m platana v pofovfn*
 ...................   II
WTa nfoor, četrtek 14, n©¥em'fwa 1935
Stev «8»
Loto IX W
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urednl&tvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 9440, uprave 34S& izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani i Poštni čekovni račun it. 11.409
99
JUTRA
Hlinil skmščiia je izvolila stalne nUsore
Ob ogromnem zanimanju vse javnosti so &ili včeraj v narodni skupščini izvolleni stalni parlamentarni odbori, v katerih ims vlada po enega odbornika večine - Konstituiranje novih odborov
BEOGRAD, 14. novembra. Zanimanje včerajšnjo sejo narodne skupščine, ki 10 je oivorii in vodil predsednik dr. Ste-van Čirič, je bilo nenavadno veliko. Navzoči so bili vsi poslanci, razen dveh, ^ sta bolna in se seje nista mogla ude-*ežiti. Najprej je bil odobren zapisnik z5dnje seje, nato so se pa zbrani poklici poklonili spominu pokojnega prednika češkoslovaškega parlamenta Bo-tounila Bradača. O pokojniku je govoril "fedsednik Čirič.
Sledila so poročila predsedstva. Pred-f®dnik je poročal o raznih zakonih, ki so "h posamezni ministri predložili narodni ^Upščini. Pravosodni minister je predli! predlog zakona o prekrških, predaš zakona o gospodarskih zadrugah in Medlog novega trgovskega zakona. Zuluji minister je pa predložil v ratifika-% celo vrsto mednarodnih konvencij. alje je poročal, da so šefi vseh parlamentarnih skupin predložili resolucijo o sfremembi skupščinskega poslovnika Slede volitev članov in namestnikov po-s®meznih skupščinskih odborov. Za proučitev predlogov bodo na prihodnji seji ^voljeni posebni odbori. Končno je po-r°čal, da je vlada predložila več uvedb * zakonsko močjo, ki naj se potrdijo, ^ed temi so: uredba o olajšavah za domačo lesno industrijo, o klirinških nakaznicah. reaktiviranju pooblaščenih ministrov in poslanikov ter o zaščiti denar-"'1* zavodov in njihovih upnikov.
Poslanci so vložili v raznih zadevah ^ vrsto interpelacij, za katere so vekoma zahtevali nujnost. Tako je posla-dr. Fux vložil interpelacijo na Silnega ministra glede znižanja dav-°v za nove hiše, izenačenja državnih •^kojencev, znižanja šolnine, znižanja teiemkov državnih uslužbencev, na prodnega ministra pa interpelacijo glede ataih ugodnosti na državnih železni-za upokojence in končno na prodnega ministra glede monopola šol-knjig. Poslanec Prekoršek je pa vlo-‘ interpelacijo na predsednika vlade za-^tl' znižanja prejemkov državnih in sa-^ipravnih uradnikov. Vse te in‘erpela-Je bodo predložene pristojnim minila r°m. Nato so sledili razni odgovori fedsednika dr. Čiriča na vprašanja pobičev,
m^npščina je nato prešla k volitvi stal-
članov je tudi tu enako, vladna skupina tl, opozicija 10 članov. Za odbor /.a prošnje in pritožbe je glasovalo 310 poslancev, za vlado 158, za opozicijo 145. Vlada ima 11, opozicija 10 članov. Za finančni odbor je glasovalo tudi 310 poslancev, za vlado 158, za opozicijo pa 147. Vlada ima v odboru 16, opozicija Pa 15 članov.
Od Slovencev so kot člani v verifikacijskem odboru v vladni večini Karel Gajšek, v opozicijski skupini pa dr. Ivan Jančič. V administrativnem odboru je med člani vladne skupine dr. Fran Klar, opozicijske skupine pa Albin Koman. V
imunitetnem odboru je član večine Andrej Veble, opozicijske pa Rajko Turk, V odboru za prošnje in pritožbe je na vladni strani dr. Franc Šemrov, na opozicijski dr. Riko Fux. V finančnem odboru je v vladni skupini dr. Jure Koce. v opozicijski Ivan Mohorič in dr. Ivan Lovrenčič. V vseh odborih, razen v finančnem in administrativnem, se je konstituiranje izvršilo tako, da je predsednik član vladne skupine, podpredsednik pa opozicijske skupine. V verifikacijskem odboru je podpredsednik dr. Ivan Jančič.
Prva večji porazi italijanskih čet
Abesinci so končno nastopili s svojimi četami proti nadaljnjemu prodiranju Italijanov
LONDON, 14. novembra. Končno so abesinske čete po dolgih pripravah prešle v obrambo in dosegle že tekom prve-
ga dne znatne uspehe. Na severni fronti se je Abesincem posrečilo popolnoma zaustaviti italijansko prodiranje ob reki Takazi. Močan napad so izvršili Abesinci tudi južno od Makale. Prav tako drže Abesinci trdno v svojih rokah mesto Antalo in Šelikot, in torej niso bile resnične vesti, da so Italijani ta dva kraja že zasedli. Na severni fronti je sedaj namen Abesincev objeti levi bok vojske generala Santinija. Po sedanjem položaju sodeč se bo razvila prva velika bitka v Geralti. Abesinci so sedaj postavili na-pram Italijanom zelo močne, dobro pripravljene in oborožene čete.
PARIZ. 14. novembra. Kakor na severnem bojišču, so stopili Abesinci v akcijo tudi na južnem. Abesinski oddelki so napadli Italijane in jih kljub tankom, topovom in strojnicam, prisilili, da so se v begu umaknili. Abesinci so pri tem za-
plenili 4 tanke, več avtomobilov, topov in strojnic ter ujeli tudi nekaj Italijanov. V teh bojih so bile izgube na obeh straneh precej velike. Na italijanski strani je padlo tudi 6 častnikov. Abesinci odločno zanikajo, da bi bili Italijani že prodrli tako daleč proti severu, kakor poročajo nekateri listi. Italijani so doživeli včeraj tako na severnem kakor na .Južnem bojišču prve poraze. Razpoloženje se je zaradi tega v Abeslniji znatno izboljšalo in dvignilo.
PARIZ, 14. novembra. Italijanske čete so pričele tudi na vzhodni fronti nove operacije, naletele pa so na odpor Abesincev. Vnela se je srdita bitka, ki doslej še ni dokončno odločena. Vse kaže, da se bo Abesincem posrečilo tudi tu zaustaviti italijansko prodiranje. Splošno se pričakuje, da Abesinci odslej ne bodo več puščali Italijanov prodirati dalje brez odpora. V prihodnjih dneh se bodo razvile na vseh bojiščih velike in srdite bitke.
Tiha delitev onemogle Kitalske
Japonci uresničujejo brezobzirno svoje imperialistične načrte — Rusija in Anglija jemljeta kar moreta
MARIBOR, 15. novembra. Med tem, ko so oči Evrope uprte v vzhodno Afri-
sinijo, ter v Ženevo, kjer se pripravlja jo proti Italiji sankcije, se razvijajo v vzhodni Aziji dogodki, ki so še mnogo
' odborov. Izžrebanih je bilo 5 skrutl-
ltn ev’ na-rar 5® predsednik odredil po- j večjega in usodnejšega pomena. Cisto v gensko klicanje vseh poslancev. Ob miru in skoraj v zatišju, daleč od hrupe $o Ur.‘ se 'ss Počelo glasovanje. Poslanci j sveta, uresničujejo Japonci svoje stare nrii,„:„..	—	__	•-	—načrte. Ogroma Kitajska razpada. Naj-
m Drihajali drug za drugim k predsed-DrV' ’n 0lldaiali glasovnice v pri-i,a,v*ipnc žare. Ob 13. url so se skruti-Dre®ri> umaknili k štetju, ob 14.30 pa ie
^	nfvjsvll	vlacnviinlii
prej so Japonci s podkupovanjem in drugimi sredstvi odcepili od Kitajske Notranjo Mongolijo in jo spremenili v »samo-Sednik ob;avil rezultate glasovanja. I stojno« republiko, kakor so prej Mahdžu
D0s.Ve''if!kaciiski odbor je glasovalo 309 ! rijo v »svobodno« cesarstvo. Sedaj pa ancev, od tega za vladno listo 164, ! segajo zaradi neznatnega incidenta, pri b0r0r,0zicijsko Pa 145. Vlada ima v od- j katerem so kitajski nacionalisti ubili v lov" Zarad' tega 11, opozicija pa 10 čla- j Šanghaju nekega japonskega mornarja, Vqj * administrativni odbor je glaso- še po starih kitajskih pokrajinah Lujanu, bii,^ ^ poslancev. Vladna lista je do- j Šansiju, Hopeju in Šantungu. da'.*®'* Slasov, opozicijska pa 144. Via-< Japonci nameravajo te štiri ogromne !() !.”,a v tem odboru 11. opozicija pa . pokrajine skupaj z Notranjov Monogiljo s0va| °v- 7a imunite ni odbor je gla- . proglasiti za novo državo pod njihovim Ifil 0 ^07 poslancev, za vladno listo j vodstvom, pozneje pa pripeljati sedanje-2a opozicijsko pa 146. Razmerje i ga mandžurskega cesarja Pu-Jia v Pe-
king in ga kronati za kitajskega cesarja. Vse to osvajanje pokrajin, ki je vsaka zase večja kakor Jugoslavija, se pa vrši brez bojev. Nankinško kitajska vlada je napram Japonski brez moči. Sprejela je že prej na japonski ultimat japonske zahteve, po katerih imajo Japonci v teh pokrajinah svoje »kontrolne« p-osadke. Pokrajine sp torej takorekoč že zasedene in Japonci gospodarijo v njih po svobodni volji, grade ceste, železnice in svo je postojanke. Tako ustvarjajo Japonci v vzhodni Aziji ogromni imperij, ne da bi naleteli na odpor zbeganih in desorgani-ziranih Kitajcev ter drugod zaposlenih Rusov in Angležev.
Toda tudi Rusi in Angleži ne drže rok križem. Po japonskem vzorcu so Rusi organizirali Turkestan v »samostojno« republiko, a ga dejansko priključili sovjetski Rusiji, sedaj pa segajo še po Zunanji Mongoliji in je le še vprašanje časa, kdaj bo postala tudi ta »svobodna« sovjetska republika. Istočasno se pripravljajo Angleži, da poloje svojo roko na
Tibet ter ga priključijo Indiji, seveda pod drugo upravo. Kitajska, ki je štela še nedavno skoraj četrtino človeštva na zemlji, se drobi v kose, svet pa gre mimo tega, kakor da se nič ne godi.
tonita
mummm
Drobne novice
Minister dr. M. Krek pride zopet med Štajerce. Pod tern naslovom poroča »Slovenski Gospodar«, da bo v nedeljo 17. t. m. dopoldne shod JRZ v Slovenski Bistrici, popoldne pa v Ormožu. Poleg ministra brez portfelja dr. M. Kreka bodo govorili na prvem shodu tudi dr. J. Leskovar, dr. Schaubacli in tajnik Marko Kranjc, na drugem pa Ivan Vesenjak, dr. J. Leskovar" in spet Marko Kranjc. V Ormožu bo shod v — Kletarskem društvu.
Casniške gredice
Med dvema stoloma. »Delavska Politika« z dne 13. t. m. piše: »Krščanski so-cialci spet med dvema stoloma. V zadnji »Del. Pravici« se kršč. socialci perejo krivde na delavski stavki v škofjeloški tovarni »Šešir«, ki spada med »katoliška« podjetja, v uvodniku zatrjujejo, da so za Krekova načela in proti socializmu in pozivajo delavce »zato bodi naše geslo: Za našimi voditelji!« Iz tega se vidi, da jim radikali iz Kopitarjeve ulice očitajo, da pri svoji mezdni politiki ne upoštevajo dovolj interesov »katoliških« podjetij. Krščanski socialci pa, namesto da se definitivno odločijo med delavstvom in poradikaljenimi klerikalci, oklevajo med dvema stoloma, dokler ne bodo med njima obsedeli na tleh.« Morda že sedijo na tleh.
Ne bo poslanik v Buenos Airesu. Tukajšnja »Delavska Politika« z dr.c 9. novembra piše: »Dr. Izidor Cankar ne bo
jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu. Izidor Cankar je bil, kakor znano, pred leti izobčen iz cerkve, ker je zapustil duhovniški stan in sc oženil s hčerko znanega industrialca Dragotina Hribarja. Kdo bo imenovan namesto njega, se še ne ve. Baje se za to mesto poteguje neki član uredništva »Slovenca«.«
»Zbor« je dovoljen. Pod tem naslovom piše Peter Rešetar v zadnjem »Slovenskem Gospodarju«: »Ker je JNS začeia silno pojemati, mora pa vendar biti kaka opozicija (podčrtali mi), je vlada dovolila drugo JNS, to je Jugoslovansko narodno stranko, ki jo vodi Ljotič.« — Tako, sedaj pa vemo, kako je.
Usoda hrvaškega vprašanja. »Slovenski Gospodar« piše: »Preje so Srbi stavili hrvaško vprašanje, pa jc Maček molčal. Sedaj pa Hrvatje stavijo vprašanje, pa Srbi molčijo.« — Samo Peter Rešetar ne stavi nobenih vprašanj več. Čemu tudi. j Slovencem se godi sedaj tako dobro, da ne rabijo ničesar več, ne samouprave, ne dobav premoga, ne cest, ne — skratka — nič ...
Jevtič se bo poboljšal? Te dni smo či-
tali, da je bil Jevtič pri patriarhu Var-navi. Ker je ostal tudi na večerji, je to znamenje, da se je dobro spovedal, treba je le, da se bo tudi poboljšal! Mora! pa bo tudi dati nazaj (vrniti, se pravi po slovenski!) ukradene glasove. (Po Petru Rešetarju v »S. G.«)
bfgTžlata
PARIZ, 14. novembra. Selitev francoskega zlata v Ameriko se še vedno nadaljuje. V soboto so na neko ladjo natovorili zopet za 150 milijonov frankov zla'
Ki:
dmmi juseSžmi
Naie ceste kličejo po ureditvi
Obupno stanje naših cest povzroča državi moralno škodo, našemu turizmu in narodnemu gospodarstvu pa nepre-. cenlpvo izfir^so — Petmilijonski kredit za državno cesto Maribor — at. BBJ je reduciran na dva milijona
naj - Gradec - Špilje v naravnost vzornem redu, dočim je njen podaljšek, ki se prične na državni meji pri Št. liju in teče skozi Maribor proti jugu, v naravnost škandaloznem stanju. Dokaz temu je, da se na stotine tujih avtomobilistov vrne z naše državne meje po poti nazaj, odkoder so prišli, oziroma krenejo po avstrijskih in italijanskih cestah, če so namenjeni na jug. Vemo, da v današnjih težavnih finančnih prilikah ni mogoče misliti na gradnjo modernih avtomobilskih cest, kakor jih gradijo druge države, toda popravilo in preureditev državne ceste Št. Ilj - državna meja - Maribor in dalje proti morju je vitalna potreba, ki je neodlož ljiva. Naj povdarimo, da prihaja prav po tej cesti v našo državo za časa sezone ne samo največja kvantiteta, marveč tudi najboljša kvaliteta tujcev. Kaj nam torej koristi vsa draga propaganda, kaj nam pomaga geslo: »Propagirajmo naše kraje kot najlepše!«, če pa nimamo niti ceste, po kateri bi lahko prišli k nam tujci. V kako slabem in obupnem stanju je državna cesta med Mariborom in državno mejo nam je tudi dokaz, da je morala mestna obina mariborska na tej cesti ukiniti redni avtobusni promet. Zaradi kotanj na cesti je bilo tresenje v avtobusu tako veliko, da so morali potniki sredi vožnje izstopati.
Skoro v nič boljšem stanju ni tudi državna cesta Maribor - Slovenska Bistrica. V doglednem času bo primorana mestna občina tudi na tej cesti ukiniti redni avtobusni promet. In pot po tej ce-
Ko človek prečita popotne vtise z naših cest, ki jih je objavil neki nemški turist pred kratkim v »Frankfurter Zei-tung« in jih je ponatisnila tudi »Jadranska straža« v svoji U. številki na 474. strani, dobi nehote vtis, da nekdo pošteno brije norce na račun naših cest. Ker nam je vsem znano, v kakšnem stanju so naše ceste, nočemo ponatisniti vtisov omenjenega nemškega turista. Uvodoma naj povdarimo, da ima centralna cestna uprava gluha ušesa za vse naše neštete prošnje, resolucije in intervencije v zadevi naših državnih cest. Vprašanje naših cest je kakor zakleto in se ne gane z mrtve točke. Ko je bilo govora o milijardnem investicijskem kreditu, smo vkljub bagatelnemu znesku z veseljem poročali, da je bilo odobrenih 5 milijonov za temeljito popravilo državne ceste Maribor - Št. Ilj - državna meja. Naši strokovnjaki so šli takoj na delo, ko je prispelo nekaj tisočakov, izdelali podroben načrt za preureditev ceste in pričela so že tudi nivelirska dela. Po načrtu bi bila državna cesta do odcepa šentlenarške ceste tlakovana, od odcepa do državne meje pa asfaltirana, oziroma trdo valjana in impregnirana. Sredi veselja in dela pa je prispela vest, da je kredit za državno cesto okrnjen in zr.ižan za 3 milijone. Naši inženjerji so odvrgli svin-riike, delavci pa krampe in lopate za nedoločen čas. Ni nam pa znano, kaj so storili naši narodni zastopniki in se nam ždi, da je šla zadeva mimo njih. Dejstvo, da je bil kredit za cesto odvzet na ra-
čun neke banovine na jugu naše države, j sti pelje v naše najznamenitejše zdravili-
in da bo steklo precej vode po Dravi, pre denj se bo našel v Beogradu potreben denar.
Odveč bi bilo omenjati, da bi kredit petih milijonov ne bil zadostoval in da so bili stroški za temeljito preureditev ceste preračunani na 7 milijonov 200.000 Din. Naj navedemo le, da oskrbuje soseda Avstrija glavno transverzalko Du-
šče, v Rogaško Slatino, pelje na naš Jadran! Skratka, dokler ne bomo imeli spo sobne ceste za promet z Avstrijo, češko slovaško, Nemčijo in severno Evropo sploh, je vsa naša propaganda in vse naše prizadevanje za razvoj tujskega pro meta od katerega si obetamo tako velike koristi, popolnoma brezuspešno.
6pmmia Mm&di
sloji in so prav zaradi svoje zaupljivosti zasloveli širom »akviziterskega« sveta. Zdi se, da je postal Maribor eldorado za najrazličnejše akviziterje, to je za nabiralce inseratov in za razne »novinarske šaradnike«, ki prihajajo tako pogosto in tako radi k nam na obisk. Vsi ti akviziterji, z redkimi izjemami, in vsi ti »novinarski saradniki« so zelo dobro poučeni o naših razmerah, posebej pa še o razmerah vsakega posameznega mariborskega tovarnarja, trgovca ali obrtnika. Ti akviziterji in »novinarski saradni-ci imajo v rokah razna priporočila in zgodi se, da premotijo celo naša oblast-ya, ki jih potem telefonično ali kakor že koli priporočajo raznim mariborskim tvrdkam. V nešteto primerih pa se je izkazalo, da so ti akviziterji in »novinarski saradnici« dvomljivi elementi, ki se preživljajo na račun prevelike zaupljivosti naših tvrdk. Revije, knjige, adre-sarji, leksikoni in razni drugi listi, za katere nabirajo inserate in pobirajo visoke akontacije, navadno nikdar ne zagledajo belega dne ali pa precej drugače, kot se je zatrjevalo. Na ta način »ofernažijo« nešteto naših tvrdk včasih za težke tisočake.
(Zadnje čase je na prošnjo mariborskih novinarjev in na prošnjo uprav lokalnih n ljubljanskih dnevnikov pričela mariborska policija stopati na prste takim kviziterjem. Tudi je policija ugotovila, a imajo ti akviziterji in »novinarski sapniki« dobro organizirane načrte, po
niso novinarji, ampak so samo pomožne moči uredništev in uprav listov ali revij.
Ker je v interesu naše stanovske novinarske organizacije in pa v interesu poslovnega sveta, naj se tovarnarji, trgovci, obrtniki in vsi, ki jih taki ljudje obiščejo, v vseh dvomljivih primerih o-brnejo na našo policijo, ki jim bo dala vse potrebne informacije. Previdni pa naj bodo zlasti pred tujimi akviziterji, ki povzročajo veliko škodo inserentom samim in pa domačim, solidnim in poštenim akviziterjem, ki nabirajo oglase za naše lokalne in domače liste in revije. Navadno pa je tako, da naši novinarji pri izvrševanju svojega težavnega poklica in naši pošteni akviziterji, od katerih nekateri prevzemajo oglase za ves svetovni tisk, ne najdejo pri domačih mari-
O »»rcevmarjih*, ki prihajalo k nam
Nujno opozorilo vsem mariborskim industrljcem, trgovcem,	obrtnikom	in	drugim pridobitnikom
Naš Maribor	je	prijazno	mesto	in	lju-1	katerih speljejo na led posamezne tvrd-
beznivo je	njegovo	prebivalstvo.	Zelo	j	ke. Ni še dolgo, ko se je pojavila v Ma-
ztiupiiivi so	tudi	mariborski	pridobitni	j	riboru trojka ljubljanskih akviziterjev, ki
je s pomočjo telefona v imenu mestne občine mariborske nabirala inserate za neko ugledno Slovenko	revijo in oškodovala več mariborkih	tvrdk za večje
zneke. Še bolj nevarni pa so »novinarski saradniki«, kakor se sami nazivajo, ki prihajajo v Maribor iz spodnjih krajev. Najčešče so to zastopniki za naše kraje brezpomembnih lističev, ki izhajajo v raznih spodnjih krajih. Toda s svojim elegantnim nastopom, včasih se vozijo tudi v avtomobilu, in s svojo vsiljivostjo omamijo posamezne tovarnarje in trgovce, da jim nasedejo. Zgodilo se je, da so imeli taki gospodje priporočila celo od raznih ministrstev.
Da pa bo naša javnost	poučena, kdo so
»novinarji«, ki tako radi	prihajajo v Ma-
ribor, naj navedemo sledeče: V naši državi je dvoje novinarskih združenj in sicer »Združenje jugoslovanskih novinarjev« in »Združenje novinarjev strokovnega tiska«. Slednji so izstopili ali pa bili izključeni iz Združenja jugoslovanskih novinarjev, ali pa taki, ki jih Združenje jugoslovanskih novinarjev ni sprejelo v svojo organizacijo. Članj Združenja jugoslovanskih novinarjev uživajo razne ugodnosti pri vožnjah na železnici, dočim člani »stručne štampe« takih ugodnosti nimajo. Skoro vsj slovenski novinarji, prav gotovo pa vsi mariborski, so člani Združenja jugoslovanskih novinarjev. — član združenja jugoslovanskih novinarjev pa lahko postane samo poklicni novinar. Dopisniki, sotrudniki in akviziterji
iotetskevsste
Priprave mariborskega Sokolstva za 1. december
Obvezna predavanja za novopristople člane v letu 1935 bodo 17. in 24. t. m. vsakokrat ob 10. uri v spodnji mali dvorani Narodnega doma. Dne 17. novembra bo predaval br. dr. Pivko o ideologiji Sokolstva, 24. novembra pa br. Doj-činovič o organizaciji Sokolstva in brat Pirc pa o zgodovini Sokolstva. K tem obveznim predavanjem morajo poslati vsa mariborska društva ono članstvo, ki je pristopilo v tekočem letu k društvu. | Kdor bi se predavani ne udeležil, ne bi j mogel biti končno veljavno sprejet v društvo, ker ni zadostil vsem saveznim predpisom. Priporoča pa se tudi ostalemu članstvu, da se predavanj udeleži v čim večjem številu. Svečana meddruštvena proslava sokolskega praznika 1. decembra pa bo ob H. uri v veliki dvorani Narodnega doma po posebnem* programu. Udeležba na tej proslavi je obvezna za vse članstvo mariborskih društev in sicer v civilu z znakom. Dolžnost vsakega pravega Sokola je, da se ta dan udeleži velike skupne proslave in s tem manifestira svojo neomajno pripadnost Sokolstvu. — Zdravo’
Vrli naraščaj sokolskega društva Maribor I. se pridno pripravlja za sobotno akademijo, ki je posvečena pokojnemu bratu naraščajniku Tomiju Jenšacu. Pokojni je bil nadvse priljubljen in res pravi sokolski delavec. Zato si je naraščaj vzel zamisel, postaviti mu skromen nagrobni spomenik, ki naj bi pričal, da se v sokolskih vrstah res goji bratstvo in ljubezen do sobratov tudi po smrti. Akademija bo obsegala več točk, spominski nagovor ter godbene točke. Program sledi. Vabimo vsa bratska društva ter ostalo občinstvo. Začetek ob 20. uri v telovadnici inž. podoficirske šole (kadetnica).
borskih tvrdkah tistega razumevanja, ki ga po vsej pravici zaslužijo.
Posebej pa opozarjamo vse mariborske tvrdke na akviziterje in na vse, ki nabirajo inserate, ali naročnike za razne revije, ali pa nabirajo naročila za razne spomenice, in se pri tem svojem poslu sklicujejo na nacionalnost in patriotizem, da morajo taki akviziterji in drugi iwet' pri sebi posebna potrdila, ki Jih po sklepu vseh nacionalnih organizacij in združenj v naši državi izstavlja edinole »Sr®-dišnji odbor Narodne obrane v Beogradu«. Kdor se s takim potrdilom ne more izkazati, zasleduje pri svojem poslu prav gotovo druge namene. Takšna potrdila morajo imeti predvsem akviziterji |n razni »novinarski saradnici« iz spodnjih krajev naše države.
vrhu, ter Janez Horvat, pos. sin v Pečarju in Ana Levičnik, vin. hči v Mestnem vrhu. Ženina sta si brata, nevesti pa sestri. Poroka se je vršila istočasno, gostiivanje pa so obhajali skupno. — » podružnici v Dornavi pa sta se poročila Jakob Simonič, pos. sin, in Marija Saler. pos. hči, oba iz Dornave.
Spoštuj očeta in mater. Posestnik Franc Kukovec, star 44 let, iz Bukovcev, je svojega 851etnega očeta, prevžitkarja Jožefa Kukovca, napadel na javni cesti z motiko in ga hudo ranil. Ker še mu to r.i bilo dovolj, mu je vrgel lonec Pe" pela v oči, naposled pa ga pograbil za vrat in ga začel daviti. Gotovo bi se zgodilo še kaj hujšega, da m priskočil pravočasno na pomoč njegova hčerka Jera Kukovec, ki je rešila svojega očeta iz rok brutalnega brata. Nato se je zakadil v svojo sestro in jo tudi začel daviti, vendar se mu je ta srečno izmuznila in zbežala. Starček ima hude P°' škodbe. S stvarjo imajo sedaj opravka oblastva.
Tatvina kolesa. Iz hodnika na davčni upravi je bilo ukradeno moško dvokolo znamke »Puch«, vredno 800 Din. Kolo je opremljeno z evidenčno številko 59462 in je last kolarja Martina Simoniča z Brega.
Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vrš'' v sredo 13. t. m., je bil srednje založen-kupčija pa je bila slaba. Prignali so 231 rilcev, prodali pa 59. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: Pršutarji 4.50—4.75, mastne 5—5.75, Pomene 4—4.25, prasce so prodajali od 30 do 90 Din komad.
5$m&m pšmi&
Zimskošportni program Mariborskega zimskošportnega podsaveza. Včeraj smo objavili zimskošportni program MZSP in se je pri stavljenju vrinila neljuba pomota glede državnega prvenstvenega tekmovanja v Mariboru. Dne 18 januarja ne bo tek na 166 km, kakor je bilo objavljeno, marveč na 16 km, kar so čitatelji sigurno itak sami že popravili.
Zadnje kvalifikacijske tekme za državno nogometno prvenstvo bodo v za-grebško-ljubljanski skupini v nedeljo 17. t. m., in sicer igra Primorje v Zagrebu proti Gradjanskemu, Ilirija pa v Ljubljani proti Hašku.
Izprememba pravil in tekmovalnih pravilnikov JZSS. O tem bodo razpravljali na izrednem občnem zboru JZSS, ki bo v nedeljo 17. t. m. v Ljubljani. Pravico udeležbe imajo samo delegati saveznih klubov, ki se izkažejo s posebnim pooblastilom.
Poraz čeških nogometašev v Angliji. V Manchestru je včeraj zmagal klub Manchester City nad kombiniranim praškim moštvom Sparta-SIavija s 4:1 (1:1).
Piuiske Jtmite
Poroke. Preteklo nedeljo so se v cerkvi Sv. Petra in Pavla poročili: Franc Horvat, posestnika sin v Placarju, in Elizabeta Levičnik, vin. hči v Mestnem
l&zmske mwu&
Premes itev orožniške postaje.- Orožniška postaja se je preselila iz hiše g0sf’ Šabedra na Ptujski cesti v hišo posestn1' ce Julčke Stropnikove \r Šolski ulici ^ ne v šolo, kakor so nekateri listi napac' no poročali.
Božičnica. Tudi letos hoče krajevn’ šolski odbor obdarovati za Božič najrevnejšo šolsko deco. Te dni se bosta °' glasila člana šolskega odbora pri naših podjetjih in drugih privatnikih in prosi'3 pomoči. Koliko otrok bo obdarovanih. ie odvisno od darežljivosti naših občanov> Vsak najmanjši dar podore lajšati bedo otrok našega revnega delavstva. odrecite pomoči!
Popihala jo Je. Namreč neka služkinja-Po popoldanski južini, ko sta se odPra' vila gospodar in gospodinja v mesto 1 ji prepustila v varstvo deco, je vzela ^ nezaklenjenega predalčka poselsko knJ^' go in izginila brez slovesa. Sreča, da 1 v času odsotnosti obiskal stanova^ kak nepovabljen gost in se ni pripetl deci kaka nesreča.
Mladi uzmoviči. Nedoletni pr')at£jzJl tuje lastnine so si prisvojili ostanke delkov raznih odpadkov tukajšnje tv0 nice »Tekste«. Zadeva se preiskuje.
Posinovljen pes.
Neka bogata Angležinja je bila zaljubljena v svojega psa, ki mu je ime Rif. Sklenila je svojega kosma . ljubljenca adoptirati im mu dodati se -	_
lastni priimek in ime. Sodnik, ki je r ^ val njeno pasjo zadevo, ni imel no pomislekov proti domislici bogate^ Podpisal in opečatil je zadevni akt, s terim je postal štirinogati kosmat pravi dedič vsega ogromnega imetja gate Angležinje.
y riboni, dne 14. XI. 1935.	Mariborski	»VeČernJIf«	Jutra.	SPEram	3.
T^^J-TSSS. 'JT. TKMBF.	VA.	1	BBQRJ5K££b:,'..	.■.	•
tiM$mke m Mko&iške Movite
demonstracije mariborskih čevljarjev
Najprej je bil protestni shod pri Gambrinu, nato pa demonstrativni obhod skozi mesto
Včeraj popoldne so zborovali pri Gam-brinu mariborski čevljarji. Dvorana je bila nabito polr.a. Otvoritelj protestnega shoda. predsednik združenja čevljarskih mojstrov g. Kra:cer, je pozdravil predstavnike poedinili solidarnih obrtnih organizacij, med drugim predsednika mariborskega okrožnega odbora obrtnih združenj g. F. Bureša, konzulenta pri Zbornici za TOI g. Žagerja, predsednika krojaške zadruge g. Zotterja, predsednika kovinarske organizacije g. Kumer-ca ter druge zastopnike obrtniškega stanu. Sledili so govori, v katerih se je pov-darjala potreba stanovske borbenosti ir. •vzajemosti ter se je zavzelo ostro sta-
Mariborski mali kazenski senat je obravnaval zanimiv dogodek, ki v jarki luči osvetljuje Številne tragike v našem Podeželskem življenju. Pred senatom, ki tou je predsedoval sos. Lenart, je stala mlada, komaj 321etna dekla Ana Fekonja >z Negove v Slovenskih goricah, proti kateri je državni tožilec dr. Dev dvignil obtožbo, ker je dne 28. avgusta t. 1. v Ščavnici zažgala gospodarsko poslopje Posestnika Jožefa Peleta. V obtožnici se navaja, da je obtoženka služila od 6. aprila t. 1. do 6. julija t. 1. pri omenjenem Posestniku Peletu. Ana Fekonja je na tihem upala, da jo bo njen gospodar Pele Poročil, ker je bil vdovec. Toda dne 1- julija t. 1. se je Pele poročil z Marijo ^zvaldovo. To je Fekonjevo tako raz-
lišče proti Bat’i. Govorili so številni govorniki, med drugim predsednik Kraj-cer, F. Bureš, Žager, Sojič in tajnik okrožnega odbora obrtniških združenj g. Julče Novak. Po shodu, ki je potekel v znamenju strokovno stanovske solidarnosti, so se zborujoči čevljarji navzlic nasvetu voditeljev zborovanja k mirnemu razitju zbrali v povorko ter se podali po Slovenski ulici na Aleksandrovo cesto pred prodajalno Bat’e, kjer je potem policija demonstrante razpršila. Ob ulicah, koder se je pomikal sprevod, se je nabralo vse polno ljudi. Iz sprevoda so se slišali ves čas razni vzkliki kakor »Dol z Bat’o«, »Doli Tivar«.
burilo, da je šest dni zatem odšla od Peleta služit k posestniku Francu Steinerju v Zgornji Rečici. Pa tudi tamkaj ni vzdržala, šla je drugam ter se zopet vrnila k Steinerju, sicer 26. avgusta t. 1. Dva dni pozneje pa jo je odpustil in je dejala, da gre k njegovi materi. V resnici pa se je podala k Peletovenm posestvu in zažgala njegovo gospodarsko poslopje. Ljudje so jo videli, kako se je naglo odstranila po nastalem ognju.
Pri razpravi je Fekonjeva vse priznala in dejala, da se je hotela pač nad Pe-letom maščevati, ker je ni hotel poročiti. Obsojena je bila na 4 leta in 2 meseca težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let.
Mariborski Glasbeni Matici ie dodeljen znani virtuoz na čelu in glasbeni pedagog g. Oton Bajde iz Ljubljane. (Ne Antor., kakor smo včeraj poročali.)
Tudi pri mariborski banovinski hranilnici. Razrešeni so članstva v upravnem odboru tukajšnje hranilnice Dravske banovine bivši župan mariborski dr. Fran Lipold, narodni poslanec Ivan Janžekovič, častni konzul francoski dr. Vinko Rapotec in dr. Gvidon Sernec, razen tega je razrešen tudi bivši narodni poslanec Krejči kot predsednik nadzornega sveta omenjene hranilnice. Na novo so imenovani v upravni odbor dr. J. Leskovar, celjski opat Peter Jurak, prof. Prijatelj ter ravnatelj zdravilišča v Rogaški Slatini Ivan Gračner.
V gledališču bo krst. Prihodnjo soboto dne 23. t. m. bo v tukajšnjem Narodnem gledališču krstna predstava M. Kozinove izvirne slovenske operete »Majda«. Režiral bo kot gost g. Ferdo Delak, ki je včeraj prispel v Maribor, ter pričel z vajami, ki se za to krstno predstavo intenzivno vršijo.
Preurejevan:© frančiškanske cerkve. Te dni so pričeli s preurejevanjem tu-kajnšje bazilike pri frančiškanih, ki naj bi omogočilo predor večje svetlobe v notranjost cerkve. Kakor znano so bila na desni strani nad desno ladjo okna samo markirana, ker je takoj za n imi preprečevalo zidovje dohod svetlobe skozi omenjena okna. Sedaj pa so to zaščitno zidovje odstranili, tako da se svetloba lahko preliva skozi omenjena okna v notranjost cerkve. Nad levo ladjo pa so kakor znano prostori, namenjeni molitvam redovnikov. Iz teh prostorov se skozi okna vidi v ccrkev. Preje pa ni bilo veliko svetlobe, ki bi se mogla iz teh prostorov skozi okna prelivati v ccrkev. Sedaj pa so ostrešje nad temi prostori nad levo ladjo odstranili in mesto njega montirali steklene plošče, tako da prihaja lahko svetloba od zunaj skozi steklene strešne plošče v navedene prostore in odtod skozi okna v notranjost cerkve. Na tak način bo cerkev sedaj dokaj svetlejša.
V kratkem 'zide epohalna knjiga
JISSSIMIJJI
nerešeni problem Afrike Cena broš. Din 30' vez. Din 40’— Naročila sprejema založba „DOM“ Ljubljana
Umetniška razstava »Brazde« v veliki kazinski dvorani, ki je odprta še do vključno nedelje 17. t. m., je vzbudila v zadnjih dneh veliko zanimanje, kar kažeta obisk in tudi zanimanje za nakup slik ter kipov.
»Nanos«. 14. t. m. ob 20. uri članski sestanek. Govoril bo učitelj Leopold Reja o zgodovinskem razvoju delu. Članski sestanki bodo redno vsak četrtek. Vabljeni vsi člani.
Ruska balalajka v Grajski kleti.
Četrtek poslovilni večer kabaretnega programa, v petek gospoda Svengalija. Velika kavarna.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Minafikova in Sirakova, jutri v petek Maverjeva in Konigova lekarna.
Opeklinam je podlegel in umrl 18me-sečni Franček pri delavki Tereziji Gombač v Gornjih Sladečih. Ko je otrok bil sam v kuhinji, je segel po skledi vrelega močnika, s katerim se je polil po obrazu in trupelcu. Ubogi otrok je v strašnih bolečinah izdihnil.
V zapore mariborskega okrožnega sodišča so pripeljali rački orožniki 221et-nega posestniškega sina Franca Marčiča, 261etnega Alojzija Horvata, 241etnega Ivana Horvata ter 24letnega Franca Bombeka iz Starošincev. Vsi štirje so bili aretirani v zvezi s streljanjem na lovskega čuvaja Andreja Kirbiša v gozdu v Braunšvajgu, o čemer smo pred dnevi poročali.
Nesrečen padec z zidarskega odra. Pri
gradnji nove hiše na Pobrežju se je včeraj popoldne zelo težko ponesrečil 241et-ni zidarski delavec Alojz Žinko. Pri podajanju opeke je stal na 4 metre visokem zidarskem odru. Nenadoma se mu je spodrsnilo in delavec je strmoglavil na tla. Pri tem je Žinko zadobil skoraj 10 cm dolgo zevajočo rano na tilniku. Takoj so ponesrečenca spravili v tukai-
GRAJSKI KINO Telefon 22-16
Danes četrtek več milijonsko veledeto v nemškem jeziku
..Križarji**
Veličasten film o križarskih vitezih, ko so krščanski narodi vodili krvave borbe v sveti zemlji za Kristusov grob.
Kino Union. Danes, četrtek, zadnji dan vesela ljudska opereta »Ptičar«. Od jutri dalje muzikalična Slagerska veseloigra »Poročnik Bobby«, Gustav Fr5h-lich, Lida Baarova in dunajski komik Rudolf Carl.
REPERTOAR.
Četrtek, 14. novembra ob 20. uri: »Medvedji ples«. Red A.
Petek, 15. novembra: Zaprto.
Sobota, 16. novembra ob 20. uri: »Vihar v kozarcu«. Premiera. Poslovilna predstava in štiridesetletni jubilej Štefke Dragutir.ovičeve. Izven.
Nedelja, 17. novembra ob 20. uri: »Poljska kri«. Znižane cene.
Proslava zaslužne umetnice. Naša Šte-fa Dragutiinovčeva, priljubljena igralka mariborskega gledališča, ki je bila po več ko 40 letih priznanega umetniškega delovanja pred kratkim upokojena, ima v soboto 16. t. m. svojo poslovilno predstavo, zvezano s proslavo štirideseflet-nega odrskega delovanja. Mariborsko občinstvo jo izredno ceni in bo zato njeno sobotno slovo od odra obiskalo polnoštevilno. Uprizore v režiji J. Koviča Frankovo veseloigro »Vihar v kozarcu«, kjer igra Dragutinovičeva komično ulo-go gospe Škorec. Občinstvo se naproša, da pravočasno kupi ali rezervira vstopnice. (Tel. 23-82.)
šnjo bolnišico, kjer so mu zdravniki rano zašili.
V enem dnevu doživel dva karanibola.
Šofer Alojz Hojnik iz Frama je ime! včeraj pač nesrečen dan. V nekaj urah je s svojim tovornim avtomobilom doživel kar dva karambola. Malo pred poldnevom je včeraj po nesreči povozil na križišču Kopitarjeve ulice in Aleksandrove ceste kolesarko Josipino Kelbičevo, ki pa je k sreči zadobila le nekaj manjših prask. Malo hujši je bil karambol okoli 13. ure popoldne. Ko je bil namenjen s tovornim avtomobilom k skladišču na glavnem kolodvoru, mu je prišla pod kolesa kolesarka Ana Podplatnikova, ki je pri padcu zadobila nevarne poškodbe po vsem telesu.
Pod Senekovičev avtobus in ne pod radgonski avtobus je prišel gledališki Igralec M. Furjan. Toliko na prošnjo objavljamo.
Zopet tatvina perila. Ko je bila včeraj čevljarjeva soproga Marija Čorkova iz Nekrepove ulice 8 z doma, je priliko izrabil neznanec in popolnoma izpraznil omaro ter odnesel za 1600 dinarjev razne obleke in perila. Policija, ki ji je bila tatvina prijavljena, je vlomilcu že na sledu.
Nevarnost požara. Včeraj so bili v prvih popoldanskih urah mariborski gasilci obveščeni, da jc pričelo goreti v hiši r.a Koroški cesti 52. Hiša je last Josipa Gertnerja, ki je zaprosil za pomoč. Gasilci so takoj odhiteli na označeno mesto in ugotovili, da gori na podstrešju tram, ki je tik dimnika. Bila je velika nevarnost, da se požar ne razširi. Gasilci so razkopali pod in pogasili goreči tram in tako odstranili vsako nadaljnjo nevarnost.
Mesne cene na mariborskem trgu. Volovsko meso prve vrste 8 do 10, volovsko meso druge vrste 6 do 8, meso bikov, krav in telic 4 do 6, telečje meso druge vrste 4 do 6, svinjsko meso sveže 8 do 12 dinarjev.
Amerikanci tolčejo Piccarda. Stratosferski balon »Explorer«, ki se je dvignil v zvezni državi Dakota v Združenih državah ameriških, je dosegel višino 22.570 m.
Df.r“!fe za iP©menBii
Viteškega IcraSSa Aleksandra I. ZediniteSfa v Mariboru?
On m ona
Zanimiva kupčija in potegavščina z avtomobilom
Pričelo se je z anonco. On, ločenec, ona kuharica brez službe. On »obrtnik
z obratom 20.000 do 30.000 dinarjev mesečno«. ona posestnica hranilne knjižice z vlogo 30.000 dinarjev. Torej precej le-Po gmotno ravnotežje. Pa sta se domislila ,da bi bilo dobro imeti tovorni avto. On je že položil v to svrho pri neki Mariborski tvrdki 35.000 dinarjev. Ona "ai bi prispevala svojo hranilno knjižico * vsem zneskom. 65 000 dinarjev bi rav-zadoščalo za nakup takšnega vozila, otem bi se noročila in prijetno živela, fogodba pri prodajalcu takšnih vozil, ki jj je izstavil potrdilo o plačilu dinarjev
35.000	z njegove strani, je napravljena.
f Dr. Franc Paitler
V starosti 64 let je umrl včeraj upokojeni apelacijski sodnik in bivši starega mariborskega okrajnega sodišča rr- Franc Paitler. Slovel je kot izboren jurist ter objektiven sodnik in mož dobričina. Plemeniti rajnki je bil tudi član starešinstva »Triglava« ter v vsej dobi ?vojega življenja zavedno nacionalen. ^°dom je bil od Sv. Marjete na Drav-polju. Ob prevratu je bil predstojnik sodišča v černomlju, od tam pa je Prišel v Maribor, kjer je vodil do leta 33 tukajšnje okrajno sodišče kot starina. Blag mu spomin. Preostalim na-e Sloboko sožalje!
^etindvajsetlet zakonske sreče
^ krogu svojih najdražjih je te dni raznoval lep družinski jubilej znani naš i°zrtvovalni nacionalni delavec, sreski vJPik g. France Jaki. Nekam sramežlji-Sr* k6 povec*a' svojim prijateljem, da je k eorni ženin in da je že 25 let od tega, ^ stopil pred oltar s svojo zvesto in Coar,«v° življenjsko družico, gospo Joži-trJ ki je po rodu iz ugledne slovenske Itij^ke rodbine. Ni mnogo med namita-živ ?.re^rn'b ženinov in nevest, ki bi pre Sr v.1 Četrtstoletja v tako lepi zakonski l^j' harmoniji, kakor sta naša jubi-‘ a- Čeprav je g. Jaki, zaradi svojega
Samo njene hranilne knjižice še ni. Toda, ko vidi ona potrdilo o njegovih plačanih 35.000 dinarjih — vozilo bi namreč po njegovih iformacijah stalo točno
65.000	dinarjev — prispeva takoj svojo hranilno knjižico. Kupčija je zaključena. Kmalu pa spozna ona, da je bila hudo osleparjena. Vozilo je dejansko stalo točno 30.000 dinarjev, potrdilo o 35.000 dinarjih je bilo fingirano, kajti njen dragi ljubček ni ime! niti prebite pare. Pohitela je takoj na policijo, kjer je vso zgodbo plakajoč raztolmačila, nakar je policija tovorni avto zaplenila. Piko k vsej tej štoriji pa bodo postavili mariborski sodniki.
kremenitega narodnega prepričanja, ki ga ni zataji! nikdar r.i pred nikomur tudi v najhujših časih, pretrpel v življenju marsikatero grenko uro, tii to skalilo nje gove zakonske sreče, ki jo uživa ob jubileju v objemu svoje življenjske družice, in svojih dveh dobro vzgojenih o-trok, sina, ki je visokošolec in hčerkice Olgice, ki je dijakinja trgovske akademije. Jeklenega značaja in odločen po svojem očetu Dolenjcu, je ostal vkljub svoji težavni upravno-politični službi vse do danes. Zvest je ostal Sokolu kot funkcijo nar, uspešno pa se udejstvuje tudi v raznih drugih nacionalnih organizacijah, odkar je takoj po prevratu prišel v Maribor. V službi je tovarišem iskren tovariš in ga vsi visoko čislajo zaradi njegove konciljantnosti in pa zaradi znane njegove »dolenjske trme«. Številnim čestitkam se priključujemo tudi mi z iskreno željo, da bi jima toplo kakor sedaj, čestitali tudi k njuni zlati poroki.
Smučarska šola Mariborskega smučarskega kluba. Smučarska gimnastika za dame in gospode vsako sredo. Po zimi tečaji za:	deco,	začetnike, zaključene
družbe, splošni tečaji v Mariboru in pri Pohorskem domu. Prijave, informacije ustmene in pismene v Jurčičevi ulici 8 (trgovina Stoječ).
Hišo mu ie zažgala, ker je ni poro&l
32 lietna dekla Ana Fekonja je bila pred malim kazenskim senatom obsojena radi požiga na 4 leta in 2 meseca f&žke ječe
Preminul je naš nepozabni soprog, dobri papa, brat in stric,
apelacijski sodnik v pokoju
v sredo, dne 13. novembra 1935 ob 10. uri dopoldne, po daljši bolezni v 65. letu svoje dobe.
Pogreb blagega pokojnika bo v petek, dne 15. novembra ob V2 15. uri iz hiše žalosti, Ciril Metodova ul. št. 14 na mestno pokopališče na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 16. novembra ob V2 9. uri v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru.
V MARIBORU, dne 13. novembra 1935.
Marija Peitler, soproga.	Vera,	hčerka,
ter vsi ostali sorodniki.
Brez posebnoga obvestila.
starešinsko društvo ug. akad. društva .,Triglav“ v Mariboru
naznanja, da je umrl njegov zvesti član
dr. l-ranc Peitler
starešina sreskega sodišča v pok.
do zadnjega dne ponosen na načela Triglava, da je biti jugoslovanske krvi, Jugoslovanu v ponos.
MARIBOR, dne 14. novembra 1935.
c- DBOR.
:ga gospoda
l stanovanje. Ko-27, vrata 3. 5191
SOBO S HRANO
Trgovina z belini blagom
Iz središču Londona je bilo zadnje čase ugrabljenih več mladih deklet, ne da bi mogla policija dognati, kdo jih je ugrabil. Golo naključje je omogočilo, da sp prišli na sled rafinirani družbi trgovcev z dekleti. Pred dobrim tednom je vodilo mlado, elegantno oblečeno dekle po Picca-dilly za roko slepca. Na drugi strani ulice je zagledala mlado damo, ki je čakala na avtobus. Stopila je k nji in jo prosila, naj spremi ubogega slepca do Regent Streeta češ, da se ji zelo mudi v nasprotno smer. Slepec se jc krepko oprijel roke svoje nove spremljevalke. Nikar me tako ne stiskajte, je dejalo dekle, bodite brez skrbi, ne bom vas zapustila. Toda v naslednjem hipu je začutila v lakti skelečo bolečino, kakor da jo je nekdo zbodel z iglo. In že se ji je začelo mračiti pred očmi. Z nasprotnega hodnika je prihitel lepo oblečen mladenič in vprašal sočutno: »Gospodična, ali vam je slabo? Če dovolite, vas odpeljem domov v svojem avtomobilu.« Ne da bi čakal n. njen odgovor, jo je prijel za drugo roko in jo potisnil v avto, stoječ tik ob hodniku. Toda dekle, ki šc ni bilo povsem omamljeno, se je jelo braniti in klicati na pomoč. Prihiteli so redar in dva civilista. Slepec je tedaj naenkrat spregledal in s postrežljivim mladeničem
skočil v avto, ki je bil brez številke. Hitro sta se odpeljala. Policija je prepričana, da se ji je posrečilo odkriti način, kako love trgovci z dekleti svoje žrtve, ki jih pošiljajo v Južno Ameriko. Zdaj vse slepce v Angliji budno nadzorujejo, toda verjetno ni, da bi trgovci z dekleti ne odkrili nove metode, saj so dovolj izkušeni.
Če se angleški lord ženi
Pred londonskim porotnim sodiščem se je končala razprava proti 25-letnemu lordu Revelstoku, ki ga je tožila znana 'filmska igralka Angela Joyce, ker je prelomil svojo besedo, da se bo poročil z njo. Za razpravo je bilo veliko zanimanje. Iz obtožbe je razvidno, da se je mladi lord kot dijak strastno zaljubil v žarko Angelo, kar so potrdila lordova zaljubljena pisma, ki jih jc pisal svoji izvoljenki. V vsakem pismu pa je naglašal, da komaj čaka trenutka, ko bosta stopila pred oltar, trenotka. ko bo Angela z modrimi očmi vsa njegova last Po letih pa se je mladi lord ohladil in pričel zanemarjati svojo Angelo. Pred sodiščem je Angela odločno zatrjevala da ji je lord obljubil zakon, a ni držal dane besede. Lordov zagovornik pa si je prizadeval prepričati sodnike, da je vložila filmska igralka Angela tožbo proti njegovemu
klijentu samo za to, da bi na ta način postala popularnejša. Kot dokaz je navedel veliko zanimanje najrazličnejših listov za potek razprave in pa ogromno število poročevalcev, ki so sedeli v prvih klopeh. Med porotniki so bile tudi tri ženske. Mladi lord je izgubil pravdo. Obsojen je bil na visoko odškodnino, ki jo bo moral plačati Angeli, da si bo lahko poiskala drugega ženina.
A	M	um«,	Mtk	Cv	a'
Črni cesar.
Ko je abesinski neguš Hajle Selasijc bral. da nameravajo v Avstriji obnovit! cesarstvo, je vzkliknil:	—	Še	tega	b'.
bilo treba! S tem bi nehal biti edini črn' cesar na svetu.
II vsakr slnvetf n Mfr
uiuiMijuiaiM^nmaHi
Mali o
Razno
GRAFOLOG IN HIROSOF N. SADLUCKI V MARIBORU.
Čita: karakter, preteklost, sedajnost in bodočnost. Spre jema: Vsak dan od 9,—12. in od 14,—19. ur,e. Naslov: Maribor. Hotel »Pri zamorcu«. soba 26.	5193
V GOSTILNI TOMŠE
Pekre, v soboto in nedeljo pojedina kašnatih klobas. 5189
Zlata reserva vsake gospodinj e	5075
ROBAUS-SUHOR. _
Četrtek in petek sveže
(noi^ke mm
Sardelice, trije, osliči, lignje, kovač, lubin, tunina, školjke in raki, na razne načine pripravljene. Hotel »Novi svet«, Jurčičeva 7.	5202
Prodam
NAJMODERNEJŠE TKANINE
za pohištvo, zavese, gradi, za inadrace in drvouitke za roleto poceni pri Novaku, Ve-
Lokal
TRGOVSKI LOKAL
na Glavnem trgu se odda s 1. decembrom. Vprašati v trgovini Albin Novak, Glavni trg 1§.	52ul
V našem
Soomnite se CMD
Službo dobi
DVA ABSOLVENTA
meščanske šole sprejmem kot trgovska učenca. Lastnoročno pisane ponudbe pod »Tkalnici« na upravo »Ve-černika«.	5196
ŠIVILJA
za damsko perilo, prikroje-valka in perfektna v strojnem vezenju dobi stalno mesto. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Vestna«. 5195
Citalte „Večernšk
RESTAVRACIJO.
boljšo gostilno v Mariboru
vzame takoj v najem dobro situiran gostilničar. Ponudbe poslati takoj na upravo lista pod »Premožen št. 64«. 5190
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
oddam v centrumu. Stolna ul. 1, vrata 1. •
trinjska 7. Koroška 8.	4285je,	desno.
MALO OPREMLJENO SOBO
oddam. Glavni trg 12-11. 5200
STAREJŠE«
sprejmem na roška cesta
oddani.
Mestno poglavarstvo Maribor razpisuje
kleparska m parkeftarska dela
za zgradbo nove deške meščanske in dekliške ljudske šole v Magdalenskem predmestju. Ponudbe se mora'0 oddati najkasneje 21. novembra 1935 do 11. ure na mest" nem poglavarstvu. Ponudbe morajo biti zapečatene te' kolekovanc po § 9 zakona o izpreniembah in dopolni vah zakona o taksah z dne 25. marca 1932, Služb. Nov-br. 70—XXIX z dne 26. marca 1932. Kavcija v iznos 5% od ponujene vsote se mora vložiti pri mestni bi n gajni mariborski do 19. ure 21. novembra 1935 v vrc.i( notah, ki jih sprejme mestna blagajna. — Po jas in ponudbeni pripomočki so dobijo proti plačilu nap*a' nih stroškov v mestnem gradbenem uradu, II. nads i-soba štev. 2 počenši s 15. novembrom 1935
Mestno poglavarstvo Marii X. štev. 17543 I 3706-1935.
V Mariboru, dne 13. novembra Iv.)
Zgradba deške meščanske in dekliške ljudske šole Magdalenskem predmestju.
Izdaja konzorcij. »Jhrtra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.
MARIO S KALAN
ROMAN
Sida Silakova
Pri Sidi so bile Matilda, Helena in babica. Poslednja je sprejela Danila že na hodniku.
»Pojavljajo se komplikacije, gospod doktor, ki zahtevajo zdravniške pomoči.«
»Potem mora šofer takoj po specialista v Maribor,« je dejal zdravnik vznemirjeno.
»To bi trajalo dolgo. Poklicali smo
vas...«
»Ne morem. In — ne smem.«
Babica ga je začudeno pogledala.
»Pomagali ste že v težjih primerih.«
»Ne gre za to...« je zamrmral v zadregi.
»Razumem,« je dejala čez trenotek. A tu vendarle ostanete?«
»Ostanem.«
»Dr. Frangež je v naglici napisal na vizitko nekaj besed, jo vtaknil v ovoj, dodal specialistov naslov in oddal šoferju:
»Vozite naglo!«
»Brez skrbi.«
Motor je zabrnel in čez hip je avtomobil že izginil v večernem mraku na cesti proti postaji.
Zdravnik se je zastrmel za njim. V
njegovi duši so vdirala vznemirjena čustva očeta pred rojstvom otroka, pomešana s skrbjo za njo, ki mu ga daje...
XXIX.
Skozi zastrta okna so se kradli v sobo drobni žarki popoldanskega solnca in risali po preprogah svetle lise. V zadušljivi mir so udarjali le tiktaki ure, ki je stala na stelaži v kotu. Na z blazinami in odejami preobloženi postelji je ležala Sida negibna in vsa voščeno bleda, na prvi pogled brez življenja. Ob postelji sta sedela babica in dr. Danilo Frangež, oba prav tako negibna kakor bolnica. V njima je molčala odrevenelost mučnih ur upanja in strahu. Zganila sta se šele, ko so se narahlo odprla vrata in se je na pragu prikazala stara Matilda. Prav tedaj se je pa tudi spremenila voščena barva Sidrnega obraza. V lica je zaplala kri; sprva rahlo. da niti opaziti ni bilo mogoče, potem pa močneje, da je dobila koža rožnat blesk. Grudi so se pričele premikati, glava se je nagnila in trudne veke so se razklenile. Izpod njih so pogledale zamegljene oči in začudeno, nerazumevajoče obvisele na stari služabnici. Nato so napravile počasno pot do babice in
zdravnika. Usta so se odprla, ko da bi hotela nekaj vprašati, roke so se dvignile in se naposled zopet trudne spustile na odejo.
»Sida ...« je vzkliknil zdravnik, se dvignil in sklonil k njej. V tem vzkliku je bilo izraženo veselo sproščenje po mučnem strahu dolgih ur.
Sidine oči so postajale jasnejše, razumevajoče. Njena desnica je tiho segla po Danilovi.
»Hvala Bogu!« je vzkliknil zdravnik. »Sedaj bo vse dobro. Kako se počutiš? Me poznaš?«
»Da,« je šepnila. Potem so se pa njene že čisto prebujene oči napotile na poizve dovalni sprehod po sobi. Ko so se vrnile k Danilu, je bil njihov pogled začudeno, skoraj prestrašeno vprašujoč. Tudi ustnice so se zgenile. tistega, kar so hotele, pa vendar niso vprašale. Kakor da bi se bale udarca strahu, ki se je tako nenadoma pojavil v zopet osveščeni duši. Zdrav nik je ugenil vprašanje in strah, zato je namignil Matildi, ki se je drsajočih korakov napotila v sosedno sobo. Sidin pogled jo je spremil in obvisel nato napeto na vratih. Ko se je pa stara služabnica zopet prikazala z drobnim tovorom na rokah, je bolnica sunkoma dvignila ter razširila roke:
»Otrok ... moi otrok ...«
»Sinček ...« je vzkliknil Danilo.
Sida se je hotela dvigniti, a babica jo je zadržala, vzela Matildi iz rok otroka aVMa—BIHTTiHIMH I lllll HIII—IIIPM—
ter ga rahlo položila v materin objem-Sida ga je pogledala s plamtečim pogledom, okoli usten ji je zaigral nežen smeh Ijaj in roke so stisnile k ustnam drobno stvarco, ki je zaradi premikanja ostro zavekala. Tedaj je za mlado mater izs1" nilo vse okoli nje. V mrak daljave so izginili Danilo. Matilda in babica. Pred njo je stal le njen otrok, ves poln čudne svetlobe, kakor z neba vtrgana zvezda.
»Otrok ... sin ...« so šepetale njene ustne in iz oči so pripolzele solze neskončne radosti.
»Ne vznemirjaj se!« je zaprosil Danilo. »Rešili smo vaju le z velikimi napori-Zato potrebujeta min oba. ti in otrok.«
Toda Sida ga ni poslušala. Morda ga niti slišala ni. Njene trudne roke sb nežno stiskale k srcu drobno bitje, ki se je ob materini toploti zopet pomirilo. Ustne so pa ponavljale kakor v vdani molitvi :
»Otrok. V. otrok .. <
»Dovelj je. Sida!« je dejal Danilo in J1 hotel vzeti otroka, pa mu ni pustila.
»Moj je ...« je vzkliknila in ga pogledala tako čudno in tuje. kakor da je tat. ki ji hoče odvzeti najdražji zaklad.
»Seveda je tvoj: čegav pa?« ji je potrdil. »Toda prav zaradi tega ga moraš pustiti, da se po nepotrebnem ne vznemirja. Slaboten je še. In tudi ti si oslabljena. Miru potrebujeta.«
»Pri meni bo,« je odločila neizprosno-»Tu. na mojem srcu.«