:

Poštarina plačana v gotovini. Priloga Novin.	Cena številki 1 Dinar.
XXVIII. Letnik.
Štev. 7.
Vrednik i izdajateo
1932. juH 8.
Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina.
Tiskarna Bal kan vi Ernesta v Dolnjoi Lendavi, ki je za tiskarno odgovoren.
MARIJIN LIST
Pobožen mesečen list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja I. 1904. dec. 8„ jida je te list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
VrejUje i izdava ga z dovolenjom višje cerkvene oblasti KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš v Črensovcih, Slovenska Krajina, Jugoslavija.
I.	Cena v Jugoslaviji na skGpnl naslov, če najmenje pet komadov hodi na eden naslov: na mesec eden dinar, ali 12 dinarov na leto. Z tov naročninov je z ednini poštnina za kalendar Srca Jezušovoga tudi plačana. Za to naročnino dobi vsaki naročnik mesečno na lepom papiri 20 stranski Marijin List, na konci leta pa veliki kalendar Srca Jezušovoga t knižico „Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto.
Cena na posamezni naslov, če na eden naslov hodi menje kak pet komadov, je 15 Din na leto. Za to ceno dobi naročnik poleg mesečnega Marijinoga Lista ešče kalendar Srca Jezušovoga i knižico „Priprava na srečno smrt" brezplačno i poštnine prosto na konci leta.
II.	Cena v inozemstvi, to je prek mej Jugoslavije je: z Novinami i mesečnim detinskim Hetom. „Marljikinin Ogračekom" letno 100 Din. Kalendar Srca Jezušovoga i knižico ,Priprava na srečno smrt", dobi vsaki naročnik na konci leta brezplačno i poštnine prosto. Ce se pa prek mej Jugoslavije samo Marijin List naroči, je cena toga i kalendarom Srca Jezušovoga, „Marijikinini Ogračekom" i knižicov „Priprava na srečno smrt" 40 Din. na leto poštnine prosto.
Naročnina se mora proti naprej plačuvati: doma mesečno, iz Ino-stranstva pa do konca marca vse!
Važno za domače naročnike, šteri majo na skupni naslov naročen Marijin List! Naročniki, ki inaio v Jugoslaviji na skiipni naslov naročen Marijin List, če si naročijo vsi iz vsej far, nesamo iz edne, tiidi Novine, dobijo vse naše spise; Novine, Marijin List, Marijikin Ograček, kalendar Srca jezušovoga i »Priprava na srečno smrt" za 30 Din. letno, to je na mesec njim pride za plačati samo 2 D. 50 p. Najmenje 5500 bi pa moglo biti takših naročnikov. Marijin List je priloga Novin, kak i Marijikin Ograček, šteri je priloga M Lista. Vredništvo i uprava M. Lista v Črensovcih, Slov. Krajina.
Jugoslavija.
D A R I.
Na „Dom sv. Frančiška" v Črenšovcih so dariivali v dinaraj sledeči: f Ščrbič Treza G Bistrica, 10, Kranjec Roza. Gederovci, 10, Sčančar Marija, Tišina, 10, Števanec Marija, Tišina, 10, Riižič Treza, Tišina, 10. Via Marija,Tišina, 10, G|ergjek Marija,Kovačevci št. 1., Din. 10, Gjergjek Jožef, Kova-čevci, 10, Žokš Frančiška, Kovačevci, 10, Gjergjek Vero na, Kovačevci, 10, Poklic Treza Kovačevci, 10, Matjašec Kata, Črensovci, 100, N. N. Cakovec, mesto venca na grob pok. Horvat Jožefa, plebanoša v Martjancih, 50, Hozjan i reza, iz Gaberja, nabrala 100, N N. Beltinci, pro3i za duševno zvelicanje svoje fa-miliie, 100, N. Gomilica. 15. N. Beltinci, v zahvalo sv. Antoni, 10, N Gederovci, v zahvalo 100, Gomboc Treza, Gederovci, 10, pri 700 letnici smrti sv. Anton darii-vano pri akademiji v Črensovcih 202 50, Balažic Marija,D. Bistrica, eden angleški funt = 160, naj se počasti sv. Anton, Cigan Marija, Sr. Bistrica, v zahvalo, ka stvar ostala, 100, N. Sr. Bistrica, na čast sladkorni Srci Jezusovomi za povrnenje dece, za pravo pokoro, 10, Režonja Štefan, Trnje, 10, Virag Lena, nabrala v Odrancih 48, Horvat Anton i žena, Žiški, tretjerednika nabrale polom Otroša Jožefa v Chicagi 200 Din. — Virag Leni v Odrancih so sledeči dariivali: Hajdinjak Lena, Copot - Kata, - Jula - Vera, - Ana, Škafar Orša, Raduha Amlraš, Kolenko Verona, Poredos Ana, Kavaš Magda, vsaki 10 Din, i Kavaš Marija 3 Din. Skiipno nabrala trikrat i zračila 101 Din -Oča sirot naj vsem v obilnosti povrne vsaki najmenšl dar. - Odbor,
NEBEŠKE ROŽE. 6. Vzorni oča.
Poleg sestre je tiidi globoko pobožni oča vplivati na razvoj Trezikine
diiševnosti.	,.,	.,,
Večkrat je dugo sedo na hodniki, pogloblen v molitev i premislavanje. Pri njem se je Trezika včila moliti, kak molijo svetniki. Na sprehodi sta veseli vdarila v cerkev, da pozdravita evharističnoga voznika. Z očom je mala izletnica prvič obiskala karmelsko kapelico, kje njej je povedao, da za zamreženimi okni živejo Jezusove zaročnice, ki se žrtviijejo i molijo za svet. - Verno ga je poslušala. Kajkoli je povedao, njej je bilo sveto. — „0 predragi očka", je vzkriknila v otroškoin navdušenji, — „če bt te Francozi slišali? bi te zvolili za krala. Francija bi bila srečna, - jaz pa nesrečna, da nesi več moj 1" — Vnogi se je na cesti zgledno za častitlivim mozotn s sre-brnov bradov, ki je vodo komaj vzcvelo zlatolasko. — Oča i hčerka sta izredno liibila naravo. V božem stvarstvi se je Treziki oglasilo domotozje do Bogi. lasno je začutila, da je stvorjena za nebesa. Ve je celo na nebi vidila zaznamiivano svoje ime. (Crka T v Orionskoj skupini.) Prvai reč, ki jo je čtela, kda je znala čteti, je bila: nebesa. Trezika je od svetniškega oče nodediivala veliko dragocenost: neomajno vero i nadzemelsko nagledanje minlivoga. Gospod Martin je pisao z nekoga potuvanja: »Vse je prekrasno. Vendar je le zemelska lepota Niedena stvar ne zadovoli i ne napum srca, dokeč ne gledam večne Lepote. — Malo na to me pali obine družinska sreča, ki je nebeskoj krasoti najbližja."-V svetišči Naše Liibe Gospe v Alenconi je bio prejeo toliko milosti, da je molo: „0 Bog, preveč je! - Preveč sem srečen. Tak ne bom mogeo priti v nebesa. Rad bi se trpo!" — l ponuao se je Gospodi v žrtev. - Liibezen, ki daruje, njemi je bila liibša, nego ona,
ki prejema.	? Pri benediktinkah.
V oktobri leta 1881 je Trezika prišla v samostansko šolo čč. ss. be-nediktink v Lisieuxi. Boječe/ni, jako rahločiitnomi i občfittivorai deteti je ži-■vienje med živahnimi tovarišicami nudilo vnogo bridkosti i težav. Sovucenke nadarjeno; gojenki bile nevošcene i se njej zavolo pogostih suz večkrat torčarile. K molitvi i premišlavanji izredno nagnjeno Treziko so sumne igre 'ovarišic odbijale. Najrajši bi se skrila v samotni kotiček. Vendar se je znala prilagoditi okolici. Celi deri je pretkala z malimi žrtvami. Njene vrhne so spale pot) oclelom bojazlivosti i mučečnosti. Zato je neso razmeli. Vse otroške preizkušnje je sprejela iz božih rok. V .Povesti drse" pise: „Ta stroga šolami je bila nujno potrebna, ar za pohvalo nesam bila nedovzetna . — Doma se je večer odcieiinola i razvedrila. V krogi najdražjih je pozabila na številne neznatne bridkosti, ki so mehko dil-> občutno ranile. Veselila sejih te, čeprav so jO bolele ve -o bile cvetke za jezuša. Tomi mučeništvi se je pridružila notras-niamoka prevelike tenkovestnosti. Razumne starejše sestre so njej pomagale i vseli razblinile njene dvojbe. Celina pravi: „Suprot mladostnim težavam je bila prijazna i vesela i ne v duhovnem živlenji najmenje popustila. Vsaki den je napu-nila 7 jeklenov -olov i potrplenjom." Trezika je poznej priznala, da se je vnogo hojtivala - Jezuš je vido njeno krepostno prizadevanje i njej prišo na pomoč. Za božič 1886 jo je oprostio večletne občiitivosti. To milost je označila kak svoje „spreobrnenje". Že velika, se je božičnih darov po deteče veselila i oča ■/ njov. — Kda je gospod Martin napuno običajni čreveo, je proti svojoj ua\ adi resno i krepko povdaro: „Dnes bo zadnjič 1 To je vendar predečinsko V tak veliko deklico!" - Trezika ga je slišala. Stesnilo se njej je srce. i od," premagala se je; šla je pa mirno i radostno sprejela presenečenje, jezuš njej je pomagao. — Prvi korak k dobromi je težki. — Od toga dneva se je na kritih milosti paščila od zmage do zmage. Ciltila je, da mora sebe popolnoma pozabiti. Pravi: ,Kak se mi je to posrečilo, sem najsla srečo.
Pali je potrkao Gospod. Pavlina se je pripravlala, da odide v Karmel. Terezikina duša je pri toj ločitvi vztrepetala i je pri vsakom obiski s. Agneze, svoje liibe mamice, znova zajokala.
8. Marijin smehlaj in prvo srečanje z Jezušom.
Trplenje je vplivalo tiidi na Trezikino zdravje i ga vidno zrahlalo. Njena nerazumliva bolezen je bila zdravnikom zagonetka. Duh teme jo jc izrabo. Besneo je i šteo zdrobiti dragoceno živlenje, vedoč, da njemi junaška duša ztrga milijone. Mučo jo je z grozovitimi strahovi. Več časa ne nikoga spoznala. Gospod Martin je proso, naj bi v svetišči Naše Liibe Gospe Zma-
galke v Parizi opravili za ozdravlenje — devetdnevnico sv. meš. Potrti so Martinovi 13. maja klečali pred Marijinov sohov, ki so jo posebno častili. Molili so za najdražjo. Kep se je trenutno ožaro: Nevtepena je osrečila be-težnico s svojim lttbečim smehlajom. Terezika je navzoče spoznala i čudežno okrevala.
Prvo spoved je opravila z velikov pobožnostjov — posebno ar njej je Pavlina djala, da v trenutki odveze mali Jezuš zmije njeno diišo s svojimi suzami. Kak rada je poznej v molitvi izmivala duše z Jezušovimi suzami i njegovov presvetov krvjovl
Veliki stopaj bliže k Bogi je bilo njeno prvo sveto obhajilo. Kda je Pavlina leta 1880 pripravlala Celino na najlepši den, je Trezika goreče sledila navuki i sklenila, da v pripravo na prvo srečanje z Jezušom začne novo živlenje. Hrepenenje male cvetke po večnom Sunci je raslo od dneva do dneva. „Oh ali smem z vami?" — je prosila sestre, kda so šle k stoli Go-spodovmi. »Skrila se bom med druge, da me nišče ne opazil V nedužnih očeh je žarelo detinsko hrepenenje. Vendar je morala čakati. Po tistikrat navadnom škofijskom predpisi je smela k prvomi sv. prečiščavani komaj z dopunjenim 11. letom. Rojenoj 2. januara, so njej prošnjo po desetom leti odklonili. Kolikokrat je obžaliivala nesrečna dva dneva, ki sta njej oddalila Jezuša. Pripravo v benediktinskom samostani je krepko podprla Marija, štera se je po Pavlininom odhodi zavzela za vnovič osirotelo sestrico. Pavlina je bila srečnoj prvoobhajanki pripravila pomeniiv zvezek, v šteroga je Trezika zapisavala premagiivanja i liibeče vzdlhlaje. Vsaki den je natrgala šopek. V treh mesecaj je napunila zibelko svoje diiše z 818 malimi žrtvami i 2773 zdihlaji. Kak jih je bio jezuš veseo! — Še več bi bila rada včinila. Marija pa je znala njeno zviinredno gorečnost i dovzetnost za nebeško mišlenje prav vravnavati,
Sunčni svetek je vtišo hrepenenje snežnobele diiše. — Trezika pri-povedava v svojih zapiskih od 8. maja 1884: „Kak sladek je bio prvi Jezusov polilb, — politb liibezni! Čutila sem, da me Jezuš liibi, i djala sem njemi: ,Tiidi jaz te liibim i se ti večno izročim" ... Že davno sva se poznala i razumela... To pa nej bilo navadno srečanje. Spojila sva se. Trezija je preininola kak kapla v oceani. Ostao je samo Jezuš, Vučiteo i Krao! —"
Srečna zaročničica ga je prosila, naj njej odvzeme prostost. Zavedajoč se svoje slabosti, se je štela zdriižiti z njegovov mogočnostjov.
Na den prvoga sv obhajila je sklenila:
„1. Nikdar več neščem zgubiti poguma (batrivnosti).
2.	Vsaki den bom molila: Spomni se . . .
3.	Skiišala bom ztrebiti svojo gizdo."
Hrepenenje po presv. Evharistiji sc je vsikdar silnej oglašalo, kda je bila okiisila, kak sladek je Gospod ... Te nej bilo v navadi pogosto sveto obhajilo. Zato je samo svetke smela k Jezuši. Z Marijov sta se skiiprio pri-pravJali na vsaki obisk nebeškega Gosta V prisrčnom pogovori je starejša sestra neki den omenila pomen i zaslužlivosi trplenja. Pristavila je: »Gospod te gotovo ne bo vodo po trnjevoj poti." Pri naslednjem svetom prečiš-čavanji je Trezika občiitila močno želo po križi i bridkosti — i gotovost, da bo uslišana. — Neizrekliva tolažb* je iiapunila njeno dtišo. Odsemao je Jezuša večkrat prosila, naj njej vse zetnske radosti spremeni v bridkosti,
Trplenje zahteva sposobnosti i moči. Zato je vroče zahrepenela po darovih Svetoga Dfiha i jih v punoj meri prejela 14. junija 1884.
Zavolo slabotnoga zdravja i notrašnjth težav, ki jih je povzročala ten-kovestnost, je gospod Martin nej več poslao v samostansko šolo. Samo k sestankom Marijine drtižbe je redno hodila k nenetiiktinkarn Nadalno izobrazbo njej je niidlla neka gospa. Tedaj seje Trezika seznanila z živlenjom. Vkanlivi svet jo je z laskavim občfldovanjom i s svojov ničcmurnostjov skil-šao zvabiti na cvetoča pota. — A milost je bila močnejša. Hitro je spoznala minlivo zemelsko ničnost i se Jezuša še tesnej oklenila. Zahvalna je bila Gospodi za to dragoceno spoznanje, ki je pripomoglo, da je poznej sočutno i liibeče razumevala bližnjega.
Jezuš si je opet zaročo lilijo. Marija je sledila Pavlini v Karmel. Trezika je pri novoj ločitvi prebiedela. Svojoj vodnici je vedno iehko otroško razodevala živlenje svojt diiše. Razmela jo je i jo vsele zmirila. Što njej bo odsemao pomagao ? - ■ Komi potoži svoje dvome i bojazni ? — Gospod je šteo biti njeni vodnik. Zato jo je pomali osamlao. — Žalostna se je Trezika paščifa k svojim angelskim brafcom (pokojnim Vr.) f jih prosila diišnoga mirii. Taki so jo posliihnoli.
XXVIII. Letnik.	Štev. 7.	1932. juli 8.
Najvekši kinč katoličancov.
3. Sv. meša je diišna hrana.
V zadnjem Marijinom listi smo vidili, da je sv. meša spomin na Jezuša i predočitev njegove daritvi na križi.
Sv. meša pa je tiidi hrana naše duše; i to malo premišlav-limo. — Zglednimo se na Kristušovo živlenje. Kristuš je najprle zbirao okoli sebe vučenike delao čude, da bi liidem pokazao, da je On zaistino Sin boži, i je predgao od božega kralestva. Kda bi pa edno leto tak deliivao, je mislo, da je prišeo čas, kda pokaže svojim liiblenim pot v Najsvetejše svojega božega kralestva. Obliibo njim je nebeški kriih. Spomnimo se na Našega Gospoda, ki je v puščavi vnožini ltistva predgao i zdajzdaj ozdravo kakšega betežnika. Kda se je zvečerilo i je liistvo ne melo kaj jesti, te je vzeo kriih, zgledno se proti nebi, blagoslovo i ga razlomo pa ga dao svojim vučenikom (Mat. 14,18.) apoštolje so kriih nato med liidi razdelili i vsi so se nasitili.
Dva dni sledkar je včio gospod v Kafarnaumi v židovskoj molitvarnici. Pred svojimi vučeniki i židovi je meo jako važen guč: Govoro je od skrivnostnoga pomnoženja kruha i njim je obliibo nebeški kriih, kriih živlenja, šteroga bo dao svojim liiblenim. Nato pravi vsem v velko začudenje: „Kriih, ki ga jaz dam, je moje meso, ki ga dam za živlenje sveta." (Jan. 6, 5.) Zidovje so ne mogli vorvati, da bi lehko jeli njegovo meso i pili njegovo krv. Kristuš pa je ne niti edne reči nazaj vzeo, nego je ešče to obliibo v naslednjih važnih stavkaj ponovo: „Zaistino, zaistino povem vam, če ne bodete jeli mesa Sina človečega i ne pili njegove krvi, nete meli živlenja v sebi. Što je moje meso i pije mojo krv, ma večno živlenje i jaz ga vzbudim na sodnji den. Moje meso je istinska jed i moja krv je istinska pijača.... Što je te kriih, bo živo naveke." Nad vse važen je te govor, to lehko včasi sprevidimo. Ka je mislo Gospod pod »večnim živlenjom?" Večno živlenje pomeni živlenje v milosti božoj i to je bože detinstvo. Deležni moramo biti Kristušovoga božega živlenja. Vse to je svetišče njego-voga božega kralestva. Ka pravi On od toga večnoga živlenja? Što ne je od te jestvine, nebeskoga kruha, — te ne spada k
njemi, te nema večnoga živlenja. Tisti pa, ki ga vživa, ma večno živlenje i na sodnji den se od mrtvih zbudi. Gospod je vse to jasno povedao, da ga ne bi što naopačno razmo. Včasi za tem je sledila ločitev duhov. Židovje odidejo iz molilnice, ar so ga ne mogli razmiti. Tudi vnogo vučenikov je odišlo z njimi: „Trdi je te guč", so si med sebom pogučavali. Gospod se obrne na svojih dvanajst apoštolov i njim pravi: „ali me ščete tudi vi zapustiti?" Povedati njim šče: če nemrete vervati, tudi vi odidite, ar vas ne potrebiijem! Peter pa je spregovoro v imeni svojih bratov apoštolov: „Gospod, k komi naj idemo? reči večnoga živlenja maš ti!"
Iz toga Kristušovoga govora spoznamo, da nam Kristuš šče dati kriih, ki je njegovo telo. Te kriih ma večno živlenje; što nede jo od toga kruha, de zavrženi naveke. Pitamo se, kda je Kristuš izročo te kriih, svoje Telo i Krv, svetoj Cerkvi ? To vsi znamo. Pri slednjoj večerji je pravo: „Vzemite i jejte, to je moje Telo,.... pijte iz njega vsi, to je moja Krv." Ravno tam je spuno Jezuš obliibo, štero je včino v Kafarnaumi. Sv. meša je ravno spunitev te obliibe i spunitev zapovedi: „To delajte v moj spomin."
Dragi krščeniki! Sv. meša je teda obed, ne navaden obed, nego obed za naše duše, ar je v njem večno živlenje, združenje s Kristušom i goristanenje naše.
4. Zadnja večerja — prva sv. meša.
Kakša je bila prva sv. meša, štero je sam Gospod Jezuš Kristuš dariivao? Predvsem vidimo dva poglavitna dela: posvečenje ali izpremenenje kruha i obhajilo. „Pri večerji je vzeo Jezuš kriih, ga blagoslovo i razlomo, dao vučenikom i pravo: Vzemite, jejte, to je moje telo. I vzeo je kelih, se zahvalo, njim ga dao i pravo: Pijte iz njega vsi. To je naimre krv nove zaveze,.štera se za vnoge pre-lijava v odpiiščenje grehov". (Mt. 26, 26—29.) Iz toga evangel-skoga poročila sta jasno razvidna dva najpoglavitnejša dela vsake sv. meše: izpremenenje v Kristušovo telo i krv i zavživanje.
A poleg teh bistvenih delov opazimo ešče pri zadnjoj večerji menje bistvene dele, iz šteri so se razvili zdajšnji obredi sv. meše. Opomin, da si očistimo vest, prle kak stopimo k ol-tari, je umivanje nog. Sv. Janoš apoštol pravi, da je Kristuš apoštolom pri slednjoj večerji noge umivao i je pomen toga činenja sam razložo z rečmi: „Što se je skopao, njemi trbe samo, da si noge opere i je čisti." Velkih zamazkov so se očistili židovje v kopeli pred imenitnimi obedi, kak mi dušnih pri spovedi. K večerji so pa prišli bosi, zato njim je trbelo noge umiti, da so bili zavsema čisti. Opomin, da bi se očistili malih grehov, je očitna spoved (Confiteor) v začetki sv. meše, a velkih grehov se moramo že prle pri spovedi očistiti. Sv. pismo tudi poroča, da se je Gospod zahvalo Oči Nebeskomi prle kak je posveto kriih, to mi zdaj napravimo v predglasji (praefatio) po dariivanji. Tudi štemo, da je Jezuš razlomo kruh, kak tudi zdaj dela mešnik. Tudi predgo je meo prvi mešnik Jezuš Kristuš; to so znameniti poslovilni govori, štere štemo v evangelijaj ob nedelaj po viizmi.Poleg vsega toga so spevali zahvalne pesmi. Tak vidimo, da je že prva služba boža na Veliki četrtek mela vse bistvene dele sv. meše kak zdaj.
Prva sv. meša preč. g. Kerec Jožefa, misijonara, pri Sv. Sebeštjani.
Junija 5. je bilo. Srečen den je napočo na našo lepo Go-ričko, predvsem na prijazno Sebeštjansko faro. Slovenska Krajina nikdar ne bila šče tak srečna, ka bi mogla svojega sina kak misijonara pozdravlati, ki je prišeo z daleka, od tujih poganskih liistev, od nevarnih dalnih krajov. A te den njej je prineseo to srečo. Prvi njeni misijonar preč. g. Kerec Jožef, ki je v nevarnom Kitaj-skom glaso Jezušov navuk 12 let, ki je celo svojo prvo sveto mešo sliižo v tom dalnom poganskom sveti, se je povrno domo v milo
Slovensko Krajino i njeni kinč, svoj rojstni kraj, v faro sv. Sebeštjana.
Predvečer 4. junija je stopo na tla svoje rojstne prijazne vesice, Pro-sečke vesi, da pozdravi še živočo svojo ostarelo drago mater, vso rodbino, poznance i vse veščare. Lepo so ga sprejeli i toplo pozdravili brez razlike vereizpovedi, celo evangeličanec je obdržao prvi pozdravni govor. Z začudenjom so evangeli-čanci ponavlali, da njihova vera kaj takšega ne zmore. Gospod misijonar je bio najmre že slavonski delavec, gda ga je dober Bog v 18 leti njegove starosti pozvao v svoje gorice, da dela v tej ne za zemelsko, nego za nebeško plačo. Sledilo je duhovniško pozvanje i šo med Salezijance. Iz krila salezijanske družbe ga le vleklo na misijonsko pole. Prišo je v nemiren Kitaj, gde je v smrtnih nevarnostih preživo 12 let. Zdaj je prišo pa zato domo, da si popravi zdravje i da nabere nekaj darov za širjenje božegakralestva, potem se pa za kratek čas vrne nazaj med svoje povrnjene ovčice, ki ga tak želno čakajo i njemi teliko pisem pošilajo iz dalnoga pogansko kitajskoga sveta, da te okrepi vu veri i druge pogane pripela k Jezuši.
K prvoj svetoj meši je šo z precesijov z domače vesi. Proti njemi je prišla druga procesija iz sebeštjanske cerkvi, štero so vodili g. plebanoš Perša Ivan z g. Dr. Kelenc Tomažom, ravni-
i,
KEREC JOŽEF, naš kitajski misijonar, ki je junija 5 prvič prikazao po 12 letnom misi-jonskom trudapunom deli svojo sveto mešo v rojstnoj fari, pri Sv. Sebeštjani
telom Martinišča Iz Sobote i Klekl Jožefom, vrednikom našega lista, bivšim sebeštjanskim plebanošom. Pri Gorenščeki sta prišli dve procesiji vkup. Do suz smo se vsi genoli, kda je deklica pozdravila g. misijonara i njemi izročila šopek rož. Pozdravila ga je kak vojaka, ki prihaja z teškoga bojišča, ki je spravo čast našoj zemli, predvsem toj fari, zato pa naj sprejme v znak naše zahvale rože tiste zemle, štera ga je rodila.
Nato so g. plebanoš, stari i slabi, izročili iz radostne duše g. misijonari spomin, ki je predočavao njegovo križov puno živ-lenje. Izročili so njemi na ednoj blazinici trnjavo korono, na sredi štere je bila presmeknjena citrona. Izročili so njemi, svojemi faniki v spomin na tiste velikanske borbe, štere je prestao v nemirnom Kitaji pri širjenji božega kralestva. Dari primeren je biot udi njihov lepi pozdravni govor. G. misijonar je s skuznimi očmi sprejeo pozdrave i dare pa se je v genlivom govori zahvalo za nje. S skuznimi očmi so se z Kristušovim kiišcom pozdravili duhovniki z g. misijonarom i na to se je velikanska do kilometer druga procesija začela mikati v cerkev. Ar je naroda bilo dosta, se je mogla v vršiti predga viinej pod marelov, malo je najmre škropilo. A že med predgov se je pokazalo sunce i se zasmejalo od veselja, kajti kaj takšega neše vidili v našoj krajini.
Predga.
Predgo so meli g. Klekl Jožef, vrednik našega lista na želo g. misijonara, ki jih na to zato oproso, ar njim je šteo biti zahvalen za delo pri njegovom misijonskom i duhovniškom pozvanji. Na želo g. sebeštjanskoga plebanoša i vnogih farnikov, pa na spomin na izredni dogodek v našem kraji, jo objavimo v celoti. Glasila se je etak :
»Grešnike k sebi jemle i je ž njimi" (Luk. 15, 3. z denešnjega evangeliuma). Jezuš je prišeo na zemlo, da bi iskao, ka je bilo zgublenoga. V te namen je šo k Mateji, Zaheji, go-bavomi Šimoni i drugim grešnikom, pač vso priliko je poiskao, da bi mogo duše dobiti. To njegovo liibezen do zgiiblenih ovčic njemi zamerijo gizdavi i naduti farizeušje i njemi jo surovo v oči mečejo, kak čtemo v denešnjem evangeliumi, ka »grešnike k sebi jemle i je ž njimi". Jezuš njim odgovori njim z prelepima prilikoma denešnjega evangeliuma. Pastir zapusti celo svojo čredo iv ide iskat samo edno samerno zgubleno ovčico, da jo najde. Ženska zapusti celo svoje siromaštvo, celo svojo vrednost i vzeme na sebe vse triide, da najde eden sameren groš, ki ga je zgubila. I nezmerno se oba razv.eselita, gda najdete zgubleno. Tak dela tudi on, smileni Jezuš, dober pastir. Išče zgublene ovce i zgiiblen groš, to je išče grešnike, ki so krščeni i majo vero, a nemajo lubezni, pa tudi groš, to je tiste, ki neso še krščeni i nemajo vere. On neskončno ceni vsako človečo dušo, zato jo išče. Tak delajmo tiidi mi. I ka bomo znali tak delati, prosimo blagoslov z Jezušovoga Srca, ki v najsvetejšem Oltar-skom svestvi prebiva i nas vidi sem, šteroga Srca javni svetek obhaja denešnjo nedelo celi katoličanski svet.
„Bog šče, da se vsi liidje zveličajo". (I. Tim. 2.4.) Vsi, nieden neje izvzeti. Zveličati se mora zavržen čaren zamorec, žuti azijec i rjavi indijanec tak kak prebrisani europejec. Bogi smo vsi ednako dragi. Pa ka ne bi što dvojio: lejko sem pa jaz li izvzeti iz šerega tistih, štere Bog šče zveličati, je dober Jezuš pojasno, razsvetlo svojo prvejšo trditev: „To neje vola vašega Oče, ki je v nebesaj, da bi se zmed vas samo eden pogubo". (Mat. 18.—12.) Vse duše naj se zveličajo, vse naj majo živlenje večno i blaženo, niedna naj ne vmerje v smrt-nom grehi i vekomaj trpi. Niedna. To je boža vola. Od vseh je pravo Jezuš: „Jaz njim dam večni žitek". (Jan. 10.28.) I naj se to zgodi, vsakoj je spravo vse potrebne pripomočke, za vsako posebi je trpo grozno dosta skoz celo svoje živlenje, za vsako posebi je vmro na križnom drevi, za vsako posebi je prelajao svojo dragoceno krv do zadnje kaplice. Sv. Duh Bog nam to naznanja : »Dartivao se je, ar je sam šteo". (Is. 53.-7.) Iz gole, čiste, bože, neskončne lubezni šče dober Jezuš vsako dušo zveličati.
Pa več povem. Nesamo, ka Bog vsako dušo šče zveličati, on nema nikše vekše brige kak je ravno ta. To je njegova prva, to je njegova jedina skrb. Zato nam je zapovedao dober Jezuš, naj iščemo najprle nebeško kralestvo, to je zveličanje duše, vse drugo nam on že poskrbi. To potrdi dober Jezuš z svojim zgledom. Kak rad se je pošto, celo 40 dni ne nikaj jo i pio, da odiči stem Boga. I li pretrga post pa ide med grešnike jest samo zato, naj tem zveličanje prinese. Cele noči je premolo, naj počiva v Bogi njegovoga nedužna duša, pa kda se ide za rešenje duše, edne duše, duše Nikodemove, tam neha molitev pa ide v nočnom vremeni i ga vči na živlenje, ki prinese zveličanje. Kak rad je hrano lačne, napajao žedne, pa kda ga duše iščejo, povrže svoje gladne i žedne pa ide k tem blodnim dušicam, da njim naznani veseli glas od zveličanja. Zato pravi sv. Ivan Zlatoviistni: „Za nikoj se Bog tak ne briga, kak za zveličanje dtiš". I „Če ti neskončne vrednosti peneze razdeliš med siromake, li vekše dobro včiniš, če samo edno jedino dUšo povrneš". Zato pravi tudi sv. Gregor Veliki: „Nieden aldov neje Bogi tak dopadliv, kak gorečnost za diiše." Kajkoli včiniš, kajkoli doprineseš, kajkoli daruješ, kajkoli prestaneš, kajkoli pretrpiš, nikaj neje tak veliko, kak tvoja briga za diiše. Ta je pred Bogom največ. Zato nam je pravo Jezuš, ka če bi celi svet pridobili, diiše pa ne bi rešili, nikaj ne bi včinoli.
Pa ka je Jezuš delao, so delali i njegovi apoštolje i z njegovim duhom napunjeni svetniki i svetnice. Apoštolje so šli po sveti i pretrpeli neizmerno siromaštva, preganjanja, muk, trplenja, pretrpeli mantrniško smrt z veseljom, naj samo duše rešijo. Sv. Martin, 80 letni starček, komi se je že smejala neba proti, ka bi se odselo v njeno večno veselje, je iz gorečnosti do duš ponav-lao svojo daritev: »Gospod, če sem tvojemi liidstvi potreben, ne bojim se truda." Sv. Terezija i sv. Katarina ste prosile Jezuša, naj jivi vrže v pekeo i naj ž njima pekla gobec zapre ka več nišče ne pride v njega. Tak ste molile iz lubezni do duš, da bi se vsaka zveličala. Sv. Frančišek asiški, kak piše od njega sv.
Bonaventura, je mislo, ka neje Kristušov prijateo, če ne bo goro za duše, štere je te odkiipo. Tak so mislili tisti vsi, štere je Kristušov duh napuno i tak mislijo ešče dnes vsi. Zato pa idejo po širnom, poganskom sveti glasit evangelium, da bi vse duše ta pripelali, kde je njihov sladki Zveličiteo, v večno zveličanje. Zato se podajo od sladkoga doma v nepoznene, divje pokrajine, v nevarnosti, v preganjanje i v smrt, naj samo edno samerno dušo rešijo. Kristuš je tak delao i ki je pun ž njegovim duhom, isto misli i dela, vse včini za zveličanje duš!
V nebi ma Bog svoje ministre, svoje sovladare. To so angelje. Takso moč ma samo eden angeo, da bi mogeo, če bi Bog dovolo, vničiti on sam celi stvorjeni svet v par minutaj. Za-dosta močen bi bio zato samo eden sameren angeo, da bi ču-vao vse liidi i varvao njihove duše. Pa vendar ka včini Bog? Vsakoj duši postavi na stran ednoga tak močnoga angela, svojega sovladara. Zakaj to? Zakaj to? Zato, naj pokaže, ka njemi na srci leži zveličanje duše. Tak ga skrbi te zveličanje, ka vse nebeške moči pošle dol k njej, naj se ja niedna ne pogubi.
Moj Bog, moj nerazumlivi Bog, pa zakaj delaš tak ? Zakaj ti je tak draga edna jedina duša, da vse daš za njo, celo svoj boži žitek? Zato dela tak Bog, dragi krščeniki, ar Bog vidi v duši samoga sebe. Svet je samo senca, tenja Boga, pa kak je lepi. Duša je pa podoba Boga, Boga, ki je najlepši, najpravičnejši, najslajši i najpopolnejši, i vse to brez mere, brez konca i kraja. Sebe vidi v duši Bog, sebe, koga nad vse ltibi. Da če Bog nam zapovedava, da najprle sebe liibimo, i samo po tem te bližnje tak kak sebe, te on pri sebi tudi ne more nači delati. Prva zapoved je, da liibimo sebe. Bog liibi sebe neskončno i zato da sebe vidi v duši, i da i to liibi neskončno, vse včini zato, da reši svojo podobo v njej i po njej. Dober Jezuš vidi v vsakoj duši bliščati svojo predrago božo krv, ki je neskončne vrednosti, zato pa trepeče za vsako, da jo reši. I ka bi tudi mi tak delali, nam zakriči po svojem apoštoli, ka nesmo z minlivim zlatom i srebrom odkiipleni, nego z dragocenov krvjov nevtepenoga Agnjeca, Kristusa. Boža krv se blišči na mojoj duši, ista se blišči i na duši vsakoga bližnjega. Ka naj bi bila zato moja dužnost druga kak delati isto, kak Bog dela, kak brigati se za zveličanje duš. Zato mi zapovedava, naj opominam svoiega bližnjega, da dobim njegovo diišo. Zato mi veli: „Brigaj se za svojega bližnjega po svojih močeh. (Eccli. 29. 5.)
Pitajmo se dragi krščeniki, jeli mi to Gospodovo zapoved spunjavamo? Jeli se brigamo za zveličanje duš? Pa pitam, jeli je to briga za zveličanje duše, če to vidimo, ubogo ovčico v škramplaj peklenskoga vuka i njemi je ne ztrgamo z škrampeo, nego jo pustimo, naj jo raztrga!? I to vseli včinimo, gda bližnjega z svojim zgledom, grešnim živlenjom potrdimo v slabom, greš-nom živlenji. Ali se brigamo mi te za duše, gda diišo nedužne male deČice trgamo z svojimi zamazanimi jeziki, kak jastrebje neduž-noga slavička trgajo! ? Ali liibimo mi te duše svojega bližnjega, gda se ne viipamo oglasiti, ka bi Kristuša zagovorili, nego dovolimo, naj ga njegovi sovražniki blatijo po listaj, po krčmaj, po senjaj,
po taboraj, celo včasi ešče pred cerkvenimi vratmi?! Krščeniki, neštetokrat smo mučali, gda bi mogli govoriti i smo govorili, gda bi mogli mučati. Po našem oponašanji so lelije postale kopriva, sadoveno drevje loščina i grozdje je postalo ščetalje. Siromaški Jezuš! Pa ne, ne zdvojimo! Ka smo zamudili, se da i se mora popraviti! Nedužne smo njemi vzeli, dajmo njemi spokorjene! Molimo dosta zapovrnenje grešnikov! Širimo dobre knjige i liste! Predvsem pa da\ajmo dober zgled! Naj je naša deca glasiteo Jezušove lubezni povsod, gde se obrne! Naj vsaki, ki pride v v dotiko z našov decov, pride do spoznanja vsega dobroga. To je iskanje duš! Familije naj so dobre, I če so te dobre, so teh kotrige predgarje Kristušovoga kralestva po Nemčiji, Franciji, Slavoniji i kdekoli se obrnejo. Sv. Bernad pravi najmre, ka je glas del močnejši kak glas vii?t. Pa to vse nej ešče zadosta. Neka] driigoga moremo vsi ešče včiniti: Vsi smo dužni podpirati misijone, vsi smo dužne podpirati misijonare z dari, zatajiivanji, z molitvami i priporočilom.
Bog išče duše, a pri tom iskanji potrebuje pomočnike. Ti pomočniki smo po njegovoj svetoj voli mi, da nam more to pomoč vbilnosti povrnoti ednok. Pa najde pomočnike? Zgrabi me nekaj za srce, kda čtem njegovo vočimetanje, štero je razglaso mlačnomi sveti po svetom proroki Ezekieli: „Nikoga nega, ki bi v boj šo". (Ezek, 7,-14.) Pa ne zbojim se. Ne zbojim se, nego odgovorim dobromi Jezuši: Ne meči nam v oči, dober Jezuš toga, mi, ki smo tii zbrani, nesmo krivi. Mi dnes mamo v našoj sredini nesamo tak-šega, ki bi pripraven bio iti za diiše v boj; mi ti dnes prikazati mamo že vojaka, ki je prišo z tvojega boja, ki se je borio za tvojo čast, ki je že razširjao i razširo tvoje kralestvo med poganskim svetom, ki je pretrpo vnogo pomenkanja, vnogo preganjanja, vnogo smrtnih nevarnosti, naj ti diiše dobi, i jih je vnogo tiidi dobo. I te tvoj vojak, je naš rojak, preč. g. Kerec Jožef, misijonar kitajski.
I gda dobromi Jezuši z veselim srcom odgovarjam, da njemi mamo pokazati vojaka, ki je šo v nevarni boj za rešitev njegovih dragih duš, te dovolite dragi krščeniki, da se obrnem do tiste častlive starice, ki je etoga junaka rodila, do ostarele matere našega misijonara. Predraga mati! Nesi mela tistoga veselja, štero je z nepreglednov globočinov napunilo srce matere vsakoga novomešnika, nesi mogla sprejeti sinovinoga novomešniškoga blagoslova, nesi se mogla nasloniti na njegovo pastirsko srce, štero je Gospod nebe i zemle, pri njegovoj prvoj svetoj meši sprejeo, ka bo njegovo lubezen i smilenje delilo dušicam; pri njegovoj prvoj svetoj meši nesi mela sreče, kak jo majo matere novomešnikov, da bi sprejela čestitke jezernoga blaženoga naroda, ka si rodile namestnika božega! Nesi mela te sreče! Vse to radost si darii-vala za Jezuša. I glej, dnes ti je v obilnosti on sve poplačao. Tista bojazen, štera napunjava srce matere novomešnika: jeli se ohrani njegova gorečnost, jeli se ne preluknja čun njegovoga duhovniškoga pozvanja, jeli ostane stalno Jezušov prijateo, ka pa če se spremeni v njegovoga sovražnika i bode slab duhovnik, ki ne bode iskao, nego marjaonjegove zgublene ovčice! Ti dnes mirno i z veselov diišov posliišaš, ka ti pravi dober
Jezuš po meni: tvoj sin je srečno preveslao valove svojega dii-hovniškoga pozvanja, tvoj sin je moje ime razglaso i odičo med tistimi, ki prle neso me poznali! Da draga, srečna mati, tvoj sin neje samo duhovnik, tvoj sin je apoštol! Tvoj sin je mantrnik! Da če je misijonsko delo bilo vsikdar mantrniško delo, dnesden je
Pokopič Dziak-buan v Kitajskom misijoni nese na drogi v trugi, najdemo krščansko dete, da je zakopa. Na Kitajskom poganke mečejo vnogo svoje novorojene dece, štera se njim ne vidi, vu, naj prejde ali je divjačina raztrga. Krščeniki pobirajo to deco, jo krstijo i rešijo če že prekesno za te žitek, pa jo bar rešijo po sv. krsti za nebo. Molimo za misijonare i povrnenje ubogih poganov. Med tem kitajskim narodom delajo naš rojak g. Kerec Jožef, ki so zdaj prišli v svoj rojstni kraj.
takše popolnoma med Kitajci. Veseli se zato i čakaj preobilno plačo od dobroga Jezuša, ka si se odpovedala novomešniškoga materinskoga veselje za njegvo diko, naj diiše dobi.
Ti pa dragi brat po Kristuši, gda stopiš zdaj prvikrat k oltari v tistoj cerkvi, kde si se po sv. krsti rodio za bože kra-lestvo, spomeni se z svoje dobre matere, svojega pokojnoga oče, svoje rodbine i dobrotnikov, naj njim Jezuš plača vse, ka so njemi v tebi i po tebi dali. Spomeni se z svojega staroga ple-banoša svoje rojstne fare, ki so te z tak velikov liibeznostjov sprejeli, i ki se štejo za presrečnoga, ka je njihova mala farica dala prvoga misijonara Slov. Krajini; spomni se z svoje redovne družbe i njej prosi stanovitnost v diihi bi. Don Bosca; spomeni se z naše države, z svojega rojstnoga kraja, z naše mile Slov. Krajine, z vseh navzočih i celoga trpečega, zburkanoga sveta. Spomeni se tiidi z svojih dobrih kitajskih vernikov, vseh duhovnikov i vseh zadev sv. katoličanske Materecerkve. Vsem najn sprosi, ka dosegnemo tisto, ka se dnes, na god Srca Jezušovoga glasi po čelom katoličanskom sveti: Njemi, Srci Jezušovomi naj bo hvala i dika na vse veke. Amen.
Mučeniška duša.
Trplenje je nekaj, česa se človeča narava jako boji. Ve se gostokrat pripeti, da žene strah pred neizogibnim trplenjom koga v obviip. Tembole so občiidiivanja vredne one junaške diiše, ki vzliibijo trplenje i se celo zahvaliijejo zanje, ar spoznajo njegovo veliko vrednost. Edna teh junaških duš je bila Ana Schaffer na Bavarskom, ki je prenašala veselo i vdano nepopisne muke skoz 25 let.
Kak 18 letna služkinja v Miincheni si je nekoč po neprevidnosti polejala noge s kropom od kolen do stopali, ali podplatov. Pol leta je nato ležala v bolnici, večkrat blizi smrti. Ar so bila vsa sredstva brezuspešna, so jo poslali domo k materi, kje njej je skiišao neki zdravnik lajšati mučno stanje. Slednjič so jo poslali na kliniko v mesto Erlangen. Tam so z raznimi večkrat jako mučnimi sredstvi dosegli toliko, da so se noge konči deloma pokrile s kožov.
Ana je vstala i se podala pali v Miinchen. Toda že čez 3 tedne so se rane zopet odprle i se neso nikdar več zacelile. Od kolen do pet jih je bila edna sama gnoječa se rana. Zdravnik je določo, da se mora vsaki 5. den odstraniti divje meso z gnojom vred, ka je povzročalo bolnici velike muke. To so delali skoz 23 let — do njene smrti. Poskušali so njej lajšati bolečine z morfijom, posledice so bili strašni krči, pomenjkanje apetita i spanja.
Trdosrčni bratje betežnico že čez 11/.2 leta stirao od hiše. Z nevolnov mesečnov invalidninov 9 mark (1 marka=13V2 Din) je morala plačiivati staniivanje, hrano i druge potrebčine zase i za svojo mater. Če se ne bi našla vsmilena srca, ki so njej često kaj podarila, zlasti v zahvalo za posliihnjeno molitev, bi trpela velko pomenjkanje. Dne 4. okt. 1910 njej je dragi Zveličar vtisno svoje
sv. rane (stigmata) na rokah i nogah, dočim je prle gledala v prikazni patrona toga dneva sv. Frančiška Asiškoga. Duga leta je znala Ana prikrivati to odlikiivanje, celo pred svojim spovednikom, komi se mamo zahvaliti za te podatke. V postnom časi je vidila tudi Kristušovo trplenje kak Terezija Neumann. Kak bi. Ivan Bosko, slavni ustanoviteo salezijancev, je tiidi ona nazivala svoje prikazni samo »senjeV
Sledeča zaviipna poročila iz njenih pisem nam nudijo globoki vpogled v to svetniško dušo:
»Presrečna sem na svojoj dugoletnoj bolniškoj posteli, ar smem skoro vsaki dan prejeti sv. obhajilo. Oj sveti trenutki, da bi trajali večno, smem jaz, uboga grešnica, počivati na Srci božem! I tak preživlam združena z Jezušovom noči i dneve svoje trplenje i se veselim onoga krasnoga pomladnoga dneva, kda bo moja uboga duša smela zaslišati reči: »Pojdimo v hišo Gospodovo i," Oj liibi Jezuš, kdaj se približa zame sv. viira, ka se bo moja uboga duša v tvojoj družbi radostna poslavila od tela i da bo moje telo, vrnivši se k Gospodi, ki mi ga je dao, počivalo v blaženom miri pod njegovov sencov! — Nico mi je bilo zopet posebno hudo i sem smela vnogo trpeti. Vnogo, vnogo noči prevrostiijem brez spanja, zlasti kda mi prevežejo rane. Oj če bi meli vpogled, koliko sem smela pretrpeti v ednoj samoj polovici leta! Toda vesela sem i zadovolna. Moj Bog, zah-valiijem se Ti za vsako viiro trplenja!"
Celih 25 let je trpelo mučeništvo Ane Schaffer. Vnogi duhovniki, tiidi višji cerkveni dostojanstveniki, so jo obiskavali i se njej priporočali v molitev. Njeni sv. angel varivač se njej je prikažiivao i jo tolažo; v zadnjih letaj njenoga živlenja je vidila često tiidi liiboga Zveličara v sv. hostiji.
Dne 8. okt. 1925 so jo pokopali na domačem pokopališči v župniji Mindelstetten.
Njeni dugoletni spovednik, duh. svetnik Rieger je meo krasen nagrobni govor, ki je izšo tiidi tiskan v zalogi Jos. Habbel v Regensburgi. Iz njega vzememo sledeče: „Dariivala je svoje živlenje za vso sv. Cerkev, posebno pa za vmirajoče, veselilo jo je biti duša—žrtev."
Da so se začeli širši krogi zanimati za to mučeniško dušo, se mamo zahvaliti Tereziji Neumann. V zameknjenji 15. dneva marca 1929 je najmre te, kda so položili nanjo rožni venec Ane Schaffer, izrekla sledeče pomembne reči: .Ana Schaffer je prišla taki po smrti v nebesa. Mela je Kristusove rane, pa je prosila dragoga Zveličara, naj to ne pride v javnost. Bila je vslišana. Zdaj pa hoče liibi Zveličar, da se to zve i da se liidje zatekajo k njenoj priprošnji
Kak vči zkiišnja, dober Bog rad posliihne takše prošnje. Tak na primer je prišlo iz Amerike poročilo od čiidežnoga ozdravlenja nekoga misijonskoga brata.
Milost, vsmilenje, moj Jezuš, v zdajšnjih nevarnostih! Pokrij nas s svojov svetov krvjov! Amen.
Mama Margeta.
Materina gizdost.
Ta ponižna kmečka ženska je lehko pravila to, ka je ednok povedali plemenita rimlankai
„Kinči moji sč moja deca*.
Margetina deca so bila zaistina njeni kinči, šteri so njoj bili samo v veselje i čast. Veselila se je njihovoj diišnoj lepoti, a rada je bila, či so tiidi odzviina mela tisto dostojno lepoto.
Po nedelaj njim je oblekla najlepšo obleko; kondrasti vlasje so bili lepo počesani i z lepim pantlikom zvezani. Takši so lepo i veselo šli k sv. meši. Tisti, ki so vidili to prilično družino, zlasti pa mame, so se stavili i hvalili Margeto.
Podoba Marije Pomočnice v Martinišči v Soboti, štera se je z velikov slovesnostjov blagoslovila maja 5. Pred tov podobov se je posveto naš narod dobroj nebeskoj Materi.
„0 kak prilična so ta deca, — so pravili, — človek bi mislo, ka angelce gleda."
Margeta se je veselila toj hvali z šterov so obsipavali njeno deco. Njeno veselje je pa prihajalo iz dobroga krščanskoga srca i či je v pamet vzela, ka je što hvalo samo zato, ka bi se dopadno i ka je takša hvala bila nevarna za njeno deco, včasi njim je pravila:
' Znate zakaj sam vas-gnes tak nacifrala? Gnes je nedela i nedela je Gospodov den, šteroga mi moremo posvetiti i tiidi odzviina pokazati tisto veselje, od šteroga gnes morajo kipeti naša srca. Pred vsem je to glavno, draga deca, ka so naša srca lepa, čista. Nikaj ne bi pomagalo, či bi bili lepo oblečni, naše duše bi pa bile grde, zamazane od greha. To si morete zaslužiti, ka vas liibi Bog pohvali; človeča hvala nas največkrat samo zgizdi. Tak so pravili, ka ste prej takši kak angelci: Bodite za-istino angelci zlasti šče pa v cerkvi i tak molte kak oni, klečečki, s sklenjenimi rokami i ne brbrajte pa ne gledajte se pa ta po cerkvi. Potem bo liibi Jezuš, ki je tam na oltari v omareki, za-dovolen z vami, ar bo vas vido, ka ste ponižni i pobožni i za-N gviišno vas tudi blagoslovi.
CERKVEN 1 - HI iAS 1 .i
PokoJnoj prijatelici za spomin. Odišla si 1 Na materinski den, 4. aprila, so zaspevali zvonovi tebi, draga Lizika. Naznanjali so vu svet bridko vest, da je dokončala živlensko pot mladenka v cveti let. Nemila smrt nese ti smiliivala, tebi sprotolešnji cvet. Nesam si mogla misliti, kda sve bile vkup, da je to zadnjič. I glej, čez par dni dobim obvestilo, da si se preselila iz te suzne doline gor, kde je večna pomlad. Samo v diihi sam te vidila senjati v beloj triigi vso belo, mirno, čisto. Da, odišla si i nepovrneš se več. Iz grobov ne poti nazaj. O Lizika, kolikokrat sve se sprehajale po samostanskom dvorišči, kak najbolši prijatelici, zlate gradove zidajoč v temne oblake. Krasne so bile viirice skiipnoga samostanskoga živlenja. Toda vse to je v bilo ničevno za tebe. Sedemnajsta pomlad je bila tvoja zadnja. Že zajtra svojega živlenja si obrnola svoje oči k božemi Sunci pa se popaščila v varno krilo Marijine kongregacije. Štela si vživati srečo i veselje Marijine dece. Zliibila si Marijo, pa brez dvojbe tudi Marija tebe, zato te je štela obvarvati vsega hiidoga, štero preti tak
nežnomi deklinskomi srci. Vtrgnola te je v začetki tvojega spro-tolešnjega živlenja i te je presadila v nebeške ograde, da boš pri njej obhajala majnik živlenja. Čeprav rajega zdravja i slabotna, vendar je v tvojem teli prebivala močna, lepa duša. Tiidi tvoje živlenje je bilo puno lepih, mladostnih načrtov, a končano je vse. Odišla si k Mariji, štero si lubila i pri njej si zdaj srečna, srečna za vsikdar. Ar nemorem do groba, da bi ga posipala z cvetjom, naj ti bo ohranjen te mali spomin v listi, šteroga si najraj čtela. Lehka ti zemlica! — Slovenska Bistrica, maja 1. Tvoja
Olgica Koštric.
pvvs ■.•■■■'■ ■■•• ........................................ ..... .......... ]
Pokojni HORVAT JOŽEF, martjanski plebanoš, ki je vmro 1. maja z blaže-nov smrtjov i ki je bio prek 25 let goreči širiteo našega Marijinoga Lista.
Osirotela martjanska fara. Martjanska fara je zgubila svojega dobroga, gorečega duševnoga pastira: Horvat Jožefa, plebanoša. Po dveletnom mučnom, teškom betegi je pokojni ravno 1. maja med svetov mešov zaspao za večno, da se prebudi pri dobroj materi Mariji, štero je tak rad meo na zemli i štere čast je 28 let glasio i širio, kak duhovnik. Trpo je dosta, a trpo je mirno. Beteg je ščisto i olepšao njegovo dušo za veliko nebeško slavo. Objokala ga je cela fara i vnoge dušice z drugih far, kim je bio nekda diiševni voditeo. Martjansko faro je vodo skoro 20 let, v Sepetneki je bio kaplan skoro leto dni, dobrih sedem let pa v Črensovcih. Gda sem ga betežasti v Mart-jance sprevajao z Crensovec, njega zdravoga kak jedro, što bi mogo
pbvedati, da ga bom jaz v grob sprevajao i ne On mene ? Pa naj bo, kak dober Bog ravna. Njegovo ravnanje je vsikdar naj-boše. Gda je bila 1. maja rana predga v Črensovcih, mi je prišlo, predgari, na pamet: daj moliti za teško betežnoga martjanskoga plebanoša. Na stotine navzočega liidstva je z genjenim srcom i zahvalnov diišov molilo za menov za njega, ki se je ravno te spravlao na dugo pot vu večnost. Z g. Bakanom, prefektom Martinišča, ki njemi je bio na pomoč dani zadnje dni v betegi, je pokoj ni pobožno opravo vse molitve za vmirajoče. Potem pa je z tihim glasom šteo viire i pravo, ka ob 11. bo njegova viira. Gospod Bakan odido nato v cerkev, da predgajo i mešiijejo. I kak je pokojni povedao, tak se je zgodilo. Ob 11 viiri je svojo ščiščeno diišo izročo svojemi dobromi nebeskomi Oči. Gda je zvon med mešov naznano, da so dragi duševni pastir povrgli svoje ovčice, je nastao takši joč, da se je en čas ne mogla niti sv. meša služiti i vse se je topilo v takšoj žalosti, da se ne da popisati, samo liibeče srce je mogoče tisto občutiti. Maj&4. smo dragoga Joška zakopali i pustili njemi na spomin suzo liibezni z močnim obečanjom, da se ga v rnolitvTT"svet?h mešaj ne bomo nikdar spozabili. Tak resnoga, tak veličastnoga sprevoda malogda vidi človek, kak je te bio v JVlarfjancih. Tolažilno svedočanstvo je to, ka naš narod ešče liibi svojo" duhovščino, pa nesamo ka-toličanski, nego ešče evangeličanci poštujejo prave, goreče kato-ličanske duhovnike, kak je pokazao te sprevod. V morje rož zakopan dragi plebanoš Horvat Jožef naj nam sprosi od dobre matere Marije dosta rož jakosti, mi pa li trosimo dosta zahvalnih rož molitev i svetih meš na njegovo diišo. Naj počiva dobra duša v miri i nas čaka za sebom!
Blagoslovitev podobe Marije Pomočnice. Maja 5. na Gospodovo zastoplenje je blagoslovleria krasna podoba Marije Pomočnice v Soboti. Več jezer naroda je sprevajalo podobo po celoj Soboti v Martinišče. Blagoslovitev se je začela z predgov, štero so držali vrednik našega lista i štera je objavlena v majniškom Marijinom listi na prvom mesti pod naslovom: Jezusova liibezen do BI. Device Marije. Podobo so blagoslovili mil. g. prepošt Dr. Žagar iz Ptuja. V to_j_predgi so g. Klekl gučali od zmage Jezušove, ki je krivo vero premagao v našem kraji tudi, krivo vero, štera je branila i brani častiti i liibiti BI. Devico Marijo. Pred okoli 400 leti je najmre bila naša krajina po večini lute-ranska. Dnesden pa je katoličanov tri štrtine, luteranov pa komaj edna štrtina. Značilno pri to j predgi je bilo tudi to, ka sog. pred-gar na lastnoj svojoj rodbini tudi lejko dokazali Jezušovo zmago. Njihova babica Črnjavič Eva so bili najmre ešče luteranka i so se samo sledkar spovedali, gda so se ženili. Njihova sestra, k| so meli Števaneca, isto luterana za moža v Vančavesi, so se pa komaj par Jet pred tistim spovedali, kak so g. Klekl v semi-nišče stopili. Stevanecje v Vančavesi so bili luteranje, a so po zgledi Kleklnove babice vsi prestopili v katoličansko vero. Za pokojniva dva tiŠinskiva plebanoša, Kolenko Marka i Dr. Ivanoczy Franca je prestopilo iz luteranske vere v katoličansko samo v tišinskoj fari okoli 170 duš. Marija je pomagala, ar

/
jo je narod goreče častio, nesamo z rečmi, nego z pravim, dejanskim, krščanskim živlenjom i nesebičnov lubeznostjov do bližnjega. Te neje bilo teliko nevoščenosti i svaje pa borbe med liidmi kak zdaj. Živela i cvela je prava lubezen do bližnjega zato je pa Marija pokazala svojo veliko moč. To bo i zdaj tem bole pokazala, kem bole jo bomo častili i kem bole bomo se med sebom kak bratje lubili, ne pa sovražnih. Marijina deca bodimo, lubimo se med sebom. — Po blagoslovitvi je več jezerni narod v Martinišči z vrednikom našega lista slovesno opravo posvetilno molitev, z šterov se je zročo Mariji i njej med skuzami obečao, da jo bo lttbo kak mater i jo naproso, da ga vzeme ona za dete. Tak naj bo! Tak naj bo! Tak naj bo! Marijini bodimo! Marija naj naša bo!
52 leti star novomešnik. V Gradci je bio 18. maja posvečen za duhovnika P ozn i k Slavoj, bivši inženir v 52 leti svoje starosti. Novomešnik je slovenskoga roda iz Krškoga pri Savi, gde je bio njegov oča v službi, a je bio zavolo trdnoga slovenskoga mišlenja premeščen v Dunajsko Novo mesto. Novomešnik je bio bogotajec prle, Boga neje poznao. A kak negda velikoga sv. Auguština, tiidi njega se je doteknola božajoča vsmilena boža roka i ga nazaj k sebi potegnola. Prvo sveto mešo je sliižo v Gradci 29. maja. Dobra mati Marija, Pomočnica krščenikov, naj ga podpira v njegovom duhovnom pastirstvi, ka po njegovom zgledi nevervajoči Tomažjegoreči apoštolje postanejo.
Marijna družba v Črenšovcih. Na god presv. Trojstva je bilo v Mar. družbo sprejetih 78 deklin. Družbo vodi preč. g. Bakan Štefan, kaplan. Družbenice se nosijo prosto i znotra v duši kažejo, da so prave Marijine hčeri.
To je gorečnost. V predmestjih glavnoga varoša Francuske je jako dosta komunistov i poprek prostogazapiiščenoga naroda, šteri nema nikše verske oskrbe. Te narod v katoličanskoj Franciji je tak zapuščen, ka vnogi niti krščen nej i nikaj ne ve od vere. Naj tomi siromaškomi narodi pomaga v duši i teli pariški nadškof (eršek), je začeo velikansko delo. Odločo se je, ka zozida 18 novih cerkvi. I pri zidanji dobijo delo ti zavrženi, brezposelni, neverni komunisti i drugi siromačeki. Pa gledajte boži blagoslov na tom početji, ki ga je navdehno duh Kristusov. Teh 18 cerkvi de koštalo okoli 50 mili/on dinarov i vseh teh dO milijon dinarov so goreči Francozi kak posojilo eden den podpisali. Eden boga-boječi darovnik je še dale šo. Mesto posojila je na sebe vzeo zidavo edne cerkve na svoje stroške. Cerkev de ga koštala okoli dva i pol milijona dinarov. Tak dobijo po kristušovoj lubezni kat. Matere cerkve zapuščeni delavci dvoji kriih i telovnoga i diiševnoga.
Zakona v Rusiji ne. Brezverski boljševiki so zakon zbrisali. Vsako viiro se zakon lehko razloči, če to šče šterakoli stranka, ali mož, ali žena. Zato nešterni zakoni samo par vur trpijo ali par dni. Ka pri tom grešnom navuki nega vzgoje dece, je jasno kak beli den. Na sto i stojezere zapuščene dece blodi po Rusiji, ki nemajo oče i matere ar so za volo ločitve zakona prišla na
cesto i nišče ne skrbi za nje. Ta nesreča že same komuniste skrbi. Mi pa zročimo to zapuščeno deco njihovomi prijateli, dobrotni Jezuši, naj se je zavolo svojih svetih rani smiliije.
Kak si razlagajo boljševikiv Rusiji 4. ino 5. zapoved? 4 zapoved tak razlagajo, da je dete samo te dužno poštiivati i bogati stariše, če sta teva dobrina komunista, to je če sovražita Boga i če ropata i vmarjata. 5. zapoved pa tak razlagajo, da vsakoga lehko mori komunist, ki je nevaren za komunizem. Kak strašni navuki! Nesrečni brezbožniki ne premislijo, da meč, ki so ga nabriisili za druge, bo ravno nje mesaro iz tiste roke, v štero so ga položili.
Kak sovražijo komunisti Kristuša? Dobroga Jezuša tak sovražijo, da po celoj Rusiji držijo govore i tiskajo na stojezere spisov, v šterih trdijo: da Kristuša nikdar ne bilo. Pa naj vzemejo do njega vso poštiivanje, njegovo ime pišejo z malov začetnov črkov „kristuš", mesto Kristuš. Pa dober Jezuš ma li smileno srce do njih, čaka je na pokoro.
Euharistični kongres v Dublini. V glavnom mesti Irske republike v Dublini se je vršo euharistični kongres, kakšega svet malo pomli. Vršo se je zadnjo polovico preminočega meseca juna. Odposlanca sv. Oče, Lauri kardinala so nad vse slovesno sprejeli Irci i tiidi Angleži, ar je obprvim stopo na angleška tla i potem se je z ladjov odpelao na Irsko. Romarov je privrelo eden milijon v Dublin. Od Dublina 30 kilometrov segajočo okolico so napunili i z liibezni do Jezušovoga Srca v Oltarskom Svestvi, komi na diko se je vršo te kongres, v ša-toraj prebili dneve kongresa jezeri i jezeri. Na Alojzijovo je sedemstopetdesetjezero mladencov pristopilo k sv. obhajili. To je vsa irska mladina. Ta mladina ne pije do 20. dopunjenoga leta nikših opojnih pijač. Ne čiidivajmo se zato, če rada ma tistoga Jezuša, ki je tak zatajiivalno živo za naše rešenje. De Valera ministerski predsednik i vsi ministri ž njim vred so se vdeležili kongresa i bože službe kak i vojaška oblast. Ob polnočnici so nesamo vse cerkve bile pune, nego 400 jezero naroda je zviinaj poslušalo mešo ki jo je radio razneso, molilo i spevalo do štiraj po polnoči. Na milijone sv. prečiščavanj se je sprejelo te dneve. Kak veseli je bio Jezuš!
VSEBINA:
Najvekši kinč katoličanov............. Str. 1
Prva sv. meša preč. g. Kerec Jožefa, misijo-
nara pri Sv. Sebeštjani............. „ 3
Mučeniška diiša................... „ 9
Mama Margeta.... .................. „11
Cerkveni glasi...................... „ 12
OC^OC^C^C^C^C^C^OCSOOC^C^OC^DC^OC^OC^OC^DO
I Širite »Marijin List"! |
OC<23G23C23CZOC23C23G20C230C23C23C23C<23G<23C23C230