Janeza M auserja puško s strelivom in oprem o. Dobil je nalogo, da gre v p atru ­ lji na Pohorje skupaj s Francem Pečovnikom in z vodjem pa­ trulje, izkušenim raztrgancem Ludvikom Rakom. Njihova na­ loga je bila 25. julija zbirati podatke o partizanih in njihovih sodelavcih na obm očju Šm artna in Oplotnice. O tem bi m ora­ li 25. julija do 16. ure poročati vojaški enoti. Za Pohorje so na Vranskem pripravili še eno trojko. V noči na 25. julij so pripeljali obe patrulji z osebnim avtom v bližino Šm artna na Pohorju. Do gestapovske izpostave sta šli skupini peš. Ko sta dobili potrebna navodila, sta nadaljevali pot proti Sv. Trem kraljem. D ruga trojka, ki jo je vodil Jožko, je šla naprej. D o­ govorili so se, da se na povratku snidejo v O plotnici.3 5 Za Č rta Z adnika se je v Bračičevi brigadi začelo novo partizansko življenje. O d pisarja, pom očnika šefa propagand­ nega odseka, sekretarja SKOJ v bataljonu, političnega dele­ gata je napredoval do političnega kom isarja 3. čete 1. bataljo­ na. Padel je 6. decem bra 1944 v hudi Rösenerjevi ofenzivi na Čreti na D obrovljah.3 6 Iz navedenega povzem am o, da je bil Č rtom ir Z adnik po­ gum en m ladenič in da se je odločil za junaško dejanje, ki bi mu lahko tudi spodletelo. V partizanih se je uveljavil in v bo­ ju za osvoboditev je dal življenje. Po podatkih varnostnoob- veščevalne službe (VOS) so Č rta Z adnika 1. m aja 1942 zaradi delovanja v zaščiti VOS zaprli Italijani. Obdolžili so ga uboja Italijana, kar je zaradi m učenja priznal, vendar pa pozneje zanikal. Kljub tem u so ga obsodili na 30 let zapora. N jega in še dva njegova soborca so Italijani pozneje oblekli v unifor­ me in jih vodili 1942 s seboj v ofenzivo na Bloke. VOS jim je očital, da so delovali za Italijane. Z adnik se je zagovarjal, češ da je dal zapreti same belogardiste in da je v času, ko je bil 183 pri Italijanih, sodeloval z vednostjo VOS in OF. Po izpustitvi iz italijanskega zapora jeseni 1943 je VOS ukazala, naj ga po­ iščejo in zaslišijo v zvezi s procesom 1942 in z njegovim sode­ lovanjem z Italijani na Blokah, N otranjskem , v Ljubljani in v zaporu v Belgijski vojašnici.3 7 Lahko ugotovim o, da je bil Č r­ tom ir Z adnik tragična, pogum na in skrivnostna osebnost. Z odhodom v partizane je hotel popraviti zgrešeno, vendar je bil prekm alu ujet. Z ubojem dveh gestapovcev si je zopet odprl pot za rehabilitacijo, z žrtvovanjem svojega m ladega ži­ vljenja pa jo je presegel. V brigadi je prišlo zopet do kadrovskih sprem em b. Za še­ fa OC je prišel 25. julija štiriintridesetletni podporočnik Peter M ajcen-Vojko, dotedanji kom andir obveščevalne čete 14. di­ vizije. D olžnost operativnega oficirja 2. bataljona je prevzel poročnik R udolf Bunc, ki so ga razrešili zaradi nepravilnega opravljanja dolžnosti šefa OC brigade. V zadovoljstvo borcev se je iz divizije po nekaj mesecih vrnil brigadni krojač Franc Janežič, ki so ga že m očno pogrešali.3 8 Proti večeru 25. julija se je brigada prem estila na K lopni vrh in na Pesek. N aslednji dan 26. julija je brigada preživela v taboru, kjer je im ela običajne vojaške in politične ure ter druge opravke. V brigado so se vključili trije novinci. D o­ poldne 27. ju lija se je brigada prem estila na vrh južnega p o ­ horskega pobočja k O struhu. Ta dan so s seznam a črtali 19 borcev, ki so jih prejšnji dan m orali poslati k štabu 14. di­ vizije, ker jih je ta prem estil v Šercerjevo brigado. Okoli 15. ure pa sta pod Roglo padla v nem ško zasedo kurirja s p o ­ što za javko 1/13 (Rogla). K urirja Jerebiča je brigada našla naslednji dan mrtvega, m edtem ko o usodi drugega kurirja K otnika niso mogli ničesar izvedeti. Pri Jerebiču so Nemci našli poročilo o številčnem stanju brigade in še dopis z manj pom em bno vsebino. D ne 28. julija zjutraj se je brigada utaborila nad R azbor­ co. V teh dneh so borci prihajali in odhajali kar v skupinah. Tako so ta dan dobili od Šercerjeve brigade 10 borcev. Zve­ čer je šla brigada na pohod proti vzhodu in se je zjutraj 29. julija ustavila pri O struhu nad Zrečami. Po počitku so imeli praktične in teoretične vojaške ure ter politične sestan­ ke s predavanji in posvetovanji. Tudi ta dan so se okrepili s 184 šestimi novimi borci. Še posebej so se razveselili pošiljke orožja, oprem e in 1000 RM (mark), kar so prejeli iz štaba di­ vizije. N aslednji dan 30. julija so pri O struhu dobili iz Tom ši­ čeve brigade 17 borcev. O krepitve v zadnjem času so ugodno vplivale na številčno rast brigade. N jeno številčno stanje dne 30. julija 1944 je bilo: Po seznamu Odsotnih Navzočih Štab brigade 33 — 33 1. bataljon 125 34 91 2. bataljon z minerskim vodom 149 33 116 Skupaj 307 67 2403 9 Proti koncu julija 1944 je pom očnik političnega kom isarja brigade Peter M endaš-Iztok poročal štabu 14. divizije m ed drugim o dokaj uspešnem političnem , kulturno-prosvetnem in propagandnem delu v brigadi ter delno tudi na terenu. Ve­ denje novincev je bilo dobro, disciplina in borbena m orala v brigadi sta bili zadovoljivi. Daljše obdobje so poročila govo­ rila o dobri prehrani, m edtem ko je bilo s higieno slabše. Po­ goji za um ivanje in čiščenje m oštva so bili slabi. Borci so im e­ li vse več uši, zlasti naglavnih. Zato so m orali izdati ukaz, naj si borci takoj ostrižejo lase na dolžino treh prstov. Večjo skrb so sklenili posvetiti borkam . N a skupnem sestanku so se do­ govorile, da bodo imele vsak teden dva sestanka. Eden naj bi imel izobraževalno vsebino, drugi p a bi reševal vsakodnevne naloge in težave.4 0 Dne 30. julija je izdal štab brigade 1. bataljonu odlok, s katerim je bil im enovan za intendanta tega bataljona Vlado D robnič, za ekonom a 1. čete Leopold Skrbiš in za ekonom a 2. čete Lojze Kaligara. O dlok sta podpisala šef brigadne in­ tendanture Franc Vesel in Peter M endaš-Iztok.4 1 185 Za popolno mobilizacijo, vendar proti ustanovitvi korpusa G lavni štab NOV in POS je poslal 23. julija 1944 štabu 4. operativne cone obsežna in pom em bna navodila. U vodo­ m a mu je izrekel priznanje za njegovo dotedanje delo, za aktiviranje enot. Pohvalil je vse enote za junaštvo in iznajdlji­ vost pri operacijah na progah, cestah, postojankah in pri iz- bojevanju osvobojenega ozemlja. Dalje je rečeno, da je štab 4. operativne cone napravil zelo velik korak pri organiziranju naše vojske na Štajerskem. G lede m obilizacije je povedano, da je bila uspešna, potrebno p a ji je še naprej posvečati osno­ vno pozornost. Vse politične, vojaške in organizacijske nap o ­ re naj bi osredotočili v to smer. Pri izvedbi splošne m obiliza­ cije so v G lavnem štabu opozorili, naj bi politično do skraj­ nosti izkoristili stanje na frontah in razm ere v Nemčiji. Na vsak način bi m orali vzpostaviti zveze z verm ani in nemškimi postojankam i ter sovražnikove vojake navajati k dezertira- nju, predaji orožja in begu na svoje dom ove, če se niso pri­ pravljeni vključiti v NOV. Glavni štab je m enil, da bi bilo po­ trebno z m obilizacijo zajeti obveznike zlasti v industrijskih središčih, ter posebej v M ariboru, Celju in Ptuju. O pozoril je na vojaške obveznike, ki so zbežali iz vasi v m esta in se tu za­ poslili. K jer je šlo za skrivaštvo, je to predstavljalo resno ne­ varnost za nadaljnjo mobilizacijo. Zato je bilo potrebno tak­ šne pojave zatreti že kar na začetku, m obilizacijo pa izvajati skladno s politično kam panjo v duhu sporazum a Tito — Šu- bašič. Rečeno je tudi bilo, da m orajo vojaški forum i pri izva­ jan ju m obilizacije najtesneje sodelovati z oblastnim kom ite­ jem KPS ter z okrožnim i kom iteji na Štajerskem in K oro­ škem. O pozorili so, naj enote ne zadržujejo neoboroženih no­ vincev, saj ni m ogoče pričakovati dovolj orožja od zavezni­ kov iz »zraka« in tudi ne od zaplem b v bojih s sovražniki. Z ato so odločno ukazali, da je potrebno pošiljati vse neobo­ rožene 7. korpusu na D olenjsko. Težave z orožjem in streli­ vom so bile sredi julija 1944 resnično hude. Tako je 14. divi­ zija im ela le 325 pušk, neoboroženih pa 461 borcev. Ocenili so tudi, da pom eni krepitev enot 7. korpusa s stališča m obili­ 186 zacije na Štajerskem in pošiljanja novincev na Dolenjsko kre­ pitev strateškega jed ra naše vojske v Sloveniji, ki bo odigrala najpom em bnejšo vlogo v odločilnih dneh. Za čim večji raz­ mah mobilizacije je G lavni štab predvideval, da bi m orali za­ četi na Štajerskem ustanavljati kom ande mest v M oravčah, G ornjem G radu, Solčavi, kom ando m esta nekje v Savinjski dolini ter pohorsko in kozjansko kom ando m esta. K om ande mest bi imele nalogo m obilizirati slehernega vojaškega ob­ veznika ter izvesti vse priprave za mobilizacijske akcije na svojih obm očjih. M nožično m obilizacijo bi še naprej izvajale brigade in odredi. K om ande mest bi m orale organizirati skla­ dišča za zavezniško pom oč, čevljarske, krojaške in orožarske delavnice, preskrbo bolnišnic in zaledno intendantsko službo za operativne enote. G lavni štab je zahteval: »Vsa organizacija operativne voj­ ske, razpored enot in vse vojaške akcije se m orajo vršiti tako, da se s tem povečajo m obilizacijske m ožnosti, utrdijo vojaške enote in da s temi pridobim o čimveč orožja.« Če bo štab co­ ne izvajal z večjimi enotam i kom binirane operacije, so m eni­ li, bi m orali ustvariti za utrditev vojske in pospeševanje m obi­ lizacije nujno potrebne otoke osvobojenega ozemlja. Zato bi morali najprej osvoboditi obm očje Solčave proti G ornjem u G radu, M ozirju in Spodnji Savinjski dolini. N a tem ozemlju naj bi izvajali akcije, ki bi ustvarile pogoje za nadaljnje širje­ nje osvobojenega ozemlja. D rugo skoraj enako pom em bno središče osvobojenega ozemlja pa so veleli izbojevati na Po­ horju. Za savinjsko obm očje so v G lavnem štabu predvideva­ li, da bi se m oralo tesno povezati z m oravškim , ki je bilo po- losvobojeno že od spom ladi in ga je treba širiti v sm eri K am ­ n ik —D om žale, Cerklje — K ranj, pohorsko obm očje pa v sm e­ ri K ozjanskega in Slovenskih goric. D a bi om ogočili izvedbo načrta o osvobojenih ozemljih in nadaljnje utrjevanje partizanske vojske na obm očju 4. opera­ tivne cone, so v Glavnem štabu odredili operacijsko poveza­ vo Šlandrove in Zidanškove brigade. Poudarili so, da ne gre za form iranje še ene divizije. Obe brigadi, so dejali, naj vodi operativni štab. Pod vodstvom Jožeta Lepina-Risa in Alojza Žokalja-D židžija je operativni štab 6. in 11. brigade začel de­ lovati 1. avgusta 1944. 187 G lavni štab je nasprotoval ustanovitvi divizije, ker je so­ dil, da številčno stanje vojske na Štajerskem in njena celotna oborožitev še ne dopuščata ustanovitve nove divizije, in na­ daljeval: »Treba je najprej dve brigadi, Šlandrovo in Z idan­ škovo, predvsem p a 14. divizijo res dvigniti na raven prave brigade in 14. divizijo razviti v resnično divizijo.« K ritično so se v G lavnem štabu dotaknili tudi vprašanja varovanja borčevskih in vodstvenih kadrov. Štabu 4. operati­ vne cone so očitali, da so bile ravno v njegovih enotah nareje­ ne zelo velike napake. Zahtevali so, naj vse prim ere, ko je enote presenetil sovražnik in so zato imele večje žrtve, raziš­ čejo in o tem poročajo. Sodili so, da ni bilo nobene potrebe, da je bil ranjen kom andant cone podpolkovnik M ile Kilibar- da. Zahtevali so poročilo o njegovi ranitvi in tudi o ranitvi m ajorja T oneta V idm arja-Luke in m ajorja Franca Bobnarja- G edža. Proti m ajorju B obnarju so zahtevali uvedbo posebne preiskave zaradi izgub v Bračičevi brigadi, ki jo je vodil do svoje ranitve 3. ju n ija 1944. Štabu cone so naložili, da jim po- .„*,a o ukrepih v tej zadevi, ter ga zavezali, da sproti poroča o lastnih izgubah.4 2 G lede stališč G lavnega štaba NOV in POS velja pripom ­ niti, da je bilo vprašanje m nožičnega pošiljanja m obiliziran­ cev na D olenjsko dokaj sporno. Zakaj ne bi ustanovili nove divizije in korpusa? Tudi zahteva G lavnega štaba, da bi m o­ rale brigade šteti m inim alno 750 mož, je bila za tisti čas obje­ ktivno nerealna. Toliko borcev niso štele brigade takrat niti v 7. in ne v 9. korpusu. Razum nljivo je, da sta bila 7. korpus in G lavni štab življenjsko zainteresirana za čimvečji pritok no­ vincev z obm očij 4. operativne cone. D ruga resnica, ki so jo ponujali vojaški in politični dejavniki 4. operativne cone, pa je bila, da bi lahko z večjimi količinam i orožja, poslanim i z D olenjskega, oborožili dobršen del več tisoč novincev na ob­ m očjih 4. operativne cone. Štajerski forum i so upravičeno opozarjali, da bodo m orali tudi v 7. korpusu m obilizirance oborožiti ter da bi bilo bolje, če bi povečali pom oč v orožju 4. operativni coni. To je logičen dokaz, da je orožje bilo, niso ga pa bili pripravljeni spraviti na obm očje 4. operativne cone. M obilizacijski uspehi enot 4. operativne cone so bili od začetka aprila do konca julija 1944 veliki. M obilizirale so 188 6.603 novince. Z njimi so se krepile enote, štab cone pa je predvideval ustanovitev nove divizije. To mu pa zaradi stal­ nega pom anjkanja orožja ni uspelo. Glavni štab je pri zavezniških m isijah dosegel, da so zače­ la letala odm etavati na več m estih 4. operativne cone orožje in strelivo. Štab cone je usm erjal enote tudi v vojaške akcije za pridobivanje orožja. T oda oba vira nista zadostovala niti za polovico mobilizirancev. K er bi zadrževanje velikega šte­ vila neoboroženih novincev v enotah lahko občutno okrnilo njihovo bojno sposobnost, je G lavni štab zahteval, da pošlje­ jo neoborožene na D olenjsko. Ob tem je prišlo do nasprotu­ jočih si mnenj. Z obm očja 4. operativne cone je bilo od 1. ja ­ nuarja do 31. julija 1944 poslanih 7. korpusu 4.221 novincev. Z odhodom 14. divizije iz sestave 7. korpusa je nastala na njegovem operacijskem obm očju občutna vrzel. Divizija je nato bistveno prispevala k okrepitvi enot 4. operativne cone in k spom ladanskem u poletu osvobodilnega boja na Štajer­ skem. T oda do konca julija je 4. operativna cona vrnila 7. korpusu štirikrat več borcev, kot jih je od njega dobila. Iz navedenega izhaja, da bi lahko sredi leta 1944 ustanovili spri­ čo velikega števila m obilizirancev in prostovoljcev nove eno­ te, če bi imeli zanje dovolj orožja. Pri obravnavanju uspešne partizanske m obilizacije na obm očju 4. operativne cone pa m oram o poudariti, da 30 se posledice teh uspehov kazale tu ­ di v začetkih razpadanja verm anšafta. Poglejmo si pobliže, zakaj nista bila ustanovljena nova di­ vizija in korpus. M eseca junija, še bolj pa julija 1944 je bila v Glavnem štabu NOV in POS, v štabu 4. operativne cone pa tudi v štajerskih političnih forum ih m očno živa zamisel o ustanovitvi nove divizije in korpusa na obm očju 4. operati­ vne cone. D ne 20. junija 1944 je poročal operacijski oddelek Glavnega štaba Vrhovnem u štabu o ugodnem razvoju voja­ ških enot 4. operativne cone in dodal, da obstajajo glede na ugodne razm ere za m obilizacijo vsi pogoji za ustanovitev no­ vega korpusa na tem obm očju. D ne 23. junija pa je štab 4. operativne cone G lavnem u štabu m ed drugim poročal, da bo prem estil s Pohorja v Savinjsko dolino Zidanškovo briga­ do, ki naj bi tu operirala bodisi s Šlandrovo brigado ali pa sa­ m ostojno, ter pristavil: »Ti dve brigadi bi predstavljali osno­ 189 vo za formiranje nove divizije na tem sektorju.« V začetku ju ­ lija je bilo ozračje za razpravo o uresničitvi zamisli o višji vo­ jaški organizacijski obliki dokaj aktualno. Šlandrova brigada je tedaj imela v petih bataljonih 1263 borcev, mobilizacijo pa so uspešno izvajale tudi druge enote 4. operativne cone. Za ustanovitev korpusa se je močno zavzemal tudi oblastni ko­ mite KPS za Štajersko. V pismu okrožnim komitejem je 7. ju ­ lija 1944 poudaril geslo: »Vsi na delo, da ustvarimo na Šta­ jerskem nov, in sicer najmočnejši slovenski korpus.« V snovanja nove divizije — korpusa je tedaj odločno od­ klonilno posegel Glavni štab NOV in PO Slovenije. Pomanj­ kanje orožja v 4. operativni coni in širši interes Glavnega šta­ ba, da se krepi 7. korpus z novinci iz pokrajin 4. operativne cone, so bili odločujoči razlogi, da Glavni štab ni soglašal z ustanovitvijo divizije oziroma korpusa. Glavni štab je s svo­ jim ravnanjem spremenil pokrajine 4. operativne cone v mo­ bilizacijske baze za 7. korpus, kar je okupator spretno izrabil v propagandne namene. Pošiljanje novincev na Dolenjsko je preraslo v politični problem. Zato se je julija in avgusta 1944 zavzemal za razrešitev tega vprašanja in za ustanovitev kor­ pusa na Štajerskem tudi novi sekretar oblastnega komiteja KPS za Štajersko dr. Aleš Bebler. Ugotovimo lahko, da so glede vseh navedenih vprašanj obveljala stališča Glavnega štaba NOV in POS, ki pa žal niso dovolj upoštevala hitrejšega razvoja vojaških enot 4. operati­ vne cone. Končni rezultat mobilizacijske politike Glavnega štaba ter politike razvoja enot na območju 4. operativne cone pa je bil, da do ustanovitve nove divizije oziroma korpusa ni­ koli ni prišlo. Glavni štab je krepil 7. korpus kot osrednjo vo­ jaško silo za sklepne operacije na Slovenskem. Zato je imel dovolj tehtnih razlogov, vendar kaže, da so bile tedaj preprič­ ljivejše, vendar neuresničene utemeljitve pokrajinskih foru­ mov, ki so si prizadevali za krepitev enot 4. operativne cone tako, da bi za novince dobili večje količine orožja. Tako bi imel Glavni štab še vedno možnost, da bi lahko ob sklepnih operacijah za osvoboditev pritegnil k 7. korpusu tudi močne enote 4. operativne cone.4 3 K julijskim smernicam za delo in h kritičnim pripombam glede dosedanjega dela navajamo v povzetku tudi okrožnico 190 političnega kom isarja 4. operativne cone Jožeta Borštnarja. N a sestanku štaba cone s člani oblastnega kom iteja so le-ti kritično povedali, da so prim eri, ko jih vodilni funkcionarji vojaških enot obravnavajo kot sebi podrejene, jim ukazujejo, ravnajo napačno pri nabavi hrane, .mobilizirajo politične de­ lavce in odklanjajo sodelovanje z njimi. To je potem povzro­ čalo škodljive spore, ki so se na terenu negativno odražali. Vse prizadete vodstvene funkcionarje enot 4. operativne cone je Jože B orštnar ostro okaral, češ naj se zavedajo, da je O F oblast in da je naša vojska vojska O svobodilne fronte. Tam, kjer so politične organizacije še slabo razvite, je dolžnost voj­ ske, zlasti političnih kom isarjev, da nudijo največjo pom oč terenu. Politični delavci so dolžni z njimi najtesneje sodelo­ vati. O bsodil je tudi pojave vojvodstva posam eznih kom an­ dantov in kom isarjev v odnosu do političnih delavcev in or­ ganizacij. Sodil je, da m orajo štabi z veseljem sprejem ati poli­ tične delavce, im eti z njimi več sestankov, jim nuditi vso p o ­ moč, ter zagrozil, da bo štab cone vse poizkuse vojvodstva eksem plarično zatrl. D alje je grajal tudi birokratsko reševa­ nje problem ov m ed vojsko in terenom z dopisi, in to v prim e­ rih, ko so eni blizu drugih. M enil je, da je takšno obnašanje političnih organizacij posledica vojvodskega odnosa nekate­ rih štabov. Zato je zahteval »čim m anj birokratskega dopiso­ vanja in čim več osebnih stikov«. D otaknil se je tudi pojavov delovanja pete kolone. M enil je, da sovražnik zaradi svoje nem oči na vojaškem področju pošilja v enote svoje agente, katerih naloga je zastrupljati od­ nose m ed vojsko in prebivalstvom . D ogajalo pa naj bi se tu ­ di, da je vojska v nekaterih prim erih zaradi podtaknjenih ne­ gativnih podatkov popolnom a rekvirirala živež in živino naj­ boljšim privržencem osvobodilnega gibanja, da so posam e­ zne partizanske sodelavce lažno obdolžili za izdajalce, da so oblatili z lažmi politične delavce in podobno. Vse štabe so za­ vezali, da takšne in podobne prim ere na terenu raziščejo ter jih strogo obravnavajo. O krožnica navaja, da delajo napake predstavniki vojske in politični delavci. Te je treba opozarja­ ti, jih podučiti ali jim svetovati. Političnim kom isarjem odre­ dov, brigad in divizije je ukazal, da na štabnih konferencah pojasnjujejo vlogo, pom en in tudi težave, ki jih im ajo pri de- 191 lu politični delavci na terenu, zlasti na Štajerskem. Od politi­ čnih delavcev je zahteval, da govorijo tudi pri političnih urah borcem in zlasti novincem .4 4 O krožnica je ugotovila in obsodila več škodljivih pojavov in slabosti v vojaških vodstvih kot tudi v političnih organiza­ cijah na terenu. Pripom niti pa m oram o, da je odlom ek o de­ lovanju pete kolone in sovražnih agentov nekoliko pretiran, saj ni mogel biti vsak nergač, nezadovoljnež, surovež, samo- voljnež, politični nasprotnik že tudi sovražnikov agent. Po­ jem agent se je neupravičeno vrinil v razna u radna poročila NOV, zlasti varnostnih in obveščevalnih organov ter vodstev višjih političnih organizacij osvobodilnega boja. Do tega spo­ znanja smo prišli ob proučevanju m edvojnih sovražnikovih in naših arhivov ter m edvojnega in povojnega tiska in litera­ ture. Po stalinistični praksi je pač nekdo m oral biti kriv. V po­ sam eznih prim erih je res šlo tudi za oblike podtalne dejavno­ sti sovražnikovih agentov. N a obm očju 4. operativne cone je bilo nekaj takšnih prim erov, vendar niso v celoti bistveno za­ viralno vplivali na uspešen potek in razvoj osvobodilnega bo­ ja .4 5 Tem razm išljanjem dodajm o še povzetek iz poročila štaba 14. divizije o dejavnosti njenih brigad od 15. do 31. julija. V njem je poudarjeno, da so bile njihove akcije ofenzivne nara­ ve, da so večinom a operirale na kom unikacijah, kjer so rušile m ostove in druge objekte ter povzročale tudi veliko škodo v postojankah. K jub tem u pa sovražnik v tem času proti briga­ dam ni ukrepal. Pretežno se je zadrževal v postojankah ali se prevažal iz ene postojanke v drugo. V lokalne akcije proti bri­ gadam so se bolj spuščali verm ani kot policisti ali vojska. Ta ocena je veljala za obm očja zunaj m eja pohorskega operacij­ skega sektorja. N a Pohorju so bile razm ere drugačne. Sovraž­ nik je okoli 10 dni izvajal m anjšo hajko s približno 1200 mož­ mi na obm očjih Rogle, Hudega vrha, Peska, K lopnega vrha in Senjorjevega dom a (blizu sedanje Ribniške koče). Ta haj­ ka brigad ni prizadela, saj so upoštevale povelje štaba 14. di­ vizije, naj se izogibajo spopadov z večjimi sovražnikovimi enotam i in naj predvsem rušijo prom etnice, objekte na njih in napadajo postojanke ter m obilizirajo. Cilj sovražnikove hajke na Pohorju je bil ogrožati spuščališča zavezniške po­ 192 r moči, postavljati zasede m anjšim partizanskim enotam , p a­ truljam in kurirjem . Sovražnikova taktika se je izkazala za ne­ uspešno. Partizani so jih ukanili z m iniranji prom etnic in z drugim i akcijam i daleč od Pohorja ter tako vsilili svoje pogo­ je bojevanja, ki Nem cem niso ustrezali.4 6 * * * V obravnavanem poglavju se je Bračičeva brigada zadrže­ vala na pohorskem operacijskem obm očju. Prekoračila ga je le nekajkrat, ko so šle njene m anjše enote m inirat železniško progo M aribor —Celje, m obilizirat ali v preskrbovalne akcije. Njene osnovne naloge so bile napadati sovražnikove manjše enote in postojanke ter uničevati prom etnice na obrobju Po­ horja, da bi tako preprečili nem ške hajke proti spuščališčem na Rogli in drugod. To se je zlasti dogajalo na vzhodnem in jugovzhodnem vznožju Pohorja. H krati pa je brigada na svo­ jih številnih pohodih z m anjšim i in večjimi enotam i m obilizi­ rala nove borce, kar je bila ena njenih stalnih in najpom em b­ nejših nalog. Od zadnjih dni junija do konca julija je bila bri­ gada večkrat v velikih preizkušnjah, ki jih je dobro prestala. Iz njih je izšla kot zm agovalka. To potrjuje znam eniti in zm a­ goviti boj m ed Šumikom in Staro G lažuto, kjer sta s Tom šiče­ vo brigado 29. junija v sijajnih m anevrskih bojih prem agali številčno in tehnično m očnejšega sovražnika. Tu je sovražnik doživel poraz na začetku svoje ofenzive, ki se je potem izjalo­ vila. N aslednji pom em bni vojaški uspehi so bili napad in uničenje tovarne kovinskih izdelkov v Zg. Bistrici v noči na 8. julij, napad na Kram bergerjevo postojanko pri Sv. Lovren­ cu na Pohorju v noči na 20. julij in uničenje orožniške posta­ je v noči na 23. julij v Fram u. Zanim ive so bile tudi oskrbovalne akcije, ki so jih uspe­ šno izvedli posam ezni bataljoni v Zg. Bistrici, Zg. in Sp. Pol­ skavi, O plotnici, Vitanju, R ačah in Fram u. N ekatere od teh postojank so tudi navidezno napadli. Tudi okrepljena m obili­ zacija je kazala spodbudne uspehe, saj je brigada dosegla 30. julija že 307 borcev po seznam u in 240 navzočih. Brigada bi bila glede na število pridobljenih novincev še znatno številčnejša, vendar je m orala velikokrat poslati manj- 13 Bračičeva brigada 193 še in večje skupine v druge enote. Največ novincev, za katere ni imela orožja, pa je morala oddati za transport za Dolenj-, sko. V tem času je bilo v brigadi več kadrovskih sprememb, po četah in bataljonih in v štabu brigade. Nemirni kom andant brigade Milenko Knežević, ki je prišel v brigado sredi junija, je vnesel v njen življenjski ritem več dinamičnosti in ofenziv­ nosti ter nagnjenja k nepretrganim akcijam. V izkušenem, sa­ mozavestnem in tudi pogumnem namestniku kom andanta Jožetu Jakiču-Dušanu je imel veliko oporo. Konec junija je štab začasno pridobil pomočnika političnega komisarja Petra M endaša-Iztoka, ki je tako kot Milenko Knežević prinesel s seboj duha ofenzivnosti Tomšičeve brigade, iz katere sta oba izhajala. Ponovno se razvijajočo brigado pa je v štabu pove­ zoval izkušeni prvoborec Franta Komel, najboljši poznavalec Pohorja. Sredi julija je bil premeščen in njegovo mesto je bilo do vrnitve Ivana Dolničarja nezasedeno. Julija je prišel za še­ fa OC Peter Majcen-Vojko. Vojaškemu teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju so posvečali posebno pozornost. Tako tudi vzgojno-izobraževal- nemu, političnemu ter kulturno-prosvetnemu delu. To je bilo tudi nujno zaradi nenehnega priliva novincev, ki so prihajali iz najrazličnejših okolij. Težko partizansko življenje so lajšali bataljonski pevski zbori in mitingi s kulturnimi programi. Ve­ liko so razodeli iz svojega življenja in delovanja brigade bor­ ci in starešine tudi v dveh številkah brigadnega glasila Juriš, ki sta izšli junija in julija, ter v glasilu Mladi borec, ki je izšlo julija. Sklenemo lahko, da je bila Bračičeva brigada na koncu julija na uspešni poti nadaljnjega razvoja in krepitve v enoto, ki bo sposobna za izvajanje še večjih in zahtevnejših vojaških ter političnih nalog. OPOM BE 1 Poročila štaba Bračičeve brigade od 26. do 29. 6. 1944; kroni­ ka brigade, AÏNZ, f. 335 II, 339/IV. 2 Franci Strle, Tomšičeva brigada, IV, 1991, tipkopis v tisku, pri Strletu, kopija pri M. Fajdigi (odslej Strle, Tomšičeva brigada, IV, tipkopis). 3 Poročili štaba Tomšičeve brigade z dne 1.7. 1944, AINZ, f . 335/1/1 ; Jože Zbašnik, podpolkovnik JLA v. p., Jože Bambič, Jo­ že Antončič-Tomo, izjave v AM NOM ; Hace, Komisarjevi zapiski, II, str. 164, 165; Strle, Tomšičeva brigada, IV, tipkopis. 4 Strle, Tomšičeva brigada IV, tipkopis. 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30.6. 1944, njenega propagandnega odseka z dne 30. 6. in 2. 7. 1944; kronika brigade; dnevnik štaba 4. cone; poročili štaba Tomšičeve brigade z dne 1. 7. 1944, AINZ, f. 335/11, 336/V II, 339/IV , 424/11, 335/1; Hace, Komisarjevi zapiski, I I , str. 164, 165; Ževart, Po sledovih NOV, str. 308; Strle, Tomšičeva brigada, IV, tipkopis, Jože Antončič-To- mo, Jože Krebs, Janez Jaklič, Ciril Gregor, Jože Zbašnik, izjave in pričevanja, vse v AM NOM . 6 Poročili OC 14. divizije z dne 5. 7. 1944 in dnevnik štaba 4. co­ ne, A IN Z, f. 333, 4 2 4 /0 ; Srečko Podlesnik, Ruše, nekdanji oskrb­ nik Klančnikove vile, ustni vir. 7 Kronika brigade, AINZ, f. 339/IV ; kartoteka borcev Bračiče­ ve brigade, AM NOM . 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1.7.1944, AINZ, f. 335/11. 9 Poročilo sanitetnega odseka Bračičeve brigade z dne 1.7.1944, Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe v NOV na Slovenskem 1941 — 1945, Ljubljana 1983, dok. št. 3 (odslej Zbornik sanitetne službe). Rafael Cerkovnik, 1922, Velenje, rudar. Od 26. do 29. 12. 1944 si je zdravil ozebline nog v bolnišnici X V III/3 v Robanovem kotu. Po odhodu iz bolnišnice je v nemški ofenzivi za njim izginila sled (M NZ Celje in Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 650). 1 0 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 1. in 4. 7. 1944; kroni­ ka brigade; dnevnik štaba 4. cone, AINZ, f. 335/11, 335/IV /5, 424/11. 1 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 4.7 . 1944; kronika brigade, AINZ, f. 335/11, 339/IV ; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 12. 7. 1944, Zbornik NOV, V I/14, dok. št. 118. 13* 195 1 2 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 4. in 10.7. 1944, A INZ, f. 335/11, 336/V II; Lojze Penič, Okupacija in NOB, Zbor­ nik Slovenske Bistrice, str. 411. 1 3 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 5., 6. in 7. 7. 1944, A IN Z, f. 335/11. 1 4 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 8. 7. 1944; kronika bri­ gade; pohvala štaba 14. divizije z dne 13.7.1944, v AINZ, f. 335/III, 339/IV in AOSJ, Beograd. 1 5 Jože Pečnik, Udarci; Pri tovarni; Bolničar mobilizira, Juriš, julij 1944, str. 2 - 6 in 14, AINZ. 1 6 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 7. 7. 1944, AINZ, f. 335/11. 1 7 Poročilo političnega komisarja Bračičeve brigade z dne 8. 7. 1944, AS. 1 8 Mladi borec ZKMJ, ZSM, št. 1, z dne 1. aprila in l.m aja 1944, glasilo mladine XIII. SNOB Mirka Bračiča (odslej Mladi bo­ rec); Juriš št. 1, junij 1944, št. 2, julij 1944, št. 3, avgust 1944, vse v A IN Z in AM NOM . 1 9 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 9. 7. 1944, AINZ, f. 335/11; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 17. 7. 1944, Zbor­ nik NOV, V I/15, dok. št. 3; Jože Telič, Ivanka Kovačič-Smilja, izja­ vi v AM NOM . 2 0 Jože Zbašnik, izjava v AM NOM . 2 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 10.7. 1944, AINZ, f. 335/11. 2 2 Odredba štaba 14. divizije z dne 10. 7. 1944, Zbornik NOV, V I /14, dok. št. 116. 2 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 11.7. 1944, AINZ, f. 335/1. 2 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. in 14. 7. 1944, A INZ, f. 335/1. 2 5 Naredba štaba Bračičeve brigade z dne 15.7. 1944 štaboma 1. in 2. bataljona, M NZ Celje. 2 6 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 15., 16., 17.(dve), 18. in 19.7. 1944, AINZ, f. 335/1, 335/III. 2 7 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 7. 1944, Zbornik NOV, V I /14, dok. št. 124. 2 8 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1.8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 47. 2 9 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 20. 7. 1944, AINZ, f. 335/1, 334/IV ; Ževart, Po sledovih NOB, str. 109, 111; Fajdiga, Pohorski partizani, 1943, str. 24; Simon Gradnik, izjava; Ciril Joger, 196 izjava o Jožetu Šterharju; Mirko Kurbus, predsednik ZB NOV v Lo­ vrencu na Pohorju, izjava, vse v AM NOM . 3 0 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 20. 7. 1944; kronika brigade, AINZ, f. 335 I, 339/IV. 3 1 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 21. in 22.7.1944, AINZ, f. 335/3; Franci Strle, ustni vir; Katica Zupančič-Mithans, izjava, AM NOM . Ančka Radoš, rojena 11. 8. 1910, Krasinec, Gradac v Beli Kraji­ ni, bolničarka 3. bataljona Šercerjeve brigade, smrtno ranjena 24. 10. 1944 na Langersvaldu nad Ribnico na Pohorju (poročilo sa­ nitetnega odseka Šercerjeve brigade z dne 2. 11. 1944, Zbornik sani­ tetne službe v NOV na Slovenskem, dok. št. 55; Guček, Pekoči sneg, str. 495, 219, 223, 228). 3 2 Poročila štaba Bračičeve brigade (štiri) z dne 23. in 24. 7. 1944, AINZ, f. 335 /I , 336/7; Jože Krebs, Jože Jakič-Dušan, Ivan Globočnik, pričevanji in izjava v AM NOM ; Tone Vrhovšek, predsednik ZB NOV v Framu, ustni vir; Zdenka Rogi, Fram in oko­ lica v NOB, Maribor 1975, str. 16, 17, 18 (odslej Rogi, Fram v NOB); Oskar Štern, Tone Vrhovšek, dr. Jože Koropec, Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju, 1985, str. 2 4 - 2 7 . 3 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 24. 7. 1944, AINZ, f. 335 I. 3 4 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 26. 7. 1944 in propa­ gandnega odseka brigade z dne 31. 7. 1944, AINZ, f. 335/1; poroči­ lo komandanta varnostne policije in varnostne službe z dne 1.8. 1944, AM NZRS. 3 5 Zapisnik o zaslišanju Črtomira Zadnika in dopis OC 14. divi­ zije, oboje z dne 27. 7. 1944, AOSJ v Beogradu; poročili komandan­ ta varnostne policije in varnostne službe z dne 23. 6. in 1. 8. 1944, M NZRS; Črt Zadnik, Moje zadnje delo pod gestapom, Juriš, št. 3, avgust 1944, AINZ; Karel Forte-Marko Selin, N ič več strogo zaup­ no, II, 1978, str. 298, 546, 548. 3 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 17. 8. 1944; odredba štaba 14. divizije z dne 19. 8. 1944, oboje v AOSJ v Beogradu; vpi­ sna knjiga borcev 1. bataljona Bračičeve brigade, M NZ Celje; Šte­ fan Ipavec, Zlata Popovič, Ljuban Zadnik, izjave v AM NOM . 3 7 Poročila Centralne komisije Varnostno-obveščevalne službe, št. 6 z dne 9. 8. 1942 in 18. 4. 1944, arhiv VOS, AMNZRS. 3 8 Odloka štaba 14. divizije z dne 22. in 26. 7. 1944 štabu Brači­ čeve brigade, AOSJ Beograd; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 7. 1944, AINZ, f. 335/1. 197 3 9 Dnevna poročila štaba Bračičeve brigade od 25. do 31.7. 1944, AINZ, f. 335/1. 4 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 21.7. 1944, AOSJ Be­ ograd. 4 1 Odlok štaba Bračičeve brigade z dne 30. 7. 1944, M NZ Celje. 4 2 Navodila Glavnega štaba NOV in POS z dne 23. 7. 1944 šta­ bu 4. operativne cone, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 21. 4 3 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 248, 249, 310 — 313. 4 4 Okrožnica štaba 4. operativne cone z dne 17. 7. 1944, vsem enotam cone, M NZ Celje. 4 5 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 145—164; Fajdiga, Pohor­ ski partizani 1943 (1985), str. 22, 55, 80, 82, 113, 157, 181, 186, 225, 237, 293, 310, 325, 341, 344, 365, 374; Forte, N ič več strogo zaupno I in II; Karel Forte, Četništvo in bela garda na Štajerskem (neobja­ vljeni tipkopis iz leta 1989, pri vdovi v Trbovljah). 4 6 Poročilo štaba 14. divizije z dne 9. 8. 1944, Zbornik NOV, V I/ 15, dok. št. 72. 4 OKREPLJENI NAPADI NA POSTOJANKE NA OBMOČJU SLOVENSKIH KONJIC, KOZJANSKEGA IN ¥ POSAVJU* MOBILIZACIJA, USTANOVITEV TRETJEGA BATALJONA (od 31.7. do 30.9.1944) Proti koncu julija 1944 je štab 4. operativne cone pospeše­ no pripravljal svoje enote na oblikovanje osvobojenih oze­ melj kot osnovnega pogoja za nadaljnji razvoj osvobodilnega boja na Štajerskem , K oroškem in v delu G orenjske, tj. na ob­ močjih delovanja svojih enot in političnih organizacij. N a vi­ diku so bili prelom ni dogodki, katerih posledica naj bi bili hitrejši razm ah osvobodilnega boja in m nožično vključitev prebivalstva v vseljudski odpor proti okupatorju in njegovim pom agačem ter odločnejši boj za dokončno osvoboditev. N ačrt štaba 4. operativne cone je predvideval najprej n a­ pad in uničenje sovražnikovih postojank na Ljubnem in v Lučah. Tako bi znatno razširili polosvobojeno ozemlje od Logarske doline proti Spodnji Savinjski dolini. Štab cone se je odločil za postopno širjenje osvobojenega ozemlja, ker se je zavedal nevarnosti m očnih sovražnikovih postojank, ki bi z naglimi in m očnim i intervencijam i lahko preprečile uresniči­ tev njegovih zamisli. Zato je v začetku svojih operacij u pora­ bil glavnino enot za čvrsto zavarovanje napada na Ljubno in Luče. U stanovitev prvega večjega osvobojenega ozem lja je bila na obm očju 4. operativne cone nuja. Zagotoviti je bilo treba varno delovanje zalednih conskih vojaških ustanov, zla­ sti delavnic in bolnišnic. N a tem obsežnem obm očju bi lahko izvedli tudi popolno m obilizacijo. Z uničenjem postojank bi enote pridobile večje količine orožja, ljudska oblast pa bi im ela pogoje za hitrejši razvoj. 199 Glavno nalogo v široko zasnovani operaciji napada na Ljubno in Luče je štab cone zaupal Šlandrovi brigadi, Z idan­ škovi brigadi navidezni napad na G ornji G rad in več zavaro­ vanj, Tomšičevi in Šercerjevi brigadi pa napad na Šm artno ob Paki, Šoštanj in D obrno, rušenje cestnih in železniških prom etnic m ed Doličem in Polzelo, postavljanje zased, Brači­ čevi brigadi izvajanje akcij na progi Celje — Ponikva, Vzhod- nokoroškem u odredu navidezni napad na Č rno na K oro­ škem, uničevanje prom etnic in postavljanje zased. V operaci­ ji so načrtovali tudi sodelovanje K am niško — zasavskega odreda in Štajerskega bataljona vojske državne varnosti (VDV). Šlandrova brigada je osvobodila Ljubno in Luče, Z idan­ škova brigada G ornji G rad, Tomšičeva brigada je napadala Šm artno ob Paki, Šercerjeva brigada pa D obrno. H krati je onem ogočila, da bi okrepljena posadka D obrne dobila p o ­ m oč iz Šm artnega ob Paki, z napadom je blokirala Šoštanj in preprečila delovanje posadke pri napadenih postojankah. Bračičeva brigada je napadla Sv. Jurij (Šentjur). Vzhodnoko- roški odred je navidezno napadel Črno na K oroškem , Kam- niško-zasavski odred Litijo. Večina enot je porušila daljše od­ seke prom etnic in objekte na njih ter električne, telefonske in druge zveze. U speh je bil izreden. Zaplenjenih je bilo 26 lah­ kih m itraljezov, 71 brzostrelk, 489 pušk, 4 parabele, 42 pištol, 46.620 nabojev, 338 bom b, 90 min in m nogo oprem e. Sovraž­ nik je imel 203 mrtve, 27 ranjenih in 333 ujetih. Partizanske žrtve pa so bile 11 padlih in 41 ranjenih. Pohval in priznanj je bila deležna večina enot z vodstveni­ mi kadri. Pohvale so prišle od štaba 4. operativne cone, za­ vezniških misij in od m aršala T ita.1 Napad na orožniško postojanko pri Sv. Juriju pri Celju Spoznajm o delež Bračičeve brigade v operaciji za osvobo­ ditev Zgornje Savinjske doline. D a bi odvrnil sovražnika od glavnega udarca svojih sil v Zgornji Savinjski dolini, je štab 200 cone usm eril Bračičevo brigado v akcije na jugovzhod, na ob­ m očje m ed Vitanjem, Celjem in Ponikvo, saj je pričakoval, da bo Bračičeva s svojo vojaško dejavnostjo vezala nase večje število sovražnikovega vojaštva. Štab 14. divizije je Bračičevo brigado 29. julija opozoril, naj krene po ukazu z dne 30. julija 1944 v akcijo, ki se bo za­ čela ob 23. uri, in dodal, da bodo hkrati tudi druge brigade začele akcije v posredni povezavi z njimi. Po akciji naj se bri­ gada zadržuje na obm očju K onjiške gore ali Lindeka (K oz­ jek) in operira ob cesti Vitanje — Slovenske Konjice — Celje ter naj uniči postojanko v Frankolovem ali v Novi Cerkvi. O d O struha je brigada krenila v rušilno akcijo 30. julija ob 19. uri. N jen 2. bataljon je razrušil približno 500 m ceste m ed Vitanjem in Lipo. N a cesto je podrl 50 dreves, z m inira­ njem delno porušil m ost na cesti Vojnik —Slovenske Konjice in uničil telefonski vod. Skupina borcev 1. bataljona in mi­ nerjev je pri Slomu blizu Ponikve z m iniranjem poškodovala okoli 100 m železniške proge. M inirala je vlak ter pri tem po­ škodovala lokom otivo in nekaj vagonov. Ob progi so partiza­ ni uničili tudi telefonske in telegrafske napeljave. M ed Stra­ nicam i in Frankolovim je brigada postavila m očne zasede, vendar zam an. Z nobene strani ni bilo sovražnikovih vozil ne pehotnih enot. V Škofjo vas so poslali 2. četo 2. bataljona s kom andirjem Jožetom Krebsom in političnim kom isarjem Jo ­ žetom Pečnikom, da bi m inirala most, vendar se to četi ni po­ srečilo, saj je bila v pripravljenosti m očna sovražnikova eno­ ta, na mostu p a jih je pričakal tank. N a nočnem pohodu od Vitanja do Škofje vasi so partizani ugotovili, da je sovražnik ustanovil dve novi postojanki, in sicer v Stranicah in pri km e­ tu Lazniku. V obeh postojankah je bilo okoli 30 policistov. Č lan političnega oddelka divizije Jože Počkar, ki je bil v akcijah z Bračičevo brigado, je v svojem poročilu m ed dru­ gim napisal, da so bili v brigadi ob odhodu s Pohorja zelo ve­ seli orožja in streliva, ki so ga malo predtem prejeli iz zavez­ niške pošiljke. Pretirano je dodal, da sedaj v brigadi skoraj ni neoboroženih. N a poti na obm očje Slovenskih K onjic so de­ lili prebivalcem , ki so jih z veseljem sprejem ali, partizanski tisk. S sekretarko okrožnega kom iteja KPS Celje M ilico G a­ 201 brovec-Lenko so se dom enili za okrepljeno mobilizacijo. Lenka jim bo pom agala pridobiti za brigado zdravila in foto­ grafa. N a koncu poročila je dodal, da so ponoči slišali od 23. ure naprej m očne detonacije in streljanje topov, kar je nap o ­ vedovalo veliko partizansko ofenzivo v Zgornji Savinjski do­ lini.2 Po opravljenih nočnih nalogah se je brigada 31. julija po peti uri zjutraj zbrala na K am ni Gori. V štabu so se zavedali, da m orajo zaradi pom oči svojim bojujočim se tovarišem v Zgornji Savinjski dolini tudi naslednjo noč v akcijo. Odločili so se za napad na orožniško postojanko pri Sv. Juriju pri Ce­ lju (Šentjur). M edtem ko je pretežno število borcev počivalo, se je štab brigade s štabom a bataljonov pripravljal za napad. V brigado je ta dan prišlo devet novincev. K sanitetnem u referentu brigade poročniku Vladu Kravosu je prišel po zve­ zah M ilice Gabrovec-Lenke m edicinec G abrijel Hrušovar- D rago. Za uspešnejše obvladovanje zahtevnih nalog na tem področju je bil Hrušovarjev prihod, ki so ga postavili K ravo­ su za začasnega pom očnika, pom em bna okrepitev.3 Proti Sv. Juriju ob južni železnici je brigada krenila s K am ne G ore popoldne 31. julija in se ustavila v Svetelki. Od tod je šla zvečer v napad, v zasede, rušenje prom etnic in v re­ kvizicijo. Obveščevalci so obvestili štab, da je v orožniški p o ­ staji 8 orožnikov in da stavba ni utrjena. T oda m ed napadom so ugotovili, d a je v stavbi 13 orožnikov ter 12 do 15 oborože­ nih civilistov, zagrizenih hitlerjancev, ki so hodili k orožni­ kom prenočevat. Prva četa 1. bataljona in m inerski vod sta ob 23. uri obkolila orožniško postajo. Ko so se partizani pribli­ ževali stavbi, so jih sovražnikove straže opazile in začele po njih streljati. Partizani so takoj odgovorili z m očnim ognjem, hkrati pa so z odločnim jurišem prišli v pritličje stavbe. Z opet so se izkazali m inerji, m ed njimi tudi po akciji pohvaljeni Si­ m on G rudnik. M inerji so stavbo s štirikratnim m iniranjem m očno poškodovali. Toda orožniki in njihovi privrženci se niso vdali. Iz prvega nadstropja in s podstrešja so zagrizeno streljali in m etali bom be, tako da ni bilo mogoče postojanke zavzeti ali uničiti. Težave pa so nastopile tudi zato, ker jim je zm anjkalo razstreliva in ker je prihajala napadenim ob drugi uri ponoči pom oč iz Celja. Borci so ujeli orožnika (Sloven­ 202 ca), v ruševinah postojanke pa naj bi bilo 6 do 7 m rtnih so­ vražnikov. Zaplenili so 4 puške, 2 brzostrelki in pištolo. Prva četa 1. bataljona je im ela 3 ranjene. D ruga četa 1. bataljona je m ed napadom izvedla po trgovinah v trgu prisilni odkup in m aterial odpeljala na petih vozilih. Drugi bataljon je po­ stavil zavarovanje na cesti Celje —Sv. Jurij, Sv. Jurij —G ro­ belno ter Brezje —Celje. Nem ci, ki so hiteli na pom oč iz C e­ lja, so naleteli na zasedo 24 borcev, oboroženih s trem i pu- škom itraljezi in protitankovsko puško. Z njimi je bil tudi ko­ m andant bataljona A nton Godec-Tom až. Partizani so začeli po sovražniku m očno streljati. Ta je odgovarjal in ker je bil v številčni prem oči (okoli 170 mož), je pričel ob pol enih po polnoči 1. avgusta z več skupinam i obkoljevati. Partizani so se m orali um akniti na višje položaje. Odbili so nemški napad ter tudi od tod z ognjem zadrževali njihovo napredovanje proti Sv. Juriju. Ob pol štirih se je Tom aževa skupina um ak­ nila za brigado. V boju je padel en borec, dva so pogrešali. Sovražnik naj bi imel več mrtvih in ranjenih. Tom aževa zase­ da je pred spopadom prekopala cesto in na treh mestih m ini­ rala progo. Z aseda proti G robelnem u z 20 možmi je prekopa­ la cesto, m inirala progo na dveh m estih ter uničila 20 telefon­ skih drogov. Tretja zaseda 18 borcev je prekopala cesto na križišču m ed D ram ljam i in Sv. Jurijem in se je um aknila ob pol štirih. V zgodnjih jutranjih urah so se vse brigadne enote zbrale v vasi Svetelka pri Dram ljah, od tod pa so odšle na Kam no G oro.4 M ed ranjenci Bračičeve brigade je bila laže ranjena tudi bolničarka Angelca Brumec (pravo ime Jelica M unda), oku­ patorjeva agentka, o kateri smo že govorili. Poškodbo so ji pozdravili v brigadni am bulanti.5 Opis napada nam v zanim ivem m edvojnem članku Razva­ line v Sv. Juriju dopolnjuje borec A nton Smogavec. Le-ta pi­ še, da so pri približevanju k orožniški postaji kakih 150 m od postaje naleteli na sovražnikovo krožno patruljo, ki je takoj udarila po njih. Partizani so odgovorili z ognjem, patrulja pa se ni dala presenetiti in je zbežala v postojanko. Po drugem m iniranju so borci slišali stokanje ranjenih iz razvalin. Smo­ gavec je jurišal z m itraljezom skozi razbita vrata in našel re­ šilni zaklon, saj so se takrat od zgoraj bom be kar usule. Pod 203 njim so stokali zasuti Švabi. Stopal je naprej. V nekdanji sobi je otipal brzostrelko, bom bo in zopet brzostrelko. To je p o ­ bral in dal soborcem . Ko je v temi, iščoč orožje, otipal m rtve­ ga Nem ca, ga je obšla groza. O brnil se je, potegnil za seboj soborca in oba sta skočila na piano. Začudena sta opazila, da se je brigada že um aknila. Pohitela sta po cesti, po kateri so prišli do Sv. Jurija, toda zagledala sta Nemce. K renila sta v nasprotno sm er in tudi tu sta naletela na sovražnike. Rešitev se jim a je odprla v tretjo smer. Vsa srečna sta se zgodaj zju­ traj pridružila brigadi in prinesla s seboj zaplenjeno dragoce­ no orožje.6 Deželni svetnik celjskega okrožja je v poročilu o dejavno­ sti enot 4. operativne cone navedel, da so partizani 31. julija razstrelili železniško progo v U nišah pri Ponikvi ter m ed Što­ ram i in G robelnim . Po njegovem je napadlo postojanko pri Sv. Juriju 500 do 600 partizanov Bračičeve brigade. Razrušili so polovico zgradbe orožniške postaje. Dalje je navedel, da je pogorelo nekaj pisarn v občinskem poslopju, da so poškodo­ vano županovo stanovanje in tri trgovine partizani izropali, na m ino pa je zavozil potniški vlak št. 810.7 Ugotovim o lahko, da je z akcijo pri Sv. Juriju in na ob­ m očju od Celja do Slovenskih Konjic Bračičeva brigada uspešno izpolnila nalogo posrednega sodelovanja v veliki ofenzivni operaciji enot 4. operativne cone za razširitev osvo­ bojenega ozem lja v Zgornji Savinjski dolini. Z delnim uspe­ hom je napadla orožniško postajo pri Sv. Juriju, spopadla se je s sovražnikovim i interventnim i enotam i, rušila je prom etni­ ce ter zaplenila nekaj orožja in večje količine drugega blaga. N jen glavni uspeh je bil v tem, da je nase vezala precejšnje sovražnikove sile, da niso mogle na pom oč napadenim posto­ jankam v Zgornji Savinjski dolini. Z aradi velikih sovražnikovih porazov na koncu julija in v začetku avgusta je s poveljem za okrepljeni boj proti enotam NOV z dne 4. avgusta 1944 kratko in surovo reagiral višji vodja SS in policije v 18. vojnem okrožju general Erwin Rö- sener. N ajprej se je znesel nad podrejenim i, češ da ni dobil od njih v zadnjih treh dneh nobenih poročil o kakšnih uspe­ hih. Zahteval je od vsakega oficirja in vojaka, da do kraja iz­ polni svojo dolžnost ter nadaljeval: »Pričakujem , da bodo 204 vse enote, ki so mi podrejene, pričele z najostrejšim bojem proti bandam in da bodo bandite uničile.« Oficirje je rotil, da m orajo biti v tem boju zgled svojim podoficirjem in vojakom ter končal: »N e poznam nikakršnega konca službe, niti tako im enovanega dopusta. D an in noč se bojujem o in nim am o časa za počitek. Pričakujem , da bodo enote odslej brezobzir­ no nadaljevale z bojem .«8 Poglejmo si še oceno razm er na Spodnjem Štajerskem. Iz poročila polka »Treeck« z dne 7. avgusta 1944: »N aglo na­ raščanje banditske dejavnosti v okrajih M aribor-okolica in Celje. Številna m iniranja na cestah, m ostovih in železnicah skoraj do južne meje M aribora. Velike banditske skupine so zasedle večja naselja v Zgornji Savinjski dolini, tako da je ce­ lotna Zgornja Savinjska dolina v rokah banditov. Od tod pri­ hajajo le še posam ezna poročila. Lahko pričakujem o nove velike akcije.«9 Uspehi med Dramljami in Bočem Zvečer 1. avgusta se je brigada prem estila s K am ne Gore na Zgornje Slemene. N aslednji dan je njena enota 30 mož ob 8. uri m ed Brezjem in Lušečko vasjo pri Poljčanah ustavila mlekarski avtom obil državnega posestva. M leko so razlili, av­ to pa zažgali. V noči na 3. avgust je brigada postavila zasede na vitanjski in konjiški cesti. V endar so sovražnikova vozila oz. enote zam an pričakovali..1 0 V noči na 4. avgust je brigada m ed Ponikvo in Poljčanam i ustavila tovorni vlak, ki je vozil gramoz. Lokomotivo in p ro ­ go so m inirali, šest vagonov pa uničili. Pri tem je bil ranjen kurjač, m edtem ko so vlakovodjo in strojevodjo partizani mobilizirali. Po tej akciji se je brigada nastanila v vasi Dreve- nik, južno od Boča.1 1 Iz D revenika je šla brigada v Kostrivnico. Drugi bataljon so poslali 5. avgusta v zasedo na cesto k Podplatu. K er so­ vražnika ni bilo, se je bataljon prem estil na bližnjo progo in tu ob pol sedm i uri zjutraj ustavil osebni vlak, ki je pripeljal 205 iz Rogaške Slatine. Partizani so razorožili in slekli orožnika ter dva carinika. Civilistom so ukazali izstopiti, vlak pa so za­ žgali in gorečega pognali proti G robelnem u. B rigada je ob 21. uri krenila iz Kostrivnice proti Pečici. N a pohodu je blizu Pečice osam ljeni strel sm rtno ranil v trebuh enaindvajsetlet­ nega kom andirja 1. čete 2. bataljona Ivana Pusta iz Starega trga pri Slovenj G radcu. N a cesti Podplat — Pečica so naleteli na zaporo m očnih sovražnikovih enot. Po polurnem hudem boju je 2. bataljon razbil ustaško enoto ter omogočil brigadi, d a je nadaljevala pohod do železniške proge Ponikva — Lipo­ glav. Sanitetni referent brigade je poročal, da so v tem spopa­ du padli Ivan Pust, um rl 7. avgusta 1944, M arko Bajcin in Jo ­ že Zavolovšek, m itraljezec iz vasi Delce pri Bočni, oba sta um rla v bolnišnici. Ranjeni pa so bili A nton Smogavec, Ivan Felicijan in Stanislav Lemut. V nadaljevanju pohoda je brigada m ed Ponikvo in L ipo­ glavom ustavila tovorni vlak. Ujela je 6 nem ških vojakov in podoficirja ter jih razorožila. Trije so ostali v brigadi, štiri, ki niso hoteli s partizani, so izpustili. N a vlaku so zaplenili veli­ ko moke, sladkorja in drugega. Vlak so uničili. Km etom , ki so vozili plen, so dali precej blaga. M ed to akcijo so Nem ci s topovi m očno streljali z obm očja Sv. Jurij — Dram lje. Brigada je po pohodu in nočnih akcijah prišla 6. avgusta zjutraj v Ple- tovarje. Tu so pokopali pogum nega in priljubljenega kom an­ dirja Ivana Pusta. Po um iku brigade so Nemci Pusta izkopali in ga slekli. Bližnji km et ga je potem pokopal, po vojni pa so ga svojci prekopali v Slovenj G radec. Ob 11. uri je nad Sv. Uršulo pri Pletovarju brigada zopet naletela na m očno sovražnikovo zasedo. S številčno m nogo m očnejšo sovražnikovo enoto sta se spopadla brigadna p red ­ hodnica in 2. bataljon. Boj je trajal do 14. ure. V njem sta pad la borca Avgust Obreza in Franc Polanec, začasno pa so pogrešali 17 borcev. Prek noči se je brigada zadrževala na ob­ m očju Dram elj, zjutraj 7. avgusta pa je prišla na Zgornje- Slem ene.1 2 206 Na Slemenah Bračičeva in Tomšičeva brigada razbili močnejšega sovražnika S taktiko odvračanja sovražnika od osvobojene Zgornje Savinjske doline se je Bračičevi brigadi pridružila na obm oč­ ju m ed Vojnikom in K onjiško goro tudi Tomšičeva brigada. Dne 8. avgusta je bila Bračičeva na Zgornjih, Tomšičeva bri­ gada pa na Spodnjih Slem enah. Ob pol osmih zjutraj je so­ vražnikova enota okoli 500 mož iz smeri Kamne G ore n apad­ la Bračičevo brigado. Vnel se je hud in dolgotrajen boj, saj so sovražnikove okrepitve prihajale tudi od žičkega sam ostana. Tomšičeva brigada je sporazum no z Bračičevo brigado z enim bataljonom takoj zasedla položaje pri H rastniku in pre­ prečevala sovražnikov prihod od Dram elj. Z drugim bataljo­ nom je zasedla koto 576 (sedaj 579), z eno četo pa je šla na pom oč Bračičevi brigadi blizu kote 449 vzhodno od Zgornjih Slemen ozirom a južno od ruševin žičkega sam ostana ter tako zavarovala desni bok Bračičeve brigade. M ed bojem je prišlo okrog 11. ure od Jazbin ozirom a od Špitaliča sovražniku na pom oč okoli 250 vermanov. Pri Spodnjih Slem enah so opazi­ li na položajih enoto Tomšičeve brigade. K er so se je očitno zbali, so se um aknili prek K am ne G ore v Slovenske Konjice. V bojni prostor Bračičeve brigade m ed K am no G oro in Zgornje Slem ene je sovražnik vključeval svoje enote vse do 17. ure. Po nepričakovanem sovražnikovem napadu je takoj stopil v boj 1. bataljon na čelu s kom andantom M irkom Be- slačem in s kom isarjem M atijo Bauerjem. N ajbolj pogum nim se je takrat priključil tudi kom andant brigade M ilenko K ne­ žević. N a čelu jurišnikov je v prvem jurišu uspel z bom bam i in brzostrelko prisiliti napadalce k um iku. M edtem se je na levem krilu vključil v boj tudi 2. bataljon in vsi drugi s šta­ bom brigade. Borci so čvrsto branili položaje. Posam ezne enote so šle tudi v nasprotne napade. Po treh organiziranih juriših je brigadi okoli 17. ure dokončno uspelo odbiti so­ vražnikove enote in jih prisiliti k um iku prek Črešnjice v smeri Frankolovega. Omeniti m oram o še zanim iv pripetljaj, za kate­ rega je poskrbel prebrisani kom andant M ilenko Knežević. 207 M ed bojem je prišlo do prekinitve streljanja in trenutnega za­ tišja. »Tedaj pa se zasliši v daljavi glas kom andanta verm a­ nov, ki kliče ustaše, s katerim i nim a zveze. T oda nihče mu ne odgovori. Tedaj se oglasi kom andant M ilenko in mu zakliče: »Ovdje ustaše, dodžite ovam o!« M ilenko ponovi svoj klic in kom andant verm anov se mu odzove. Tako je zapisal vojni dopisnik Janez Stanonik-M aks in nadaljeval, da sta se po krajšem dogovarjanju potem napotili proti partizanskim po­ ložajem dve skupini vermanov. Neki verm an je zopet zakli­ cal: »Ustaše!« In M ilenko je odgovoril: »D odžite brzo!« Verm ani so ubogali in pohiteli. N a poti sta jih pričakala M i­ lenko in nam estnik kom andanta Jože Jakič-D ušan, za njim a pa na strel pripravljeni borci. Ko so verm ani prisopihali nav­ kreber v neposredno bližino partizanov, so se začeli ozirati, to d a bilo je prepozno. M ilenko in D ušan sta prva sprožila br­ zostrelki, za njim a pa še drugi. M aks je takole končal: »Po hribu zagrmi kot vihar, m itraljezi, bom be, brzostrelke, vse tol­ če po verm anski koloni. K akor plaz se zaženejo borci po hri­ bu navzdol in gonijo preplašene verm ane.« Drugi dan so p o ­ vedali ljudje, d a je bilo veliko verm anov m rtvih in ranjenih.1 3 Partizani so ocenili, da je ta dan napadalo Bračičevo in Tomšičevo brigado okoli 800 sovražnikov. Bračičeva brigada je v bojih zaplenila 4 puške, trom blonsko puško ter precej streliva in vojaške opreme. Izgub sovražnikovih vojakov niso mogli ugotoviti, saj so jih tudi tokrat sproti odnašali s položa­ jev. Po poznejših poročilih terenskih aktivistov naj bi imeli sovražniki 80 m rtvih in ranjenih, kar pa je gotovo m očno pre­ tirano. Partizansko veselje je bilo kljub pom em bni zmagi ska­ ljeno, ko so borci izvedeli za boleče lastne žrtve. V zadnjem jurišu je padel hrabri pohodnik enaindvajsetletni politični kom isar M atija Bauer, tesar iz Kužlja pri Kočevju. M ed boji je padel še en borec, hudo pa je bil ranjen Ivan G orjup, ko­ m andir 2. čete 2. bataljona, ki je ranam v bolnišnici podle­ gel.1 4 Brigada je poslala zvečer 8. avgusta v akcijo dve četi. Ena je prekopala cesto Šmarje pri Jelšah —Rogaška Slatina, p o d r­ la 15 telefonskih drogov, uničila napeljave ter m inirala želez­ niško progo na dveh mestih. D ruga četa je ponoči rekvirirala v Pristavi in izvedla preiskavo na državnem posestvu v Zibi­ 208 ki.1 5 Istega dne sta iz brigade zbežala dva borca češke narod­ nosti. Ujela jih je patrulja Tomšičeve brigade in ju vrnila v Bračičevo brigado. Po zaslišanju so ju obsodili na sm rt z ustrelitvijo.1 6 Ob opisanem osem urnem boju m oram o poudariti, da ga je uspešno izbojevala Bračičeva, saj je bila Tomšičeva briga­ da udeležena v boju le z eno četo. Vendar so druge njene enote z zavarovanji preprečile sovražnikov poizkus obkolje- valnega napada. Zato m oram o povedati, da sta bili za razbi­ tje sovražnikov zaslužni Bračičeva in Tomšičeva brigada, ki sta znali z usklajenim delovanjem svojih enot razbiti in pre­ gnati številčno m očnejšega in bolje oboroženega sovražnika ter mu prizadeti občutne izgube. Štab 14. divizije je poročal, da je sovražnik na sektorju Stenica —K onjiška gora in okrog Boča m ed 1. in 15. avgu­ stom 1944 osredotočil nekaj svojih enot, nato pa z njimi po tem obm očju hajkal. Njegove enote, ki so se spopadale v glavnem z Bračičevo in delno s Tomšičevo brigado, so sesta­ vljali policisti, verm ani in ustaši. N a Pohorju v tem času ni bilo sovražnikovih hajk.1 7 V noči na 9. avgust sta Bračičeva in Tomšičeva brigada krenili na Kozjansko. Z jutraj 9. avgusta je prišla Bračičeva brigada v vas Cerovec, Tomšičeva brigada pa na obm očje Sv. Štefana (sedaj Vinski Vrh).1 8 Tomšičeva in Bračičeva brigada napadli postojanko v Šmarju pri Jelšah V štabih Bračičeve in Tomšičeve brigade so se 9. avgusta pospešeno pripravljali za napad na sovražnikovo postojanko v Šmarju pri Jelšah. Zvečer sta brigadi krenili v napad, Brači­ čeva iz Cerovca, Tomšičeva brigada pa od Sv. Štefana. K er ji­ ma je obveščevalna služba sporočila, da je postojanka dobila okrepitev 100 orožnikov in policistov s trem i tanki ter da so okoli postojanke položili mine, so predvideni napad preložili na naslednji večer. D ne 10. avgusta ob 3. uri zjutraj je 1. b ata­ 14 Bračičeva brigada 209 ljon krenil v Ž am ark z nalogo, da pripelje skriti top, ki so ga tu pustili m ed ofenzivo. T oda v vasi G lažuta so izvedeli, da so top odpeljali verm ani. Izdal naj bi jim ga bil gestapovec M irko (priim ek ni znan), prej v intendantski službi Bračičeve brigade. V napad na postojanko v Šmarju pri Jelšah z zahodne strani je krenila Bračičeva brigada z obem a bataljonom a 10. avgusta, ko se je znočilo. Enako je storila tudi Tomšičeva brigada. N apadati sta začeli ob 21. uri. N apad je trajal do 2. ure 11. avgusta. N apadalne enote so pogum no napredovale z zahoda in prodrle skoraj do utrjenih postojank, kam or se je sovražnik um aknil z zunanjih položajev. K er so bile posadke utrjenih zgradb in bunkerjev številčno m očne, utrdbe p a p re­ zahtevne, so se m orale enote obeh brigad po 2. uri zjutraj um akniti. Skupna ugotovitev je bila, da tako m očno utrjene postojanke brez težkega orožja ne bo m ogoče uničiti. Posto­ jan k o je branilo 12 orožnikov in 25 m ož deželne straže. Pred napadom p a naj bi dobili še okrepitev okoli 150 mož. Brigadi sta ob vdoru v postojanko zasegli bogato zalogo različnega blaga: perilo, čevlje, 280.000 cigaret, nekaj orožja, streliva in oprem e. V zasedi proti Rogaški Slatini je četa Bračičeve bri­ gade prekopala cesto, podrla 15 telefonskih drogov, uničila telefonsko napeljavo in m inirala železniško progo na dveh mestih. V n ap ad u na postojanko so bili ranjeni Franc O m er­ zu, A nton Č rešnar in Drago Škoberne. D a je šlo v celotni akciji za srdite napade in spopade, nam pričajo tudi prim eri delovanja napadalnih enot Tom ši­ čeve brigade. Ko je ob napadu njen 1. bataljon zajel stražar­ ja, se je po njih usul ogenj iz številnih orožij. O dgovor tomši- čevcev je bil juriš, s katerim so pregnali sovražnike iz zuna­ njih izkopanih jarkov v orožniško stavbo in v tri druge utrje­ ne stavbe. Borci so zasedli železniško postajo, sodnijo in gla­ vno trafiko. Po uničenju naprav na železniški postaji in osvo­ boditvi 23 političnih zapornikov na sodniji so zgradbo zažga­ li in se um aknili. H ude boje je imel pri zavarovanju na cesti in progi pri G robelnem tudi 2. bataljon Tomšičeve brigade. K ar petkrat je odbil intervencijo sovražnikove enote 200 mož, ki s ije pom agala tudi z oklepnim vlakom , s tankom in z oklepnim vozilom . Sovražniku se preboj ni posrečil, bataljon 210 r pa se je po um iku enot iz Šm arja pri Jelšah um aknil za briga­ do. Tom šičeva brigada je im ela 2 ranjena, od katerih je eden podlegel.1 9 Iz pričevanj udeležencev nap ad a Jožeta Krebsa in Franca Om erzuja povzem am o, da je bila celotna akcija zahtevna, zlasti pa napad, saj so bile glavne utrjene zgradbe zaradi rav­ nine in čistine težko dostopne. Jože Krebs, kom andir 3. čete 2. bataljona, opisuje, kako so se približevali večji stavbi, za katero so bili obveščeni, da je prazna. Iz nje so nam eravali razvijati napad. Toda ko so hoteli v hišo, so se usule po njih krogle in bom be. R anjena sta obležala vodnik Franc Omerzu iz Spodnje Brezove pri Sevnici in D rago Škoberne iz Dramelj. K rebsova četa je potem zasedla položaje okoli cer­ kve in od tod n ap ad ala sovražnikove utrdbe in bunkerje. Poz­ neje so četo prestavili na zavarovanje proti vzhodu. Druge enote so m ed napadom praznile trgovine, kjer so dobile veli­ ko m akaronov (ki so jih delile tudi prebivalcem ), nogavic, srajc, cigaret in drugega. V prijetnem spom inu mu je ostala tudi godba na pihala K ozjanskega odreda, ki je na kolodvoru med napadom na vso m oč igrala. Vodnik 2. čete 2. brataljona Franc Om erzu se je prostovoljno javil, da bi šel v napad kot m itraljezec. Podobno sta storila tudi M artin K um er iz 1. čete 1. bataljona ter Franc Z upanc iz Svetine. Vsi so bili znani kot odlični m itraljezci. Ko se je Om erzu priplazil do bunkerja, so začeli po njem streljati iz cerkve, bližnje zgradbe in iz bunker­ ja. U sodna je bila bom ba iz bunkerja, ki ga je hudo ranila v glavo, vrat, prsi in v obe roki. M ed ranjenci so bili še Karel Skoberne in M artin Kos iz Zgornje Ponikve pri Žalcu ter mi­ ner A nton Č rešnar z Resnika na Pohorju. R anjence je v bol­ nišnico Zim a pri D ram ljah, ki je bila takrat v izgradnji, pripe­ ljala bataljonska bolničarka K atica Zupančič-M ithans. Poz­ neje sta jih zdravila m edicinec G abrijel H rušovar-D rago, Je­ lica M unda (Angelca Brumec) in drugi.2 0 N apad na postojanko v Šm arju pri Jelšah so vojaški in politični voditelji ocenili za delno uspešnega. Vendar m ora­ mo reči, da je bila celotna akcija več kot delno uspešna. Tre­ ba je upoštevati, da sta brigadi napadli postojanko v Šmarju, ki je bila v neposredni bližini več sovražnikovih oporišč, da so bili pogoji za napad zelo težavni, saj so bili glavni utrjeni - objekti na ravnini, na čistini, težko ali pa skoraj nedostopni. Enote so pogum no napadale, vendar brez težkega orožja ni bilo m ogoče v nekaj urah razbiti ali zavzeti čvrstih ali utrje­ nih zgradb. Sijajno se je borila enota za zavarovanje proti G robelnem u, predtem pa je razrušila progo in cesto, podob­ no kot enota za zavarovanje proti Rogaški Slatini. Zelo po­ m em bna je bila osvoboditev 23 političnih zapornikov in po­ žig sodnije, uničenje železniške postaje, bogata rekvizicija. K ončno sta brigadi tudi s to akcijo spodbudili osvobodilni boj.2 1 Štab 14. divizije je poročal, da je šla Tomšičeva brigada po akciji na Šmarje pri Jelšah v noči na 14. avgust na Paški K ozjak z nam enom , da bi s svojo dejavnostjo odvrnila so­ vražnikovo pozornost in njegov pritisk na Zgornjo Savinjsko dolino. Z brigado je šel tudi kom andant divizije m ajor Janko Sekirnik-Sim on Jankovič. Bračičevi brigadi so ukazali, naj se um akne na obm očje Dram elj in tam izvaja akcije na prom e­ tnicah in m obilizira. S takim delovanjem bo podobno kot Tom šičeva brigada odvračala sovražnikove enote od Zgornje Savinjske doline. Bračičevi brigadi so še posebej ukazali, naj pošlje posebno patruljo m obilizirat v H aloze in na Ptujsko polje, kjer se po poročilih s terena zadržujejo vojaški ubežni­ ki iz nem ške vojske in drugi, ki se skrivajo pred okupator­ jem .2 2 Dne 12. avgusta je Bračičeva brigada razposlala z obm o­ čij Dram elj in Svetelke več m obilizacijskih patrulj. N aslednji dan se je zadrževala na obm očju Pletovarja in postavila zase­ do m ed Celjem in Ponikvo. S Straže nad Dram ljam i je briga­ da poslala v noči na 14. avgust svoj 2. bataljon z m inerskim vodom v akcijo na železniško progo m ed Ponikvo in Lipogla­ vom. Tu so v času, ko je pripeljal tovorni vlak s 50 vagoni, m inirali pod njim progo. Nekaj vagonov je bilo zaradi m o­ čnega trčenja uničenih, nekaj so jih partizani zažgali, vsi pa so bili poškodovani. V kom poziciji so bili trije vagoni slad­ korja, 15 vagonov lesenih m ontažnih barak, 3 vagoni m lin­ skih kam nov, 2 vagona porcelana, vagon jeklene žice in naj­ več vagonov prem oga. Težko lokom otivo borsig so posebej m inirali in jo popolnom a uničili: Progo so m inirali na šestih m estih in uničili 12 tračnic.2 3 212 V brigado se je 13. avgusta vrnil Ivan D olničar-Janošik, ki je bil odsoten od 15. m aja 1944. M edtem je opravil višji p ar­ tijski tečaj pri C K KPS na Dolenjskem . Z njegovim priho­ dom je odšel iz brigade v politični oddelek 14. divizije Peter M endaš-Iztok, ki je začasno opravljal dolžnosti pom očnika političnega kom isarja in kom isarja brigade.2 4 G lavni štab NOV in POS je izdal 11. avgusta 1944 voja­ škim enotam obsežna navodila za izboljšanje njihove m ane­ vrske sposobnosti. V njih je poudaril potrebo po stalnem vo­ jaškem izobraževanju starešinskih in borčevskih kadrov, opo­ zoril je na nujnost sprem ljanja sovražnikove taktike, bolj us­ klajeno uporabo razpoložljivega orožja raznih enot, sam o­ stojno delovanje enot in starešin, usklajeno delovanje obveš­ čevalnih centrov, sanitetne in intendantske službe ter službe za zveze. Enotam so ukazali, da se m orajo na terenu bolje za­ varovati, teren bolje poznati in ga tudi učinkoviteje nadzirati. Zahtevali so odpravo »balasta«, odvečne adm inistracije, zm anjšanje intendantskega kadra, premestitev pom ožnega kadra, krojaških in drugih delavnic v zaledne enote. V briga­ dah in odredih so odpravili odseke za propagandno in pro­ svetno delo z obrazložitvijo, da predstavljajo nevarnost pro­ fesionalizacije, ter ukazali, da »m ora biti vse propagandno in kulturno-prosvetno delo popolnom a v rokah političnih kom i­ sarjev in njihovih pom očnikov«. N a koncu so zagrozili z vo­ jaškim sodiščem vsem funkcionarjem , za katere bi bilo ugoto­ vljeno, da so bili krivi za m orebitne nepotrebne žrtve v akci­ jah in bojih.2 5 V štabu divizije so bili z m obilizacijo, ki jo je izvajala Bra­ čičeva brigada, zelo nezadovoljni. To so zlasti izrazili v svo­ jem povelju Bračičevi brigadi z dne 14. avgusta. Poudarili so, da se brigada zadnjih 15 dni številčno ni nič povečala. Zaradi neverjetno nizkega številčnega stanja brigade je zahteval p o ­ jasnilo tudi štab 4. operativne cone. Od štaba brigade je con­ ski štab zahteval, da opusti akcije, ki ne prinašajo ne orožja in ne ljudi, temveč žrtve v padlih, ranjenih in pogrešanih, ter da izvaja poleg osnovnih povelij, ki jih je prejel od m ajorja Janka Sekirnika-Sim ona, »m obilizacijo, in to za vsako ceno«. Štab divizije je nadalje zahteval: »N ajresneje upoštevajte možnost prekom ande novincev iz Kozjanskega odreda v vašo 213 brigado. Proučite možnosti pošiljanja m obilizacijskih patrulj v H aloze in vzhodno od njih.« V štabu divizije so bili tudi ne­ zadovoljni, ker iz brigade niso prihajala nujna poročila refe­ rentov sanitete, intendance in obveščevalne službe. N avedli so, da jih štab cone vsak dan graja tudi zato, ker ne delujeta operativni oficir in referent za kadre. K er so vedeli, da m anj­ ka v štabu nekaj referentov in tehničnih kadrov, so ukazali, da m ora nam esto njih te naloge opraviti štab brigade. Za m ajorja Franca Bobnarja-G edža, ki se je po zasilni ozdravitvi zadrževal pri štabu Bračičeve brigade, so sporočili, naj pride takoj k njim zaradi prem estitve, od tod pa bo od p o ­ toval s podpolkovnikom Tonetom Vidm arjem-Luko (na D o­ lenjsko, op. M. F.). S pošto so iz divizije poslali brigadi nekaj m obilizirancev in prostovoljcev ter zahtevano količino streliva s pripom bo, naj bodo z njim m anj razsipni, kot so bili doslej. Štab cone jim je obljubil poslati še orožje in strelivo, vendar je štab divi­ zije menil, naj se na to preveč ne zanašajo. Ob koncu so jih opozorili, naj ukrenejo vse potrebno, da si bodo politični ko­ m isarji in njihovi pom očniki čim prej prišili oznake rangov, kot to zahteva odlok G lavnega štaba, ki so ga prejeli.2 6 Brigada je 15. avgusta počivala v vasi Straža nad D ram ­ ljam i. Zjutraj 16. avgusta se je prem estila v sosednjo vas H rastnik, v D ram ljah pa je priredila m iting z dokaj bogato vsebino. Poleg številnih partizanov se ga je udeležilo okrog 50 vaščanov. O aktualnih vojaških in političnih razm erah je govoril dipl.inž. Jože Počkar, član političnega oddelka 14. di­ vizije, uspešni pa so bili tudi brigadni pevski zbor, recitatorji in izvajalec priljubljene kronike, duet 14. divizije. Po m itingu je bila prijetna zabava s plesom . M edtem so partizani izvedli po D ram ljah napisno akcijo, delili portrete m aršala Tita in partizanski tisk; 1. bataljon pa je izdal stenski časopis. V poročilu o političnem delu v brigadi so poudarili, da jih dom ačini na obm očjih Svetine, Dram elj, Pletovarja, Straže, Rakovca in drugod na tem obm očju zelo lepo sprejem ajo, jim nudijo dobro hrano in želijo, da bi ostali pri njih. Pohva­ lili so tudi organe ljudske oblasti celjskega okrožja, ki so jim veliko pom agali pri mobilizaciji, prehrani in opravljanju dru ­ gih nalog. 214 D ne 17. avgusta s e je brigada prem estila južno od Grobel- nega v vas Rakovec. V noči na 18. avgust je četa 2. bataljona m obilizirala na obm očju Sv. Jurij — G robelno 26 novincev. M ed potjo je zažgala m ed Sv. Jurijem in G robelnim železni­ ško čuvajnico, uničila telefonske in telegrafske naprave ter kretnice pri Grobelnem . V Kozjanski odred so poslali vod borcev zaradi prevzem a orožja in m obilizirancev. Brigada je v dveh dneh m obilizirala 40 novincev.2 7 Štab 14. divizije je 18. avgusta razširil svoj ukaz Bračičevi brigadi, naj gre z vsemi svojimi enotam i izvajat popolno m o­ bilizacijo na Ptujskem polju, na obm očju Dram elj, Boča, H a­ loz. O dločno naj m obilizira povsod, kjer bo delovala. D a bi bila njena m obilizacijska dejavnost čim uspešnejša, so ji p o ­ slali več prostovoljcev novincev z obm očij Pragerskega, Str- nišča, Ptuja in od drugod, da bi z njihovo pom očjo pridobili čimveč vojaških obveznikov, ki se skrivajo, dezerterjev iz nemške vojske in tudi številnih, ki so po postojankah še v okupatorjevi službi. H krati so ji ukazali izvajanje akcij na progi in cesti Celje — M aribor in Celje — Rogaška Slatina.2 8 V noči na 19. avgust je šel 1. vod 2. čete 2. bataljona pod vodstvom operativnega oficirja podporočnika R udolfa Bun­ ca na železniško progo Sv. Jurij — G robelno. Tu so ob 22,30 uri napadli nem ško patruljo devetih mož. Ujeli so dva voja­ ka, m edtem ko so drugi kljub partizanskem u ognju zbežali. Borci so zaplenili puškom itraljez zbrojevko, puško, pištolo, 90 nabojev in dve bom bi. Po opravljeni nalogi se je skupina vrnila v Lekm arje, kjer je bila brigada 19. avgusta. Uspešni nočni napad je podrobno opisal tudi Črt Zadnik, sekretar SKOJ v 2. bataljonu, pod naslovom Vinko zaplenil m itraljez. Junaka akcije sta bila R udolf Bunc in Vinko. Le-ta je v tem ni noči ocenil, kdo je v sovražnikovi patrulji mitraljezec, in ga ranil s prvim strelom . Z Buncem sta potem na patruljo vrgla bombi in Vinko je tako ponovno ranil mitraljezca. Po nekaj skokih se je vrgel nanj in mu odvzel m itraljez. N a preseneče­ ne Nem ce je Bunc pritegnil na juriš tudi druge partizane. Med njim i je bil v brado ranjen Č rt Zadnik, pom oč pa mu je kmalu nudil bolničar Ivan Andrejc. 215 V noči na 20. avgust je 1. četa 2. bataljona pod vodstvom nam estnika kom andanta brigade kapetana Jožeta Jakiča-D u- šana ustavila in napadla vlak pri železniški postaji Sv. Vid pri G robelnem . Ujeli so dva nem ška vojaka, dva verm ana in ge­ stapovca. H krati so m obilizirali 27 potnikov, sposobnih za vojsko. Zaplenili so 2 puški, 3 pištole in pripadajoče strelivo. Devet vagonov so zažgali in pognali goreči vlak proti Celju. Isto noč sta dve skupini 1. bataljona skupno s terenskim i po­ litičnim i delavci m obilizirali na obm očju G robelnega 17 n o ­ vincev.2 9 20. avgusta 1944 je Predsedstvo slovenskega narodnoos­ vobodilnega sveta (SNOS) izdalo odlok o izrednih ukrepih proti okupatorjevim pom agačem in drugim izdajalcem . Šlo je za zaščito slovenskega prebivalstva in sodelavcev NOB pred različnim i sovražniki, katerih zveze in inform acije so om ogo­ čale Nem cem in dom obrancem , da so ob vdorih na osvoboje­ na ozemlja delali zločine nad privrženci osvobodilnega- gibanja.3 0 D ne 20. avgusta 1944 je Glavni štab NOV in POS izdal okrožnico o odnosu štabov do ustanov oddelka za zaščito n a­ ro d a (OZNA). N jena vsebina uvodom a opozarja, da pošilja sovražnik v politične organizacije in zlasti v vojaške enote svoje agente, da bi razbijali organizacijo osvobodilnega boja in vojske. N acionalni kom ite osvoboditve Jugoslavije (N K O J) je zato pri poverjeništvih za N arodno obram bo os­ noval poseben oddelek za zaščito naroda (OZNA). V smislu tega odloka za vodenje boja proti peti koloni so začeli posta­ vljati v vse operativne enote kontraobveščevalne oficirje. G lavni štab NOV in POS je 12. avgusta 1944 ustanovil odde­ lek za zaščito n aroda pri G lavnem štabu, pri štabih korpusov in cone pa odseke O Z N E ter jih pooblastil, da organizirajo boj proti peti koloni v vojski in na terenu. Podrejene štabe je opozoril na sam ostojnost dela kontraobveščevalnih oficirjev in njihove organizacije.3 1 V noči na 20. avgust se je brigada prem estila iz Rakovca v Žem arje. M oštvo je imelo m ed počitkom vojaške in politične ure. V noči na 21. avgust je šel nam estnik kom andanta 1. ba­ taljona Stane Jenčič z 22 borci rekvirirat v Pristavo, severno od Podčetrtka, k trgovcu Z upancu. Skupina je pripeljala ne­ 216 kaj hrane, 270 parov čevljev, 2 konja in štiri sedla. N a poho­ du so m obilizirali 16 novincev. Čevlje so pretežno razdelili v brigadi novincem , nekaj starim borcem in nekaj političnim delavcem na terenu, otroške čevlje p a po kmetijah. V isti noči je brigada v vasi Loka organizirala miting, ki se ga je poleg partizanov udeležilo tudi okoli 100 dom ačinov. Besede Jože­ ta Počkarja iz političnega oddelka 14. divizije so pritegnile zlasti navzoče prebivalstvo, posebej pa so jih navdušile parti­ zanske in narodne pesmi brigadnega pevskega zbora ter reci­ tatorji. Po m itingu so dom ačini sprem ljali partizane do tabo­ ra in jih vabili, naj še pridejo. D ne 22. avgusta je bila brigada v Cerovcu južno od Šmar­ ja pri Jelšah. N jena patrulja, ki je šla po hrano, je pad la v nemško zasedo in pri tem izgubila 3 puške.3 2 V noči na 23. av­ gust je šla brigada iz C erovca pri Šmarju pri Jelšah na pohod proti severozahodu. Prekoračila je železniško progo in dve cesti ter se ustavila v Svetelki pri Dram ljah. Ko je brigadna kolona prečkala progo, je nepričakovano pripeljal tovorni vlak. Partizani so ga takoj napadli s streljanjem , vendar je vlak odpeljal naprej. Proge poprej niso razdrli, ker niso imeli razstreliva. N oč na 23. avgust je bila za osvobodilni boj v severo­ vzhodni Sloveniji izredno pom em bna zaradi velikega uspe­ ha, ki so ga izbojevali Tom šičeva in Šercerjeva brigada ter Pohorski odred. Prva brigada je napadla in uničila m očno so­ vražnikovo postojanko v Ribnici, druga pa postojanko pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Sovražnikove izgube so bile občutne, partizani pa so zaplenili precej orožja in streliva. Z uniče­ njem teh dveh postojank je nastalo na Pohorju obširno osvo­ bojeno ozemlje in z njim pogoji za hiter razm ah osvobodilne­ ga boja na obm očju pohorskega Podravja.3 3 Štab 14. divizije je Tomšičevi in Šercerjevi brigadi 19. av­ gusta ukazal, naj napadeta R ibnico in Sv. Lovrenc na Pohor­ ju. Štabu Bračičeve brigade pa je ukazal, naj v noči na 23. av­ gust navidezno napade eno od sovražnikovih postojank na obm očju Pragersko — M akole — Ptujska G ora, da bi tako ve­ zala nase sovražnika.3 4 Povelje za navidezni napad v noči na 23. avgust na eno od sovražnikovih postojank na Dravskem polju je prejela Bračičeva brigada od štaba 14. divizije z za- 217 \ m udo šele 23. avgusta. To je tudi razvidno iz njenega poroči­ la z dne 23. avgusta 1944, ko je bila na obm očju Dram elj. N a­ vedli so, da ne m orejo sedaj v akcijo na Dravsko polje, ker je predaleč in ker im ajo prek 200 neoboroženih novincev, ki so jih od 12. do 23. avgusta m obilizirali na obm očjih G robelne- ga, Sv. Jurija in Šm arja pri Jelšah. V kratkem pa so pričako­ vali še okoli 200 m obilizirancev iz K ozjanskega odreda. V tem času so ustanovili v obeh bataljonih tretjo četo. Če bi do­ bili nekaj orožja, bi takoj lahko ustanovili tretji bataljon, so zapisali. Sklenili so, da sedaj zaradi m nožice neoboroženih ne m orejo sprejeti bojev s sovražniki. S tem je soglašal tudi kom andant divizije m ajor Janko Sekirnik-Simon, ko jih je obiskal.3 5 T oda dopolniti m oram o, da je bila brigada v om e­ njenih dneh na zahtevnem in izpostavljenem obm očju m ed Štoram i, Konjiško goro in Podčetrtkom vojaško in politično zelo dejavna. S svojimi vsakodnevnim i akcijam i in pohodi je vezala nase precejšnje sovražnikove sile, ga uspešno zavajala ter držala v stalni pripravljenosti. Napad na postojanko v Škofji vasi in sia delovno taborišče v Bežigradu D ne 24. avgusta je brigada taborila na obm očju vasi Spodnje Slemene. M oštvo je bilo zaposleno z zavarovanji in vojaškim i ter političnim i uram i. Zvečer je šla brigada v napad na sovražnikovo postojanko v Škofji vasi pri Celju. Vod 1. bataljona je šel v zasedo k Arclinu pri Vojniku, četa tega ba­ taljona pa je im ela nalogo napasti občinsko poslopje, v kate­ rem je bila oborožena straža. Drugi bataljon je postavil zava­ rovanje proti Šmarjeti in Ljubečni pri Celju. N a cesto G ro­ belno — Ponikva pa je poslal vod borcev, da bi uničili nem ško patruljo dvajsetih mož, ki je bila tod vsako noč na obhodu. Č eta 1. bataljona je neopazno obkolila sovražnikovo posad­ ko v Škofji vasi, izstrelila nekaj strelov in bliskovito napadla. Presenečenje je uspelo in 13 mož posadke se je vdalo. Parti­ zani so zaplenili 13 pušk, 530 nabojev, 10 bom b in razm nože­ 218 r valni stroj. Z aseda 2. bataljona je zabarikadirala in m estom a razrušila cesto v dolžini 180 m, podrla 15 telefonskih drogov. Vod, ki je šel na cesto G robelno — Ponikva, pa je poročal, da je zam an čakal nem ško patruljo. N a nočnem pohodu so m o­ bilizirali 7 novincev.3 6 Brigada se je 25. avgusta po akciji samo nekoliko spočila, zvečer pa je šel njen 1. bataljon z Jožetom Jakičem -D ušanom v nekdanjo graščino državnega posestva Bežigrad. Del enot je opravil zavarovanje. To je bila zelo drzna akcija, trkanje na celjska vrata, saj je Bežigrad že celjsko predm estje. Partizani so neopazno vdrli v graščino. Tu je bilo večje število naci­ stom nenaklonjenih žensk na prisilnem delu. Jetnice so parti­ zani pozvali v zbor na dvorišče, z njimi pa so m orale tudi nji­ hove večinom a osovražene paznice. Ženskam se je ponudila edinstvena priložnost za obračun z debelo šefico paznic, ki se je nad njimi obnašala hudo nasilno. K er jim je prekipelo, so navalile nanjo in jo ubile. K apetan Jakič in drugi partizanski starešine so ženske poučili, naj se takoj razbežijo po manj prom etnih cestah in poteh na svoje domove. Ženske so jih ubogale in se razbežale. Partizani so pozneje izvedeli, da jih je večina uspešno zbežala, nekaj pa so jih Nemci polovili. Partizani so iz graščine odpeljali precej hrane, osem konj, ne­ kaj goveje živine, sedem prašičev, nekaj oblačil, star osebni avtom obil m ercedes ter zaplenili dve puški. Vožnja z m erce­ desom je bila dokaj avanturistična, značilna za m lade parti­ zane, saj je avto drvel skozi dva sovražnikova »bloka«. Za volanom je bil borec, poleg njega pa kapetan Jakič. Zahvalju­ joč sovražnikovi nečuječnosti in partizanski iznajdljivosti, sta oba zastražena bloka srečno prevozila. V D ram ljah sta nekaj ur prespala in potem nadaljevala vožnjo do vasi G ora nad Dram ljam i. K er jim a je zm anjkalo bencina, sta avto za­ žgala.3 7 Srditi boji na Slemenah in ¥ Pletovarju Brigada se je 27. avgusta ukvarjala z rednim i deli na ob­ močju vasi Spodnje in Zgornje Slemene. Ob 10. uri so teren- 219 ski obveščevalci sporočili, da se brigadnim položajem pribli­ žuje sovražnikova kolona, ki prihaja iz Črešnjic na Kam no Goro. Drugi bataljon je na Zgornjih Slem enah takoj zasedel položaje v dolžini 800 do 1000 m. Sovražnik je razvil svojo enoto proti 2. bataljonu pod K am no G oro in ob 13. uri začel z napadom . D ruga sovražnikova enota je prišla neopazno od Vojnika po gozdu in udarila po partizanskih položajih. To je bilo neljubo presenečenje, toda borci so sovražnika kar dva­ krat odbili. Potem se je sovražnikova enota ponovno zbrala in napadla. Z aradi m očnega m itralješkega ognja ter podpore težkih m inom etov iz smeri K am ne G ore je uspela prebiti p ar­ tizanske položaje v dolžini približno 100 m. Partizanske eno­ te so bile tako presekane na dva dela in zaradi odprtega p ro ­ stora, ki so ga imeli Nemci stalno pod ognjem, proti njim ni­ so mogli niti jurišati niti vzpostaviti zveze s kom andantom 2. bataljona A ntonom G odcem -Tom ažem , ki je bil z »odreza­ no« četo. Boj je trajal na tem položaju še eno uro, nakar se je 2. bataljon na povelje kom andanta M ilenka K neževića um aknil na položaje 1. bataljona. V tem času se je vključila v boj še tretja sovražnikova enota, ki je prišla iz Celja. N apadla je 1. bataljon na obm očju Spodnjih Slemen. Zlasti sta bila m očna njen m itralješki ogenj in obm etavanje z m inam i iz tež­ kega m inom eta. Takrat so opazili, da se jim po cesti Sv. Ju ­ rij—D ram lje približuje 9 tovornjakov vojaštva. N jihov n a­ m en je bil zapreti cesto do Špitaliča. Štab brigade tega ni smel dopustiti, saj je v nekajurnem boju ugotovil sovražniko­ vo številčno in tehnično prem oč, hkrati pa se je zavedal bre­ m ena številnih neoboroženih novincev. Ukazal je um ik čez cesto na položaje v Pletovarje. T oda tu je vladalo zatišje sa­ mo eno uro. Sovražnik je navalil na brigado z vsemi silam i, z več m inom eti, vendar je bil večkrat odbit s precejšnjim i izgu­ bam i. N a teh položajih sta padla partizanski m itraljezec in njegov pom očnik, ker je m ina padla prav ob mitraljez. H udi boji so trajali do 21,30, ko se je brigada um aknila čez progo in čez dve cesti na Boč. Sovražnik naj bi imel 20 do 25 mrtvih in precej ranjenih. Brigada jim je razbila bojno kom oro in pobila nekaj konj. Lastne žrtve so bile dva p ad la in štirje ra­ njeni, od katerih je A nton Štemberger, kom andir 2. čete 2. bataljona, ranam podlegel.3 8 220 Iz poročila Bračičeve brigade je razvidno, d a je brigada ta dan preživela hude boje. O strino in tragičnost boja v Pleto- varju je pretresljivo in doživeto opisal septem bra 1944 nezna­ ni borec v brigadnem glasilu Juriš. M ed drugim je zapisal: »Vnela se je borba katera je bila veliko bolj zagrizena kot pr­ va, to pa zato ker so navalili na nas z velikimi svežimi in z žganjem napojenim i silami. Naši m itraljezi so peli mrtvaško pesem hitlerjevskim psom. Tovariš kom andir Lado M ihelič je pograbil m itraljez R udolfa H orvata, H orvat pa njegovo brzo­ strelko in sta jih podirala, da je bilo veselje... H orvat, Franc Brantuša in M ihelič so imeli izvrsten zaklon v štirikotni glo­ boki jam i. Švabom so bili trn v peti, ki so po njih nažigali z vseh strani. K er jih z m itralješkim ognjem niso mogli uničiti, so začeli nažigati po naših treh junakih z m inom etom . D vaj­ set min je že padlo okoli tega našega strojničnega gnezda. Dve prav na robu, tretja se je razletela v jam i, m ed desetar­ jem H orvatom in m itraljezcem Brantušo. Tovariš Lado se je stisnil k tlom a ko si je opom ogel od pritiska, je videl, da sta dala življenje oba tovariša m lada in hrabra. Pograbil je po­ škodovani m itraljez in brzostrelko ter skočil na čistino. Kljub rafalom , ki so sekali po njem je srečno prišel v varno zavetje gozda. N oč je padla na zemljo. Švabom ni uspelo prebiti na­ ših položajev . . . O dbiti so se m orali vrniti v svoje postojan­ ke . . . « ” Padla borca pri Sv. Uršuli sta bila osem najstletna Franc Brantuša iz Rogaške Slatine in R udolf H orvat-Strm ecki iz Šoštanja.4 0 U gotovim o lahko, da se je tudi tokrat brigada spretno izvila iz dokaj resne hajke zaradi svoje borbenosti in zaradi m anevrskih sposobnosti brigadnega štaba (M ilenko Knežević, Ivan D olničar-Janošik in Jože Jakič-D ušan). Brigada je bila 28. avgusta na Boču. Tu se je zavarovala in počivala. N aslednji dan je m obilizirala na obm očju Boča. Dne 30. avgusta se je prem estila jugozahodno na bližnjo Sladko Goro. Tu p a ni m ogla ostati, saj je proti njej iz smeri Lipoglava in Dolge G ore prihajala kolona približno 500 so­ vražnikovih mož, druga kolona približno 800 mož pa od Po­ nikve. Z aradi očitne sovražnikove prem oči se je brigada um aknila prek proge in ceste v smeri Sv. Vida v vas Rakovec. Na cesti je ustavila osebni avtom obil, v katerem sta se vozila 221 Borci vojaške relejne postaje 1/15 pri Dramljah. Večina jih je bila ob ustanovitvi avgusta 1944 iz Bračičeve brigade. Ležita Ivan Pri­ stovnik in Matija Zupanc. Za njima Stane Grifič, Slavko Slemenik, Jože Telič (komandir). V ozadju Alojz Bobik, Franc Fijavž, Vestrek Kukovič, Žarko Korbar, Silvo Kukovič dva nem ška nacista, člana SA. Avtom obil so zažgali, nacista pa po zaslišanju ustrelili. Iz Rakovca je šla brigada 31. avgu­ sta v D obrino pri Žusm u.4 1 Ob koncu avgusta so v brigadi izvedli nekaj kadrovskih sprem em b. Tako je štab 14. divizije im enoval na m esto p ad le­ ga M atije B auerja za političnega kom isarja 1. bataljona Jože­ ta Pečnika, ki je bil dotlej politični kom isar 2. čete 2. bataljo­ na. Štab 14. divizije je z dopisom z dne 27. avgusta 1944 uka­ zal, naj pridejo takoj k njim Lado Kravos, sanitetni referent, ki so ga potem dne 7. septem bra 1944 postavili na enako dolžnost v 3. brigado VDV, Franc Požar-Aljoša, pom očnik političnega kom isarja 2. bataljona, Anica Škarja-Špela, v.d. sekretarke SK OJ brigade, in Ludvik Gregorič, kuhar iz Loške doline. Vsi so šli v nekaj dneh na nove dolžnosti. V istem do­ pisu je štab zahteval, naj jim štab Bračičeve brigade pošlje poročilo o vojaško političnem , kulturno-prosvetnem in pro ­ 222 r pagandnem tekm ovanju m ed brigadnim i enotam i za čas od 2. do 7. 7. 1944. H krati so zahtevali tudi rezultate tekm ovanja med četami za naziv »prva brigadna četa«.4 2 Ob koncu avgusta je štab 14. divizije poročal, da divizija tako naglo narašča, da si bo m orala pridobiti orožje, kot sta si ga Tom šičeva in Šercerjeva brigada z uničenjem postojank v Ribnici in pri Sv. Lovrencu na Pohorju. O m obilizaciji so v štabu menili, da bo še naprej v ospredju, da pa bodo odvečne neoborožene novince še naprej pošiljali na Dolenjsko. V Bra­ čičevi brigadi je bilo vprašanje neoboroženih najbolj kritično. To je bil tudi vzrok, da se je m orala brigada večkrat izmikati daljšim in ostrejšim bojem ter se odpravljati na pogoste in dolge prem ike. Štab divizije je zato načrtoval najbolj in naj­ prej okrepiti z m oštvom in orožjem prav Bračičevo brigado. Vse brigade je hudo pestilo pom anjkanje italijanskega streli­ va, min ter zlasti razstreliva, brez katerega ni bilo mogoče uničevati prom etnic in sovražnikovih postojank. Zato jim je štab cone obljubil nem udom a poslati 500 kg razstreliva. Z brigadnim i in bataljonskim i vodilnim i vojaškimi kadri so bili zadovoljni. Spodbudne so bile razmere tudi v četah, kjer so bili na položajih vodnikov, nam estnikov kom andirjev in kom andirji pretežno novinci ali mladi štajerski borci. M nogi m ed njimi so že kazali sposobnosti za nam estnike ko­ m andantov bataljonov. Z ravnijo političnih kadrov niso bili zadovoljni. Poudarili so, da je njihovo izobraževanje veliko težje in dolgotrajnejše kot izobraževanje vojaških kadrov. Kljub tečajem za politične kadre je bil pritok sposobnih poli­ tičnih delavcev prepočasen, saj je m nožični pritok novincev zahteval poleg vojaške izobrazbe še intenzivnejšo politično vzgojo in izobrazbo. Predvidevali so, da bo to vprašanje še bolj pereče zaradi ustanavljanja tretjih bataljonov v Šercerje- vi in Bračičevi brigadi ter tretjih čet v Tomšičevi brigadi. O borčevskem sestavu, ki je sedaj predstavljal že veliko večino Štajercev, so se izrazili pohvalno. Pozitivno so ocenili napredek obveščevalne službe. Toda težave so se kazale v pom anjkanju inženirsko-tehničnih ka­ drov, minerjev, operativnih oficirjev in adm inistratorjev. Propagandni odsek divizije se je z brigadnim i sodelavci v zadnjem času usm eril predvsem na boljše sodelovanje s pre­ 223 ■ I 1 bivalstvom , živečim na obm očijih sovražnikovih postojank in z vojaštvom teh postojank. D alje so ugotavljali težave s sanitetnim i kadri, saj je imela divizija sam o dva zdravnika. Brigadni referenti niso bili do­ volj izkušeni, so poudarili, m edtem ko so bataljonski bolni­ čarji zadovoljevali. Sanitetnega m ateriala so imeli dovolj, predvsem ,zaradi dobro organiziranih lastnih dobav. O borbeni m orali enot so povedali, da se je posebno dvi­ gnila zaradi zadnjih uspešnih akcij, da je poveljniški kader zelo borben, na visoki borbeni ravni so dezerterji iz nemške vojske. O prehrani borcev so navedli, da je zaradi naklonje­ nosti prebivalstva partizanom prehrana dobra in obilna. Po­ ročilo so sklenili s pripom bo, da jim zavezniki v drugi polovi­ ci avgusta niso poslali nobene pom oči.4 3 Dolgo pričakovana ustanovitev 3. bataljona V drugi polovici avgusta so tekli intenzivni pogovori in priprave m ed štabi 4. operativne cone, 14. divizije, Bračičeve, Šercerjeve, Šlandrove, Zidanškove brigade in Kozjanskega odreda o dodelitvi oboroženih borcev in dodatnega orožja za ustanovitev tretjih bataljonov v Bračičevi in Šercerjevi briga­ di ter tretjih čet v Tomšičevi brigadi. Potrebnih je bilo precej borcev in orožja za kar tri nove bataljone.4 4 Za Bračičevo brigado je bil 1. septem ber 1944, ko je bila v D obrini pri Žusm u, izjem no pom em ben, saj so tega dne p o ­ novno ustanovili 3. bataljon, brez katerega so ostali po febru­ arski ofenzivi. Ob tem m oram o ponovno ugotoviti, kako stra­ hotne posledice je im ela nem ška februarska ofenziva. Briga­ da se je m orala nepretrgom a bojevati za orožje in m obilizira­ ti, da se je lahko po dobrih šestih mesecih zopet povečala na tri bataljone. M ed štabom a 4. operativne cone in 14. divizije je bilo do­ govorjeno, da m ora Bračičeva na Kozjansko, kjer bo dobila 100 oboroženih borcev in 9 m itraljezov Šarcev, oddati p a bi m orala 100 svojih neoboroženih novincev, ki bi jih potem 2 2 4 Kozjanski odred transportiral 7. korpusu na Dolenjsko. D o­ godki so potem potekali tako, d a je štab 14. divizije prejel od štaba 4. operativne cone 100 oboroženih borcev iz Revirjev in od tega števila jih je obljubil poslati Bračičevi brigadi 70.4 5 K jub načrtovanim pripravam p a ni šlo tako, kot so se do­ govorili. Ko je prišla Bračičeva brigada na obm očje Lok pri Zusmu, je ugotovila, da ne m ore dobiti od K ozjanskega odre­ da niti ene puške. To pa zato, ker sta bila takrat dva bataljo­ na K ozjanskega odreda na D olenjskem , en bataljon, ki je imel 80 pušk, pa je bil razdeljen po četah po vsem K ozjan­ skem. Tako je Bračičeva brigada prevzela samo 32 neoboro­ ženih m obilizirancev in 6 m itraljezov Šarcev ter 1.500 nabo­ jev. Te dni je brigada prejela od štaba 14. divizije radijsko oddajno postajo, nad katero p a so se pritoževali, češ da im a slab doseg ter da jo bodo zato postavili za zvezo z divizijo na Konjiško goro. Novi bataljon pa so kljub opisanim težavam 1. septem bra dopoldne le ustanovili. To jim je uspelo, ker so imeli precej dobrih novincev, ki so jih pridobili sami, računali pa so tudi na skorajšnjo izpolnitev dogovorov o obljubljenem orožju in strelivu. Za vršilca dolžnosti kom andanta bataljona so posta­ vili drznega pohodnika podporočnika R udolfa Bunca, dote­ danjega operativnega oficirja, za političnega kom isarja po­ hodnika in prvoborca Jako Žvana, dotedanjega kom isarja 2. čete, in za nam estnika kom andanta bataljona Franca K rižm a­ na, dotedanjega kom andirja 2.čete, vse iz 2. bataljona. Ob povečanju brigadne form acije so se še bolj pokazale kadrovske težave. V štabu 3. bataljona niso imeli ne operativ­ nega oficirja ne pom očnika političnega kom isarja. Po četah so m anjkali tudi pom očniki političnih komisarjev. Štab briga­ de je zato prosil, naj čimprej vrnejo s političnih tečajev njiho­ ve slušatelje. Ob sprem em bah v brigadi 1. septem bra so imeli po bataljonih sam o po dve četi. K er p a so bili številčno do­ volj močni, so poročali, da bodo takoj začeli ustanavljati tre­ tje čete, ter dodali, da jim bo za to prim anjkovalo sam o oro­ žje, ki jim je bilo obljubljeno.4 6 Z aradi nove form acije je bilo potrebno na novo razpore­ diti tudi bolničarski kader. Za bataljonskega bolničarja 1. b a­ taljona so im enovali Franca Samca, za bolničarko 1. čete Ma- 15 Bračičeva brigada 225 rijo Goltes, za 2. četo Rafaela Cerkovnika. Bataljonski bolni­ čar 2. bataljona je postal Ivan Andrejc, bolničarka 1. čete Ivanka M iklavc, 2. čete K arel Vodovnik. V 3. bataljonu so postavili za bataljonsko bolničarko K atico Zupančič, v 1. če­ to Ivana G lobočnika in v 2. četo Frica M astnaka. O dlok je nekaj dni pred svojim odhodom iz brigade podpisal poleg kom andanta in kom isarja sanitetni referent Vlado Kravos.4 7 Številčno in organizacijsko stanje brigade je bilo 1. 9. 1944 naslednje: Enota po seznamu odsotnih navzočih štab brigade 52 7 45 1. bataljon 168 32 136 2. bataljon 170 14 156 3. bataljon 159 19 140 skupaj 549 72 477 Ta dan je bil za brigado vesel. N ajprej se je iz K ozjanske­ ga odreda vrnil s četo R udolf Bunc ter pripeljal 32 novih bor­ cev, ki so prinesli s seboj tudi 6 Šarcev s strelivom. Vrnil se je tudi A nton G odec-Tom až, kom andant 2. bataljona, s četo, ki so jo Nem ci odrezali od brigade v hudem boju na Zgornjih Slem enah 27. avgusta, v kapetana je napredoval kom andant brigade M ilenko Knežević. K rona tega dne pa je bila vseka­ kor ustanovitev 3. bataljona. Po celodnevni zaposlenosti so po enotah opravili redne vojaške in politične ure. Pri slednjih so govorili o novi ljudski oblasti, politični kom isar 2. čete 2. bataljona Franc Osojnik- Stane p a je predaval o pom enu discipline. Zvečer se je briga­ da prem estila v Loko pri Žusm u.4 8 Z aradi velikih vojaških in političnih uspehov vzhodnih in zahodnih zaveznikov ter osvobodilnega boja v Sloveniji in Jugoslaviji je štab 4. operativne cone izdal 1. septem bra 1944 javni poziv verm anom in dom obrancem , naj do 15. septem ­ bra 1944 prestopijo v enote NOV in POS. Pri tem se je sklice­ val na nedavni poziv m aršala Tita prek radia Svobodna Jugo­ slavija in radia L ondon vojakom , podoficirjem in oficirjem kvizlinških in okupatorjevih enot, naj do 15. septem bra 1944 226 prestopijo v NOV in POJ. V besedilu letaka je bilo opozorilo, da bodo proti vsem, ki bodo še po 15. septem bru 1944 v so­ vražnikovih vrstah, ustrezno ukrepali.4 9 Podatkov, koliko sovražnikovih vojakov se je pozivu odz­ valo, ni. Za verm ane najdem o odgovor v obsežni razpravi dr. Toneta Ferenca. Iz nje je razvidno, da se je po prihodu 14. di­ vizije začel zaradi naglega razvoja enot 4. operativne cone in njihove okrepljene vojaško politične dejavnosti postopni raz­ pad verm anšafta, ki se je proti koncu 1944 še stopnjeval.5 0 Skrb za ranjence Č edalje večja dejavnost brigad 14. divizije, Kozjanskega odreda, enot Vojske državne varnosti (VDV) in drugih enot na obm očju m ed Celjem, Slovenskimi Konjicam i, Poljčana­ mi in Šentjurjem je opozarjala na nujno zboljšanje pogojev za reševanje in zdravljenje ranjenih in obolelih partizanov tu ­ di na tem obm očju. N a Voluški gori pri Jurkloštru so v tem času že odlično delovali partizanski bolniški objekti, ki so jih dobro organizirali in vodili m edicinec A dolf Drolc, dr. Stan­ ko Pograjc, m edicinec Samo Pečar in dragi. N a Boču je delo­ val pod vodstvom m edicinca Bogdana Fürsta manjši bolniški objekt. N a obm očju Slemen nad D ram ljam i so skrivali in zdravili partizane na zaupnih km etijah, ker so bile pohorske bolnišnice preveč oddaljene. To velja tudi za bolniške objek­ te na Voluški gori in na Boču. Ugotoviti m oram o, da je posta­ jalo obm očje m ed Pohorjem in Kozjanskim zaradi številnih pom em bnih cestnih in železniških povezav z vsakim dnem znova prizorišče večjih in m anjših napadov, diverzij ter spo­ padov s sovražnikovim i enotam i. Tako je postajala gradnja bolnišnic zaradi m nogih ranjencev, bolnikov in m nožičnega osvobodilnega boja neizogibna. Zato je štab 4. operativne co­ ne dr. Jožetu Benigarju, sanitetnem u referentu cone, naročil, naj sodeluje pri gradnji bolnišnice na tem obm očju. Dr. Beni- gar se je posvetoval z M ilico G abrovec-Lenko, sekretarko okrajnega kom iteja KPS, o lokaciji in gradnji bolniške zem­ i5 * 227 ljanke že m eseca ju n ija 1944. Po iskanju ustrezne lokacije mu je Lenka predlagala obm očje H rastnik — Zgornje Slem ene —- Straža. K er dr. Benigar s tem predlogom ni soglašal, so šli predstavniki sanitete pri štabu 4. operativne cone z Lenko iskat ustreznejšo lokacijoJ Po dolgotrajnem iskanju so se odločili za razsežen gozd Šohto m ed D ram ljam i in vasjo Ce­ rovec. Z deli so začeli konec ju n ija 1944. Vstop na gradbišče so imeli sam o najzanesljivejši politični aktivisti. G radbeni m aterial so zbirali v širši okolici, največ ga je dal Stanko So- din. Brata Štefan in Franc Koštom aj sta dovažala zbrano gra­ divo v bližino načrtovane bolnišnice. Od tod so ga na grad­ bišče nosili A nton Ofič-Pavle, Kovačič-Pavle in brata K ošto­ maj. Ti so graditeljem prinašali tudi hrano in vse drugo, kar so potrebovali. G lavna zem eljska in druga dela je izvajala gradbena skupina približno desetih borcev Bračičeve briga­ de. Po opravljenem delu so se po večini vrnili v brigado. Pri bolnišnici se je nekaj časa še zadrževal Cvetko Černigoj, že­ lezničar iz Litije, ki ga je poslala pozneje M ilica Gabrovec- Lenka na terensko politično delo. V kakšni tajnosti in previdnosti so gradili to prvo zem ljan­ ko na obm očju, ki so ga pozneje im enovali XIV. in XV. sek­ to r partizanskih bolnišnic 4. operativne cone, nam pove tudi to, da so skupini borcev, ki je prišla gradit zem ljanko, ob pri­ hodu zavezali oči. V tej podzem eljski bolnišnici, ki so ji naj­ prej pravili Šohta, potem pa Zim a, je bilo prostora za 23 ra­ njencev. S hrano in zdravili so bili dobro oskrbljeni. D uša bolnišnice je bila prizadevna kuharica M arija Gregl. Z njo sta bila v bolnišnici še njena m ladoletna otroka in m ož-ranje- nec, politični aktivist. Okoli srede avgusta je Bračičeva brigada poslala na XIV. in XV. sektor bolniških objektov Zim a m edicinca G abrijela H rušovarja-D raga in ga zadolžila za vodstvo vse sanitetne službe na tem obm očju. D a je bil organizator sanitete (rekli so m u doktor D rago) zelo uspešen, potrjuje tudi dejstvo, da niso Nemci do osvoboditve ujeli nobenega ranjenca, um rlo pa jih je zaradi posledic hujših ran le nekaj. Tako so v bolniš­ nici Šohta-Zim a um rli sam o štirje ranjenci. Iz Bračičeve bri­ gade so poslali na XIV. in XV. sektor bolnišnic Zim a tudi m edicinsko sestro Jelico M unda (lažno ime: Angelca Bru- r mec, nekaterim se je predstavljala tudi kot Greta). Avgusta in septem bra je bil ekonom XIV. in XV. sektorja Zim a Ivan Strehar-Župan, tudi borec Bračičeve brigade. Od tod je šel na Pohorje, kjer je bil dom a, po m ed in drugo, vendar se ni vr­ nil. Tam so ga zaposlili pri gradnji bolnišnice Jesen, kjer je postal politični kom isar. Z unanje zveze XIV. in XV. sektorja Zim a so vzdrževali poleg G abrijela H rušovarja-D raga in Jeli­ ce M unda še A nton Ofič-Pavle in od oktobra kurir Jože Ko- lar-Tomo. Javk za bolnišnico in zunanjih sodelavcev je bilo kar precej. Pripom injam o, da se je za sektor XIV in XV bolj uveljavilo ime »sektor bolnišnic Zim a«. Prva bolnišnica na nastajajočem XIV. in XV. sektorju (Zima), čeprav je bila bolj skrom na, je postala v začetku septem bra za reševanje ranjen­ cev zlasti iz Bračičeve, Šercerjeve in Tomšičeve brigade na tem izpostavljenem obm očju zelo pom em bna.5 1 Sanitetni referent Bračičeve brigade poročnik Vladim ir Kravos je 16. avgusta m ed drugim poročal, da so imeli v bo­ jih od 1. do 15. avgusta 12 ranjenih in 3 padle. Ranjence so oddali v dva bunkerja (verjetno v zem ljanko Šohto pri Dram - V hlevu Jurija Grašiča, Stare Slemene 41 na Konjiški gori, je bil od poletja 1944 skrivni bunker za ranjene in bolne partizane sektorja Zima (sektor XIV, XV) 229 . ljah ter k M ariji in Juriju G rašič na Starih Slem enah 41 ; op. M. F.). Pri ranjencih so pustili dva bolničarja in m edicinca D raga. K ravos je dalje navedel, da oskrbuje bolnišnico teren­ ska oblast, za hrano, perilo in drugo pa skrbi Bračičeva briga­ da. Za gradnjo novih bolniških zem ljank so sestavili skupino treh borcev iz Bračičeve in treh borcev Tomšičeve brigade. N ačrtovali so še tri do štiri bunkerje za ranjence, skladišče za hrano in sanitetni m aterial, če bi ga dobili večje količine in ga ne bi mogli transportirati do kurirske postaje 1/13 na Hudi vrh na Pohorju. Za splošno zdravstveno stanje v brigadi je Kravos navedel, d a je dobro, ter zapisal: »B olničarsko osebje se je v zadnjih akcijah dobro izkazalo. Pohvaljena je bila čet­ na bolničarka Angela Brum ec.«5 2 Brigada je 2. in 3. septem ber preživela v polni vojaški in politični delovni vnemi v Loki pri Žusm u. Prvi dan so se po­ vezali s Kozjanskim odredom , drugi dan pa so izvedeli, da sta v bolnici ranam podlegla kom andir 2. čete 2. bataljona Ivan G orjup in M arko Lajčin. Z jutraj 4. septem bra se je bri- Doktor Ivan Kopač-Pavček, brigadni zdravnik, Franc Mustafa- Hadži, Janez Petje-Jovan, pomočnik političnega komisarja brigade, dr. Herbert Zaveršnik, brigadni zdravnik, in dr. Herman Slokan- Zmago. Posneto leta 1944 na Pohorju 230 gada prem estila k Sv. Štefanu (sedaj Vinski Vrh) in v Lekmar- je. Tu so nadaljevali z okrepljenim vojaškim in političnim izobraževanjem borcev in starešin. Predavali so nam estnik kom andanta 2. bataljona Jože Kisovec-Dušan, politični ko­ misar čete N ande Zorc-Riko in drugi. Pri političnih urah so govorili o načrtih nacistov na Štajerskem in o zgodovini par­ tizanskih bojev. V noči na 5. septem ber je šla brigada čez cesto in progo do Svetelke pri Dram ljah. N a progi so jih sovražniki napadli z mitralješkim ognjem. Partizanske zasede so jim odgovarjale toliko časa, dokler ni celotna brigadna kolona prekoračila proge. Čez dan so zopet zavzeto vojaško vadili in se politično izobraževali. O boje je bilo nujno potrebno zaradi stalnega pritoka novincev, saj so jih od 2. do 5. septem bra pridobili poleg že om enjenih še 30. Pri političnih urah so govorili o kralju Petru II. in o odnosu m aršala Tita do njega. V 2. bata­ ljonu sta im ela vojaške ure kom andir 1. čete R udolf Babnik- Boris in kom andir 2. čete A nton Žnidaršič.5 3 Zjutraj 6. septem bra se je brigada prem aknila na bližnje Spodnje in Zgornje Slemene. V pričakovanju sovražnikov sta bila 2. in 3. bataljon ves dan v pripravljenosti na položajih, medtem ko je bil 1. bataljon pretežno na zavarovanjih. Kljub temu so imeli, kjer je bilo mogoče, praktične vojaške ure. N a političnih urah sta govorila kom isarja Karel C epuš in N ande Zorc-Riko. Iz brigade sta ta dan odšla člana političnega od­ delka, ki sta opravila v brigadi nekaj predavanj in sestankov. Brigado je obiskal tudi politični kom isar 14. divizije Alojz Žokalj-Džidži, ki je pregledal vse bataljone. V teh dneh so po ukazu štaba divizije brigado zapustili in šli na nove dolžnosti poročnik Lado Kravos, Franc Požar- Aljoša, Anica Škarja-Špela, Jožefa K ordiš-Pepca, pom očnica političnega kom isarja 1. bataljona, in Č rtom ir Zadnik-Č rt, se­ kretar SKOJ 2. bataljona. Z jutraj so prejeli od Tomšičeve bri­ gade 34 novincev, zvečer pa so jim predali svojih 50 neoboro­ ženih m obilizirancev, ki so bili določeni za transport na D o­ lenjsko. O d Tomšičeve brigade so tokrat prejeli tudi 100 kg nujno potrebnega razstreliva. Iz brigade je v preteklih dneh zbežalo nekaj posam ezni­ kov. N eprijetno pa so bili v štabu presenečeni 6. septem bra, 231 ko je dezertiralo kar 14 borcev, večinom a novincev. Brigadi se je ta dan obetala nevarna hajka. Ob 17. uri se je od Fran- kolovega proti Črešnjicam pom ikala m očnejša sovražnikova kolona, druga iz Vojnika proti G abrovcu, tretja p a od Sv. Ju ­ rija proti Dram ljam . Vsaka je štela od 200 do 250 mož. Prodi­ ranje kolon proti brigadi je sprem ljal ogenj njihovih težkih topov. H udo je bil na Zgornjih Slem enah ranjen borec 2. čete 1. bataljona Slavko Nježič, dom a iz Bosne, ki je m ed preno­ som umrl. Laže pa so bili ranjeni trije borci. Do spopadov ni prišlo, ker so se Nemci zaradi noči ustavili prav pred brigad­ nim i položaji. S položjev na Zgornjih Slem enah je brigada krenila po polnoči, srečno prekoračila progo in se ustavila 7. septem bra ob 10. uri na K alobju .5 4 N a pokopališču na K alobju so 7. septem bra z vojaškimi častm i pokopali borca Slavka N ježiča, ki ga je sm rtno ranil v glavo drobec nem ške topovske granate na Zg. Slem enah. Č a­ stno salvo je izstrelila desetina 2. čete 2. bataljona Antona R atajca in mu zapela žalostinko. Popoldne pa se m u je z za­ stavo poklonila tudi 1. četa 2. bataljona ter položila na grob cvetje. Ob slovesu od Slavka Nježiča m oram o poudariti, da je bil m ed borci spoštovan in priljubljen, zlasti m ed Bosanci. V Eisenerzu v Avstriji je v delovnem taborišču št. 65 organizi­ ral pobege k partizanom na Pohorje. Zvezo za Pohorje je vzdrževala Slovenka Francka Rasinger, tajnica gradbenega podjetja v K nittelfeldu. Francka je pisala beguncem potne objave za potovanja v razne smeri. Ena od javk za partizane je bila v Bistrici pri Rušah. Tu so begunce sprejem ali in poši­ ljali na Pohorje b rata Franc in Ivan M arin, Savo Borković ter njihovi sodelavci. Slavko Nježič je prišel m ed prvim i po tej zvezi v začetku avgusta 1944 na Pohorje v Tomšičevo briga­ do, že po krajšem času pa je skupina Bosancev prosila za pre­ m estitev v Bračičevo brigado, kjer so bili vodilni starešine nji­ hovi rojaki M ilenko Knežević, M irko Beslać in Pero Čulibrk. Tako so po skupinah prišli prek Bistrice pri R ušah in Tom ši­ čeve brigade, nekateri pa po drugih zvezah pretežno avgusta 1944 v Bračičevo brigado tile begunci: padli Slavko Nježič, O stoja in M ilovan M ihaljčić, Slavko Borovnica, Ljubo Gajič, R adom ir Babič, M irko Lipovac, Branko Đaković, Lazo Ma- tavulj, Stanoje Babičić, Lazo N inić, Petar Bralić, M ilan Ko- 232 vačević, Rajko M iljanović, Vasilije Ilišević, Ostoja Ljepoje- vić, Savo Borković, O stoja Bakić, Rajko Ivanovič, skupaj 19, in verjetno še kdo. N avedeni tovariši so bili v Bosni partizani in partizanski sodelavci, ki so jih v sovražnikovih ofenzivah zajeli in poslali na prisilno delo. K m alu po prihodu v Tom ši­ čevo in Bračičevo brigado so se izkazali kot dobri in predani borci osvobodilnem u boju. Večina jih je hitro napredovala v mitraljezce, kurirje, desetarje, vodnike. Ostoja M ihaljčič je postal nam estnik kom andirja 2. čete 1. bataljona, Slavko Bo­ rovnica pa kom andir 3. čete 2. bataljona.5 5 S K alobja je odšla brigada popoldne 8. septem bra in se proti večeru po štirih urah pohoda ustavila v Dobju. Tu je bi­ la tudi naslednji dan. Enote so im ele praktične in teoretične vojaške ure, pri političnih urah so seznanjali borce z naglim napredovanjem Rdeče arm ade. V zadnjih dveh dneh so pri­ dobili 21 novincev, dezertirali pa so 4 mlajši borci. Čeprav je bil priliv novih borcev velik, se brigada zaradi pom anjkanja orožja ni m ogla z njimi optim alno okrepiti. Novince, neobo­ rožene in druge je še naprej m orala pošiljati na D olenjsko, na razne tečaje, na kurirske postaje in v druge enote. Štaba 4. operativne cone in 14. divizije sta svoje enote zaradi sovraž­ nikove številčne prem oči in stalnih hajk razporejala po vsem svojem obm očju. O spretnem um iku pred osredotočenim i močnimi sovražnikovim i enotam i, ki so šle v hajko, da bi na Konjiški gori uničile brigade 14. divizije, nam priča tudi n a­ slednji prim er. Nemški gorski lovski polk Treeck, ki so mu podredili še druge enote na slovenskem Štajerskem, in sicer 1. bataljon 25. in 2. bataljon 14. SS policijskega polka, se je 9. septem bra razporedil z om enjenim i enotam i na črti Celje — Teharje — Šmarje pri Jelšah. T oda z obkolitvijo in uničenjem 14. divizije ni bilo nič, saj se je Tomšičeva brigada pravoča­ sno um aknila v smeri Zgornje Savinjske doline, Bračičeva in Šercerjeva brigada pa na Kozjansko. Tako je akcija polka Treeck, v kateri je sodelovalo okoli 3.500 mož, zopet udarila v prazno. V noči na 10. septem ber se je brigada prem estila v Topolovo pri Lesičnem, kam or je prišla ob 3. uri. V štabu pa se je ustavil politični kom isar divizije Lojze Žokalj, ki je bil na poti v Kozjanski odred .5 6 233 Napad na postojanke v Kozjem In v Polju ob Sotli Enote 4. operativne cone so avgusta in septem bra stopnje­ vale svojo ofenzivnost. Priborjena so bila velika obm očja v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini ter na Pohorju, medtem ko je Kozjanski odred svoje svobodno ozemlje razširil in ga utrjeval. N a K ozjanskem so se začeli dom ačini m nožično vključevati v partizanske vrste. Enote 4. operativne cone so bile pred velikimi dogodki. Štab cone je pripravil svoj drugi širokopotezni ofenzivni val. Njegova osnovna naloga je bila v nočeh na 11. in 12. septem ­ ber uničiti več sovražnikovih postojank. Bračičeva naj bi uni­ čila postojanko v Kozjem, Šercerjeva v Podčetrtku, Šlandro- va v M ozirju, Tomšičeva v Letušu in Šm artnem ob Paki ter Zidanškova brigada v B raslovčah.5 7 Bračičeva brigada se je pripravljala za napad na Kozje in za navidezni napad na postojanko v Polju ob Sotli in v vasi Topolovo pri Lesičnem. V vseh štabih bataljonov so pojasnili četnim poveljstvom njihove naloge za to noč. Od Kozjanskega odreda je brigada ta dan prejela 8 proti­ tankovskih pušk, 2.005 nabojev za puške, od katerih je bila skoraj četrtina pokvarjenih, 4 težke m inom ete s 54 m inam i in 150 kg razstreliva. Brigada je od tega obdržala 3 protitankov­ ske puške, 2 m inom eta, 29 min in 150 kg razstreliva ter 500 nabojev za protitankovske puške. Ostalo je prevzel nam est­ nik kom andanta Šercerjeve brigade poročnik Jože Boldan- Silni. Brigadi je štab odreda določil za napad na Kozje pet vodnikov, za napad Šercerjeve brigade na Podčetrtek pa tri vodnike.5 8 N a večer pred napadom je brigada štela 448 navzočih borcev, po seznam u pa 540. K er se je v brigadi zm anjšalo šte­ vilo neoboroženih, je bila v teh dneh tudi njena vojaška pri­ pravljenost boljša. Poveljniško m esto štaba brigade je bilo predvideno v za­ selku K orte pri Kozjem. Za evakuacijo ranjencev je odgovar­ jal divizijski sanitetni referent. N apadi Šercerjeve brigade na 234 r Podčetrtek, Bračičeve brigade na Kozje in Polje ob Sotli so bili načrtovani za 10. septem ber ob 23. uri. Do takrat so bile enote dolžne postaviti zavarovanje. Bračičeva brigada je za­ sedla poti proti Podsredi, 1. bataljon Kozjanskega odreda pa proti Senovemu, Sv. Petru pod Svetimi goram i (sedaj Bistrica ob Sotli) in na Vetrniku. Za severozahodno skupino conskih enot, ki je im ela glavno nalogo v skupni operaciji, so načrto­ vali začetek nap ad a v naslednji noči 11. septem bra ob 22. uri. To je bila taktična zamisel, saj je predvidevala, da bo sovraž­ nik s preurejanjem razpolovljenih interventnih enot izgubljal dragocen čas, ko bo enote najprej usmeril na Kozjansko in potem v Zgornjo Savinjsko dolino .5 9 Brigada je šla po nalogu štaba 14. divizije s Topolovega proti Kozjemu in drugam v akcijo 10. septem bra ob 19.30. N jena oborožitev je bila razm erom a dobra. Prva četa 1. bata­ ljona in 1. četa 3. bataljona sta bili ob pohodu za napad na župnišče (sedaj sedež krajevne skupnosti) sredi Kozjega, kjer je bilo okoli 70 verm anov in kočevskih Nemcev, oboroženi z nekaj m inom eti, 11 puškom itraljezi, dvem a protitankovskim a puškam a, s 5 brzostrelkam i, 56 puškam i in 36 bom bam i. M i­ nerji pa so imeli 90 kg razstreliva. M ed borci teh čet je bilo tudi nekaj m itraljezcev vodnikov in jurišnikov iz 2. čete 1. bataljona ter še iz nekaterih brigadnih enot. Drugi bataljon je šel v napad na orožniško-policijsko postajo z minerskim vo­ dom. Postaja je bila v utrjeni zgradbi, oddaljeni nekaj sto m e­ trov severozahodno od župnišča. Posadka je štela okoli 60 orožnikov, policistov in oboroženih Kočevarjev. Bataljon je bil oborožen z 9 puškom itraljezi, 2 protitankovskim a puška­ ma, 4 brzostrelkam i, 56 puškam i in 15 bom bam i. V blokado z navideznim napadom na postojanko Polje ob Sotli, ki je štela 65 mož, je šel vod 2. čete 1. bataljona. O borožen je bil z dve­ ma puškom itraljezom a, 10 puškam i in 8 bom bam i. V zasedi pri Podsredi je bila 2. četa 3. bataljona. O borožena je bila s težkim m inom etom , 4 puškom itraljezi, z 2 brzostrelkam a in s 15 puškam i. Kljub visoki borbeni m orali je bila brigada pred zahtevno preizkušnjo. V njenih vrstah je bilo veliko m ladih, m anj izku­ šenih borcev, ni im ela težjega orožja, ki je bilo osnovni pogoj za uspešno napadanje z bunkerji utrjenih postojank. Te so bi­ 235 le pravilom a tudi v najtrdnejših zgradbah, ki jim bom be in m itraljezi niso mogli do živega. Poleg naštetega pa so bile tu­ di številne sovražnikove postojanke dokaj blizu Kozjega in Polja ob Sotli, ki so lahko zelo hitro prišle z več strani napa­ denim na pom oč. M očne, nevarne in napadalne so bile tudi ustaške postojanke v neposredni bližini čez Sotlo.6 0 Sovraž­ nik pa je lahko posredoval še z enotam i polka Treeck, 18. polka deželnih strelcev, s policijskim i, z verm anskim i in z drugim i enotam i. Z aradi navedenega sta bili akciji na Kozje in Podčetrtek dokaj drzni, saj je bilo povsem razum ljivo, da bo sovražnik prej ali slej posredoval, da bi zatrl ali zavrl par­ tizansko ofenzivnost, kar m u je om ogočala tudi lahka pre­ hodnost terena. N apadalne enote Bračičeve brigade so obkolile sovražni­ kovi postojanki v Kozjem in Polju okoli polnoči. V približe­ vanju postojankam v Kozjem so bile nekatere enote prehrup­ ne. N ekem u borcu se je z ropotom tudi odkotalil po strmini kuharski lonec, ki je s tem dodatno opozoril sovražnike na Brigada je 11. 9. 1944 uničila osrednjo sovražnikovo postojanko v Kozjem (1). Napadala je tudi orožniško postojanko (2). Iz nje so se sovražniki umaknili 12. 9. 1944 236 T morebitni partizanski napad. Posledice so bile neugodne, saj se zato nap ad ni mogel začeti s presenečenjem . Verm anska postojanka v župnišču je imela zazidana ok­ na, v stenah so bile sam o strelske line, pred zgradbo in ob njenih bokih so bili štirje bunkerji, vse pa je ščitila ograja iz bodeče žice s španskim i bodljikavim i jezdeci. Nekaj po pol­ noči so se začele napadalne skupine približevati postojanki vermanov, kam or jih je vodil poleg drugih dom ačin Karel Bračun, borec Bračičeve brigade. Partizani so aktivirali m ino­ met. Prva m ina je odletela predaleč, druga preblizu, tretja pa je zadela skupino, ki se je pripravljala na juriš blizu nekdanje gostilne Koželj (sedaj parkirišče). Padla sta dva borca, tretji pa je podlegel ranam nekaj pozneje. Vsi trije so bili še pred kratkim dijaki kmetijske šole pri Sv. Juriju. R anjenih je bilo še okoli 10 borcev, m ed njimi kom andir 1. čete 1. bataljona M artin K um er, ki bi m oral voditi juriš. Njegovo nalogo je potem prevzel Janez Jaklič. K ljub hudem u spodrsljaju z m i­ nom etom so borci, m ed njimi je bil tudi vodnik M arjan Roj­ nik, takoj zatem jurišali m imo trgovine A ntona Pleterskega (sedaj pošta) na župnišče. M ed jurišem na bunker je bil ra­ njen z ročno sovražnikovo bom bo šestnajstletni m itraljezec Srečko Potočnik-Sine v obe nogi. M edtem je nekaj skupin za­ čelo napadati župnišče s hrbtne strani in z levega boka. M ed njimi sta bila tudi vodnik Štefan Požar in m itraljezec M arjan Prestor. Prvi nalet od pošte je uspel le toliko, da so minerji uničili desni vogal župnišča in bunker ob njem, od koder so sovražniki streljali po trgu in proti pošti. T oda posadka se je v m ogočni dvonadstropni stavbi še naprej trdovratno borila. Z aradi žičnih preprek in zagrizene obram be se m inerji niso mogli prebiti do zidov utrdbe. D a bi sovražnika laže držali pod ognjem, so partizani zažgali nekaj objektov okoli župniš­ ča. Ob svitu se je hotela posadka prebiti v cerkev, kar p a sta preprečila zlasti kom andant 3. bataljona R udolf Bunc in mi­ traljezec Ivan Vodeb s soborci. Ob 9. uri so borci ponovno napadli župnišče. T akrat jim je uspelo s protitankovsko p u ­ ško prebiti streho, skozi katero so potem metali steklenice, napolnjene z bencinom , in so tako stavbo zažgali. S čelne strani je tolklo več mitraljezcev, m ed njimi Ciril Joger. Pritisk na branilce je bil silovit, saj jih je že m očno ogrožal tudi 237 ■ ogenj, ki se je širil v nižje etaže. V prizadevanja, da bi dosegli uspeh, je bila vključena tudi glavnina štaba brigade na čelu s kom andantom M ilenkom Kneževićem in kom isarjem Iva- nom D olničarjem . Borci so skušali s pom očjo gasilske bri­ zgalke in z bencinom zanetiti ogenj še na drugih m estih žup­ nišča. To se jim ni posrečilo, ker brizgalka ni dobro delovala in se je m enda tudi vžgala. M erilca protitankovske puške sta bila v obojestranskem hudem ognju zelo izpostavljena. Km a­ lu je bil ranjen Franc Kitak, pozneje p a je padel v hiši nas­ proti bunkerja pred župniščem drugi merilec. Protitankovsko puško je prevzel njegov pom očnik Jože Vodeb. N jegova na­ loga, ki jo je dobro opravil, je bila odkrušiti del vogala bun­ kerja, kam or so minerji lahko podstavili razstrelivo. Prvemu in drugem u borcu, ki sta nosila mini, se to ni posrečilo, ker sta padla. K om andant M ilenko je iskal prostovoljca. Odzval se je M artin Fidler iz Sv. Jurija. Vodeb in drugi so ga ščitili in Fidlerju je podvig uspel. Podstavil je m ino, ki je napravila ta­ ko veliko odprtino, da so borci lahko skoznjo m etali bombe. Janez Jaklič je ukazal m erilcu protitankovske puške, da je streljal na strelske line bunkerjev pred župniščem in v župniš­ ču. Velikega učinka protitankovske puške m ed napadom niso ugotovili, pač p a pozneje. Razbila, ranila ali pobila je nekaj sovražnikovih posadk pri puškarnicah, kar je povzročilo med sovražniki dodatno paniko. V gornji del goreče stavbe so uspeli vreči nekaj angleškega razstreliva, ki je prispevalo k hi­ trejšem u širjenju ognja. V bunkerju pred župniščem so borci opazili, kako m ahata z rokam i dva verm ana Slovenca. Prene­ hali so streljati in oba sta zdrvela čez trg in skočila skozi okno k partizanom . Povedala sta, da bi se vsi vdali, pa jim to preprečuje zagrizeni poveljnik Schäfer. O ba sta ostala v bri­ gadi. M ed svoje borce 1. čete 1. bataljona se je potem , ko so mu obvezali ranjeno nogo, vrnil hrabri kom andir M artin Kum er ter zopet prispeval k odločnim napadom . Izjem no se je v na­ padih izpostavljal R udolf Bunc, kom andant 3. bataljona, ki je bil sicer znan po svojih junaštvih in drznosti. S pištolo je šel n ap ad at bunkerje. Skakal je z enega polažaja na drugega. Ko je na bunkerje zm etal vse svoje bom be, je začel Nemcem in verm anom vračati njihove ročne bom be »štilarice«. To je ir počel, dokler ni bil ranjen v roko. Blizu njega sta bila takrat kom isarja divizije Lojze Žokalj in brigade Ivan Dolničar. Drobec bom be je Žokalju m ed boji razbil oko, D olničar pa je odnesel zdravo kožo. Srditih napadov ni bilo konca. K apetan Jože Jakič-D ušan je poslal okoli 16. ure prostovoljca Janeza Jakliča s torbico bom b do župnišča. Jaklič je metal bom be v kletne prostore. Sem se je m edtem zaradi požara um aknila večina sovražnikove posadke. Bombe so učinkovale ubijajo­ če, povzročile pa so tudi zm edo. Sovražnikov se je loteval obup. M ed njimi je bilo nekaj ranjencev, nad glavami ogenj, še bolj pa jih je spravljalo ob pam et, kaj bo, če bodo partiza­ ni zadeli skladišče bencina in petroleja, ki je bilo blizu njih v kleti. Njihovo razpoloženje se je bližalo vdaji. Tedaj sta se Si­ mon G rudnik in m iner iz Slovenj G radca, ki sta prišla pod zaščito m itraljezov na pom oč iz 2. bataljona, prebila vsak do enega vogala zgradbe in ju hkrati m inirala. Eksplozija je bila strašna. M inerja sta še enkrat ali dvakrat m inirala, potem pa so na puškah, palicah ter v rokah sovražnikov zaplapolale be­ le krpe vdaje. Pogorišče sovražnikove postojanke (bivše župnišče) v Kozjem, 11. 9.1944 238 239 ogenj, ki se je širil v nižje etaže. V prizadevanja, da bi dosegli uspeh, je bila vključena tudi glavnina štaba brigade na čelu s kom andantom M ilenkom Kneževićem in kom isarjem Iva- nom D olničarjem . Borci so skušali s pom očjo gasilske bri­ zgalke in z bencinom zanetiti ogenj še na drugih m estih žup­ nišča. To se jim ni posrečilo, ker brizgalka ni dobro delovala in se je m enda tudi vžgala. M erilca protitankovske puške sta bila v obojestranskem hudem ognju zelo izpostavljena. Km a­ lu je bil ranjen Franc Kitak, pozneje p a je padel v hiši nas­ proti bunkerja pred župniščem drugi merilec. Protitankovsko puško je prevzel njegov pom očnik Jože Vodeb. N jegova na­ loga, ki jo je dobro opravil, je bila odkrušiti del vogala bun­ kerja, kam or so minerji lahko podstavili razstrelivo. Prvemu in drugem u borcu, ki sta nosila mini, se to ni posrečilo, ker sta padla. K om andant M ilenko je iskal prostovoljca. Odzval se je M artin Fidler iz Sv. Jurija. Vodeb in drugi so ga ščitili in Fidlerju je podvig uspel. Podstavil je m ino, ki je napravila ta­ ko veliko odprtino, da so borci lahko skoznjo m etali bombe. Janez Jaklič je ukazal m erilcu protitankovske puške, da je streljal na strelske line bunkerjev pred župniščem in v župniš­ ču. Velikega učinka protitankovske puške m ed napadom niso ugotovili, pač p a pozneje. Razbila, ranila ali pobila je nekaj sovražnikovih posadk pri puškarnicah, kar je povzročilo med sovražniki dodatno paniko. V gornji del goreče stavbe so uspeli vreči nekaj angleškega razstreliva, ki je prispevalo k hi­ trejšem u širjenju ognja. V bunkerju pred župniščem so borci opazili, kako m ahata z rokam i dva verm ana Slovenca. Prene­ hali so streljati in oba sta zdrvela čez trg in skočila skozi okno k partizanom . Povedala sta, da bi se vsi vdali, pa jim to preprečuje zagrizeni poveljnik Schäfer. O ba sta ostala v bri­ gadi. M ed svoje borce 1. čete 1. bataljona se je potem , ko so mu obvezali ranjeno nogo, vrnil hrabri kom andir M artin Kum er ter zopet prispeval k odločnim napadom . Izjem no se je v na­ padih izpostavljal R udolf Bunc, kom andant 3. bataljona, ki je bil sicer znan po svojih junaštvih in drznosti. S pištolo je šel n ap ad at bunkerje. Skakal je z enega polažaja na drugega. Ko je na bunkerje zm etal vse svoje bom be, je začel Nemcem in verm anom vračati njihove ročne bom be »štilarice«. To je ir počel, dokler ni bil ranjen v roko. Blizu njega sta bila takrat kom isarja divizije Lojze Žokalj in brigade Ivan Dolničar. Drobec bom be je Žokalju m ed boji razbil oko, D olničar pa je odnesel zdravo kožo. Srditih napadov ni bilo konca. K apetan Jože Jakič-D ušan je poslal okoli 16. ure prostovoljca Janeza Jakliča s torbico bom b do župnišča. Jaklič je metal bom be v kletne prostore. Sem se je m edtem zaradi požara um aknila večina sovražnikove posadke. Bombe so učinkovale ubijajo­ če, povzročile pa so tudi zm edo. Sovražnikov se je loteval obup. M ed njimi je bilo nekaj ranjencev, nad glavami ogenj, še bolj pa jih je spravljalo ob pam et, kaj bo, če bodo partiza­ ni zadeli skladišče bencina in petroleja, ki je bilo blizu njih v kleti. Njihovo razpoloženje se je bližalo vdaji. Tedaj sta se Si­ mon G rudnik in m iner iz Slovenj G radca, ki sta prišla pod zaščito m itraljezov na pom oč iz 2. bataljona, prebila vsak do enega vogala zgradbe in ju hkrati m inirala. Eksplozija je bila strašna. M inerja sta še enkrat ali dvakrat m inirala, potem pa so na puškah, palicah ter v rokah sovražnikov zaplapolale be­ le krpe vdaje. Pogorišče sovražnikove postojanke (bivše župnišče) v Kozjem, 11. 9.1944 238 239 D osežen je bil velik uspeh. V boju je padlo 14 vermanov, m ed njimi nekaj Nemcev, zajetih je bilo 45 verm anov s po­ veljnikom Schaferjem vred. M ed temi je bilo 20 zagrizenih nacistov Kočevarjev, ki so se še naprej sovražno obnašali, se upirali, poskušali zbežati, eni pa so tudi vzklikali »H eil H it­ ler«. Vseh dvajset so zaslišali in jih po hitrem postopku obso­ dili skupaj s Schaferjem na sm rt z ustrelitvijo. Preostalih 25 verm anov so vključili v brigado. Ko je bila partizanska zm a­ ga že izbojevana, je bilo slišati strel. K m alu se je izvedelo, da si je iz strahu pred sodbo sodil sam upravnik sodnih zaporov, okupatorjev sodelavec A ndrinek. Borci so zaplenili 30 pušk, 2 m itraljeza Šarca, zbrojevko, lahki m inom et, 3 brzostrelke, 86 šaržerjev z naboji za m itra­ ljeze, 6.000 nabojev za puške m auser, 68 min, 33 bom b in ne­ kaj vojaške oprem e.6 1 Štab brigade je poročal, da je 2. bataljon obkolil orožni­ ško postojanko, bila je blizu sedanje osnovne šole, ki je bila m očno utrjena in poleg tega še na čistini, 10. septem bra 1944 ob 23. uri ter jo začel napadati. Za orožnike in K očevarje je rečeno, da so se trdovratno branili, in ker je bil dostop zaradi čistine do velike enonadstropne stavbe, stanovanjske vile, te­ žaven, ni bilo m ogoče vanjo prodreti vse do jutra. Proti jutru se je bataljon um aknil na položaje, od koder je stavbo bloki­ ral, hkrati pa se je vojaško zavaroval proti Sv. Petru pod Sv. goram i in Podčetrtku. N am estnik kom andirja m inerjev Si­ m on G rudnik je kratko in prepričljivo napisal o pričetku na­ p ad a na orožniško postojanko: »K er sem bil odrejen, da mi­ niram policijsko postojanko, smo se pripravili z vso previd­ nostjo. Za vodnika smo dobili nekega terenca, ki m u je bil kraj poznan. Akcija bi popolnom a uspela, če nam jo ne bi vodnik popihal. Povedal nam je samo, kje se postojanka na­ haja. Postojanke nism o takoj n a š li... Ustavili smo se pred le­ po vilo . . . potrkali na vrata, a smo za odgovor dobili rafal z balkona, ki je terjal življenje dveh tovarišev n o v in cev ...« M inerji se to noč niso mogli stavbi ponovno približati, čeprav sta dve četi po njej m očno streljali. Skupinice so se ji skušale približati, to d a zaradi silovitega sovražnikovega ognja ni bilo m ogoče doseči nobenega uspeha. Okoli 13. ure se je iz smeri Sv. Petra prikazala kolona 60 oboroženih Kočevarjev, obleče­ 2 4 0 nih v v ern an e. Z aseda 2. bataljona jih je pustila zelo blizu in jih nato z m očnim ognjem razbila ter pognala v beg. Sovraž­ ile je imel 5 mrtvih in precej ranjenih. Okoli 22. ure je iz smeri Sv. Petra prišla nova kolona, tokrat pijanih ustašev, ki so začeli s topovskim ognjem obstreljevati položaje 2. b ata­ ljona. Ob 2. uri 12. septem bra so se skušali približati Kozje- fflu, vendar so jih borci odbili. Proti ju tru 12. septem bra je 2. bataljon nadaljeval napad na orožniško postajo, toda zdaj se je Kozjemu približevala enota okoli 400 ustašev, ki je začela položaje 2. bataljona ob­ metavati s težkim i m inom etnim i minam i. O benem je prišlo povelje štaba 14. divizije za um ik, nakar je šla večina brigad­ nih enot po 7. uri v Topolovo, kam or so prišli ob 10. uri. Štab Bračičeve brigade je v poročilu o 2. bataljonu navedel, da ni uspel uničiti orožniške postojanke, da pa je imel sovražnik najmanj 40 m rtvih (nekoliko pretirano, op. M .F.) in več ra­ njenih v enotah, ki so šle napadeni postojanki na pomoč. Dokaj uspešen je bil 1. vod 2. čete 1. bataljona pod vod­ stvom Jožeta Finžgarja v navideznem napadu na postojanko v Polju. Brez težav pa tudi v tej akciji ni šlo. M ajhna in po­ gumna enota je šla kot v sršenje gnezdo na zelo izpostavljeno obmejno obm očje, kjer je bilo več sovražnikovih postojank. Ko je vod že nekaj časa napadal, m u je prišla za hrbet enota Kočevskih Nem cev iz Sv. Petra. T oda kljub veliki številčni premoči sovražnikov, ki so se spopadli s partizani, se je vod pogum no bojeval do pete ure zjutraj 11. septem bra, nakar se je um aknil. Pozneje se je priključil brigadi. D ruga četa 3. bataljona, k ije bila v zasedi pri Podsredi, ni prišla v stik s sovražnikom in se je vrnila v brigado 13. sep­ tembra. Prvi bataljon K ozjanskega odreda je v akciji od 10. na 11. septem ber uničil m ost na cesti Podsreda — Sv. Peter in postavil pri Podsredi in na Vetrniku zasedi. Z delom bataljo­ na pa je šel od Velikega K am na navidezno n ap ad at Senovo. O dredova m inerska skupina je z m iniranjem popolnom a uni­ čila kretniško postajo na Blanci ter v spopadu ranila stražarja nemške posadke. Akcija dela K ozjanskega odreda in m iner­ jev je po poročilu štaba 4. operativne cone pom enila pom oč in razbrem enitev enotam 14. divizije. 16 Bračičeva brigada 241 Posadka orožniške postojanke se je um aknila iz Kozjega 12. septem bra ob pom oči policistov in ustašev, ki so prodrli iz K lanjca, kar jim je bilo om ogočeno tudi zaradi ukazanega um ika Bračičeve brigade in zaradi odsotnosti dveh bataljo­ nov Kozjanskega odreda, ki sta bila na D olenjskem . Z umi­ kom orožnikov, policistov, Kočevarjev, »graničarjev« in ustašev, obenem pa zaradi uspešne partizanske dejavnosti je bilo Kozje osvobojeno. Ob proslavi 45. obletnice uničenja sovražnikove postojanke in osvo­ boditve Kozjega. Pogled na zgradbo krajevne skupnosti, kjer so so­ vražniki 11. 9. 1944 doživeli poraz Postojanka nem ških graničarjev in orožnikov v Podčetrt­ ku, se je napadom Šercerjeve brigade m očno upirala. Čeprav je bila v ruševinah, je ni bilo m ogoče zavzeti. V poročilu je štab Bračičeve brigade navedel, da je imel sovražnik skupno 50 m rtvih, večje število ranjenih in 45 uje­ tih. Za lastne izgube pa je poročal o 6 mrtvih 22 ranjenih in 4 pogrešanih. N adalje je ocenil, da je bila akcija v glavnem do­ bro opravljena. O borbeni m orali sovražnika je ugotovil, da je bila na visoki stopnji, za svoje borce pa poudaril, da je bila 242 pr odlična ter da »so dali od sebe vse, da bi izvršili dano nalo­ go«-6 2 Kot smo že om enili, so okupatorjeve operacijske sile, za­ dolžene za uničenje brigad 14. divizije, dne 9. septem bra 1944 udarile na obm očju Konjiške gore v prazno. Potem so jih delno usm erili proti Boču in na Kozjansko. K er so bile v noči na 11. septem ber napadene postojanke v Podčetrtku, Kozjem in Polju, v noči na 12. septem ber pa v Zgornji Savinj­ ski dolini, so poslali četo gorskega lovskega polka Treeck v Podčetrtek, 12. septem bra pa 1. bataljon Cholm 25. SS poli­ cijskega polka in 2. bataljon 14. SS policijskega polka v Zgor­ njo Savinjsko dolino. V noči na 13. septem ber je odšel v Zgornjo Savinjsko dolino tudi polk Treeck brez 2. bataljona, ki je bil zaposlen na Kozjanskem . Pom oč nem ških enot je bi­ la prepozna. Drugi bataljon polka Treeck je 13. septem bra našel v Kozjem uničeno in izpraznjeno postojanko. Čez dva dni se je m oral vrniti na obm očje Celja. Podobno je bilo z Partizanska bolnišnica R-9 na Voluški gori pri Jurkloštru, kjer se je 1944/45 zdravilo veliko ranjencev iz Bračičeve brigade 16’ 243 M ozirjem in drugod. Nemci niso imeli v tem času na voljo dovolj enot za obnovo izgubljenih postojank, polk Treeck pa so m orali imeti še naprej kot m anevrsko enoto in ga niso smeli sprem eniti v vojaško m anj koristne stalne posadke.6 3 Z novejšimi podatki o padlih in um rlih zaradi hudih ran, dobljenih v Kozjem in na njegovem širšem obm očju, dopol­ njujem o uradno poročilo, ki navaja, da je padlo šest borcev. T okrat jih navajam o enajst: Franc Jančič, 1929, Vršnik, M aribor, živel pri Sv. Juriju (Šentjur), dijak; Jože M astnak, 1927, Vrh, G robelno, ključav­ ničar; Ljubo M esnik, 1922, N iš; Franc Ostrožnik-Aljoša, 1922, Polule, Celje, um rl 14. septem bra 1944; Jože Palir, 1911, G robelno, kmečki sin; Jakob Počkar, 1913, Sv. Vid, G robelno, um rl 3. novem bra 1944; A nton Šantej, 1918, Jur- klošter, padel 12. septem bra 1944 pri Podsredi; Jože Štajne- kar, 1925, Ž etale; M aks Veber, 1913, Stopče, G robelno, mi­ zar; Ivan Vodeb, 1918, Dram lje, zidar, pokopan 14. septem ­ b ra 1944 na Planini. Več poročil navaja, da je bilo dvaindvajset ranjenih. Z brati nam je uspelo podatke za naslednjih šestnajst: R udolf Bunc, Franc Jager, Ferdinand K apelar, Franc Ki- tak, Ivan K lanjšek, M artin Kum er, terenec Leo Likar, Andrej Panošuk iz Sovjetske zveze, Jakob Pekošek, Srečko Potočnik, Peter Samsa, prizadet od eksplozije mine, Jože Šprahm an, Ivan Šuligoj, Franc Vindiš, Jakob Žvan, Jože Žveglar.6 4 N a zboru brigade je po uspešnih bojih v Kozjem in na njegovem obm očju štab brigade izrekel številnim borcem in starešinam priznanje za hrabrost. V poročilu z dne 15. sep­ tem bra 1944 je navedel, da so se posebej izkazali: Franc Zajiček, šef propagandnega odseka, Franc Lovše, Štefan Požar, Jože Blažič, A ndrej Špiler, Ivan Kostanjšek, Ivan Šip, Sim on G rudnik, Jožef Hozner, M iha Pungartnik, Franc D obnik, Ivan Juvan, K arel Gajšek, Jože Svetina, Janez Jaklič, Štefan Rajšp, Zdravko Lorger, A nton H azler, Franc K itak in Ivan Bobnar, skupaj 20.6 5 K m alu zatem je štab 14. divizije izrazil pisne pohvale in priznanja 30 borcem in starešinam Bračičeve brigade »za nji­ hova junaška dejanja, storjena pri napadu na postojanko K o­ zje«. Deležni so jih bili: 244 Bračičeva brigada na Planini pri Sevnici 13. 9. 1944 Franc Zajiček, šef propagandnega odseka; Vlado M ihe­ lič, kom andir čete; Franc Lovše, vodnik; Jože Pešec, pom o­ čnik strojničarja ; R udolf Pešec, pom očnik strojničarja; Albin Oprešnik, m erilec Šarca; Ivan K ostanjšek, desetar; Jakob Pe- košek, strojničar; Peter Samsa, desetar; Andrej Špiler, stroj- ničar; Ivan Vodeb, borec; Alojzij Kosar, strojničar; Štefan Požar, vodnik; Franc K ranjc, pom očnik strojničarja iz 2. čete 3. bataljona; Jože Blažič, vodnik; Jože Svetina, vodnik; Zdravko Lorger iz 1. čete 1. bataljona; Janez Jaklič, nam est­ nik kom andirja; Štefan Rajšp, desetar; Ivan Bobner, m erilec lahkega m inom eta; M iha Pungartnik; Franc K itak iz 2. čete 1. bataljona; Jože Libnik, kurir štaba 1. bataljona; R udolf Babnik-Boris, kom andir čete; Franc D obnik; Ivan Šip, dese­ tar; Sim on G rudnik, nam estnik kom andirja; Karel G ajšek iz 2. čete 2. b ataljona; Ivan Juvan; Jožef H ozner.6 6 Sklep: skupno operacijo Bračičeve in Šercerjeve brigade ter Kozjanskega odreda m oram o oceniti kot dokaj uspešno, saj je bistveno prispevala k razširitvi in utrditvi osvobojenega ozemlja na K ozjanskem ter posredno k razbitju postojank v M ozirju, Letušu in v Šm artnem ob Paki. Tu so brigade 4. operativne cone ob sodelovanju 3. brigade VDV odlično iz- 245 Borci, ki so se posebej izkazali v napadu na postojanko v Kozjem. Posneto na Planini pri Sevnici 13. 9. 1944 vedle glavne udarce v velikopotezni operaciji štaba cone. Šlandrova brigada je v noči na 12. septem ber uničila močno sovražnikovo postojanko v M ozirju, Tomšičeva brigada pa postojanki v Letušu in v Šm artnem ob Paki. Brigadi sta uniči­ li in ujeli veliko sovražnikovih vojakov, zaplenili večje količi­ ne orožja in streliva ter ob sodelovanju z drugim i enotam i m očno zvečali osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski do­ lini.6 7 Brigada je po treh napornih dneh 12. septem bra na Topo­ lovem pri Lesičnem počivala in se delno urejala. V svoje vrste so vključili 61 borcev, ki so jih dobili od K ozjanskega odre­ da, in 22 verm anov, zajetih v Kozjem, skupaj 83 novih bor­ cev. V bolnišnico so poslali 13 ranjencev (laže ranjeni so se zdravili v brigadi, op. M. F.), pogrešali pa so še 12 borcev. Štab brigade je dobil obvestilo, da so se sovražniki um aknili iz Kozjega. Zato je zvečer poslal 2. bataljon preverit novico in pregledat razbito postojanko. T oda bataljon je v Pilštanju izvedel, da je v Kozjem še okoli 200 policistov, ki koljejo živi­ no in ropajo po hišah. K er niso imeli povelja za n apad in ker se niso smeli odločiti za tvegano vm ešavanje, so se vrnili v 246 Topolovo. Zvečer je šla brigada na Planino. N aslednji dan 13. septem bra so borci počivali, čistili orožje in oprem o, imeli vojaške ure s praktičnim i vajam i in tudi politične ure. Politi­ čni kom isar 1. bataljona Jože Pečnik je govoril o nalogah no­ vincev in o ciljih NOB, kom andant bataljona M irko Beslač o vojaških nalogah, nam estnik političnega kom isarja čete Janez Pečan-G ašper pa v 3. bataljonu o OF. Delaven je bil tudi štab brigade, ki je imel najprej posvet s štabi bataljonov, opoldne pa je bil zbor brigade. N a njem je kom andant brigade M ilen­ ko Knežević »izrekel pohvalo vsem borcem , posebno pa še ti­ stim, ki so se izredno dobro pokazali v zadnji akciji pri napa­ du na postojanko v Kozjem. Im enovani tovariši so bili pova­ bljeni zvečer v štab brigade na večerjo in jih bom o predlagali za pohvalo G lavnem u štabu«, je poročal 13. septem bra štab brigade. Po nalogu štaba 14. divizije je štab Bračičeve brigade 14. septem bra sestavil načrt za bataljone, za njihove sam o­ stojne napade na avtom obilske kolone in vlake ter za m obili­ zacijo. Zato jim je odredil tudi operacijska obm očja: 1. b ata­ ljonu D ram lje; z njim je šel kapetan Jože Jakič-D ušan, 2. ba- 247 Člani ožjega štaba brigade na Planini, 13. 9. 1944: Milenko Knežević, Jože Jakič-Dušan, Ivan Dolničar-Janošik. Borci, ki so se posebej izkazali v napadu na postojanko v Kozjem. Posneto na Planini pri Sevnici 13. 9. 1944 vedle glavne udarce v velikopotezni operaciji štaba cone. Šlandrova brigada je v noči na 12. septem ber uničila močno sovražnikovo postojanko v M ozirju, Tomšičeva brigada pa postojanki v Letušu in v Šm artnem ob Paki. Brigadi sta uniči­ li in ujeli veliko sovražnikovih vojakov, zaplenili večje količi­ ne orožja in streliva ter ob sodelovanju z drugim i enotam i m očno zvečali osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski do­ lini.6 7 Brigada je po treh napornih dneh 12. septem bra na Topo­ lovem pri Lesičnem počivala in se delno urejala. V svoje vrste so vključili 61 borcev, ki so jih dobili od K ozjanskega odre­ da, in 22 verm anov, zajetih v Kozjem, skupaj 83 novih bor­ cev. V bolnišnico so poslali 13 ranjencev (laže ranjeni so se zdravili v brigadi, op. M. F.), pogrešali pa so še 12 borcev. Štab brigade je dobil obvestilo, da so se sovražniki um aknili iz Kozjega. Zato je zvečer poslal 2. bataljon preverit novico in pregledat razbito postojanko. T oda bataljon je v Pilštanju izvedel, da je v Kozjem še okoli 200 policistov, ki koljejo živi­ no in ropajo po hišah. K er niso imeli povelja za n apad in ker se niso smeli odločiti za tvegano vm ešavanje, so se vrnili v 246 Topolovo. Zvečer je šla brigada na Planino. N aslednji dan 13. septem bra so borci počivali, čistili orožje in oprem o, imeli vojaške ure s praktičnim i vajam i in tudi politične ure. Politi­ čni kom isar 1. bataljona Jože Pečnik je govoril o nalogah no­ vincev in o ciljih NOB, kom andant bataljona M irko Beslač o vojaških nalogah, nam estnik političnega kom isarja čete Janez Pečan-G ašper pa v 3. bataljonu o OF. Delaven je bil tudi štab brigade, ki je imel najprej posvet s štabi bataljonov, opoldne pa je bil zbor brigade. N a njem je kom andant brigade M ilen­ ko Knežević »izrekel pohvalo vsem borcem , posebno pa še ti­ stim, ki so se izredno dobro pokazali v zadnji akciji pri napa­ du na postojanko v Kozjem. Im enovani tovariši so bili pova­ bljeni zvečer v štab brigade na večerjo in jih bom o predlagali za pohvalo G lavnem u štabu«, je poročal 13. septem bra štab brigade. Po nalogu štaba 14. divizije je štab Bračičeve brigade 14. septem bra sestavil načrt za bataljone, za njihove sam o­ stojne napade na avtom obilske kolone in vlake ter za m obili­ zacijo. Zato jim je odredil tudi operacijska obm očja: 1. b ata­ ljonu D ram lje; z njim je šel kapetan Jože Jakič-D ušan, 2. ba- 247 Člani ožjega štaba brigade na Planini, 13. 9. 1944: Milenko Knežević, Jože Jakič-Dušan, Ivan Dolničar-Janošik. 248 249 Štab Bračičeve brigade z bataljonskimi poveljniki na Planini 13. 9. 1944: Jože Jakič-Dušan, namestnik komandanta, Ivan Dolni- čar-Janošik, politični komisar, Mirko Beslač, komandant 1. bataljo­ na, Rudolf Bunc, komandant 3. bataljona, Anton Godec-Tomaž, ko­ mandant 2. bataljona, Milenko Knežević, komandant brigade taljonu Rimske Toplice — G robelno, 3. bataljonu s štabom brigade obm očje Rogaška Slatina - Rogatec. Tretji bataljon se je nam eraval s štabom brigade prem estiti v Žusem . K er pa je izvedel, da je tam sovražnik, se je pridružil štabu divizije, nakar so se vsi ustavili na Plešivcu, severovzhodno od Plani­ ne. Prvi bataljon je krenil s Planine popoldne. Pri prehodu proge je m ed Sv. Jurijem in Štoram i m iniral vlak. Razen lo­ kom otive in zadnjega vagona so se prevrnili vsi vagoni. Nalo­ ženi so bili pretežno s prem ogom in z živino. K er se je po ce­ sti približevala kolona tovornjakov, vlaka niso mogli pregle­ dati. Bataljon je prišel na Spodnje Slem ene 15. septem bra ob 5. uri. Popoldne se mu je približevala sovražnikova enota 80 mož, vendar se je bataljon še pred spopadom um aknil na Zgornje Slemene. Nemci so bili tudi pri Sv. liju in na Gori, vendar so se vsi zvečer um aknili. B ataljon je ta dan pridobil 7 novincev, zvečer pa se je um aknil v Jazbine. Zgodaj zjutraj 15. septem bra sta se štab brigade in 3. bata­ ljon prem estila s Plešivca v D obje, 2. bataljon pa k Sv. Petru, vzhodno od Laškega. Po enotah so imeli redno vojaško in po­ litično delo. M ed drugim so govorili o svobodi veroizpovedi in drugih verskih vprašanjih, o SNOS in o Rdeči arm adi.6 8 Štab 4. operativne cone je v svojem poročilu za prvo polo­ vico septem bra m ed drugim poročal, da je sovražnik zaradi uničenja štirih postojank na Pohorju in napadov 14. divizije na prom etnice prem estil s K oroškega večino svojih enot in jih usm eril na Pohorje proti brigadam 14. divizije. To je bil v glavnem polk gorskih lovcev Treeck, form iran 19. julija 1944, ki je bil najprej poslan v Podjuno. Tu je deloval do konca av­ gusta, v začetku septem bra pa so ga prem estili na Štajersko in ga uporabljali za boje proti enotam 4. operativne cone. Dalje so opozorili, da sovražnik posveča posebno pozornost strateško pom em bnem u pohorskem u obm očju in obm očju Kozjanskega odreda. Kljub uspehom pri pridobivanju orožja od sovražnika in od zaveznikov še niso dosegli zadovoljivega stanja. Enote so se vsak dan večale, zato je bilojstevilo neoboroženih še vedno veliko, kar je posebej veljalo za Pohorski in Kozjanski odred. Ker je bil pritok novincev še posebej velik v prvih petnajstih dneh septem bra, so zavezniška letala pripeljala: 5 težkih in 14 lahkih m itraljezov, 318 pušk s strelivom in 3.840 kg raz­ streliva s priborom . V Savinjski dolini so enote v bojih zaple­ nile za približno 600 borcev orožja. Poročilo navaja, da so bi­ le akcije enot ofenzivne narave, usm erjene na uničevanje po­ stojank, prom etnic, na napade m anjših sovražnikovih enot, razširjanje osvobojenih ozemelj in na mobilizacijo. O uspeš­ nosti m obilizacije na Štajerskem je G lavni štab NOV in POS poročal: »N ajvečjo aktivnost v pogledu m obilizacije razvija 4. operativna cona . . . Samo v času od 10. avgusta do 18. sep­ tem bra je bilo na Štajerskem m obilizirano 3536 tovarišev.« N a obm očju 7. korpusa je bilo nekaj m ožnosti za m obilizaci­ jo sam o še v Istri, m edtem ko so na obm očju 9. korpusa m o­ bilizirali od 5. do 20. septem bra 362 novincev.6 9 Septem ber je bil mesec, ko so stekle tem eljite priprave za začetek izvajanja drugega vojaškega tekm ovanja m ed vsemi enotam i NOV in POS, im enovanega Tekm ovanje zmage. Glavni štab je v svojem razpisu z dne 11. avgusta 1944 za vo­ jaško tekm ovanje napovedal, da bo potekalo v okviru »Tek- 248 249 Štab Bračičeve brigade z bataljonskimi poveljniki na Planini 13. 9. 1944: Jože Jakič-Dušan, namestnik komandanta, Ivan Dolni- čar-Janošik, politični komisar, Mirko Beslač, komandant 1. bataljo­ na, Rudolf Bunc, komandant 3. bataljona, Anton Godec-Tomaž, ko­ mandant 2. bataljona, Milenko Knežević, komandant brigade taljonu Rimske Toplice — G robelno, 3. bataljonu s štabom brigade obm očje Rogaška Slatina - Rogatec. Tretji bataljon se je nam eraval s štabom brigade prem estiti v Žusem . K er pa je izvedel, da je tam sovražnik, se je pridružil štabu divizije, nakar so se vsi ustavili na Plešivcu, severovzhodno od Plani­ ne. Prvi bataljon je krenil s Planine popoldne. Pri prehodu proge je m ed Sv. Jurijem in Štoram i m iniral vlak. Razen lo­ kom otive in zadnjega vagona so se prevrnili vsi vagoni. Nalo­ ženi so bili pretežno s prem ogom in z živino. K er se je po ce­ sti približevala kolona tovornjakov, vlaka niso mogli pregle­ dati. Bataljon je prišel na Spodnje Slem ene 15. septem bra ob 5. uri. Popoldne se mu je približevala sovražnikova enota 80 mož, vendar se je bataljon še pred spopadom um aknil na Zgornje Slemene. Nemci so bili tudi pri Sv. liju in na Gori, vendar so se vsi zvečer um aknili. B ataljon je ta dan pridobil 7 novincev, zvečer pa se je um aknil v Jazbine. Zgodaj zjutraj 15. septem bra sta se štab brigade in 3. bata­ ljon prem estila s Plešivca v D obje, 2. bataljon pa k Sv. Petru, vzhodno od Laškega. Po enotah so imeli redno vojaško in po­ litično delo. M ed drugim so govorili o svobodi veroizpovedi in drugih verskih vprašanjih, o SNOS in o Rdeči arm adi.6 8 Štab 4. operativne cone je v svojem poročilu za prvo polo­ vico septem bra m ed drugim poročal, da je sovražnik zaradi uničenja štirih postojank na Pohorju in napadov 14. divizije na prom etnice prem estil s K oroškega večino svojih enot in jih usm eril na Pohorje proti brigadam 14. divizije. To je bil v glavnem polk gorskih lovcev Treeck, form iran 19. julija 1944, ki je bil najprej poslan v Podjuno. Tu je deloval do konca av­ gusta, v začetku septem bra pa so ga prem estili na Štajersko in ga uporabljali za boje proti enotam 4. operativne cone. Dalje so opozorili, da sovražnik posveča posebno pozornost strateško pom em bnem u pohorskem u obm očju in obm očju Kozjanskega odreda. Kljub uspehom pri pridobivanju orožja od sovražnika in od zaveznikov še niso dosegli zadovoljivega stanja. Enote so se vsak dan večale, zato je bilojstevilo neoboroženih še vedno veliko, kar je posebej veljalo za Pohorski in Kozjanski odred. Ker je bil pritok novincev še posebej velik v prvih petnajstih dneh septem bra, so zavezniška letala pripeljala: 5 težkih in 14 lahkih m itraljezov, 318 pušk s strelivom in 3.840 kg raz­ streliva s priborom . V Savinjski dolini so enote v bojih zaple­ nile za približno 600 borcev orožja. Poročilo navaja, da so bi­ le akcije enot ofenzivne narave, usm erjene na uničevanje po­ stojank, prom etnic, na napade m anjših sovražnikovih enot, razširjanje osvobojenih ozemelj in na mobilizacijo. O uspeš­ nosti m obilizacije na Štajerskem je G lavni štab NOV in POS poročal: »N ajvečjo aktivnost v pogledu m obilizacije razvija 4. operativna cona . . . Samo v času od 10. avgusta do 18. sep­ tem bra je bilo na Štajerskem m obilizirano 3536 tovarišev.« N a obm očju 7. korpusa je bilo nekaj m ožnosti za m obilizaci­ jo sam o še v Istri, m edtem ko so na obm očju 9. korpusa m o­ bilizirali od 5. do 20. septem bra 362 novincev.6 9 Septem ber je bil mesec, ko so stekle tem eljite priprave za začetek izvajanja drugega vojaškega tekm ovanja m ed vsemi enotam i NOV in POS, im enovanega Tekm ovanje zmage. Glavni štab je v svojem razpisu z dne 11. avgusta 1944 za vo­ jaško tekm ovanje napovedal, da bo potekalo v okviru »Tek- m ovanja zm age«, ki ga je razpisal Izvršilni odbor O F Slove­ nije. Tekm ovanje zmage bo potekalo od 1. septem bra do 1. novem bra 1944. Iz propagandnega odseka 14. divizije so opozorili vse brigade, da bodo tekm ovali kot sam ostojne eno­ te tudi bataljoni. K er so takrat ukinjali m esta bataljonskih propagandistov, so prenesli organizacijske naloge za izvaja­ nje tekm ovalnih načrtov na bataljonske politične komisarje. V brigadah so imeli še referente propagandnih odsekov, ven­ d ar so jih bili dolžni v skladu z že navedeno odredbo G lavne­ ga štaba NOV in POS ukiniti. Z a izvajanje nalog za Tekm o­ vanje zmage so km alu zadolžili politične kom isarje brigad in njihove pom očnike. V dneh okoli 16. septem bra so vojaški, politični, propagandni in drugi dejavniki brigade pripravili načrte za tekm ovanja na posam eznih področjih. D ne 18. sep­ tem bra pa so pripravili obsežno in nadrobno izdelano besedi­ lo z naslovom TEK M O V A N JE Z M A G E ; Tekm ovalni načrt 13. SNOB M irka Bračiča. V njem so razčlenili naloge z voja­ škega, političnega, propagandnega, sanitetnega, intendant- skega, m inerskega, obveščevalnega in veterinarskega področ­ ja ter službe zvez in adm inistracije. Iz brigade so bili dolžni pošiljati tedenska poročila o tekm ovalni dejavnosti ocenje­ valni kom isiji pri štabu divizije. Bataljonom je štab brigade ukazal, naj pošiljajo redna tedenska poročila brigadnem u tekm ovalnem u referentu. Cilj tekm ovanja je bil zboljšati de­ javnost na vseh naštetih področjih in tako prispevati k še več­ jim vsestranskim uspehom vojaških enot v narodnoosvobo­ dilnem boju. Tekm ovalni načrt so podpisali Ivan D olničar, M ilenko K nežević in tekm ovalni referent Pepca Medvešek- C etinski.7 0 N avedli smo že, da je 20. avgusta 1944 izšla okrožnica G lavnega štaba NOV in POS o uvajanju protiobveščevalnih oficirjev v operativne enote. Tako je 16. septem bra 1944 pri­ šel za protiobveščevalnega oficirja v Bračičevo brigado bor­ beni M iha Butara-Aleks, ki je dotlej uspešno opravljal dolž­ nost političnega kom isarja Šercerjeve udarne brigade.7 1 Pou­ darjam o, da so ob uvajanju te pom em bne službe in drugih obveščevalnih služb v operativne enote kadrovali preizkuše­ ne ljudi, ki so bili dotlej na odgovornih, pretežno političnih položajih. Tako so m ed drugim i postavili nekdanjega na­ 250 mestnika političnega kom isarja Bračičeve brigade Toneta Turnherja za načelnika protiobveščevalne službe pri štabu 4. operativne cone, bivšega kom isarja Bračičeve brigade Franto K om ela pa za pom očnika šefa OC 4. operativne co­ ne.7 2 Štab brigade se je s 3. bataljonom 16. septem bra zgodaj zjutraj prem estil iz D obja na Kanjuce, južno od Svetine, 2. bataljon je šel zvečer od Sv. Petra in se ustavil na Svetini, 1. bataljon pa je bil v vasi Jazbine pri Špitaliču. N a vojaških urah 2. bataljona je predaval m ed drugim i kom andant b ata­ ljona A nton G odec-Tom až, na političnih urah pa politična komisarja 1. in 2. čete Karel C epuš in Ivan Pečan-Riko. V 1. bataljonu so imeli pretežno politične ure, na katerih je med drugimi predaval o fašizmu, KPS, O F in kmečko delavskem gibanju bataljonski kom isar Jože Pečnik. Brigada je ta dan mobilizirala 41 novincev.7 3 Napadi na premogovnik Pečovnik in na vlake Brigada je bila vsak dan v akcijah. D ne 16. septem bra ob 12. uri je šla 1. četa 2. bataljona z nam estnikom kom andanta bataljona Jožetom K isovcem -D ušanom v drzen dnevni na­ pad na prem ogovnik Pečovnik, ki je oddaljen od Celja komaj 2 km. Č eta se je rudniku, obdanem u z 2 m visoko žično ogra­ jo, previdno približala. Kljub tem u so jo nemški stražarji opazili. Potem sta ob 14. uri z dveh strani odločno jurišali dve partizanski desetini in vdrli v rudnik. V spopadu sta po­ bili 7 nem ških vojakov, ki so se upirali. Nekaj, ki se jih je po­ skrilo, se je potem na pozive borcev vdalo. Nemce je najbolj presenetila desetina, ki je jurišala kar na glavni vhod. Partiza­ ni so zaplenili 7 pušk, 4 brzostrelke, 16 bom b, 500 nabojev, precej sanitetnega m ateriala, 200 srajc, 200 majic, 80 brisač, 10 parov čevljev, 5 plaščev in še drugo blago. Zažgali so 4 to­ vornjake za prevoz vojaštva z garažo in vojaškim objektom 251 vred. M obilizirali so 79 delavcev in delavk. O bdržali so jih 41, nekaj nesposobnih so odpustili, druge pa so poslali Koz­ janskem u odredu. Sovražnik je naglo posredoval s hitrostrel­ nim topom in z m inom etom . To je bil tudi razlog, da četa ni m ogla razstreliti rudniških naprav, saj se je m orala zaradi ne­ posredne bližine celjske sovražnikove garnizije in njenega posredovanja nem udom a um akniti.7 4 U spešna partizanska akcija je v Pečovniku m ed domačini in okoliškim prebivalstvom m očno odm evala. Zlasti se je ak­ cija dobro končala za partizane, saj so jo izvedli brez žrtev, hkrati pa so pridobili nekaj orožja, streliva in precej raznega blaga. G lede 79 m obiliziranih m oram o pojasniti, da je šlo tu­ di v tem prim eru bolj za navidezno m obilizacijo, saj je bilo m ed njimi veliko privržencev O F, katerih svojci so se po nji­ hovi »m obilizaciji« laže branili pred okupatorji. V resnici je šla večina od tako im enovanih m obilizirancev v partizane prostovoljno .7 5 N eposredno po akciji v Pečovniku je bila brigada še en­ krat uspešna. N jena 2. četa 3. bataljona je šla ob 22. uri s 65 borci, oborožena s sedm im i mitraljezi, protitankovsko pu­ ško, 25 puškam i in 3 brzostrelkam i v zasedo na progo med Celjem in Sv. Jurijem . S četo je bil tudi nam estnik kom an­ dan ta 3. bataljona Franc Križman. Borci so se 17. septem bra okoli ene ure že vkopavali ob cesti in železniški progi. Ob pol peti uri je pripeljal iz celjske sm eri tovorni vlak z 20 vagoni. M inerji so mu nastavili mine in jih ob pravem času sprožili. D ele vagonov je odneslo v zrak, večji del kom pozicije pa se je prevrnil na levi tir in pri drsenju uničil približno 400 m proge. Partizani so razbitine vlaka zažgali ter uničili lokom o­ tivo, telefonske in signalne naprave. Z vlakom je bilo uniče­ nih več vagonov sladkorja in platna, nekaj vagonov dvokoles in m otociklov, trije tovorni avtom obili, tank ter drug vojaški m aterial. Borci so zaplenili puško, 2 pištoli, 3 vojaške obleke, 2 voza platna in 10 velikih loncev za kuho. V spopadu so padli nem ški poročnik, dva vojaka in vlakovodja. Zajetega podoficirja so po zaslišanju ustrelili.7 6 B rigada je šla zvečer s K anjuc in se ustavila ob 23. uri pri Sv. R upertu (sedaj Breze). D ne 17. septem bra sta im ela 2. in 3. bataljon pri Sv. R upertu vojaške in politične ure. N a njih so govorili borcem kom andant A nton Godec, vodnik Franc Lovše in kom isar 1. čete A nton Budna. Tudi 1. bataljon se je v Jazbinah ukvarjal z enakim delom , poleg tega pa je m obili­ ziral v okolici Celja in Ponikve 27 novincev. Od K ozjanskega odreda je brigada prejela ta dan 3 m itraljeze Šarce, obljublje­ nih pa so imeli še 100 pušk .7 7 V noči na 18. septem ber je šla 1. četa 3. bataljona v napad na vlak na progi Celje — G robelno. T oda ko je ob progi iskala primeren prostor za akcijo, je padla v nemško zasedo, ki je odprla po partizanih m očan ogenj. Štab brigade je poročal, da je padel vodnik Jože Svetina, huje je bil ranjen M artin Karl, laže pa m itraljezec (ime ni znano). Ob tem preseneče­ nju je četa izgubila m itraljez Šarec in dve puški. Popravljam o brigadno poročilo glede Jožeta Svetina, ki nam reč ni padel, bil je le hudo ranjen in je um rl 1990 leta v H udem K otu na Pohorju. K er je zgodba o hudo ranjenem Svetini zanim iva in pretresljiva, jo bom o na kratko opisali. R anjena Svetinova soborca sta se s četo um aknila, Svetina pa je nem očen oble­ žal s hudo ranjeno levo nogo. Z aradi bližine Nemcev ni smel klicati na pom oč, in ko se je nekoliko zbral, se je začel plaziti z nevarnega mesta, da bi prišel do prvih dobrih ljudi, ki bi mu pom agali. Vso noč se je m ukom a končno le prilazil do hi­ še. S puško je potolkel po oknu. D om ačini so se odzvali in ga skrili v skedenj na seno. K er je m ed plazenjem izgubil veliko krvi, je skoraj umrl. Čez dva dni so šli borci iskat izgubljeni mitraljez in pri tem našli Svetinov čevelj. H krati so ugotovili, da je Jože nekam izginil. Vztrajno so ga iskali in ga našli na domačiji, ki m u je nudila zatočišče. Od te hiše so ga borci ne­ kaj časa nosili in ga potem do brigade vozili. O d tod so ga odpeljali v partizansko bolnišnico R-7 na Voluško goro. Tu so ga sprejeli v začetku oktobra 1944. Potem je bil do osvobo­ ditve še v bližnji bolnišnici R-9. N a Voluški gori se je zdravil tudi njegov ranjeni soborec M artin K arl.7 8 Zjutraj 18. septem bra se je brigada prem estila z 2. in s 3. bataljonom na sosednje Kalobje, m edtem ko je bil 1. b ata­ ljon še zm eraj v Jazbinah. Od tod so poslali 2. četo v zasedo k Frankolovem u. Po njeni vrnitvi so poslali v napad na vlak med G robelnim in Ponikvo 1. četo. Z njo je šel tudi nam est­ nik kom andanta brigade kapetan Jakič. M inerji so razstrelili 252 253 vred. M obilizirali so 79 delavcev in delavk. O bdržali so jih 41, nekaj nesposobnih so odpustili, druge pa so poslali Koz­ janskem u odredu. Sovražnik je naglo posredoval s hitrostrel­ nim topom in z m inom etom . To je bil tudi razlog, da četa ni m ogla razstreliti rudniških naprav, saj se je m orala zaradi ne­ posredne bližine celjske sovražnikove garnizije in njenega posredovanja nem udom a um akniti.7 4 U spešna partizanska akcija je v Pečovniku m ed domačini in okoliškim prebivalstvom m očno odm evala. Zlasti se je ak­ cija dobro končala za partizane, saj so jo izvedli brez žrtev, hkrati pa so pridobili nekaj orožja, streliva in precej raznega blaga. G lede 79 m obiliziranih m oram o pojasniti, da je šlo tu­ di v tem prim eru bolj za navidezno m obilizacijo, saj je bilo m ed njimi veliko privržencev O F, katerih svojci so se po nji­ hovi »m obilizaciji« laže branili pred okupatorji. V resnici je šla večina od tako im enovanih m obilizirancev v partizane prostovoljno .7 5 N eposredno po akciji v Pečovniku je bila brigada še en­ krat uspešna. N jena 2. četa 3. bataljona je šla ob 22. uri s 65 borci, oborožena s sedm im i mitraljezi, protitankovsko pu­ ško, 25 puškam i in 3 brzostrelkam i v zasedo na progo med Celjem in Sv. Jurijem . S četo je bil tudi nam estnik kom an­ dan ta 3. bataljona Franc Križman. Borci so se 17. septem bra okoli ene ure že vkopavali ob cesti in železniški progi. Ob pol peti uri je pripeljal iz celjske sm eri tovorni vlak z 20 vagoni. M inerji so mu nastavili mine in jih ob pravem času sprožili. D ele vagonov je odneslo v zrak, večji del kom pozicije pa se je prevrnil na levi tir in pri drsenju uničil približno 400 m proge. Partizani so razbitine vlaka zažgali ter uničili lokom o­ tivo, telefonske in signalne naprave. Z vlakom je bilo uniče­ nih več vagonov sladkorja in platna, nekaj vagonov dvokoles in m otociklov, trije tovorni avtom obili, tank ter drug vojaški m aterial. Borci so zaplenili puško, 2 pištoli, 3 vojaške obleke, 2 voza platna in 10 velikih loncev za kuho. V spopadu so padli nem ški poročnik, dva vojaka in vlakovodja. Zajetega podoficirja so po zaslišanju ustrelili.7 6 B rigada je šla zvečer s K anjuc in se ustavila ob 23. uri pri Sv. R upertu (sedaj Breze). D ne 17. septem bra sta im ela 2. in 3. bataljon pri Sv. R upertu vojaške in politične ure. N a njih so govorili borcem kom andant A nton Godec, vodnik Franc Lovše in kom isar 1. čete A nton Budna. Tudi 1. bataljon se je v Jazbinah ukvarjal z enakim delom , poleg tega pa je m obili­ ziral v okolici Celja in Ponikve 27 novincev. Od K ozjanskega odreda je brigada prejela ta dan 3 m itraljeze Šarce, obljublje­ nih pa so imeli še 100 pušk .7 7 V noči na 18. septem ber je šla 1. četa 3. bataljona v napad na vlak na progi Celje — G robelno. T oda ko je ob progi iskala primeren prostor za akcijo, je padla v nemško zasedo, ki je odprla po partizanih m očan ogenj. Štab brigade je poročal, da je padel vodnik Jože Svetina, huje je bil ranjen M artin Karl, laže pa m itraljezec (ime ni znano). Ob tem preseneče­ nju je četa izgubila m itraljez Šarec in dve puški. Popravljam o brigadno poročilo glede Jožeta Svetina, ki nam reč ni padel, bil je le hudo ranjen in je um rl 1990 leta v H udem K otu na Pohorju. K er je zgodba o hudo ranjenem Svetini zanim iva in pretresljiva, jo bom o na kratko opisali. R anjena Svetinova soborca sta se s četo um aknila, Svetina pa je nem očen oble­ žal s hudo ranjeno levo nogo. Z aradi bližine Nemcev ni smel klicati na pom oč, in ko se je nekoliko zbral, se je začel plaziti z nevarnega mesta, da bi prišel do prvih dobrih ljudi, ki bi mu pom agali. Vso noč se je m ukom a končno le prilazil do hi­ še. S puško je potolkel po oknu. D om ačini so se odzvali in ga skrili v skedenj na seno. K er je m ed plazenjem izgubil veliko krvi, je skoraj umrl. Čez dva dni so šli borci iskat izgubljeni mitraljez in pri tem našli Svetinov čevelj. H krati so ugotovili, da je Jože nekam izginil. Vztrajno so ga iskali in ga našli na domačiji, ki m u je nudila zatočišče. Od te hiše so ga borci ne­ kaj časa nosili in ga potem do brigade vozili. O d tod so ga odpeljali v partizansko bolnišnico R-7 na Voluško goro. Tu so ga sprejeli v začetku oktobra 1944. Potem je bil do osvobo­ ditve še v bližnji bolnišnici R-9. N a Voluški gori se je zdravil tudi njegov ranjeni soborec M artin K arl.7 8 Zjutraj 18. septem bra se je brigada prem estila z 2. in s 3. bataljonom na sosednje Kalobje, m edtem ko je bil 1. b ata­ ljon še zm eraj v Jazbinah. Od tod so poslali 2. četo v zasedo k Frankolovem u. Po njeni vrnitvi so poslali v napad na vlak med G robelnim in Ponikvo 1. četo. Z njo je šel tudi nam est­ nik kom andanta brigade kapetan Jakič. M inerji so razstrelili 252 253 progo, borci pa so napadli vlak, v katerem je bilo 14 oborože­ nih sovražnikovih mož, m ed njimi kapetan in 6 podčastni­ kov. K apetan je podrejenim ukazal, naj se ne upirajo oziro­ m a naj se vdajo. Vsi so ga ubogali in oddali 7 pušk, 5 pištol, 7 bom b, 400 nabojev in 12 nahrbtnikov z vojaško opremo. Partizani so poslali že ostarelega kapetana in podoficirja na zaslišanje v štab divizije, vse druge pa so izpustili. V 2. in 3. tretjem bataljonu so imeli redno vojaško in poli­ tično delo. G ovorili so A nton Žnidaršič, kom andir čete, Franc O sojnik-Stane, kom isar čete, in nam estnik kom andirja čete Simon G rudnik ter kom isarja Karel C epuš in M arko Ku- kec-Rok. V 3. bataljonu je v dveh četah vodil vaje Ivan Zu­ panc, o tekm ovanju enot pa je govoril bataljonski kom isar Jaka Žvan. Brigado sta obiskala m ajor Janko Sekirnik, ko­ m andant 14. divizije, in Peter M endaš-Iztok, sekretar politi­ čnega oddelka divizije.7 9 D ne 19. septem bra se je brigada zjutraj prem estila s Ka- lobja nekoliko niže v D obje pri Planini. V 2. bataljonu so imeli teoretične in praktične vojaške ure. Pri političnih urah so se seznanjali tudi s sporazum om Tito — Šubašič. Podobno je bilo v 3. bataljonu in v vasi Jazbine pri 1. bataljonu. Tu so pridobili 11 novincev iz M aribora in Celja. Tega dne je imel nesrečo kapetan Jože Jakič-D ušan, ko se je s pištolo ranil v koleno. V bolnišnici Šohta (pozneje im eno­ vana Zim a) pri D ram ljah se je zdravil približno tri tedne. Po­ tem je šel za krajši čas za nam estnika kom andanta Tomšičeve in od tu za kom andanta Šercerjeve brigade. K apetan Jakič je bil na zelo odgovornih položajih: bil je kom andant 1. bataljo­ na na legendarnem pohodu, brigadni operativni oficir, ko­ m andant 2. bataljona in nam estnik kom andanta brigade. Na vseh dolžnostih se je izkazal kot sposoben, hraber in m ed so­ borci priljubljen starešina.8 0 Štab 1. bataljona je v svojem poročilu za 19. septem ber navedel žalostno vest, da je nem ška enota v Rakovcu, jugovz­ hodno od G robelnega, obkolila hišo, v kateri sta bila nam est­ nik kom andanta 1. bataljona poročnik Stane Jenčič, ki je bil tukaj začasno na zdravljenju, in bolničarka M arija Goltes. Nem ci so iznenada vdrli v hišo in zajeli M arijo G oltes, Stane Jenčič pa se je um aknil na podstrešje, kjer se je sam ustrelil. T Tragični razplet je po zbranih podatkih potekal takole. Štab brigade je poslal Staneta Jenčiča na zdravljenje v Rakovec h kmetu M ihi G alufu. Z njim je šla tudi bolničarka l.č e te 1. bataljona M arija Goltes, dom a iz Slovenske Bistrice. Ker so dom ači partizanski sodelavci menili, da zaradi sovražniko­ vih pogostih patrulj in zaradi posam eznikov, naklonjenih okupatorju, pri G alufu nista dovolj na varnem , ju je 13. sep­ tem bra Franc Cerovšek prem estil na svoj dom v Rakovec št. 17. Dom ačini so vedeli povedati, da je bil prvoborec Stane kar trinajstkrat ranjen. Boleče rane sta mu previjala M arija Goltes in dom ači sin Franc. Po nekaj dneh bivanja pri Cerov- škovih sta dom ača sinova Franc in M artin opozorila Staneta, da z M arijo tudi pri njih nista dovolj na varnem, toda Stane jim a je odgovoril: »Živega me ne bodo dobili.« D om ača si­ nova sta svetovala, da bi ju odpeljali drugam , toda Stane se ni mogel odločiti. N aslednji dan je popoldne hišo obkolilo okoli 50 Nemcev. Nekaj jih je vdrlo vanjo. N ajprej so prijeli M arijo G oltes, Staneta, ki se je um aknil na podstrešje, pa so pozivali, naj se vda. N am esto vdaje se je razlegel strel iz nje­ gove pištole ter oznanil konec življenja dvaindvajsetletnega junaka, ki se ni hotel pokoriti sovražnikom. Nemci so odpe­ ljali v celjski zapor dom ači hčerki M arijo in Rozalijo ter ju čez en m esec izpustili. V Šmarje pri Jelšah so odpeljali gospo­ darja Janeza ter ga izpustili naslednji dan, m edtem ko sta bi­ la b rata Franc in M artin, oba aktivista, na terenu. Nemci so se potem , ko so prijeli M arijo Goltes in dom ačine ter po Sta­ netovem strelu, takoj um aknili. Zanim ivo je, da pokojnega Staneta niso niti pregledali. Njegovo pištolo, dokum ente, osebne stvari ter škornje je odnesel po pokopu na koncu nji­ ve pod dom ačijo sin Franc Cerovšek partizanom . Po tem tra­ gičnem dogodku so po vasi govorili, da je Staneta in M arijo izdal okupatorjem nem čur Janez Čakš iz sosednje vasi Bo- drež. Pri Cerovškovih pa so povedali, d a je šlo za očitno izda­ jo, saj so šli Nemci mimo drugih dom ačij naravnost k njim .8 1 D ne 20. septem bra je D ragom ir Benčič, politični kom isar 4. operativne cone, poslal vsem političnim kom isarjem okrož­ nico, v kateri je poudaril potrebo po bolj intenzivnem politi­ čnem delu v enotah. Zahteval je, da na političnih urah, na mi- 254 255 progo, borci pa so napadli vlak, v katerem je bilo 14 oborože­ nih sovražnikovih mož, m ed njimi kapetan in 6 podčastni­ kov. K apetan je podrejenim ukazal, naj se ne upirajo oziro­ m a naj se vdajo. Vsi so ga ubogali in oddali 7 pušk, 5 pištol, 7 bom b, 400 nabojev in 12 nahrbtnikov z vojaško opremo. Partizani so poslali že ostarelega kapetana in podoficirja na zaslišanje v štab divizije, vse druge pa so izpustili. V 2. in 3. tretjem bataljonu so imeli redno vojaško in poli­ tično delo. G ovorili so A nton Žnidaršič, kom andir čete, Franc O sojnik-Stane, kom isar čete, in nam estnik kom andirja čete Simon G rudnik ter kom isarja Karel C epuš in M arko Ku- kec-Rok. V 3. bataljonu je v dveh četah vodil vaje Ivan Zu­ panc, o tekm ovanju enot pa je govoril bataljonski kom isar Jaka Žvan. Brigado sta obiskala m ajor Janko Sekirnik, ko­ m andant 14. divizije, in Peter M endaš-Iztok, sekretar politi­ čnega oddelka divizije.7 9 D ne 19. septem bra se je brigada zjutraj prem estila s Ka- lobja nekoliko niže v D obje pri Planini. V 2. bataljonu so imeli teoretične in praktične vojaške ure. Pri političnih urah so se seznanjali tudi s sporazum om Tito — Šubašič. Podobno je bilo v 3. bataljonu in v vasi Jazbine pri 1. bataljonu. Tu so pridobili 11 novincev iz M aribora in Celja. Tega dne je imel nesrečo kapetan Jože Jakič-D ušan, ko se je s pištolo ranil v koleno. V bolnišnici Šohta (pozneje im eno­ vana Zim a) pri D ram ljah se je zdravil približno tri tedne. Po­ tem je šel za krajši čas za nam estnika kom andanta Tomšičeve in od tu za kom andanta Šercerjeve brigade. K apetan Jakič je bil na zelo odgovornih položajih: bil je kom andant 1. bataljo­ na na legendarnem pohodu, brigadni operativni oficir, ko­ m andant 2. bataljona in nam estnik kom andanta brigade. Na vseh dolžnostih se je izkazal kot sposoben, hraber in m ed so­ borci priljubljen starešina.8 0 Štab 1. bataljona je v svojem poročilu za 19. septem ber navedel žalostno vest, da je nem ška enota v Rakovcu, jugovz­ hodno od G robelnega, obkolila hišo, v kateri sta bila nam est­ nik kom andanta 1. bataljona poročnik Stane Jenčič, ki je bil tukaj začasno na zdravljenju, in bolničarka M arija Goltes. Nem ci so iznenada vdrli v hišo in zajeli M arijo G oltes, Stane Jenčič pa se je um aknil na podstrešje, kjer se je sam ustrelil. T Tragični razplet je po zbranih podatkih potekal takole. Štab brigade je poslal Staneta Jenčiča na zdravljenje v Rakovec h kmetu M ihi G alufu. Z njim je šla tudi bolničarka l.č e te 1. bataljona M arija Goltes, dom a iz Slovenske Bistrice. Ker so dom ači partizanski sodelavci menili, da zaradi sovražniko­ vih pogostih patrulj in zaradi posam eznikov, naklonjenih okupatorju, pri G alufu nista dovolj na varnem , ju je 13. sep­ tem bra Franc Cerovšek prem estil na svoj dom v Rakovec št. 17. Dom ačini so vedeli povedati, da je bil prvoborec Stane kar trinajstkrat ranjen. Boleče rane sta mu previjala M arija Goltes in dom ači sin Franc. Po nekaj dneh bivanja pri Cerov- škovih sta dom ača sinova Franc in M artin opozorila Staneta, da z M arijo tudi pri njih nista dovolj na varnem, toda Stane jim a je odgovoril: »Živega me ne bodo dobili.« D om ača si­ nova sta svetovala, da bi ju odpeljali drugam , toda Stane se ni mogel odločiti. N aslednji dan je popoldne hišo obkolilo okoli 50 Nemcev. Nekaj jih je vdrlo vanjo. N ajprej so prijeli M arijo G oltes, Staneta, ki se je um aknil na podstrešje, pa so pozivali, naj se vda. N am esto vdaje se je razlegel strel iz nje­ gove pištole ter oznanil konec življenja dvaindvajsetletnega junaka, ki se ni hotel pokoriti sovražnikom. Nemci so odpe­ ljali v celjski zapor dom ači hčerki M arijo in Rozalijo ter ju čez en m esec izpustili. V Šmarje pri Jelšah so odpeljali gospo­ darja Janeza ter ga izpustili naslednji dan, m edtem ko sta bi­ la b rata Franc in M artin, oba aktivista, na terenu. Nemci so se potem , ko so prijeli M arijo Goltes in dom ačine ter po Sta­ netovem strelu, takoj um aknili. Zanim ivo je, da pokojnega Staneta niso niti pregledali. Njegovo pištolo, dokum ente, osebne stvari ter škornje je odnesel po pokopu na koncu nji­ ve pod dom ačijo sin Franc Cerovšek partizanom . Po tem tra­ gičnem dogodku so po vasi govorili, da je Staneta in M arijo izdal okupatorjem nem čur Janez Čakš iz sosednje vasi Bo- drež. Pri Cerovškovih pa so povedali, d a je šlo za očitno izda­ jo, saj so šli Nemci mimo drugih dom ačij naravnost k njim .8 1 D ne 20. septem bra je D ragom ir Benčič, politični kom isar 4. operativne cone, poslal vsem političnim kom isarjem okrož­ nico, v kateri je poudaril potrebo po bolj intenzivnem politi­ čnem delu v enotah. Zahteval je, da na političnih urah, na mi- 254 255 tingih in drugod govorijo o naših pravicah do K oroške, Slo­ venskega prim orja, Benečije in Istre, o čem er je govoril n a­ zadnje tudi m aršal Tito. O pozoril je, naj se za popularizacijo Rdeče arm ade izkoristi tudi vsebino govora m aršala Tita ob njenem prihodu na jugoslovanska tla. K ot tretjo stvar je zah­ teval, da je treba po 15. septem bru, ko je potekel rok za zape­ ljane verm ane, dom obrance in druge, ki po pozivu niso hoteli zapustiti sovražnikovih vrst, zavzeti ostrejše stališče. Zahteval je, da je treba vsakega ujetnika izročiti vojaškim sodiščem. S tistim i, ki se bodo hitro vdali partizanskim enotam , pa je tre­ ba ravnati milejše. N a koncu je zagrozil, da bodo uničeni vsi tisti, ki bodo ob zlom u okupatorja še v njegovi službi.8 2 Po več dneh sam ostojnega delovanja se je 20. septem bra priključil brigadi njen 1. bataljon. Popoldne se je brigada prem estila iz D obja na Planino. Kljub prem iku so imeli po enotah vojaške in politične ure. M ed drugim so govorili tudi o obletnici ustanovitve Bračičeve brigade, o njenih uspehih in težavah. Ta dan se je brigada okrepila za 16 novincev.8 3 Brigada je 21. septem bra doživela pom em ben dogodek. N ajprej je krenila zgodaj s Planine na pohod in prispela ob 10. uri v Zabukovje nad Sevnico. N a Planini je ostalo 140 neoboroženih borcev, z njimi pa poleg njihovih starešin še politični kom isar brigade Ivan D olničar-Janošik in operati­ vni oficir Boris Bitenc-Bojan. Tu so od K ozjanskega odreda prevzeli veliko orožja in streliva: 143 italijanskih pušk, 7 pu- škom itraljezov bren, 9000 angleških nabojev bren, 11.000 ita- ljanskih nabojev in 320 nabojev za protitankovske puške. Za varen prehod borcev do Zabukovja s pridobljenim orožjem, ki je takrat pom enilo pravo bogastvo, je poskrbela z zavaro­ vanjem na obm očju Poljane 1. četa 3. bataljona. Brigada seje ta dan okrepila tudi z novinci. Iz K ozjanskega odreda so jih dobili 67, 4 so sami m obilizirali, toda na D olenjsko so jih po­ slali 50, 7 pa so jih pozneje pogrešili. Tako je 21. septem bra 1944 brigada že štela 596 navzočih borcev po seznam u pa 689.8 4 D odati je potrebno še to, da so številčna nihanja bor­ cev v brigadi postala v tem obdobju že kar običajna. Trend pa je bil spodbuden, saj je nepretrgom a rasel. 256 Napadi na postojanke v Loki, na Bregu in Orehovem, uničenje vlakov Zjutraj 22. septem bra je brigada krenila iz Zabukovja p ro ­ ti Savi. Štab brigade in 3. bataljon sta se ustavila ob 15. uri pri Sv. K olm anu, 1. in 2. bataljon pa v Lokavcu nad Sevnico. Brigada se je ta dan zopet številčno m očno okrepila z 88 no­ vinci, ki jih je prevzela od Kozjanskega odreda. N epričako­ vani nagli prem ik celotne brigade k Savi ozirom a na glavno progo Ljubljana —Zagreb je bil v zvezi s poveljem štaba 14. divizije, naj Bračičeva brigada z napadom na Loko, Breg, Orehovo in z m iniranjem proge om ogoči Kozjanskem u odre­ du v noči na 23. septem ber transport okoli 300 novincev čez cesto, progo in Savo na Dolenjsko. Ob 18. uri so krenili proti progi vsi trije bataljoni, z njimi pa tudi kom andant in kom i­ sar brigade. Postojanko v Loki je napadel 2. bataljon. Vanjo pa ni mogel vdreti, ker sta branila dohod iz smeri kolodvora dva tanka. V smeri proti R adečam je akcijo varovala četa, na katero je zjutraj ob drugi uri naletel oklepni vlak, ki so ga m i­ nerji pognali v zrak. Z aradi m očnega nem škega topovskega ognja z desne strani Save partizani niso mogli priti do vlaka. Utrjeno postojanko na Bregu je napadlo in blokiralo 40 bo r­ cev 1. bataljona. N jihova naloga je bila težka, saj je bil na p o ­ staji transport nem škega vojaštva, n a katerega niso računali. Sovražnikovo vojaštvo je zavzelo položaje in se je trdovratno branilo. Kljub m očnem u obojestranskem u ognju se je vodni- ku-minerju posrečilo priplaziti se do lokom otive in jo m inira­ ti. Še uspešnejša je bila skupina 20 borcev 2. čete 1. bataljona pod vodstvom vodnika Janeza Jakliča, ki je šla v napad na bunker ob potoku Boči. N jegova posadka se jim je zdela za­ radi m olka dokaj skrivnostna. Jaklič je ukazal krajši ogenj, po prekinitvi ognja pa so pozvali sovražnike k vdaji. U speh je bil km alu opazen. Devet starejših vojakov avstrijske narod­ nosti je prilezlo iz bunkerja z dvignjenim i rokami. Pri tem so zaplenili 9 pušk, m itraljez, 2500 nabojev, 9 bom b in nekaj vo­ jaške oprem e. Boji na obm očju železniške postaje Breg so trajali do pete ure zjutraj. Po podatkih prebivalcev je imel so­ vražnik več m rtvih in ranjenih. U jetnikom , ki so želeli oditi 17 Bračičeva brigada 257 na avstrijsko ozemlje, so dali v štabu brigade prepustnice in jih napotili po partizanskih zvezah proti severu. Postojanko v O rehovem je z eno četo napadel 3. bataljon, vendar je zaradi prem očne utrjenosti in zaradi okrepitve, ki je prišla zvečer pred napadom , ni mogel zavzeti. V zasedi proti Sevnici je 2. četa pričakala oklepni vlak, ki je hitel na­ padenim na pom oč. M inerji so m inirali vlak, toda sovražni­ kovo vojaštvo je poskakalo z njega ter zavzelo položaje za progo. Č eta jih je z jurišem pregnala, zažgala vlak ter zapleni­ la 1200 nabojev za puško in 12 min za lahki m inom et. Po pre­ kinitvi bojev ob 5. uri so se brigadne enote um aknile v vas Poljana pri Jurkloštru. Brigada je im ela enega huje ranjenega in 4 lažje ranjence. H uje ranjeni Karel K olar iz 1. čete 1. ba­ taljona je ranam podlegel in so ga pokopali 24. septem bra 1944 ob potoku Nemški graben pri Jurkloštru. Od drugih ra­ njencev sta znana še Alojz Savšek in F erdinand D obrayc.8 5 Ugotoviti m oram o, da je Bračičeva brigada svoje naloge opravila zelo dobro, česar p a ne bi mogli reči za enote Koz­ janskega odreda. Njegov štab je opravičeval neuspeli poizkus transporta novincev čez Savo, s katerim je bil 2. bataljon odreda, češ da ni bil m ogoč »iz tehničnih vzrokov« in tudi zaradi m očnih sovražnikovih zased. K om andant Bračičeve brigade se je km alu po akciji iz Jurkloštra po telefonu oglasil neugotovljeni vojaški osebi, verjetno članu štaba 14. divizije, k ije poslala Kneževičevo iz­ javo kot depešo v štab 14. divizije. V njej piše, da je brigada zagotovila m ožnosti za prehod novincev na D olenjsko ter da je za neuspeh kriv štab Kozjanskega odreda. N epodpisani avtor depeše še dodaja, da je ukazal, da m ora to noč tran­ sport tudi pod najtežjim i pogoji čez Savo in da je zato odgo­ voren štab Bračičeve brigade. Štab divizije je 26. septembra poročal, da novinci niso mogli čez Savo zaradi potopljenega čolna, dne 28. septem bra pa je zapisal, da je bil zaradi uspe­ šne akcije Bračičeve brigade m ed 23,30 in 5. uro zjutraj pre­ hod mogoč, da pa ni bil izveden zaradi neodločnosti enote K ozjanskega o d red a .8 6 O m enili smo že, da so bile na Savi s prehodi m anjših in večjih skupin vselej težave. Zlasti pa je bilo zaradi gosto po­ stavljenih sovražnikovih zased težko čez reko spravljati večje 258 skupine novincev ali z D olenjskega večje količine orožja, ali kako večjo enoto. Tako je bilo tudi tokrat. Iz poročila štaba K ozjanskega odreda ugotavljam o, da je imel s prehodom te velike skupine še precej težav, preden jo je prepeljal na D o­ lenjsko.8 7 Pridobitev godbe na pihala, okrepitev bataljonov, minerjev, kadrovske izpopolnitve Borci so po akciji 23. septem bra v Poljani pri Jurkloštru večinom a počivali, čistili orožje, oprem o in se urejali. Patru­ lje so m obilizirale 7 novincev, 4 pa so pridobili iz K ozjanske­ ga odreda. Zvečer je brigada od Kozjanskega odreda začasno prevzela 303 novince, ki niso mogli ponoči čez Savo. Izredno pa so se razveselili pridobitve partizanske godbe na pihala, ki jim jo je po dogovorih m ed štabom a Bračičeve brigade in Kozjanskega odreda le-ta odstopil. Naj dodam o, da si je za njeno pridobitev m očno prizadeval zlasti kom andant M ilen­ ko Knežević, saj je ni mogel pozabiti od 13. septem bra, ko je na Planini pred zborom brigade tako uspešno nastopila. K a­ pelnik godbe Ivan U laga in še nekateri radi povedo, d a je ko­ m andant M ilenko m ed dogovori za godbo obljubil kom an­ dantu K ozjanskega odreda M arjanu Jerinu nekaj m itralje­ zov, pušk in streliva. To obljubo je brigada potem bržčas tudi izpolnila. V poročilu štaba Bračičeve brigade je navedeno, da je prišlo v brigado v Poljani pri Jurkloštru 23. septem bra 1944 sedem najst godbenikov godbe na pihala Kozjanskega odreda. Po nepopolnih podatkih naj bi to bili: Ivan Ulaga, kapelnik iz Svetlega D ola nad Štorami, Franc Arnoš iz Zgor­ njega R advanja pri M ariboru, Slavko Avsenak iz Senovega, Činžer, ki je pozneje dezertiral, Alojz G aber iz Loč pri Slo­ venskih Konjicah, Jože Jelenko iz Senovega, Kerenc iz Bre­ stanice, Ivo K olar iz Senovega, Franci Kosem iz Zidanega Mosta, Ivan K ožuh iz D rožanje pri Sevnici (delal v Rušah. Nemci so ga ujeli jan u arja 1945 in ga 12. 2. 1945 na Stranicah obesili), Vili M edvešek iz Trbovelj, A dolf Pleterski iz Bresta­ 17* 259 r nice, Viktor Strel iz Zidanega M osta, Stanko Škoberne iz Se­ novega, Jože Tržan iz D obja pri Planini, A nton U laga iz Svet­ lega D ola nad Štoram i, Andrej Veble iz Kapel pri Brežicah, b rata Višner iz Pečovnika. N a tem seznam u je 19 godbeni­ kov, kar pom eni, da sta se dva priključila verjetno km alu po napisanem poročilu štaba Bračičeve brigade. Iz pričevanj An­ dreja Vebleta in Ivana Ulage razberem o, da je številčno sta­ nje godbenikov do m arca 1945 narastlo na približno 22 in na okoli 38 ob osvoboditvi 1945, ko se jim je pridružilo pribli­ žno 16 godbenikov godbe na pihala z Raven na K oroškem .8 8 Godba Kozjanskega odreda septembra 1944. V Bračičevo brigado je bila vključena 23. 9. 1944. Peti z leve sedi kapelnik Ivan Ulaga Brigada je z godbo pridobila posebno kulturno enoto. Bi­ la je edina od slovenskih brigad, ki je im ela lastno godbo na pihala. G odbeniki te partizanske godbe, ustanovljene junija 1944 v K ozjanskem odredu, so bili prostovoljci in so igrali partizanske in narodne pesm i ter druge skladbe iz srca. Raz­ veseljevali in spodbujali so borce ter staro in m lado na mitin­ gih po zaselkih, vaseh, trgih in mestih. Prav po zaslugi godbe 260 . je postala Bračičeva brigada še bolj vesela, kot je bila dotlej. Prenekatero solzo p a je iztisnila borcem ob slovesu od padle­ ga tovariša. G odbeniki se niso posvečali zgolj svojim glasbi­ lom. H odili so tudi na straže, v patrulje, reševali ranjence, včasih so m orali poseči tudi v boje.8 9 Brigada se je zvečer 23. septem bra prem estila iz Poljane v Dobje, Slatino in Loke. N aslednji dan 24. septem bra so bili v istih krajih, le 3. bataljon se je prem estil iz vasi Loke v Jelce. Štab brigade je poročal, da so 24. septem bra 1944 ustanovili po bataljonih tretje čete.9 0 To je bilo mogoče zaradi ugodne­ ga dotoka novincev in zaradi pridobljenega orožja. Vendar pa sta im ela bataljona že pred ustanovitvijo 3. bataljona, t. j. pred 1. septem brom 1944, od časa do časa tretjo četo. Zaradi izpopolnjevanja 1. ali 2. čete so 3. čete občasno ukinjali. To je bilo potrebno zlasti zaradi pom anjkanja starešinskega ka­ dra in orožja. Štab brigade je še poročal, da so ustanovili mi­ nerski vod, ki šteje 30 m ož.9 1 Tudi ob tem m oram o pojasniti, da je štab brigade ustanovil že 12. junija 1944 m inerski vod 8 mož, ki je bil p o d vodstvom štaba brigade, na hrani pa pri 2. bataljonu. Pozneje se je vod okrepil na 15 mož, njegovo številčno stanje pa je od časa do časa nihalo, kot pri drugih enotah. Ugotovim o lahko, da se je brigada v tem času izred­ no naglo številčno krepila, se kadrovsko in organizacijsko iz­ popolnjevala in se postopom a bolje oboroževala. N jeno šte­ vilčno stanje je bilo 24. septem bra 1944: navzočih 712 borcev po seznam u pa 806 ,9 2 Prvi bataljon je dobil v začetku septem bra 1944 pom em b­ no kadrovsko okrepitev. V štab 14. divizije je prišel 4. sep­ tem bra partizanski sodelavec Jakob Štefančič, dom ačin iz va­ si Železno pri Žalcu, sicer upravitelj osnovne šole v Prihovi pri Slovenskih K onjicah, rezervni podporočnik. N ačelnik šta­ ba divizije M ićo Došenović ga je takoj poslal v štab 1. bata­ ljona Bračičeve brigade za operativnega oficirja. D ruga stro­ kovna kadrovska okrepitev je bil prihod dr. H erberta Zaverš- nika za zdravnika in sanitetnega referenta Bračičeve brigade. Dr. Zaveršnik je bil predtem m lad zdravnik v m ariborski bol­ nišnici in partizanski sodelavec. K er se ni več počutil varne­ ga, se je v začetku septem bra 1944 odločil za odhod m ed p ar­ tizane, kjer je prim anjkovalo zdravnikov. N ajprej je bil pri­ 261 bližno dva tedna v Tomšičevi, v drugi polovici septem bra pa že v Bračičevi brigadi, ki je bila takrat brez zdravnika. M edicinec G abrijel H rušovar-D rago je m edtem že nekaj časa vodil partizansko saniteto na obm očju D ram elj in Ko­ njiške gore na nastajajočem XIV. in XV. sektorju partizan­ skih bolnišnic Zima. V brigadi je skrbel za saniteto izredno sposobni, dobrodušni, iznajdljivi in priljubljeni Ivan An- drejc-Vanč, dom ačin iz Šmiklavža pri Slovenj G radcu .9 3 Obveščevalni center Pohorje je 7. septem bra 1944 zaslišal km eta Ivana Podvršnika s Smrečnega nad Šm artnim na Po­ horju. Ta jim je priznal, da je deloval za gestapo od aprila 1942. K adar je vohljal po terenu, je dobival po 10 RM na dan, če je bil dom a, pa 6 RM. Za njegovo delo ga je nagraje­ val gestapovski uradnik H ans Berložnik na orožniški postaji v Šm artnem na Pohorju. Z njim so iskali po Pohorju partiza­ ne, njihove tabore, bivališča, preizkušali kmete, kaj m islijo o partizanih in N em cih, še M ihec K urnik iz Velenja, Tone Ple- teršek iz Šoštanja in Tone Vidm ar s Tinja. Svoje ugotovitve so sporočali gestapu. To je počel Podvršnik do decem bra 1943, avgusta 1944 pa je hodil poročat na orožniško postajo v Šm artno. Ko so orožniki ugotovili, da je pred partizani v ne­ varnosti, so m u svetovali, naj gre na delo v N em čijo, kar pa je odklonil. O tem , kako so po zaslišanju obveščevalci z njim ravnali, ni podatkov .9 4 Za gestapo je od 1942 delal tudi M iha­ el Beranič iz Šm artna na Pohorju. To leto je vohunil po Po­ horju, nakar so ga prem eščali na razna obm očja Savinjske doline, Vranskega, D obrovelj, Griž, v okolico Laškega in še drugam . N a obhodih so bili z njim znani raztrganci Stanislav B runšek-Zagloba, Ivan K astelic iz Ljubljane in Viktor Kotnik iz Šm artnega ob Paki. Dnevnice na terenu so znašale po 10 RM , v vojašnici pa 6 RM. Z a ovadbo so prejem ali od 50 do 100 RM . K onec m aja 1944 je gestapovski uradnik Franz M ageleiter poslal Beraniča m ed pohorske partizane. Povedal m u je tudi im ena treh deklet agentk, s katerim i naj se poveže. Z anje je dejal, da so šle na Pohorje pred trem i dnevi. Za spo­ znavanje z drugim i agenti m u je dal alum inijast prstan. Poro­ čila bi m oral oddajati I. Ž. pod Sv. Arehom , A. P. v Smre- čnem in F. M. pri Šm artnem na Pohorju. T ijm bi m orali po­ ročila takoj oddajati na orožniško postajo v Šm artnem na Po­ 262 horju. M ihael Beranič svoje dejavnosti ni utegnil razviti. Č la­ ni OC 14. divizije so ga pravočasno prijeli, ga zaslišali in oddali vojaškem u sodišču .9 5 Zanim iv je prim er 23-letne trgovske pom očnice Terezije Unger s Tepanjskega Vrha. K er je dobro poznala obm očje Slovenskih K onjic in nekoliko tudi kraje južno od njih, jo je tja poslal m ed partizane m ariborski gestapovec Avgust Schweden T udi ona ni utegnila opraviti naloge. Obveščevalci so jo odkrili v transportu novincev, ki je šel s Kozjanskega na Pohorje. D ne 17. septem bra 1944 s o jo prijeli člani OC 14. di­ vizije, jo zaslišali in poslali ustreznim organom v nadaljnji postopek. Ti so jo obsodili na sm rt z ustrelitvijo.9 6 Obveščevalni center 14. divizije je poslal 17. septem bra 1944 vsem OC svojih brigad pohorskega okrožja in K ozjan­ skega odreda okrožnico, v kateri jim sporoča, da je pred ne­ kaj dnevi gestapo iz M aribora poslal na teren več svojih agentov z nalogo, d a zastrupijo vodo in hrano v tistih krajih, kamor bodo prišle partizanske enote. V okrožnici je poudaril, da je potrebno takoj ukrepati in zastrupitve preprečiti.9 7 Iz razpoložljivih virov ni bilo m ogoče ugotoviti, če je sovražnik resnično partizanom zastrupil vodo in hrano. Sodim o, da je bilo sporočilo nepreverjeno, prenagljeno, neresno. Teh nekaj podatkov pove, da je sovražnikova agentura nepretrgom a de­ lovala proti narodnoosvobodilnem u gibanju in zlasti proti enotam NOV in POS. Ob tem je potrebno povedati, da je bila partizanska obveščevalna služba od sredine 1944 že dokaj razvejana in da je sovražnikove agente na terenu in vrinjence v enote naglo odkrivala. N a svoj način to dokazuje tudi povelje višjega vodje SS in policije v 18. vojnem okrožju generala policije Erw ina Röse- nerja z dne 30. avgusta 1944 o ustanovitvi šole za boje proti partizanom. Rösener, ki je bil tudi poveljnik štaba za boje proti partizanom s sedežem v Ljubljani, je od pripadnikov vojske, zaščitne policije, orožništva in carine zahteval v boju proti partizanom več strokovnosti, izkoriščene m orajo biti vse pridobljene protipartizanske bojne izkušnje. Poudaril je, da je treba uporabiti najučinkovitejša sredstva za boj, da bi tako dosegli v obm očju pom iritev. Ta šola je začela s poukom 20. septem bra 1944 v Stični.9 8 263 Brigada je bila 25. septem bra na starih položajih v Dobju, Slatini in v Jelcah. D an so borci izkoristili v vojaško-politi- čne, vzgojno-izobraževalne ter akcijske nam ene. Vojaške ure so imeli v 2. bataljonu kom andir 2. čete A nton Ž nidaršič in nam estnik kom andirja 3. čete Ivan Ratajc, v 1. četi pa vodnik D robnik. Politični predavanji o OF, NOB in SKOJ sta imela politična delegata G rejan in sekretarka SKOJ Rezka Breznik. Pri vojaških urah sta govorila nam estnika kom andirja čete Karel M aček in Franc Osojnik-Stane ter vodnik Jože Sep. V 3. bataljonu so na političnih urah predavali kom isar bataljo­ na Jaka Žvan, četna politična kom isarja Jože K lančar in An­ drej Tom c ter pom očnik političnega kom isarja Ivan Pečnik. Vojaške ure so vodili četna kom andirja Ivan Z upanc in Franc Lovše ter vodnik Jože Blažič. Po nalogu štaba 14. divizije je šel 1. bataljon rušit cesto m ed Planino in Sv. Jurijem . N anjo je podrl tudi prek 30 dre­ ves. Prva četa 3. bataljona je prekopala cesto od G orice do Bukovja, posekala nanjo prek 30 dreves ter ponovno porušila m ost m ed Bukovjem in krajem Stopa. Tretja četa 3. bataljona je porušila cesto od Sv. U rbana proti Volčji Jam i, podrla na­ njo 20 dreves, enako pa je storila tudi v Rakitovcu. Po nalogu štaba divizije so predali Kozjanskem u odredu njihovih 210 novincev, za brigado so zadržali 44 sposobnih, m edtem ko se jih je 49 porazgubilo. N oč na 25. septem ber je prebil v brigadi načelnik štaba 14. divizije M ićo Došenović. Čez dan so se v brigadi zadrže­ vali nam estnik kom andanta in pom očnik političnega komi­ sarja 4. operativne cone ter kom andant, politični komisar, nam estnik kom andanta in sekretar političnega oddelka 14. divizije." B rigada je bila 26. septem bra na starih položa­ jih, le 3. bataljon se je prem estil v kraj Plankar. Z aradi veli­ kega števila novincev so tudi ta dan posvetili pretežno voja­ ški izobrazbi in politični vzgoji borcev. V 2. bataljonu je vo­ jaško izobraževal borce med drugim i operativni oficir Ivan (priim ek ni znan), politično uro pa je imel četni komisar Franc K orun. Vadili so tudi pevski zbori. Z aradi pom oči pri političnem delu sta brigado obiskala sekretar političnega od­ delka divizije Peter M endaš-Iztok in sekretar SKOJ divizije Leopold Prošek-B ajdukov.1 0 0 264 V noči na 27. septem ber, je brigada naredila krajši prem ik k Sv. Štefanu (Vinski Vrh). Tudi tukaj so se čez dan ukvarjali pretežno z vojaško-političnim in vzgojno-izobraževalnim de­ lom. Tako sta na sestanku vseh četnih poveljstev govorila tu ­ di kom andant in kom isar brigade. Ta dan so poročali, da p o ­ grešajo 25 novincev, ki so jih dobili od Kozjanskega odre­ da.1 0 1 Boji pri Rakitovcu, Grobelnem, Straži in Hrastniku Brigada je bila 28. septem bra še pri Sv. Štefanu in se ukvarjala pretežno z vojaškim in političnim usposabljanjem enot. N a študijskem sestanku političnih kom isarjev in politi­ čnih delegatov je govoril sekretar političnega oddelka divizije Peter M endaš-Iztok. V 3. bataljonu je med drugim i s četami izvajal praktične vojaške vaje operativni oficir Jakob Štefan­ čič, ki so ga prem estili iz 1. bataljona. Z vsemi političnim i funkcionarji v brigadi pa se je sestal sekretar SKOJ Prošek. Ob 12. uri je obveščevalna patrulja sporočila, da Nemci plenijo v vaseh Rakitovec in Slivnica žito in drugo. Pod vod­ stvom kom andantov M ilenka Kneževića in M irka Beslaća jih je 1. bataljon napadel in pregnal. V ostrem spopadu je bil ra­ njen v roko vodnik iz 1. čete M arjan Rojnik. Ta dan je brigada dosegla že dokaj visoko številčno stanje borcev. N avajam o ga v celoti: Enota po seznamu odsotnih navzočih štab brigade 95 8 87 1. bataljon 251 42 209 2. bataljon 245 29 216 3. bataljon 259 16 243 minerski vod 33 - 33 skupaj 883 95 788 1 0 2 265 Brigado je zvečer in v noči na 29. septem ber čakala še ne- všečna preizkušnja. Od Sv. Štefana se je ob 21. uri napotila s štabom divizije proti D ram ljam . Ko so enote korakale po 22. uri m ed Sv. Vidom in G robelnim čez progo in cesto, so padle v sovražnikovo zasedo. Ta je odprla najm očnejši ogenj iz m itraljezov in m inom etov po 3. bataljonu, ki je bil v pred­ hodnici. Vnel se je hud spopad, toda sovražnikova enota je bila številčno tako m očna in na utrjenih položajih, da preboj na tem odseku ni bil mogoč. Težave so nastopile že kar v za­ četku spopada, ko je partizanska m ina zažgala gospodarsko poslopje. Tako je bil teren m očno osvetljen, kar je om ogočalo sovražniku še boljše pogoje za streljanje po partizanski kolo­ ni. Ta nepričakovani spopad je zahteval boleče žrtve; enega padlega, dva hudo ranjena, ki sta prek noči podlegla, in tri ranjene, m ed katerim i je bil tudi kom andant 3. bataljona po­ ročnik R udolf Bunc.1 0 3 Štab brigade je zaradi neugodnih raz­ m er takoj odločil, da gre 2. bataljon proti Sv. Vidu in tam za­ gotovi brigadi prehod čez progo. G lavnina kolone je sledila 2. bataljonu in se je brez težav prem aknila prek proge, ki so jo m inerji m ed pohodom še m inirali. Prek druge proge G ro­ belno-Ponikva je brigada prešla neovirano. T oda po prehodu glavnine čez obe progi so ugotovili, da so Nemci preprečili prekoračitev skupini 128 borcev pretežno iz 1. bataljona, s katero sta bila poročnik Boris Bitenc-Bojan in vodnik Janez Jaklič. Ti so se potem brigadi priključili šele v Zgornji Savinj­ ski dolini. Število borcev skupine, ki se je ločila v smeri Koz­ janskega, je bilo v resnici nekoliko m anjše, saj so sem prišteli tudi nekaj borcev, ki so jih pogrešali že p oprej.1 0 4 Ugotovili smo, da se je prehod preko proge m ed G robel­ nim in Sv. Vidom končal s spopadom in žrtvami. Lahko pa bi bil izid za brigado, ki ni preverila terena, še slabši, saj so bile v zasedi enote 1. bataljona polka Treeck, ki je bil na pohodu zaradi n ap ad a na obm očje Boča in D onačke gore, kjer bi so­ delovala tudi 2. in 3. bataljon Treeck. K er se je 1. bataljon T reeck zapletel v boj z Bračičevo brigado, mu je kom andant polka ukazal, naj boj proti njej nadaljuje.1 0 5 Dolžni sm o se nekoliko zadržati pri padlih in ranjenih pri železniški progi. Žal sta poim ensko znana sam o R udolf Bunc in M arica Toth. Še danes se m nogi borci spom injajo, kako je 266 M arica Toth reševala hudo ranjenega kom andanta Bunca. Bolničarka O lga V erstovšek-Planinc v svojih spom inih nava­ ja, kako je bil kom andant Bunc njen prvi pacient. M ina mu je raztrgala stegno od kolena do kolka. Tako navaja tudi Vin­ ko Senica. K er je Bunc obležal na osvetljeni čistini, se je spu­ stila k njem u bolničarka M arica Toth, da bi ga rešila z nevar­ nega mesta. Nem ci so jo sprem ljali in okrepili m inom etni ogenj. Blizu M arice in Bunca je padla mina. V pričakovanju druge m ine, je M arica s svojim telesom zaščitila kom andanta. Mnogo drobcev je zadelo M arico po vsem telesu, zlasti v pr­ sni koš. O bem a so borci priskočili na pom oč in ju odnesli na varno. Potem so nosili M arico proti Dram ljam . K m alu se jim je pridružil njen šestindvajsetletni brat Franjo, borec 2. čete 1 . bataljona. Hodil je ob nosilih in jo tolažil, ona p a ga je ro­ tila, naj ne joče. Ob svitu je izdihnila. Pokopali so jo na dra- meljskem pokopališču. M arica Toth s e je rodila 1926 v Soko- lovcu pri D aruvaru v Slavoniji v m adžarski družini. D elala je pri bratu Franju v trgovini in gostilni. O ba sta se opredelila za osvobodilni boj. M arica je šla v Slavoniji v brigado, Fra­ nja pa so ustaške oblasti zaprle in ga po več mesecih poslale na prisilno delo v avstrijski G radec. M arico so spom ladi 1944 ujeli in jo odgnali na prisilno delo v Leipzig. Od tod je zbeža­ la k Franju v G radec, kjer je delal na tram vajski progi. Tu ji­ ma je dal M artin Vodušek, voznik tram vaja, zvezo s partiza­ ni. Poslal ju je skupaj s Perom Čulibrkom k svoji m ateri v Konjiško vas. Ta jih je lepo sprejela in jih napotila 27. avgu­ sta 1944 v Bračičevo brigado. Pero Č ulibrk s e je kot partizan kmalu uveljavil in postal kom andir 2. čete 1. bataljona, M ari­ ca pa se je v razm erom a kratkem mesecu izkazala v skojevski organizaciji, na kulturno-prosvetnem področju ter končala kot junakinja. Tudi brat Franjo se je uveljavil v brigadi in je preživel vojno .1 0 6 N a obm očje D ram elj je brigada prišla 29. septem bra ob 10. uri. N a Spodnjih Slem enah se je nastanil 1. bataljon, 2. bataljon na Zgornjih Slem enah in 3. bataljon s štabom bri­ gade v vasi Stante. Km alu po prihodu na nove položaje je obveščevalna služba sporočila, da se brigadi približuje so­ vražnikova kolona. Ob 12.30 se je z njo spopadel 1. bataljon 267 « in ji prizadejal več mrtvih in ranjenih. Bataljon se je potem prem aknil na višje položaje. Ob 15. uri je brigada poslala v napad na sovražnike pri H rastniku dve četi z dveh strani. S sovražniki sta se spopadli ob 16. uri, ga po krajšem boju raz­ bili in pregnali v Dram lje. M edtem je sovražnik dobil v D ram lje precejšnjo okrepitev ter začel od tod obstreljevati partizanske položaje s težkim i m inom eti, da bi partizanom preprečil nadaljnje preganjanje nem ških enot. Po nem ški in­ tervenciji sta se m orali četi um akniti na višje položaje. So­ vražnik je imel več mrtvih in ranjenih, m ed padlim i tudi po­ ročnika. Partizani so zaplenili brzostrelko, 4000 nabojev, ko­ nja, m ulo in precej opreme. Lastne izgube so bile dva padla in pet ranjenih .1 0 7 In kako je poročal sovražnik? Po spopadu pri G robelnem je »tipal« za brigado, in ker mu je izginila v noč, je sodil, da se je vrnila proti jugu. Že v zgodnjih urah 29. septem bra je potem krenil 1. bataljon polka Treeck s črte G robelno —Sv. Vid na obm očje Sv. Štefana. Ko je ugotovil, da je udaril v prazno, je šel za brigado na obm očje Dram elj. Kapetan Brendi je ob 17.40 poročal: »Sovražnik se je z m očnim i sila­ mi pojavil pri Sv. liju. N udi m očan odpor.« Ob 18.50 je na­ daljeval: »M očnejša banditska skupina nap ad a 5. četo pri koti 417 severno od Sv. lija. B ataljon je ob 17.30 prešel v nas­ protni napad. Prvi cilj: zavzeti koto 417«. Ob 23.35 je podofi­ cir Schindler, ki je prišel iz spopada pri D ram ljah poročal, da je bila 5. četa m ed 14. in 17. uro v ostrem spopadu razbita in da je utrpela izgube. Štab 1. bataljona je poročal, da so pro­ drli na črto Straža-južno pobočje kota 477 in izgubili stik s sovražnikovo enoto okoli 1000 mož. O bljubili so, da bodo so­ vražnika, ki je imel okoli 80 m rtvih in večje število ranjenih (m očno pretirano, op. M. F.), še naprej preganjali, o svojih žrtvah pa so poročali, da so padli poročnik Pirker, en podofi­ cir in pet vojakov .1 0 8 Po nepopolnih podatkih so padli tile borci brigade: Jože Lipar, m itraljezec 1. čete 1. bataljona iz D obove pri Brežicah, Kruleč, Viktor H rastnik iz Lehna na Pohorju in Oder. Od ra­ njencev so znani: M iha Bele, ranjen ta dan kar dvakrat (znan kot eden najboljših m itraljezcev v brigadi), A nton Remih in A nton Špes.1 0 9 Pozneje so partizani izvedeli, da so Nemci pri­ 268 peljali v Sv. Jurij padle borce Viktorja Hrastnika, O dra in še enega ter jih tu razkazovali v svarilo dom ačinom .1 1 0 Brigada je šla ob 22. uri m ed Stranicam i in Lipo v Loško Goro na Pohorju. Sem je prišla 30. septem bra zjutraj.1 1 1 Štab brigade je za drugo polovico septem bra poročal, da je bil sovražnik s številnih postojank dokaj dejaven v plenje­ nju hrane in poljskih pridelkov, m anj pa v napadih na bri­ gadne enote, pri čem er se je začel bolj posluževati težkih mi­ nometov. Brigada je sovražnikove roparske akcije prepreče­ vala ter izvedla s Kozjanskim odredom nekaj skupnih akcij. Zlasti pa je bilo njuno sodelovanje uspešno v mobilizaciji. Avtomatskega orožja, so poročali, im ajo dovolj. Prim anjkuje pa jim pušk in streliva za m itraljeze. Pohvalili so se, d a je bri­ gada pretežno dobro oblečena in obuta, da je obveščevalni vod pri štabu brigade izpopolnjen, da se poveljniški kader iz­ boljšuje in izpopolnjuje, da jim pa vendar še m anjka večina pomočnikov političnih kom isarjev ter da se borbenost in di­ sciplina stopnjujeta. V zadnjih petnajstih dneh so m obilizirali 388 novincev. Od tega so jih prevzeli od Kozjanskega odre­ da 247.1 1 2 * * * Avgusta in septem bra se je nadaljevala uspešna rast, udarna m oč ter okrepljena vojaška in politična dejavnost bri­ gade. Kako velik skok je naredila brigada v svoji številčni ra­ sti, nam povedo številke. Po seznam u je 31. julija štela 315 borcev, navzočih pa 231, na dan 28. septem bra pa 883 borcev po seznam u in 788 navzočih. Povprečno se je bri­ gada povečala za več kot trikrat. Ta okrepitev se je odražala tudi v njeni form aciji. N apredovala je od dveh bataljonov, ki sta im ela pretežno po dve četi, na tri m očne bataljone s po tremi četami. N jen m inerski vod se je od 12. junija, ko je bil ustanovljen, do 30. septem bra okrepil od 8 na 33 mož. Po­ dobno se je povečal tudi obveščevalni vod. Njena osrednja dejavnost je bila napadati vlake, rušiti proge, železniške objekte, ceste, napadati sovražnikove p o ­ stojanke in enote, m obilizirati, preskrbovati m aterial in izva­ jati politično-kulturne in propagandne akcije. Brigada je uni­ 269 čila 11 vlakov, na m nogih m estih železniško progo, ceste in m ostove, napadla je 9 sovražnikovih postojank, sedem krat se je uspešno spopadla na odprtem terenu s številčno močnimi ali močnejšim i sovražnikovim i enotam i ter pridobila na stoti­ ne odličnih novincev. Vsa ta njena uspešna osnovna vojaška dejavnost je bila v povezavi s poveljem štabov 14. divizije in 4. operativne cone, naj brigada na m očno izpostavljenem obm očju m ed Vita­ njem , Zidanim M ostom , Senovim, Bočem in Slovenskimi Ko­ njicam i pritegne nase čimveč sovražnikovih sil in tako zm anj­ ša njihov pritisk na partizanske enote v Savinjski dolini, na Pohorju in drugod, kjer so bila izbojevana avgusta in septem ­ bra osvobojena ozemlja. S Tom šičevo in Šercerjevo brigado ter s K ozjanskim odre­ dom je Bračičeva brigada prispevala k razširitvi osvobojene­ ga ozemlja na Kozjanskem . N jen osrednji uspeh pom eni os­ voboditev Kozjega. Tako so bili izboljšani pogoji za hitrejši razm ah m nožičnega osvobodilnega boja na Kozjanskem , za boljši pretok novincev in enot na D olenjsko in za pretok orožja, streliva in drugega od tam. Štab 4. operativne cone je 1. oktobra ocenil, da je sovraž­ nik na K ozjanskem bolj aktiven kot drugod, da hoče zavaro­ vati proge in preprečiti dvosm erni prehod partizanov čez Sa­ vo, kar mu pa zaradi partizanskih napadov ne uspeva. N a ne­ kaj uspešnih akcij Šercerjeve in Bračičeve brigade je sovraž­ nik naglo reagiral, toda brez uspeha. Štab cone je tudi pouda­ ril, da je partizanskim enotam uspelo sovražnika predvsem vezati na njegove postojanke ter da so mu partizanske enote z uničevanjem prog preprečile ali m očno zavrle nujne tran­ sporte vojske in ga kako drugače prizadevale.1 1 3 Zaradi uspehov na svetovnih bojiščih in po dom ovini je zrasla borbena m orala po vseh partizanskih enotah. Tako tu­ di v Bračičevi brigadi. K tem u so veliko prispevale zavezni­ ške pošiljke orožja, streliva in drugega blaga, zlasti pa uspe­ šni boji brigad, v katerih so pridobili veliko orožja, streliva, oprem e, oblačil, obutve in drugega. Brigada si je nekoliko opom ogla tudi z novimi vodstvenim i strokovnim i kadri, po­ sebno pa je bila pom em bna vrnitev političnega komisarja Ivana D olničarja-Janošika, saj je bila brigada dober mesec 270 brez političnega kom isarja. T oda še vedno je prim anjkovalo orožja in streliva in tudi kadrov, zlasti v četah in bataljonih. O PO M BE 1 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 313, 332. 2 Relacija štaba 4. operativne cone z dne 20. 8. 1944 (odslej voj­ no poročilo); povelje štaba Šercerjeve brigade za napade z dne 30.7. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 102, 39; povelje štaba 14. divizije z dne 29. 7. 1944 štabu Bračičeve brigade; dnevno poro­ čilo štaba Bračičeve brigade z dne 31.7. 1944; operacijski dnevnik; poročilo Jožeta Počkarja z dne 31.7. 1944 Mihi Čerinu-Alešu, AINZ, f. 335/III, 7, 424/11. 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1.8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 49; dnevno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 8. 1944, AINZ, f. 335/1; dr. Gabrijel Hrušovar-Drago, priče­ vanje; Milica Gabrovec-Lenka, izjava, oboje v AMNOM . 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1.8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 49; operacijski dnevnik, AINZ, f. 424 II; Si­ mon Grudnik, izjava v AM NOM . 5 Jelica Munda, sodni spis s številnimi prilogami, AOSJ, Beo­ grad; zapisnik o zaslišanju Jelice Munda, 1945, AMNZRS. 6 Anton Smogavec, Razvaline v Sv. Juriju, neobjavljen članek iz leta 1944, v AM NOM . 7 Poročilo deželnega svetnika za celjsko okrožje o aktivnosti enot 4. operativne cone od 1. do 31. 7. 1944, Zbornik NOV, VI/15, dok. št. 158. 8 Povelje generala policije Rösenerja z dne 4. 8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 163. 9 Poročilo gorskega lovskega polka Treeck z dne 7. 8. 1944, Zbornik NOV, V I/Ì5, dok. št. 165. 1 0 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 20. 8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 102; poročili štaba 14. divizije z dne 14. in 15. 8. 1944, AINZ, f. 334/11. 1 1 Dnevnik štaba 4. cone, A IN Z, f . 424/11; Simon Grudnik, izja­ va, AMNOM . 1 2 Dnevnik štaba 4. cone; poročilo štaba 14. divizije z dne 14. 8. 1944, AINZ, f. 424/11, 334/11; poročilo sanitetnega odseka Bračiče- 271 ■ ve brigade z dne 16. 8. 1944 o padlih in ranjenih, Zbornik sanitetne službe, II, dok. št. 44; Jože Krebs, pričevanje, AM NOM . 1 3 Poročilo štaba 14. divizije z dne 17. 8. 1944; dnevnik štaba 4. cone; Janez Stanonik-Maks: Vermani, Juriš, št. 3/1944; AINZ, f. 334/11, 424/11, MF 9/488; Jože Jakič-Dušan, pričevanje, AM­ NOM. 1 4 Poročilo štaba 14. divizije z dne 17.8. 1944; dnevnik štaba 4. cone; poročilo propagandnega odseka štaba Bračičeve brigade z dne 16.8. 1944, AINZ, f. 334/11, 424/11, 336/V II; Jožefa Kordiš- Pepca, Komisarju Matiji Bauerju v spomin, Juriš, št. 3/1944, AINZ MF 9/483; poročilo sanitetnega odseka Bračičeve brigade z dne 16. 8. 1944, Zbornik sanitetne službe, dok. št. 44; Jože Krebs, priče­ vanje, AM NOM , Ivan Zavolovšek, Bočna, ustni vir. 1 5 Poročilo štaba 14. divizije z dne 17. 8. 1944, AINZ, f. 334/11. 1 6 Glej op. 15. 1 7 Poročilo štaba 14. divizije z dne 21.8. 1944, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 106. 1 8 Poročilo štaba 14. divizije z dne 17. 8. 1944; dnevnik štaba 4. cone, AINZ, f. 434/11, 424/11. 1 9 Poročila štaba 14. divizije z dne 14., 15. 17. 8. 1944, AINZ, f. 334/11; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 31.8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 145; poročilo sanitetnega odseka Bračičeve brigade o ranjencih z dne 16. 8. 1944, Zbornik sanitete, II, dok. št. 44. 2 0 Jože Krebs, pričevanje, Franc Omerzu, Anton Črešnar, Mari­ ja Gregl, izjave; dopolnilni podatki iz kartoteke borcev Bračičeve brigade, vse v AM NOM . 2 1 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 31.8. 1944, Zbornik NOV, V1/4, dok. št. 145. 2 2 Poročili štaba 14. divizije z dne 15. in 18. 8. 1944, AINZ, f. 334 II. 2 3 Poročilo štaba 14. divizije z dne 20. 8. 1944, AINZ f. 334/11. 2 4 Imenovanje štaba 14. divizije z dne 5. 8. 1944 za Ivana Dolni­ čarja, AOSJ, Beograd; povelje štaba Bračičeve brigade z dne 14. 8. 1944, M NZ Celje. 2 5 Okrožnica Glavnega štaba NOV in POS z dne 11.8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 74. 2 6 Povelje z navodili štaba 14. divizije z dne 14. 8. 1944, AOSJ, Beograd. 2 7 Poročili štaba 14. divizije z dne 21. in 23.8. 1944, AINZ, f. 334/11; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 18. 8. 1944 o politi­ čnem delu, AOSJ, Beograd. 272 2 8 Poročilo štaba 14. divizije z dne 18. 8. 1944, AINZ, f. 334/11. 2 9 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 19. in 31.8. 1944; dnevnik štaba 4. cone, AINZ, f. 336/V II, 424/11; Črt Zadnik, Vinko zapleni mitraljez, Mi vstajamo, tednik 14. divizije, št. 5 z dne 25. 9. 1944, AINZ. 3 0 Odlok Predsedstva SNOS z dne 20. 8. 1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 97. 3 1 Okrožnica Glavnega štaba NOV in POS z dne 20. 8. 1944, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 98. 3 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 22. 8. 1944; poročilo štaba 14. divizije z dne 26. 8. 1944, AINZ, f. 336/VII, 334/11. 3 3 Poročilo štaba 14. divizije z dne 29. 8. 1944, AINZ, f. 334/11; povelje štaba 14. divizije z dne 21. 8. 1944 enotam za napad na Rib­ nico in na Sv. Lovrenc na Pohorju, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 107; Ževart, Po sledovih NOV, str. 256 — 258, 111. 3 4 Povelje štaba 14. divizije z dne 21. 8. 1944 štabom enot za na­ pad na postojanki v Ribnici in Sv. Lovrencu na Pohorju, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 107; glej opombo na str. 520. 3 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 23. 8. 1944, AINZ, f. 335/13. 3 6 3 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 5. 8. 1944, AINZ, f. 336/VII. 3 7 Poročilo štaba 14. divizije z dne 30. 8. 1944; poročilo propa­ gandnega odseka Bračičeve brigade z dne 26. 8. 1944, AINZ, f. 334/11, 336/V II; Stane Terčak, Celjski stari pisker, stran 240; Jože Jakič-Dušan, pričevanje v AM NOM ; podatki iz M NZ Celje. 3 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 28. 8. 1944, Zbornik NOV, V I /15, dok. št. 136. 3 9 Juriš, št. 3. avgust, september 1944, AINZ, MF 9 / 483 — 493. 4 0 Kartoteka padlih, AINZ. 4 1 Poročilo štaba 4. operativn.e cone z dne 15. 9. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 41 ; poročilo propagandnega odseka Bračičeve brigade z dne 2. 9. 1944, AINZ, f. 336/V II; Martin Kumer, pričeva­ nje, AM NOM . 4 2 Odredbi štaba 14. divizije z dne 26. 8. 1944 o kadrovskem imenovanju in z dne 27. 8. 1944, o premestitvah, AOSJ, Beograd. 4 3 Poročilo štaba 14. divizije z dne 27. 8. 1944, AINZ, f. 334/11. 4 4 Poročilo štaba 14. divizije z dne 27. 8. 1944, AINZ, f. 334/11; ukaz štaba 14. divizije z dne 27. 8. 1944, AOSJ, Beograd. 4 5 Ukaz štaba 14. divizije z dne 29. 8. 1944, AOSJ, Beograd. 4 6 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 1. in 2. 9. 1944, AINZ, f. 335/11, 334/11. 18 Bračičeva brigada 273 4 7 Povelji štaba Bračičeve brigade z dne 1. in 3. 9. 1944 štabom bataljonov, M NZ Celje. 4 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. in 2. 9. 1944, AINZ, f. 335/11; napredovanje Milenka Kneževića za kapetana z ukazom Vrhovnega štaba NOV in POJ z dne 1.9. 1944, Vestnik Glavnega štaba Slovenije z dne 20. 10. 1944, št. 6, v AM NOM , 166/1. 4 9 Poziv štaba 4. operativne cone z dne 1. 9. 1944 vermanom in domobrancem, A M N O M /letaki 75. 5 0 Dr. Tone Ferenc, Wermanschaft v boju proti narodnoosvobo­ dilni vojski na Štajerskem, Letopis Muzeja narodne osvoboditve LRS, 1958, str. 140 (odslej Ferenc, Wermanschaft na Štajerskem). 5 1 Poročilo referata za bolnišnice 4. operativne cone z dne 27.2. 1945, Sanitetnemu oddelku Glavnega štaba NOV in POS, Zbornik sanitetne službe, dok. št. 98; Stane Mrvič, Partizanska bolnišnica Zi­ ma obnovljena, Komunist, z dne 13. 9. 1976; Milica Gabrovec-Len- ka, dr. Gabrijel Hrušovar-Drago, Marija Grašič, pričevanja v MNZ Celje; Marija Gregl, Ivan Strehar-Župan, Rozika Ofič, Krista Mesa­ rič, izjave v AM NOM . 5 2 Poročilo sanitetnega odseka Bračičeve brigade z dne 16.8. 1944, Zbornik sanitetne službe II, dok. št. 44. Pojasnilo glede delo­ vne skupine za gradnjo nadaljnjih zemljank. To je bila verjetno že druga skupina, saj je prva gradila zemljanko Šohta pri Dramljah in pri Grašičevih na Starih Slemenah (Marija Grašič, pričevanje v M NZ Celje). 5 3 Poročila štaba Bračičeve brigade od 2. do 6. 9. 1944, AINZ, f. 335/11. 5 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 7. 9. 1944, AINZ, f. 335/11. 5 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 7 .9 . 1944, AINZ, f. 335/11; Slavko Borovnica, Ostoja Mihaljčič, pričevanji v AMNOM. 5 6 Poročila štaba Bračičeve brigade od 8. do 10. 9. 1944, AINZ, f. 335/11; NOV na Slovenskem, str. 760. 5 7 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 382 — 400; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1. 9. 1944, Zbornik NOV, V I/16, dok. št. 81; dr. Milan Ževart, Svobodna partizanska ozemlja na Slovenskem Štajerskem v času narodnoosvobodilnega boja, Časopis za zgodovi­ no in narodopisje, 1988, št. 2, str. 167—199 (odslej Ževart, Svobod­ na partizanska ozemlja, ČZN). 5 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 10. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV , 335/III. 5 9 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 10. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV ; povelje štaba Bračičeve brigade z dne 10. 9. 1944 za napad na Kozje; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1. 10. 1944, Zbor­ 274 nik NOV, V I /16, dok. št. 30, 81; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 3 8 2 -4 0 0 . 6 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 28. 10. 1944; poročilo štaba 14. divizije z dne 15.9. 1944, AINZ, f. 339/IV , 334/11; Jože Jakič-Dušan, Srečko Potočnik, Ciril Gregor, pričevanja, Karel Bra­ čun, Marjan Prestor, izjavi, vse v AM NOM . 6 1 Voj. poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15.9.1944, Zbor­ nik NOV, V I /16, dok. št. 44; poročilo Bračičeve brigade z dne 28.10.1944; poročilo štaba 14. divizije z dne 15.9. 1944, AINZ, f. 339/IV, 334/11 ; Ivan Dolničar, Marjan Prestor, Karel Bračun, Mar­ jan Rojnik, izjave, Jože Jakič-Dušan, Martin Kumer, Janez Jaklič, Štefan Požar, Jože Vodeb, Srečko Potočnik-Sinko, Simon Grudnik, Ciril Joger, Ciril Gregor, pričevanja, vse v AM NOM . 6 2 Voj. poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15. 9. 1944; poro­ čilo štaba 4. operativne cone z dne 1.10. 1944, Zbornik NOV, V I/ 16, dok. št. 44, 81; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 12. 9. in 28. 10. 1944, AINZ, f. 335/11, 339/IV ; Ževart, Štirinajsta na Štajer­ skem, str. 42, 43 ; Simon Grudnik, pričevanje v AM NOM . 6 3 Nemški fond, A INZ, f. 205/V in Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 41; NOV na Slovenskem, str. 760 — 762. 6 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15. 9. 1944, AINZ, f. 335/11; M NZ Celje; kartoteka borcev Bračičeve brigade; poročilo sanitetnega referenta Kozjanskega odreda z dne 5. 10. 1944, Zbor­ nik sanitetne službe, II, dok. št. 94; Franc Kitak, Martin Kumer, Srečko Potočnik, Franc Vindiš, Peter Samsa, Jaka Žvan, Ivan D olni­ čar, Anton Ratajc, Karel Bračun, izjave, pričevanja v AM NOM ; zbornik Od Boča do Bohorja, 1984. 6 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV; voj. poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15.9. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 44; Marjan Prestor, Štefan Požar, ustna vira. Za Antona Hazlerja dodajamo: rojen 10. 1. 1926, Slunj, mlinar­ ski vajenec pri Kopšetu na Zgornji Polskavi, v Bračičevo brigado je vstopil 7. 7. 1944, pozneje so ga Nemci ujeli in 23. 3. 1945 ustrelili v Bukovcu pri Zg. Polskavi (kartoteka padlih borcev v AM NO M in Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 422). 6 6 Pohvala in priznanje štaba 14. divizije brez datuma, verjetno septembra 1944, borcem in starešinam Bračičeve brigade za napad na postojanko v Kozjem, Štajerski kurir, z dne 7. 11. 1944, št. 16, str. 30, AM NOM , 171/72. 6 7 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 394, 395 ; Ževart, Svobodna partizanska ozemlja, ČZN, 1988, št. 2, str. 167— 199. 275 6 8 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 12., 13., 14., 15.,19.9. 1944; poročilo štaba 14. divizije z dne 20. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV, 334/11; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1. 9. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok-št. 81. 6 9 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 9. 1944; poročilo Glavnega štaba NOV in POS z dne 30. 9. 1944, Zbornik NOV, V I/ 16, dok. št. 41, 76. 7 0 Razpis drugega vojaškega tekmovanja Glavnega štaba NOV in POS z dne 11.8. 1944, AINZ, f. 335/11; dopis propagandnega od­ seka štaba 14. divizije, brez datuma, brigadam o tekmovanju; načrt Bračičeve brigade z dne 13. 9. 1944 za politično delo v času tekmo­ vanja; okrožnica propagandnega odseka Bračičeve brigade z dne 16.9. 1944 bataljonom o tekmovanju; tekmovalni načrt Bračičeve brigade z dne 18. 9. 1944, vse v M NZ Celje. 7 1 Odredba štaba 4. operativne cone z dne 20.9. 1944, AINZ, f. 124. 7 2 AM NZRS. 7 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 16. in 19.9. 1944, AINZ, f. 339/IV. 7 4 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1. 10. 1944, Zbornik NOV, V I/16, dok. št. 81; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 16.9. 1944, A IN Z, f. 339/IV. 7 5 Marija Likovič-Osterman, izjava, AMNOM . 7 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 17. 9. 1944, AINZ, f. 335/11. 7 7 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 17. in dve 18. 9. 1944, AINZ, f. 335/11, 335/111. 7 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 18.9. 1944, AINZ, f. 339/IV ; M NZ Celje; kartoteka borcev Bračičeve brigade; Jože Sve­ tina, izjava, oboje v AMNOM . 7 9 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 18. in 20.9. 1944, AINZ, f. 339/IV . 8 0 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 19. in 20. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Jože Jakič-Dušan, pričevanje; Marija Gregl, izja­ va, AM NOM . 8 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 20. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Marija Cerovšek, Mile Pavlin, izjavi v AM NOM . Povzetek iz kartoteke AINZ in iz navedenih virov: Stane Jenčič, rojen 24. 12. 1922 v Ljubljani, mizar. Z materjo Marijo sta se pred vojno preselila v M edvode št. 9 (sedaj št. 50), od koder je šel med partizane 18.9. 1941. V katerih enotah je bil do vstopa v 3. četo 1. bataljona Tomšičeve brigade, ni znano. Nekaj časa je bil v Can­ karjevi brigadi. V Bračičevi brigadi se omenja od junija 1944 kot po­ 276 gumen, drzen ter priljubljen borec in starešina v 2. bataljonu ter na­ mestnik komandanta 1. bataljona. 8 2 Okrožnica političnega komisarja štaba 4. operativne cone, MNZ Celje. 8 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 20. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV. 8 4 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 21. in 22.9. 1944, AINZ, f. 339/IV, 335/III. 8 5 Poročila štabov 4. operativne cone z dne 1.10. 1944, Zbornik NOV, V I/16, dok. št. 81; štaba Bračičeve brigade z dne 22., 23., 24. 9. 1944; propagandnega odseka Bračičeve brigade z dne 19. 10. 1944; štaba 14. divizije z dne 26. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV , 336/VII, 334/113; za Karla Kolarja M NZ Celje; Janez Jaklič, Marjan Pre- stor, Vinko Senica, pričevanja, AM NOM . 8 6 Poročilo štaba Kozjanskega odreda z dne 9. 10. 1944, Zbornik NOV, V I/16, dok. št. 102; depeša štabu 14. divizije ob 10.30 uri, brez datuma (verjetno 23. 9. 1944 op. M. F.) z nečitljivim podpisom, AOSJ, Beograd; poročili štaba 14. divizije z dne 26. in 28. 9. 1944, AINZ, f. 334/11. 8 7 Poročilo štaba Kozjanskega odreda z dne 9. 10. 1944, Zbornik NOV, V I/16, dok. št. 102. 8 8 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 23. in 24.9. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Janez Petje-Jovan, Godba Bračičeve brigade; Stanko Škoberne, osmrtnica, oboje v TV-15, z dne 30. 8. 1979 in 21. 11. 1991; Ivan Ulaga, Andrej Veble, Jože Jelenko, Jože Tržan, Miro Strel, izjave v AM NOM . Podatki za Ivana Kožuha: Poslovilna pisma žrtev za svobodo, 1969, str. 413 in Stane Terčak, Frankolovski zločin, 1971, str. 108. 8 9 Ivan Dolničar-Janošik, Marjan Prestor, Martin Kumer, ustni viri, Ivan Ulaga, Andrej Veble, izjavi v AMNOM . 9 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 24. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV. 9 1 Glej op. 90 9 2 Glej op. 90 9 3 Jakob Štefančič, dr. Herbert Zaveršnik, Ivan Andrejc-Vanč, pričevanja v AM NOM . 9 4 Zapisnik o zaslišanju Johanna Podvršnika, pri OC Pohorske­ ga okrožja z dne 7. 9. 1944, AINZ, f. 3 4 5 /a /I. 9 5 Zapisnik o zaslišanju Mihaela Beraniča z dne 31.5. 1944 pri OC 14. divizije, ARSNZS. 9 6 Zapisnik o zaslišanju Terezije Unger pri OC 14. divizije, AINZ, f. 3 4 5 /a /I. 277 9 7 Okrožnica OC 14. divizije z dne 17.9. 1944, AINZ, f. 345/ a /I. 9 8 Povelje višjega vodje SS in policije v 18. vojnem okrožju z dne 30.8.1944, Zbornik NOV, V I/15, dok. št. 177. 9 9 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 25. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV . 1 0 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV . 1 0 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 27. 9. 1944 (op. 100). 1 0 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade in njenega propagandnega odseka z dne 28. 9. in 6. 11. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Marjan Rojnik, izjava, AM NOM . 1 0 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV . 1 0 4 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 30. 9. 1944 in njenega propagandnega odseka z dne 6. 10. 1944, AINZ,f. 339/IV , 336/V II; Marjan Prestor, pričevanje, AM NOM . 1 0 5 Vojni dnevnik polka Treeck, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 149. 1 0 6 Anica Toth (svakinja padle Marice Toth), izjava, Olga Ver- stovšek-Planinc, Vinko Senica, Marjan Prestor, pričevanja, AM­ NOM. 1 0 7 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV . 1 0 8 Vojni dnevnik polka Treeck, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 149. 1 0 9 Marjan Prestor, Jože Podlinšek, Vinko Senica, pričevanja, AM NOM . 1 1 0 Jože Podlinšek, pričevanje, AM NOM . 1 1 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30. 9. 1944, AINZ, f. 339/IV . 1 1 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV . 1 1 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1. 10. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 81. 5 AKCIJE OD DRAVE IN MEŽE DO SAVINJSKE IN TUHINJSKE DOLINE, LUKOVICE IN KRAŠNJE (od 30. septembra do 10. novembra 1944) Ustanovitev inženirsko-tehnične čete Po dolgih dveh m esecih se je nadaljevala bojna pot briga­ de zopet na Pohorju. V Loško G oro nad Zrečam i je brigada prišla zjutraj 30. septem bra. Z aradi celonočnega pohoda so borci počivali in se urejali. Z rednim vojaškim in političnim delom so začeli naslednji dan. Vojaške ure so vodili v 2. b ata­ ljonu nam estniki četnih kom andirjev Karel M aček, Franc Osojnik-Stane in Ivan Ratajc, politične Karel C epuš, N ande Zorc-Riko in Franc K orun, organizacijski sestanek s politi­ čnimi starešinam i bataljona pa M arko Kukec-Rok. Vojaške ure po četah 3. bataljona je izvedel Franc Križman. V svojem naglem razvoju je brigada dosegla ta dan nov uspeh. U stanovila je inženirsko-tehnično četo, ki je v začetku štela 46 mož. Vodil in izobraževal jo je tehnični referent. Ob ustanavljanju so četi dali 30 italijanskih pušk, del borcev pa je bil oprem ljen s kram pi, lopatam i, žagami, sekiram i in z drugim orodjem . V njenem sestavu je bil tudi m inerski vod, ki je štel 33 m ož.1 Zvečer se je brigada prem estila v Skomarje. T oda že zju­ traj 2. oktobra je šla na pohod in se je ustavila popoldne v Razborci. V tej vasi je bila brigada tudi naslednji dan. V p r­ vem bataljonu so izvedli dve kadrovski sprem em bi. Za v.d. političnega kom isarja bataljona so postavili Lojzeta G rudna. Dotedanji politični kom isar Jože Pečnik pa je šel za poli­ tičnega kom isarja kozjanskega vojaškega obm očja, m edtem koje Karel M aček napredoval v nam estnika kom andanta 1. 279 mr bataljona. Po vseh enotah so imeli vojaške in politične ure, s političnim i funkcionarji pa se je sestal Peter M endaš-Iztok, sekretar divizijskega političnega oddelka.2 Rušilna akcija Tomšičeve in Bračičeve brigade od Otiškega Vrha do Doliča D ne 3. oktobra 1944 je štab 14. divizije izdal Tomšičevi in Bračičevi brigadi povelje za akcijo, ki sta jo bili dolžni izvesti v noči na 4. oktober. N aloga Tomšičeve brigade je bila uničiti sovražnikovi postojanki v Turiški vasi in v Dovžah, blokirati in po m ožnosti uničiti tudi postojanko v Šm artnem pri Slo­ venj G radcu ter rušiti železniško progo od Slovej G radca do Dovž. Bračičevi brigadi je bilo ukazano vzpostaviti zavarova­ nje pri Doliču proti Velenju in Vitanju, blokirati sovražniko­ vo postojanko v M islinji, m inirati predor pri Doliču in uničiti železniško progo od Dovž do M islinje. Začetek akcije je bil določen za 22. uro, sedež štaba divizije v D obrovi, umik Tomšičeve na G raško goro, Bračičeve v Razborco — Golava- buko. Akcija Bračičeve brigade je potekala takole: Ob 21,30 sta 1. in 2. četa 1. bataljona postavili zasedi proti Velenju in Vitanju. Prva četa 2. bataljona je blokirala sovražnikovo po­ stojanko v M islinji in jo navidezno napadla. Jože Kisovec- D ušan, nam estnik kom andanta bataljona, je poslal posadki pism o, naj se vda, kar pa se ni zgodilo. T oda zanim ivo je bilo njeno nadaljnje ravnanje. Ni nam reč streljala po partizanih, ki so v tako ugodnih razm erah hodili po M islinji in izvajali ekonom sko akcijo ter odpeljali 216 kg kruha, 500 kg moke, 50 kg sladkorja, 2.000 cigaret in precej drugega blaga. Druga četa 2. bataljona je m ed Dovžami in M islinjo na šestnajstih m estih m inirala železniško progo, zvrnila tračnice v jarek in prežagala pragove. M inirali so tudi 10 m dolg železniški most pri M islinji ter podrli 120 telefonskih drogov. Skupno so uni­ čili okoli 2.500 m železniške proge s telegrafskim i in z drugi­ mi napeljavam i. 280 . Vod iz 1. bataljona je šel s skupino m inerjev m inirat želez­ niški predor m ed M islinjo in Doličem. K er ni bilo v predoru m inskih kom or, so minerji menili, da je škoda vžigati razstre­ livo, ki ne bi učinkovalo. Pozneje se je izkazalo, da so imeli prav. V noči na 18. junij 1944 je nam reč predor že delno one­ sposobila, veliki železniški m ost-viadukt pri D oliču pa poru­ šila Zidanškova brigada. Četi 1. bataljona, ki sta bili pri D oli­ ču, sta napadli posadko, ki je varovala železniški most-via- dukt, in jo pregnali v bunkerje nad mostom. Bunkerjev pa ji­ m a ni uspelo zavzeti. Ob tem spopadu so borci ugotovili, da je viadukt že porušen. Tretji bataljon ni sodeloval v akciji, pač pa je bil kot re­ zerva pri Sv. A ndražu v Brdih in v Golavabuki ter pripravljen za m orebitni prenos ranjencev. Brigada je imela dva huje ra­ njena, od katerih je M aks K obal iz Vrhpolja na Primorskem 6. oktobra 1944 um rl. S položajev se je brigada um aknila po sedmi uri v G olavabuko. Štab brigade je sklenil poročilo z oceno: »Borci so dali od sebe vse, da so izvršili dane jim n a­ loge.«3 O cenjujem o, d a je akcija na železniško progo od Otiškega Vrha do Doliča uspela kjub dejstvu, da se Tomšičevi brigadi ni posrečilo uničiti treh sovražnikovih postojank. Obe brigadi sta železniško povezavo od D oliča do M islinje in delno tudi do Slovenj G radca uničili do konca vojne, saj sovražnik p ro ­ ge m ed M islinjo in Doličem ni več poizkušal obnoviti. Pri tem je zanim ivo dodati, da v štabu 14. divizije niso vedeli in tudi ne v štabih Tomšičeve ter Bračičeve brigade, da je Zi­ danškova brigada že 18. junija 1944 uničila največji objekt na tej progi, viadukt pri Doliču. Brigade 14. divizije so bile tedaj v akcijah na železniški progi Lipoglav —Sv. Jurij ali pa so m orda vodstveni ljudje menili, da je sovražnik m edtem via­ dukt ponovno usposobil. Bračičeva brigada se je 4. oktobra nam estila pri Turični- ku, kjer sta že bili od prejšnjega večera njena kom ora in ena četa.4 V zgodnjih jutranjih urah je vsa izčrpana prišla sem tu­ di desetina borcev pod vodstvom operativnega oficirja 3. ba­ taljona podporočnika Jakoba Štefančiča, ki je nadvse razve­ selila štab in vse, ki so jo ob prihodu videli. Vsak član deseti­ ne je na hrbtu prinesel po 20 kg streliva, precej pa ga je prine- 281 Kurir Franci, Marica Lorenčič, kuhar, Pero Čulibrk in mesar pri odiranju prašiča na Pohorju jeseni 1944 sla tudi m ula. Strelivo so dobili v skrivnih skladiščih 4. opera­ tivne cone na Rogli. Skladiščnik, znam eniti pohorski partizan Franc Žigart-Vitez, jim je izročil: 5.000 nabojev za angleške mitraljeze, 4.000 nabojev za puške in zbrojevke, 4.000 nabo­ jev za angleške brzostrelke in 150 kg razstreliva. Kakšno trno­ vo pot sta m orali prehoditi dve desetini borcev, preden so na­ logo uspešno opravili! Začelo s e je na Skomarju. Tu so 2. ok­ tobra določili desetino, ki naj bi čim prej prinesla čimveč stre­ liva. Z desetino sta bila operativna oficirja (Ivan ?) Leskošek iz 2. bataljona in podporočnik Jaka Štefančič, ki je za tran- ■ sport odgovarjal. V vasi so vzeli dve volovski vpregi. Eno je vodila Roza Jurač, drugo pa borec iz desetine. N a poti je naj­ prej m očno deževalo, potem pa snežilo. N a vrhu Rogle so se v megli in v snežnem metežu izgubili kjub vodniku, ki jih je spremljal iz skladišča streliva. Povsem prem očeni so se po­ tem do ju tra stiskali in greli v opuščeni drvarski bajti. Zjutraj so kom aj našli strelivo, ki so ga zanje že pripravili na več m e­ stih v gozdovih na Rogli. Z Rogle so krenili na Pesek, kjer pa ni bilo dogovorjene zveze. Blizu Skom arja so izvedeli, da je tam polno Nemcev. N aglo so skrili v gozdu nad Skomarjem dragoceni tovor ter se šli sušit in gret v Kotnikovo žago. Jura- čeva Roza je m edtem odgnala oba para volov domov. Štefan- čičeva skupina je potem zopet tavala v megli po Rogli in je na srečo naletela na kurirja, ki sta jim povedala, d a je brigada v G olavabuki. Pri Turičniku so našli brigado, to d a ker so pri­ šli praznih rok, je bil sprejem dokaj hladen. K om andant M i­ lenko je dal potem Štefančiču drugo desetino borcev in to­ vorno mulo. Takojšnji pohod druge skupine je bil zaradi sne­ ga in težkega tovora zelo naporen, vendar uspešen. Brigada se je nam reč m orala zaradi pom anjkanja streliva v zadnjem času izogibati spopadom s sovražniki in tudi akcij ni m ogla več načrtovati.5 Zjutraj 5. oktobra ob 8. uri je brigada krenila na pohod proti severovzhodu. Po prehodu pohorskega grebena se je ob 14. uri ustavila v Ribnici na Pohorju. Ves naslednji dan 6. ok­ tobra so imeli v Ribnici vojaške in politične ure z raznim i po­ sveti in sestanki.6 Drugi bataljon je šel 7. oktobra ob pol dveh ponoči v n a­ pad na vlak v D ravsko dolino m ed Vuhredom in Janževim Vrhom. Ob pol osm ih je postavil ob progi več zased, ki so ča­ kale vojaški transport ali osebni vlak. Pred vlakom p a je p ri­ šla po progi vojaška patrulja. O pazila je partizane ter zavrni­ la prihajoči vlak od D ravograda. Partizani so patruljo, ki se je umikala, napadli. Štirje sovražniki so padli, drugi pa so zbežali. Bataljon je m iniral na novo zgrajeni bunker v veliko­ sti 15 X 10 X 6 m pred postajališčem Janžev Vrh in dva m osto­ va, dolga po 6 do 7 metrov. Potem je vse tri objekte dodatno porušil. Zaplenili so 3 puške, m itraljez, 5 bom b in 200 nabo­ jev. Brigadi so se priključili zgodaj popoldne. 283 Zjutraj ob pol šestih se je vrnila četa 3. bataljona, ki je šla rekvirirat na državno posestvo z brigadnim intendantom in z gospodarsko kom isijo iz Ribnice. Zaplenili so 2 vola, kravo, 2 prašiča in 50 kg moke. Km alu zatem je šla brigada v Lehen in se po osmi uri razm estila na partizanski kmetiji Jakoba Ur­ banca. Borci so čistili orožje, imeli so nekaj praktičnih voja­ ških vaj, poslušali so predavanja. Brigado je tu obiskal sekre­ tar okrožnega kom iteja KPS M aribor Jože G ričar-M etod in govoril v 1. bataljonu o zunanjih in notranjih političnih do­ godkih.7 Čez teden dni je poročal oblastnem u kom iteju za Štajersko, da v Bračičevi brigadi ni mogel imeti partijskega sestanka, ker partija v tej brigadi ne obstaja, da so brez bri- gadnega biroja in brez bataljonskih partijskih birojev ter celic in tudi brez pom očnikov brigadnega kom isarja in bataljon­ skih kom isarjev. D odal je, da je politično delo v Trinajsti bri­ gadi na ničli. G rič arje D olničarju svetoval, naj se razbremeni vojaških dolžnosti in se posveti vzgoji bataljonskih in četnih kom isarjev. K om andant se je s tem predlogom strinjal, komi­ sar pa ne. G ričar je nadalje D olničarju očital da podcenjuje vlogo političnega dela, da je do njega zelo hladen in da se to že odraža v nepravilnostih na terenu. K ot prim er je navedel, da je v neki hiši, kjer je bil štab 2. bataljona, zm anjkalo do­ m ačim nekaj stvari in da so se člani brigade ponekod do pre­ bivalcev surovo obnašali.8 D ne 18. novem bra 1944 je politični oddelek 14. divizije poročal o tej zadevi političnem u kom isarju G lavnega štaba ter m enil, da je Jože G ričar-M etod v svojih ocenah pretira­ val.9 Dne 27. novem bra 1944 je pom očnik političnega komi­ sarja 4. operativne cone poročal C K KPS: »Politkom isar Ja- nošik je delaven, sposoben in dober politkom isar, ki im a čut odgovornosti. Zato je bila povsem neutem eljena pritožba ne­ kega člana m ariborskega okrožnega kom iteta, ki je v svojem dopisu napadel Trinajsto brigado, češ da v Trinajsti brigadi ni partije, da ni sekretarjev, da je politkom isar vojvodski itd.« Že 10. oktobra 1944 je prišel iz Šlandrove brigade v Brači­ čevo za pom očnika političnega kom isarja Janez Petje-Jovan. Poznejše poročilo ga ocenjuje kot sposobnega političnega de­ lavca, ki si resnično prizadeva za dvig in utrditev partije v bri­ 284 gadi ter poudarja, da je tudi osebno hraber. In dalje: »V Tri­ najsti brigadi je skoraj najboljša partija v brigadah 14. divizi­ je, kajti v četnih celicah so tudi partijci — borci, ne samo funkcionarji, kot v Prvi b rig a d i. . . V tej brigadi so po večini vsi sekretarji hrabri borci.«1 0 Iz tega besedila je razvidno, koliko političnih in drugih kadrov je v zadnjih mesecih padlo, kako velik je bil osip zara­ di ranjenih, obolelih, prem eščenih, odsotnih na tečajih in drugje ter zaradi velikega priliva novincev. Torej je šlo za ob­ jektivne kadrovske težave, ki pa so jih z največjo prizadev­ nostjo od brigade do G lavnega štaba postopom a dokaj uspe­ šno reševali. Politični oddelek 14. divizije je 3. oktobra poročal, da ni v Bračičevi brigadi pom očnika političnega kom isarja brigade, da ni bataljonskih in četnih pom očnikov političnih kom isar­ jev. Za Ivana D olničarja je* zapisano, da je z delom preobre­ menjen ter da se pri izvrševanju številnih nalog zelo trudi. Iz­ popolnitev bataljonskega in brigadnega kadra so pričakovali od cone, ki jim ga je obljubila, vprašanje četnega političnega kadra pa so rešili s tečajem , ki so ga organizirali pri štabu bri­ gade.1 1 Za krizo partijskih kadrov, ki jih od konca poletja do za­ četka jeseni v brigadi ni bilo, m oram o reči, da je bila prehod­ ne narave, da pa je bila vojaška in politična dejavnost briga­ de kljub tem u uspešna. Od U rbanca je šla brigada z Lehna 8. oktobra zgodaj zju­ traj čez greben Pohorja. Pri koči na Pesku so opoldne obedo­ vali in potem pohod nadaljevali. Ob 20. uri se je 1. bataljon namestil pri Lepeju, 2. bataljon pri Pevcu, 3. bataljon s šta­ bom brigade pa v Kurji vasi nad Sv.Tremi kralji. Zjutraj se je brigada prem estila v Šm artno na Pohorju. V tej lepi pohorski vasici je bila tudi 10. oktobra. O ba dneva so urejali enote, imeli so vojaške in politične ure, v štabu pa so pripravljali na­ pad ozirom a vdor v Slovensko Bistrico. Številčno stanje brigade je bilo 10. oktobra 664 navzočih borcev in 889 po seznam u. To stanje nam govori o nagli kre­ pitvi brigade, kar je opazno tudi pri m inerskem vodu. D ne 4. oktobra je štel 33 mož, sedaj pa že 46.1 2 285 Vdor v Slovensko Bistrico Štab brigade je za noč na 11. oktober zasnoval drzno akci­ jo, vdor v m očno sovražnikovo postojanko v Slovenski Bistri­ ci. D rzno poudarjam o zato, ker je bila Slovenska Bistrica naj­ m očnejša sovražnikova postojanka pred M ariborom , kjer so bile m ed vojno velikokrat osredotočene m očne vojaške, poli­ cijske in verm anske enote. Cilj akcije je bil pridobiti razno blago, ki ga je brigada potrebovala. B rigada je krenila od Šm artna na Pohorju ob 19. uri. Prvi bataljon je postavil proti Slovenskim K onjicam m ed Zafoštom in Vrholam i zasedo dveh čet, oboroženih s puškam i, s šestimi lahkim i in z dvema težkim a m itraljezom a. Eno četo pa je postavil v zasedo proti Zgornji Polskavi in Pragerskem u na križišču pri Sv. Jožefu. Vse tri čete so im ele nalogo tudi rušiti ceste in podreti tele­ fonske drogove. Tretji bataljon je postavil zasedo ob cesti in progi proti Lokanji vasi. Lotil se je tudi rušenja proge in po­ diranja telefonskih drogov. Z 2. četo pa je blokiral postojan­ ko v Zgornji Bistrici. O srednjo nalogo je imel 2. bataljon. Z eno četo je m oral blokirati vojašnico, v kateri je bila 1. četa podoficirske šole 18. vojnega okrožja, ki pa takrat ni bila v polni sestavi. V tem času se je nam reč m enjavalo moštvo. D rugi dve četi sta bili dolžni izprazniti glavno trafiko, trgovi­ ne in tovarno perila. Štab brigade je ocenil, da je v postojanki od 100 do 200 m ož sovražnikove posadke. V to število je verjetno vključil tudi orožnike, policiste, verm ane in druge. Podatke o posto­ janki so pred vdorom zbrali obveščevalci Peter Majcen-Voj- ko, Jože Z upanc, Tone M atičič, Jože iz Savinjske doline in drugi. Partizanske čete in skupine so v Slovensko Bistrico vo­ dili dom ačini, borci Bračičeve brigade. M ed njimi sta bila tu­ di Avgust Stupan in M aks Šajtegel. Vse skupine so iz več smeri, pretežno s severa, vdrle v me­ sto okoli 22. ure. T oda odločujoča je bila 2. četa 2. bataljona s kom andirjem Tonetom Žnidaršičem in s političnim komi­ sarjem N andetom Zorcem -Rikom . M itraljezec Ciril Joger je bil s soborci m ed prvimi v Slovenski Bistrici. Tu jih je na poti proti vojašnici čakalo presenečenje. Pri eni od prvih hiš so 286 naleteli na nem škega stražarja, ki je stal na hodniku. Jogrov soborec je zagrabil za cev Nemčeve puške, ga potegnil na ce­ sto in m u zam ašil usta, da ni mogel vpiti. Drugi borci so ste­ kli proti vojašnici in naleteli na drugega Nem ca, ki pa je za­ čel takoj streljati. Ta dva nem ška vojaka sta bila del patrulje, ki jo je predhodnica 2. bataljona z jurišem razbila in jo pre­ gnala v vojašnico. D ruga četa 2. bataljona je potem vojašnico dobro blokirala, Nemci pa so s sireno sprožili preplah. Ven­ dar jim zavijanje sirene in obram bno streljanje ni nič pom a­ galo. M aks Šajtegel je vodil od pokopališča skupino, v kateri je bil tudi kom andant M ilenko Kneževič. N a m ostu so razo­ rožili presenečenega sovražnikovega stražarja in prišli v m e­ sto. K om andant je potem ukazal vodniku m inerjev Alojzu Aužnerju, naj z m iniranjem vrat odpre več trgovin. To je Auž- ner s sodelavci odlično opravil. Avgust Stupan je vodil skupi­ no borcev h kulturnem u dom u, misleč, da so v njem Nemci in deželna straža. Tu pa je bilo vse prazno. Pozneje so izvede­ li, da je deželna straža ob prihodu partizanov zbežala iz kul­ turnega dom a in se poskrila v več skrivališč, nekateri so zlezli celo v krošnje kostanjev pri sodišču. Praznjenje trgovin in skladišč je v Slovenski Bistrici teklo po načrtu in uspešno. Partizani so hodili po m estu neovirano. Ko je šla v Slovenski Bistrici akcija že proti koncu, sta če­ ti 1. bataljona ob pol štirih zjutraj napadli kolono okoli 200 mož, ki je hitela na pom oč iz Slovenskih K onjic na sedm ih tovornjakih in z oklepnim avtom obilom . Verjetno so to bili deli 2. bataljona 14. SS policijskega polka, ki je bil takrat v Slovenskih K onjicah. Partizani so z m očnim mitralješkim ognjem sovražnika zm edli in ga po enournem boju razbili. Do sovražnikovega orožja pa niso mogli, saj je njihov um ik ščitil nevarni oklepni avtom obil. Č eta 3. bataljona je m inirala in razrušila železniško progo med Slovensko Bistrico in Lokanjo vasjo v dolžini 100 m ter požagala več telefonskih drogov. E na četa tega bataljona pa je brez boja blokirala postojanko v Zgornji Bistrici. Borci 1. bataljona so bili v zasedi tudi proti M ariboru in Pragerskemu. Pred peto uro je prišlo ob njenem postopnem umiku v bližini Slovenske Bistrice do streljanja. O d drobca mine je bil ranjen Jože Vodeb iz 3. čete 1. bataljona. V zasedi bliže Slovenski Bistrici, ki je napadla oklepni avtom obil, pa je padel borec Jože Pečar iz iste čete, dom a iz Č rnolice pri Sv. Juriju (Šentjur). Iz Slovenske Bistrice in od drugod so se začele brigadne enote um ikati proti Šm artnem u na Pohorju po peti uri zjutraj. Precej pozneje po um iku brigade se je so­ vražnik opogum il in poslal za partizani od 60 do 100 slušate­ ljev 1. čete podoficirske šole. N a partizane so naleteli v bliži­ ni Šm artna. Drugi bataljon se je pod vodstvom kom andanta A ntona G odca-Tom aža in političnega kom isarja M arka Kuk- ca-R oka ter drugih razvil v strelce in nato z juriši gonil so­ vražnike vse do blizu Slovenske Bistrice. Ta pregon z juriši je trajal do 12. ure. N a begu so imeli sovražniki nekaj žrtev, odvrgli so nekaj streliva, ki so ga zasegli partizani. Štab brigade je ocenil, da je akcija uspela, da so zaplenili 3 puške ter veliko najrazličnejšega blaga: 262.000 cigaret, 211 kg tobaka, 223 parov čevljev, 4 pare gum ijastih škornjev, 781 srajc, 61 bal blaga, 60 parov nogavic, nekaj oblek, perila, su­ kanca, 20 kg kave, vrečo pudinga, 50 škatel kreme za čevlje in 3 pisalne stroje. Plen so odpeljali na približno osem najstih vozeh. V akciji naj bi imel sovražnik 30 m rtvih in veliko ranjenih (kar je pretirano, op. M .F.), m edtem ko so o lastnih izgubah poročali: dva m rtva, štirje ranjeni ter dvajset pogrešanih, za katere so m enili, da se bodo vrnili. Lastnih žrtev je bilo več, to d a o tem v nadaljnjem besedilu.1 3 Plena je bilo več, kot om enja brigadno poročilo. Maks Šajtegel in Avgust Stupan navajata, da so obiskali skoraj vse trgovine ter povsod zasegli precej blaga. Tako so tudi iz gasil­ skega dom a odnesli okoli 20 uniform , iz Kukovičevega mlina pri gasilskem dom u pa veliko moke. Ta plen je vozilo šest vpreg, ki sta jih onadva videla. Če bi imeli več vpreg, bi odpe­ ljali še veliko več blaga.1 4 Om eniti m oram o tudi težave skupine okoli 20 borcev 2. čete 2. bataljona, ki je blokirala vojašnico in je ni kom andir pravočasno obvestil o um iku. To je potem proti ju tru ukazal vodnik Jože Perbil, ki je bil s skupino. T oda ko so se umikali po ulicah, so začeli iz neke hiše Nemci m etati nanje bom be in streljati. Rešil jih je potok, v katerega so poskakali, in se 288 um aknili za brigado. Pozneje so govorili, da sta padla dva borca, eden p a naj bi bil ranjen.1 5 Nesrečno se je končala akcija še za nekaj udeležencev. Tako je šef OC podporočnik Peter M ajcen-Vojko iskal po­ membnejše okupatorjeve dokum ente po pisarnah še nekoliko po um iku brigadnih enot. Ko je m ed zadnjim i zapuščal p o ­ stojanko, ga je na G lavnem trgu sm rtno zadel sovražnikov strel. O pazovalna točka OC 14. divizije je 15. oktobra 1944 poročala, da so v Slovenski Bistrici po akciji našli tri padle borce Bračičeve brigade. Zagrizeni nacistični župan A nton Arzenšek je ob tem dejal: »Te svinje niso vredne, da se jih pokoplje v šum i, a ne da jih pokopljem o na pokopališču.« Po njegovem nalogu so jih pokopali v gozdu pri pokopališču. Županova žena in še nekaj žensk so jih pred pokopom ogle­ dovale in opljuvale. K er je v akciji padel nemški narednik Pulls, je župan Arzenšek ukazal, naj se pogreba udeleži čim- več ljudi, vendar so dom ačini pogreb bojkotirali. N anj je pri­ šlo le nekaj nacistov.1 6 Obveščevalni center 14. divizije je 14. oktobra poročal, da se iz Slovenske Bistrice nista vrnila Peter M ajcen-Vojko, šef OC brigade, in obveščevalec Jože Z upanc, rojen 1921 pri Sv. Primožu pri Sv. Juriju (Šentjur). Obveščeni so tudi bili, da je sovražnik zajel v Slovenski Bistrici tri tovariše in eno tovariši­ co.1 7 O Petru M ajcnu-Vojku smo že govorili, o štirih ujetih pa naslednje: O usodi dveh borcev nim am o nobenih podatkov. O ujetih G reti Č ernič in Jožetu Z upancu pa na kratko tole. Ko sta bila s soborci v akciji pri trafikantu, zagrizenem članu nacistične stranke A ntonu H onaku, priseljenem kočevskem Nemcu, ju je ta zvabil v podstrešno skladišče in ju zaklenil. Ker so bila vrata kovinska, v okenski lini pa železen križ, je bila njuna usoda zapečatena. D opoldne 11. oktobra ju je Ho- nak predal orožnikom . Avgust Stupan, ki je bil v štabu 2. ba­ taljona kurir, navaja, da sta im ela ujetnika partizanski imeni Breda in Lojzek. Breda, adm inistratorka OC brigade, naj bi bila iz Trbovelj, kurir nam estnika kom andanta bataljona Loj­ zek pa iz okolice Loč, iz Suhadola ali iz Kačjega D ola pri Šmarju pri Jelšah. Podobne podatke je dal tudi nekdanji bri­ gadni kurir M aks Šajtegel.1 8 19 Bračičeva brigada 289 O rožniška postaja Slovenska Bistrica je 14. oktobra 1944 kom andantu varnostne policije in varnostne službe v M aribo­ ru poročala, da je njihova patrulja prijela dopoldne 11. okto­ bra 1944 na podstrešju lastnika H erm ana (ki g a je izgnal oku­ pator) skrita bandita G reto Černič in Jožeta Z upanca.1 9 V uradni beležki, ki jo je naredil na osnovi podatkov v A IN Z , je pokojni Ladislav K iauta, okoli leta 1983 napisal: »Po izjavi očividcev sta bila Černičeva in Z upanc zvezana in na kam ionu prepeljana v M aribor. M ed prevozom je Greta vzklikala sm rt fašizmu — svobodo narodu, živel Tito in dru­ ga gesla.«2 0 Fric Veber, pom ožni orožnik, sicer sodelavec osvobodil­ nega boja, je vozil Černičevo in Z upanca iz Slovenske Bistri­ ce do gestapa v M aribor ter pripovedoval po vojni Stupanu, takrat uslužbencu za notranje zadeve, kako je A nton Honak oba zaklenil na podstrešju. D odal je, da ju orožniki niso pre­ tepali, na gestapu pa ju niso ustrelili. T oda Stupan in Šajtegel sta v povojnih letih brez uspeha poizvedovala za Černičevo in zlasti za Zupancem .2 1 O partizanskih žrtvah lahko ugotovim o: V Slovenski Bi­ strici in v njeni bližini so padli Peter M ajcen-Vojko, Franc G oričan iz 2. čete 2. bataljona ter Jože Pečar in neznani bo­ rec, skupaj štirje. Ranjeni so bili: Viktor K um er iz Šoštanja, Emil Peternel iz Lahom nega pri Laškem, M ihael Podgoršek iz Bodrišne vasi pri G robelnem , Jože M ram or iz Kozjega, A nton Juskijevič iz Berezin, Jože Vodeb iz Rifnika, Martin Sajko, intendant 2. bataljona iz okolice Poljčan, in še neznani borec, skupaj 8, ujeti štirje, pogrešani pa so se vrnili. Iz stroja skupaj izločenih 16.2 2 A kcija je zahtevala tudi civilno žrtev. To je bil Ivan Va­ lentine, hlapec trgovca in m esarja Ratschteigerja. S konjsko vprego se je peljal že v času um ika enot z ekonom om 2. bata­ ljona M artinom Sajkom proti m linu po moko. Blizu mosta ga je sm rtno zadel sovražnikov rafal, m edtem ko je Sajka ranil v obe nogi. Sajka so partizani rešili.2 3 U speh te akcije Bračičeve brigade je m očno odm eval, če­ prav zaradi šestnajstih žrtev z grenkobo žalovanja. Štab 14. divizije je izdal 12. novem bra 1944 povelje, v ka­ terem je izrekel pohvalo in priznanje strojničarjem 2. čete 2 . 290 bataljona Alojzu Zagozdi^ C irilu Jogru, Francu Z upancu in kom andirju čete A ntonu Žnidaršiču »za izredna junaška de­ janja«, kakor tudi celotni četi, ki se je enako izkazala v noči na 11. oktober 1944 pri »ekonom ski akciji v Slovenski Bistri­ ci, ko je v silnem jurišu zasedla vse mesto in s tem prisilila so­ vražnika, da se je um aknil v svoje postojanke«. Z blokado je četa om ogočila izvedbo, obilne rekvizicije, se končuje pove­ lje.2 4 Po um iku iz Slovenske Bistrice 11. oktobra s e je brigada nekaj časa zadrževala v Šm artnem na Pohorju, nato pa je kre­ nila do K lančnikove vile pri Stari G lažuti. Zjutraj 12. oktobra se je brigada prem estila na Sm olnik in Lobnico nad Rušami. Zvečer ob pol osm ih je okrepljena 1. četa 2. bataljona z enim vodom in nekaj m inerji m ed Rušam i in Falo čakala na vlak, ki ga je nam eravala napasti. Ko se jim je vlak iz dravograjske smeri približal na kakih 600 m, so nepričakovano neznani te­ renski aktivisti ali partizani sprožili po njem nekaj rafalov iz brzostrelk z druge strani Drave. Vlak se je takoj ustavil. Po­ tniki so poskakali iz vlaka in zbežali proti Rušam. Vod bor­ cev jih je prestregel. M ed njimi je zajel nem škega vojaka in mu odvzel puško s 50 naboji. Po pregledu so vse izpustili, mi­ nirali progo v dolžini 20 m in se um aknili k brigadi. Iz brigade sta šli ta dan dve m očnejši skupini. Ena na Langersvald nad Ribnico po orožje in strelivo, druga pa v Sa­ vinjsko dolino po strelivo in razstrelivo.2 5 Z akcijo na železniško progo m ed Rušami in Falo štab brigade ni bil zadovoljen. V upanju na večji uspeh je sklenil akcijo na istem odseku ponoviti že naslednji večer. Z dvema četama 2. bataljona je šel tudi kom andant M ilenko Knežević. Ob 21. uri 13. oktobra so progo na dveh mestih m inirali in so­ vražnik je takoj reagiral. S selniške strani je aktiviral težki mi­ nomet. Kljub tem u so šli minerji ponovno m inirat. Tako so progo uničili na 32 m estih ozirom a v dolžini približno 1.100 m. Po številnih m očnih eksplozijah so partizani pritegnili so­ vražnikovo pom oč iz M aribora. Po cesti se je privalilo 6 tan ­ kov in oklepnik. Partizani so se zaradi pom anjkanja protitan­ kovskega orožja in zadovoljni z doseženim brez izgub raje umaknili.2 6 19* 291 Pomembne kadrovske ©krepitve N aglo rast brigade je bilo treba krepiti z novimi stroko­ vno usposobljenim i kadri. B rigada je v zadnjem času dobila nekaj zelo dobrih vojaških in političnih funkcionarjev. Dne 10. oktobra je prišel iz Šlandrove brigade, kjer je bil pom o­ čnik političnega kom isarja bataljona, resni, izkušeni in po­ gum ni Janez Petje-Jovan za pom očnika političnega kom isar­ ja brigade. Poleg te dolžnosti je opravljal tudi delo poverjeni­ ka personalnega odseka brigade. Prišel je na odgovorno delo­ vno mesto, ki ga že skoraj dva m eseca ni zasedal nihče. To vrzel je poleg svojih nalog začasno zapolnjeval politični ko­ m isar brigade Ivan Dolničar- Janošik. D ne 12. oktobra sta prišla v brigado kapetan Egon Remec- Borut za načelnika štaba, dotlej načelnik štaba Koroške grupe odredov, in pod­ poročnik Štefan D em šar za pom očnika operativnega oficirja brigade. D em šarja so v drugi polovici oktobra prem estili na m esto drugega pom očnika šefa OC brigade.2 7 D ne 14. okto­ bra je prišel iz 14. divizije za šefa operativnega odseka po­ ročnik Jakob M eško-N ikolaj, dotlej od 13. avgusta 1944 v operativnem odseku 14. divizije. Po poklicu je bil učitelj in upravnik osnovne šole v Leskovcu pri Slovenski Bistrici, p ar­ tizanski sodelavec. O odhodu ali drugačni usodi dotedanjega operativnega oficirja poročnika Borisa B itenca-Bojana ni za­ nesljivih podatkov. V teh dneh so postavili za nam estnika ko­ m andanta brigade kapetana Viktorja C velbarja-Staneta, ki se je doslej že uveljavil na raznih vodilnih položajih v Tom šiče­ vi in Šercerjevi brigadi, kjer je bil nazadnje nam estnik ko­ m andanta brigade. Iz V zhodnokoroškega odreda je prišel okoli 17. oktobra 1944 za pom očnika brigadnega intendanta koroški partizanski organizator Lojze Slem nik-Zvone.2 8 Sredi oktobra so bili v ožjem in širšem štabu brigade po­ leg že znanih še tile tovariši in tovarišice : M irko K opušar, po­ m očnik operativnega oficirja, poročnik Viktor Bajec, inženir- sko-tehnični referent, zastavnik D anijel Jereb, referent za zveze, Stane Osterm an, pom očnik referenta za zveze, poro­ čnik Zdravko Lozej, prvi pom očnik šefa OC, podporočnik Štefan Dem šar, drugi pom očnik šefa OC, Franc Vesel, inten­ 292 dant brigade, Zm ago Likar, vojni poročevalec, Stane Opreš- nik, referent za propagando, Jože Zadnik, pom očnik poverje­ nika personalnega odseka, ter adm inistratorke M arija Gro- bler-Slavček, Pepca M edvešek-Cetinski in Jelka Tram puš- Saša. Iz K ozjanskega odreda je proti koncu septem bra 1944 prišel za operativnega oficirja 1. bataljona poročnik Viktor Simončič.2 9 Častniki 1. in 3. bataljona jeseni 1944 na Pohorju 293 Pomembne kadrovske ©krepitve N aglo rast brigade je bilo treba krepiti z novimi stroko­ vno usposobljenim i kadri. B rigada je v zadnjem času dobila nekaj zelo dobrih vojaških in političnih funkcionarjev. Dne 10. oktobra je prišel iz Šlandrove brigade, kjer je bil pom o­ čnik političnega kom isarja bataljona, resni, izkušeni in po­ gum ni Janez Petje-Jovan za pom očnika političnega kom isar­ ja brigade. Poleg te dolžnosti je opravljal tudi delo poverjeni­ ka personalnega odseka brigade. Prišel je na odgovorno delo­ vno mesto, ki ga že skoraj dva m eseca ni zasedal nihče. To vrzel je poleg svojih nalog začasno zapolnjeval politični ko­ m isar brigade Ivan Dolničar- Janošik. D ne 12. oktobra sta prišla v brigado kapetan Egon Remec- Borut za načelnika štaba, dotlej načelnik štaba Koroške grupe odredov, in pod­ poročnik Štefan D em šar za pom očnika operativnega oficirja brigade. D em šarja so v drugi polovici oktobra prem estili na m esto drugega pom očnika šefa OC brigade.2 7 D ne 14. okto­ bra je prišel iz 14. divizije za šefa operativnega odseka po­ ročnik Jakob M eško-N ikolaj, dotlej od 13. avgusta 1944 v operativnem odseku 14. divizije. Po poklicu je bil učitelj in upravnik osnovne šole v Leskovcu pri Slovenski Bistrici, p ar­ tizanski sodelavec. O odhodu ali drugačni usodi dotedanjega operativnega oficirja poročnika Borisa B itenca-Bojana ni za­ nesljivih podatkov. V teh dneh so postavili za nam estnika ko­ m andanta brigade kapetana Viktorja C velbarja-Staneta, ki se je doslej že uveljavil na raznih vodilnih položajih v Tom šiče­ vi in Šercerjevi brigadi, kjer je bil nazadnje nam estnik ko­ m andanta brigade. Iz V zhodnokoroškega odreda je prišel okoli 17. oktobra 1944 za pom očnika brigadnega intendanta koroški partizanski organizator Lojze Slem nik-Zvone.2 8 Sredi oktobra so bili v ožjem in širšem štabu brigade po­ leg že znanih še tile tovariši in tovarišice : M irko K opušar, po­ m očnik operativnega oficirja, poročnik Viktor Bajec, inženir- sko-tehnični referent, zastavnik D anijel Jereb, referent za zveze, Stane Osterm an, pom očnik referenta za zveze, poro­ čnik Zdravko Lozej, prvi pom očnik šefa OC, podporočnik Štefan Dem šar, drugi pom očnik šefa OC, Franc Vesel, inten­ 292 dant brigade, Zm ago Likar, vojni poročevalec, Stane Opreš- nik, referent za propagando, Jože Zadnik, pom očnik poverje­ nika personalnega odseka, ter adm inistratorke M arija Gro- bler-Slavček, Pepca M edvešek-Cetinski in Jelka Tram puš- Saša. Iz K ozjanskega odreda je proti koncu septem bra 1944 prišel za operativnega oficirja 1. bataljona poročnik Viktor Simončič.2 9 Častniki 1. in 3. bataljona jeseni 1944 na Pohorju 293 Brigada je š l a zjutraj 14. oktobra s Sm olnika n a d R u š a m i na slovenskobistriško obm očje. Okoli 12. ure sta se štab bri- gade in 2. bataljon ustavila pri Pevcu, 1. bataljon pri R a f o l t u , 3. bataljon p a na Smrečnem. Tudi po tem pohodu so po eno­ tah čistili orožje, oprem o in urejali osebne reči. Im eli so voja­ ške ure. M ed drugim i je borcem predaval tudi kom andir 1 . čete 2. bataljona Vili Brence-Borut, ki se je po r a n i t v i 15. ma­ ja na Langersvaldu in ozdravitvi vrnil v enoto. Sestanek z vsemi četnim i političnim i funkcionarji brigade pa je imel se­ kretar političnega oddelka divizije Peter M endaš-Iztok.3 0 Napai na postojank® im Zgornji Polskavi z uspešnimi diverzijami Brigada je 14. oktobra krenila od Pevca, R afolta in s Sm rečnega v n apad na sovražnikovo postojanko na Zgornji Polskavi. Posadka v m očno utrjeni zgradbi, ki je bila obdana z visoko prepletenim i žičnimi oviram i, je štela okoli 15 orož­ nikov in policistov. Z napadom je ob 22,30 začel 1. bataljon. Sodelovali so tudi m inerji. Enem u od njih je s pom očjo lestve uspelo preplezati žično oviro in podstaviti pri utrdbi razstreli­ vo. T oda po m očni eksploziji so ugotovili, da je m ina presla­ bo učinkovala. Borci so na stavbo večkrat jurišali, vendar so se sovražniki z bom bam i in z m očnim streljanjem uspešno branili. B rigadno poveljstvo je ugotovilo, da ne bo vojaškega uspeha brez večjih žrtev, česar p a ni hotelo tvegati. Obenem je ena četa z m iniranjem popolnom a uničila betonski cestni m ost na Zgornji Polskavi in m ednarodni telefonski kabel. A kcija se je končala na Zgornji Polskavi 15. oktobra ob pol štirih zjutraj. R anjeni so bili Jože G ašparin, Franc K resnik in Jože Libnik. Prva dva so ozdravili v bolnišnici K ošuta, tretje­ ga pa v bolnišnici Zaklon na Pohorju. D rugi bataljon je bil v zasedi m ed Zgornjo Polskavo in Fram om , kjer je prekopal cesto na več m estih v dolžini 500 m in požagal 15 telefonskih drogov. Tretji bataljon je bil v zase- 294 j i med Zgornjo Polskavo in Slovensko Bistrico. Po osmi uri se je brigada zbrala pri Grehu na Planini pod Šumikom.3 1 G lavni namen akcije ni bil dosežen. Štab brigade je v petnajstdnevnem poročilu z dne 15. ok­ tobra med dragim navedel, da so uspešno uničevali sovražni­ kove prometnice, telefonske zveze, napadali postojanke in postavljali zasede. Ker so se v tem času premikali po Pohorju in na njegovih obrobjih, kjer so že pred njimi mobilizirali drugi, na tem območju niso bili uspešni, kot so bili poprej na Kozjanskem in okoli Slovenskih Konjic. Od 1. do 15. oktobra je brigada mobilizirala 50 novincev, od drugih enot pa jih je prejela 31, skupaj 81.3 2 V svojem petnajstdnevnem poročilu so v štabu cone oce­ njevali, da so sovražnikove enote v defenzivi, izpade iz posto­ jank pa opravljajo zaradi zavarovanja garnizij in ropanja hra­ ne. Na severnih območjih cone je bil sovražnik aktivnejši kot na južnih, kar je bila posledica večje partizanske dejavnosti na severu. Sovražnik se je vse bolj posluževal partizanske tak­ tike bojevanja, in to predvsem tam, kjer so prevladovale mo­ čnejše partizanske enote. Cona je ustanovila vojno oblast 4. operativne cone s štirimi podrejenimi območji: Kozjansko, Kamniško-zasavko, za Zgornjo Savinjsko dolino in Pohorsko območje. Od zaveznikov je cona prejela 30 letalskih pošiljk pomoči. Polovico od tega na Kozjanskem, polovico pa v Zgornji Savinjski dolini. Z orožjem so tako okrepili brigade, odrede in vojna območja. Opozorili so, da jim še vedno pri­ manjkuje streliva mauzer in minometalskih min, obutve in oblačil. Ker so v zadnjem času prejeli precej razstreliva, so se temu ustrezno hitreje in uspešno razvijale inženirsko-tehni- čne in zlasti minerske enote. Še vedno jim je primanjkovalo radijskih postaj. Za operacijski sektor cone so ugotovili, da je velik, da je zaradi oddaljenosti brigad težko izvajati skupne akcije in da pogrešajo Šlandrovo in Zidanškovo brigado, ki sta morali 11. oktobra 1944 na Dolenjsko. Toda povzetek je bil optimisti­ čen: »Pritok novincev je dober. M orala ljudstva in moštva je na višini. Med našimi borci vlada svež in veder duh.«3 3 295 Spopadi v Golavabuki, pridobitev bataljona koroških borcev Z jutraj 16. oktobra se je brigada prem estila od G reha k Pliberšku, G abercu in na Smrečno, vse na obm očju Šmartna. Tu so imeli čez dan vojaške in politične ure. Od tod so izvedli pohod do Stare G lažute nad Šumikom . Zjutraj 17. oktobra so od K lančnikove vile nadaljevali pohod v G olavabuko. Ta po­ hod je bil povezan s spopadom s sovražnikovim i silami in z drugim i težavami. Obveščevalna služba je obvestila, da so prišle iz celjske sm eri večje sovražnikove enote od 1.500 do 2.000 mož, obo­ rožene tudi s topovi in težkim i m inom eti. Zasedle naj bi že položaje od M islinje do Sv. Florjana v Doliču ter ceste in že­ lezniško progo. Ob 11. uri se je nastopajoča sovražnikova ko­ lona spopadla z 2. in s 3. bataljonom . Po krajšem boju se je sovražnik vkopal in ni napredoval. Potem pa je začelo po partizanskih položajih tolči njegovo topništvo. Zato je 2. ba­ taljon krenil na Pungart in zavaroval brigado proti Ribnici ter Slovenj G radcu. N a Pungart so se po 14. uri um aknile še druge brigadne enote in tam večerjale.3 4 Pozneje je na osnovi dnevnih poročil od septem bra 1944 do m aja 1945 in svoje udeležbe operativni oficir brigade Ja­ kob Štefančič na kratko zapisal: »17. oktobra 1944 Golava- buka, 879 ljudi (borcev), borbe do Pungarta.«3 5 Poročnik Jakob M eško, operativni oficir, je v svoj dnev­ nik zapisal za 17. oktober: »N eskončno dolg pohod od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer, po grebenih pohorskih 12 ur. Dež, tr­ pljenje.« N aslednji dan 18. oktobra s e je spom injal prejšnje­ ga težkega dne : »Spali smo tik pred nosom sovražnika. Ko­ m aj pol ure od nas jih je bilo okrog 800. Patrulja Švabov je prišla prejšnji večer 10 m inut do nas. M egla. Prvo puškarje- nje, regljanje strojnic. O poldne topovi. Pokret na višave. Trudni in izm učeni počivam o v kapelici na Pungartu. Mraz, veter. Ob ognjih. Večerja, ki je bila obed, se je nosila v kotlih na vrhove. M egla ves dan in ostra burja. S Stanetom Klepom 296 sva potovala zadnji del poti. Slabost mi je olajšala m am ina južina. Pod Turičnikom pa km et in njegova jabolčnica.«3 6 Štab brigade je zaradi obilice težav in naglega pohoda sa­ mo opozoril, da so se 17. oktobra spopadli z Nemci. Jakob Štefančič in Jakob M eško pa sta nas opozorila, d a je šlo tega dne za več spopadov. To nam še posebej potrjuje izpoved bolničarja 3. čete 2. bataljona Štefana Lorenčiča, ki je med drugim povedal, kako so Nemci ob napadu v G olavabuki presenetili in obkolili večjo skupino borcev. O perativni oficir 1. bataljona poročnik Viktor Sim ončič in desetar Sm rekar se nista m ogla zediniti o smeri preboja. Z eno skupino se je po­ tem m anj uspešno prebijal v gozd in v hrib Simončič, z dru­ go, ki je štela okoli 18 borcev, pa Sm rekar v nasprotno smer. Sm rekar je vse srečno pripeljal v R ibnico na Pohorju. V spo­ padih v G olavabuki naj bi po Lorenčičevi sodbi padlo nekaj borcev, nekaj pa naj bi jih bilo ranjenih. V Ribnici so se iz­ m učeni in sestradani okrepčali. T oda zopet jih je presenetila nem ška hajka. Z m očnim streljanjem po vasi so jih Nemci razbili. Iz raznih enot in iz Bračičeve skupine se jih je potem zbralo pri Šerbineku pri Sv. Lovrencu na Pohorju okoli 15. Tu so jih Nemci v začetku decem bra obkolili. Stražar je, n a­ mesto da bi streljal, zbežal. Obveščevalni oficir Vladim ir Pli­ beršek- M iro iz H oč je ukazal preboj, toda bilo je prepozno. Nemci so zajeli 12 borcev. Nekaj so jih pozneje ustrelili, med njimi 23. m arca 1945 V ladim ira Pliberška-M ira pri Bukovcu pri Zgornji Polskavi. Štefana Lorenčiča so poslali v kazensko taborišče v Šlezijo, ki ga je preživel.3 7 Torej je bil 17. oktober 1944 resnično, kot je zapisal M eško, v znam enju hudih n apo­ rov, viharja, dežja, m raza, izčrpanosti borcev, spopadov z Nemci in tudi žrtev. O žrtvah naslednji nepopolni podatki: padel je K arel M irt, iz okolice Senovega. H udo je bil ranjen na Vrhnjakovem vrhu in je drugi dan um rl dom a v G olavabu­ ki M artin K renker. Ranjeni so bili: Slavko Bobek z Žigarske- ga Vrha pri Blanci, Bernard K atič iz Dobove pri Brežicah, Franjo Planinc z Libne pri Krškem, ranjen pri Rečniku, vsi iz 3. čete 3. bataljona, Ivan C aharijas, dom a pri Sv. Štefanu pri Šm arju pri Jelšah, Janko Iršič s Sladke Gore pri Šmarju pri Jelšah, oba iz 2. čete 3. bataljona, ter Franc Kozjak iz Brez­ na pri Podvelki. Skupaj dva padla in šest ranjenih .3 8 297 D ne 18. oktobra je bila brigada v G olavabuki in Razbor­ ci. Z aradi nastopanja sovražnika proti 1. in 3. bataljonu v G olavabuki so bile vse čete na položajih. Drugi bataljon je okrepil zavarovanje brigadne kom ore na Pungartu, kam or so se po 14. uri um aknili vsi bataljoni. Do spopadov s sovražni­ kom ni prišlo. B rigada je ta dan doživela pom em ben dogo­ dek. Z aradi ukinitve Koroške grupe odredov in Vzhodnoko- roškega odreda je Bračičeva brigada dobila 1. bataljon V zhodnokoroškega odreda, ki je štel 110 oboroženih borcev in starešin. To bistveno okrepitev bom o najnazorneje prika- Drugi z leve Miha Petan-Brico, komandant 3. bataljona Bračičeve brigade, 1944. N a posnetku je štab 2. bataljona Zidanškove brigade maja 1945 v vasi Sobote nad Muto 298 zali s prepisom izvirne preglednice številčnega stanja brigade za 18. oktober 1944: Enota navzočih odsotnih po seznamu štab s prištabjem 85 14 99 1. bataljon 115 97 212 2. bataljon 190 36 226 3. bataljon 188 106 294 4. bat. (1. Koroški bat.) 110 — 110 minerska četa (od 11. 10. 1944, prej vod) 46 3 49 skupaj 734 256 990 Koroški bataljon so v brigadi vodili posebej do 21. okto­ bra 1944, ko so ga razdelili po bataljonih. V 1. bataljon briga­ de je šlo 28, v 2. bataljon 15 in v 3. bataljon 67, skupaj 110 borcev. Del vodilnega koroškega kadra so postavili na na- Olga Verstovšek-Planinc, bolničarka, Ivan Šipek-Vanja, politični komisar 3. bataljona, Marica Lorenčič, kuharica in bolničarka slednja m esta: M iha Petana-Brica, dotedanjega kom andanta 3. bataljona V zhodnokoroškega odreda, za kom andanta 3. bataljona brigade, Ivana Šipka-Vanja, dotedanjega politične­ ga kom isarja 3. bataljona, tudi v brigadi za političnega komi­ sarja 3. bataljona, G racijana Škrka, dotedaj četnega politič­ nega kom isarja, za pom očnika političnega kom isarja 1. bata­ ljona, in Franca Zabela-G ustla, četnega kom isarja, za kom i­ sarja vseh prištabnih enot. Tako je imela Bračičeva brigada s preosnovo 21. oktobra 1944 zopet tri bataljone .3 9 Brigada je 18. oktobra ob 18. uri krenila prek Velike in M ale K ope v sm eri Pameč. Po celonočnem pohodu so se 19. Janez Jaklič-Ivan, Martin Kumer, Pepca Medvešek-Cetinski, Mirko Fišer, jeseni 1944 300 oktobra po osmi uri enote ustavile in se nam estile takole: štab brigade s 3. bataljonom pri M ravljaku, 2. bataljon pri Osirniku in 1. bataljon v Pam ečah. Obveščevalna služba je sporočila, d a se v M islinjski dolini še vedno zadržujejo so­ vražnikove operativne enote z blizu 2.000 možmi. T oda briga­ da ni prišla z njimi v stik. Zvečer po 18. uri je brigada preko­ račila skupaj s štabom 14. divizije pri Sv. Jederti cesto, M isli­ njo in progo ter se ustavila ob 4. uri 20. oktobra na Selah. Ob prehodu čez M islinjsko dolino so minerji uničili okoli 8 m že­ lezniške proge.4 0 Brigada zopet na Koroškem, napad na vlak, obračun s sovražniki in z vrinjenim gestapovcem Po daljšem obdobju je brigada najavila svoj prihod na Koroško z m iniranjem proge pri Sv. Jederti m ed Slovenj G radcem in D ravogradom . N a lahko dostopnih Selah nad Slovenj G radcem se je brigada 20. oktobra s patruljam i, zase­ dam i in stražam i dobro zavarovala. N a vojaških urah sta v 1. bataljonu govorila kom andir M artin K um er in Ivan Kranjc. N a političnih urah p a sta razlagala o O F in o razm erah na frontah politični kom isar Franc Zajiček ter pom očnik politič­ nega kom isarja Ivan Petelin-Srečko. V štabu brigade je imel sestanek z vsemi političnim i funkcionarji čet Leopold Pro- šek-Bajdukov, sekretar ZK M 14. u. divizije.4 1 Borci se še niso odpočili od napornega m arša (s spopadi) čez Pohorje, niso se še segreli od strupenega vetra in m raza in niso se posušili od hladnega dežja, ki jih je nam akal zadnje dni in noči, že je štab ukazal enotam pohod v akcije. Druga četa 2. bataljona je šla 21. oktobra ob 1,30. v zasedo na progo blizu postaje Sv. Jedert. Ob 8. uri je pripeljal iz Slovenj G rad ­ ca osebni vlak, ki ga je ustavil borec, preoblečen v železničar­ ja. Potem je četa brez streljanja jurišala na vlak. K er je skuša­ lo nekaj sovražnikovih vojakov in civilistov zbežati, so borci 301 Drugi bataljon pri Plešivčnikovi domačiji pod Uršljo goro 21. 10. 1944 odprli nanje ogenj. Padlo naj bi 7 vojakov in 2 civilista, ene­ ga naj bi ranili, 11 vojakov pa zajeli in jih pozneje postrelili. Na progi so minirali lokomotivo in uničili tri vagone ter za­ plenili brzostrelko, italijansko puško, 4 pištole, 110 nabojev in 6 ročnih bomb.4 2 Tako je poročal štab brigade. Nekoliko drugače sta o ustreljenih povedala borec Avgust Stupan in aktivistka Tončka Knez, pd. Lesnikova s Sel. Stupan navaja spomine soborca, češ da so s proge pripeljali dve uniformira­ ni uslužbenki gestapa, gestapovca v civilu in še dva esesovska vojaka. Vse so obsodili na smrt, vendar sta jim vojaka zbeža­ la v Slovenj Gradec. Podatki o sovražnikovih žrtvah se torej močno razlikujejo. Najverjetnejše je pričevanje Tončke Knez, ki pravi, da so na Selah blizu njih ustrelili 7 sovražnikov, 2 pa sta ranjena zbežala v Slovenj Gradec. Tu je eden od njiju umrl, drugi pa je opisal Nemcem, kje se je vse navedeno do­ gajalo. Nemci so prihrumeli 23. oktobra po odhodu brigade do Lesnikove domačije in jo požgali. Najemnik partizanski sodelavec Franc Knez, žena Terezija, štiri hčerke in dva sino­ va so pravočasno zbežali k partizanom v Savinjsko dolino, medtem ko je bil starejši sin Franc takrat že pri partizanih, hčerka Tončka pa na terenu med aktivisti. Partizani so rešili pred požarom § glav goveje živine, 4 prašiče in 11 ovc. Ustre­ ljenih 7 sovražnikov so morali kmetje odpeljati v Slovenj Gradec, kjer je bila komemoracija in pokop nekaterih.4 3 Po kritični presoji virov lahko ugotovimo, da je bilo po akciji ustreljenih blizu Lesnikove domačije 7 sovražnikov, osmi je umrl v Slovenj Gradcu, medtem ko je bil deveti, ki je tudi zbežal v Slovenj Gradec, ranjen. Sodimo, da padlih so­ vražnikov pri progi ni bilo in tudi navedba o 11 ujetih ter ustreljenih nemških vojakih ni točna. Menimo, da gre za ad­ ministrativno ali drugačno napako v poročanju štaba briga­ de. V drugo akcijo sta šli dve četi 2. bataljona. Zasedo na ce­ sti med Kotljami in Guštanjem (Ravne n.K.) sta postavili 21. oktobra ob 5. uri zjutraj. Kmalu po 9. uri je iz Guštanja pri­ peljal oklepnik. Zaseda je nanj odprla ogenj, vendar zaradi neustreznega orožja ni bilo uspeha. Za oklepnikom se je po­ mikala večja sovražnikova kolona, ki je krenila s ceste z na­ menom, da bi prišla zasedi za hrbet. Zaseda se je zato umak­ nila in spotoma porušila električni vod visoke napetosti pri železarni Guštanj. Pred prihodom v brigado so bili obvešče­ ni, da jim sledi manjša sovražnikova enota iz Slovenj Gradca. Borci so jo počakali, odprli nanjo ogenj in jo razbili. Tretjo akcijo je izvedel vod 2. čete 3. bataljona, ko je od 5. do 10. ure navidezno napadal sovražnikovo postojanko v Kotljah. Vod je ostro napadel z lahkim pehotnim protitan­ kovskim topičem piat4 4 , s petimi mitraljezi in z drugim orož­ jem, sovražnik pa je močno odgovarjal z minometi, lahkim topom in s pehotnim orožjem. Enote, ki niso šle v akcije, so imele vojaške in politične ure. Med drugimi, ki so jih izvajali, se prvič omenjata novi politični komisar 3. bataljona Ivan Ši- pek-Vanja in novi pomočnik političnega komisarja 1. bataljo­ na Gracijan Škrk, ki sta prišla s Koroškim bataljonom.4 5 Prihod tako močne vojaške enote, kot je bila Bračičeva brigada, saj je štela okoli 800 borcev, je pomenil prijetno pre­ senečenje ne samo za partizanom naklonjene domačine, tem­ več tudi za borce 4. bataljona 3. brigade VDV, ki je takrat de­ loval na tem območju. Anton Ahčin-Darko, komandir čete v bataljonu VDV, je v svoji knjigi Spomini iz štirih brigad zapi­ sal, kako so bili najprej presenečeni, ko so izvedeli, da je pri- 30 2 303 Drugi bataljon pri Plešivčnikovi domačiji pod Uršljo goro 21. 10. 1944 odprli nanje ogenj. Padlo naj bi 7 vojakov in 2 civilista, ene­ ga naj bi ranili, 11 vojakov pa zajeli in jih pozneje postrelili. Na progi so minirali lokomotivo in uničili tri vagone ter za­ plenili brzostrelko, italijansko puško, 4 pištole, 110 nabojev in 6 ročnih bomb.4 2 Tako je poročal štab brigade. Nekoliko drugače sta o ustreljenih povedala borec Avgust Stupan in aktivistka Tončka Knez, pd. Lesnikova s Sel. Stupan navaja spomine soborca, češ da so s proge pripeljali dve uniformira­ ni uslužbenki gestapa, gestapovca v civilu in še dva esesovska vojaka. Vse so obsodili na smrt, vendar sta jim vojaka zbeža­ la v Slovenj Gradec. Podatki o sovražnikovih žrtvah se torej močno razlikujejo. Najverjetnejše je pričevanje Tončke Knez, ki pravi, da so na Selah blizu njih ustrelili 7 sovražnikov, 2 pa sta ranjena zbežala v Slovenj Gradec. Tu je eden od njiju umrl, drugi pa je opisal Nemcem, kje se je vse navedeno do­ gajalo. Nemci so prihrumeli 23. oktobra po odhodu brigade do Lesnikove domačije in jo požgali. Najemnik partizanski sodelavec Franc Knez, žena Terezija, štiri hčerke in dva sino­ va so pravočasno zbežali k partizanom v Savinjsko dolino, medtem ko je bil starejši sin Franc takrat že pri partizanih, hčerka Tončka pa na terenu med aktivisti. Partizani so rešili pred požarom § glav goveje živine, 4 prašiče in 11 ovc. Ustre­ ljenih 7 sovražnikov so morali kmetje odpeljati v Slovenj Gradec, kjer je bila komemoracija in pokop nekaterih.4 3 Po kritični presoji virov lahko ugotovimo, da je bilo po akciji ustreljenih blizu Lesnikove domačije 7 sovražnikov, osmi je umrl v Slovenj Gradcu, medtem ko je bil deveti, ki je tudi zbežal v Slovenj Gradec, ranjen. Sodimo, da padlih so­ vražnikov pri progi ni bilo in tudi navedba o 11 ujetih ter ustreljenih nemških vojakih ni točna. Menimo, da gre za ad­ ministrativno ali drugačno napako v poročanju štaba briga­ de. V drugo akcijo sta šli dve četi 2. bataljona. Zasedo na ce­ sti med Kotljami in Guštanjem (Ravne n.K.) sta postavili 21. oktobra ob 5. uri zjutraj. Kmalu po 9. uri je iz Guštanja pri­ peljal oklepnik. Zaseda je nanj odprla ogenj, vendar zaradi neustreznega orožja ni bilo uspeha. Za oklepnikom se je po­ mikala večja sovražnikova kolona, ki je krenila s ceste z na­ menom, da bi prišla zasedi za hrbet. Zaseda se je zato umak­ nila in spotoma porušila električni vod visoke napetosti pri železarni Guštanj. Pred prihodom v brigado so bili obvešče­ ni, da jim sledi manjša sovražnikova enota iz Slovenj Gradca. Borci so jo počakali, odprli nanjo ogenj in jo razbili. Tretjo akcijo je izvedel vod 2. čete 3. bataljona, ko je od 5. do 10. ure navidezno napadal sovražnikovo postojanko v Kotljah. Vod je ostro napadel z lahkim pehotnim protitan­ kovskim topičem piat4 4 , s petimi mitraljezi in z drugim orož­ jem, sovražnik pa je močno odgovarjal z minometi, lahkim topom in s pehotnim orožjem. Enote, ki niso šle v akcije, so imele vojaške in politične ure. Med drugimi, ki so jih izvajali, se prvič omenjata novi politični komisar 3. bataljona Ivan Ši- pek-Vanja in novi pomočnik političnega komisarja 1. bataljo­ na Gracijan Škrk, ki sta prišla s Koroškim bataljonom.4 5 Prihod tako močne vojaške enote, kot je bila Bračičeva brigada, saj je štela okoli 800 borcev, je pomenil prijetno pre­ senečenje ne samo za partizanom naklonjene domačine, tem­ več tudi za borce 4. bataljona 3. brigade VDV, ki je takrat de­ loval na tem območju. Anton Ahčin-Darko, komandir čete v bataljonu VDV, je v svoji knjigi Spomini iz štirih brigad zapi­ sal, kako so bili najprej presenečeni, ko so izvedeli, da je pri- 30 2 303 šla Bračičeva brigada na Sele, naslednji dan pa jih je »kar dvignilo kvišku.« Kar verjeti niso mogli, ali slišijo prav ali ne. »Najprej so zadoneli bobni, potem pa so se oglasile še tro­ bente in klarineti. Ostrmeli smo in se spraševali, kaj neki to pomeni. Vojaška godba je urezala partizansko koračnico. Po­ tem drugo in tretjo. Šele čez čas smo dognali, da ima brigada svojo lastno vojaško godbo. Ne morem opisati, kako topli občutki so nas prevzeli. Vse dotlej nismo slišali godbe na pi­ hala, ki bi tako ubrano igrala partizanske koračnice.« Glas instrumentov se je slišal daleč naokoli po koroških kmetijah. Ljudje so povsod pripovedovali o močni brigadi, ki ima po­ leg orožja tudi godbo, je razmišljal Ahčin. Poudaril je še, ka­ ko naglo in pozitivno so odjeknile akcije brigade na Koro­ škem.4 6 Do tretjega presenečenja za 4. bataljon VDV in tudi za Bračičevo brigado je prišlo, ko je bila brigada 21. oktobra popoldne na pohodu mimo Knezove Tončke, kot so med voj­ no pravili Lesnikovi domačiji. V koloni je borec bataljona VDV začuden prepoznal gestapovca, Slovenca, sedaj politič­ nega delegata, ki ga je pred odhodom med partizane videl med gestapovci v Slovenj Gradcu. Štab bataljona VDV ga je ukazal privesti v hišo. Ko ga je obveščevalec Džon začel spra­ ševati, se je osumljenec obnašal dokaj nevedno. Ker niso od njega nič izvedeli, so ga zaprli v sobo. Zvečer so šli proti Kot­ ljam in vzeli gestapovca s seboj. Ustavili so se na manjši kme­ tiji na zahodni strani Uršlje gore. Tu so z zasliševanjem nada­ ljevali drugi večer. Gestapovski vrinjenec se je »omehčal« in priznal, da so ga gestapovci poslali med partizane, da bi si med njimi pridobil zaupanje ter da bi zastrupil štab brigade in naredil po možnosti partizanom še kakšno večjo škodo. Pri njem naj bi našli tudi skrit strup. Sledila je smrtna obsodba z ustrelitvijo v gozdu pod Uršljo goro.4 7 S Koroškega je morala brigada 21. oktobra na nagli in na­ porni pohod proti Mozirju. Najprej seje ustavila in prenočila pod Sv. Vidom nad Zavodnjami, naslednji d a n -22. oktobra ob 20. uri pa je prišla v zaselek Krnice nad Mozirjem in na Brezje, kjer so enote prespale.4 8 Ko je prišla brigada 22. oktobra v Savinjsko dolino, sta se ji v naslednjih dneh priključili dve njeni skupini, ki se nista uspeli prebiti z brigado 29. septembra v spopadu z Nemci čez 304 progo pri Grobelnem. Komandir Janez Jaklič pojasnjuje, ka­ ko je bil s svojo enoto 2. četo 1. bataljona na pohodu brigade v zaščitnici. K o so imeli pri progi štiri ranjence, mu je bilo ukazano, naj jih spravi z enoto nazaj na Kozjansko v bolniš­ nico. To mu je uspelo. Potem pa se je priključil bataljonu Kozjanskega odreda, ki je šel na Pohorje. Tu je padel s svojo enoto v sovražnikovo ofenzivno akcijo in šel v kritičnih raz­ merah v izvidnico. Medtem se je politični komisar z borci umaknil, Jaklič pa je prišel do brigade v Savinjsko dolino tri dni pred njimi. Na območju oplotniškega Pohorja se je njiho­ va enota spopadla z Nemci. Tako tudi Jaklič, ko je šel v iz­ vidnico. Ko se je Jaklič z enoto razšel, naj bi enota štela okoli 60 borcev, vendar se jih je pozneje več razbežalo, nekaj jih je padlo, bilo ranjenih in ujetih.4 9 Marjan Prestor in Jaka Žvan se spominjata, da se je v Kokarjah okoli 25. oktobra zbralo približno 15 borcev.5 0 Iz pričevanja Srečka Potočnika-Sinka pa povzemamo na­ slednje: Ko se je vračal iz bolnišnice R-10 od Jurkloštra, se je 19. oktobra priključil na Sladki Gori pri Šmarju pri Jelšah skupini 105 borcev Bračičeve brigade, ki jo je vodil poročnik Boris Bitenc-Bojan. To je bila druga skupina, ki ni šla čez progo 29. septembra pri Grobelnem in se je pozneje pridruži­ la 1. bataljonu Šercerjeve brigade. Enako kot Jakličeva skupi­ na je padla v nemško ofenzivo tudi Bojanova. Prvi hud spo­ pad je bil (21. oktobra 1944 op. M.F.) pri Prihovi, drugi še hujši pa pri Sv. Joštu, oboje pri Slovenski Bistrici. Sovražnik je skupino hudo prizadel. Nekaj borcev je padlo, nekaj je bi­ lo ranjenih in zajetih, nekaj pa se jih je razbežalo. Brigadi se jih je v Rečici ob Savinji priključilo samo 45. Zaradi tako majhnega števila povratnikov je komandant brigade Milenko Knežević nad odgovornimi hudo vzrojil.5 1 O hudih bojih 1. bataljona Šercerjeve brigade in bataljo­ na Kozjanskega odreda 21. oktobra pri Sv. Kunigundi je po­ ročal štab 4. operativne cone. Polkovnik Treeck pa omenja boje proti 1. bataljonu Šercerjeve brigade, proti bataljonu Kozjanskega odreda in proti »ostankom« Bračičeve brigade na Zreškem Pohorju.5 2 Oba navedena vira nam dopolnjujeta pričevanji Janeza Jakliča in Srečka Potočnika-Sinka. 20 Bračičeva brigada 305 Boji za obrambo osvobojene Zgornje Savinjske in Zadrečke doline Po odhodu operativne skupine, ki sta jo sestavljali Šlan­ drova in Z idanškova brigada, 11. oktobra 1944 v sestavo 7. korpusa na D olenjsko je sovražnik ugotovil, da je udarna m oč enot 4. oprativne cone bistveno zm anjšana. H krati so se povečale naloge 14. divizije, ki je štela konec septem bra 2.399 borcev. N jene brigade so sedaj m orale, kolikor je bilo mogo­ če, pokrivati najpom em bnejša kom unikacijska in druga stra­ teško pom em bna obm očja cone. To pa je bilo preveč ozirom a nem ogoče. Poleg tega m oram o poudariti, da je bil polkovnik Treeck, poveljnik polka gorskih lovcev in bojne skupine »Treeck«, stalno v hajkah za brigadam i 14. divizije, da bi jih uničil. Tako je sredi oktobra ukazal svojim enotam , da m ora­ jo najprej na obm očju G raške gore in R azborja uničiti Tom­ šičevo in nato na Pohorju Šercerjevo in Bračičevo brigado. D ne 16. oktobra so trije bataljoni njegovega polka in druge enote zasedle črto Šoštanj—S korno—Sv. F lorjan—Bele Vode ter zaprle prehode proti Pohorju in Paškem u K ozjaku, nato pa krenile proti Tomšičevi brigadi. T oda ta se jim je pravoča­ sno um aknila v Zgornjo Savinjsko dolino. N ato je začel Tre­ eck 18. oktobra ofenzivo na Pohorje. T oda Bračičeva brigada se m u je um aknila na Sele nad Slovenj G radcem . Z enotam i je potem Treeck vdrl v Ribnico in Sv. Lovrenc na Pohorju ter se 21. oktobra pri Sv. K unigundi nad Zrečam i spopadel s 1. bataljonom Šercerjeve brigade in z bataljonom borcev Koz­ janskega odreda ter z »ostanki« Bračičeve brigade. Šercerje­ va brigada se je spopadala z enotam i Treeckove bojne skupi­ ne do 25. oktobra, nato pa je krenila v Zgornjo Savinjsko do­ lino. Sovražnik je zaradi odsotnosti Šlandrove in Zidanškove brigade občutil zvečano številčno in tehnično m oč svojih sil ter priložnost za vdor na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinj­ ske doline. Z ofenzivo, ki jo je začel naglo pripravljati, je na­ m eraval prizadeti partizanske operativne in zaledne enote ter bistveno razbiti osvobodilno gibanje na osvobojenem ozem­ lju 4. operativne cone. Za nekaj časa bo preprečil partizanske n apade na prom etnice in na postojanke; partizanska m obili­ 306 zacija bo opešala. Glavni ofenzivni udarec je načrtoval s kam niške strani prek Črnivca, hkrati pa bi udaril z desnim krakom od V ranskega prek Črete, Slap in Lipe, z levim kra­ kom pa od Železne K aple in Črne na Koroškem skozi Solča­ vo v osrčje Zgornje Savinjske doline. Dva dni pred začetkom glavnega udarca čez Črnivec se je sovražnik spopadal z m anj­ šimi enotam i Tomšičeve brigade na odseku Šoštanj — Šm art­ no ob Paki — M ozirje. S temi akcijam i je želel vezati partizan­ ske sile na vzhodni del osvobojenega ozemlja in z glavnimi močmi vdreti skozi G ornji G rad v Savinjsko dolino. Nekaj dni pred ofenzivo je sovražnik okrepil postojanke v dolini K am niške Bistrice, verjetno z deli šolskega polka Brandenburg, 184. polka deželnih strelcev in pripadnikov go­ renjskega dom obranstva. Z ofenzivo je začel 21. oktobra zju­ traj. S kam niške strani je nastopalo v intervalih proti Tom ši­ čevi brigadi okoli 2.000 mož, podprtih s topništvom , s težkimi m inom eti, z m etalcem a megle in s tanki. H udi boji so bili na obm očjih Č rnivca, Kališ, Poljane, Plešivca. Do večera je Tomšičeva brigada izvedla sedem jurišev. Tretji bataljon Tomšičeve brigade je zgodaj zjutraj odbil sovražnikovo enoto 350 mož pri Slapeh in Lipi. D ne 22. oktobra so se nadaljevali boji Tomšičeve brigade na položajih pod G rebenom , pod Po­ ljanam i in pod Kališami. Popoldne jo je okrepilo 50 slušate­ ljev podoficirske šole 4. operativne cone. Toda zaradi hudega sovražnikovega pritiska in njegovih okrepitev so se m orali zvečer um akniti proti severovzhodu. D a bi razbrem enil pri­ tisk na Tomšičevo brigado, je Kam niško-zasavski odred n a­ padel Šm artno v Tuhinjski dolini in Kam nik, to d a sovražnik na to akcijo ni odgovoril. Sovražnik je 23. oktobra prodrl čez Črnivec v Novo Štifto, bojni patrulji Tomšičeve brigade pa sta ga brez večjega uspeha napadli m ed Črnivcem in Črnev- škom. Z Vranskega je prišla prek Č rete na Tolsti vrh enota 800 mož, s katero se je ves dan bojeval 3. bataljon Tomšičeve brigade. Proti večeru se je m oral um akniti proti M enini pla­ nini. S skupino 250 mož so Nemci prodrli do Šm artna ob Dreti. Kam niško-zasavski odred je še naprej napadal Šm art­ no v Tuhinju, z delom enot pa je brez uspeha skušal prodreti pod G ozd in ovirati sovražnika v boju proti Tomšičevi briga­ di. Iz tega pregleda je razvidno, d a je štab 4. operativne cone, 2 0 * 307 Nastop brigadne godbe na pihala v Kokarjah oktobra 1944 308 ki je vodil proti sovražniku operacije, uspel vključiti prve tri dni ofenzive v boje in zavarovanja Tomšičevo brigado, podo­ ficirsko šolo, Kamniško-zasavski odred, 3. bataljon 3. briga­ de VDV, skupno okoli 1.100, iz zalednih enot približno 120, skupaj okoli 1.220 borcev. Sovražnik je bil v očitni številčni in tehnični premoči, saj so njegove enote štele po oceni štaba cone do 23. oktobra približno 3.300 mož.5 3 Do bistvenega preobrata v korist conskih enot je prišlo v operacijah z vključitvijo Bračičeve brigade, ki je štela 23. ok­ tobra 727 navzočih borcev. V spopadih s sovražniki in na za­ varovanjih je pri Solčavi sodelovalo tudi nekaj skupin koro­ ških partizanov, ki so štele prek 50 borcev. Povedati želimo, d a je bil že nagli pohod Bračičeve brigade popoldne 21. okto­ bra s Sel nad Slovenj Gradcem in s prihodom 23. oktobra ob 17. uri v Gornji Grad pravi podvig. Povelje za pospešeni po­ hod je brigada prejela od štaba cone in divizije v Zavodnjah. Ob prihodu na območje Mozirja in Rečice ob Savinji so si enote pomagale tudi s kmečkimi vpregami, ki so jim bile v več vaseh na voljo. Domačini so nosili borcem košare s hrano in pijačo kar na cesto k vozovom, saj so sklepali, da gre za pomembno nalogo brigade, da bi obranila osvobojeno ozem- lje in njene ljudi. Bili so priče že nekajdnevnih bojev in njiho­ va zaskrbljenost, kaj bo, če ne bodo partizani pregnali N em ­ cev je bila očitna. Kjub vsej resnosti razm erje tudi godba pri­ spevala na pohodu skozi vasi k razbijanju m učnih slutenj, ki so se zgrnile nad Zgornjo Savinjsko, Zadrečko in Logarsko dolino. Jakob M eško je zapisal: »Ljudje so na pragih stali, nekateri so jokali, ko je šla godba mimo. Trudne m nožice partizanov so delale pretresljiv vtis. Ljudje so nam dali jab o l­ ka in hruškovec. V Ljubno smo šli po puške in m unicijo.5 4 N a poti od Brezja pri M ozirju v G ornji G rad je štab bri­ gade prejel 23. oktobra od štaba 14. divizije pisno povelje, da m ora poslati 1. bataljon na položaje Luče — Solčava, 2. b ata­ ljon nad G ornji G rad, s 3. bataljonom pa naj se razm esti s štabom v G ornjem G radu. Prvi bataljon se je ločil od brigade v R adm irju in prispel v Luče ob 19. uri. N am estnik kom an­ danta brigade Viktor Cvelbar-Stane, k ije bil z bataljonom , je izvedel, da so N em ci, ki so prodrli od Železne K aple in Črne na Koroškem , v Solčavi in na položajih nad njo, partizanska kom anda m esta Solčave pa pri Belšaku m ed Solčavo in Luča­ mi. Po nalogu nam estnika kom andanta 14. divizije Vinka Si- m ončiča-G ašperja, naj napadejo Nem ce v Solčavi, je šla ob 20. uri ena četa 1. bataljona do Belšaka, dva in pol kilom etra pred Solčavo, in tam postavila zasedo. Po prihodu brigade v G ornji G rad je kom andant cone Jo ­ že B orštnar ukazal 2. bataljonu, naj krene do vasi Poljane pri Č rnivcu in napade sovražnika. B ataljon je krenil ob 17. uri in prišel skozi gozd po levi strani na Poljane 24. oktobra ob 2. uri ter ugotovil, da so se Nemci um aknili v neznano sm er.5 5 Drugi bataljon je m edtem opazil, da m u je na pohodu na Po­ ljane zbežal civilni vodnik. V deževni noči je bataljon še ne­ kaj časa taval po gozdu, potem pa za nekaj ur zaspal. Zjutraj so bili borci zopet na nogah in brž ugotovili, da so nad Novo Štifto. V tem kraju in okolici pa je bilo veliko Nemcev. Z b a­ taljonom sta bila kom andant in politični kom isar Knežević in D olničar. O dločitev je bila hitra. Takoj v napad! Čete so se ustrezno razporedile, začele na presenečene Nemce m očno streljati in zdrvele na juriš v Tirosek ter proti središču Nove Štifte. Sovražnik se je z delom enot branil, z drugim delom pa je nadaljeval s požiganjem hiš in gospodarskih poslopij, kar 309 je počel že po vdoru. Med prvimi se je prebil do svojega do­ ma v Tiroseku Jože Savinšek, kurir kom andanta Kneževića. Presrečen je našel svojo mater Ivano, ki je pravkar pogasila v hiši ogenj. Nemci so jo hoteli odgnati, v zadnjem trenutku pa se jim je skrila in med streljanjem že gasila dom.5 6 Partizanski juriš je bil silovit in nezadržen. V prvi četi sta ga sprožila po­ gumna kom andir in politični komisar Rudolf Babnik- Boris ter Karel Cepuš-Miha, žal pa so v njem omahnili borec Maks Pernat, komisar Cepuš in hrabri mitraljezec (ime ni znano). Pregon roparjev in požigalcev so nadaljevali mitraljezec Fe­ liks Frešer in drugi.5 7 Ciril loger, mitraljezec 2. čete, se spominja: »Milenko je postavil ob potok pod cerkvijo v Novi Štifti deset mitraljez­ cev. Na njegovo povelje, ko je sprožil iz svoje brzostrelke ra­ fal, smo sprožili tudi mitraljezci in se kmalu zatem pognali na juriš na sovražnike. Potem smo jih gonili do Črnivca in če­ zenj. Na umiku so Nemci od Nove Štifte proti Črnivcu po­ žgali več gospodarskih poslopij in domačij.«5 8 Po prihodu na območje Črnivca je dr. Herbert Zaveršnik takoj odredil neko hišo za brigadno ambulanto. Nemci so partizane opazili ter začeli hišo obmetavati z južnega pobočja z metalcem megle. Ko so jo zadeli, jo je tako močno streslo, da se je v njej podrla peč, na kateri je sedel dr. Zaveršnik. Ambulanto so takoj premestili.5 9 Boji 2. bataljona, s katerim je bila tudi skupina borcev iz 1. bataljona s komandirjem Perom Čulibrkom, Francem Frankom, M arjanom Prestorjem in z drugimi, so trajali z umikajočim se sovražnikom, ki se je branil, od dopoldanskih ur do 17. ure do Kališ. Drugi bataljon se je tu utrdil, in ko je dobil kmalu zatem povelje, se je umaknil v Gornji Grad. Štab brigade je ocenil, da je največji uspeh dosegel 2. ba­ taljon, »ki je kjub močnemu topniškemu in minometnemu ognju zdržal na položajih in potem gonil sovražnika«, ter poudaril, da niso mogli »vsled pom anjkanja zveze s Tomšiče­ vo brigado udariti po sovražniku pri gonjenju od Nove Štifte z vso močjo«. Štab cone je bil pri oceni ostrejši. Štabu Tomši­ čeve brigade je očital, da ni vzdrževal z bataljoni potrebne zveze in ni izkoristil sovražnikovega paničnega bega, ko ga je od Nove Štifte gonil 2. bataljon Bračičeve brigade. Ugotovil 310 Bračičeva brigada v bojih za obrambo Zgornje Savinjske in Zadrečke doline 24. 10. 1944 (po partizanski skici) je, da bi Tom šičeva brigada m orala zapreti sovražniku na Čr­ nivcu odstopnico, nakar bi m orala z bataljonom Bračičeve brigade uničiti sovražnika in zapleniti vso njegovo m otoriza­ cijo. Drugi bataljon je zaplenil m otorno kolo s prikolico, razno vojaško oprem o, ki jo je sovražnik na begu odm etaval, uničil dva tanka, poškodoval tri avtom obile ter zasegel tri vozove prašičev in šest glav goveje živine, kar so Nemci naropali pri km etih .6 0 Tudi na obm očju Solčave so bile razm ere zaskrbljujoče. Nem ške enote so ropale po Logarski dolini vse do Solčave in proti Črni na Koroškem . Ljudje so bežali pred njimi v hribe in proti Lučam. Skupina koroških borcev in zaščita oblastne­ ga kom iteja za K oroško, skupaj nekaj desetin borcev, je iz za­ sed napadala sovražnikove m anjše enote in jih pri napredo­ vanju od Železne K aple in od drugod do 23. oktobra nekoli­ ko zadrževala, vendar brez večjega uspeha. Sovražnik je po­ tem skušal iz smeri Slem ena in R aduhe priti pri Solčavi za hrbet še m anjšim skupinam K oroškega odreda. Z aradi so­ vražnikove prem oči so se skupine koroških borcev po več spopadih um aknile m ed Solčavo in Belšakom do Suhadolni- Nemška enota je oropala in požgala Solčavo 24. 10. 1944 ka. Štab K oroškega odreda je bil s kom andantom Ivanom Ri- bičem -Stojanom (brez političnega kom isarja) pri Belšaku. Z a­ radi prem ajhne aktivnosti K oroškega odreda v sovražnikovi ofenzivi so po ofenzivi razrešili kom andanta Ivana R ibiča.6 1 Ob 3. uri 24. oktobra sta krenili do Belšaka še drugi dve četi 1. bataljona brigade. V dopoldanskih urah se je bataljon pripravljal za napad na Solčavo z dveh strani. Ko je ob 13. uri prišla ena četa do Tolstovršnika blizu Solčave, je ugotovi­ la, da so se Nemci um aknili na Javorje, k Bukovniku, O sojni­ ku, Robniku in Prodniku. Teh višjih položajev ni bilo m ogo­ če napasti, zato so jih sam o blokirali. Po cesti je hkrati prodi­ ral vod borcev 1. bataljona in je padel pri Brezniku (malo pred Solčavo) v zasedo. Z Nem ci se je spopadel, to d a zaradi njihove prem oči se je brez izgub um aknil, m edtem ko je imel sovražnik dva m rtva in enega ranjenca. Ob 17. uri je okreplje­ ni vod krenil v napad na postojanko v Solčavi. Ob 18. uri je v spopadu na dostopu v Solčavo razbil skupino 20 nem ških vo­ jakov. Ob um iku je sovražnik požgal Solčavo in več dom ačij v Logarski dolini.6 2 P odoba požgane Solčave in Logarske doline je bila gro­ zljiva. A nton Ikovic je napisal, da so Nemci v Solčavi in v Logarski dolini požgali več kot 220 stanovanjskih hiš in go­ spodarskih poslopij ter odgnali več kot 100 Solčavanov zara­ di njihovega delovanja v osvobodilnem boju v nacistična ta­ borišča.6 3 O dstopnico si je sovražnik zavaroval z enoto pri Osojniku in pri Sv. D uhu nad Solčavo. Čez noč ni bilo bojev. Zjutraj 25. oktobra je štab 1. bataljona poslal 3. četo, s katero sta bila tudi nam estnik kom andirja Štefan Ipavec in nam estnik ko­ m andanta bataljona Karel M aček, da bi pregnala Nemce v Logarsko dolino, en vod pa naj bi zasledoval sovražnika kot leva pobočnica čez Kneza in Knezovo planino. Tretja četa se je prem ikala m imo goreče Klem enškove dom ačije in je od C ovnika opazila nem ško kolono, ji sledila ter jo pri počitku ob 17. uri nad Belo napadla. Nemcev je bilo okoli 200, s se­ boj so gonili precej dom ačinov in naropano živino. Ob ostrem in nepričakovanem napadu je nastala m ed preseneče­ nim i sovražniki velika panika, ki jo je za pobeg izkoristilo več aretirancev. Nemci so se km alu znašli, zasedli rob gozda ter 312 313 je, da bi Tom šičeva brigada m orala zapreti sovražniku na Čr­ nivcu odstopnico, nakar bi m orala z bataljonom Bračičeve brigade uničiti sovražnika in zapleniti vso njegovo m otoriza­ cijo. Drugi bataljon je zaplenil m otorno kolo s prikolico, razno vojaško oprem o, ki jo je sovražnik na begu odm etaval, uničil dva tanka, poškodoval tri avtom obile ter zasegel tri vozove prašičev in šest glav goveje živine, kar so Nemci naropali pri km etih .6 0 Tudi na obm očju Solčave so bile razm ere zaskrbljujoče. Nem ške enote so ropale po Logarski dolini vse do Solčave in proti Črni na Koroškem . Ljudje so bežali pred njimi v hribe in proti Lučam. Skupina koroških borcev in zaščita oblastne­ ga kom iteja za K oroško, skupaj nekaj desetin borcev, je iz za­ sed napadala sovražnikove m anjše enote in jih pri napredo­ vanju od Železne K aple in od drugod do 23. oktobra nekoli­ ko zadrževala, vendar brez večjega uspeha. Sovražnik je po­ tem skušal iz smeri Slem ena in R aduhe priti pri Solčavi za hrbet še m anjšim skupinam K oroškega odreda. Z aradi so­ vražnikove prem oči so se skupine koroških borcev po več spopadih um aknile m ed Solčavo in Belšakom do Suhadolni- Nemška enota je oropala in požgala Solčavo 24. 10. 1944 ka. Štab K oroškega odreda je bil s kom andantom Ivanom Ri- bičem -Stojanom (brez političnega kom isarja) pri Belšaku. Z a­ radi prem ajhne aktivnosti K oroškega odreda v sovražnikovi ofenzivi so po ofenzivi razrešili kom andanta Ivana R ibiča.6 1 Ob 3. uri 24. oktobra sta krenili do Belšaka še drugi dve četi 1. bataljona brigade. V dopoldanskih urah se je bataljon pripravljal za napad na Solčavo z dveh strani. Ko je ob 13. uri prišla ena četa do Tolstovršnika blizu Solčave, je ugotovi­ la, da so se Nemci um aknili na Javorje, k Bukovniku, O sojni­ ku, Robniku in Prodniku. Teh višjih položajev ni bilo m ogo­ če napasti, zato so jih sam o blokirali. Po cesti je hkrati prodi­ ral vod borcev 1. bataljona in je padel pri Brezniku (malo pred Solčavo) v zasedo. Z Nem ci se je spopadel, to d a zaradi njihove prem oči se je brez izgub um aknil, m edtem ko je imel sovražnik dva m rtva in enega ranjenca. Ob 17. uri je okreplje­ ni vod krenil v napad na postojanko v Solčavi. Ob 18. uri je v spopadu na dostopu v Solčavo razbil skupino 20 nem ških vo­ jakov. Ob um iku je sovražnik požgal Solčavo in več dom ačij v Logarski dolini.6 2 P odoba požgane Solčave in Logarske doline je bila gro­ zljiva. A nton Ikovic je napisal, da so Nemci v Solčavi in v Logarski dolini požgali več kot 220 stanovanjskih hiš in go­ spodarskih poslopij ter odgnali več kot 100 Solčavanov zara­ di njihovega delovanja v osvobodilnem boju v nacistična ta­ borišča.6 3 O dstopnico si je sovražnik zavaroval z enoto pri Osojniku in pri Sv. D uhu nad Solčavo. Čez noč ni bilo bojev. Zjutraj 25. oktobra je štab 1. bataljona poslal 3. četo, s katero sta bila tudi nam estnik kom andirja Štefan Ipavec in nam estnik ko­ m andanta bataljona Karel M aček, da bi pregnala Nemce v Logarsko dolino, en vod pa naj bi zasledoval sovražnika kot leva pobočnica čez Kneza in Knezovo planino. Tretja četa se je prem ikala m imo goreče Klem enškove dom ačije in je od C ovnika opazila nem ško kolono, ji sledila ter jo pri počitku ob 17. uri nad Belo napadla. Nemcev je bilo okoli 200, s se­ boj so gonili precej dom ačinov in naropano živino. Ob ostrem in nepričakovanem napadu je nastala m ed preseneče­ nim i sovražniki velika panika, ki jo je za pobeg izkoristilo več aretirancev. Nemci so se km alu znašli, zasedli rob gozda ter 312 313 ostro odgovorili z m itraljezi in m inom eti. Spopad, v katerem je imel sovražnik precejšnje izgube, je trajal približno 15 mi­ nut. Za daljši boj ali juriš se četa ni m ogla odločiti, saj je bila za njenim hrbtom na obm očju Sv. D uha še sovražnikova eno­ ta. Z ato se je postopom a brez izgub um aknila k Belšaku pri Solčavi, kam or je prišla ob 24. uri. N em ška enota pa se je um aknila v Železno K aplo .6 4 Iz vojaško varnostnih razlogov je inženirsko-tehnična četa brigade položila na cesto Solča­ v a —Č rna na K oroškem protitankovske m ine in prekopala cesto na več m estih .6 5 Z aradi slabe obram be in požiga Logarske doline ter Sol­ čave je štab 4. operativne cone izrekel ostro kritiko zalednim enotam , posebej pa je obsodil Koroški odred, »ki ni ničesar storil, da bi sovražnika izgnal iz Logarske doline in Solča­ ve.«6 6 Spom nim o naj, d a je bila 29. septem bra 1944 ukinjena K oroška grupa odredov preosnovana v Koroški odred, da so razdelili borce V zhodnokoroškega odreda pretežno v 14. divi­ zijo in so ob preureditvi del m oštva poslali čez D ravo na ob­ m očje zam ejske K oroške.6 7 K ritika štaba cone je bila v ne­ kem pogledu utem eljena. Res p a je, da so bili v Koroškem odredu preslabo organizirani in za učinkovito obram bo pre­ šibki. Razm ere so se s prihodom 1. bataljona Bračičeve briga­ de zvečer 23. oktobra in naslednji dan bistveno sprem enile, saj je ta enota štela blizu 200 mož, bila je borbena, izkušena in čvrsto organizirana. Zanim iv je prispevek vojnega dopisnika M irka Lukm ana, ki je takole poročal: »Solčava in Logarska dolina sta postali žrtvi krutosti švabske policije. Uničeno in požgano je vse pre­ m oženje in živež m iroljubnega prebivalstva. Sovražnik nas ne m ore uničiti, zato se pa m aščuje nad prebivalstvom .« Luk­ m an nadalje piše, kako so se partizanske zasede in patrulje neuspešno upirale prodirajočim prem očnim nem škim eno­ tam , ki so prihajale od Črne, Železne K aple in Bele. N asled­ nji dan so jih enote koroških partizanov zopet skušale zausta­ viti pred Solčavo, toda bile so prešibke. Ko so nem ške enote vdrle v Solčavo, so začele pretepati in ropati. Prebivalci so m orali nanesti v svoje dom ove slam o za načrtovani požig. Ob vesti, da se približujejo partizanske enote, je zajela Nemce panika, začeli so požigati in panično zapuščati Solčavo. Pred 314 Boji 1. bataljona Bračičeve brigade pri Solčavi in Železni Kapli 24. in 25. 10. 1944 (po partizanski skici) 315 seboj so gonili več prebivalcev in okoli 50 glav živine. Za um ikajočim i se zločinci je ostajalo vse zavito v dim u in ognju. M arija Prodnikova je na pogorišču Solčave tožila, ka­ ko jo je pretepal nemški policist, ker mu je iztrgala 11-letno vnučko, ki jo je hotel odgnati. Ob pogledu na borce Bračiče­ ve brigade je pogum no dejala: »A sedaj so tu naši fantje, oni bodo tem gnusobam že pokazali, da jih bo m inilo.«6 8 Zločinsko se je sovražnik znesel tudi nad prebivalci ob­ m očja od Bočne do Šm artna ob Dreti. Kot smo že om enili, je sovražnik prebil položaje 3. bataljona Tomšičeve brigade in se zvečer 23. oktobra utrdil s približno 250 možmi na ustrez­ nih položajih pri Šm artnem ob Dreti. Zjutraj 24. oktobra je sovražnik vdrl v vasi Šm artno ob Dreti, Volog, Delce in v Bo­ čno, vse izropal in jih okoli 10. ure zažgal. N ad sovražnika je 3. bataljon Bračičeve brigade v Bočno poslal vod borcev, ki se je m oral zaradi sovražnikove prem oči in m očnega ognja um akniti. V napad so potem poslali iz 3. bataljona Bračičeve brigade še eno četo. M edtem so se Nemci um aknili čez Lipo proti Vranskem u. Borcem se je nudil pretresljiv prizor ljud­ ske groze. Partizanske vasi so gorele. O bupani ljudje so reše­ vali živino, kolikor je je še ostalo, in gasili goreče domove. Borci so jim priskočili na pom oč, toda kaj, ko je ta pom oč prišla prepozno .6 9 V Bočni so minerji iz varnostnih razlogov razrušili most. Popoldne so nad G ornjim G radom krožila tri sovražnikova letala in odvrgla nekaj bom b, ki pa niso pov­ zročile škode.7 0 Ob spom inu na požigalski in roparski napad nemških enot v Zadrečki dolini in drugod, je bolničarka 3. bataljona Olga Verstovšek-Planinc zapisala: »K ako nepopisno hudo je bilo gledati, ko sm o prišli s Pohorja v Savinjsko dolino pre­ pozno, ko so gorele vasi, ko je v gorečih hlevih gorela in m u­ kala živina, tulili na verigah priklenjeni psi, ljudje bežali brez vsega ! G orelo je vse . . . in to vse zato, ker so bili ti ljudje do­ bri, zavedni, pogum ni, ker so nas hranili, dali vse od sebe, da bi pregnali to švabsko svojat iz naše dom ovine .. .«7 1 Štab 4. operativne cone je v kritični oceni požiga v Za­ drečki dolini navedel, da 3. bataljon Tomšičeve brigade zara­ di preobsežnega obm očja, ki ga je branil, ni mogel preprečiti vdora številčno m očnejših sovražnikovih enot v Šm artno, Vo- 316 Partizanski funkcionarji oktobra 1944 v Gornjem Gradu: Marko Kukec-Rok, Janez Petje-Jovan, Ivan Dolničar-Janošik, Franc Putrle-Cure, Anton Godec-Tomaž, Jože Kisovec-Dušan log, D elce in Bočno. Očital pa je enoti VDV, ki je bila posla­ na, da bi preprečila požig v Bočni, da naloge ni izvedla, ker je prišla v ogroženo vas prepozno .7 2 D ne 25. oktobra je na položajih Č rnivca 3. bataljon Brači­ čeve brigade zam enjal njen 2. bataljon in se proti Kam niku dobro utrdil. Hkrati je ugotovil, da so se sovražnikove enote um aknile proti Kam niku. Drugi bataljon se je um aknil k šta­ bu brigade v G ornji G rad, kjer-je imel ves čas opisanih bojev svoj sedež. Ta dan s e je brigadi pridružilo 19 m obilizirancev (18 iz Šoštanja, 1 iz G ornjega G rada). Kot smo že om enili, so se boji s sovražniki končali 25. oktobra okoli 17. ure. U spe­ šno jih je pri Beli blizu Železne Kaple končal 1. bataljon Bra­ čičeve brigade.7 3 Ostri bojni spopadi na obm očjih Nove Štifte in Črnivca so zahtevali tudi žrtve. Štab brigade je poročal o sedm ih p ad ­ lih in štirih ranjenih borcih. Vendar smo uspeli zbrati p o d at­ ke za devet padlih borcev, ki jih navajam o: Karel C epuš, r. 317 1916, K ladje, politični kom isar čete; D om inik Jančič, r. 1918, Jurklošter, vodnik; A nton N ovak, r. 1912, M estni vrh; Maks Pernat, r. 1922, G abernik, Zgornja Polskava; Štefan Umek, r. 1917, M ali K om en, Senovo; Franc Z upanc, r. 1925, Kanjuce, Štore, vsi iz 1. čete 2. bataljona. Ivan H ojnik, Tone Hojnik, oba iz 3. čete 2. bataljona in Ivan Brili, r. 1919, Sevnica, iz 1. čete 1. bataljona. Večino padlih so pokopali slovesno z bri- gadno godbo, pevskim zborom , z govori in častno salvo na pokopališču v G ornjem G radu 25. oktobra 1944.7 4 O sovražnikovih izgubah pa tole: v poročilu štaba Brači­ čeve brigade je navedeno, naj bi imel sovražnik v bojih proti njenim enotam 90 m rtvih in okoli 100 ranjenih, m edtem ko je v poročilu štaba 4. operativne cone navedeno, da je imel so­ vražnik proti vsem njenim enotam v času ofenzive 180 mrtvih in 250 ranjenih. Sodim o, da so te številke m očno pretirane. G lede lastnih izgub vseh sodelujočih enot je štab cone poro­ čal o 30 m rtvih in 49 ranjenih .7 5 O dm evnost bojev enot 4. operativne cone za obram bo os­ vobojenih ozemelj je bila pozitivna in velika. Štab brigade je ocenil, da so se borci in starešine v bojih izkazali, da so jim še večji uspeh preprečile slabe zveze m ed bataljoni in z drugimi enotam i. Tudi štab cone je poudaril, da poveljniški kader ni bil dovolj povezan in zato tudi ni mogel enotam pravočasno izdajati potrebnih povelij. Enote so bile zaradi pogostih bo­ jev v zadnjih dneh izčrpane, deževno vreme je slabo vplivalo na borce, vendar so bili kljub tem u vzdržljivi in uspešni.7 6 Borcem, strojničarjem in starešinam 2. bataljona Bračiče­ ve brigade je štab 14. divizije v povelju z dne 11. novem bra 1944 za njihova izredna vojaška dejanja, izkazana 24. okto­ b ra 1944 v celodnevnih bojih s petnajstkrat m očnejšim so­ vražnikom , ki je imel v svoji sestavi tudi 15 tankov in težko topništvo, izrekel pohvalo in priznanje. V povelju je pou d ar­ jeno, da so borci s svojo srčnostjo na čelu s kom andantom A ntonom G odcem -Tom ažem in z drugim i starešinam i po sedm ih juriših od Nove Štifte do Č rnivca prisilili m otorizira­ nega sovražnika na paničen beg z osvobojenega ozem lja, ki ga je nam eraval oropati, požgati in ponovno zasesti. Posebej so bili deležni pohvale in priznanja tile tovariši: R udolf Babnik-Boris, kom andir čete, Stanko Rak, Franc Zu- T . pane, Ivan Sip, strojničarji, Ivan Lepej, borec, vsi iz 1. čete, A nton Žnidaršič, kom andir čete, Peter Zimšek, desetar, Ciril Joger, A nton Č rešnar, Vinko Štangl, Alojz Zagozda, strojni­ čarji, vsi iz 2. čete. Vinko Brenčič, kom andir čete, M atija Piki, Ivan Špiler, Franc Likovič, Franc Plahuta, strojničarji, vsi iz 3. čete.7 7 Sklep: O peracije enot 4. operativne cone so bile obsežne, zahtevne, in uspešne. O junaštvu udeleženih enot, posam ez­ nikov in o pogum nem sodelovanju prebivalstva ter terenskih političnih delavcev je po sovražnikovi neuspeli ofenzivi pisal partizanski tisk z obm očja cone in tudi drugod. Štirinajsta divizija in Bračičeva brigada razglašeni za udarni G lavni štab NOV in PO Slovenije je izdal z dne 26. okto­ bra 1944 odredbo o razglasitvi XIV. divizije NOV in PO Ju ­ goslavije in X III. SNOB M irka Bračiča za udarni. O dredbo objavlja­ mo v celoti: GLAVNI ŠTAB NOV IN PO SLOVENIJE Na položaju, dne 26. 10. 1944 št. 512 ODREDBA Imenovanje XIV. divizije in XIII. brigade za »udarni« XIV. divizija NOV in POJ se je v svojem poldrugoletnem ob­ stoju nepretrgoma z izredno borbenostjo odlikovala in prosla­ vljala v neštetih bojih na slovenskem ozemlju. Njene borbe in pohodi od slovenskega Primorja in Trsta, pa vse do severnih mej Koroške in Štajerske, so en sam veličasten niz zmag in skrajne požrtvovalnosti. Njene slavne zmage v Grčaricah, Tur­ jaku, Pudobu, Vel. Laščah, Kočevju, njen herojski in muke pol- 318 319 1916, K ladje, politični kom isar čete; D om inik Jančič, r. 1918, Jurklošter, vodnik; A nton N ovak, r. 1912, M estni vrh; Maks Pernat, r. 1922, G abernik, Zgornja Polskava; Štefan Umek, r. 1917, M ali K om en, Senovo; Franc Z upanc, r. 1925, Kanjuce, Štore, vsi iz 1. čete 2. bataljona. Ivan H ojnik, Tone Hojnik, oba iz 3. čete 2. bataljona in Ivan Brili, r. 1919, Sevnica, iz 1. čete 1. bataljona. Večino padlih so pokopali slovesno z bri- gadno godbo, pevskim zborom , z govori in častno salvo na pokopališču v G ornjem G radu 25. oktobra 1944.7 4 O sovražnikovih izgubah pa tole: v poročilu štaba Brači­ čeve brigade je navedeno, naj bi imel sovražnik v bojih proti njenim enotam 90 m rtvih in okoli 100 ranjenih, m edtem ko je v poročilu štaba 4. operativne cone navedeno, da je imel so­ vražnik proti vsem njenim enotam v času ofenzive 180 mrtvih in 250 ranjenih. Sodim o, da so te številke m očno pretirane. G lede lastnih izgub vseh sodelujočih enot je štab cone poro­ čal o 30 m rtvih in 49 ranjenih .7 5 O dm evnost bojev enot 4. operativne cone za obram bo os­ vobojenih ozemelj je bila pozitivna in velika. Štab brigade je ocenil, da so se borci in starešine v bojih izkazali, da so jim še večji uspeh preprečile slabe zveze m ed bataljoni in z drugimi enotam i. Tudi štab cone je poudaril, da poveljniški kader ni bil dovolj povezan in zato tudi ni mogel enotam pravočasno izdajati potrebnih povelij. Enote so bile zaradi pogostih bo­ jev v zadnjih dneh izčrpane, deževno vreme je slabo vplivalo na borce, vendar so bili kljub tem u vzdržljivi in uspešni.7 6 Borcem, strojničarjem in starešinam 2. bataljona Bračiče­ ve brigade je štab 14. divizije v povelju z dne 11. novem bra 1944 za njihova izredna vojaška dejanja, izkazana 24. okto­ b ra 1944 v celodnevnih bojih s petnajstkrat m očnejšim so­ vražnikom , ki je imel v svoji sestavi tudi 15 tankov in težko topništvo, izrekel pohvalo in priznanje. V povelju je pou d ar­ jeno, da so borci s svojo srčnostjo na čelu s kom andantom A ntonom G odcem -Tom ažem in z drugim i starešinam i po sedm ih juriših od Nove Štifte do Č rnivca prisilili m otorizira­ nega sovražnika na paničen beg z osvobojenega ozem lja, ki ga je nam eraval oropati, požgati in ponovno zasesti. Posebej so bili deležni pohvale in priznanja tile tovariši: R udolf Babnik-Boris, kom andir čete, Stanko Rak, Franc Zu- T . pane, Ivan Sip, strojničarji, Ivan Lepej, borec, vsi iz 1. čete, A nton Žnidaršič, kom andir čete, Peter Zimšek, desetar, Ciril Joger, A nton Č rešnar, Vinko Štangl, Alojz Zagozda, strojni­ čarji, vsi iz 2. čete. Vinko Brenčič, kom andir čete, M atija Piki, Ivan Špiler, Franc Likovič, Franc Plahuta, strojničarji, vsi iz 3. čete.7 7 Sklep: O peracije enot 4. operativne cone so bile obsežne, zahtevne, in uspešne. O junaštvu udeleženih enot, posam ez­ nikov in o pogum nem sodelovanju prebivalstva ter terenskih političnih delavcev je po sovražnikovi neuspeli ofenzivi pisal partizanski tisk z obm očja cone in tudi drugod. Štirinajsta divizija in Bračičeva brigada razglašeni za udarni G lavni štab NOV in PO Slovenije je izdal z dne 26. okto­ bra 1944 odredbo o razglasitvi XIV. divizije NOV in PO Ju ­ goslavije in X III. SNOB M irka Bračiča za udarni. O dredbo objavlja­ mo v celoti: GLAVNI ŠTAB NOV IN PO SLOVENIJE Na položaju, dne 26. 10. 1944 št. 512 ODREDBA Imenovanje XIV. divizije in XIII. brigade za »udarni« XIV. divizija NOV in POJ se je v svojem poldrugoletnem ob­ stoju nepretrgoma z izredno borbenostjo odlikovala in prosla­ vljala v neštetih bojih na slovenskem ozemlju. Njene borbe in pohodi od slovenskega Primorja in Trsta, pa vse do severnih mej Koroške in Štajerske, so en sam veličasten niz zmag in skrajne požrtvovalnosti. Njene slavne zmage v Grčaricah, Tur­ jaku, Pudobu, Vel. Laščah, Kočevju, njen herojski in muke pol- 318 319 ni pohod na Štajersko, bodo za vedno ostali z zlatimi črkami napisani v zgodovini narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda. Z vsemi temi zmagami in borbami je v vseh krajih viso­ ko dvignila čast in slavo našega orožja in dala ogromen polet vsemu narodnoosvobodilnemu gibanju slovenskega ljudstva. Ker se je XIV. divizija NOV in POJ z vsemi temi uspehi mo­ čno dvignila nad ostale edinice, ji Glavni štab NOV in PO Slo­ venije daje naziv: »XIV. UDARNA DIVIZIJA NOV IN PO JUGOSLAVIJE« Ker se je XIII. SNOB »MIRKA BRAČIČA« udeležila vseh borb v sestavi XIV. divizije in pokazala visoko borbenost, ena­ ko ostalima brigadama, daje Glavni štab NOV in PO Slovenije XIII. SNOB »MIRKA BRAČIČA« naziv: »XIII. SNO UDARNA BRIGADA »MIRKA BRAČIČA« To visoko priznanje in odlikovanje naj bo vsem borcem, podoficirjem, oficirjem in politkomisarjem v spodbudo za še močnejše in odločnejše udarce po okupatorju in domačih iz­ dajalcih vse do končne zmage in osvobojenja slovenskega na­ roda. Smrt fašizmu — svobodo narodu ! Politkomisar: Komandant: Boris Kidrič generallajtnant Franc Rozman7 8 Ob razglasitvi Bračičeve brigade in 14. divizije za udarni je štab 14. udarne divizije čestital vsem svojim borcem in sta­ rešinam z obvestilom z dne 5. novem bra 1944. Veličastna slo­ vesnost je bila 15. novem bra 1944 v Rečici ob Savinji.7 9 Ko je štab 14. udarne divizije (odslej 14. u. divizije) česti­ tal Bračičevi brigadi za pridobljeno visoko priznanje »udar­ na«, je bila brigada prav tedaj na višku svoje vojaške moči. Ko je štab 14. u. divizije v čestitki nanizal velike uspehe Bra­ čičeve brigade od ustanovitve 1943, ki jo izenačujejo s Tomši­ čevo in Šercerjevo brigado, je poudaril, da im a pri tem velike zasluge njen kom andant kapetan M ilenko K nežević.8 0 N e sm em o prezreti, da je bil v tem času dobro zaseden in uglašen ves štab brigade. V političnem oddelku cone so oce- 320 nili, da je Ivan D olničar-Janošik najboljši politični kom isar brigade v diviziji ter da im a velike zasluge, da je Bračičeva brigada tako velika in borbena. Č eprav je bilo malo možnosti za politično delo, so ga vendar izvajali v tolikšni meri, da sta bili udarnost in m orala brigade na visoki stopnji. Po zaslugi Janeza Petjeta-Jova in njegovih predhodnikov, treh novih bataljonskih pom očnikov političnih kom isarjev in več novih četnih pom očnikov kom isarjev je bilo delo na poli- tično-vzgojnem področju uspešno. Za usposabljanje nižjega političnega kadra je deloval v brigadi od oktobra poseben tečaj.8 1 V poročilu pom očnika političnega kom isarja 4. operati­ vne cone je navedba, da je v Bračičevi brigadi skoraj najbolj­ ša partijska organizacija v brigadah 14. u. divizije. Poudarja, da so v četnih celicah tudi borci in ne sam o funkcionarji. V tem poročilu so M ilenko Knežević, Ivan D olničar in Viktor Cvelbar, nam estnik kom andanta brigade, zelo dobro ocenje­ ni. Z a štabe bataljonov je navedeno, da jih sestavljajo v veči­ ni hrabri in sposobni borci, kar so dokazali v bojih. K ot pri­ m er hrabrosti v bojih pri Novi Štifti in na Črnivcu sta izpo­ stavljena A nton G odec-Tom až in M ilenko Knežević. Poroči­ lo zaključuje, da so v Bračičevi brigadi »po večini vsi sekre­ tarji hrabri borci«. Č lanov KPS je bilo v brigadi novem bra 78, kandidatov za člane KPS 25 in članov ZK M 137, skupaj 240. Pri številčnem stanju brigade 917 borcev je pom enilo 22 odstotkov politično organiziranih borcev pom em bno vlogo pri izpolnjevanju šte­ vilnih nalog in pri prem agovanju vsakodnevnih težav. Tom ši­ čeva in Šercerjeva brigada sta bili številčno nekoliko m očnej­ ši. Tom šičeva je im ela 313, Šercerjeva pa 364 politično orga­ niziranih borcev.8 2 Ko govorim o o pom em bnosti politične orientacije, m ora­ mo pri izpolnjevanju nalog in razvoju brigade ovrednotiti tu ­ di ZK M (SKOJ). Ta organizacija m ladih je od oktobra 1944, ko je štela 102 člana, v novem bru napredovala za 14 odsto­ tkov ali na 137 članov. Poleti je organizacija životarila pod začasnim vodstvom Anice Škarja-Špele. Septem bra se je vrnil s tečaja Vlado K ošir-M atija in organizacija je intenzivneje za­ živela. Bataljonski sekretarji ZK M J so bili v oktobru in sep­ 21 Bračičeva brigada 321 tem bru B ožidar Flajšm an, Rezka Breznik-Gjerkeš in Tone M lakar. Po vseh četah in v prištabnih enotah so postavili se­ kretarje aktivov ZK M J. Po ukinitvi agitacijsko propagandnih odsekov so skrb za m ladinski tisk in propagando prevzeli m ladinski »agitpropi« pri brigadnih birojih Z K M .8 3 V septem bru ozirom a oktobru se je štab brigade okrepil s trem i izobraženci. M esto načelnika štaba je zasedel dotedanji načelnik K oroške grupe odredov jurist Egon Remec-Borut, rezervni kapetan, šef operativnega odseka je postal učitelj, se­ daj rezervni poročnik Jakob M eško-N ikolaj, referent za sani­ teto pa dr. H erbert Zaveršnik. Vsi operativni oficirji po bata­ ljonih so bili izobraženci in šolani rezervni častniki bivše Ju­ goslavije. Nekaj jih je bilo tudi v odsekih pri štabu brigade.8 4 Ob koncu oktobra je bila izpopolnjena m inersko-tehnična če­ ta 69 mož, ki jo je vodil strokovno usposobljeni tehnični refe­ rent poročnik Viktor Bajec. Ta četa je bila dobro oborožena, založena z razstrelivom in oprem ljena s pionirskim orodjem . M inerji so dobili spom insko diplom o za doseženo tretje me­ sto v »tekm ovanju zmage« m ed slovenskim i enotam i. Prizna­ nje je izrekel 21. oktobra 1944 Glavni štab NOV in POS.8 5 Vzorno enoto je predstavljal stalni sanitetni vod brigade, ki je bil ustanovljen oktobra po odločnih prizadevanjih dr. H erberta Zaveršnika. Štel je okoli 25 bolničarjev. Ti so m ora­ li uspešno opraviti intenzivni tečaj. Zanje in še za druge bol­ ničarje je pripravil tečaje sposobni dr. Zaveršnik v K okarjah, G ornjem G radu in drugod. Vod je deloval izredno uspešno vse do osvoboditve.8 6 Za brigado je bilo pom em bno tudi delovanje obveščeval­ ne službe. Vodili so jo dva do trije obveščevalni oficirji, ki so im eli m očno oporo v obveščevalnem vodu. Po padcu njenega vodje poročnika Petra M ajcna-V ojka 11. oktobra 1944 je ta služba nekoliko popustila. Štab brigade je poročal, da se že trudijo za izboljšano obveščevalno službo. Za novega načel­ nika je bil im enovan prvoborec Savo Vizjak, ki je prišel v bri­ gado kot obveščevalni oficir 4. operativne cone ob koncu ok­ tobra 1944. Ob zaključku »tekm ovanja zm age« je brigadna obveščevalna služba prejela spom insko diplom o za doseženo tretje m esto m ed vsemi enotam i NOV in POS za najbolje or­ ganizirano obveščevalno službo. Priznanje je objavil v svo­ 322 jem povelju G lavni štab NOV in POS 21. oktobra 1944. Dne 30. oktobra so poklicali na novo dolžnost k OC 4. operativne cone drugega pom očnika šefa OC Bračičeve brigade p o d p o ­ ročnika Štefana D em šarja. Po njegovem odhodu je bil še n a­ prej prvi pom očnik šefa OC brigade poročnik Zdravko Lozej, obveščevalni vod p a je štel 22 izbranih borcev, zvečine z opravljenim obveščevalnim tečajem . Člani OC 4. operativne cone v Novi Štifti oktobra 1944. Sedijo: Herman Slamič-Urh, bivši šef OC 13. brigade, Bojan Kamnikar, Luce Žitnik, Franta Komel in Janez Jezeršek-Sokol, politična komisarja 13. brigade 1944 in 1943 Bojne sposobnosti bataljonov ni potrebno posebej razčle­ njevati, saj je vsebina razvidna iz celotnega besedila. Zato povzem am o najkrajšo oceno štaba brigade ob koncu oktobra 1944: »B orbenost in disciplina se v brigadi dvigata. Brigada je popolnom a oborožena, prim anjkuje ji sam o težkega orožja za razbijanje m očno utrjenih postojank .«8 7 To je kratka predstavitev brigade ob njeni razglasitvi za udarno brigado. 21 323 Pregled številčnega stanja brigade z dne 26. 10. 1944: Enota navzoči odsotni po seznamu štab s prištabjem 113 9 122 1. bataljon 157 76 233 2. bataljon 192 42 234 3. bataljon 211 111 322 inž. teh. četa 61 2 63 skupaj 734 240 97488 D ne 26. oktobra je bil 1. bataljon še na obm očju Solčave, 2. bataljon s štabom brigade v G ornjem G radu, 3. bataljon pa na Črnivcu. N aslednji dan 27. oktobra je bil 1. bataljon pri štabu brigade v G ornjem G radu, 2. bataljon na obm očju Ra­ ven nad Šm artnim v Tuhinju, 3. bataljon pa na zavarovanjih n a obm očjih km etije Zavolavšek in Črnivca. D ne 28. oktobra se je na obm očju Raven štab brigade pridružil 2. bataljonu. Skupaj sta nadaljevala pohod v Zgornji Tuhinj. Prvi bataljon se je na pohodu iz G ornjega G rada čez dan zadrževal na R avnah, zvečer p a se je prem estil v Zlato Polje ter na M alo in Veliko Lašno, m edtem ko je bil 3. bataljon na zavarovanju na P oljanah .8 9 Napad na postojanko v Šmartnem v Tuhinju Po sovražnikovi ofenzivi in vdoru v Zadrečko, Zgornjo Savinjsko in Logarsko dolino se je štab 4. operativne cone odločil za nasprotne vojaške akcije. Njegovo povelje prek štaba 14. u. divizije Bračičevi u. brigadi je zahtevalo, naj bri­ gada napade in uniči sovražnikovo postojanko v Šm artnem v T uhinju, Tom šičeva brigada naj zavaruje napad proti K am ni­ ku, navidezno napade Stahovico, zavaruje dostope od Vran­ skega in od Bistrice pri M otniku in naj m inira m ostova na ce­ sti pri Kaplji vasi in Grajski vasi. Delu Kam niško-zasavskega odreda so ukazali zavarovanje proti Lukovici, K rašnji in Bla­ govici. Postojanka v Šm artnem v Tuhinju je nadzorovala ob­ m očje ob cesti K am nik —Ločica, onem ogočala je povezavo med Zgornjo Savinjsko in Tuhinjsko dolino ter prehajanje in delovanje partizanov na obm očju ob cesti Dom žale — Vran­ sko. N ačrtovalci akcije so se zavedali zahtevnosti naloge, ki je nista zm ogla 20. aprila 1944 Šlandrova brigada in v noči na 23. oktober Kam niško-zasavski odred. M enili so, da bo to ­ krat Bračičeva brigada uspešnejša. Poudarili so, da šteje po­ sadka sam o 45 mož. Vedeli so tudi, da je sovražnik utrjen v betonskih bunkerjih, zavarovan z bodečo žico ter da je v Kam niku, D om žalah, na Vranskem, Lukovici, Krašnji, Bla­ govici in v drugih postojankah veliko vojske, ki lahko zaradi bližine pride hitro na pom oč. Za uspešnejši napad, ki je bil določen za 28. oktober ob 21. uri, so dodelili Bračičevi u. bri­ gadi top kalibra 75 m m .9 0 D opoldne 28. oktobra sta si šla ogledovat m ožnosti za do­ stop in napad na postojanko nam estnik kom andanta Viktor C velbar in kom andant 3. bataljona M iha Petan-Brico. Tedaj je bil 3. bataljon, ki je bil določen za napad, že na pohodu z obm očja Poljan proti Šm artnem u v Tuhinju. Enote so bile pripravljene za napad. Prvi četi so ukazali pohod od Špitali­ ča, 2. četi od K am nika, 3. četo pa so imeli v rezervi pri štabu brigade v vasi Buč.9 1 1. bataljon je bil v vasi Sela za pom oč Tomšičevi brigadi proti K am niku, m edtem ko je bil 2. bataljon kot rezerva pri delu brigade v Zgornjem Tuhinju. Štab brigade je opozoril štab 3. bataljona, naj pripravi borce za nadaljevanje boja tudi naslednji dan, če jim napad to noč ne bo uspel. Četi sta začeli napadati ob določeni 21. uri. Vse je potekalo v znam enju ostrega m itralješkega dvoboja, sprem ljanega z eksplozijam i bom b in m inom etnih min. Borci so se prebili do nekaterih hiš in do žičnih ovir, naprej pa zaradi prem očnega sovražnikove­ ga ognja in neprehodnih žičnih ovir ter bunkerjev ni šlo. U m aknili so se v kritje hiš, od koder so streljali v sovražniko­ ve objekte, m ed katerim i je bil tudi cerkveni zvonik. Iz njega so kar nepretrgom a drdrali m itralješki rafali. Tako je bilo ves dan. V noči na 30. oktober je bataljon okrepil ogenj iz lahke­ ga orožja, dveh lažjih topičev piat, s topom 75 mm, vključil je tudi m inerje. Z aradi čvrste sovražnikove obram be in m očne utrjenosti objektov je bilo vse zam an .9 2 325 V opoldanskih urah 29. oktobra so štiri sovražnikova leta­ la mitraljirala po partizanskih položajih. Žrtev na srečo ni bi­ lo. V napadu na Šmartno v Tuhinju je sodelovala tudi četa 2. bataljona, ki je pripeljala iz Tomšičeve brigade top. Z njim so najprej 29. oktobra od 13.30 ure obstreljevali utrdbe v Šmartnem s hriba Boršt, zvečer pa so šli s topom v vas in stre­ ljali po bunkerjih iz oddaljenosti 20 m. Pred polnočjo je pri­ šel v Šmartno še preostali del 2. bataljona in zamenjal na po­ ložajih 3. bataljon. Brez uspeha je potem 2. bataljon napadal postojanko od polnoči do 5. ure zjutraj, nakar je moral na položaje pod Stranjami. Tu je vztrajal ves dan od 6. do 16. ure. Po zamenjavi z 2. bataljonom se je 3. bataljon umak­ nil na Poljane, kamor je prišel po koncu napada na Šmartno tudi štab brigade.9 3 Kom andant 3. bataljona Miha Petan navaja, da je bila posadka precej številčnejša, kot so bili obveščeni, da so imeli prvo noč precej ranjencev in da je top porušil del cerkvenega stolpa, kjer je bil nemški mitraljezec. Čez dan je prišel ko­ m andant Milenko Knežević z minerji, ki so poizkušali mini­ rati glavni bunker. Pri tem so imeli nekaj žrtev, ne pa uspeha. Proti jutru so sovražnikove enote obšle zavarovanja Kamni- ško-zasavskega odreda in prišle z juga do Šmartna. Ko so so­ vražniki napredovali v vas, se je 3. bataljon umaknil.9 4 Prav pretresljivo je pričevanje minerja Mihe Zemeta, ki pripoveduje, s kakšnimi težavami so se spopadali borci napa­ dalci in minerji. Njegova skupina je imela nalogo uničiti bun­ ker pri cerkvi, kjer je padel tudi vodnik Alojz Aužner. Cerkev je varovalo več bunkerjev, žica in železna ograja. Z več mina­ mi so ograjo samo poškodovali. Potem pa so naložili na vozi­ ček mine, jih prižgali in porinili voz v ograjo, da jo je razne­ slo. V ostrem boju so se prebili do vhoda v zvonik. Dalje pa zopet ni šlo. V napadih je bilo nekaj padlih. Med njimi je bil tudi borec, ki je obvisel na ograji. Precej je bilo ranjenih.9 5 Umik na Poljane je 3. bataljonu ukazal štab brigade ob 4. uri zjutraj. Ta bataljon je imel štiri padle, štiri huje ranjene in 14 laže ranjenih. Dve četi 1. bataljona Bračičeve brigade sta zasedli 30. ok­ tobra položaje desno od Kavrana oziroma od 2. bataljona Tomšičeve brigade, to je med Kamnikom in Vranjo Pečjo. 326 popoldne (verjetno zaradi izdaje dom ačega civilnega vodni­ ka) je prišla pritajeno po gozdu enota z več kot 250 možmi, s 40 konji in topom . Sovražnik je ob 14. uri napadel, to d a četa Bračičeve brigade, ki ga je pričakovala, ga je odbila. Sovraž­ nik je imel v polurnem boju 5 m rtvih in 10 ranjenih. Potem je začel obstreljevati četo s težkim orožjem ter jo poizkušal ob­ koliti, kar p a je četa preprečila z močnim m itralješkim ognjem. Sledil je obojestranski postopni umik. Ob 13. uri se je z drugo sovražnikovo enoto, ki je prihajala od Vrhpolja, spopadel tudi vod 3. čete 1. bataljona. Sovražnik je prodiral v strelcih, pod p rt s tanki. Tudi te so borci s pogum nim naspro­ tnim napadom in z m očnim m itralješkim ognjem zavrnili. S protitankovsko puško so poškodovali tank. V spopadu je p a­ del borec, dva pa sta bila ranjena. Drugi bataljon je bil na p o ­ ložajih pod Stranjam i. Po 12.30. se m u je sovražnik približe­ val s štirih strani, vendar do spopada ni prišlo, pač pa je so­ vražnik brez uspeha obstreljeval partizanske položaje s topni­ štvom. Po končani akciji so se zbirali vsi bataljoni Bračičeve bri­ gade 30. oktobra na Poljanah. V bojih je brigada izgubila mi­ traljez bren in dve puški. Skupno je im ela pet padlih, štiri hu­ je ranjene in šestnajst laže ranjenih. N euspeli n apad je štab brigade pojasnjeval z neustrezno oborožitvijo in s prem očno utrjenostjo sovražnikovih objek­ tov. Izrekel pa je priznanje borcem , ki so požrtvovalno opra­ vili svoje naloge.9 6 In kako vzneseno je na kratko ocenil tridnevne boje Ja­ kob M eško: »En bataljon je napadel Šmartno, v naslednjih dneh pa so že zopet regljale strojnice po vseh hribih naokoli. Pokali so po Vranjem Vrhu topovi in bacači. Rezko so peli mitraljezi, nad Stranjam i je nastopil sovražnik s štirih strani. Razpolagal je s tanki in m nogokratno prem očjo, bataljoni pa so mu nastavljali zasede, ga izigravali, odbijali, jurišali, izgi­ nili tu, se pojavili iznenada drugje, potekale so ure, m inili so dnevi in sovražnik je zm eden in poražen zapustil položaje ter zbiral razkropljene enote. N ikjer ni bil varen, kajti od vseh strani m u je grozila nevarnost. Ose tudi vola preženejo !«9 7 N epopolni so podatki o padlih, um rlih za posledicam i hudih ran in ranjenih v napadu na Šm artno ter na zavarova- 327 Napad Bračičeve brigade na postojanko v Šmartnem v Tuhinju 28. 10. 1944, boji Tomšičeve in Bračičeve brigade 29. in 30. 10. 1944 pri Kamniku; boj Kamniško-zasavskega odreda pri Vrhu in Pšajnovici 30. 10. 1944 (partizanska skica) 328 njih. Padli: Alojz Aužner, r. 1913, vodnik m inerskega voda; Jože Budna, r. okoli 1918, kom andir 2. čete; Pavel M ravljak, iz 1. čete, vsi iz 3. bataljona; Ernest Pečnik, r. 1912, iz 3. čete 1. bataljona; vsi padli m ed 28. in 30. 10. 1944. Um rli iz 3. b a­ taljona: A nton B udna, r. 1914, politični kom isar 1. čete, hudo ranjen 30. oktobra, um rl 9. novem bra 1944; Vinko Selič, r. 1924 iz 3. čete, hudo ranjen m ed 28. in 30. oktobrom , um rl 20. novem bra 1944; Jože Stanko, r. 1911, zastavnik, nam est­ nik kom andanta bataljona, ranjen m ed 28. in 30. oktobrom , um rl 20. novem bra 1944; Vincenc Šturm, r. 1910 iz 1. čete, ra­ njen 28. oktobra, um rl 3. novem bra 1944; Jože T rafarner iz 3. čete, ranjen 28. oktobra, um rl 13. novem bra 1944; skupaj devet padlih. R anjeni: R udolf Črešnar, vodnik 2. čete; A nton Plesnik, r. 1901 ; Franc Počivavšek, r. 1911 iz 3. čete; Štefan Z upanc, r. 1909, kom andir 3. čete; vsi iz 3. bataljona in četni bolničar Franc Krošel ; skupaj pet ranjenih .9 8 Po hudih in izčrpavajočih tridnevnih bojih je bila brigada 31. oktobra do 13. ure v vasi Poljane. Del borcev je bil na za­ varovanju, drugi so počivali, tretji so čistili orožje, štabi b ata­ ljonov pa so imeli sestanke s kom andirji čet in z mitraljezci. Popoldne sta krenila 1. in 3. bataljon s štabom brigade v N o­ vo Štifto, 2. bataljon je ostal na Poljanah .9 9 In kako so opravile v tej akciji svoje naloge druge enote? Položaje 2. bataljona Tomšičeve brigade na K avranu zahod­ no od Vranje Peči je začel sovražnik obstreljevati s topovi s Starega gradu v K am niku in iz napadajočih tankov 29. okto­ bra ob 8.30. Z dvem a tankom a je v strelcih prodirala tudi m o­ čna nem ška pehotna enota. O bstreljevanje je trajalo do opoldne, ko je začel sovražnik napadati. Spopadi so bili ostri in so trajali do večera, ko se je sovražnik vrnil v K am nik. M i­ nerji Tomšičeve brigade so porušili m ost pri K aplji vasi in drugega pri G rajski vasi. V noči na 30. oktober je četa 4. bata­ ljona Tomšičeve brigade navidezno napadala postojanko v Stranjah. M inerji so uničili m ost pri Stahovici in dva m osto­ va pri Č rni nad Stahovico. D ne 30. oktobra je sovražnik ob 9. uri ponovil n apad s topovskim obstreljevanjem položajev Tomšičeve brigade pri K avranu, po cesti pa je pod zaščito šti­ rih tankov in dveh oklepnih avtom obilov prodirala pehota. 329 Boj z 2. bataljonom Tomšičeve brigade se je vnel ob 16. uri in je trajal do sovražnikovega um ika v K am nik ob 17. uri. K učinkovitosti tega bataljona sta na desnem krilu od K avrana prispevali v spopadih proti Nemcem tudi četi 1. bataljona Bračičeve brigade, vod 3. čete 1. bataljona iste brigade pa na levem krilu proti tankom in pehoti pri Vrhpolju. Bolj slabo se je odrezal Kam niško-zasavski odred. Zgodaj zjutraj 30. oktobra je sovražnik napadel vas Vrh, pregnal štab bataljona Kam niško-zasavskega odreda in nadaljeval pot proti Šm artnem u. Pri Pšajnovici ga je del bataljona K am ni­ ško-zasavskega odreda napadel, to d a sovražnik ga je odbil in prodrl v Šm artno. N a srečo je to bilo že ob um iku 3. in 2. ba­ taljona Bračičeve brigade iz Šm artna. Sovražnik je potem po­ izkušal priti enotam Tomšičeve in Bračičeve brigade za hrbet pri K avranu v smeri K am nika, vendar se je zaradi prihajajo­ čega m raka vrnil v postojanko. Štab cone je poročal, da je imel sovražnik v vseh bojih 58 m rtvih, 100 ranjenih (številke so pretirane, op. M. F.) in 3 ujete. Zaplenili so m u 5 pušk, 3700 nabojev, poškodovali tan k ter uničili 6 mostov. K ot lastne izgube v vseh enotah so navedli osem m rtvih in enaintrideset ranjenih. V oceni vse akcije je štab cone sam okritično m enil, da bi m oral pri odločitvi za akcijo »upoštevati fizično stanje naše vojske, ki ni bilo niti pred borbam i na Črnivcu nič boljše. Edinice so m orale v zadnjem času izvršiti velike m arše in na­ to po m arših še težke borbe. Fizično vojska nikakor ni bila sposobna, da izvede akcijo s popolnim uspehom «. Visoko pa je ocenil boje od Vrhpolja, K avrana do Stahovice in hrabrost borcev v n ap ad u na Šm artno v T uhinju .1 0 0 D a je Bračičeva brigada preživela oktober v hudih bojih, je razvidno tudi iz poročila sanitetnega referenta dr. H erberta Zaveršnika-Franja, ki m ed drugim navaja, da so imeli v še­ stih večjih akcijah 46 ranjencev, od tega 9 huje ranjenih. Po­ škodbe so bile večinom a prestreli trebuha z ranjenim čreves­ jem , dva borca pa sta imela hudo poškodbo lobanje in m o­ žganov. Eden od njiju je um rl na »operacijski« mizi. Poleg navedenih prim erov so reševali tudi tri ranjence zaradi sam o­ poškodbe pri neveščem ravnanju z m itraljezom in s puško. V 330 brigadni am bulanti so pregledali oktobra 21 bolnikov, štiri so poslali v bolnišnico, 12 na teren, 2 pa so odpustili kot nespo­ sobna. Največ je bilo revmatikov, obolelih na dihalih, želod­ cu in črevesju. Težave so imeli tudi s srbečico, ker niso imeli proti njej učinkovitega mazila. Za brigadnega bolničarja, ki je bil hkrati tudi vodja bolničarskega voda, so postavili Ivana Andrejca-Vanča, ki je bil zelo vesten. D a je bilo delo bolni­ čarjev težavno in izpostavljeno nevarnostim , nam govori tudi poročilo dr. Zaveršnika. Tako so v boju v G olavabuki 17. ok­ tobra izgubili vestna bolničarja Štefana Lorenčiča in Feliksa Streharja.1 0 1 V bojih pri Šm artnem v Tuhinju pa je bil ranjen Franc Krošel, bolničar 1. čete 3. bataljona. V brigadi so imeli konec oktobra po enotah le 8 bolničarjev, m orali pa bi jih imeti najm anj 14. K er je bila A nčka Habič, bataljonska bolni­ čarka 3. bataljona, prem eščena v cono, so imeli v tem bataljo­ nu sam o eno četno bolničarko. V drugi polovici oktobra so ostali kar brez štirih bolničarjev. Torej je bil osip teh po­ m em bnih delavcev velik. N enehno so vzgajali nove bolničar­ je, pri čem er je bil zelo uspešen dr. Zaveršnik. V bolniškem vodu, ki je bil posebna enota, so se pritoževali zaradi zelo po­ manjkljive obleke in obutve. V zadnji akciji sta m orala ostati dva bolničarja pri štabu, ker sta bila bosa. H rana je bila po bataljonih količinsko zadostna, kalorično pa m očno pom anj­ kljiva. M anjkalo ji je elem entarnih maščob, A in D vitam i­ nov. Zdravil in sanitetnega m ateriala so imeli dovolj, saj so v preteklem mesecu prejeli dvakrat večje količine kot v prejš­ njih m esecih.1 0 2 Poslovim o se od oktobra z izvlečki iz poročila polkovnika Treecka generalu R ösenerju in iz vojnega dnevnika polka »Treeck«. V obsežnem poročilu kom andanta bojne skupine »Treeck« polkovnika Treecka je m ed drugim zapisano, da se je partizanska aktivnost od začetka oktobra 1944 iz dneva v dan krepila. Stalno povečevanje zaplem benih akcij, m obiliza­ cije, uspešni nenadni napadi na avtom obile, transporte, vla­ ke, rušenje prog so povzročili zaskrbljujočo negotovost na Pohorju in na okoliških obm očjih. Sovražniki so bili dobro obveščeni, da so na Pohorju velika partizanska skladišča, bunkerji z ranjenci, radijska postaja, center štaba 4. operati­ vne cone za zveze in propagandni center, gosta m reža parti­ 331 zanskih kurirskih poti, spuščališča za zavezniško pom oč ter km etije, ki nudijo partizanom prehrano in nastanitev. Bračičevi in Šercerjevi brigadi ter Pohorski četi Lackove­ ga odreda, ki so bili v tem času na Pohorju, se m ajhne sile policije in verm anov po Treeckovi oceni niso mogle odločno upirati. Ob prihodu večjih akcijskih skupin pa so se partizani zaradi svoje dobro organizirane obveščevalne m reže pravoča­ sno um aknili. »Takšne razm ere so terjale hitro in energično angažiranje bojne skupine,« je poudaril Treeck. D ne 15. ok­ tobra je bojna skupina »Treeck« prečesala obm očje Šaleške in M islinjske doline. Tu so uničili nekaj partizanskih javk in zajeli nekaj partizanskih sodelavcev. Ko so hoteli 18. oktobra uničiti partizansko oporišče pri Turičniku, so naleteli na dele Bračičeve brigade, jih napadli in se prebili na greben zahod­ nega Pohorja. Potem so po spopadih 20. oktobra zavzeli Rib­ nico in brez bojev Sv. Lovrenc na Pohorju. V ogorčenih bojih so se enote bojne skupine »Treeck« spopadle 20. oktobra vzhodno od Resnika z 2. in s 3. bataljo­ nom Šercerjeve brigade ter ju prisilile ob njunih občutnih iz­ gubah k um iku. N a obm očju Zreč je bil 21. oktobra srdit spo­ p ad s 1. bataljonom Šercerjeve brigade, s 3. bataljonom Koz­ janskega odreda in s skupino borcev Bračičeve brigade, ki jo je vodil poročnik Boris Bitenc-Bojan. V hudem boju z osre­ dotočenim topovskim ter m inom etnim ognjem so bili partiza­ ni razbiti. Ob tem naj bi imeli m nogo m rtvih, ujetih in veliko izgubljenega orožja, piše Treeck. V tej veliki hajki so sledili spopadi in boji 24. oktobra z enotam i Šercerjeve brigade na Lovrenškem Pohorju. N a obm očju Planinka-Pesek —Jurgovo so prečesali teren, južno od Velikega vrha pa preiskali parti­ zanske kmetije. Spopadli so se z m anjšim i partizanskim i sku­ pinam i. N a obm očju ceste M aribor —Celje so v zadnjem času »ujeli veliko sum ljivih oseb in posam eznih banditov . . . V občinah Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice je končana pre­ daja žita iz obveznega odkupa ter živine, odvzete v planin­ skih zaselkih. Številčni rezultat akcije od 15. 10. do 1. 11. 1944. Sovražnikove izgube: 42 m rtvih (prešteto), 108 zajetih, 11 banditskih pom agačev aretiranih. Lastne izgube : 1 mrtev, 1 ranjen. Plen: 46 pušk, 6 puškom itraljezov, 2 protitankovski puški, 2 brzostrelki, pištole, 8 konj, 5 volov in 3 prašiči«. 332 Ob koncu Treeck navaja, da se je v tej akciji ponovno po­ kazalo, kako pom em bno je Pohorje za partizane, in to pred ­ vsem zaradi bogatih zalog živeža. Z um ikom nem ških sil iz Ribnice, Sv. Lovrenca, Šm artna na Pohorju je om ogočeno nem oteno gibanje partizanov na obsežnem prostoru, kjer so na robovih najvažnejše železniške smeri in poti. »Iz vojnih, gospodarskih in političnih razlogov je bilo potrebno to oazo odvzeti banditom , če smo hoteli preprečiti brigadam in b an ­ ditskim terenskim skupinam , da tu najdejo prostor za nasta­ nitev in zaklonišča. Ta naloga je bila vojaška nujnost,« je poudaril Treeck. Prav on je še m ed izvajanjem akcije na ra­ zgovoru v M ariboru 23. oktobra 1944 predlagal »generalno čiščenje Pohorja«, kar je bilo sprejeto. N a konferenci kom andantov bojne skupine »Treeck« 25. oktobra, kjer sta bila gosta tudi Franz Steindl in načelnik za propagando inž. Tremi, so ugotovili, da je m ed glavnimi nalogam i brigad uničevanje železniških povezav in da obsta­ ja tudi m ožnost sovražnikovega desanta na Pohorje. Z ato so menili, da m orajo začeti z akcijo na novih osnovah. K apetan H ofm ann je predlagal odpeljati s Pohorja vse žitarice, živino, delovno silo in vojaške obveznike. K apetan H ofm ger je na­ daljeval, naj takoj začnejo akcijo na vzhodnem in severnem Pohorju. Steindl in Treeck sta soglašala in konkretizirala, da je nujno potrebno odvzeti km etom vse poljske pridelke, ra­ zen tistih, ki so potrebni za življenje, pridelke za industrijsko proizvodnjo, drva, prisilno odpeljati vojne obveznike od le­ tnika 1908 do 1928 ter sposobne za delo do 60 let starosti. O am nestiji sta poudarila, da jo je potrebno s propagando še bolj prepričljivo prikazati in podaljšati do 21. novem bra 1944.1 0 3 N a drugem posvetovanju v M ariboru 2. novem bra 1944 so bile priprave za »generalno čiščenje Pohorja« končane. Iz­ vedle naj bi ga civilne oblasti ob tesnem sodelovanju skupine »Treeck« in zveznega vodstva Štajerske dom ovinske zveze.1 0 4 Kot je razvidno iz nadaljnjega besedila Treeckovega poroči­ la, je bila ta akcija, ki je trajala ves novem ber, še okrutnejša, ubijalska in roparska. 333 V vaseh N ova Štifta in Poljane je bila Bračičeva brigada še 1. novem bra. N aslednji dan so enote krenile že po 3. uri zjutraj na dolg pohod. Pot jih je vodila skozi G ornji Grad. Nekaj časa je deževalo. Potem so šli skozi požgano Bočno: »Strahovit pogled barbarstva, znašanje nad ubogim civilnim prebivalstvom , tipično nemško, in dalje čez hribe v M otnik«, je zabeležil v dnevnik Jakob M eško.1 0 5 Z a enaintridesetletnega borca brigade A ntona K rušiča iz Z adobrove pri Škofji vasi je bil 2. novem ber črni dan. Dne 3 . oktobra je bila njegova skupina v času opisane sovražniko­ ve ofenzive na Razborci na Pohorju po spopadu z Nemci raz­ bita. V njej so bili M artin Strehar, Štefan Lorenčič in še neka­ teri. Potem so tavali po Ribniškem in Lovrenškem Pohorju ter iskali zvezo z brigado. Skupino približno 10 partizanov in terencev so 2. novem bra napadli Nemci nad Sv. Lovrencem na Pohorju. A ntona Krušiča so hudo ranili v nogo, roko in pljuča ter ga ujeli. N a vozičku so ga odvlekli do Sv. Lovrenca in m u obesili okoli vratu velik napis »Bandit«. Po dvodnev­ nih zasliševanjih so ga odpeljali v M aribor. Tu so se zasliše­ vanja nadaljevala. N a srečo se je potem v m ariborski bolniš­ nici vse razm erom a dobro končalo. Posledice ranitev pa so bile le hude. Po vojni so mu m orali am putirati nogo .1 0 6 Iz M otnika se je brigada napotila 3. novem bra že ob 3. uri zjutraj proti M oravški dolini. Bila je m esečna noč in velik del poti so prehodili kar po glavnih cestah. Prekoračili so Kolo­ vrat in prišli izčrpani, od znoja prem očeni ter lačni blizu 21. ure v vas Vrh pri Vačah. Enote so se razm estile po okoli­ ških vaseh in na zavarovanjih. N aslednji dan 4. novem bra je potekalo ustaljeno vojaško in politično delo. Patrulje so šle v več smeri. N eprijazno vreme se je 5. novem bra nekoliko zboljšalo. V bližnjih K andršah se je skupina oficirjev in bor­ cev brigade srečala z novim kom andantom 14, divizije Jože­ tom Lepinom -Risom . Pozdravil g a je kom andir štabne zaščite Ivan Lužar-H asan. Popoldne in ponoči so brnela številna za­ vezniška letala. B rigada je bila 6. novem bra še v vasi Vrh, del­ no p a tudi v K andršah. Popoldne je na nebu bobnelo ogrom ­ no zavezniških letal. M ed partizani se je širila vest, da so bom bardirali M aribor, Celje in Žalec ter da bodo čez dva dni 334 bom bardirali Litijo, kar naj bi bil razlog za prehod brigade na to obm očje.1 0 7 Iz poročila štaba cone je razvidno, da je bila brigada od 3. do 6. novem bra na obm očjih Lim barska G ora — Tlačnica — - Golčaj —Blagovica —K rašnja. Iz izvlečka dnevnih poročil brigade razberem o, da je bila brigada v navedenem času tudi v vaseh Vrh in K andrše pri Pečah.1 0 8 Govorice in ugibanja borcev, da bodo zavezniki bom bardirali Litijo in pogoniški most, niso bile brez osnove. N ekateri borci 1. bataljona se spom injajo, da je šel km alu po prehodu skozi M oravče in Z a­ log njihov bataljon do vasi Konj pri reki Savi, kar je prav bli­ zu pogoniškega m ostu in Litije. S to enoto je šel opazovat te­ ren tudi kom andant M ilenko Knežević. Od tod pa so se km a­ lu vrnili na M oravsko.1 0 9 In kako je v resnici bilo s tem zopet pospešenim prem ikom od G ornjega G rada do bližine Litije? G lavni štab NOV in POS je načrtoval za 4. novem ber uskla­ jen napad dela enot 7. korpusa in 4. operativne cone s sode­ lovanjem zavezniškega letalstva na sovražnikove postojanke v Pogoniku, Litiji in Šm artnem pri Litiji. Štab 7. korpusa je izdal 1. novem bra povelje za akcijo delom 15. divizije, opera­ tivnem u štabu 6. in 11. brigade, štab 14. divizije pa je poslal zaradi sodelovanja v akciji na obm očje Vače — Lim barska G ora —D olsko Bračičevo in Tomšičevo brigado.1 1 0 D o sode­ lovanja z zavezniškim letalstvom pa ni prišlo. Zaradi načrto­ vanega n ap ad a na Kočevje je štab 7. korpusa od tega napada odstopil.1 1 1 Ob tem kaže opozoriti na velike težave, ki so jih imeli šta­ bi NOV in POS pri usklajevanju z zavezniškim letalstvom. To se je izkazalo tudi 20. septem bra 1944, ko so bili v akciji na pogoniški m ost Šlandrova in Zidanškova brigada, Kamniško- zasavski odred ter del enot 7. korpusa, ko je zavezniško letal­ stvo akcijo pokvarilo. Brez te koordinacije bi verjetno opera­ cija enot 4. operativne cone in 7. korpusa uspela.1 1 2 Sprašujem o se, koliko kilometrov, dni in noči so m orali borci prehoditi v dežju, m razu, več lačni kot siti zaradi nere­ alno načrtovane akcije? Takšni pohodi so jih hudo izčrpavali in do konca uničevali njihovo obutev in obleko. Obeti za no­ vo obleko in obutev so bili slabi, grozeča zima pa je bila že pred durm i.1 1 3 335 Hudi boji pri Trn javi in Lukovici Štabi in enote Tomšičeve in Bračičeve brigade ter Kamni- ško-zasavskega odreda so dobili 5. novem bra povelje za voja­ ško akcijo. N aloga Tomšičeve brigade je bila napasti in uniči­ ti sovražnikovi postojanki v Blagovici in K rašnji ter zavaro­ vati se proti Šm artnem u v Tuhinju. Enote Bračičeve naj bi za­ varovale akcijo proti K am niku in Dom žalam , Kam niško-za­ savski odred pa bi varoval proti Vranskem u in Zagorju ob Savi. Štab 14. divizije je 6. novem bra izdal Tomšičevi in Brači­ čevi brigadi ter K am niško-zasavskem u odredu pisno povelje z vsemi nadrobnostm i za napad na Blagovico in K rašnjo ter za zavarovanje. Priprave za akcijo so stekle v vseh enotah že 5. novem ­ b ra .1 1 4 V štabu cone so imeli podatke, da sta postojanki Bla­ govica in K rašnja m očno utrjeni. V prvi naj bi bilo 50, v drugi pa 60 policistov in orožnikov. V bližnjih postojankah, iz kate­ rih je bilo pričakovati sovražnikovo intervencijo, pa so oce­ njevali, d a je veliko vojaštva.1 1 5 V tem času so bili v Kam niku 3. bataljon šolskega polka »B randenburg«, SS lovski bata­ ljon, 3. četa 928. bataljona deželnih strelcev in 1. orožniška m otorizirana četa »A lpenland«, v D om žalah, M engšu in gra­ du K rum perku 4. bataljon šolskega polka »B randenburg«, v Št. Vidu pri Lukovici 1. bataljon 28. SS policijskega polka »T odt«.1 1 6 Cilj akcije na K rašnjo in Blagovico je bil širitev osvoboje­ nega ozem lja proti Ljubljani in preprečevanje prom eta na ce­ sti Ljubljana —Celje. Položaji, ki so jih m orali zasesti bataljo­ ni Bračičeve brigade, so se raztezali od Sv. M ohorja na Mo- ravškem do Velike Lašne. M inerski vod je imel nalogo uničiti m ostove in ceste m ed Lukovico in Krašnjo. Poveljniško me­ sto štaba brigade, am bulante, intendance in obveščevalne službe so določili v Brezju blizu K rašnje. N apad Tomšičeve brigade na Blagovico in K rašnjo je bil predviden 6. novem ­ bra ob 21. uri. Z aradi ponovnega o g b d a terena pa so z napa­ dom zam udili in ga začeli ob eni uri po polnoči 7. novem bra. 336 1. bataljon Bračičeve brigade je krenil iz K andrš 6. no­ vem bra ob 18. uri. N jegova 1. četa je ob 23. uri zasedla polo­ žaje v vasi Trnjava pri Lukovici, severno od ceste, 2. in 3. četa pa južno od ceste. Prvi vod m inerjev je začel razdirati cesto in m inirati mostove. Ob 9. uri 7. novem bra se je sovražnik približeval po cesti iz smeri Dom žal s tovornjaki in tankom . Po njihovi predhodnici je odprla ogenj straža m inerjev in po prvih rafalih so se sovražniki um aknili. Čez pol ure se je so­ vražnik zopet pojavil s tovornjaki, tankom in z m inom eti. Z eno kolono je s pom očjo tanka in težkega orožja prodiral po cesti proti Krašnji. Z drugo kolono se je na svojem levem kri­ lu pom ikal severno od ceste, da bi tako prišel partizanom za hrbet. Tretja kolona pa je začela zasedati hrib nasproti 2. in 3. čete. Borci so na vseh položajih odprli ogenj na sovražni­ ke. Opazili so tudi nam ero druge kolone, da jim hoče priti za hrbet. K om andant 1. bataljona M irko Beslač je poslal zasedi okrepitev, tako da je lahko udarila sovražniku v hrbet. Raz­ mere so se sprem enile, sovražnikov nam en se je izjalovil, to­ da zaradi njegove številčne in tehnične prem oči so se borci m orali um akniti. Prva sovražnikova kolona se je s pom očjo tanka in težkega orožja spopadla z 2. in s 3. četo 1. bataljona. Boj je trajal do 15. ure. Sovražnik je obstreljeval položaje s težkim orožjem in je po vsakem obstreljevanju jurišal, vendar je bil vselej z izgubam i odbit. Ob 15. uri je prenehal napadati. Začel je pobirati padle in ranjene ter se z njimi um ikati. Prva četa je obvladovala položaje severno od ceste in je prepreče­ vala, da bi se lahko sovražnik razvil po dolini, zato g a je drža­ la v navzkrižnem ognju. Tretja kolona je prodirala po dolini proti Brezju pri D obu. N am estnik kom andanta K arel M aček je ugotovil, da jih hoče sovražnik s svojim desnim krilom ob­ koliti, zato je poslal na hrib dva m itraljezca za okrepitev in tako to preprečil. Tudi tu je sovražnik obstreljeval položaje s težkim orožjem , vendar je bil vsak njegov poizkus približati se partizanskim položajem s precejšnjim i izgubam i odbit. Ob 15. uri se je začel um ikati. Tretji bataljon je krenil iz K andrš 6. novem bra ob 17. uri proti Sv. M ohorju. V kraju Pogled je pustil v zasedi 1. vod 1. čete. D ruge enote bataljona so se razm estile na položaje od Sv. M ohorja čez Svine (sedaj Vinje pri M oravčah) in Zabu- 22 Bračičeva brigada 337 kovja do 1. bataljona. Te položaje je imel zasedene 3. bata­ ljon do 8. oktobra opoldne, ko se je skupaj s 1. bataljonom um aknil. Tretji bataljon se je prem aknil na položaje M orav­ č e —L im barska G ora. O benem je njegova 1. četa m inirala ce­ sto K rtina - M oravče, pri Soteski most, prekopala na več me­ stih cesto in m inirala tudi cesto Sp. K o seze-M o rav če. Do spopada s sovražnikom na tem odseku ni prišlo, razen 8. no­ vem bra, ko so z nekaj rafali pregnali skupino sovražnikov iz nekega kozolca. Bataljon ni imel izgub. D rugače je bilo 8. novem bra severno od ceste na položa­ jih 1. čete 1. bataljona. Sovražnik jo je ponovno napadel z ognjem težkega orožja in se razm eščal po hribu severovzhod­ no od Lukovice in Trnjave proti Brezju z nam enom , da bi če­ to obkolil. Č eta g a je odbila, potem pa šla k vasi K rajno Brdo na pom oč 4. bataljonu Tomšičeve brigade. Po kratkem boju je bil tudi tu sovražnik odbit. N a teh položajih je 1. četo ob 20. uri zam enjala četa 2. bataljona Bračičeve brigade. Položaje 2. in 3. čete 1. bataljona je napadel sovražnik 8. novem bra s štirih strani: ena kolona po hribu pod položaji, ena po cesti, dve pa iz Gradišča. Sovražnik je položaje obeh čet m očno obstreljeval z vsem razpoložljivim orožjem do­ poldne in popoldne in jih skušal z juriši zavzeti, vendar je bil vselej s precejšnjim i izgubam i odbit. Ob 14. uri sta se četi, če­ prav pod sovražnikovim ognjem , na povelje štaba brigade um aknili na Lim barsko G oro. V dvodnevnih bojih je imel 1. bataljon pet padlih in osem ranjenih borcev, m edtem ko so za sovražnikove izgube oceni­ li na okoli 100 izločenih iz stroja (število je previsoko, op. M. F.). K ratka kritična ocena akcije štaba Bračičeve brigade je bila, da je brigada vodila boje zelo uspešno ter da so se borci in poveljniški kader izkazali odlično. T oda m anjkale so jim rezervne enote za udarce sovražnikom v hrbet. Tudi zveze so slabo delovale.1 1 7 Kaj so napisali in povedali o bojih nekateri udeleženci? Vojni dopisnik Janez Stanonik-M aks, borec Bračičeve briga­ de, je takoj po bojih napisal članek Junaški bolničar Jože, v katerem opisuje nem ški napad na zasedo brigade 7. novem ­ bra pri Trnjavi: »Švabi tolčejo po naših položajih s topom , 338 m inometi. Šarci spuščajo dolge rafale dum dum ovk prek nas. Mi ostajam o na položajih in odgovarjam o z zapornim ognjem. Pred nam i obleži ranjenec na planjavi. Nemci obde­ lujejo planjavo z ognjem in nem ogoče je priti do ranjenca, ki vpije od bolečin.« Z aradi srditega nem škega pritiska se je m orala enota počasi um ikati v gozd, toda bolničar Jože, do­ m ačin iz Zgornje Savinjske doline, je ostal blizu ranjenca in razmišljal, kako bi ga rešil. Ostro je »prijel« dva borca, ki sta se že um ikala, naj mu pom agata. Eden je bil D alm atinec, drugi Italijan Vito Amelie s Sicilije. Nekaj skokov po čistini, nato pa z ranjencem do gozda. T oda bilo je dovolj, da so jih opazili sovražniki. O dprli so peklenski ogenj. Jožetu je krogla razbila kost v stegnu, m ina pa je Italijana in D alm atinca hu­ do ranila, slednjega v obe nogi. Ranjenec, ki so ga reševali, se je s poslednjim i močmi sam rešil v gozd. Ranjeni partizani so že slišali nem ško povelje vojakom , naj poiščejo ranjene »ban­ dite«. Bili so že čisto blizu njih, vendar sta jih rešila grm, ki jih je zakrival, in povelje nem škega oficirja. Ta je vojake usmeril proti partizanskim bojnim položajem. Partizanska pom oč ranjencem je prišla kom aj popoldne, vendar je borec Italijan m edtem že um rl.1 1 8 Svetozar Ipavec iz 3. čete 1. bataljona opisuje, kako je njegova desetina z južne strani ceste s hriba jurišala pri Luko­ vici na tank in na desetino Nemcev, ki so se zatem spustili v beg. Bežečim je potem sledil tudi tank. D esetina je nato stre­ ljala na križišče. N enadom a pa so jim udarili Nemci v hrbet. Pri um iku čez čistino je padel borec poljske narodnosti. N e­ kaj pozneje je na položajih blizu štaba bataljona padel dese­ tar D ušan M ilanović iz Sarajeva.1 1 9 Junaških bojev 1. bataljona pri Trnjavi in Lukovici se spom inja tudi nam estnik kom andanta bataljona Karel M a­ ček, ki je razporejal čete v obram bo proti Dom žalam . U vodo­ ma poudarja pom em bno vlogo zlasti 1. čete, ki jo je v hudih obram bnih bojih odigrala pod vodstvom hrabrega kom andir­ ja M artina Kum ra, in nadaljuje: »Nem ci so že dopoldne pri­ tiskali na naše položaje, a smo jih odbili. Poizkušali so tudi s tanki, pa jim ni uspelo. Borba je bila trdovratna, proti popol­ dnevu nam je začelo prim anjkovati streliva. Skoraj so nas iz­ rinili s položajev. Z velikimi napori smo jih zadržali.« Drugi 22' 339 dan so Nemci pritiskali po cesti in poizkušali z obkolitvami po okoliških hribih. Z aradi m očne topniške podpore je bilo vprašanje, koliko časa bo bataljon vzdržal. Iz štaba brigade so poslali kurirja C irila G regorja, naj prinese od K arla M a­ čka pisno poročilo. T oda M aček ni našel ne prostora ne ugodnega trenutka, da bi napisal poročilo o kritičnih razm e­ rah, saj so ga na vsakem koraku preganjale sovražnikove kro­ gle, mine in granate. Potem je ukazal kurirju, naj se takoj vr­ ne v štab in pove, da bodo kljub težkem u položaju do večera vzdržali.1 2 0 G odbenik A ndrej Veble in kurir Ciril G regor se spom i­ njata, kako so jih Nemci potiskali od glavne ceste v hribovit svet. Tedaj je šel M ilenko Knežević z godbeniki v bližino po­ ložajev in jim ukazal, da so na vso m oč zaigrali nekaj živah­ nih partizanskih koračnic, enote pa je pripravil za juriš na Nemce. Ti so bili zaradi nastopa godbe tako presenečeni, da so začasno ustavili napad. To so izkoristili partizani in jih z jurišem pognali v dolino .1 2 1 M arjan Prestor iz brigadne sanitete se spom inja treh pad­ lih: Ferda Rota, železničarja iz Brežic, iz 2. čete 1. bataljona, vodnika (H rvat ali Srb), ki je bil pred prihodom v brigado v G radcu tram vajec, in neznanega borca. Vse so skupaj poko­ pali pri Zlatem Polju. R anjencem je pom agal dr. H erbert Za- veršnik z bolničarji, po bojih pa so jih spravili v bolnišnico v Vodice, jugozahodno pod Lim barsko G oro. Tu so sovražniki pozneje bolnišnico napadli. Ranjenci Bračičeve brigade so se s prebojem rešili, m nogo drugih ranjencev pa so sovražniki zajeli in postrelili. Zanim ivo je tudi Prestorjevo pričevanje o borcu, ki je ho­ tel zbežati. O čitali so mu, da je v boju pri Brezju pri Trnjavi pripeljal N em ce partizanom za hrbet. D om a naj bi bil iz Čr­ nom lja ali nekje z Dolenjskega. Drugi dan je bil v M otniku pred strojem brigade obsojen na smrt, nato pa odveden na ustrelitev.1 2 2 Tudi Jakob M eško je o tem borcu, ki je imel na poti v M otnik 9. novem bra zvezane roke, napisal: »Šel sem v štab 1. bataljona. Tam sem doživel predrzen nastop nekega zvezane­ ga fanta, ki je hotel pobegniti in je bil obsojen na likvida­ cijo.«1 2 3 340 O padlih borcih 1. bataljona so znani tile podatki: Vito Amelie, A feano, Sicilija, 1. četa, pokopan pri Trnjavi; Dušan M ilanović, r. 1922, Sarajevo, 2. četa, pokopan v vasi Ne- gastrn; F erdinand Rot, r. 1924, Brežice, železničar, iz 2. čete; R udolf Šater, r. 1911, Brdinje, Ravne na Koroškem, 3. četa, kmečki sin, pokopan v Brezju pri Trnjavi; Ivan Videki, r. 1925, Sam ara, G regorka (Poljska?), iz l.č e te ; Avgust Ziker, 1906, K langalblanca, pokopan pri Trnjavi. R anjena: D al­ m atinec z otoka K rka in bolničar Jože iz Zgornje Savinjske doline. Pri padlih m oram o navesti tudi znam enitega borca, ne­ kdanjega nam estnika kom andanta Bračičeve brigade m ajorja Vinka Sim ončiča-G ašperja. Iz brigade je šel v začetku avgu­ sta 1944 za poveljnika Koroške grupe odredov, oktobra pa za nam estnika kom andanta 14. u. divizije. N a obeh poveljniških mestih se je proslavil kot dober poveljnik, dober tovariš in hraber borec. V bojih pri Blagovici je bil v noči na 8. novem ­ ber 1944 hudo ranjen in je km alu podlegel. Z vsemi častmi so ga pokopali v G ornjem G radu. Kako pom em ben prvoborec je bil, nam pove tudi dejstvo, da so ga 9. m aja 1945 razglasili za narodnega heroja in so ga po vojni prekopali v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.1 2 4 Povzetek nap ad a Tomšičeve brigade na Blagovico in Krašnjo. Vsako od postojank je napadal po en bataljon. Bor­ ci, starešine in minerji so svoje naloge opravljali hrabro, ven­ dar so bile sovražnikove utrdbe prezahtevne za oborožitev bataljonov. V napadih in m iniranjih so dosegli delne uspehe. D opoldne 8. novem bra jim je Bračičeva brigada sporočila, da se m ora zaradi sovražnikove prem oči postopom a umikati 1. četa njenega 1. bataljona z obm očja Krašnje proti K rajne­ mu Brdu. Vod Tomšičeve brigade, ki je bil v zasedi, je na ce­ sti sprožil m ino in se um aknil proti Limbarski Gori. M ine, ki jih je nastavil na cesti 4. bataljon Tomšičeve brigade, so uni­ čile okoli 11. ure kam ion in nekaj sovražnikov. Okoli 400 Nemcev je prodrlo do Krašnje. Nemškim napadom se je upiral 4. bataljon Tomšičeve brigade in izvedel na K rajno Br­ do tudi nekaj nasprotnih jurišev, vendar je bil vselej odbit. Po 16. uri je začel sovražnik ogrožati v Blagovici 2. bataljon Tomšičeve brigade, ki se je m oral potem tako kot druge enote 341 postopom a um akniti. Tom šičeva brigada je im ela v dveh dneh v napadih in bojih 12 padlih in 21 ranjenih. Enote Kam niško-zasavskega odreda niso bile v spopadih s sovražnikom . Štab cone je poročal, da je imel sovražnik približno 54 m rtvih, prek 85 ranjenih (ocena je previsoka, op. M. F.) ter uničen kam ion in motocikel. Za skupne lastne izgube pa je navedel 17 padlih in 29 ranjenih. O borcih so v štabu cone ugotovili, da so opravili svoje dolžnosti požrtvovalno, poveljniški kader Bračičeve brigade je v glavnem dobljene naloge opravil dobro. Po razčlenjeva­ nju zadnjih akcij so ugotovili, da napadi na postojanke, če trajajo predolgo, ne uspevajo. Sovražnik je v takih prim erih imel pravilom a dovolj časa in možnosti za osredotočenje in­ terventnih m očnejših sil, ki so potem odbile napadalne parti­ zanske enote. Dejstvo je, so poudarili, da s sedanjo oborožit­ vijo enote ne m orejo uničevati in zavzem ati prem očnih so­ vražnikovih utrdb. Priznanje za to in za prejšnje akcije pa so izrekli s tem i besedam i: »N aši uspehi, doseženi v zasedah, pokrivajo neuspehe v bojih za postojanke.« N a osnovi izku­ šenj so sklenili, da bo v prihodnje koristneje dem onstrativno napadati postojanke in sovražnikovim interventnim enotam postavljati zasede. To se je učinkoviteje pokazalo v več zad­ njih akcijah, kjer so bile lastne žrtve v zasedah in na terenu znatno m anjše kot sovražnikove, m edtem ko je bilo v napa­ dih na postojanke obratno. Do pom anjkljivosti in napak so bili zelo kritični. Ocenili so, da poveljniški kader v bojih ni­ m a dovolj p obud in je prem alo iznajdljiv, da niso enote do­ volj operativne ter da ne zadovoljujeta služba za zveze in ob­ veščevalna služba. O pozorili so, da bi m orala 2. in 3. bataljon Bračičeve brigade pom agati 1. bataljonu v hudih bojih pri Tr- njavi z napadi na sovražnika v hrbet, ter poudarili, da so bile zveze z Bračičevo brigado m ed akcijo zelo slabe. Navrgli so še očitek štabu 14. divizije, ki je bil v vasi Petelinjek, da ni ve­ del nič o preboju zasede pri Trnjavi, dokler niso prišli Nemci do Blagovice.1 2 5 Brigada se je 8. novem bra z obm očja K rašnje um ikala v več sm ereh proti severovzhodu. Nemci so na um ikajoče se enote streljali s topovi in m inom eti, vendar brez uspeha. Del 342 / enot je prespal v vasi Češnjice pri Krašnji. Zgodaj zjutraj 9. novem bra pa so se enote prem ikale skozi Trojane, počivale v vasi Velika Raven in prišle dopoldne v M otnik.1 2 6 Enote so se razm estile v osnovni šoli v M otniku in po drugih hišah ter po bližnjih zaselkih vse do Špitaliča. Del štaba z odseki je bil v znani gostilni. Borci so čistili orožje in oprem o. Urejali so enote, zdravstveno in intendantsko službo, opravljali vojaška zavarovanja ter vojaške in politične ure. Vmes so borci po prestanih bojih tudi nekoliko počivali. Vendar to ni bil pravi počitek, le kratek predah pred novimi boji in akcijam i.1 2 7 N aslednji dan 10. novem bra je v M otniku obiskal brigado kom andant cone Jože B orštnar s spremstvom . Č lani štaba in šefi odsekov so m u poročali o težavah, razm erah in načrtih. Poročnik Jakob M eško je m ed drugim sprožil vprašanje ure­ ditve odnosa do kom andirja štabne patrulje Ivana Lužarja- H asana, ki so mu očitali, da se vede preveč oblastno in da se spušča v delo, za katero nim a sposobnosti in pristojnosti. Dr. H erbert Zaveršnik pa je izrazil kritično pripom bo o sanitet­ nem odseku divizije. Zvečer je delovni ritem nekoliko po p u ­ stil in borci so glasno in ubrano zapeli narodne in partizan­ ske pesmi. M eško je zapisal, kako je m ed petjem »trpel K ri­ stusove m uke«, ker ni mogel biti zraven, saj je m oral m edtem končati več poročil.1 2 8 * * * V tem obdobju je brigada znatno okrepila svojo vojaško dejavnost, ki se je odražala v uspešnem sodelovanju v con­ skih in divizijskih operacijah ter v m nogih sam ostojnih akci­ jah. Tako okrepljeno in nadvse zahtevno ter naporno dejav­ nost pa je lahko razvila in uspešno izvajala, ker se je sproti številčno krepila,, se organizacijsko izpopolnjevala ter se vo­ jaško in politično izobraževala in vzgajala. Brigada se je iz­ datno okrepila s pridobitvijo 110 borcev iz K oroškega odre­ da, 60 borcev iz Lackovega odreda, skupaj 170 borcev. Nekaj strokovnih kadrov je pridobila iz štaba divizije, nekaj borcev pa so m obilizirale njene enote. Z odhodom Šlandrove in Zidanškove brigade oktobra na D olenjsko se je razm erje sil v škodo osvobodilnih enot na ob­ 343 m očju 4. operativne cone m očno poslabšalo. T oda prišlo je še do večjega nesorazm erja sil. O kupatorjeve enote so začele dobivati okrepitve, katerih naloga je bila očistiti njegovo vzhodno in južno frontno zaledje, zavarovati prom etnice za vojaške transporte, pregrupacije, osvobodilne enote p a uniči­ ti ali jih vsaj odvrniti od prom etnic ter jim prizadejati čimveč- je izgube. Svojo vojaško in diverzantsko dejavnost je brigada začela s Tomšičevo brigado v začetku oktobra, ko sta d odobra uniči­ li železniško progo od Otiškega Vrha do Doliča. Sledila sta uspešna vdora z ekonom skim a akcijam a v Slovensko Bistrico in na Zg. Polskavo, nato dva lažna nap ad a na sovražnikove utrdbe, m iniranje prog pri Slovenski Bistrici in Fali in mostu pri Zg. Polskavi. Pred pohodom s Pohorja se je brigada 17. oktobra spo­ p ad la s Treeckovim i enotam i v G olavabuki, potem p a mini­ rala progo blizu D ravograda ter na tem m estu napadla 21. oktobra vlak. N ato se je spopadla s sovražniki pri Gušta- nju ter izvedla lažni napad na Kotlje. To je bil uvod v hude boje za obram bo osvobojene Zadrečke, Zgornje Savinjske in Logarske doline. Sem je brigada prihitela na pom oč Tom šiče­ vi brigadi in drugim enotam . V junaškem boju je 24. oktobra napadla in pregnala iz Nove Štifte čez Črnivec prem očnega sovražnika in m u prizadela izgube. Sovražnika pa je napadla tudi pri Solčavi in Beli ter ga pregnala proti Železni Kapli. Po ogorčenih bojih in strahotno izčrpavajočih m anevrih ter pohodih je bila brigada za svoje velike vojaške in politične uspehe 26. oktobra 1944 razglašena za udarno. Že 28. okto­ bra je šla v n apad na postojanko Šm artno v Tuhinju, kjer pa ni uspela, m edtem ko so bile brigadne enote skupaj s Tom ši­ čevo brigado v tridnevnih obram bnih bojih pri K am niku in drugje bolj uspešne kot sovražnikove. Štab cone je utem elje­ val napad na Šm artno in uspešne boje na tem obm očju z di­ verzantskim i akcijam i kot aktivno obram bo osvobojenega ozem lja. Bračičeva brigada je v tej operaciji prispevala po­ m em ben delež. Svojo bojno sposobnost je brigada še posebej potrdila v bojih 7. in 8. novem bra na obm očjih Lukovice, ko je varovala n apad Tomšičeve brigade na K rašnjo in Bla­ govico. 344 O POM BE 1 Poročila štaba Bračičeve brigade z dne 30.9., 1.10. (dve), 15. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 3. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 3 Povelje štaba 14. divizije z dne 3. 10. 1944 Tomšičevi in Brači­ čevi brigadi; poročilo štaba 14. divizije z dne 8. 10. 1944; poročilo štaba Bračičeve brigade o akciji v noči na 4. 10. 1944; relacija štaba Bračičeve brigade z dne 6. 10. 1944, A INZ, f. 334/11, 339/IV ; Maks Kobal, r. 21. 12. 1925, KPM Slovenj Gradec; Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 231—235. 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 4. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 5. 10. 1944, AINZ, f. 335/III; Jakob Štefančič, pričevanje, Marija Štefančič, izjava, obo­ je, AM NOM . 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 5. in 6. 10. 1944, AINZ. f. 335/11. 7 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 7. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 8 Poročilo okrožnega komiteja KPS Maribor z dne 15. 10. 1944, oblastnemu komitetu za Štajersko, AM NOM . 9 AINZ, kopija v AM NOM . 1 0 Poročilo pomočnika političnega komisarja 4. operativne cone z dne 27. 11. 1944, AS. 1 1 Poročilo političnega oddelka 14. divizije z dne 3. 10. 1944, AINZ, f. 17. 1 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 9.(dve) in 10. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 1 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 11. 10. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 105; Tone Matičič, Avgust Stupan, Maks Šaj- tegel, Ciril Joger, Janez Petje-Jovan, Jože Vodeb, pričevanja, AM ­ NOM. 1 4 Maks Šajtegel, Avgust Stupan, pričevanja, AM NOM . 1 5 Ciril Joger, pričevanja v AM NOM . 1 6 Poročili OC Bračičeve brigade z dne 14. 10. 1944 in opazoval­ ne točke Šuma OC 14. divizije z dne 15. 10. 1944, AINZ, f. 3 4 5 /a /I; Tone Matičič, Lado Košir-Matija, pričevanji, AM NOM ; Peter Maj­ cen-Vojko, r. 1910, Stara cesta, Ljutomer, šofer, v NOV 8. 7. 1942, kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM . 345 1 7 Poročilo OC 14. divizije, A IN Z,f. 3 4 5 /a /I. 1 8 Avgust Stupan, Maks Šajtegel, pričevanji, AM NOM . 1 9 Poročilo orožniške postaje Slovenska Bistrica z dne ,11. io. 1944, AINZ, fond orožniški arhiv. 2 0 Ladislav Kiauta, izpis iz okupatorjevih dokumentov v AINZ v AM NOM . 2 1 Avgust Stupan, Maks Šajtegel, pričevanji, AM NOM . 2 2 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, v AM NOM . Za Viktorja Kumarja in Emila Peternela dodajamo, da so ju Nem ci ujeli po od­ pustitvi iz partizanske bolnišnice Košuta na Pohorju 16. 11. 1944 in ju ustrelili. Neznanega tavajočega ranjenca iz Bračičeve brigade je blizu Slovenske Bistrice srečal po akciji Janez Babič, njegov sobo­ rec, in ga napotil v ustrezno smer (Janez Babič, ustni vir). 2 3 Maks Šajtegel, pričevanje, AM NOM . 2 4 Štajerski kurir, glasilo 4. operativne cone (odslej Štajerski ku­ rir) z dne 4. 12. 1944, št. 17, AM NOM , 171/72 2 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 10. 1944, AINZ, f. 335/11; Marjan Prestor, izjava, AM NOM . 2 6 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 14. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 2 7 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM ; poročilo šta­ ba Bračičeve brigade z dne 13. 10. 1944; poročilo personalnega od­ seka štaba 4. operativne cone z dne 19. 10. 1944, oboje v ,AINZ, f. 335/11, 134/IV. 2 8 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM . Boris Bitenc se nazadnje omenja v dokumentih in pričevanjih soborcev ob koncu oktobra 1944. Franci Strle pa piše v svoji knjigi Tomšičeva brigada uvodni del, Ljubljana 1980, str. 539, d aje Bojan Bitenc padel 1944 v Lehnu pri Ribnici na Pohorju. Glej še str. 423, 424. 2 9 Dopis personalnega odseka 4. operativne cone z dne 19. 10. 1944, AINZ, f. 134/IV; kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM­ NOM. 3 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 14. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 3 1 Povelje štaba Bračičeve brigade z dne 14. 10. 1944; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV , 335/11; podatki za ranjence v AM NOM . 3 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 15. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV . 3 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 10. 1944, Zbornik NOV, V I/16, dok. št. 112. 3 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 19. 10. 1944, A INZ, f. 335/11. 346 3 5 Skrajšani dnevnik štaba Bračičeve brigade z datumi vsako­ dnevnih krajevnih bivanj, s številčnimi stanji brigade in omembe bo­ jev, akcij; za obdobje od septembra 1944 do maja 1945 (odslej Pov­ zetek dnevnika 13. brigade), AINZ, f. 339/IV. 3 6 Jakob M eško-Nikolaj, dnevnik, izvirnik pri vdovi v Ljubljani, fotokopija v AM NOM (odslej Meškov dnevnik, AM NOM ). 3 7 Kartoteka padlih borcev; Štefan Lorenčič, izjava, oboje v AM NOM ; Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 422. 3 8 Podatki iz KPM Slovenj Gradec; Franjo Planinc, Štefan Po­ žar, Štefan Lorenčič, izjave, AM NOM . 3 9 Poročila štaba Bračičeve brigade od 19. do 21. 10. 1944, AINZ, f. 335/11; kartoteka borcev Bračičeve brigade. 4 0 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 19. in 20. 10. 1944; po­ ročilo štaba 14. divizije z dne 21. 10. 1944, AINZ, f. 335/11, 334/11. 4 1 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 20. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 4 2 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 21. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 4 3 Tončka Knez, izjava v AM NOM . 4 4 PIAT — Projector Infantry Antitank (NOV na Slovenskem, str. 1064). 4 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 21. 10. 1944, AINZ, f. 335/11, 339/IV . 4 6 Anton Ahčin-Darko, Spomini iz štirih brigad, 1969, priredil Drago Vresnik, str. 256. 4 7 Navedeno delo, str. 2 5 6 -2 5 8 . Primer z ustreljenim gestapov­ cem smo si prizadevali bolje raziskati, kar nam pa ni uspelo. Izvede­ li smo za dva obveščevalca z enakima partizanskima imenoma Džon, vendar sta že pokojna. To velja tudi za sodelujoča v preiskavi Karla Pristovška-Ivana in Tineta Delakordo, ki je pisal zapisnik o zaslišanju. 4 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 24. 10. 1944, AINZ, f. 335/11; Meškov dnevnik, AM NOM ; Ciril Gregor, ustni vir. 4 9 Janez Jaklič, pričevanje, AM NOM . 5 0 Marjan Prestor, Jaka Žvan, ustna vira. 5 1 Srečko Potočnik-Sinko, pričevanje, AM NOM . 5 2 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944; poročilo komandanta bojne skupine »Treeck« z dne 10. 12. 1944; vojni dnev­ nik polka »Treeck«, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 55, 142, 122. 5 3 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 17; Ževart, Štirinajsta na Štajerskem, str. 48, 49. Ocena dr. Milana Ževarta o sovražnikovih silah je okoli 2000 mož. Sodimo, da so v štabu cone navedli nekoliko previsoke 347 številke. Ocenjujemo, d a je bilo razmerje sil 24. in 25. oktobra I944 ko je sovražnik prodrl tudi do Solčave, Bočne in Šmartna ob Dreti' približno 2500:2000 v korist sovražnikov. Partizanskim silam sta pri­ šteta Bračičeva brigada in skupina koroških partizanov. 5 4 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. I944 Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 17; poročili štaba Bračičeve brigade z dne 24. in 25. 10. 1944, AINZ, f. 335/11; Meškov dnevnik; Štefan Ipavec, Feliks Frešer, Marjan Prestor, pričevanja, Ivana Lihteneger- Dolničar, izjava, vse v AM NOM . 5 5 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944 AINZ, f. 339/IV 5 6 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade, z dne 26. 10. 1944 A IN Z, f. 339/IV ; Jože Savinšek, izjava, AM NOM . 5 7 Feliks Frešer, pričevanje, AM NOM . 5 8 Ciril Joger, pričevanje, AM NOM . 5 9 Prof. dr. Herbert Zaveršnik, pričevanje, AM NOM . 6 0 Vojni poročili štabov Bračičeve brigade z dne 26. 10. in 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV , 345; Marjan Prestor, izjava v AM NOM . Marjan Prestor navaja, da se je 2. bata­ ljonu pridružil del skupine borcev 1. bataljona, ki so šli 12. 10. 1944 v Rečico ob Savinji po strelivo in razstrelivo. Brigadi se je skupina dvajsetih borcev priključila 23. 10. 1944 v Radmirju ter ji na veliko veselje vseh izročila strelivo in razstrelivo. Skupaj so se takrat veseli­ li tudi osvoboditve Beograda. 6 1 Ivan Uranič-Drago, polkovnik JLA, izjava, Viktor Cvelbar- Stane, generalmajor JLA v. p., pričevanji, AM NOM . 6 2 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, A IN Z, f. 339/IV . 6 3 Anton Ikovic, Pred 26 leti je gorela Solčava, TV 15 z dne 11. 11. 1970, št. 46, str. 13. 6 4 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Štefan Ipavec, Karel Maček, pričevanji, AM­ NOM. 6 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 6 6 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 345. 6 7 Poročilo štaba Koroške grupe odredov z dne 29.9. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 74. 6 8 Mirko Lukman, Solčava in Logarska dolina v ognju. Kopija članka v AINZ, f. 91/11. 6 9 Vojni poročili štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944 in Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 345, 339; poročilo OC 14. divizije z dne 24. 10. 1944, AINZ,f. 3 4 5 /a /I; Tone Kropu­ šek, izjava, AM NOM . 7 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 7 1 Olga Verstovšek-Planinc, pričevanje, AMNOM. 7 2 Vojni poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 345. 7 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 7 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ. f. 335/11; kartoteka borcev Bračičeve brigade; Feliks Frešer, Jože in Tone Savinšek, Anton Klaužer, Ivan Ulaga, Anton Ratajc in drugi, izjave in pričevanja, AM NOM . Feliks Frešer in Jože Sep pojasnjujeta, da so padli v Novi Štifti trije borci. Tone Savinšek iz Tiroseka, partizanski sodelavec, je vozil štiri padle s Črnivca na pokopališče v Gornji Grad. Njegov že pokojni sosed pa je vozil za njim na drugem vozu neugotovljeno šte­ vilo padlih (dva ali tri?). Število padlih je tako nekoliko večje, kot navajajo uradna poročila. Brata Jože in Tone Savinšek pojasnjujeta, da je padlo na Črnivcu šest do sedem borcev Bračičeve brigade v navzkrižnem ognju, ko so gonili Nem ce čez Črnivec. Takrat naj bi po Nem cih in prek njih nevede in nehote močno streljala tudi po borcih Bračičeve brigade enota Tomšičeve brigade. O tej zmoti sta med vojno slišala tudi Feliks Frešer in Jože Sep iz l.č e te 2. bata­ ljona. 7 5 Vojni poročili štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. in štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 339, 345. 7 6 Glej op. 75. 7 7 Povelje štaba 14. divizije z dne 11. 11. 1944 v Štajerskem ku­ rirju, 4. 12. 1944, št. 17, AM NOM 171/72. 7 8 Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 12. 7 9 Obvestilo — čestitka štaba 14. u. divizije vsem borcem in sta­ rešinam, v M NZ Celje in poročilo štaba Bračičeve u. brigade z dne 1. 12. 1944, AINZ, f. 335/11. 8 0 Čestitka štaba 14. u. divizije z dne 5. 11. 1944 Bračičevi briga­ di, v M NZ Celje. 8 1 Poročilo političnega oddelka 14. divizije z dne 18. 11. 1944, A INZ, f. 17. 8 2 Poročilo pomočnika političnega komisarja 4. operativne cone z dne 27. 11. 1944, AS. 8 3 Poročilo sekretarja ZKMJ 14. divizije z dne 14. 10. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /1 0 . 8 4 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AMNOM . 348 349 številke. Ocenjujemo, d a je bilo razmerje sil 24. in 25. oktobra I944 ko je sovražnik prodrl tudi do Solčave, Bočne in Šmartna ob Dreti' približno 2500:2000 v korist sovražnikov. Partizanskim silam sta pri­ šteta Bračičeva brigada in skupina koroških partizanov. 5 4 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. I944 Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 17; poročili štaba Bračičeve brigade z dne 24. in 25. 10. 1944, AINZ, f. 335/11; Meškov dnevnik; Štefan Ipavec, Feliks Frešer, Marjan Prestor, pričevanja, Ivana Lihteneger- Dolničar, izjava, vse v AM NOM . 5 5 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944 AINZ, f. 339/IV 5 6 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade, z dne 26. 10. 1944 A IN Z, f. 339/IV ; Jože Savinšek, izjava, AM NOM . 5 7 Feliks Frešer, pričevanje, AM NOM . 5 8 Ciril Joger, pričevanje, AM NOM . 5 9 Prof. dr. Herbert Zaveršnik, pričevanje, AM NOM . 6 0 Vojni poročili štabov Bračičeve brigade z dne 26. 10. in 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV , 345; Marjan Prestor, izjava v AM NOM . Marjan Prestor navaja, da se je 2. bata­ ljonu pridružil del skupine borcev 1. bataljona, ki so šli 12. 10. 1944 v Rečico ob Savinji po strelivo in razstrelivo. Brigadi se je skupina dvajsetih borcev priključila 23. 10. 1944 v Radmirju ter ji na veliko veselje vseh izročila strelivo in razstrelivo. Skupaj so se takrat veseli­ li tudi osvoboditve Beograda. 6 1 Ivan Uranič-Drago, polkovnik JLA, izjava, Viktor Cvelbar- Stane, generalmajor JLA v. p., pričevanji, AM NOM . 6 2 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, A IN Z, f. 339/IV . 6 3 Anton Ikovic, Pred 26 leti je gorela Solčava, TV 15 z dne 11. 11. 1970, št. 46, str. 13. 6 4 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Štefan Ipavec, Karel Maček, pričevanji, AM­ NOM. 6 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 6 6 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 345. 6 7 Poročilo štaba Koroške grupe odredov z dne 29.9. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 74. 6 8 Mirko Lukman, Solčava in Logarska dolina v ognju. Kopija članka v AINZ, f. 91/11. 6 9 Vojni poročili štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944 in Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 345, 339; poročilo OC 14. divizije z dne 24. 10. 1944, AINZ,f. 3 4 5 /a /I; Tone Kropu­ šek, izjava, AM NOM . 7 0 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 7 1 Olga Verstovšek-Planinc, pričevanje, AMNOM. 7 2 Vojni poročilo štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 345. 7 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 7 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. 1944, AINZ. f. 335/11; kartoteka borcev Bračičeve brigade; Feliks Frešer, Jože in Tone Savinšek, Anton Klaužer, Ivan Ulaga, Anton Ratajc in drugi, izjave in pričevanja, AM NOM . Feliks Frešer in Jože Sep pojasnjujeta, da so padli v Novi Štifti trije borci. Tone Savinšek iz Tiroseka, partizanski sodelavec, je vozil štiri padle s Črnivca na pokopališče v Gornji Grad. Njegov že pokojni sosed pa je vozil za njim na drugem vozu neugotovljeno šte­ vilo padlih (dva ali tri?). Število padlih je tako nekoliko večje, kot navajajo uradna poročila. Brata Jože in Tone Savinšek pojasnjujeta, da je padlo na Črnivcu šest do sedem borcev Bračičeve brigade v navzkrižnem ognju, ko so gonili Nem ce čez Črnivec. Takrat naj bi po Nem cih in prek njih nevede in nehote močno streljala tudi po borcih Bračičeve brigade enota Tomšičeve brigade. O tej zmoti sta med vojno slišala tudi Feliks Frešer in Jože Sep iz l.č e te 2. bata­ ljona. 7 5 Vojni poročili štaba Bračičeve brigade z dne 26. 10. in štaba 4. operativne cone z dne 28. 10. 1944, AINZ, f. 339, 345. 7 6 Glej op. 75. 7 7 Povelje štaba 14. divizije z dne 11. 11. 1944 v Štajerskem ku­ rirju, 4. 12. 1944, št. 17, AM NOM 171/72. 7 8 Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 12. 7 9 Obvestilo — čestitka štaba 14. u. divizije vsem borcem in sta­ rešinam, v M NZ Celje in poročilo štaba Bračičeve u. brigade z dne 1. 12. 1944, AINZ, f. 335/11. 8 0 Čestitka štaba 14. u. divizije z dne 5. 11. 1944 Bračičevi briga­ di, v M NZ Celje. 8 1 Poročilo političnega oddelka 14. divizije z dne 18. 11. 1944, A INZ, f. 17. 8 2 Poročilo pomočnika političnega komisarja 4. operativne cone z dne 27. 11. 1944, AS. 8 3 Poročilo sekretarja ZKMJ 14. divizije z dne 14. 10. 1944, AINZ, f. 3 3 5 /1 0 . 8 4 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AMNOM . 348 349 8 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 11. 1944, AINZ f 335/11; povelje Glavnega štaba NOV in POS z dne 21. 10. 1944, par­ tizanski tisk, 428/a; kartoteka borcev Bračičeve brigade,, oboje AM NOM . 8 6 Prof. dr. Herbert Zaveršnik, Saniteta XIII. brigade Mirka Bračiča na Štajerskem, Zdravstveni vestnik, 1979 št. 48, str. 177, 178; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 11. 1944, AINZ, f. 335/11. ’ 8 7 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 11. 1944, AINZ, f. 335/11; povelje Glavnega štaba NOV in POS z dne 21. 10. 1944, AM NOM , partizanski tisk, 428/a; poročilo OC Bračičeve brigade z dne 31. 10. 1944, AINZ, f. 3 4 5 /a /I. 8 8 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 27. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 8 9 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 27. in 29. 10. 1944, AINZ. f. 335/11. 9 0 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 12. 11. 1944, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 49. 9 1 Miha Petan-Brico, pričevanje, AM NOM . 9 2 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 31. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 9 3 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 30. 10. 1944, AINZ, f. 335/11. 9 4 Miha Petan, pričevanje, AM NOM . 9 5 Mihael Zeme, pričevanje, AM NOM . 9 6 Vojni poročili štabov Bračičeve brigade z dne 31. 10. in 4. operativne cone z dne 12. 11. 1944, AINZ, f. 335/11, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 49; skica k vojnemu poročilu štaba 4. operati­ vne cone, AINZ, f. 25/1. 9 7 Jakob Meško, Trinajsta udarna od Pohorja do Kozjanskega (odslej Meško, Trinajsta od Pohorja do Kozjanskega), napisano 16. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV. 9 8 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM . 9 9 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 31. 10. 1944, AINZ, f. 335/11 1 0 0 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone in skica; glej opom ­ bo 96. 1 0 1 Štefana Lorenčiča so Nemci ujeli v začetku decembra 1944. Vojno je preživel v zaporih in v koncentracijskem taborišču. Feliks Strehar je bil huje ranjen v ključnico. Najprej se je skrival pred Nem ci po gozdovih, potem pa se je skrivaj zdravil do osvoboditve doma in pri sodelavcih OF (Štefan Lorenčič, Srečko Potočnik, izja­ vi, AM NOM ; Odredba deželnega svetnika okraja Maribor-podeže- 350 lje z dne 8. 3. 1945 o zaplembi premoženja bratov partizanskih pro­ stovoljcev Ivana in Srečka Streharja; vse v AM NOM ). 1 0 2 M esečno poročilo sanitetnega referenta Bračičeve brigade z dne 31. 10. 1944, Zbornik sanitete, dok. št. 117. 1 0 3 Vojni dnevnik polka »Treeck«, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 122. 1 0 4 Poročilo komandanta bojne skupine »Treeck« z dne 10. 12. 1944, višjemu vodji SS in policije v 18. vojnem okrožju, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 142. 1 0 5 Meškov dnevnik, AM NOM . 1 0 6 Tone Krušič, Ujeli so me težko ranjenega; v publikaciji Iz naše krvi, Celje 1955, str. 137, 138; Tone Krušič, pričevanje v AM NOM . 1 0 7 Meškov dnevnik, AM NOM . 1 0 8 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 55; povzetek dnevnika 13. brigade, A IN Z, f. 339/IV. 1 0 9 Marjan Prestor, udeleženec pohoda do vasi Konj, izjava v AM NOM ; Ciril Gregor, ustni vir. 1 1 0 Povelje štaba 7. korpusa z dne 1. 11. 1944, AINZ, f. 154/1. 1 1 1 Povelje štaba 15. divizije z dne 4. 11. 1944, AINZ, f. 188/11; povelje operativnega štaba 6. in 11. brigade z dne 6. 11. 1944, Zbor­ nik NOV, V I/17, dok. št. 37. 1 1 2 Fajdiga, Zidanškova brigada, str. 400 — 408, 509, 508. 1 1 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 55. 1 1 4 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 55; povelje štaba 14. divizije z dne 6. 11. 1944 za napad na Blagovico in Krašnjo, AINZ, f. 332/IV. 1 1 5 Vojno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 16. 11. 1944, AINZ, f. 332/IV. 1 1 6 AINZ, f. 52/1. 1 1 7 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 10. 11. 1944; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 46, 55. 1 1 8 Janez Stanonik-Maks, Junaški bolničar Jože, AINZ, f. 91/11; Vito Amelie, AOSJ, Beograd. 1 1 9 Svetozar Ipavec, pričevanje, AM NOM ; Dušan Milanovič, Sarajevo, AOSJ, Beograd. 1 2 0 Karel Maček, pričevanje, AMNOM . 1 2 1 Andrej Veble, Ciril Gregor, pričevanji, AMNOM. 1 2 2 Marjan Prestor, pričevanje, AM NOM . 1 2 3 Meškov dnevnik, AM NOM . 351 1 2 4 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM NOM ; Narodni he­ roji, II, Beograd 1975, str. 177, 178. 1 2 5 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944 in vojno poročilo s skicami z dne 16. 11. 1944, Zbornik NOV, V I /17, dok. št 55, AINZ, f. 332/IV . 1 2 6 Meškov dnevnik, AM NOM . 1 2 7 Meškov dnevnik; Marjan Prestor, Jakob Štefančič, pričeva­ nji, vse v AM NOM . 1 2 8 Meškov dnevnik, AM NOM . 6 RUŠENJE M OSTOV V SPO D N JI SAVINJSKI DOLINI, NAPAD NA PAŠKO VAS, NEM ŠKA ZIMSKA OFENZIVA, PREBOJ NA KOZJANSKO (od H. novembra do 10. decembra 1944) Ustanovitev 4. bataljona (jurišnega), rušenje mostov od Grobelj do Petrovč Dne 24. novem bra 1944 je štab Bračičeve brigade v petnajstdnevnem poročilu štabu 14. divizije sporočil: »D ne 11. novem bra 1944 se je form iral 4. bataljon, im enovan juri- šni bataljon, ki bo imel naloge posegati v borbo iznenada, za udar sovražniku v bok ali hrbet, je dobro oborožen, hitro p o ­ kretljiv in je sestavljen iz izbranega in posebno pogum nega m oštva.«1 Za kom andanta bataljona je bil postavljen dvajset­ letni izkušeni pohodnik Jože Kisovec- D ušan, dotedanji n a­ m estnik kom andanta 2. bataljona, za političnega kom isarja osem najstletni Lojze G ruden, dotlej politični kom isar čete, in za bataljonskega bolničarja Ivan G lobočnik. Ob ustanovitvi je imel bataljon dve četi. K om andir 1. čete je bil osem najstle­ tni hrabri R udolf Babnik-Boris, prej kom andir 1. čete 2. b ata­ ljona, kom andir 2. čete pa tudi hrabri devetnajstletni Franc Zajiček, poprej šef propagandnega odseka, oba Ljubljančana in po h o d n ik a .2 D rugih pom em bnih uradnih podatkov, kje je bil jurišni bataljon ustanovljen, njegovo številčno stanje, oborožitev, podatkov o političnih kom isarjih čet in drugih kadrih v času ustanovitve ni. Od borcev jurišnega bataljona in od drugih 23 Bračičeva brigada 353 borcev brigade smo izvedeli še nekatere podatke. R udolf Č rešnar, nam estnik kom andirja 2. čete 3. bataljona, je v svo­ jih spom inih km alu po vojni napisal, da je bil jurišni bataljon ustanovljen v M otniku. Prav tak podatek sta navedla 1987 M ile Rukavina, borec tega bataljona, in M arjan Prestor iz brigadne sanitete. Jakob Štefančič, takratni operativni oficir 3. bataljona, navaja, da je bil jurišni bataljon ustanovljen v Špitaliču pri M otniku, vendar dopušča, da je to bilo v M otni­ ku. Srečko Potočnik-Sinko, ki se je tudi z nekaj soborci pro­ stovoljno javil v jurišni bataljon, se ne spom inja kraja ustano­ vitve, pač pa kot drugi navaja, da je bil ustanovljen v dneh po um iku od Lukovice in K rašnje.3 N avedbe, d a je bil jurišni bataljon ustanovljen v M otniku, lahko sprejm em o, saj je tu bilo m ogoče izvesti v dveh dneh vse priprave za oblikovanje nove enote. To trditev potrjuje tudi povelje štaba Bračičeve brigade z dne 11. novem bra 1944 bataljonom za uničenje m ostov v Savinjski dolini. V njem je rečeno, da m ora 4. bataljon- jurišni postaviti 12. novem bra zasede m ed Braslovčami in D ragopoljem .4 V tem povelju je jurišni bataljon uradno om enjen drugič. Koliko borcev je imel bataljon ob ustanovitvi, ni bilo m o­ goče ugotoviti. O cene nekdanjih borcev jurišnega^ bataljona navajajo od 60 do 90 borcev. Om enim o nekoliko zakasnelo odredbo štaba 4. operativne cone z dne 15. novem bra 1944, naj štejejo jurišni bataljoni od 40 do 60 borcev, zato menimo, da je štel jurišni bataljon Bračičeve brigade okoli 60 borcev. Bataljon je štab brigade lahko ustanovil brez večjih težav, saj je brigada takrat štela po seznam u 905 borcev .5 Oborožitev bataljona je bila glede na njegove naloge zelo dobra. Glavno m oč so predstavljali mitraljezi in brzostrelke.6 M oštvo so se­ stavljali hrabri borci in starešine iz vseh bataljonov, m ed nji­ mi je bilo nekaj prostovoljcev, druge pa so izbrali glede na njihove borbene in politične ocene. Precej je bilo tudi odli­ čno izurjenih in pogum nih ubežnikov iz nemške vojske. Ob ustanovitvi so bili m ed drugim i vodniki: v 1. četi Jože H oj­ nik, Franc O sojnik-Stane in Svetozar Ipavec-Zaro (pozneje vsi kom andirji čet).7 V začetnem obdobju jurišnega bataljona je bil bolničar 1. čete Jurij Novak, bolničarja 2. čete pa sta bi­ la Stanko M rak in T atjana Zavirkina iz SZ.8 354 O dredba štaba 4. operativne cone z dne 15. novem bra 1944 o ustanavljanju jurišnih bataljonov v brigadah in odre­ dih nas nekoliko preseneča, ker sta že predtem ustanovili npr. Šercerjeva in Bračičeva brigada jurišna bataljona. Verjet­ no so nekatere enote dobile pisna ali ustna navodila za usta­ navljanje jurišnih bataljonov za izvanje posebnih nalog že ne­ kaj dni pred odredbo. O bsežna odredba vsebuje nadrobna organizacijska in vsebinska navodila za ustanavljanje juriš­ nih bataljonov z zahtevo, naj jih brigade in odredi ustanovijo v roku sedm ih dni. Z ustanavljanjem jurišnih bataljonov so v štabu cone želeli povečati udarnost, borbenost in ofenzivnost brigad in odredov. Zahtevali so, da jurišne bataljone sesta­ vljajo m ladi, zdravi, hrabri in politično zanesljivi borci, orga­ nizirani v dveh četah, skupaj do 60 mož. Bataljon m ora biti oborožen s puškam i, brzostrelkam i, mitraljezi, pištolam i in bom bam i. O periral naj bi sam ostojno ali v sestavi brigade ozirom a odreda. V sestavi brigade naj bi napadal sovražnika v bok ali hrbet, v zaledju in na um iku. Vdiral naj bi v posto­ janke, uničeval sovražnike in pom em bne objekte, napadal transporte, m iniral proge in ceste, vznemirjal sovražnikove enote ter izvajal še druge posebne naloge.9 D a so se v štabih brigade, divizije, cone in v G lavnem šta­ bu dogovarjali o ustanavljanju jurišnih bataljonov že pred om enjeno odredbo 4. operativne cone, nam zgovorno priča poročilo štaba cone z dne 1. novem bra 1944 Glavnem u štabu Slovenije. Tu je m ed drugim rečeno, da je priključitev dveh bataljonov razform irane Koroške grupe odredov znatno zvi­ šala številčno stanje moštva in orožja v 14. diviziji. Bataljona, ki so ju dodelili Tomšičevi in Bračičevi brigadi, sta prinesla s seboj 20 puškom itraljezov, 167 pušk in 5 lahkih protitankov­ skih pehotnih topičev PIAT. S pridobljenim koroškim vodil­ nim kadrom so izpopolnili vsa nezasedena vojaška in politi­ čna m esta od vodov do štabov brigad. K adrovske težave pa so omilili tudi s tečaji za nižje vojaške in politične kadre. O k­ tobra so v coni prejeli od zaveznikov 125 puškom itraljezov, 14 protitankovskih pušk, 1.542 italijanskih pušk, 82 angleških pušk, 6 težkih m itraljezov, 3 lahke m inom ete, 8 topičev PIAT, 2.701 bom bo, 4.814 kg razstreliva in 404.792 kosov raznih na­ bojev, m inerski in drug m aterial ter nekaj oblek in perila. V 355 poročilu cone se dalje om enja, da im a sedaj 14. divizija lepo število težkih in lahkih m inom etov, težkih m itraljezov, da pa so v zadnjem času težave zaradi pom anjkanja streliva za na­ šteto orožje. Z aradi ugodnega številčnega stanja borcev in oborožitve so v poročilu poudarili, da zato brigade že ustana­ vljajo četrte bataljone.1 0 Iz M otnika in njegove okolice so krenile brigadne enote 11. novem bra proti severu. Prešle so M enino planino in se usm erile proti vzhodu. N jihov nam en je bil priti čim prej na D obrovlje k Sv. Janezu in Pavlu ozirom a na obm očje G rm a­ de. Samo njen 3. bataljon je krenil k Sv. Juriju pod Taborom (sedaj T abor).1 1 N a dolgi in naporni pohod so eni krenili prej, drugi pozneje. Jakob M eško g a je takole opisal: »Sobo­ ta 11.11.44. Ob 6. uri smo krenili iz M otnika, se vzpenjali po­ časi v hribe, lezli na vzhod v grebene, jih prekoračili in po hrbtu zdrknili k Sv. Janezu in Pavlu. Zjutraj nas je osupnil precej visoko zapadli prvi sneg, mrzlo je bilo občutno. Hodili sm o veselega razpoloženja, klepetali o športu, vzgoji, politiki in vzbujali spom ine iz m ladih let, Jože Zadnik, dr. Herbert Zaveršnik in jaz . . . M ed potom a smo minili m imo požganih k m e tij. . . Ob 13. uri smo dospeli na cilj. N a poti do S .v. Jane­ za in Pavla smo, ko smo hodili po grebenih in uživali božično lepe slike prirode prvega zim skega nastanka, slišali iz smeri Ljubljane silno bom bardiranje.« 1 2 N a dolgem in napornem pohodu za počitek ni bilo časa. Enote NOV so bile najbolj uspešne z dolgimi pohodi in ne­ nadnim i akcijam i v krajih, kjer jih niso pričakovali. D ne 11. novem bra 1944 je štab Bračičeve brigade po nalo­ gu štaba 14. divizije izdal vsem štirim bataljonom povelje za akcijo za uničenje mostov in telefonskih napeljav, kom binira­ no z rekvizicijo trgovin in zbiranjem živil ter z izvedbo voja­ ške akcije na novo ustanovljenega jurišnega bataljona. 2. in 3. bataljonu so dodelili tudi 15 minerjev. Akcija je bila dolo­ čena za noč m ed 11. in 12. novem brom ozirom a podnevi 12. novem bra v prostoru m ed Polzelo, Petrovčami, Kasazam i, G rajsko vasjo, D ragopoljem in Braslovčami. N ajpom em bnej­ še je bilo porušiti čimveč m ostov, 4. bataljonu (jurišnem u) so naročili, naj postavi zasedo m ed Braslovčami in D ragopo- ljem na obm očju kote 324 ter uniči sovražnikovo patruljo ali tovornjak .1 3 Z asnova te široko zastavljene akcije je bila dr­ zna, saj je bila načrtovana v prostoru z več m očnimi sovražni­ kovimi postojankam i in je izzivalno trkala na duri ene m o­ čnejših sovražnikovih garnizij na Štajerskem v Celju. Akcija je potekala takole: 1. bataljon je šel ob 20. uri z G rm ade in je po 22. uri izvedel ekonom sko akcijo z 2. četo v dveh trgovinah pri m ostu v Polzeli. Iz trgovine so odpeljali 8 vreč moke. Z drugim i enotam i se je bataljon zavaroval proti Braslovčam in Parižljam. Drugi bataljon je krenil od Sv. Ja­ neza in Pavla ob 19. uri in je ob 23,30 prišel do približno 90 m dolgega železobetonskega cestnega m osta prek Savinje pri G robljah. Podprt je bil na dveh mestih z valjčnimi stebri, ki so jih v glavnem m inirali. M inske nastavke v skupni teži 280 kg so položili na osm ih mestih. M ost so 12. novem bra ob 3,15 popolnom a porušili. Bataljon je bil zavarovan proti Sv. Pavlu (sedaj Prebold), Sv. Petru v Savinjski dolini (sedaj Šem peter), Vranskem u in Braslovčam. Ob 6,30 je bil bataljon že na izhodiščnih položajih. M ost sta s pom očjo več m inerjev razstrelila M ihael Zeme in Jože F erlan .1 4 Tretji bataljon je z m iniranjem popolnom a porušil okoli 9 m dolg zidan m ost prek Bolske med Celjem in Vranskim, 12 do 15 m dolg lesen most prek Bolske na cesti G o m ils k o -- Braslovče, 8 do 10 m dolg lesen m ost prek Bolske na cesti G om ilsko — Polzela in 20 m dolg betonski most prek Bolske pri D olenji vasi. N a desnem bregu Savinje med Petrovčami in Kasazam i pa je bataljon z m iniranjem porušil približno 120 m dolg lesen most. N a levem bregu m iniranje ni bilo m o­ goče zaradi sovražnikove zasede, ki je tu stalno varovala m ost. B ataljon se je vrnil iz akcije 12. novem bra zvečer. Č etrti (jurišni) bataljon, ki je krenil z Dobrovelj, je v zase­ di nasproti vasem a Glinje in K am enče 12. novem bra ob 8,30 pričakal sovražnikovo kolono približno 150 mož. K o je kolo­ na prišla dovolj blizu, so po njej odprli m očan ogenj. Juriša na presenečene sovražnike pa niso mogli izvesti, ker je za nji­ mi peljal tank in pričel na partizanske položaje s topom tako m očno streljati, da so se m orali um akniti. Sovražnik naj bi imel 4 mrtve in nekaj ranjenih, m edtem ko bataljon ni imel žrtev. 357 V kritični oceni je štab brigade navedel, da je bila akcija dobro izvedena, in poudaril, da so minerji svojo nalogo, odli­ čno opravili. O ekonom skem delu akcije pa je m enil, da bi m orala biti bolj sm otrna. Obžaloval je, da niso zaplenili nuj­ no potrebnega pisalnega stroja in papirja, čeprav so imeli m ožnost. N am en akcije uničiti čimveč m ostov in tako otežiti vdore na osvobojeno ozemlje ozirom a transporte sovražniko­ vih enot, kot so zapisali v poročilu, je bil dosežen .1 5 (D odatek v opom bi 117.) Ob koncu velja še om eniti, da je tudi 4. b ata­ ljon (jurišni) v akciji že drugi dan po ustanovitvi uspešno opravil svoj ognjeni krst. V tem času je štab brigade izvedel m anjše kadrovske spre­ mem be. Pridobil je tudi zelo potrebnega dentista. Omenili smo že, da je povzročal nevšečna in nepotrebna trenja v pri- štabnih enotah in odsekih kom andir »štabne patrulje« ali prištabnega voda Ivan Lužar-H asan. Štab brigade je upošte­ val pritožbe proti H asanu in izdal kom andi »štabne patrulje« in operacijskem u odseku pri štabu brigade 12. novem bra odredbo, v kateri je navedel, da zaradi zboljšanja discipline v štabni patrulji, zboljšanja pogojev za delo odsekov in o d p ra­ ve napačnih odnosov m ed vojsko in šefi odsekov razrešuje dolžnosti Ivana L užarja-H asana in postavlja na njegovo m e­ sto Franca Pušnika, dotlej vodnika voda za zveze. Ob tej pri­ ložnosti so im enovali Ivana Stropnika, dotlej vodnika obveš­ čevalnega voda, za vodnika voda za zveze. Za vodnika obveš­ čevalnega voda so postavili Lojzeta Č otarja in za političnega delegata voda za zveze T ineta Vraneka. V odredbi so oprede­ lili, da so štabni patrulji m ed prem ikom in v taboru disciplin­ sko podrejeni obveščevalni vod, vod za zveze, bolničarski vod in vod godbenikov. Šefe odsekov in njihove pom očnike so disciplinsko podredili operativnem u oficirju brigade, za svoje delo so odgovarjali njem u in štabu brigade. Poudarili so še, da »kom andir štabne patrulje nim a nobenega opravka s šefi odsekov«. 1 6 V brigadi so se 12. novem bra zelo razvese­ lili prihoda F ranca G oloba, dentista iz Podlipovice pri Z a­ gorju ob Savi. S seboj je prinesel zobozdravstveno oprem o. Z a pom oč pri delu in za prenos oprem e so mu dodelili borca. Z delom sta začela takoj po vseh enotah brigade. Franc G o­ lob je bil pred prihodom v Bračičevo brigado od jeseni 1944 358 partizanski sanitetni referent na širšem severozahodnem ob­ m očju Z agorja ob Savi, aktivni sodelavec osvobodilnega boja pa od 1942.1 7 D ne 13. novem bra je Bračičeva brigada krenila s L, 2. in 4. bataljonom z obm očja Sv. Janeza in Pavla z G rm ade v Re­ čico ob Savinji, m edtem ko se je njen 3. bataljon zadrževal na obm očju Zahom a, južno od Griž. Bataljon je hotel izvesti ekonom sko akcijo pri Žalcu, p a je to nam ero zaradi sovražni­ kove okrepitve v Vrbju na 200 mož opustil. N a pohodu proti Vrbju se je bataljon spopadel s sovražnikovo patruljo, ubil dva sovražnika in se naglo um aknil čez Savinjo proti jugu. N aslednji dan 14. novem bra je bila brigada še v Rečici ob Sa­ vinji, m edtem ko se je 3. bataljon zadrževal na obm očju Jako­ vega D ola pri Vranskem, vendar je tudi ta prišel v Rečico k brigadi. Ponoči so poslali en bataljon rušit progo in m ost pri Pol­ zeli. Z aradi zam ude je m oral bataljon ostati na tem terenu še naslednji dan. Prvi bataljon so poslali na Čreto, da bi pregnal sovražnikovo enoto 200 mož. K er se je enota m edtem um ak­ nila, je bataljon pri Japovniku razporedil eno četo za zavaro­ vanje proti V ranskem u.1 8 Slovesna razglasitev brigade za udarno na Rečici ob Savinji Z a borce Bračičeve brigade je bil 15. novem ber nadvse slovesen dan. Javno in na dostojen način je bilo potrebno oznaniti odredbo G lavnega štaba NOV in POS z dne 26. ok­ tobra 1944, d a je 13. SNOB M irka Bračiča zaradi svojih veli­ kih zaslug v narodnoosvobodilnem boju razglašena za u d ar­ no. O d uradne razglasitve je res že tekel šestnajsti dan, ven­ d ar za ustrezno slovesnost ni bilo do tega dne zaradi mnogih bojev, akcij, prem ikov in drugih nalog prave priložnosti. K ončno je prišel dan, ko so za vojne razm ere pripravili kar najbolj dostojno slovesnost za vso brigado. K er se je to doga­ jalo na osvobojenem ozemlju v partizanski Rečici ob Savinji, 359 Mladinska organizacija predaja prapor brigadi ob njeni slovesni razglasitvi za udarno brigado. Posneto je bilo 15. 11. 1944 v Rečici ob Savinji je na slovesnosti organizirano sodelovala tudi m ladina s tere­ na, prisotnih p a je bilo še nekaj partizanov iz zalednih in dru­ gih enot, terenskih aktivistov ter dom ačinov. Sneg, pom ešan z dežjem , je naletaval v debelih kosm ih, vendar to ni motilo prijetnega razpoloženja navzočih. Pred zbrano in paradno razvrščeno brigado je stopil njen kom andant M ilenko Kneže­ vić, ukazal m irno in pozdrav kom andantu 14. u. divizije m a­ jorju Jožetu Lepinu-R isu ter načelniku štaba divizije poročni­ ku M iću D ošenoviću, ki sta potem pregledala enote m ladih pogum nih borcev. G odba na pihala je zaigrala »N aprej za­ stava Slave . . . « M irna drža borcev s puškam i, brzostrelkam i in m itraljezi na ram enih z rahlim plapolanjem slovenske za­ stave s peterokrako rdečo zvezdo, vse to je dajalo dogodku resnost in veličino. Potem je prvi povzel besedo politični ko­ m isar brigade Ivan D olničar-Janošik. M ed drugim je dejal: »Tovariši ! T rinajsta brigada je postala udarna. D anes tvorijo 360 večino brigade Štajerci, tisti Slovenci, ki so toliko pretrpeli pod barbarstvom nem ških nacistov, ki so bili izgnani v Srbi­ jo, Nem čijo, odgnani v koncentracijska taborišča, ki so toliko pretrpeli kot talci po ječah v M ariboru, Celju ter bili najbolj izpostavljeni nasilju in germanizaciji. Štajerci, m aščujte se nad hitlerjevsko bando! Dobili ste orožje v svoje roke, da lahko sedaj z njim bijete po teh nem ških barbarih. Borili se bom o za svobodo, dokler ne bo poslednji teh švabskih hu d o ­ delcev izginil z našega ozem lja.« Ob čestitki, ko je postala Trinajsta brigada udarna, je m ajor Lepin poudaril, da si je tak naziv priborila kot prva m ed slovenskimi divizijami hkra­ ti z Bračičevo brigado tudi 14. divizija. Izrazil je željo, da bi bili Bračičeva u. brigada in 14. u. divizija še bolj udarni in da bi tako prispevali k čim hitrejši osvoboditvi naše dom ovine. Ovacije navdušenja, klici živela udarna brigada in divizija so se razlegali v Rečici. Tedaj je kom andant M ilenko začel p o ­ časi razvijati novo, lepo narejeno brigadno bojno zastavo, da­ rilo m ladine celjskega okrožja, izdelano skrivom a v Celju, ter spregovoril: »Tovariši, izročam našo novo zastavo R udolfu B abniku-Borisu, kom andirju 1. čete jurišnega bataljona, odli­ čnemu in hrabrem u borcu. Lahko mi verjam ete, da jo je vre­ den. Izkazal se je v vseh bojih, ki jih je vodila Trinajsta briga­ da, kot neustrašen borec.« N ajbolj svečan je bil trenutek, ko je borce in starešine nagovoril verski referent 14. u. divizije Jože Lam pret. Po uvodni čestitki brigadi za priborjeni naziv Kopija štampiljke štaba 14. divizije 361 : u darna in po prevzem u nove zastave je borce pripravil na pri sego zvestobe svojemu narodu in narodnoosvobodilni vojski. Ko je nanizal glavne bojne uspehe brigade, je poudaril, da se bo tokratna prisega bistveno razlikovala od tistih, ki so jo bili nekateri prisiljeni opraviti. O snovna zahteva tistih priseg je bila obrniti orožje proti svojemu ljudstvu. Potem so vsi gla­ sno ponavljali besedilo partizanske prisege za svojim duhov­ nikom , partizanskim prvoborcem Jožetom Lam pretom . V prepolni cerkvi je bila m aša zadušnica za padlega kom andan­ ta NOV in PO Slovenije Franca R ozm ana-Staneta. Pri maši je Jože Lam pret pozval navzoče, naj m olijo za kom andanta Staneta, za vse padle partizane, za vse um rle Slovence v nem ­ ških in italijaskih koncentracijskih taboriščih ter za bližnji in dolgotrajni mir. Pod cerkvenimi oboki je odm evala molitev, zunaj so strojnični rafali pozdravljali ta veliki d an .1 9 Jakob M eško je v dnevniku zapisal, da je imel Lâm pret bojevit govor, da je bila proslava udarnosti brigade in divizije z m ašo in petjem na koru, da so prisegli narodu ter da je bilo ves dan deževno in kislo vreme. G odbenik Andrej Veble se spom inja, kako je igrala godba na pihala koračnice, partizan­ ske pesm i in žalostinke. Bilo je tudi nekaj recitacij.2 0 Ta dan je želela brigada zaznam ovati tudi z vojaško akcijo. Zvečer je poslala na progo m ed Šmartnim ob Paki in Šoštanjem svoj 3. bataljon, ki je pri G orenju z m iniranjem , prevračanjem in žaganjem pragov uničil 500 m proge ter 1 km telefonske na­ peljave. Iz Paške vasi je sovražnik streljal po bataljonu z mi­ nom etom , vendar brez uspeha .2 1 Slavje v Rečici je bilo priznanje m ladim , ki so predstavlja­ li večino v brigadi, priznanje njihove borbenosti, njihovega velikega deleža pri vojaških, političnih in kulturno-prosve- tnih uspehih brigade. M ladim je dajala m oč za prem agovanje številnih nalog, težav in naporov organizacija Zveza kom uni­ stične m ladine Jugoslavije. V hudih bojih je padlo največ m ladih, m ed njimi tudi precej funkcionarjev ZK M J. O rgani­ zacija ZK M J je delovala v brigadi nepretrgom a bolj ali manj uspešno. Njeni funkcionarji so padali, bili ranjeni, odhajali so za politične kom isarje in na druge dolžnosti. Jože Rupar- čič, sekretar ZK M J 14. divizije, je 17. avgusta 1944 poročal, da im a po vseh brigadah velike kadrovske težave, ki divizijo ■ *£ !* .O * • rf; «H-4 <■ Zbor brigadnega bataljona jeseni 1944 pestijo še od februarske sovražnikove ofenzive. Pritoževal se je tudi, da je prejel zadnje poročilo iz Bračičeve brigade ju n i­ ja. K ot vemo, je zaradi ranitve Anice Škarja-Špele prevzel v začetku ju n ija 1944 dolžnost brigadnega sekretarja SKOJ La­ do K ošir-M atija. N jega je spet zam enjala v začetku avgusta, ko je šel na enom esečni višji tečaj Z K M J na Dolenjsko, Ani­ ca Škarja-Špela. S Koširjem je šla na tečaj tudi Vera Bavdaž- Nuša, sekretarka 1. bataljona Z K M J Bračičeve brigade, ki pa se po tečaju ni več vrnila v brigado. N juna odsotnost se je v delu organizacije poznala. Po četah in bataljonih je m anjkalo nekaj sekretarjev. Tako je 14. oktobra poročal sekretar ZK M J 14. divizije Leopold Prošek-Bajdukov. Prošek je poro­ čal tudi o večji dejavnosti v ZK M J v vsej diviziji in coni. Po­ sebej je poudaril pom en konference funkcionarjev SKOJ 4. operativne cone, ki je bila 8. septem bra 1944. U deležila sta se je tudi Lado Košir- M atija in G erda D ruker-Kožem jakin, sekretarka SKOJ 2. bataljona brigade. Ta je potem opravila partijski tečaj na Ljubnem in je bila prem eščena v Glavni štab NOV in POS, od tod pa v G lavni štab NOV in PO- Hrvatske. 362 363 u darna in po prevzem u nove zastave je borce pripravil na pri sego zvestobe svojemu narodu in narodnoosvobodilni vojski. Ko je nanizal glavne bojne uspehe brigade, je poudaril, da se bo tokratna prisega bistveno razlikovala od tistih, ki so jo bili nekateri prisiljeni opraviti. O snovna zahteva tistih priseg je bila obrniti orožje proti svojemu ljudstvu. Potem so vsi gla­ sno ponavljali besedilo partizanske prisege za svojim duhov­ nikom , partizanskim prvoborcem Jožetom Lam pretom . V prepolni cerkvi je bila m aša zadušnica za padlega kom andan­ ta NOV in PO Slovenije Franca R ozm ana-Staneta. Pri maši je Jože Lam pret pozval navzoče, naj m olijo za kom andanta Staneta, za vse padle partizane, za vse um rle Slovence v nem ­ ških in italijaskih koncentracijskih taboriščih ter za bližnji in dolgotrajni mir. Pod cerkvenimi oboki je odm evala molitev, zunaj so strojnični rafali pozdravljali ta veliki d an .1 9 Jakob M eško je v dnevniku zapisal, da je imel Lâm pret bojevit govor, da je bila proslava udarnosti brigade in divizije z m ašo in petjem na koru, da so prisegli narodu ter da je bilo ves dan deževno in kislo vreme. G odbenik Andrej Veble se spom inja, kako je igrala godba na pihala koračnice, partizan­ ske pesm i in žalostinke. Bilo je tudi nekaj recitacij.2 0 Ta dan je želela brigada zaznam ovati tudi z vojaško akcijo. Zvečer je poslala na progo m ed Šmartnim ob Paki in Šoštanjem svoj 3. bataljon, ki je pri G orenju z m iniranjem , prevračanjem in žaganjem pragov uničil 500 m proge ter 1 km telefonske na­ peljave. Iz Paške vasi je sovražnik streljal po bataljonu z mi­ nom etom , vendar brez uspeha .2 1 Slavje v Rečici je bilo priznanje m ladim , ki so predstavlja­ li večino v brigadi, priznanje njihove borbenosti, njihovega velikega deleža pri vojaških, političnih in kulturno-prosve- tnih uspehih brigade. M ladim je dajala m oč za prem agovanje številnih nalog, težav in naporov organizacija Zveza kom uni­ stične m ladine Jugoslavije. V hudih bojih je padlo največ m ladih, m ed njimi tudi precej funkcionarjev ZK M J. O rgani­ zacija ZK M J je delovala v brigadi nepretrgom a bolj ali manj uspešno. Njeni funkcionarji so padali, bili ranjeni, odhajali so za politične kom isarje in na druge dolžnosti. Jože Rupar- čič, sekretar ZK M J 14. divizije, je 17. avgusta 1944 poročal, da im a po vseh brigadah velike kadrovske težave, ki divizijo ■ *£ !* .O * • rf; «H-4 <■ Zbor brigadnega bataljona jeseni 1944 pestijo še od februarske sovražnikove ofenzive. Pritoževal se je tudi, da je prejel zadnje poročilo iz Bračičeve brigade ju n i­ ja. K ot vemo, je zaradi ranitve Anice Škarja-Špele prevzel v začetku ju n ija 1944 dolžnost brigadnega sekretarja SKOJ La­ do K ošir-M atija. N jega je spet zam enjala v začetku avgusta, ko je šel na enom esečni višji tečaj Z K M J na Dolenjsko, Ani­ ca Škarja-Špela. S Koširjem je šla na tečaj tudi Vera Bavdaž- Nuša, sekretarka 1. bataljona Z K M J Bračičeve brigade, ki pa se po tečaju ni več vrnila v brigado. N juna odsotnost se je v delu organizacije poznala. Po četah in bataljonih je m anjkalo nekaj sekretarjev. Tako je 14. oktobra poročal sekretar ZK M J 14. divizije Leopold Prošek-Bajdukov. Prošek je poro­ čal tudi o večji dejavnosti v ZK M J v vsej diviziji in coni. Po­ sebej je poudaril pom en konference funkcionarjev SKOJ 4. operativne cone, ki je bila 8. septem bra 1944. U deležila sta se je tudi Lado Košir- M atija in G erda D ruker-Kožem jakin, sekretarka SKOJ 2. bataljona brigade. Ta je potem opravila partijski tečaj na Ljubnem in je bila prem eščena v Glavni štab NOV in POS, od tod pa v G lavni štab NOV in PO- Hrvatske. 362 363 V času od septem bra do druge polovice novem bra 1944 so delali tile sekretarji : sekretar brigadnega biroja Lado Ko- šir-M atija, bataljonskih birojev 1. bataljona B ožidar Flaj- šm an, 2. bataljona Rezka Breznik, 3. bataljona Tone M lakar. O ktobra so postavili sekretarje aktivov ZK M J po vseh četah in v prištabjih v vsej diviziji. V ZK M J so do srede oktobra sprejeli v Bračičevi 71, Šercerjevi 60 in v Tomšičevi brigadi 76, skupno 207 m ladincev. 22. novem bra je bilo v Bračičevi brigadi 123, Šercerjevi 229, Tomšičevi 159, v prištabju divizije 33, skupaj 544 članov ZKM J. Prošek je še ugotovil: »Z aktivnostjo m ladine v ZK M J se dvigajo disciplina, borbeni duh in tovarištvo.« Okoli 20. novem bra so postavili Lada K oširja-M atija za političnega kom isarja čete v 2. bataljonu, na njegovo mesto Alojz Starc, brigadni sekretar SKOJ, Zlata Popovič, pom očnica po­ litičnega komisarja 3. č. 1. bat., in dva funkcionarja iz brigade konec leta 1944 na Pohorju p a Alojza Starca, ki je prišel iz višjega skojevskega tečaja. Po­ prej je bil sekretar ZK M J 2. bataljona Šercerjeve brigade. Za vršilca dolžnosti sekretarja Z K M J v 4. bataljonu pa so posta­ vili Staneta R aka.2 2 364 Za celovitejšo podobo politične moči v Bračičevi brigadi ozirom a v 14. u. diviziji navajam o številčni pregled politično organiziranih borcev v 14. u. diviziji z dne 27. novem bra 1944: Enota čl. KP kand. KP čl. ZKMJ skupaj Tomšičeva brigada 98 22 193 313 Šercerjeva brigada 125 23 216 364 Bračičeva brigada 78 25 137 240 skupaj 301 70 546 91723 P regled n ica p o v e, d a je b ila od prek 3. 000 borcev v 14. u. diviziji približno ena tretjina organizirana v KPS, m ed kandi­ dati KPS in v Z K M J.2 4 Vendar je bilo politično organiziranih gotovo okoli 90 odstotkov borcev, saj m oram o prišteti še čla­ ne O F in ZSM . N a taki politični organiziranosti je temeljil uspešen razvoj NOV in POS. N a sestankih celic KPS in na konferenci četnih sekretar­ jev KPS so sklenili, da bodo v KPS intenzivneje sprejem ali in vzgajali nove člane. Navedli so tudi, da so uspešno izvedli študijsko konferenco za vse člane KPS Bračičeve brigade, 16. novem bra pa še konferenco vseh političnih funkcionarjev brigade. N a konferenci so obravnavali reform o dela in politi­ čne vzgoje.2 5 Uničevanje prometnic, napadi na sovražnikove enote, mobilizacija Brigada je bila 16. novem bra zelo dejavna. Prvi bataljon je izvedel ekonom sko akcijo v Podgori in Podvinu pri Polze­ li. Zasegel je nekaj živil. Tretji bataljon je z eno četo prekopal okoli 180 m ceste m ed Letušem in M ozirjem, m inerska skupi­ na pa je popolnom a porušila cestni m ost pri Soteski vzhodno od M ozirja. Č etrti bataljon je pregnal stražo pri m ostu na 365 Polzeli, m inerji pa so pod navzkrižnim ognjem m inirali most. V uradnem poročilu je navedeno, da zaradi prehudega .ognja niso mogli ugotoviti učinka m iniranja in sovražnikovih žrtev, m edtem ko so lastne žrtve zanikali.2 6 Z izjavo m inerja M ihaela Zem eta, udeleženca te akcije, dopolnjujem o uradno poročilo. K ot piše Zeme, so se ob pri­ hodu na Polzelo v tem ni noči težko znašli. Proti m ostu so po­ slali borca, ki je začel streljati po nem škem stražarju. M ed­ tem se mu je pridružilo še nekaj borcev in prišlo je do spopa­ da skupin z obeh strani. M inerja M ihael Zeme in Franc Še­ tinc sta polagala razstrelivo. Pri tem so jih z bom bam i in streljanjem napadli Nemci. Zem eta so ranili drobci bom be v obe nogi. Bombe so ranile še m inerje Franca Šetinca, pism o­ noša iz Brežic, Ivana Kosa, km eta iz D obrine (Žusem), Kli­ narja, K adivnika in še enega borca, skupno šest minerjev. Pozneje so Nem ci ujeli K linarja in K adivnika in ju odpeljali v M aribor. Tam je za njim izginila sled. V zimski ofenzivi so ujeli Ivana Kosa, ga zaprli v Celju in ga 12. februarja 1945 Štab brigade s prištabjem v Kokarjah novembra 1944 366 obesili v Stranicah pri Frankolovem . Tudi Zeme ni mogel po­ vedati, ali so drugi minerji za njimi uspešno m inirali m ost.2 7 Štab brigade se je 17. novem bra z delom enot prem estil iz Rečice ob Savinji v bližnje K okarje, kjer je bil do 23. novem ­ bra. Počitka ni bilo. N ajbolj so bili obrem enjeni bataljoni in m inerji. V tem obdobju je bila naloga brigade preprečevati sovražnikove vdore na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinj­ ske in Zadrečke doline. M orala pa je teči tudi m obilizacija novih borcev. Te naloge je brigada opravljala dokaj prem iš­ ljeno. O sredotočila se je na uničevanje cest, mostov, železni­ ških prog, objektov, telefonskih napeljav, zlasti proti jugu in jugovzhodu v Spodnjo Savinjsko dolino ter proti severovzho­ du v Šaleško dolino, proti Šm artnem u ob Paki in Letušu. Iz zased je napadala m anjše sovražnikove enote in uničevala njihova vozila. Tako je vznem irjala sovražnika v širšem pro­ storu ter ga ovirala pri zbiranju enot za vdore na osvobojena ozem lja.2 8 Od bojev pri Trnjavi, Lukovici in Krašnji od 9. do 23. no­ vem bra se je brigada z m obilizacijo še kar naprej krepila. Ta­ ko je v M otniku štela 9. novem bra 904 borce, 23. novem bra v K okarjah 1.105, dne 30. novem bra pa v G orenju celo 1263 borcev po seznam u.2 9 K taki številčni rasti brigade je precej prispeval Lackov odred. D ne 3. novem bra so enote Treeckovega polka izvedle v akciji »Šm artno« v Frajhajm u na Pohorju napad na Pohor­ sko četo Lackovega odreda, ki je štela konec oktobra 110 bor­ cev. Nekaj borcev je padlo, nekaj so jih Nemci zajeli. V dneh po napadu v Frajhajm u pri Šm artnem in zaradi hude sovraž­ nikove ofenzive so borce Pohorske čete Lackovega odreda vključili v 14. divizijo ozirom a v Bračičevo brigado. V briga­ do so se vključili v Zgornji Savinjski dolini. Del borcev Po­ horske čete pa so vključili v enote Lackovega odreda na Koz­ jak u .3 0 Podatke o priključitvi borcev Lackovega odreda v Zgornji Savinjski dolini dopolnjujem o s podatki iz pričevanja Borisa Požarja, političnega kom isarja 3. bataljona Lackovega odre­ da. Požar navaja, kako je šel jeseni 1944 s K ozjaka po nalogu štaba Lackovega odreda s skupino m inerjev na Pohorje. Od tod so jih napotili po orožje in m inerski m aterial v Zgornjo 367 Savinjsko dolino z nalogo, da se vrnejo k Pohorski četi Lac­ kovega odreda in da potem skupaj s svojim minerskirçi vo­ dom izvajajo diverzantske akcije. Z aradi nem ške ofenzive na Pohorju so Požarjevo skupino zadržali v Zgornji Savinjski dolini in jo po nekaj dneh vključili v Bračičevo brigado. Tu so Borisa Požarja takoj postavili za političnega kom isarja 2. bataljona, ki ga je takrat po odhodu A ntona G odca-Tom aža na zdravljenje vodil Franc K rižm an.3 1 Iz besedila knjige dr. M ilana Ževarta, pričevanj M ihe Petana-Brica, kom andan­ ta 3. bataljona Bračičeve brigade, in drugih podatkov lahko sklepam o, da se je z borci Pohorske čete Lackovega odreda vključil novem bra v Bračičevo brigado tudi Ivan Kajžer, ki so ga takoj postavili za nam estnika kom andanta 3. bataljona Bračičeve brigade. Poprej je bil na K ozjaku kom andir 2. čete 2. bataljona Lackovega odreda. Im enovan je bil za kom an­ d an ta 4. bataljona Lackovega odreda, ki so ga nam eravali ustanoviti na Pohorju. Boris Požar bi bil politični komisar. B ataljona zaradi sprem enjenih razm er niso ustanovili.3 2 O številu in natančnem datum u, kdaj so se borci Pohor­ ske čete Lackovega odreda vključili v Bračičevo brigado, ni podatkov. Po nagli številčni rasti Bračičeve brigade m ed 15. in 18. novem brom 1944 sodim o, da bi lahko bila opisana pri­ ključitev izvedena v tem času. D ne 15. novem bra je brigada štela 956 in 18. novem bra 1025 borcev po seznam u. Tako je pritok znašal 69 borcev, kar ustreza številu borcev iz Pohor­ ske čete Lackovega o d red a .3 3 V noči na 18. novem ber so poslali 1. bataljon v Braslovče, d a bi napadel sovražnike in jim zažgal tovornjake. Boj je tra­ jal eno uro. D o tovornjakov ni bilo m ogoče priti, saj so stali p red čvrsto utrjeno policijsko postojanko, iz katere so sovraž­ niki m očno streljali. M ed bojem je ena četa 1. bataljona iz­ vedla na obm očju Braslovč rekvizicijo. En bataljon brigade je porušil škarpo m ed H rašanom in Sotesko jugovzhodno od M ozirja. S tem i ruševinam i je zasul cesto. Dva bataljona sta se 18. novem bra zadrževala pri Ram šaku na D obrovljah in pri Sv. K atarini na Čreti, dva bataljona pa sta bila s štabom brigade v K okarjah. Brigada je 19. novem bra m obilizirala 37 novincev. N aslednji dan so bili bataljoni še vedno na starih položajih, le 4. bataljon so poslali na obm očje Št. A ndraža 368 (sedaj Andraž nad Polzelo).3 4 Ta dan je imel v Kokarjah po­ svet z vsemi odseki in s štabom brigade načelnik 14. u.divizije Mićo Došenović.3 5 V noči na 21. november je ena četa Bračičeve brigade v zasedi na cestnem mostu med Šmartnim ob Paki in Polzelo uničila voz sovražnikovega gradiva. Draga četa je napadla sovražnikovo kolono v bližini Št. Andraža in jo pognala v beg proti Novemu Kloštru pri Polzeli, kjer je bila stalna po­ stojanka 130 mož. Sovražnik je imel 5 mrtvih, borci pa so za­ plenili 260 nabojev. Ponoči je brigada porušila v Spodnji Sa­ vinjski dolini progo na 36 mestih in jo uničila v dolžini 1.500 m. Zaradi sovražnega ognja ni bilo mogoče porušiti še več,kot so bili načrtovali. Med drugim so hoteli porušiti tudi most, ki ga je popravljalo in varovalo okoli 400 Nemcev. Podnevi 21. novembra je bil 1. bataljon pri štabu brigade v Kokarjah, 2. bataljon na območju kmetije pri Ptici nad Klanjcem severozahodno od Vranskega, 3. bataljon pri Sv. Janezu in Pavlu, 4. bataljon pa pri Št. Andražu pri Velenju. Dne 22. novembra je četa Bračičeve brigade postavila zasedo med Celjem in Škofjo vasjo. Med potjo je mobilizirala 20 no­ vincev in zajela dva gestapovca. Eden od mobilizirancev je zbežal ter prijavil mesto zasede. Sovražnik je zasedo z boka takoj napadel, ta pa se je morala zaradi neugodnih razmer umakniti. Četa 3. bataljona je v bližini Paške vasi pregnala sovražnikovo zasedo, bataljon pa je nato miniral progo na 15 mestih v dolžini 600 m.3 6 Vse popoldne so se v Kokarjah pri­ pravljali recitatorji, godbeniki in drugi za miting, ki so ga po­ tem zvečer izvedli v Mozirju. Poleg govorov so imeli tudi kul­ turni del sporeda. Dr. Herbert Zaveršnik je prebral satiri Ja­ koba Meška: Fricova zadnja leta in O časti za gnojne vile. Za prijetno razpoloženje in ples so poskrbeli neutrudni glasbeni­ ki brigadne godbe na pihala.3 7 V noči na 23. november je bojna patrulja 2. bataljona na­ padla pri mostu Kasaze-Petrovče sovražnikovega stražarja z namenom, da bi pregnala sovražnikovo zavarovanje in zažga­ la most čez Savinjo. Ker je dobil sovražnik znatno okrepitev, se je moral 2. bataljon po neuspešnem spopadu umakniti. Druga četa tega bataljona je ta čas rekvirirala pri Sv. Pavlu (Prebold), kjer se je spopadla s sovražnikom. Padel je en bo- 24 Bračičeva brigada 369 ree. Tretji bataljon je miniral med Paško vasjo in Šoštanjem železniško progo na štiridesetih mestih in je tako progo ra­ zrušil v dolžini 500 m. Četrti bataljon pa je z miniranjem na več mestih uničil isto progo med Šmartnim ob Paki in Polze­ lo v dolžini 100 m. Popoldne se je štab brigade premestil v Loke pri Mozirju, 1. bataljon je bil pri Sv. Janezu in Pavlu ter na Čreti, 2. bataljon na območju Sv. Pavla in Sv. Jurija (Ta­ bor), 3. bataljon pri Sv. Urbanu, v Mozirju in v Soteski, 4. ba­ taljon pa po preboju čez cesto pri Št. liju (Šentilj pri Velenju) na območju zaselka Brezovo (Ponikva pri Žalcu). Sovražnik naj bi imel v vseh spopadih 15 mrtvih in 6 ranjenih.3 8 Proti večeru so šli člani odsekov štaba brigade z Meškom, Zadnikom, Stanonikom in drugimi pripravljat v Rečico ob Savinji miting. V dvorano, lepo okrašeno z zelenjem, sloven­ sko zastavo ter Titovo sliko, je vabila brigadna godba na pi­ hala s koračnicami domačine in partizane. Zadonela je slo­ venska himna. Pozdravni in uvodni govor je imela predstav­ nica mladine iz Rečice Ivica Lihteneger-Dolničar. Godba je zaigrala Hej brigade. V nabito polnem prostoru je govoril po­ litični komisar Ivan Dolničar-Janošik. Njegove besede so učinkovale. Pod vodstvom aktivistke Vide je prijetno prese­ netil dekliški pevski zbor. Tudi mladinka Ančka, Janez Sta- nonik-Maks in Jože Zadnik so se z recitacijami izkazali. Dr. Herbert Zaveršnik je prebral Meškovo satiro Fricova zadnja pot. Bilo je še nekaj šaljivih točk, ki so navzoče udobrovolji­ le. Ob prijetnih zvokih godbe in brigadnega harmonikarja je postala velika sobana kar pretesna za ples. V spremstvu sode­ lavcev se je mitinga udeležil tudi politični komisar divizije Lojze Žokalj-Džidži.3 9 Patrulja, ki je šla v noči na 24. november mobilizirat proti Sv. Petru v Savinjski dolini, je padla pri Peklu v zasedo in se je morala umakniti. Pozneje se je skušala prebiti med Podlo­ gom in Gotovljami, nato med Podlogom in Grušovljami ter pri Novem Kloštru, vendar so jo močne sovražnikove zasede povsod zavrnile. Druga patrulja je šla mobilizirat v Dobrno. V okolici Dobrne se je patrulja spopadla s sovražnikovo ko­ lono, jo napadla in prisilila na umik v postojanko.4 0 Zvečer 24. novembra se je poslovil od sodelavcev opera­ tivnega odseka brigade nekdanji rudarski tehnik iz Pečovnika 370 Viktor Bajec, sedaj inženirsko-tehnični referent brigade, ki je bil premeščen v Nazarje, kjer je potekal pionirsko-pontonir- ski tečaj.4 1 Za Bračičevo brigado sta 25. in 26. november minila po daljšem času brez bojev ali večjih akcij. Dne 25. novembra sta bila štab brigade in 4. bataljon v Lokah, 1. in 3. bataljon na zavarovanju pri Sv. Janezu in Pavlu in pri Sv. Urbanu na Dobrovljah, 2. bataljon na zavarovanju štaba divizije in nje­ govega prištabja v Mozirju; 26. novembra so bile enote na istih položajih, samo 3. bataljon je razširil svoje položaje od Sv. Urbana čez Savinjo do Soteske in Preseke.4 2 Za pomočnika šefa operacijskega odseka je prišel poro­ čnik Viktor Simončič, ki je dotlej opravljal dolžnosti opera­ tivnega oficirja v 1. bataljonu. Na njegovo dotedanje mesto je šel Mirko Kopušar, pomočnik šefa operacijskega odseka brigade, na izpraznjeno mesto referenta inženirsko-tehnične službe pa so postavili inž. Krenčiča iz 1. bataljona, ki je prišel Veličasten pogreb borca Rudolfa Fajdige in bolničarke »Olge« (Pepce) v Mozirju, padlih na Lepi Njivi 27. 11. 1944. Pogrebni obred je vodil verski referent 14. divizije duhovnik Jože Lampret, žalostinke je igrala brigadna godba 24* 371 v brigad o z več sodelavci iz prem ogovnika Pečovnik septem ­ bra 1944.4 3 D ne 27. novem bra, ko sta se Bračičeva in Šercerjeva bri­ gada pripravljali za pom em bno skupno akcijo, sta padli v va­ si Lepa N jiva pri M ozirju m ladi žrtvi iz Bračičeve brigade. To sta bila bolničarka »Olga« iz 1. bataljona (Pepca, dom a z obm očja Vranskega) in osem najstletni borec R udolf Fajdiga z Lepe Njive. V brigadi so R udolfu odobrili kratek dopust. K o se je 27. novem bra z Olgo vračal v enoto, so oba pokon­ čali pred dom ačo hišo nemški streli. N a m ozirskem p okopa­ lišču so se od njiju poslovili z vsemi častm i dom ačini in parti­ zani. Pogrebni o b re d je vodil verski referent 14. divizije Jože Lam pret, žalostinke je igrala brigadna godba na p ih ala .4 4 Neuspeli napad na Paško vas in hudi boji v njem ! okolici B rigada je bila zopet pred hudo preizkušnjo, saj je dobila 27. novem bra 1944 od štaba 14. divizije povelje, da v noči na 28. novem ber napade in uniči sovražnikovo postojanko v Pa­ ški vasi. V brigadi je bilo še precej borcev, ki so imeli v lepem spom inu uspeli napad na vlak v Paški vasi 21. aprila t.l. Toda kako bo tokrat, ko so dobili m nogo zahtevnejšo nalogo, ni bi­ lo m ogoče napovedovati. Kljub različnim pom islekom so se v akcijo odpravljali optim istično, zavedajoč se moči brigade, ki je ta dan štela po seznam u 1.231 ali okoli 1.000 navzočih b o r­ cev. Zahtevnosti akcije so se zavedali v vseh štabih, saj so ve­ deli, da je okoli Paške vasi veliko sovražnikovih postojank, iz katerih bodo gotovo šle nekatere posadke napadenim na po­ moč. Po podatkih obveščevalne službe je bilo v tem času v Velenju 160 mož, Šoštanju 260, Paški vasi 60, Šm artnem ob Paki 120, Braslovčah 350, na Vranskem 160, na Polzeli 600 in m ed Paško vasjo in Šoštanjem 140 oboroženih mož, ki so po­ pravljali m ost, skupaj 1.860 sovražnikov. Štab divizije je v svojem povelju spodbudno navedel: »K er je postojanka Paška vas izmed vseh postojank najm anj- 372 ša in najm anj utrjena, im a naša divizija nalog, da to P °st?ja ko napade in jo likvidira . . . « Z aradi zavarovanja p „ postojankam , je štab divizije vključil na obm očja pro i nju, Velenju, Št. A ndražu in Polzeli tu d i Sercerjevo g ^ Z eno četo ji je ukazal, d a navidezno napade pos oj Penku pri Šoštanju. Druge enote Šercerjeve briga e s rezervi v Preseki pri M ozirju.4 5 . n!, n ada Štab Bračičeve brigade je zaupal glavno nalog P n a postojanko 4. bataljonu-jurišnem u in m u za o rep ^ delil vse težko orožje z gorsko havbico 75 mm. laK o j bataljon dva p iata in lahki m inom et, 3. bataljon va p am eriški protioklepni m inom et bazuko.4 * °; xna >e_ taljonov so šle tu d i njihove posadke. I n ž e n i r s k o - e ta je dala jurišnem u bataljonu 50 posebnih bom b m po 30 kg. N aloga 1. bataljona je bila navidezno P Vransko in preprečiti izpad sovražnikov iz postoja • četo naj b i im el pri Sv. Janezu in Pavlu za m ore i n ^ pri V ranskem ali 2. bataljonu n ad Braslovčami. J dolžan preprečiti prihod sovražnikov od G om ilskeg ^ K aple. Z a zavarovanje nad B raslovčam i m p n Letu j govarjal 2. bataljon, položiti p a je m oral tu i m ine vo ^ Braslovče - Letuš, m edtem ko je dal še e n o ceto za sa štabu brigade v G orenje, kjer je bila predvidena rig niteta. N aloga 2. bataljona je bila poleg nave en g u ataij0n vodom ponoči navidezno napadati Braslovče, r J -m je bil dolžan postaviti zasedo m ed Paško vasjo i ob Paki, porušiti progo m ed Šm artnim ob Paki m položiti na cesti m ine. Začetek n ap ad a je bil določen 19 u ro .4 7 Akcija je potekala in se iztekla takole : Pri 0P’ ,s0'^a”i } . stojanke v Paški vasi so v štabu divizije in Bračiče z poudarjali, d a je to najm anjša postojanka na em najm anjšo posadko (60 mož), d a še nim a dokončanih ^ u trdb in d a jo je potrebno za vsako ceno p on n r;ioženo si pozorneje ogledam o skico sovražnikovih u r , P tQ_ brigadnem u vojnem u poročilu, ugotovim o, d a je v jan k a z leve in desne strani reke Pake m v sredisc P * im ni, kjer je bilo železniško postajališče, zavarovana M ed sistem om utrdb, ki jih je obdajala bodeča zicna 373 utrdbam i sta bila zlasti pom em bna zelo velika bunkerja, eden v G avcah nad Videmškovo km etijo na levi strani Pake iij dru­ gi pri starem m ostu na desni strani Pake. N a levem bregu so bili še trije bunkerji, večje število vojakov p a je bilo utrjenih v gostilni pri Videm šku in tudi drugod. N a desnem bregu reke je bil še en m anjši bunker, sovražniki pa so bili tudi v nekate­ rih hišah in v strelskih jarkih. Torej za optim izem , ki je vel iz navedenega povelja, ni bilo objektivnih razlogov. Jurišni bataljon je začel napadati z desne strani reke Pake ob 2,30. E na četa je napadala levo od m osta, druga pa desno. Ta je v jurišu prekoračila Pako. Del posadke je poizkušal na­ rediti izpad iz postojanke, a so jo borci zavrnili. Poročilo n a­ vaja oceno, da je bil napad že od začetka prem alo energičen in da se je zato boj zavlekel do jutra. Z jutraj 28. novem bra se je bataljon um aknil na hrib zahodno od postojanke. M edtem je sovražnik popravil progo, ki so jo pri Šm artnem ob Paki porušili m inerji, in ob 12. uri je pripeljal v Paško vas oklepni vlak. Jurišni bataljon in del 3. bataljona sta napadla enoto 100 sovražnikovih mož, jo odbila, vlak pa je napadala četa 1. bataljona in ga pognala proti Šm artnem u ob Paki. Potem sta ista četa 1. bataljona in jurišni bataljon napadla sovražni­ kovo pom oč v Paški vasi. M ed boji je proti večeru iz Šm art­ nega ob Paki ponovno prodrla pom oč 100 sovražnikov z dve­ m a tankom a. Z njim i se je spopadel 4. bataljon, to d a enem u tanku se je uspelo prebiti čez m ost proti G orenju. Č eta 1. b a­ taljona in 4. bataljon sta se potem um aknila iz Paške vasi na Slatine. Ob eni uri 29. novem bra so boji za Paško vas prene­ hali. Prvi bataljon je v noči na 28. novem ber navidezno n ap a­ del Vransko, G om ilsko in K aplo. Postavil je več zased in ob­ streljeval postojanke s težkimi m inom eti in z m itraljezi. So­ vražnik je odgovarjal z enakim orožjem . Blizu Vranskega je 2. četa izvedla ekonom sko akcijo. Ljudje so prostovoljno d a­ rovali nekaj glav živine. Drugi bataljon je navidezno napadel Braslovče. M inerji so m inirali cesto Braslovče — Letuš. Tretji b ataljon je bil na položajih nad Paško vasjo in Šm artnim ob Paki. Tretjo četo je imel v zaščiti štab brigade v G orenju, 1. četa p a je rušila progo in cesto ter podirala telefonske drogo­ ve m ed Šm artnim ob Paki in Polzelo. Pozneje je krenila v r Gavce, kjer je ostala do 28. novem bra do 22. ure. Ponoči sta 1. in 2. četa poleg navedenega navidezno napadali Šm artno ob Paki. Sovražnik je m očno odgovarjal. Tudi na oklepni vlak je četa 3. bataljona opoldne m očno streljala, vendar brez uspeha, saj je ta vozil naprej do Paške vasi. Zvečer so v Paški vasi zagorela gospodarska poslopja M edvedovih, Plaskano- vih, G olobovih, R obotnikovih.4 8 Ob 18. uri sta se četi 3. b ata­ ljona um aknili 200 m više in tu vztrajali na položajih do ene ure po polnoči 29. novem bra. V akcijo je bila vključena iz re­ zerve tudi 3. četa 3. bataljona. Ta je v noči na 28. novem ber navidezno nekaj časa obstreljevala Šm artno ob Paki. Potem je bila v zasedi na drugi strani ceste v vaseh Podkraj in Slati­ ne. Ko je proti večeru že om enjena sovražnikova enota prodi­ rala proti vasi Slatine, so jo borci 3. čete z močnim m itralje­ skim ognjem odbili. S teh položajev so krenili v Preseko pri M ozirju 29. novem bra ob 3. uri, predtem pa so še minirali progo m ed Šm artnim ob Paki in Paško vasjo. B rigadno vojno poročilo navaja, da je napad s hudim i bo­ ji zahteval štiri padle in petnajst ranjenih, m edtem ko je štab cone poročal, da je imel sovražnik precejšnje izgube. V kriti­ čni oceni so v brigadnem poročilu poudarili, da akcija »ni popolnom a uspela, ker je bil prvi napad prem alo energičen in izvršen počasi«, d a je bila precej svetla noč in da se jurišev pred utrdbam i zaradi čistine ni dalo izvesti brez večjih izgub. T oda sodili so, da bi m oral napad uspeti naslednji dan, ko je sovražniku že prim anjkovalo streliva in ko ga je rešila inter­ vencija z oklepnim vlakom ter z vojsko, ki jo je vlak pripeljal, in zaradi pom oči drugih enot. K ritizirali so tudi 3. bataljon, ki ne bi smel dovoliti popravila proge in prihoda oklepnega vlaka v Paško vas. K ritičnih pripom b za neuspeh so bile dele­ žne še obveščevalna in intendantska služba ter služba za zve­ ze in najnižji vojaški poveljniški kader. V vojnem poročilu je tudi navedeno, da se boji niso končali, tem več se srdito n ad a­ ljujejo .4 9 N ajstrožji oceni o akciji, vendar objektivni, sta napisala protiobveščevalna oficirja Bračičeve brigade in 14. divizije M iha Butara-Aleks in Janez Kenk-Ivo. Butara je napisal, da se je napad začel nam esto ob 19. uri ob 21,30, da so imeli s kom andantom brigade Kneževićem že ob pohodu na akcijo 375 zaradi njegove vinjenosti težave. Zam enjal ga je politični ko­ m isar brigade Dolničar. Jurišnem u bataljonu je Butarç upra­ vičeno očital, da je začel napad iz Paške vasi, to je z desne strani Pake. Veliko pozneje so šli napadat tudi z leve strani Pake iz vasi Gavce, kjer je bila večina utrdb, toda branilci so bili sedaj v obram bnih objektih že natančno razporejeni. Za kom andanta bataljona Jožeta K isovca-D ušana je m enil, da še ni imel dovolj izkušenj pri napadih na postojanke, poleg tega pa je bil zaradi ranitve v nogo pri jurišu na m ost km alu izločen. Za njim je prišel na položaj kom andant M ilenko Knežević in poizkušal z jurišem zavzeti nekaj bunkerjev, ven­ d ar je bil odbit. S piati in bazuko so bile težave. N jihovi m e­ rilci niso bili izurjeni in niso zadevali. Z aradi neuspeha so tu ­ di top havbico odpeljali v M ozirje. Za napad bi m orali dolo­ čiti kateri drug številčno močnejši bataljon, ki bi lahko razpo­ redil napadalne skupine na številne bunkerje in utrjene ob­ jekte, saj je imel jurišni bataljon sam o dve četi. Zjutraj 28. novem bra so se enote um aknile na položaje G ab er—Slatine in imele čez dan sovražnikovo posadko pod ognjem. Okoli 14. ure sta presenetila dva oklepna vlaka, dva tanka in štirje tovornjaki, saj so bili v štabu obveščeni, da je 3. bataljon uničil progo in cesto ter da m ora vztrajati na po­ ložajih proti Šm artnem u ob Paki. Ko se je drugi vlak odpeljal v Šm artno ob Paki, je prišla na položaje četa 1. bataljona, ki se je vrnila po zavarovanju transporta od Save. Iz Šm artnega ob Paki se je tedaj vračal oklepni vlak. N apadla ga je četa 1. bataljona, s katero je bil tudi politični kom isar brigade Ivan D olničar, in ga z jurišem zavrnila. Butara je še poudaril, d a sta 1. in 2. bataljon svoje naloge dobro opravila. G rajal je intendante, ki niso poskrbeli za prehrano borcev, in obljubil, da bo km alu poslal natančno poročilo, zakaj 3. bataljon ni bil uspešen. T oda tega poročila ni. Iz poročila Janeza Kenka- Iva povzem am o, d a je bilo v postojanki v Paški vasi 90 polici­ stov, da se je popoldne prebil oklepni vlak z dvem a lokom oti­ vam a s strelivom za posadko in z gradivom za popravilo b un­ kerjev in proge in da je potem v m raku pripeljal okrepitev okoli 250 policistov iz Braslovč in Celja. Tudi K enk je obso­ dil za neuspeh nap ad a 3. b ataljon .5 0 376 Iz kronike 1. čete 1. bataljona kronista Janka Prislana povzem am o, da se je 28. novem bra vključila v napad na utrd­ be pri postajališču v Paški vasi tudi njegova 1. četa. Četa je nekajkrat jurišala na utrdbe na pobočju v Gavcah nad posta­ jališčem . »Im ela je težko nalogo napasti utrdbe ter se istoča­ sno boriti proti oklepnem u vlaku . . . Č eta se je nato pred pre­ m očjo težkega sovražnikovega orožja z ostalimi enotam i bri­ gade um aknila na položaje Zgornji G neč in Preseka ter odšla v rezervo nazaj v M ozirje.« K ronist navaja štiri padle in štiri ranjene iz njegove čete.5 1 Strog je bil v oceni nap ad a na Paško vas tudi politični od­ delek pri štabu divizije. N avedel je, da »štabi, posebno višji, še vedno sm atrajo partijsko organizacijo za pom ožni organ pri izvajanju naredb. To se je najbolj pokazalo pri ponesreče­ ni akciji na potojanko Paška vas, čeprav je partija poudarjala pred napadom borbene vaje in ne egzercir. K er tega niso ho­ teli upoštevati vojaški funkcionarji, so bili borci prem alo iz- vežbani v ravnanju z orožjem za napad na utrjeno postojan­ ko. K om andni kader, ki je m lad, se zaradi prem ajhne izurje­ nosti m oštva ni znašel in akcija zato ni uspela«. K om andantu M ilenku Kneževiću pa so očitali, da zaradi vinjenosti ni bil sposoben voditi akcije. O bsodili so pojave pijančevanja po enotah in m alom aren odnos do literature ideološko izobraže­ valne vsebine. Z zadovoljstvom pa so ugotovili, da so »zbudi­ li iz okostenelosti partijo« ter da se uspehi dela že kažejo.5 2 D ne 29. novem bra je bil štab brigade v M ozirju, 1. in 2. bataljon na starih položajih, 3. bataljon na G neču in 4. b a­ taljon v vasi Slatine. D opoldne je pripeljal oklepni vlak od Šoštanja proti Paški vasi delavce, ki naj bi popravili progo. Popoldne p a je iz iste smeri prispela kolona Nemcev z dvem a tankom a in s štirimi avtom obili. Sovražnika, ki je hotel p o ­ pravljati progo, sta pri G orenju napadli 2. in 3. četa 3. b ata­ ljona. O klepni vlak, ki je nato pripeljal, je skušal razbiti p arti­ zanske zasede. K er mu to ni uspelo, se je vrnil. Popoldne sta obe četi 3. bataljona napadli sovražnike, ki so se pripeljali s štirim i avtom obili in s tankom a. V oborožitvi je imel tudi m i­ nom ete. Po kratkem boju se je sovražnik um aknil proti Paški vasi. V noči na 30. novem ber sta 1. in 3. četa 3. bataljona po­ rušili 2 km proge m ed Paško vasjo in Polzelo ter prekopali 377 cesto na več m estih. V tej akciji je padel borec. Sovražnik ni odnehal tudi 30. novem bra. O poldne je oklepni vlak k Paški vasi zopet pripeljal vojsko in delavce, ki naj bi popravili pro ­ go. Hkrati p a je na dobroveljsko stran, kjer so bile na zavaro­ vanjih brigadne enote, usm eril tri jurišne patrulje v moči po 25 mož. Ob 13. uri je vod 2. čete 3. bataljona napadel delav­ ce, ki so popravljali progo, in njihovo zaščito ter jih razpodil. Vod se je potem spustil V krajši spopad s posadko oklepnega vlaka, ki se je branila tudi z lahkim m inom etom , iz Šm artne­ ga ob Paki pa so partizane obm etavali s težkim m inom etom . Vod se je potem brez izgub um aknil. Šercerjeva brigada se je na zavarovanjih v akciji spopadla s sovražniki sam o 29. novem bra. Kljub sovražnikovem u m o­ čnem u m inom etnem u in topovskem u ognju je uspešno odbi­ la vse njegove napade. S spopadi in boji 3. bataljona Bračiče­ ve brigade ter Šercerjeve brigade 29. novem bra je bila štiri­ dnevna akcija nap ad a na Paško vas končana.5 3 Nekaj misli k ocenam iz uradnih poročil. Za neuspeh je bilo nekaj krivcev: 3. bataljon je porušil prem alo proge in ce­ ste, potem pa ni pravočasno preprečil popravila proge in ce­ ste. Njegove enote 28. novem bra niso onem ogočile prihoda pom oči od Šm artnega ob Paki, kar je bila njihova glavna n a­ loga. Sokrivdo za to im ata tudi štaba brigade in divizije, saj bi m orala za zavarovanje proti Šm artnem u ob Paki določiti več kot en bataljon. Za jurišni bataljon lahko ugotovim o, da se je za n apad preslabo pripravil, dodeljenega dodatnega orožja ni znal uspešno uporabiti, največjo napako pa je sto­ ril, ker je začel napadati sam o iz Paške vasi. Sovražnika bi m oral presenetiti z napadom hkrati iz vasi Gavce in iz Paške vasi. Bataljon je bil številčno prešibak, saj je imel sam o dve četi, sovražnik pa je imel, sodeč po skici postojanke, okoli 10 utrdb, jarke in žično ograjo. Štaba brigade in divizije bi m o­ rala upoštevati prem ajhno izkušenost kom andanta in politi­ čnega kom isarja bataljona. K ončno je bil jurišni bataljon ustanovljen kom aj pred sedem najstim i dnevi. M oram o pri­ pom niti, da u rad n a poročila ne kažejo v pravi podobi velikih težav, junaštev in tudi precej večjih žrtev pogum nih napadal­ cev. Pretresljivi so zapisi Janeza Stanonika, Jakoba M eška, Svetozarja Ipavca in drugih, ki jih navajam o v povzetkih. 378 Stanonik navaja v svoji reportaži decem bra 1944 potek tridnevnih bojev, v katerih so največjo težo in izgube nosili napadalci, ter nadaljuje: Regljajo strojnice, sikajo brzostrel­ ke, odm evajo eksplozije bom b. V akciji so pred kratkim pri­ dobljeni m inom eti bazuke, piati, m inometi in drugo orožje. V odnik A nton Fajdiga usm eri topovski ogenj na utrdbe. Ko­ m andirji poizkušajo z juriši, to d a Nemci jih z ognjem zavrne­ jo. Tu so prvi padli. M ed ranjenim i je tudi kom andant b ata­ ljona Jože Kisovec-Dušan. Čez dan 28. novem bra se bojujejo s sovražnikovo pehoto od Šm artnega ob Paki z oklepnim vla­ kom in dvem a tankom a enote 3. bataljona. Popoldan se je spopadel z nem ško okrepitvijo tudi jurišni bataljon, zlasti okoli oklepnega vlaka in tanka, ki je prebil zasedo 3. bataljo­ na. Zvečer so Nemci zažgali nekaj poslopij. V spopadu z no­ vo nem ško interventno enoto od Šm artnega ob Paki sta bila zvečer 28. novem bra ranjena v roko še politični kom isar Loj­ ze G ruden in pogum ni m itraljezec Ukrajinec Viktor Lelgo- nov. Sovražnikov tank se je potem prebil v bližino cerkve v G orenju. Z njenega stolpa je dopoldne partizanski m itraljez streljal po sovražnikih v Paški vasi. Borci so sedaj tank s po­ ložajev okoli cerkve ustavili in ga z močnim ognjem prisilili k um iku v Paško vas. Bilo je hudo, saj je njegov top ob sprem ­ ljavi m itraljeza kar naprej bruhal, pa tudi sovražnikove mine so nepretrgom a frčale.5 4 M eško je v dnevnik zabeležil : »28.11.44, ranjenci. Eden je dobil v trebuh . . . , enem u je iztrgalo za celo jabolko m esa iz ram ena, enem u je raztrgalo roko, šest jih je prišlo (v previja- lišče) v pol ure. O polnoči so prinesli mrliča. D oktor g a je pre­ gledal in počastil z m olkom. Bitka traja vso noč in ves dan. Sovražnik izpade iz postojanke, mi se iz G orenja um aknem o na vrh nad Sotesko. Podnevi ves dan skoraj brez hrane. Zve­ čer napadejo tanki G orenje, naši so zasedli zvonik. Čez dan sem pri zdravniku na vrhu. Od večera do polnoči pri telefonu spodaj. 29.11.44 opolnoči se um aknem k zdravniku. Zaspim , spim do jutra. Položaj postaja molčeč, zagoneten. M inerei ni­ so pravočasno zam inirali proge, prišel je iz Braslovč oklepni vlak včeraj, zato so Nemci lahko iz p a d li. . . Naši kolovodje so zaradi neuspeha p o p a rje n i. . . Odseki se razburjajo zaradi polom ije.«5 5 379 Vodnik v 2. četi jurišnega bataljona Svetozar Ipavec-Zaro je v pričevanju opisal svojo nalogo, da uniči sovražnikov be­ tonski bunker. O dločil se je, da bo porinil posebej narejeno bom bo v bunker. Ko se je plazil k bunkerju, ga je ščitil odli­ čni m itraljezec desetar Bogdan Štefe. T oda ko je bil že blizu bunkerja, je m itraljez utihnil. Ipavec se je vrnil in ugotovil, da je dobil m itraljezec sm rtonosni zadetek v glavo, ranjen pa je bil tudi njegov pom očnik. Ipavec je potem s težavo pove­ dal m itralješčevem u bratu Vilku Štefetu, ki je bil tudi v njego­ vi četi, da je brat padel. Fant je bil ob tej vesti prizadet in Ipavec je poskrbel, da ni šel naslednjo noč v ponovni napad. T oda zjutraj 29. novem bra je izvedel, da je Vilko padel, ko je v zaledju pom agal kuharjem .5 6 Tragično je končal hrabri m erilec piata Ernest K ajba. Ž a­ ro ga je nam estil v Paški vasi v hišo blizu proge. K ajba je po­ tem odlično obstreljeval sovražnike kar skozi okno. Ko se je bataljon zjutraj um aknil, se je Ipavec spom nil na K ajbo in njegovega pom očnika, ki sta še kar naprej izstreljevala mine. Z nekaj borci je Ipavec odgnal od hiše sovražnike ter rešil K ajbo in pom očnika. T oda sreča je K ajbi obrnila hrbet. Ko se je obotavljal okoli hiše, so ga Nemci ujeli in ga 12. februar­ ja 1945 na Stranicah pri Frankolovem obesili. Ipavec je po­ tem še osebno sodeloval v napadu na tank. N anj je vrgel sve­ ženj štirih bom b ter obžaloval, da je s soborci tank prisil sa­ m o k um iku in ga ni uničil.5 7 Pregled dopolnjenih im enskih, številčnih in drugih po d a­ tkov o padlih, um rlih in ranjenih v dneh od 27. do 29. novem ­ b ra 1944. Padli in um rli zaradi hudih ranitev: Jakob Biko- všek, r. 1912, D obje, Šentjur, iz 1. čete 1. bataljona, padel 29. 11. 1944 pri Preseki; Jože Cice, r. 1911, Lehen, Sv. Lo­ vrenc na Pohorju, padel pri Paški vasi 27. 11. 1944; Franc D uh, r. 1922, Ruše, iz 1. čete 1. bataljona, padel pri Paški vasi 28. 11. 1944; Franc Ješčišek, r. 1918, Šmarje pri Jelšah, padel 27. 11. 1944 pri Paški vasi; M arjan Kocjančič, r. 1922, G orica na Prim orskem , politični kom isar 1. čete 1. bataljona, padel 29. 11. 1944 v Paški vasi; Avgust Lam ut, r. 1909, Spodnja Pol­ skava, delal v R ušah, iz 1. čete 1. bataljona; Janez O blak, r. 1904, Zabukovica, Žalec, iz 1. čete 3. bataljona, padel 29. 11. 1944 pri M ozirju; K arel Poznič, r. 1911, Poklek nad Blanco, 380 padel 27, 11. 1944 pri Paški vasi; Ludvik Stepišnik, r. 1921, Trbovlje, iz 3. bataljona, um rl 19. 12. 1944; Ivan Šip, r. 1926, O plotnik, iz 4. bataljona, sm rtno ranjen 29. 11. 1944 v Paški vasi; Bogdan Štefe, r. 1927, Teharje, Celje, iz 2. čete 4. bata­ ljona, padel 28. 11. 1944 v Paški vasi; Vilko (Viktor?) Štefe, r. 1921, Teharje, Celje, iz 4. bataljona, padel 29.11.1944 pri Pa­ ški vasi; Prokop Zablecki, r. 1924, Kijev, SZ, padel 27. 11. 1944 pri Paški vasi. R anjeni: Stanko Ambrož, r. 1925, M uretinci, G orišnica, iz 1. čete 1. bataljona; Bobrovec, iz 4. bataljona; Franc Dolenc, r. 1925, Šm artno pri Litiji, iz 1. čete 1. bataljona; Alojz G ru­ den, r. 1926,. Škofljica, politični kom isar 4. bataljona; Jože Kisovec, r. 1924, Kresniške Poljane, kom andant 4. bataljona; M iha K ram ar, Vitanje, iz 1. čete 2. bataljona; Viktor Lelgo- nov, iz SZ, m itraljezec iz 4. bataljona; Albin O prešnik, r. 1921, M rzlo Polje, Jurklošter, iz 4. bataljona; Franc Petiner, r. 1921, Ruše, iz 1. čete 1. bataljona (padel kot ranjenec v ja ­ nuarski ofenzivi 1945); Franc R abuda, r. 1911, Veliko Tinje, iz 4. bataljona (obešen 12.2.1945 na Stranicah); R ihard Re­ har, r. 1912, Lava, Celje, vodnik 3. čete 1. bataljona, ranjen 28. 11. 1944, padel kot ranjenec 7. jan u arja 1945 pri Ljub­ nem ; Alojz Škofca, r. 1922, Lo krovec, Celje, iz 4. bataljona; A ndrej Vahter, Šm arjeta v Rožu na Koroškem , iz 1. čete 1. bataljona; Ivan Vetricki, iz 4. bataljona, A ndrej Volte, r. 1927, Šm arjeta pri Borovljah na Koroškem , iz 1. čete 1. b ata­ ljona; Skupaj trinajst padlih in petnajst ranjenih.5 8 N am esto sklepa navajam o kritično oceno akcije, ki jo je napisal 1992 Ivan D olničar-Janošik: »N apad na Paško v a sje bil popoln neuspeh. K ot kom isar brigade se nisem strinjal z napadom na Paško vas tega dne zaradi nepreverjenih obveš­ čevalnih podatkov o realni moči postojanke in razporedu utrdb ter izredno slabe splošne priprave borcev, zlasti p a sta­ rešin za izvedbo napada. Z aradi tega je prišlo do ostrega be­ sednega spopada m ed m enoj in kom andantom M ilenkom Kneževićem. Ta najin spopad je skušal um iriti kom andant divizije Jože Lepin, katerem u sem rekel, da bo odgovornost za m orebitni neuspeh padla tudi nanj. Bilo je precej koleba­ nja, vseeno je obveljala odločitev kom andantov. Seveda sem v vodenju akcije norm alno sodeloval in celo z neposrednim 381 poveljevanjem poizkušal doseči uspešen izid napada, kar pa nam ni uspelo. Po um iku se je izkazalo, da so bile moje pre­ soje pravilne. Knežević se mi je že pri um iku opravičeval in priznal, da sem imel v vsem prav. S tem neuspelim napadom smo v štabu brigade dobili dobro lekcijo in nauke, da se v takšne napade ne smemo podajati brez tem eljitih in vsestran­ skih priprav. O dnosi m ed m enoj in Kneževićem se zato niso skrhali, m oral p a sem še bolj zavzeto sodelovati pri vseh na­ črtih in odločitvah.«5 9 N ovem bra so enote 4. operativne cone uničevale prom e­ tnice, napadale m anjše sovražnikove postojanke in m obilizi­ rale. O kupator je prisilno vodil prebivalstvo kopat obram bne jarke proti vzhodu in v Posavje. S svojim vojaštvom je delal izpade iz postojank in skušal odriniti enote 4. operativne co­ ne od prom etnic.6 0 Za zagotovitev večje varnosti transportov in uničenje osnovnih žarišč osvobodilnega boja je sovražnik začel čistiti zaledje s širše zasnovanim i akcijam i na Pohorju, na Kam niškem , M oravskem in Kozjanskem . Poslabšanje raz­ m er je narekovalo štabu cone, da je opozoril Glavni štab, naj čim prej vrne z D olenjskega Šlandrovo in Zidanškovo briga­ d o .6 1 Zaradi odsotnosti brigad je sovražnik od srede oktobra do konca novem bra ropal po pohorskih km etijah živež, pri­ delke in živino. Prisilno je mobiliziral, zajel in pobil več par­ tizanov ter prijel več privržencev O F .6 2 O kupator je poročal, da je z generalnim čiščenjem Pohorja, z zaplem bo živil in ži­ vine za dalj časa onem ogočena preskrba večjih partizanskih enot. N a Štajerskem naj bi v tem času aretirali 488 privržen­ cev OF, pobili 74 in ujeli 182 partizanov ter prijeli 345 pre- bežnikov.6 3 K ljub hajkam , nasilju in ropanju okupator ni m o­ gel zavreti m nožičnega razm aha osvobodilnega boja. Krepile so se vse enote na obm očju 4. operativne cone, osrednjo u darno m oč je predstavljala 14. divizija s prek 3.000 dobro oboroženim i borci.6 4 Za hitrejši razvoj osvobodilnega boja in krepitev enot je Predsedstvo SNOS 25. novem bra 1944 izdalo odlok o splošni mobilizaciji moških od 17. do 50. leta.6 5 M o­ biliziral je tudi okupator, ki je poleg tega razpisal am nestijo za partizanske prebežnike z rokom do 20. novem bra. A m ne­ stijo je potem podaljšal do 1. decem bra 1944.6 6 T oda ta ukrep m u ni prinesel večjega uspeha. 382 Zimska ofenziva okupatorjevih in kvizlinških enot Boji na obm očju Paške vasi in na njenem širšem obm očju od 27. do 30. novem bra 1944 so bili sam o uvod v veliko so­ vražnikovo zim sko ofenzivo na obm očju 4. operativne cone. Tudi sovražnikovi ofenzivni akciji oktobra in novem bra na Pohorje ter K ozjak sta sodili v sestavo širšega načrta nem ške­ ga okupatorja za uničenje narodnoosvobodilnih enot v sever­ ni Sloveniji, ki so ogrožale njegovo frontno zaledje z glavni­ mi prom etnicam i. Sedaj je bilo na vrsti osrednje osvobojeno ozemlje v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Takoj po na­ padu na Paško vas je začel sovražnik zbirati svoje enote na obrobjih osvobojenega ozemlja. Za vdor na vzhodni in južni strani so bile po ne povsem preverjenih partizanskih podat­ kih pripravljene naslednje enote: oddelki 18. gorskega lov­ skega polka, okrog 1.500 mož, 1. bataljon »Cholm « 25. SS policijskega polka, 400 mož, 1. bataljon 17. SS policijskega polka, 400 mož, SS lovski bataljon iz Ljubljane, 500 mož, od­ delki verm anskega polka »U ntersteierm ark« in 611. bataljon deželnih strelcev, 400 mož. S koroške smeri naj bi bile prip ra­ vljene enote 13. SS policijskega polka, 1.000 mož, iz kam ni­ ške smeri dva bataljona 28. SS policijskega polka »Todt«, 800 mož, dve m otorizirani orožniški četi, 300 mož, 3. bataljon šolskega polka »B randenburg«, 400 mož, okrog 400 dom o­ brancev z G orenjskega in m orda tudi iz Ljubljane ter še dru­ ge enote, okoli 2.000 mož. Po presoji štabov NOV in POS je v ofenzivi sodelovalo najm anj 7.000 sovražnikov. Cilj ofenzive je bil postopno uničevanje osvobojenih oze­ melj, osnovne osvobodilne enote pa vsaj potisniti v gore in od prom etnic, če jih že uničiti ne bo mogoče. Glavni štab NOV in POS ter 4. operativna cona sta uvidela sovražnikovo prem oč kot tudi dejstvo, da bi bilo nesm iselno ozirom a po­ gubno braniti osvobojeno ozemlje za vsako ceno. G lavni štab NOV in POS je na osnovi ocene razm er 1. decem bra 1944 šta­ bu 4. operativne cone ukazal, naj se njene enote osredotočijo na m obilizacijo in na uničevanje prom etnic. H krati mu je 383 sporočil, da bo Šlandrovo in Zidanškovo brigado vrnil na Štajersko. Enote 14. divizije pa niso mogle takoj opustiti obram be osvobojenega ozemlja. M orale so poprej omogočiti um ik političnih organov, zalednih ustanov in skladišč.6 7 Opozoriti m oram o na pripom bo dr. M ilana Ževarta, ko om enja, da štab 4. operativne cone ni vedel, da se pripravlja tako usodna velika sovražnikova ofenziva, »saj je še 6. de­ cem bra poročal, da je koncentracija nem ških enot v zvezi z akcijam i enot 4. operativne cone in v zvezi z zavarovanjem proge Celje — D ravograd«. D alje dr. Ževart navaja, d a je tudi vsebina okrožnice oblastnega kom iteja KPS z dne 8. decem ­ bra 1944 takšna, kot da bi nem ške ofenzive ne bilo .6 8 Sodim o, da tudi Glavni štab NOV in POS ni natanko ve­ del, da gre za ofenzivo tako velikih razsežnosti. To je med drugim očitno po ukazu G lavnega štaba z dne 1. decem bra 1944 štabu 4. operativne cone, naj njegove enote osredotočijo svojo dejavnost zlasti na mobilizacijo. M enil je, da je m obili­ zacija pom em bnejša od obram be osvobojenega ozemlja. Ak­ cije naj izvajajo partizani na prom etnice. Spoznajm o se s srditim i boji, ki jih je im ela od 1. do 6. de­ cem bra 1944 Bračičeva brigada. Štab 14. u. divizije ji je uka­ zal, naj prepreči sovražnikov vdor v Zgornjo Savinjsko doli­ no, potem ko je osredotočil svoje večje sile okoli Paške vasi in v Spodnji Savinjski dolini, ter onem ogoči njegov prevoz po železnici. Obveščeni so tudi bili, da hoče sovražnik izsiliti prehod okoli 35.000 mož z Balkana v smeri Celje —D ravo­ grad in Celje — M aribor. V obram bi bosta sodelovali tudi Šer­ cerjeva in Tom šičeva brigada. Sovražnikova ofenziva se je začela 1. decem bra 1944. N je­ gove enote so napadale od Paške vasi in od Šm artnega ob Pa­ ki. Iz Braslovč je krenila po stranski cesti kolona do 160 mož. Z enotam i, ki so napadale od Paške vasi in G orenja, sta se ob 15. uri spopadla 3. in 4. bataljon Bračičeve brigade. V teh enotah je bilo okoli 300 sovražnikov iz raznih enot. N apad pehote je sovražnik uskladil z m inom etnim , topovskim in mi­ tralješkim ognjem . Ob 16,30 je sovražnik na enem predelu prebil partizanske položaje. »Po prihodu kom andanta briga­ de na kritično m esto so naši borci v silnem nasprotnem n ap a­ du vrgli sovražnika do njegovih izhodišč. Pri tem je prišlo v 384 spopadu s sovražnikom do boja na nož na čelu s kom andan­ tom a M ilenkom Kneževićem in Karlom M ačkom .«6 9 O hudih bojih pri G orenju je poročal tudi protiobvešče­ valni oficir 14. divizije Ivo Kenk. M ed drugim je navedel, da so imeli Nemci kom andanta Kneževića že v rokah, kar se mu je zgodilo zato, ker je šel predaleč v prve bojne vrste in je ne­ sm iselno drvel v juriš. Kenk pripom inja, da se je Knežević že­ lel izkazati v boju, ker je bil še pod vtisom kritike prejšnjega dne na sestanku s štabom divizije in cone zaradi neuspelega n ap ad a na Paško vas. Štab brigade so kaznovali s strogim ukorom , M ilenko Knežević pa je za neuspeli napad prevzel krivdo nase.7 0 O tem, kako so 1. decem bra na G neču sovražniki že držali kom andanta M ilenka, se pripovedi udeležencev nekoliko ra­ zlikujejo. T oda s pom očjo izjav Jožeta Savinška, Jakoba Šte­ fančiča, M iha Petana-Brica, Janeza Stanonika-M aksa in Iva­ na D olničarja-Janošika lahko ugotovim o tole: N a položajih 3. in 4. bataljona v nepreglednih sadovnjakih in grmičevju pri vasi G orenje je kom andant Knežević zašel m ed sovražnikove vojake, misleč, da so partizani. H otel jih je zbrati in spodbu­ diti za juriš, vendar so ti km alu ugotovili, da ni njihov. Ko so planili nanj, je tudi Knežević ugotovil svojo zmoto. Začel je klicati kom andante in kom andirje 3. in 4. bataljona na juriš, naj streljajo po sovražnikih. N ekaj borcev jurišnega in 3. b a­ taljona, s katerim i je bil tudi Kneževićev kurir Jože Savinšek, je jurišalo ter v teku streljalo. Zm edo v sovražnikovi skupini je izkoristil kom andant Knežević, se vrgel na tla in tako om o­ gočil svojim, da so streljali po sovražnikih, ki so se potem razbežali. Eden naj bi padel, gotovo pa je bil po pripovedo­ vanju udeležencev kdo tudi ranjen. K m alu po tem razburlji­ vem razpletu je prišel kom andant Knežević v štab brigade v M ozirje. Povedal je, kako je eden od dveh, ki sta ga čvrsto dr­ žala, rekel: »Pička m u m aterina, im am o ga živog.«7 1 Ozračje tega bojnega dne slikajo tudi spom ini K arla M a­ čka. Z aradi ranitve Jožeta K isovca-D ušana in Lojzeta G ru d ­ na v Paški vasi je 4. bataljon ostal brez poveljstva. K arla M a­ čka so pozvali 1. decem bra v štab brigade in mu rekli, naj prevzam e poveljstvo. K er je bila to elitna enota, se je M aček branil, češ da se ne čuti dovolj sposobnega. Politični kom isar 25 B račičeva brigada 385 brigade je dejal: »K arel, partija zahteva, da sprejm eš povelj­ stvo bataljona. Z njim m oraš takoj v akcijo.« K om andant Knežević je potem peljal M ačka pred razvrščeni jurišni bata­ ljon in rekel: »To je vaš novi kom andant. Nemci prodirajo proti nam . M orate jih ustaviti.« B ataljon je takoj pohitel pro­ ti sovražnikom . N edaleč od M ozirja so v nekem grabnu nale­ teli n a Nemce. K er sta bila nasprotnika srdita, je prišlo do pravega pokola. K er ni bilo v jarku m anevrskega prostora, je prišlo v začetku do orkanskega streljanja z avtom atskim orož­ jem , nakar je sledil juriš. K om andant M aček se je prebijal s težavo na čelo kolone do kom andirja 2. čete Franca Zajička. Tu je videl strahoten prizor. Borci so bili pom ešani s sovraž­ niki. Streljanje je utihnilo. Prišlo je do m edsebojnega davlje­ nja, udarjanja s puškinim i kopiti in drugim . N em ec je zam ah­ nil s puškinim kopitom v smeri M ačkove glave. M aček se mu je um aknil in Nem ec je zam ahnil proti drugem u. T oda poko­ sil ga je borec iz ozadja. V tem spopadu je obležalo nekaj so­ vražnikov, bilo pa je tudi nekaj ranjenih partizanov. Č esa ta­ kega, spopada na nož, poudarja M aček, ni pričakoval. V boj je posegla tudi 1. četa pod vodstvom R udolfa Babnika-Borisa in s skupnim i močmi so prisilili sovražnike k um iku. M aček končuje: »Boj je bil kratkotrajen, divjaški. Tu sem videl, ka­ ko izgubi človek človeško dostojanstvo in postane divjak nad divjaki.«7 2 Prvi dan ofenzive je sodelovala v bojih tudi Šercerjeva brigada. S položajev Novi K lošter-Tajna-O gradnik je pošilja­ la v krajše spopade bojne patrulje proti Treeckovim in dru­ gim enotam , ki so napadale od Šoštanja. O d poldneva do no­ či je sovražnik večkrat napadel položaje bataljonov, vendar je bil vselej odbit, čeprav ga je m očno podpiralo topništvo iz Šoštanja ter m inom eti od Penka.7 3 D ne 2. decem bra je dobil sovražnik iz Celja okrepitev šti­ rih tankov in top. Ob 7. uri je začel obstreljevati položaje 3. in 4. bataljona Bračičeve brigade s topovi in m inom eti kar s treh strani. S tanki, ki so prihajali po cesti iz G orenja, je po klancu desno od G orenja in od Slatine napadala pehota. Do spopada je najprej prišlo na cesti G orenje — Soteska, kjer je 1. četa 3. bataljona odbila napad sovražnikov. Ti so hoteli če­ to preslepiti s partizanskim i kapam i. Nemški enoti, ki se je 386 pom ikala za dom obranci, se je uspelo približati partizanski zasedi in jo potisniti proti Gneču. Boji so potem potekali po grebenu G neča do 12. ure, nato pa sta se 3. in 4. bataljon um aknila na vrh Lepe Njive. N a um iku sta bataljona obstre­ ljevala sovražnika iz oddaljenosti, ta pa jih je obstreljeval s topovi. Tretjo četo 3. bataljona so ponoči poslali m inirat progo Paška vas —Polzela. N aloge pa 3. četa ni opravila, ker se je pri Slatinah spopadla z m očnejšo sovražnikovo zasedo, ki je ni m ogla prebiti.7 4 Poročilo štaba 4. operativne cone poudarja, da sta 2. de­ cem bra 3. in 4. bataljon Bračičeve brigade bojevala proti eno­ tam približno 300 mož na položajih Gneča, G abra in Soteske hude boje. Sovražnik, ki je nastopal iz Paške vasi in G orenja, je po 15. uri z odločnim jurišem prebil partizanske položaje, vendar se je m oral pozneje zaradi partizanskega nasprotnega nap ad a um akniti proti Paški vasi. Zaradi hudih bojev 3. in 4. bataljona Bračičeve brigade je štab 14. u. divizije ukazal Šercerjevi brigadi, da napade sovražnikove enote z boka. Na položajih Bračičeve brigade naj bi imel sovražnik okoli 40 m rtvih in večje število ranjenih .7 5 Pogled od Sv. Antona v Skornem proti Paški vasi na območje hudih bojev od 28. 11. do 5. 12. 1944 25* 387 Kaj vse se lahko dogaja v vojni! V času, ko je bila 1. četa 3. bataljona 1. decem bra v boju s sovražnikovo enoto, je ko­ m andir čete Štefan Požar opazil, da nekdo iz lastnih vrst stre­ lja soborcem v hrbte. Z aradi izredno hudih razm er m u storil­ ca m ed bojem ni uspelo odkriti. N aslednji dan 2. decem bra je bila četa zopet v hudem boju na G neču, ko jo je sovražnik skoraj uspel obkoliti. V času m očnega obojestranskega stre­ ljanja je Požar opazil borca, kako je s puško od zadaj meril na lastnega m itraljezca in tudi sprožil. Njegov strel je zgrešil. Izdajalec je naglo repetiral in zopet pom eril na mitraljezca. Č asa za razm išljanje ni bilo. Požar je bil hitrejši in je sovraž­ nika v lastnih vrstah ustrelil. Protiobveščevalni oficir M iha Butara-Aleks je ta prim er raziskoval in ugotovil, da Požar v trenutku, ko je besnel boj mož na moža, ni mogel ravnati dru­ gače. Zanim ivo je, da ustreljenega sovražnika niso uspeli in- dentificirati. Bil je brez dokum entov, v civilni obleki, v briga­ di le krajši čas. D om nevali so, da je prišel pred nekaj dnevi s K ozjanskega.7 6 Sovražnikove ofenzive so prinašale tudi nepredvidljive tragedije. V vrtincu vsakodnevnih bojev navaja m itraljezec 2. bataljona Feliks Frešer dogodek, do katerega naj bi prišlo 2. decem bra. Z vodnikom Z upancem sta m orala v patruljo na kritično cesto, ki pelje iz Letuša v Paško vas. Tu sta naletela na pretresljiv prizor. Dekleti, partizanski sodelavki, sta pelja­ li s konjsko vprego borcem na položaje hrano, to d a m ed vož­ njo sta zapeljali na protitankovsko m ino, nam enjeno sovraž­ nikom . M ina je hudo ranila dekleti in ubila oba konja. Ko sta priskočila Z upanc in Frešer k nesrečnim a dekletom a, sta še kazali znake življenja. N aglo sta ju obvezala in poskrbela za prevoz v partizansko bolnišnico. T oda rane so bile prehude. Veličastno slovo od hrabrih m ladink je bilo v G ornjem G ra­ du. V žalnem sprevodu je bilo veliko dom ačinov in partiza­ nov. Žalostinke je igrala godba na pihala Bračičeve brigade.7 7 Ta dan je bila v hudih bojih na obm očjih Sv. Florjana in Skorna tudi Šercerjeva brigada. Sovražnika, ki so ga tudi ta dan m očno podpirali topovi in m inom eti, je povsod uspela odbiti, potem pa se je utrdil na dom inantni točki pri Sv. A n­ tonu. Žrtve brigade so bile: šest mrtvih in deset ranjenih .7 8 388 D ne 3. decem bra je štab Bračičeve brigade s poveljem štaba 14. divizije svojim enotam ukazal prem estitev na nove obram bne položaje. Tretji bataljon je dobil ukaz, naj gre na obm očje Šm ihela in se poveže pri Sv. Florjanu s Šercerjevo brigado. Četrtem u bataljonu je bilo določeno obm očje zasel­ ka Vodnik in ukazano, da se na Lepi Njivi poveže s 3. b ata­ ljonom 3. brigade VDV in s kom andirjem 1. čete 1. bataljona M artinom Kum erjem , ki naj pride zaradi nove naloge v M o­ zirje. Tretjo četo 2. bataljona so poslali na prejšnje položaje 3. bataljona, pri njej p a naj bi se zadrževala specialna četa kom ande m esta M ozirje. D rugem u bataljonu je bilo ukaza­ no, naj ostane z dvem a četam a na D obrovljah in se poveže s 1. bataljonom , ki bo ostal na starih položajih proti Vranske­ m u, Kapli in Gom ilskem u. Vse enote so imele nalogo, da se m edsebojno povezujejo in preprečujejo sovražnikov vdor na osvobojeno ozemlje. V prim eru sovražnikovega prodiranja v M ozirje ga je bil dolžan 2. bataljon napasti v hrbet iz smeri Soteske.7 9 D ne 3. decem bra so borci Bračičeve brigade opazili, da vozijo sovražniki proti njihovim položajem v tovornjakih vo­ jaštvo. Po izkrcavanju s tovornjakov je krenila v smeri G neč —Lepa N jiva kolona 50 mož. V brigadi so bili tudi ob­ veščeni, da so prejšnji večer odpeljali z Vranskega štirje oklepni avtom obili s štirimi topovi in vojaštvom. S Polzele so vozili proti Šoštanju vojsko na treh tovornjakih. D opoldne je sovražnik obstreljeval s šestimi topovi iz Šoštanja in G orenja položaje Bračičeve brigade na G neču, na koti 470, pri Sv. An­ tonu in Skornu. Ob 15. uri so sovražnikove enote v moči 150 do 200 m ož napadle partizanske položaje. Vnel se je srdit boj, ki je trajal do 17. ure, ko so borci z jurišem pregnali na­ padalce. Ob 20. uri je krenila brigadna bojna patrulja na G neč, kjer se je spopadla s sovražnikovo patruljo. Po krajšem spopadu je sovražnik odnehal. Ob um iku je zažgal hišo s se­ nikom . Proti 1. bataljonu je pošiljal sovražnik napadalne sku­ pine. Z eno se je spopadla 1. četa in jo z jurišem pregnala. Č etrti bataljon se je na položajih Ržišče — Lepa Njiva ob 10. uri spopadel z nem ško kolono, ki je napadala od Sv. An­ tona, ter jo v ostrem boju razbil. Popoldne se je um aknil k 389 cerkvi v Brezje ter od tod napadal nem ške enote in zasede ter jih razbijal.8 0 Bračičevi brigadi sta se na položajih Šmihel — Lepa Njiva priključila tudi njen 1. bataljon in 3. četa 3. bataljona 3. bri­ gade VDV. Skupaj so razdirali ceste, kopali m itralješka gnez­ da in sodelovali v hudih bojih proti sovražnikovim enotam , ki so prodirale od Šoštanja, Topolšice in Spodnje Savinjske doline. Iz teh strani so napadali po podatkih štaba cone 1. bataljon 25. SS policijskega polka, polk »Treeck« in 18. polk deželnih strelcev, skupaj okoli 4000 m ož.8 1 V obram bo osvobojenega ozemlja se je vključila tudi Tom šičeva brigada. Njene enote so bile na položajih Bele Vode — Orel — R adm an. Z Nemci se je njen 1. bataljon spopa­ del v Belih V odah 3. decem bra, Šercerjeva brigada pa se je ta dan spopadla na obm očju Topolšice z nem ško enoto okoli 450 mož ter odbila njene nap ad e .8 2 Jakob M eško s ije zabeležil v dnevnik: »Ponedeljek 4. 12. 1944: Zaradi večnih granat se um aknem o iz M ozirja. Ob 6. uri zjutraj odrinem o v Žekovec. K olono sem vodil j a z .. .«8 3 Tretji bataljon Bračičeve brigade je pošiljal 4. decem bra od Šm ihela na obm očje Sv. Florjana in Belih Vod izvidniške patrulje, ki so ugotovile, da je na teh položajih več sto sovraž­ nikovih vojakov. Tega dne se je sovražnik vkopal od Slatin čez G neč in po grebenu Skorna. Z napadalnim i skupinam i po okoli 100 mož je večkrat poizkušal prebiti partizanske po­ ložaje, vendar je bil vsakič odbit. Ponoči so partizani napadli sovražnike v Preseki in na G neču in jih pregnali na izhodiš­ čne položaje.8 4 T udi ta dan je prišlo na položajih v nekaj spo­ padih do hudih težav. Tako so kom andirju in političnem u kom isarju 3. čete 2. bataljona Viliju B rencetu-Borutu in Šte­ fanu Ipavcu očitali, da se je njuna četa um aknila brez ukaza in prezgodaj. Za ta prekršek je kom andant brigade oba razre­ šil njunih dolžnosti. K ontraobveščevalni oficir divizije je na­ dalje poročal, da se je v glavnem vsa brigada uspešno bojeva­ la, uspeh pa bi lahko bil še veliko večji, če bi bil kom andni kader bolj sam oiniciativen, kar je veljalo zlasti za štab 3. ba­ taljona, njegovega kom andanta M iha Petana-Brica in na­ m estnika Ivana K ajžerja.8 5 390 Nemci so 4. decem bra s topovi obstreljevali iz Zavodenj in Šoštanja položaje Šercerjeve brigade na Vrheh nad Zavod- njam i ter izvedli tri napade, ki pa so jih partizani vsakič odbi­ li. Zvečer je odšla Šercerjeva brigada na obm očje Zgornjega Razborja. Tu se je povezala s Tomšičevo brigado, ki je bila na obm očju Sv. Vida (Šentvid pri Z avodnjah) in R azborja.8 6 K er so sovražnikove enote prodrle na obm očje Lepe Nji­ ve, K olovrata in Ljubije, so brigade zasedle tele položaje: Bračičeva brigada Šmihel —Prečna —M ozirje, z dvem a bata­ ljonom a pa Loke pri M ozirju —Soteska —Letuš —Braslovče, Tom šičeva brigada Sv. Vid —Sv. Danijel — R adm an, Šercerje­ va brigada pa obm očje nad Šoštanjem , Velenjem in na Z a­ vodnjah .8 7 V torek 5. decem bra je Meško napisal: »Prespali smo v Žekovcu noč še precej m irno, le v M ozirju je vso noč pokalo. Zgodaj zjutraj pa smo krenili skozi Rečico v Kokarje. Ljudje so bili zaradi našega odhoda nem irni, vendar so nam dajali m leko in jabolka. V K okarjah smo se zopet nastanili pri do­ brih starčkih. Tudi ta dva sta bila nem irna in nič več tako ve­ sela kot nekdaj. V endar je bilo snidenje prisrčno. Samo tu ostanite in nas branite, sta dejala... Tega večera je prišel med nas Jakob Štefančič, Štefan Švegelj pa je odšel v 3. bataljon. Večer je bil zelo prijeten. Lepo se razum em o.«8 8 D ne 5. decem bra je sovražnikova patrulja prihajala od Letuša proti 4. bataljonu Bračičeve brigade, ki je bil pri M o­ zirju. Sovražnikove bojne patrulje so prišle tudi v bližino 3. bataljona Bračičeve brigade in enot VDV pri Šmihelu. V Ljubijo pa je prišla enota okoli 50 Nemcev. Ob 12. uri je pri­ šla iz Braslovč do Podgorja sovražnikova enota 200 mož. Enote Bračičeve brigade so jo napadle in pregnale. Do štaba Bračičeve brigade so prišle vesti, da je v Celju zbranega veli­ ko sovražnikovega vojaštva. Sovražnik je ta dan popravljal razrušeno cesto v Soteski pri M ozirju, s topništvom pa je iz bližnjih postojank obstreljeval partizanske položaje. K ončno mu je uspelo zasesti položaje M ozirje —Lepa Njiva —Bele Vode. N a progi Celje — Šoštanj pa je okrepil prom et tran ­ sportov .8 9 M ed branitelji M ozirja je bila tudi skupina 1. čete 2. bata­ ljona. Pod vodstvom političnega kom isarja Jožeta Krebsa je 391 četa 5. decem bra branila s položajev v Lokah desno stran Sa­ vinje. Zvečer se je na povelje kom andanta Kneževića um ak­ nila proti jugu. Potem je zavila k Sv. U rbanu na D obrovlje, izstrelila na nem ške položaje zadnje m ine in se v boju s so­ vražniki prebila na Čreto. Tu se je bojevala še naslednji dan in zbirala zgubljene borce ter zato začasno izgubila stik z bri­ gado, ki je m edtem odrinila proti K ozjanskem u.9 0 Pritisk prem očnih sovražnikovih enot je bil na utrujene in izčrpane partizanske enote 5. decem bra že tako m očan, da ga pri M ozirju ni bilo več m ogoče vzdržati. Tako je sovražnik vdrl v M ozirje in v Nazarje. Štirinajsta divizija je zavzela Ivan Dolničar, politični komisar brigade (v ospredju), Lojze Slemnik, pomočnik brigadnega intendanta (tretji), decembra 1944 392 obram bno črto O konina —Št. Janž —Šm artno ob D reti —- Slopnik ter položaje na K ram ariči, jugovzhodno od Črne, in na D obrovljah. Pričakovati je bilo splošen napad na osvobo­ jen o ozemlje, ki ga že oslabljene osvobodilne sile pred več­ kratno sovražnikovo prem očjo niso mogle več braniti.9 1 Kljub vdoru sovražnikov v M ozirje in N azarje pa se je Bračičeva brigada še naprej srdito bojevala na zelo široki fronti. N a obm očju Šm ihela so se bojevale enote 3. bataljona Bračičeve brigade in enote VDV. Z aradi velike prem oči je so­ vražnik prodrl do cerkve v Šmihelu. Bataljon je spretno m a­ nevriral, saj so ga Nemci pritiskali že z vseh strani, vendar se m u je posrečil 6. decem bra um ik do G ostenčnika nad Sv. Ra- degundo, od tod pa čez Savinjo in D reto do Lipe.9 2 K ronist l.č e te 1. bataljona Janko Prislan je decem bra 1944 opisal nalogo svoje čete, ko se je m orala 5. decem bra na prem iku od Žekovca skozi Rečico v N azarje z enim vodom bojevati in zadrževati Nem ce pri prodiranju v M ozirje, nad M ozirjem in pri Lokah. Drugi vod pa se je pri Jezerniku na Čreti na D obrovljah priključil 2. bataljonu ter se z njim 5. in 6. decem bra srdito bojeval proti prem očnim nem škim eno­ tam , ki so prodirale od Vranskega in Braslovč. V bojih pri M ozirju so se posebej izkazali in bili pohvaljeni: vodnik Vin­ ko N ovak in desetarja M iha Bele ter Franc Kovač. Boj la­ čnih, prezeblih in izčrpanih borcev je bil v snegu in dežju iz­ redno težaven. Samo 1. četa 1. bataljona je imela 6. decem bra kar 9 pogrešanih. To so bili Franc Šuster, Vinko N ovak, Ivan Č ebulin, Zignaš Zdinicki, Jožef C afuta, N ikolaj Banderovski, Vinko Senica, A nton Polšak in Pavel Petan. Večina se jih je v nekaj dneh vrnila v brigado, m edtem ko so od 4. decem bra pogrešali R udolfa T ajhm ana iz R ošpoha pri M ariboru. Bese­ de Janka Prislana iz tistih dni: »Prebivalstvo Zgornje Savinj­ ske doline je v borbah od 28. novem bra do 6. decem bra 1944 pokazalo vso ljubezen in naklonjenost do naših borcev. Dan za dnem so donašale tovarišice prav na položaje priboljške za borce: kruh, žganje, mesene klobase, sadje in slično. Iz od d a­ ljenih krajev (Rečica, K o k a rje...) so dovažali celo z vozo­ vi.«9 3 Iz Letuša in od drugod so prišle na D obrovlje 6. decem ­ bra na položaje 1. in 2. bataljona nem ške enote, s katerim i so 393 Borci 2. čete 1. bataljona na položaju na Čreti na Dobrovljah 6. 12. 1944: Edi Amon, Ivan Pustišek, Anton Umek se potem bojevali ves dan. M itraljezec 2. čete 1. bataljona Ivan Pustišek se spom inja, kako so jih zjutraj na Čreti n apad­ li Nemci. M ed drugim i je bil v roko ranjen tudi kom andir če­ te Pero Čulibrk. V boju z njimi so vztrajali od 9. ure do opoldne, nakar so se m orali zaradi nemške prem oči um akniti v K okarje. Tu so se zbrali deli brigade in po krajšem oddihu v m raku krenili v Šm artno ob Dreti. Potem pa jih je m rzla zim ska noč na 7. decem ber sprem ljala na dolgi p o h o d .9 4 Napad Bračičeve brigade na postojanko v Paški vasi 28. 11. 1944 in boji v sovražnikovi ofenzivi na Zgornjo Savinjsko dolino v začetku decembra 1944 (partizanska skica) O bojih na Č red na D obrovljah piše v svojih pričevanjih tudi nam estnik kom andirja 3. čete 1. bataljona Štefan Ipavec. O pisuje tudi padec Č rtom irja Z adnika, političnega kom isarja 3. čete 1. bataljona, o katerem smo že govorili. 395 O padcu svojega brata 6. decem bra na Č red priča Ljuban Z adnik, da so Nemci zajeli Č rtom ira ranjenega, z njim pa še 4 ali 5 m ladih borcev — mobilizirancev. K er so ugotovili, da je Č rtom ir politični kom isar, so ga ustrelili, m edtem ko so druge odpeljali kot ujetnike.9 5 Po sm ernicah G lavnega štaba NOV in POS, da se osvobo­ jen o ozemlje ne brani za vsako ceno, in v sodelovanju s šta­ bom 4. operativne cone je štab 14. divizije izdal 6. decem bra 1944 svojim brigadam povelje o takojšnjih prem estitvah po­ ložajev. Z aradi bližajoče se fronte z vzhoda je določil briga­ dam dve glavni nalogi: uničevanje prom etnic z napadi na transporte in okrepljeno mobilizacijo. Bračičevi brigadi je ukazal, naj takoj zbere svoje enote in gre v noči na 7. decem ­ ber na pohod čez cesto Trojane — Vransko in potem m ed Ce­ ljem in Zidanim M ostom čez Savinjo na Kozjansko. Tam je bila dolžna uničevati prom etnice na črti Celje — Pragersko —- M aribor, G robelno — Rogaška Slatina ter m obilizirati na ob­ m očjih Slovenske Bistrice, Celja, Ptujskega polja, H aloz in K onjiške gore. Sercerjevi brigadi je štab ukazal, naj se osredotoči na G ra­ ški gori zaradi vojaških operacij, rušenja prom etnic na progi D ravograd — Celje in m obilizacije, m edtem ko sta štab cone in štab 14. divizije ohranila Tomšičevo brigado, 3. brigado VDV, Kam niško-zasavski in Koroški odred, enote zgornjesa- vinjskega obm očja in podoficirsko šolo za zadrževanje so­ vražnikovega prodiranja na osvobojeno ozem lje.9 6 Vrnimo se k sklepni besedi o vlogi Bračičeve brigade v bojih okoli M ozirja, njenih žrtvah in odm evnosti na terenu. V vojnem poročilu štaba Bračičeve brigade, ki se nanaša na bo­ je od 29. novem bra do 6. decem bra, so ugotovili, da so bili ti boji nadaljevanje bojev v zvezi s Paško vasjo 27. novem bra. Boje so ocenili kot frontalne, saj je sovražnik zbral proti bri­ gadnim enotam na odprtih terenih m očnejše sile, podprte s težkim orožjem . Ta dogajanja lahko razdelim o tudi v dve fa­ zi: napad na Paško vas s tridnevnim i boji v njeni okolici in sovražnikovo ofenzivo, ki se je začela v začetku decem bra. O m orali borcev so poudarili, da je bila na višku, čeprav so bili na položajih nepretrgom a devet dni, napadani z najrazličnej­ šim težkim orožjem . Sovražnik je velikokrat juriša! na njiho- 396 ve položaje z večkratno prem očjo, vendar jih ni mogel prebi­ ti. Deževno vreme je razm ere oteževalo, vendar ni povzročilo padca borbene m orale. Ocenili so, da je brigada ob pom oči enot VDV in specialne čete Vojnega obm očja s spretnim m a­ nevriranjem preprečila sovražniku, da bi v zaletu razbil parti­ zanske položaje in vdrl v M ozirje. O poveljniških kadrih so m enili, da vsi niso bili dobri in bodo m orali zato nekatere za­ menjati. O obveščevalni službi so menili, da že dalj časa ne ustreza in jo bo treba sprem eniti in izpopolniti. Saniteto so pohvalili. O skrba s strelivom je bila brezhibna. Štab brigade je tudi pohvalno ocenil sodelovanje prebivalstva: »Hvale vredna je bila požrtvovalnost prebivalstva, ki je sam o organi­ ziralo prehrano in so m ladinke nosile na položaje živila in ra­ zne pijače našim borcem .« Protiobveščevalni oficir Janez K enk-Ivo pa je poročal, da je borce m oralno m očno spodbu­ jalo, ko so videli, da je narod z njimi, »kajti v času bojev so jim poleg hrane prinašali tudi priboljške na položaje. Pri tem so bile aktivne zlasti m ladinke.« Približno predstavo o intenziteti bojev si lahko ustvarim o tudi s poročilom o porabljenem strelivu. Za puške, m itraljeze in brzostrelke so porabili 13.024 nabojev, 16 min za piate in 20 m in za težki m inomet. Zaplenili so 3 puške, precej streliva, 20 bom b in nekaj oprem e, uničili 2 km železniške proge. O sovražnikovih izgubah so v vojnem poročilu navedli, da je imel 150 m rtvih, kar je gotovo pretirano. O lastnih žrtvah so poročali, da je padlo osem borcev, ranjenih pa naj bi bilo 41 borcev. Tu je potrebno poudariti, da o lastnih izgubah še niso mogli imeti popolnih podatkov, saj je bilo precej borcev pogrešanih. N ekateri m ed njimi so padli, bili ranjeni, so de­ zertirali ali so bili ujeti, večina pogrešanih pa se je v brigado vrnila v nekaj dneh, nekateri pa so se zaradi prem ika brigade vključili v druge narodnoosvobodilne enote. D a še niso imeli natančnih podatkov, nam priča tudi poročilo kontraobvešče- valnega oficirja 14. divizije. V njem navaja, da je do 5. de­ cem bra padlo sedem in verjetno še več tovarišev, m edtem ko naj bi jih bilo ranjenih šestintrideset. V njegovem poročilu je tudi podatek, da je brigada štela 7. decem bra 964 navzočih in 1327 borcev po seznam u, d a je vojska že zelo izm učena, kljub tem u pa je njena borbena m orala na visoki ravni.9 7 Podatki za triindvajset padlih: Karel Ajdnik, r. 1907, Polj­ čane, padel 1. 12. 1944 na G neču; Franc C encen, r. 1899, G rajska vas, Žalec, padel 2. 12. 1944 pri G orenju; Jožef Ču- čej, r. 1911, Lehen, Podvelka, padel pri M ozirju; M artin Der- žanič, r. 1910, Pekre, M aribor, padel 5. ali 6. 12. 1944 pri Šmi­ helu; Jože G las, r. 1908, Bučerci, Krško, padel 2. 12. 1944 pri M ozirju; Stanko Im enšek, r. 1919, K ostrivnica, Šmarje pri Jelšah, padel 1. 12. 1944 pri M ozirju, A nton Kidrič, r. 1926, Kozje, padel 1. 12. 1944 na G neču; M ihael Kos, r. 1905, Ke- belj, Slovenska Bistrica, padel 6. 12. 1944 nad Braslovčam i; Albin Koželj, r. 1927, Štore, iz 1. bataljona, padel 6. 12. 1944 pri M ariji na Čreti na D obrovljah; Alojz Koželj, r. 1920, Što­ re, padel v začetku decem bra 1944 na Preseki pri M ozirju; Franc Koželj, r. 1916, Podgrad, Sv. Jurij, padel 1.12. 1944 na D obrovljah; Luka K ranjc, r. 1902, Blatni Vrh, Laško, padel 1. 12. 1944 na G neču; O tm ar K uhar, r. 1913, Ptuj, padel 1. 12. 1944 na G neču; Josip Lepej, r. 1926; Brežice, padel 4. 12. 1944 v Savinjski dolini; Miloš Lučič, r. 1925, Uroševac, 2. ba­ taljon, padel 5. 12. 1944 na D obrovljah; Vili Malovšek, r. 1922, Hram še, Žalec, ranjen 6. 12. 1944 pri M ozirju, se zdra­ vil pri Ljubnem , jan u arja 1945 je bil verjetno v ofenzivi na transportu ranjencev ubit; Ivan Petelin-Srečko, r. 1922, Pako, Borovnica, pom očnik političnega kom isarja 3. bataljona, pa­ del prve dni decem bra 1944 pri M ozirju; A nton Povše, r. 1904, O rla vas, Žalec, padel decem bra 1944 na Skornem ; Franc Prišelj, r. 1920, Brezje, Brežice, padel 3. 12. 1944 pri Šm artnem ob Paki; M ihael R ebernik, r. 1915, Tepanje, Slo­ venske K onjice, padel 5. 12. 1944 na D obrovljah; Franc Tru­ pej r. 1902, Trobni Dol, Laško, 1. bataljon, padel 6. 12. 1944 pri M ariji na Čreti, D obrovlje; Črt Zadnik, r. 1923, Ljublja­ na, politični kom isar 3. čete 1. bataljona, padel 6. 12. 1944 na Čreti, D obrovlje; Jože Zapušek, r. 1928, K alobje, Sv. Jurij, 3. bataljon, ranjen 2. 12. 1944 pri Paški vasi, umrl 13. 2. 1945. Podatki za petnajst ranjenih: M ihajlo Čikulenko-M išo, r. 1923, Kijev, SZ, vodnik, 4. bataljon, ranjen 1.12. 1944 pri Pa­ ški vasi; Pero Čulibrk, r. 1916, Bušević, Bosna, kom andir 2. čete 1. bataljona, ranjen 6. 12. 1944 na D obrovljah; Jožef D rolc, r. 1921, Loke, K am nik, 3. bataljon, ranjen 2. 12. 1944 na Lepi N jivi; A nton Klaužer, r. 1922, Žagaj, Bistrica ob Sot- 398 li, m itraljezec iz 2. bataljona, ranjen na D obrovljah; Ivan K o­ šenina, r. 1921, Trnovlje, Celje, zastavnik v 1. četi 3. bataljo­ na, ranjen 2. 12. 1944 pri Šm artnem ob Paki; Jože K uhar, r. 1913, M ozirje, 4. bataljon, ranjen 3.12. 1944 pri M ozirju; Ivan Lepej, r. 1912, Fram , 2. bataljon, ranjen 7. 12. 1944 pri vasi Poljane pri Črnivcu ali na D obrovljah; A nton Mešiček, r. 1927, Dolnji Leskovec, Krško, mitraljezec, 3. bataljon, ra­ njen 2. 12. 1944 pri Paški vasi; Franc M ozgan-Ljubo, r. 1918, G uštanj, nam estnik kom andirja l.č e te 3. bataljona, ranjen 2. 12. 1944 na Lepi Njivi; A nton Pogorevc, r. 1927, Tolsti Vrh, M islinja, 1. bataljon, ranjen 6. 12. 1944 na Č reti; A nton Ratajc, r. 1912, Stopče, Sv. Jurij, 2. bataljon, ranjen 1.12. 1944 na Lepi Njivi; A nton Remih, r. 1926, Kozje, 3. bataljon, ranjen 2. 12. 1944 pri Paški vasi; Jakob Štefančič, r. 1908, Že­ lezno, Žalec, podporočnik, operativni oficir 3. bataljona, ra­ njen 4. 12. 1944 na G neču; Franc Zahrastnik, r. 1911, R ade­ če, Laško, 3. bataljon, ranjen 2. 12. 1944 v Paški vasi; Franc Zelenko, r. 1912, Sv. Jurij v Slovenskih goricah, 3. bataljon, ranjen 2. 12. 1944 pri Šm artnem ob Paki.9 8 O ba seznam a sta nepopolna, vendar je seznam 23 padlih v prim erjavi z uradnim podatkom o 8 padlih bistveno realnej­ ši in popolnejši. U radni podatek o 41 ranjenih je potrebno pojasniti. N anaša se na čas od 29. novem bra 1944 do 7. jan u ­ arja 1945. To število je za čas od 1. do 7. decem bra previsoko. V pom oč pri približni oceni ranjenih nam je lahko že om enje­ no poročilo protiobveščevalnega oficirja divizije o 7 padlih in 36 ranjenih, ki se nanaša na čas od 29. novem bra do 5. de­ cem bra 1944. Tako ocenjujem o, d a je bilo padlih okoli 23 in ranjenih blizu 30. Pripom niti tudi m oram o, da je sovražnik v ofenzivi jan u arja in februarja 1945 pobil nekaj ranjencev, ki so se zdravili v bolnišnicah v hribih nad Ljubnim in drugod.9 9 G lede padlih, ranjenih in pogrešanih lahko ugotovim o, da je bilo za čas od 1. do 7. decem bra glede na vsakodnevne boje in spopade ob veliki sovražnikovi premoči take izgube pričakovati. Z a sovražnikove izgube v bojih proti brigadi oce­ njujem o, da so bile verjetno večje kot brigadne, saj je m oral sovražnik večkrat napadati položaje brigadnih enot, kot je brigada napadala njegove položaje. Znano pa je, da im a na­ padalec pravilom a večje izgube kot branilec. Ne m orem o so- glasati z že om enjeno navedbo v brigadnem vojnem poročilu, d a je imel sovražnik 150 in več mrtvih. O nerealnosti poroča­ nja o padlih, ranjenih in pogrešanih nam govori tudi pet­ najstdnevno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. de­ cem bra 1944, kjer je navedeno, da je imel sovražnik v boju proti vsem enotam cone 811 m rtvih, 227 ranjenih in 4 zajete, skupaj 1042, lastne izgube pa naj bi bile: 18 padlih, 28 ranje­ nih in 2 pogrešana, skupaj 48.1 0 0 Pripom injam o, d a je p odob­ no neobjetivno večkrat poročal tudi sovražnik. O Bračičevi brigadi m oram o povedati, da se je v m anevr­ skih in frontalnih bojih od 1. do 7. decem bra spet izkazala! To je razvidno tudi iz divizijskih in conskih poročil. Pom em ­ ben delež so im ele v tej zahtevni operaciji tudi Šercerjeva in Tom šičeva brigada, enote VDV in specialna četa kom ande zgornjesavinjskega obm očja. Z odhodom Bračičeve brigade 7. decem bra 1944 na Koz­ jansko se je velika sovražnikova ofenziva šele razm ahnila. D ne 10. decem bra je sovražnik začel s splošnim napadom na osvobojeno ozemlje iz savinjske, koroške in kam niške smeri. O dp o r narodnoosvobodilnih sil je bil m očan, to d a sovražni­ kove čete so kljub tem u 13. decem bra vdrle v Luče, nato pa še v G ornji G rad in na Ljubno ob Savinji. Štab 4. operativne cone je 17. decem bra G lavnem u štabu sporočil, d a osvoboje­ nega ozemlja ni več m ogoče braniti. G lavnina narodnoosvo­ bodilnih sil se je um aknila proti Tuhinjski dolini in na Mo- ravško, z njo p a tudi veliko članov raznih organov osvobodil­ nega boja in ljudske oblasti, m edtem ko je Šercerjeva brigada krenila že 12. decem bra proti Paki. O kupatorjeve enote so nato od konca decem bra začele s »čiščenjem« ozem lja ob Sa­ vi, kam or sta se 24. decem bra iz D olenjske vrnili oslabeli Šlandrova in Zidanškova brigada. Ko so zavzele osvobojeno ozemlje, so okupatorsko-kvi- zlinške enote pretaknile vsak kotiček. U prizorile so lov na razpršene borce in aktiviste, iskale in uničevale so bolnišnice, tehnike, skladišča, plenile po dom ovih in jih požigale. O d­ gnale so m oške od 16. do 50. leta starosti in veliko žensk ter jih poslale gradit obram bne objekte. Sovražnik je zopet vzpo­ stavil svoje postojanke v M ozirju, Rečici ob Savinji, R adm ir­ 400 ju , Lučah, Novi Štifti, G ornjem G radu, na Kališah in v Črni pri Kam niku. Z izgubo osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini so se razm ere na Štajerskem povsem spremenile. O perativno pobudo je začasno prevzel okrepljeni sovražnik, narodnoos­ vobodilne sile pa so ostale brez pom em bne baze, ki jim je dotlej om ogočala rednejšo oskrbo, načrtnejše vojaško in poli­ tično delovanje, krajše odm ore enot in še veliko drugega. Pre­ bivalstvo je bilo čez noč izpostavljeno hudem u m aščevalne­ m u okupatorjevem u in kvizlinškemu nasilju. O svobodilne enote so korakale v zimo, ki je obetala sam o slabo: boje, na­ porne prem ike, pom anjkanje.1 0 1 Preb©] cez Savinjo pri Rimskih Toplicah Po desetdnevnih bojih, spopadih in prem ikih od napada na Paško vas je krenila Bračičeva u. brigada iz Kokarij 7. de­ cem bra ob pol dveh zjutraj na dolg naporen poh o d .1 0 2 Brigada je šla na Kozjansko uničevat prom etnice in m obi­ lizirat. Podala se je tudi v boje proti sovražnikovim silam, ki so na K ozjanskem zaradi pogostejših transportov prek H rva­ ške na M adžarsko in zaradi obram bnih del okrepile svojo vo­ jaško dejavnost proti narodnoosvobodilnim silam, ropale in požigale vasi. To je bil uvod v sovražnikovo ofenzivo na koz­ jansko osvobojeno in polosvobojeno ozemlje, ki jo je začel 10. decem bra 1944.1 0 3 D olga brigadna kolona se je vila od Kokarij skozi Šm art­ no ob D reti, se povzpela prek prelaza Lipa do naselij Slape, N ova Reber in G lisnik v Tuhinju. Pohod v noči na 8. decem ­ ber po vzhodnem obrobju visoke gozdnate in skoraj neoblju­ dene M enine planine je pom enil za večino borcev hud napor. T oda vest, da se enote Rdeče arm ade naglo približujejo Slo­ veniji, je m ed borce in starešine prištabja vnesla toliko vese­ lja, da so se zvečer m ed odm orom zbrali v velik pevski zbor ter veselo in zbrano odpeli veliko partizanskih in narodnih pesmi. B rigada je pot nadaljevala skozi Špitalič in M otnik. 26 Bračičeva brigada 401 N a glavno cesto je prišla pod T rojanam i pri Konfinarjevem m linu. Potem je krenila na pobočje Ojstrice in počivala pri Sv. M iklavžu ter v M arija Reki. Jakob Meško je zabeležil: »Prispeli trudni in blatni do M arije Reke. Silne hribe smo prehodili, veter je bril in lačni smo bili od sile.« Tu je del šta­ ba spal od poldneva do 16. ure v osam ljeni mrzli šoli. H rano so na pohodu skuhali enkrat in krenili dalje po pobočju M r­ zlice, m imo Sv. M agdalene, čez G ozdnik ter se ustavili 9. de­ cem bra okoli 8. ure v vasici Šm ohor nad Laškim. Enote so na tem obm očju počivale, čistile orožje, del enot je šel na zava­ rovanja, kuharji pa so do opoldneva pripravili toplo hran o .1 0 4 D a so bile razm ere v ofenzivi izredno težavne in da se je kdo po prestanih naporih zrušil, priča tudi naslednji prim er. Poli­ tični delavec Veselko je poročal, da je šla mimo Št. Pavla (Prebold) 8. decem bra 1944 Bračičeva brigada. K orožnikom v Sv. Pavel sta zbežala dva borca. Eden je imel brzostrelko, drugi pa angleško puško. Orožniki naj bi ju lepo sprejeli ter ju izpraševali o številčnem stanju brigade, o žrtvah v ofenzivi. Im en ubežnikov Veselko ni izvedel. D om a da sta bila iz Škof­ je vasi pri C elju.1 0 5 Štab brigade je na Šm ohorju sklical na kratek posvet šta­ be bataljonov. Potem je imel zaradi prenosa nalog še sesta­ nek s poveljstvi čet. Sledili so kratki vojaški posveti članov KPS in SKOJ po bataljonih. Obveščevalci so šli na cesto in progo, čez Savinjo pa obveščevalec Tone M atičič in njegov soborec Jože. Poročila, ki so jih km alu poslali, so bila zelo neugodna. V Laškem, v Rimskih Toplicah in v m nogih dru­ gih bližnjih postojankah je bilo veliko nem ške vojske, ki bi lahko hitro ukrepala. Savinja je zaradi obilnega deževja mo­ čno narasla, tako da je odpadla prvotna zamisel štaba briga­ de, da bi jo pri Rimskih Toplicah prebredli.1 0 6 Štab brigade je kljub več inform acijam , ki jih je že imel, poslal zvečer 9. decem bra pred 21. uro čez brv za pešce (širo­ ka približno en meter) pri Rimskih Toplicah še nam estnika kom andanta brigade kapetana Viktorja C velbarja-Staneta s patruljo, v kateri je bila tudi borka, dom ačinka M arija D or­ nik (Tram pušek)-Zlata. K apetan C velbar je ugotovil, da je Savinja resnično m očno narasla, da je lesena brv v zelo sla­ bem stanju, ker jo je sovražnik poškodoval. Z obeh strani je 402 V Šmarjeti pri Rimskih Toplicah se je brigada v noči na 10. 12. 1944 z bojem prebila po brvi čez Savinjo na Kozjansko odstranil veliko m ostnic, tako da so nad reko grozeče zijale velike odprtine, ograjo brvi in še nekatere dele m ostu pa je ovil z bodečo žico. Stanetova patrulja se je s težavo pretolkla čez poškodovano brv in si ogledala tudi levi breg Savinje. N i­ kjer ni bilo videti žive duše in patrulja je menila, da so se Nemci nam enom a pritajili. Po vrnitvi čez brv jih je na cesti pri Šmarjeti že čakalo čelo brigade. Cvelbarjeva inform acija je zadostovala za takojšnjo odločitev, da bo šla brigada čez brv. V predhodnico so poslali m očno patruljo Ruske čete. Ko je četa krenila proti brvi, so odprli Nemci nanjo, na štab bri­ gade in na druge, ki so bili pri m ostu, m očan ogenj. Štab bri­ gade je takoj reagiral. D odatno se je zavaroval proti Laškemu in Rimskim Toplicam , z leve in desne strani pa je ukazal m o­ čan m itralješki in m inom etalski ogenj ter ukazal Ruski četi juriš čez brv. M ed borci je prišlo do nepričakovanega koleba­ nja. Ustrašili so se m očnega sovražnikovega nasprotnega ognja in se niso upali iti naprej. Štab je takoj poklical 1 . četo 2. bataljona s kom andirjem Ivanom Zupancem , ki je šla v 26' 403 odločen preboj. Veliko borcev in starešin so poslali v Šmarje- to, kjer so pobirali vrata, plohe, lestve, da so z njimi prekriva­ li m anjkajoče deske na brvi. Z upančeva četa je, po d p rta z le­ ve in desne strani z mitralješkim in m inom etalskim ognjem, pregnala z odločnim napadom Nem ce z m ostu ter se prebila na drugo stran Savinje.1 0 7 Dva dram atična dogodka, do katerih je prišlo po preboju na levem bregu Savinje, zaslužita posebno pozornost. V temi sta trčila štiriintridesetletni kom andir Ivan Z upanc in nemški podoficir. Skoraj hkrati sta presenečena drug na drugega zav­ pila: »Roke kvišku!« K er ni bilo časa za dviganje rok, sta tu ­ di hkrati sprožila. Krogle so zgrešile. Planila sta drug na dru­ gega in začel se je boj na življenje ali smrt. M ed prem etava­ njem po blatnih tleh sta padla v Savinjo. Drug drugega sta davila. N ekdanji aktivni narednik Z upanc je bil m očnejši ali spretnejši. N em ca je uspel poriniti pod vodo. Vojni dopisnik Stanonik je zapisal, d a je N em ec odgrgral po valovih Savinje proti ju g u .1 0 8 Sedem najstletni m itraljezec Feliks Frešer-Srečko iz 1. čete 2. bataljona, dom a s Pohorja, se je m ed prvimi prebil s tremi soborci čez brv in naletel na skupino približno 10 Nemcev. Ti so prišli iz bunkerja, ki je bil v 30 m etrov oddaljeni zidani ču­ vajnici. Srečko je slišal, da gre nekdo proti njem u in je vpra­ šal, kdo gre. K er ni dobil odgovora, je jezno ponovil vpraša­ nje. Rakete so se m edtem vžigale in ugašale, Srečko pa le ni mogel ugotoviti, s kom im a opravka. N eznanca je prijel za rokav in vzrojil: »K urba, kdo si?« V tem trenutku pa je ugo­ tovil, da drži Nem ca. Ta nemški vojak in drugi Nem ci so se naglo vrgli na zgornjo stran ceste, štirje partizani pa na spod­ njo stran. Nem ci so užgali iz svojih orožij, to d a previsoko. Partizani so jim takoj odgovorili. Ko je zasvetila raketa, je N em ec z razdalje enega m etra pom eril na Srečka. R aketa je ugasnila, Srečko je m edtem skočil stran. Za njim se je usula toča krogel. Nekaj jih je zadelo nahrbtnik, ena ga je zadela v stopalo. Takega je našel kurir kom andanta brigade in ga od­ nesel čez železniško progo. Potem so ga do neke skale nosili bolničarji, ga odložili in odšli. Kaj bo z njim, ko ne m ore ho­ diti in trpi hude bolečine! Njegovo stokanje je slišal šestnajst­ letni m itraljezec 2. čete 4. bataljona Srečko Potočnik-Sinko, 404 rojak iz sosednje vasi, ki je bil obložen z dvema m itraljezom a in z nahrbtnikom . T oda ranjenega soborca ni mogel pustiti. Naložil si ga je na ram ena in ga je z zadnjim i močmi prinese! skozi gozd na travnik, od koder so ga potem drugi borci od­ nesli do km eta, ki ga je krvavečega odpeljal na planino k dr. H erbertu Zaveršniku.1 0 9 V času dram atičnih spopadov Zupanca, Frešerja in d ru ­ gih je poklical kom andant M ilenko Knežević kom andanta jurišnega bataljona Karla M ačka in mu ukazal, naj gre z ba­ taljonom na pom oč 1. četi 2. bataljona in drugim čez brv. D o­ dal je, da m orajo zagotoviti prehod, čeprav za ceno svojih ži­ vljenj. M aček je organiziral z leve in desne strani brvi mitra- Iješki varovalni ogenj, ki je omogočil njemu in napadalni skupini okoli 15 mož preboj na drugo stran. Tu so okrepili skupine borcev 2. bataljona in začeli potiskati Nemce proti železniški postaji Rimske Toplice, kjer so imeli svoje utrdbe. Takoj za udarno M ačkovo skupino, ki je izgubila dva borca, ker sta padla v Savinjo, so m ostišče okrepili preostali borci 4. bataljona. Za okrepitev napada jurišnega in 2. bataljona so poslali tudi m inom etalski vod l.č e te 1. bataljona pod vod­ stvom Ivana Bobnerja. Vod je zm etal na sovražnike deset m in.1 1 0 U deleženci spopadov na brvi in pri brvi opisujejo to do­ gajanje kot zelo zapleteno in težavno, ker se niso mogli za preboj ustrezno razporediti in razviti. Brv, široka kom aj m e­ ter, je om ogočala preboj le v gosjem redu, m edtem ko je so­ vražnik brez težav usmeril ogenj od železniške proge, ki je nad brvjo, in od železniške postaje Rimske Toplice. Z m ino­ meti pa je sovražnik deloval tudi iz naselja Rimske Toplice. Torej so bili pogoji za prehod čez brv zelo neugodni. Nemce so partizani onem ogočili na brvi v dobri uri. V endar je bila brv še kar naprej pod sovražnikovim ognjem, saj je železni­ ška postaja Rimske Toplice oddaljena samo okoli 400 m. Ko je bil prehod kolikor toliko zavarovan, so čete hitele čezenj. T oda od Z idanega M osta je pripeljal oklepni vlak. Ker so bili m inerji podstavili mino blizu železniške postaje Rimske To­ plice, se je oklepnik um aknil na železniško postajo in začel od tam m očno streljati proti brvi in v druge smeri. Brigadni m itraljezci in m inom eti so om ejevali oklepnik. N a brvi je pri­ 405 hajalo do hudih težav in zapletov. Skozi luknje je padlo v Sa­ vinjo ali na breg več borcev, m ed njimi nam estnik kom andir­ ja l.č e te 1. bataljona Štefan Rajšp, Jelka Tram puš-Saša, ki sta se rešila. M artina G raberja je m ed padanjem zadržal za suknjo dr. Zaveršnik. Največje težave so povzročali tovorni konji. Štirje so padli z dragocenim strelivom in drugim tovo­ rom v Savinjo. K onja kapetana Cvelbarja, ki se je zagozdil m ed deske in zaprl prehod, pa so m orali rešiti m uk s strelom. Prehod brigade čez Savinjo je trajal več kot pet ur. Ko se je že bližal dan, je ostal del prateža z zaščitno skupino na des­ nem bregu reke in se je proti jutru um aknil na Šm ohor.1 1 1 Popoldne 10. decem bra je poslal štab brigade nazaj čez Savinjo kapetana Staneta s patruljo, da bi pripeljali preostali del prateža, zaostale, izgubljene, onem ogle in bolne borce. Ekipo je vodil terenski politični delavec in jo srečno prepeljal s čolnom pri M odriču čez Savinjo. Zbirališče je kapetan Sta­ ne s sodelavci organiziral na obm očju Golce in Šm ohorja pri Laškem. Tu se jim je pridružil s skupino prek 30 borcev Jože Krebs, ki je zaradi bojev na D obrovljah in zbiranja borcev zaostal za brigado. Vseh se je v nekaj dneh zbralo skupaj z borci prateža prek 70. Čez Savinjo so se m ed Laškim in Rim­ skimi Toplicam i prevažali s čolnom vso noč in se priključili brigadi pri Planini na Kozjanskem . V tej skupini je bilo nekaj laže ranjenih in bolnih. Tako so onem oglega Bogom irja M astnaka spravili k staršem v Slivnico pri Sv. Juriju. Ti so ga potem skrivali in ga zdravili.1 1 2 V poročilu štaba brigade z dne 11. decem bra 1944 je m ed drugim navedeno, da so bile lastne izgube šest padlih in uto­ pljenih, dva huje in osem laže ranjenih. N a pohodu od Zgor­ nje Savinjske doline je bilo vseskozi slabo vreme s tem nim i nočmi. Zato so se kolone trgale, posam ezni borci pa izgublja­ li, eni tudi bežali na svoje dom ove, večinom a zaradi slabe obutve, oblačil in naporov. V Planini so tako ugotovili tudi precej pogrešanih. N a prem iku, zlasti pa na preboju so p o ra­ bili in izgubili: 6700 nabojev za mitraljeze, 7000 za puške, 1551 za brzostrelke, 65 za protitankovske puške, 88 m in in 4 bom be.1 1 3 Od utopljenih sta znana Alojz M ram or, r. 1910, in Avgust Ojstršek, r. 1920, oba iz Štor pri Celju, od ranjenih pa Andrej 406 C entrih, r. 1914, G robelno, politični delegat 2. čete 2. bataljo­ na, Jože Černelč, r. 1908, Podsreda, iz 2. čete 2. bataljona, Ferdinand D obravc, r. 1923, Podsreda, iz 1. čete 2. bataljona, Feliks Frešer-Srečko, r. 1927, Kalše, Slovenska Bistrica, mi­ traljezec l.č e te 2. bataljona, Franc Likovič, r. 1922, Pečov­ nik, m itraljezec 3. čete 2. bataljona.1 1 4 O številčni moči sovražnikov pri brvi, na progi, v Rimskih Toplicah ter na oklepnem vlaku ni podatkov. Z nano je samo, d a je progo Zidani M ost —Celje varoval 522. bataljon 18. pol­ ka deželnih strelcev. Sovražnik ni imel težke naloge, saj se je, potem ko ga je brigada pregnala od brvi, um aknil v utrjene objekte, od koder je z varnega obstreljeval brigadno kolono. Izgube na nemški strani so bile verjetno m ajhne. O cenjujem o, da je bil preboj izveden kljub žrtvam voja­ ško uspešno, saj je prešlo čez nevarno naraslo reko Savinjo prek 700 borcev (po seznam u je brigada štela 11. decem bra 1324 ljudi).1 1 5 * * * Iz prejšnjega poglavja je razvidno, da je brigada izvedla veliko vojaških akcij z m anjšim i in večjimi boji, d a je pridobi­ la iz K oroškega in Lackovega odreda blizu 180 borcev in sta­ rešin, nepretrgom a je m obilizirala. Kljub precejšnjim izpa­ dom zaradi hudih bojev in napornih pohodov je njeno števil­ čno stanje postopom a naraščalo. To je brigadi tudi om ogoči­ lo, d a je 11. novem bra 1944 v M otniku ustanovila 4. bataljon (jurišni) za posebne nam ene. Po prehodu iz Tuhinjske doline v Savinjsko dolino je brigada porušila številne m ostove in prom etnice v Spodnji Savinjski dolini in se spopadla z več sovražnikovim i enotam i. Cilj teh akcij je bil otežiti sovražni­ ku vdore na osvobojeno ozemlje. Brigado so organizacijsko, strokovno in kadrovsko izpopolnjevali, pridobivali nove bor­ ce ter pospeševali vojaško, politično in kulturno-prosvetno delo. Vrhunec vojaške dejavnosti je brigada razvila od 27. no­ vem bra do 7. decem bra, ko je najprej napadala Paško vas in se je potem s Šercerjevo in Tomšičevo brigado ter z drugim i enotam i vsak dan bojevala od Šoštanja do Dobrovelj. Zaradi 407 prem oči sovražnikovih enot, ki so z vseh strani prodirale na osvobojeno ozemlje, se je brigada po ukazu nadrejenih po­ veljstev 10. decem bra prebila z bojem v zelo težavnih okoli­ ščinah čez Savinjo na Kozjansko. V času od oktobra 1944 so na Štajerskem potekali p o ­ m em bni vojaški dogodki. V njih so sodelovale vse enote 4. operativne cone. Sovražnik je z okrepljenim i silami od srede oktobra in ves novem ber surovo hajkal, ubijal, zapiral in ro­ pal po Pohorju, K ozjaku, 1. decem bra pa je začel z ofenzivo v Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Kako uspešno je brigada kljubovala tem težavam , potrju­ je njeno razm erom a visoko številčno stanje in dobra oboroži­ tev. Po seznam u je brigada štela 10. decem bra 1325 borcev, m edtem ko je 11. novem bra štela 902 borca. Torej se je v enem mesecu okrepila za 423 borcev.1 1 6 OPOM BE 1 Petnajstdnevno poročilo štaba Bračičeve brigade od 1. do 13. 11. 1944 z dne 14. 11. 1944, AINZ, f. 339/IY. 2 Kartoteka borcev Bračičeve brigade, AMNOM . 3 Rudolf Črešnar, pričevanje iz leta 1945, AINZ, f. 334/V , Mile Rukavina, Marjan Prestor, Jakob Štefančič, Srečko Potočnik-Sinko, pričevanja, AM NOM . 4 Povelje štaba Bračičeve brigade z dne 11. 11. 1944 bataljonom za akcijo, A INZ, f. 339/IV. 5 Odredba štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944 za ustana­ vljanje jurišnih bataljonov, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 54; povze­ tek dnevnika 13. brigade, AINZ, f. 339/IV ; Srečko Potočnik, priče­ vanje, AM NO M , Svetozar Ipavec, Stane Rak, Mile Rukavina, ustni viri. 6 Karel Maček, Stane Rak, Svetozar Ipavec, pričevanja, AM ­ NOM. 7 Svetozar Ipavec, Stane Rak, Srečko Potočnik, pričevanja; kar­ toteka borcev Bračičeve brigade, vse v AMNOM . 408 I 8 Ivan Globočnik, beležka padlih in ranjenih borcev 4. bataljo­ na Bračičeve brigade (odslej Globočnik, beležka padlih, ranjenih), AM NOM . 9 Odredba štaba 4. operativne cone z dne 15. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 54; povelje štaba 14. divizije z dne 4. 11. 1944, štabu Šercerjeve brigade, AINZ, f. 339/IV. 1 0 Petnajstdnevno poročilo štaba 4. operativne cone z dne 1.11. 1944, AINZ, f. 332/11. 1 1 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 1 2 Meškov dnevnik, AM NOM . 1 3 Povelje štaba Bračičeve brigade z dne 11. 11. 944 za uničenje mostov, AINZ, f. 339/IV. 1 4 Mihael Zeme, izjava, AM NOM . 1 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 52; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 12. 11. 1944, AINZ,f. 339/IV. 1 6 Odredba štaba Bračičeve brigade z dne 12. novembra 1944, AINZ, f. 339/IV. 1 7 Dr. Velimir Vulikič, Zobozdravstvena služba v NOB na Slo­ venskem, Ljubljana, 1985, str. 44, 223, 224, 321 (odslej Vulikič, Zo­ bozdravstvena služba); mag. Tomaž Teropšič, Kozjanski odred (tip­ kopis pri avtorju v Brežicah). 1 8 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944. Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 1 9 Vojni dopisnik Janez Stanonik-Maks, XIII. brigada prisega. Članek je bil napisan takoj po slovesnostih, v AINZ, f. 91/11. Obja­ vljen je bil pod naslovom Velik praznik v XIII. u. b. Mirka Bračiča v glasilu Novi čas, št. 26 z dne 18. 11. 1944., AM NOM , št. 31/237. 2 0 Meškov dnevnik; Andrej Veble, pričevanje, oboje v AM­ NOM. 2 1 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 2 2 Poročila ZKM J 14. divizije z dne 17. 8., 14. 10., 22. 11. 1944, A INZ, f. 335/111. 2 3 Poročilo pomočnika političnega komisarja 4. operativne cone z dne 27. 11. 1944, AS. 2 4 Poročilo političnega oddelka pri štabu 14. u. divizije z dne 2. 12. 1944, AINZ, f. 17 2 5 Poročili političnega oddelka pri štabu 14. u. divizije z dne 15. 11. in 2. 12. 1944, AINZ, f. 17. 2 6 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 409 2 7 Mihael Zeme, izjava v AM NOM , Ivan Kos, r. 1902, obešen na Stranicah 12. 2. 1945, Poslovilna pisma žrtev za svobodo, str. 413. 2 8 Petnajstdnevno poročilo operacijskega odseka Bračičeve bri­ gade z dne 1. 12. 1944, AINZ, f. 335/11. 2 9 Povzetek dnevnika 13. brigade, AINZ, f. 339/IV. V povzetku ni podatkov o dnevnem številčnem stanju navzočih borcev. Na os­ novi dnevnih poročil do konca oktobra 1944 ugotovimo, da je bilo iz brigade dnevno odsotnih približno od 100 do 130 borcev. 3 0 Milan Ževart, Lackov odred, 1988, str. 231, 232, 246 (op. 120), 643 (odslej Ževart, Lackov odred). 3 1 Boris Požar, pričevanje, AM NOM . 3 2 Ževart, Lackov odred, str. 231 ; Miha Petan-Brico, major JLA v. p., pričevanje, AM NOM . 3 3 Povzetek dnevnika 13. brigade, AINZ, f. 339/IV. 3 4 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 88. 3 5 Meškov dnevnik, AMNOM . 3 6 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik, V I/17, dok. št. 88. 3 7 Meškov dnevnik; Andrej Veble, pričevanje, AM NOM . 3 8 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 3 9 Janez Stanonik-Maks, Miting v Rečici; članek napisan no­ vembra 1944, AINZ, f. 91/11; Meškov dnevnik, AM NOM . 4 0 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 4 1 Meškov dnevnik, AM NOM . 4 2 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 4 3 Meškov dnevnik; kartoteka borcev Bračičeve brigade, AM­ NOM. 4 4 Podatki občinskega odbora ZZB NOV Mozirje; Ivan Mazej- Ivo, Anton Fajdiga (brat Rudolfa), Tone Kropušek, izjave, vse v AM NOM . 4 5 Povelje štaba 14. u. divizije z dne 27. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 79; povzetek dnevnika 13. brigade, AINZ, f. 339/IV. Brigada je dne 7. 12. 1944 štela navzočih 964 in po seznamu 1327 borcev (poročilo kontraobveščevalnega centra 14. u. divizije, AM NZRS). 4 6 Bazuka je ameriški protioklepni minomet na elektronski vžig. 4 7 Povelje štaba Bračičeve brigade z dne 27. 11. 1944, AINZ, f. 339/IV . 410 4 8 Marija Kropf, Paška vas 18 a, opis postojanke s skico, AM ­ NOM. 4 9 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 1. 12. 1944; po­ ročilo štaba 4. operativne cone z dne 7. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/ 17, dok. št. 87, 99. 5 0 Poročili kontraobveščevalnih oficirjev Mihe Butare-Aleksa in Janeza Kenka-Iva, z dne 29. 11. 1944, AMNZRS. 5 1 Kronika l.č e te 1. bataljona Bračičeve brigade, AINZ, f. 5 2 Poročilo politoddelka pri štabu 14. divizije z dne 2. 12. 1944, A INZ, f. 17. 5 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 88; vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV. 5 4 Janez Stanonik-Maks, Boji pri Paški vasi, članek, AINZ, f. 91/11; Anton Fajdiga, izjava, AM NOM . 5 5 Meškov dnevnik, AM NOM . 5 6 Ivan Globočnik je zapisal: »29. XI. 1944 Vilko Štefe, ranjen od ročne granate, ki mu je eksplodirala v žepu. Pokopan v vasi Slati­ ne (Globočnik, beležka padlih, ranjenih, AMNOM). 5 7 Svetozar Ipavec-Zaro, pričevanje, AMNOM. 5 8 Kronika l.č e te 1. bataljona Bračičeve brigade, AINZ, f. 339/IV ; kartoteka borcev Bračičeve brigade; Globočnik, beležka padlih, ranjenih; Jože Podlinšek, izjava, vse v AM NOM . Za Marja­ na Kocjančiča, Franca Duha in Avgusta Lamuta piše v kroniki 1. če­ te in v knjigi 1. bataljona, da so od 28. novembra pogrešani. Ker se niso vrnili, so jih 31. 12. 1944 črtali. Za Duha in Lamuta so podatki v AM NOM od ZZB NOV, da sta padla v napadu na Paško vas, medtem ko za Kocjančiča nismo dobili odgovora od občinskega od­ bora ZZB NOV Nova Gorica. Marija Kropf, aktivna sodelavka OF iz Paške vasi, navaja v svo­ ji izjavi, da so na bojišču v Paški vasi ostali trije padli partizani. Ver­ jetno gre za zgoraj navedene (izjava Marije Kropf, AMNOM ). Ernest Kajba, r. 1913, Mrčna sela, Krško, ujet 28. 11. 1944, obe­ šen 12. 2. 1944 na Stranicah pri Frankolovem (Poslovilna pisma žr­ tev za svobodo, str. 413). 5 8 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I /17, dok. št. 88. 5 9 Ivan Dolničar, pripombe k besedilu monografije Bračičeva brigada z dne 14. 2. 1992, pri avtorju M. F. 6 0 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 88. 6 1 NOV na Slovenskem, str. 794. 339/IV. 411 usm 6 2 Poročilo komandanta bojne skupine »Treeck« z dne 10. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 142. 6 3 Poročilo komandanta varnostne policije in varnostne službe na Sp. Štajerskem z dne 2. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 139. 6 4 Poročili štaba 4. operativne cone z dne 2. in 4. 12. 1944, Zbor­ nik NOV, V I/17, dok. št. 88, 92. 6 5 Odlok Predsedstva SNOS z dne 25. 11. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 76. 6 6 Vojni dnevnik polka »Treeck«; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 4. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 122, 93. 6 7 Poročilo OC 14. divizije z dne 6. 12. 1944, AINZ, f. 345 a I; NOV na Slovenskem, str. 794 — 799, 896, 897. 6 8 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 570, 613 (op. 3). 6 9 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV. 7 0 Poročilo kontraobveščevalnega centra 14. divizije z dne 7. 12. 1944, AM NZRS. 7 1 Jože Savinšek, Jakob Štefančič, Miha Petan-Brico, Ivan Dol- ničar-Janošik, pričevanja, AM NOM ; Janez Stanonik-Maks, Milen­ ko v boju pri Mozirju, reportaža, napisana decembra 1944, AINZ, f. 91/11. 7 2 Karel Maček, pričevanje, AMNOM . 7 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 6; Zevart, NOB v Šaleški dolini, str. 570, 571. 7 4 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV. 7 5 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. 12. 1944, Zbornik NOV, V I /18, dok. št. 6. 7 6 Poročili kontraobveščevalnih oficirjev Bračičeve brigade in 14. divizije z dne 4. in 8. 12. 1944, AMNZRS. 7 7 Feliks Frešer, pričevanje v AM NOM ; Ivan Ulaga, Andrej Ve­ ble, Jakob Štefančič, ustni viri. 7 8 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. 12. 1944, Zbornik NOV, V I /18, dok. št. 6. 7 9 Povelje štaba Bračičeve brigade z dne 3. 2. 1944, AINZ, f. 339/IV . 8 0 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, A INZ, f. 339/IV. 8 1 Drago Vresnik, Tretja brigada VDV, Ljubljana 1988, str. 105, 172. 8 2 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 571. 8 3 Meškov dnevnik, AM NOM . 412 8 4 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV. 8 5 Poročilo kontraobveščevalnega centra 14. divizije z dne 7. 12. 1944, AMNZRS. 8 6 Ževart, NOB v Šaleški dolini, str. 571. 8 7 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 7. 12. 1944, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 99. 8 8 Meškov dnevnik, AM NOM . 8 9 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV ; poročilo štaba 4. operativne cone z dne 7. 12. 1944, Zbornik NOV, VI/17, dok. št. 99. 9 0 Jože Krebs, pričevanje, AM NOM . 9 1 NOV na Slovenskem, str. 897. 9 2 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944; Ja­ nez Stanonik-Maks, III. bataljon na zadnji dan borbe nad Mozir­ jem, reportaža, december 1944, oboje v AINZ, f. 339/IV, 91/11. 9 3 Kronika l.č e te 1. bataljona Bračičeve brigade, AINZ, f. 339/IV. 9 4 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV ; Milenko Strašek, Vse sem si zapisal, TV-15 Naš tovariš, 8. 9. 1988, intervju z Ivanom Pustiškom. 9 5 Štefan Ipavec, polkovnik JLA v. p., Ljuban Zadnik, izjavi, AM NOM . 9 6 Povelje štaba 14. divizije z dne 6. 12. 1944 brigadam, Zbornik NOV, V I/17, dok. št. 98; NOV na Slovenskem, str. 897. 9 7 Vojno poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 13. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV ; poročilo kontraobveščevalnega centra 14. divizije z dne 7. 12. 1944, AMNZRS. 9 8 Kartoteka borcev Bračičeve brigade; Anton Ikovic, seznam ranjencev bolnišnice Vzhodnokoroškega odreda; Globočnik, belež­ ka padlih, ranjenih, vse AMNOM . 9 9 Anton Ikovic, Z ranjenci od Pohorja do Podvolovljeka, TV- 15, od 18. 12. 1980 do 8. 1. 1981; Marjan Linasi — Anton Ikovic, Koroško partizansko zdravstvo, Ljubljana 1985. 1 0 0 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. 12. 1944, Zbornik NOV, V I /16, dok. št. 6. 1 0 1 NOV na Slovenskem, str. 897; Ževart, Štirinajsta na Štajer­ skem, str. 55. 1 0 2 Kronika l.č e te 1. bataljona Bračičeve brigade, AINZ, f. 339/IV ; Meškov dnevnik, AMNOM . 1 0 3 Poročilo štaba 4. operativne cone z dne 18. 12. 1944; mese­ čno poročilo obveščevalnega o d d e l^ šta b a 4. operativne cone z dne 1.1. 1945, Zbornik NOV, VI/f*8,^ok. št. 6, 27. , ^ 413 1 0 4 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 11. 12. 1944, Zbornik, NOV, VI/17, dok. št. 109; kronika l.čete 1. bataljona, AINZ,f. 339/IV ; Meškov dnevnik, AMNOM. 1 0 5 Veselko, politično poročilo z dne 12. 12. 1944, AMNZRS. 1 0 6 Janez Petje-Jovan, pričevanje 1974, Tone Matičič, izjava 1987, oboje AMNOM. 1 0 7 Viktor Cvelbar-Stane, pričevanje 1987, Janez Petje-Jovan, pričevanje, M arija Dornik(Krampušek)-Zlata, izjava, vse AM NOM ; poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 11. 12. 1944, Zbornik NOV, VI/17, dok. 109. 1 0 8 Janez Stanonik-Maks, Čez most in Čez Savinjo, reportaži, napisani decembra 1944, AINZ, f. 91/11; Stane Kukovičič, Jakob Štefančič, Ciril Joger, Miha Petan-Brico, Vlado Petančič, Boris Po­ žar, Franc Kancler, Amalija Zupanc, izjave in pričevanja, AM­ NOM. 1 0 9 Feliks Frešer-Srečko, Srečko Potočnik-Sinko, pričevanji, AMNOM. 1 1 0 Karel Maček, Srečko Potočnik, pričevanji, AM NOM ; kroni­ ka 1. čete 1. bataljona, AINZ, f. 339/IV. 1 1 1 Janez Petje, Jakob Štefančič, Martin Graber, Jože Finžgar, pričevanja, AM NOM ; Ivan Dolničar, M arija Dornik-Krampušek, ustna vira. 1 1 2 Viktor Cvelbar-Stane, Jože Krebs, Janez Petje-Jovan, priče­ vanja, AMNOM. 1 1 3 Poročili štaba Bračičeve brigade z dne 11. 12. 1944 in 5. 1. 1945, Zbornik NOV, VI/17, 18, dok. št. 109, 32 1 1 4 Janez Petje, Marija Kropf, Feliks Frešer-Srečko, M arica Li- kovič-Osterman, pričevanja, izjave; kartoteka borcev Bračičeve bri­ gade, vse AM NOM ; arhiv bolnišnic, M NZ Celje. 1 1 5 Poročilo štaba Bračičeve brigade z dne 11. 12. 1944, Zbornik NOV, VI/17, dok. št. 109; številčno stanje Bračičeve brigade z dne 11. 12. 1944, AINZ, f. 339/IV; Franc Žagar, izjava, AMNOM. 1 1 6 Povzetek dnevnika 13. brigade, AINZ, f.339/IV. 1 1 7 Zaradi brigadne rušilne akcije v kateri je padel v Vrbju tudi nemški vojak, so se Nemci kruto maščevali. V Vrbju so 12. novem­ bra ustrelili partizansko sodelavko trgovko Marijo Debič in njeno dninarico Apolonijo Vizjak. Obe so potem vrgli v gorečo Debičevo hišo, ki so jo požgali. (Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec, 1986, str. 112, 113, 118). 414 Mirko Fajdiga BRAČIČEVA BRIGADA NA ŠTAJERSKEM, KOROŠKEM IN GORENJSKEM II. DEL 1. in 2. knjiga KN JIŽN ICA NOV IN POS 17/2 Ureja komisija za zgodovino Sveta za izročilo in vrednote NOB pri Republiškem odboru ZB in udeležencev NOB Slovenije Rokopis odobrila komisija na seji 29. 6. 1992 Predsednik mag. Zdravko Klanjšček Strokovna recenzenta dr. Milan Ževart in generalpolkovnik Ivan Dolničar Urednik v založbi Branko Avsenak Lektorirala prof. Danica Ževart in prof. Pavle Vozlič Opremila Vesna Orgulan Skice Vladimir Štimac Izdala Založba Obzorja v M ariboru Za založbo Pavla Peče Natisnilo GZP Mariborski tisk, 1994 Naklada 1500 izvodov ISBN 86-377-0707-6 Po mnenju Ministrstva za kulturo št„4