LETO XLV, ŠT. 25 PTUJ, 26. JUNIJA 1992 CENA 40 TOLARJEV
Dnevi po referendumu
Le malokdo ni pričakoval uspeha haloškega referendu-
ma o odlaganju nizko in srednje radioaktivnih odpadkov
in o nadaljnjih ra/.iskavah v /ve/.i /, njim. 95,04-odstotna
udeležba in 94,5-odstolna odločitev proti je sedaj prever-
jen dokaz haloškega nasprotovanja. In kaj zdaj ? Državni
organi lahko ta rezultat spoštujejo in upoštevajo, lahko
pa tudi ne. Najbrž je sedanji slovenski vladi že jasno, da
s projektom odlagališča v Halozah nima kaj iskati in je
najbolje, da opusti vsako upanje. S silo najbrž ne bo po-
skusila, pravnih sredstev zaenkrat tudi nima dovolj. Tako
ostaja vprašanje odlaganja še naprej ekološki problem
številka 1 v Sloveniji. Se bo našel kdo, ki ga bo razrešil,
na da bi prizadel živelj v kateremkoli delu Slovenije?
Kajti tudi tisti zunaj Haloz imajo pravico in predvsem
prav tako tehtne razloge, da nasprotujejo na način, na
kakršnega je nasprotovalo haloško prebivalstvo. j |
V Londonu odprli razstavo del
Dušana Kirbiša
v enem največjih evropskih kultur-
nih centrov, londonskem Barbicanu,
je bila 9. junija odprta razstava del
Dušana Kirbiša, Prva predstavitev
kakega slovenskega slikarja v slovi-
tem Barbicanu je dokaz, da ustvar-
jalnost Dušana Kirbiša pomeni ene-
ga vrhov sodobne slovenske likovne
umetnosti. Kirbiš razstavlja velika
platna, ki so nastala med 1988. in
1990. letom.
Kirbišev značilni izraz je pritegnil veliko
pozornost publike. Tisoči, ki dnevno romajo
v Barbican, bodo do 8. julija imeli priložnost
ocenjevati slovensko sodobno umetnost ob
delih našega someščana. Mogoče zveni pre-
več samovšečno in pretenciozno trditev, da
je Kirbiševa razstava v tem trenutku gotovo
najkvalitetnejši likovni dogodek v Barbica-
nu, je pa nedvomno tako kljub možnim očit-
kom o subjektivnosti in samovšečnosti
"evropskega provincialca" v svetovnenem
velemestu. Prepričani smo tudi, da bo lon-
donska likovna kritika pravilno ovrednotila
Kirbiševo razstavo in da to nc bo njegovo
zadnje predstavljanje britanski publiki.
Kljub mogočni nevihti tik pred otvoritvijo,
ki je ustavila promet na londonskih ulicah in
na nekaterih odsekih podzemske železnice,
se je že otvoritve udeležilo veliko število
obiskovalcev. Prisostvovali so ji slovenski
ambasador v Veliki Britaniji dr. Matjaž Šin-
kovec in celotno osebje naše londonske am-
basade. S tem je nedvomno bil izpostavljen
pomen slovenske kulture za promocijo mla-
de države v svetu. Ptujčani smo lahko pono-
sni ne le na svojega someščana, ampak tudi
na pomoč pri prenosu razstave v London.
Tudi ta razstava je promocija Ptuja in ve-
seli smo lahko, da je mesto spoznalo, da je
sodobna kreativnost njegov enako mogočen
identifikacijski moment kakor doslej toliko-
krat opevana kulturna dediščina, povezana s
turizmom.
Po končani razstavi bomo poročali o od-
mevih Kirbiševe razstave. Prepričani srno,
da bo razstava veliko pomenila pri nadaljnji
mednarodni uveljavitvi Dušana Kirbiša.
Boris Miočinovič
Mlekarska zadruga ustanovljena
Priprave na ustanovitev mlekarske zadruge Ptuj so dvi-
gnile prccej prahu, v torek pa je bilo opravljeno še zad-
nje dejanje - ustanovni občni zbor.
V dvorani Narodnega doma
so se zbrali predstavniki mle-
karskih skupnosti z ormoške-
ga in ptujskega območja in
potem, ko so poslušali po-
ročila iniciativnega odbora,
sprejeli pravila zadruge in iz-
volili upravni ter nadzorni od-
bor. S tem je zadruga formal-
no ustanovljena, da bo zažive-
la, pa bo potrebno opravili še
nekaj formalnosti, ki so jih ob
ustanovitvi naložili upravne-
mu odboru. Ta bo po prvem
juliju odločal o sprejemu no-
vih članov, razrešiti bo moral
vprašanje lastništva zbiralnic
in hladilnic mleka, urediti 45-
odstotno solastništvo ptujske
mlekarne...
Sicer pa bo za proizvajalce
mleka teklo še naslednje tri
mesece vse po starem, od
prevzema in obračunavanja
do regresiranja. S splošnimi
zadrugami bodo poskušali
doseči sporazum o vseh od-
prtih vprašanjih, če pa to ne
bo mogoče, bodo za posred-
ništvo zaprosili občinsko
kmetijsko ministrstvo. Po-
memben je tudi dogovor, da
nihče na terenu ne sme imeti
težav, ne glede na to, član ka-
tere zadruge je.
V	Ptuju je tako zaživela naj-
večja specializirana mlekarska
zadruga v Sloveniji. Skupaj z
delavci mlekarne pomeni tudi
eno največjih slovenskih go-
spodarskih organizacij. Tako
so člani nove zadruge in de-
lavci mlekarne prepričani, da
bo morala vlada nekaj narediti
za izboljšanje položaja mle-
karstva, ki se sedaj duši v pre-
sežkih mleka in se bori za no-
ve trge in preživetje.
V	specializirano mlekarsko
zadrugo Ptuj je doslej vstopilo
1880 od 2550 proizvajalcev
mleka, drugi se jim lahko brez
proceduralnih zapletov pri-
družijo do 1. julija.	JB
Pričetek teka okoli Slovenije
v nedeljo natančno ob 20. uri
so startali člani ptujskega te-
kaškega kluba Maraton izpred
magistrata na 1200 kilometrov
dolgo pot ob mejah naše mlade
države v počastitev prve oblet-
nice slovenske samostojnosti.
Srečno pot jim je zaželel ptujski
župan Vojteh Rajher, šopke pa
sta jim izročili mladi, perspek-
tivni ptujski športnici Vanja Ko-
tar in Andreja Razlag. Na začet-
ku so se tekačem pridružili
predstavniki slovenskega dru-
štva paraplegikov. V času izida
našega časopisa so se ptujski te-
kači na čelu z Mirkom Vin-
dišem že vmili, saj so pritekli
na včerajšnjo veliko proslavo.
McZ
Množica letal in čudovito vreme sta na nedeljski letalski miting privabila več tisoč obiskovalcev.
M. Zupanič
V NEDEUO OB 130. OBLETNICI ROJSTVA JANEZA PUHA
Praznik starinskih vozil
IMa izjemno zanimiv način se bomo v pt:ujski
občini spomnili 1 30. obletnici rojstva našega
rojaka, tovarnarja in izumitelja Janeza Puha.
Ze ob pol devetih zjutraj se bo pred ptujsko
pošto zbralo dvajset starinskih vozil iz Av-
strije in osem iz Slovenije. Najznamenitejše
bo gotovo Puhovo kolo iz leta 1 SOO, sicer pa
cabriolet iz leta	praznične kočije in
vrsta podobnih vozil, ki so še vozna.
Slavnostna parada bo krenila po Krempljevi ulici čez Me-
stni trg po Miklošičevi. Raičevi in okoli gradu po Prešerno-
vi ulici na Potrčevo cesto do Srednješolskega centra, kjer
bo dr. Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo R
Slovenije, odprl razstavo Puchova vozila skozi čas. Po
predstavitvi Janeza Puha in Srednje strojne in kovinarske
šole Ptuj bo direktor družbe Steyr-Dainnler-Puch predsta-
vil današnjo proizvodnjo te tovarne. Po proslavi se bodo
udeleženci odpeljali do Sakušaka, še pred tem se bodo za
hipec ustavili v Juršincih. Ob rojstni hiši v Sakušaku bodo
odkrili spominsko ploščo, goste bo pozdravil predsednik
IS SO Ptuj Branko Brumen, slavnostni govor pa bo imel
dr. Anton Trstenjak. Po maši v bližini rojstne hiše se bodo
udeleženci odpravili na Gomilo, kjer bodo predstavniki šti-
rih stičnih občin pozdravili goste, razgledni stolp pa bo
odprl predsednik DPZ skupščine Slovenije dr. Ludvik To-
plak. Družabno srečanje, ki bo sledilo, bo z obilo veselja pri-
vabilo številne obiskovalce.
McZ
2 — DOMA IN PO SVETU
26. JUNIJ 1992 —
TEDNIK
Svobodni in Neodvisni sindikati o težavah v Agisu
Neodvisni sindikati s« svojo podružnico v Ajiisu ustano-
vili letos lebruarja in imajo v vseh družbah ol^rojj 150 čla-
nov. Kot je povedal predsednik Zvonko Novak, so se or-
^ani/.irali predvsem /ato, ker so se v nekaterih pogledih
j»lede reševanja problemov v Aj^isu ra/.hajali s Svobodni-
mi sindikati, kar je zapisano tudi v njihovem delovnem
projjramu. Če bi se vsaj del tejja, /a kar si prizadevajo,
uresničilo, v A^isu večjih težav, po njihovem, ne bi bilo.
Eden ocl temeljnih ciljev Ne- držalo kolektivnih pogodb. Za
odvisnih sindikatov v Agisu je
zaščititi delavce, ki resnično de-
lajo. "Ne bom ščitil ljudi, ki v
Agisu nimajo kaj delati, tako se
v gospodarstvu ne dela," pou-
darja Zvonko Novak. Nezado-
voljni so z reorganizacijo pod-
jetja v družbe. Nova organizira-
nost ni prinesla napredka, saj
naj bi nastali neke vrste tozdi,
ki ohranjajo vso dosedanjo nad-
gradnjo. Na zahodu so družbe
organizirane enostavno. Agiso-
ve družbe so odvisne od krov-
nega podjetja in ne morejo obli-
kovati lastne razvojne politike.
Neodvisni zahtevajo ureditev
nadur, popustljivost upravnega
aparata, razčiščenje vprašanj
okrog postavljanja direktorjev
družb in drugo, kar bo iz-
boljšalo položaj delavcev.
Stanje pri informiranju se je v
zadnjem času izboljšalo. "Če
bodo delavci verjeli vodstvu,
bodo problemi lažje rešljivi," je
povedal Zvonko Novak. Neod-
visni zavračajo obtožbe vodstva
podjetja, da so sindikati krivi,
ker s svojimi zahtevami, ki so
minimalne, ni mogoče več nor-
malno delati. "Delavci bodo
zahtevali minimalno, kar jim
iMipnda po kolektivni pogodbi,
ki pa jo sicer pomanjkljiva m v
Kateri je polno čejev. Prizadeva-
li si bomo za uresničevanja na-
grajevanja po delu in demokra-
tizacijo odnosov. Direktor Jože
Botolin je toliko korekten, da ni
'blokiral' zahtev po pogovorih,
če so nastale težave. Neodvisni
sindikati ne bomo preprečevali
odstopa direktorja, če je to nje-
gova želja. Agisu bi pri
reševanju težav morala pomaga-
ti občina in republika. Delavci
nismo krivi, da se je Slovenija
odcepila od Jugoslavije. Občina
naj bi del obveznosti, ki jih ima
podjetje do nje, preložila za do-
ločen čas. Republiški vrh se
predvsem ukvarja z zunanjo po-
litiko. Priznavamo, da je na tem
področju uspešen. Pokaže pa
naj, kaj je naredil v korist go-
spodarstva, v korist delavca. Če
republika ne bo pomagala z ne-
katerimi ukrepi, bo v Sloveniji
prišlo do večjih socialnih nemi-
rov," je poudaril Zvonko No-
vak.
Sekretar Svobodnih sindika-
tov Agisa PVanc Trbuc in pred-
sednik Ivan Burina sta ob
našem obisku povedala, da si
prizadevajo, da zadev po nepo-
trebnem ne bi zaostrovali. Zah-
tevajo pa, da bi bilo delavcem
boljše in da bi se vodstvo
uresničevanje teh zahtev upora-
bljajo korektne metode, nihče
jim ne more očitati, da delujejo
destruktivno. "Pri uresničevanju
pogodb bomo vztrajali tako dol
g<'), dokler jih ne bo nekdo spre-
menil. Izhodiščni osebni dohod-
ki, pravijo nekateri, naj bi bili
previsoki. Delavci pravimo, da
to ni res. Življenjski stroški ne-
nehno naraščajo, firma pa ko-
lektivne pogodbe ne izpolnjuje
niti 80-odstotno, če gledamo
gotovinska izplačila. Ampak to
je že stvar pogajanj. Če nas je
vodstvo doslej uspelo pre-
pričati, da stoodstotna izplačila
niso možna, je vprašanje, kako
dolgo še bomo lahko popuščali.
Ko se stvari enkrat zaostrijo, ko
je ogrožen delavčev minimalni
standard, ni več pripravljen ni-
kogar poslušati, tudi sindikatov
ne. V zadnjem letu je prišlo do
nekaterih odločitev, ki jih de-
lavci ne podpiramo, predvsem
imamo pripombe na odločbe o
razporeditvi glede na šolsko
izobrazbo. Povedati tudi velja,
da vodstvo ob sprejemanju ko-
lektivne pogodbe ni pokazalo,
da je kolektivna pogodba neure-
sničljiva," je med drugim pove-
dal Franc Trbuc.
Za polovico Agisovih težav
naj bi bila kriva slovenska vla-
da, zato naj poišče rešitev, saj
so v podobnem položaju tudi
druga slovenska podjetja. Če
slovenska vlada ne bo prišla s
pravim predlogom za sanacijo
gospodarstva, bo v kratkem na
cesti še okrog 150 tisoč delav-
cev.
Ivan Burina je prepričan, da
se Agis mora izvleči, vendar ne
bo šlo brez novih vložkov kapi-
tala. Izvlekli se bo bodo s se-
danjim ali novim vodstvom. O
ponujenem odstopu direktorja
Botolina pa pravi: "Osebno mi-
slim, da gre za neke vrste pri-
tisk na sindikate, da bi morali
biti zadovoljni s tem, kar jim je
ponujeno. Poudarjam: ne zahte-
vamo več, kot je po kolektivni
pogodbi."
Ivan Burina je tudi prepričan,
da bi v zdajšnjih razmerah mo-
rali sindikati delati skupaj ne
glede na nekatera razhajanja,
saj je neenotnost lahko samo
voda na mlin delodajalcem.
Kot smo izvedeli, upravni od-
bor ponujenega odstopa direk-
torja Jožeta Botolina ni sprejel.
Delavci pa ne glede na kadrov-
ske in druge težave zahtevajo ti-
sto, kar jim pripada.	MG
Trgovina Jelka na Mestnem Vrhu
30. maja je naselje Mestni Vrh dobilo svojo prvo trgovino z
mešanim blagom. Za to gre zasluga družini Pšajd, ki jo je ure-
dila v prostorih nekdanjega bifeja Mestni Vrh. Nova zasebna
trgovka je postala brhka mladenka Jelka, ki je sicer po osnov-
nem poklicu ekonomska tehnica. Končala je pripravni.štvo v
bolni.šnici, zatem je delala v ormo.ški psihiatriji, eno leto pa je
bila prijavljena na /avodu za zaposlovanje. V družini so iskali
rešitev, kako jo zaposliti, in odločili so se, da bodo nekdanji bife
v babičini hiši preuredili v sanioizbirno trgovino.
Rečeno, storjeno. Ime Jelka je
dobila po nosilki obrti. Odprta
je vsak dan od 8. do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12. ure in ob
nedeljah od 8. do 10. ure. Če pa
kdo potrebuje kakšno živilo ali
drugo blago, trgovino odprejo
tudi zunaj delovnega časa, le na
hišni zvonec mora pritisniti.
Trgovina je dobro založena,
trudijo pa se, da bi kupcem po-
nudili vse, kar potrebujejo. Ce-
ne so konkurenčne, poskušali
pa bodo tudi razne akcije, da bi
ljudje prišli do želenega po čim-
bolj ugodnih cenah. Do stalnih
strank je nova zasebna trgovka
še posebej pozorna. Obdari jih s
simboličnimi darili, lično izve-
zenimi prtički, doma narejenimi
lutkami in drugim, kar je še po-
sebej dragoceno, saj gre za nje-
ne izdelke.
Jelka Pšajd je ena najmlajših
zasebnih trgovk v ptujski ob-
čini, saj jih šteje komaj nekaj
nad dvajset. Ne glede na to, da ji
manjka izkušenj, se trudi, da bi
kupci od nje odšli zadovolj-ni.
MG
IVova papirnica Petlje
v Jadranski ulici
Jadranska uliea v Ptuju postaja vse bolj uliea zasebnih
butikov, prodajaln in ^ostilnic. Trenutno je v njej več kot
deset zasebnih lokalov z najrazličnej.šo ponudbo, nekaj
pa jih še urejajo. V povezavi z Vrazovim trjjom, kjer se
prav tako razvija zasebna inieiativa, bi lahko postala ena
najprivlačnejših uličie v starem mestnem jedru, takoj za
Prešernovo.
Zasebno podjetje Petlja je
prejšnji petek v Jadranski
ulici 8 odprlo papirnico z
istim imenom, v kateri pro-
dajajo izdelke iz programa
Papirus, izdelke Aero, lepila
Uhu, izdelke Jolly in šolske
nahrbtnike Modis. V papir-
nem butiku Petlja v Dravski
ulici 7 pa bosta lastnika Ire-
na Hunjet in Ivan Rojs pro-
dajala ekskluzivne izdelke.
ki jih v Jadranski 8 ne bo mo-
goče dobiti. Gre za izdelke
znanih programov Benetton,
Sisley, Diessel in Papirus.
V butiku bodo delali vsak
dan od 9. do 12. ure in od 14.
do 18. ure, ob sobotah od 9. do
12. ure, v papirnici Petlja pa
vsak dan od 7. do 19. ure in ob
sobotah od 7. do 12. ure. Pod-
jetje Petlja bo šolske po-
trebščine razen delovnih zvez-
kov in knjig poleti prodajalo
tudi na stojnici na Novem
trgu, blizu Blagovnice. Da bi
staršem olajšali nakup šolskih
potrebščin, jih bodo prodajali
na tri obroke, na čeke ali na
kredit. Letos še ne bodo pro-
dajali šolskih knjig in delov-
nih zvezkov, zagotovo pa jih
bodo v novem šolskem letu.
Papirnica v Jadranski ima
v zalogi tudi pisarniški mate-
rial in osnovne poslovne li-
stine. V njej podjetje Biro-
tehnika, ki zastopa, prodaja
in servisira izdelke podjetja
Sanyo na Štajerskem, Ko-
roškem in Pomurju, opravlja
barvno in črno-belo kopiran-
je in povečevanje. V zalogi
imajo tudi strokovne knjige,
priročnike, slovarje, igralne
karte, sestavljanke, otroške
in družabne igre Piatnik.
Podjetna lastnika nove papir-
nice sta uspela v Ptuj dobiti
tudi kotiček "Zelenega Jane-
za", v katerem bodo kupci
lahko kupovali vse iz eko-
loškega programa Državne
založbe Slovenije. Kdor bo
želel, bo pri njih lahko kupil
tudi časopise. S kartico Zele-
na Janeza bodo kupci lahko
uveljavljali nakup s popu-
stom.
Podjetje Petlja je novo pa-
pirnico uredilo v sodelovan-
ju s podjetjem Vrabl, v po-
slovnem smislu pa razvija
sodelovanje s podjetjem Bi-
rotehnika.	MG
Z otvoritve (roto: JU)
SREČANJE PRIDELOVALCEV OLJNE OGRŠČICE
METILNIESTER NAMESTO D-2
LETNO SREČANJE PRIDELOVALCEV OLJNE OGRSCICE V TRNOVSKI VASI
— IZMENJAVA IZKUŠENJ MED SLOVENSKIMI PRIDELOVALCI — METILNI
ESTER OGRŠČIČNEGA OLJA KOT NADOMESTEK ZA POGONSKO GORIVO D-2
Oljna ogrščica spada v skupino oljnic, kot sta sončnica
in soja, iz katerih pridobivajo jedilno olje. Glavni sloven-
ski predelovalec je Tovarna olja v Slovenski Bistrici. Soja
in sončnica sta oljnici toplejšega podnebja, oljna ogrščica
pa uspeva v zmernejši klimi (tudi na Švedskem). Največje
površine in pridelek imajo v Franciji, Angliji in Nemčiji,
iz Francije in Nemčije prihajajo tudi najrodovitnejše sor-
te. V Sloveniji so se zaradi nezanimive cene v zadnjih
treh letih površine z oljno ogrščico zmanjšale skoraj za
polovico. Cena letošnjega pridelka še tik pred žetvijo
vedno ni znana.
V zadnjem petletju je posta-
la oljna ogrščica zanimiva kot
rastlina, ki daje pogonsko go-
rivo za dieselske motorje. Že
precej traktorjev v sosednji
Avstriji uporablja namesto D-
2 za pogonsko gorivo olje
ogrščice. Kmet s sto hektari
zemlje lahko zadovolji svoje
potrebe po pogonskem gorivu
z oljno ogrščico na površini
treh hektarov.
Pri nas trenutno še ni mo-
goče kupiti ogrščičnega olja
za pogon traktorjev, v tovarni
Pinus Rače pa žc razvijajo
način pridobivanja pogonske-
ga goriva iz te poljščine.
Rastlinska olja so visoko
vredni in obnovljivi energet-
ski vir, primeren za izdelavo
alternativnega goriva za die-
selske motorje. Proces temelji
na esterifikaciji ogrščičnega
olja z metanolom, dobljeni
metilni ester pa se uporablja
kot gorivo. V svetu so že raz-
vili tudi motorje, ki lahko
uporabljajo običajno olje
ogrščice, takšen motor pa raz-
vijajo tudi v TAM Maribor.
Za proizvodnjo metilnega
estra ogrščičnega olja imajo v
Avstriji 18.755 ton letnih
zmogljivosti, razvijajo pa po-
samezne linije z zmogljivostjo
500 do 600 ton letno. Za nji-
hovo tehnologijo se zanima
vrsta držav (Nemčija, Franci-
ja, Švedska, Madžarska...).
Ekološke prednosti uporabe
ogrščičnega olja kot pogon-
skega goriva so precejšnje, saj
je izključen ciklus C02, gori-
vo je hitro biološko razgradlji-
vo, emisije so občutno
manjše. Na Finskem pripra-
vljajo zakon, ki bo prepovedal
uporabo mineralnih olj kot
mazila za motorne žage (ma-
zanje verige), dovoljeval pa
bo uporabo ogrščičnega olja.
V Avstriji bo kot gorivo v tep-
talnih strojih na smučiščih do-
voljeno le olje oljne ogrščice.
Kot so nas informirali, pa od-
govorna ministrstva pri slo-
venski vladi še vedno ne
kažejo zanimanja za projekt,
ki ga razvija Pinus.
Slovenski kmetijski prostor
ima naravne zmogljivosti za
pridelovanje oljne ogrščice na
okoli 30 tisoč hektarih. Pride-
lovanje lahko razširinmo v za-
sebnem sektorju, saj je v kom-
binatih oljna ogrščica že pri-
memo zastopana v kolobarju.
Profesor dr. Tone Tajnšek z
Biotehniške fakultete v Lju-
bljani je na srečanju obširno
govoril o novem sortimentu
ogrščice v zahodni Evropi.
Nove sorte dajo več kot 4 tone
zrnja na hektar (povprečje KK
Ptuj je okoli 3 tone), z vzgojo
hibridnega semena in uporabo
biotehnoloških znanj pričaku-
jejo, da bodo v naslednjih šti-
rih do šestih letih dosegli že
pridelek 5 ton na hektar.
Po končanem posvetu smo
si udeleženci ogledali sortni
in fungicidni makroposkus na
poljih K K Ptuj. Naslednje
srečanje pridelovalcev oljne
ogrščice bo junija prihodnje
leto na enem slovenskih kme-
tijskih kombinatov.
Damjan Finšgar
Jelka Pšajd v svoji trf^ovinici. (Foto: JB)
IK)S.NA iN HKKCKt.OVl.
NA: Predsednik Alija Izetbego-
vič se je odločil za razglasitev
vojnega stanja in mobilizacijo.
Tako je tudi formalno omogočil
pomoč tujih sil na ozemlju BIH,
predvsem seveda hrvaških. Nji-
hove sile so v močni ofenzivi
osvobodile že skoraj celotno
Hercegovino. Razglasitev voj-
nega stanja malo bolj na široko
odpira tudi možnost posredo-
vanja mednarodnih sil.
Razmere med teritorialno
obrambo Bosne in Hercegovine
ter hrvaškimi silami še zdaleč
niso urejene. Med njimi se je v
okolici Velikega Travnika vnel
celo spopad, poveljnik hrvaške-
ga obrambnega sveta v BIH
Mate Boban pa je celo izjavil,
da bodo na osvobojenih ozmel-
jih vzpostavili izključno
hrvaško oblast. Okupacija BIH
se je torej začela tudi s hrvaške
strani.
HRVAŠKA: Marsikomu se
zdi neverjetno, da Hrvaška na
naredi ničesar, da bi izrinila
srbske sile s svojih ozemelj, po
drugi strani pa osvobaja Herce-
govino. Čeprav so hrvaška bo-
jišča nekoliko v senci bosan-
sko-hercegovskih, je te dni zno-
va bilo veliko napadov predv-
sem na Dubrovnik. Minuli pe-
tek so ga srbske sile napadle z
vsemi silami in napadalci naj bi
ga poskušali zažgati s fosfor-
jem. Z vsemi silami so tolkli po
starem mestnem jedru. Nadalju-
jejo se tudi občasni spopadi v
Slavoniji, pri Šibeniku in v oko-
lici Drniša.
RUSIJA: Tako kot se je razlete-
la Sovjetska zveza, tako se utegne
tudi Rusija. Znani so zapleti s Kri-
mom, sedaj pa so se pričeli še na-
miri v moldavskem Pridnestrju in
gruzinsko-osetinskem Chinvaliju.
Na obzorju so torej spori Rusije z
Moldovo in Gruzijo večjih raz-
sežnosti. V soboto zvečer je ruska
vlada določila podpredsednika
vlade Jegorja Gajdarja, da ohrani
rusko vojsko v omenjenih delih.
Ta je kar takoj napovedal, da bodo
ruske vojaške enote, če jih bodo
še naprej napadali, prisiljene z
ognjem braniti svoje pripadnike in
tamkajšnje prebivalstvo.
ČEŠKA !N	,
ulu-h lIcIiIi dr/n so odločeni, da
gredo narazen. VentLir .so_/u lu vc
liko bolj ogreli Slovaki, Čehi pa si
spopadov ne želijo. Po dolgotraj-
nih dogovorih med predstavniki
obeh delov so se sedaj dogovorili,
da bodo za začetek oblikovali fe-
deralno vlado. Ta naj bi do 30. se-
petembra. letos pripravila postopek
ločitve Češke in Slovaške. Pro-
gram vlade, ki jo že imenujejo
stečajna, mora sprejeti še zvezni
parlament.
BELGIJA : Stara razcepljenost
Belgije v tlamski in valonski del
se pokaže ob vsaki politični raz-
pravi. Tokrat so Flamci znova po-
kazali, da so proti močni vojaški
industriji in vojaškemu aparatu.
Valonci imajo namreč največ vo-
jaške industrije in so že po tradici-
ji bolj naklonjeni vojski kot njiho-
vi llamski sosedi. Sedanji obram-
bni minister Leo Delacroix je pred
kratkim predlagal, da bi odpravili
vojaško obveznost in zmanjšali
belgijsko vojsko. Valonci se nanj
sedaj jezijo, Flamci pa njegov pre-
dlog pozdfravljajo.
IZRAEL: V torek so Izraelci
volili svoj parlament. Napovedi
pred volitvami so bile nasprotu-
joče in ocenili so jih kot ene naj-
bolj nepredvidljivih. Temu primer-
no je tudi predvolilno vzdušje. Se-
veda so najbolj zagreti predvsem
politiki, ki kar prehitevajo z afera-
mi, časniki pa poročajo, da se
običajni Izraelci raje hladijo v
morju, kot bi se udeleževali pred-
volilnih shodov.
ESTONIJA: Estonci so se prvi
med nekdanjimi sovjetskimi repu-
blikami odločili za cnlpravo rublja
in vpeljavo lastne valute. Od so-
boto naprej je to estonska krona.
Njeno razmerje do nemške marke
je osem kron za marko.
OZN: Zaradi dogajanj na Bal;
kanu in naraščajočih napetosti tudi
v drugih delih sveta so v OZN
pričeli razmišljati o oblikovanju
stalnih vojaških sil. To jc predla-
gal generalni sekretar Butros Gali-
Namen stalnih vojaških sil naj bi
bil strah, ki bi ga vodstva držav,
ko se odločajo različnih vojaških
operacij, občutila, a se jih zaradi
močnih sil OZN ne bi lotevala-
Stalne čete naj bi imele tudi težko
oborožitev.
pripravila: d.I-
TEDNIK ^^^^^ ^^^^
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Agisovi orodjarji na Formi Tool
v dvorani Tabor v Mariboru so v torek odprli mednar(xlni sejem orod-
jarstva Forma Tool, na katerem svoje dosežke predstavlja slovensko
orodjarstvo, med razstavljalci pa je tudi Agisova družba TOS.
Majska proizvodnja višja od aprilske
Ptujska industrija je maja v primerjavi z aprilom proizvedla za 5,9 od-
stotka več. Čeprav se proizvodnja povišuje iz meseca v mesec, je v pri-
merjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta rast negativna. Razveseljivo
je tudi, da se nezaposlenost že dva meseca ne povečuje. Aprila se je na
novo zaposlilo šestnajst Ptujčanov.
Kako do pravih podatkov
Dosedanji sistem statističnega zajemanja podatkov o nočitvah in turi-
stičnem obisku je temeljil na družbenem sektorju gostinstva. Sedaj, ko
tega skoraj ni, imajo v ptujskih občinskih upravnih organih hude težave,
kako priti do pravih podatkih. Zasebni gostinci v mestu podatke o nočit-
vah in obisku spretno skrivajo. Čeprav nekateri podatki (predvsem o
obisku muzeja) govorijo o nadpovprečnem obisku, pa tega v uradnih po-
datkih ni zaslediti.
Iz proračuna za sanacijo plazov
Ptujski izvršni svet je iz proračuna za sanacijo štirih najbolj nevarnih
plazov v občini namenil milijon tolarjev. S tein je pokazal^ da želi priza-
detim ljudem pomagati ne glede na to, da ob sestavi proračuna za letos
teh sredstev ni posebej opredelil.
Predlog za delitev razvojnega tolarja
v tem tednu naj bi bilo znano, kateri razvojni projekti bodo podprti iz
občinskega razvojnega sklada. Od 44 projektov, kolikor jih je v roku
prispelo na natečaj, jih po oceni bankirjev ustreza 32. V okviru prvega
natečaja je za spodbujanje razvoja obrti in podjetništva na voljo dvajset
milijonov tolarjev. Izvšni svet je v prejšnjem tednu pripravil osnove za
delitev sredstev. Do ene četrtine omenjenega zneska naj bi dobilo kme-
tijstvo, za projekte, ki kandidirajo za nepovratna sredstva, naj bi bilo na
voljo deset do petnajst odstotkov, za razvoj obrti in podjetništva pa med
60 in 65 odstotki. Prednost pri izbiri bodo imeli projekti, ki imajo zago-
tovljene realne vire financiranja.
Nemški novinarji v Ptuju
Na povabilo bivšega turističnega ininistra Inga Paša so prejšnji teden
Slovenijo obiskali nemški novinarji. Med štiridnevnim bivanjem so si
ogledali številne slovenske turistične kraje. Program njihovega obiska
so pripravili v Centru za turistično propagando pri Gospodarski zbornici
Slovenije, turističnem ministrstvu in v študiju Marketing. Ptuj so obi-
skali v soboto, med šestumim bivanjem pa so si ogledali številne zani-
mivosti. Nad ponudbo Ptuja so bili navdušeni, na koncu pa so ugotovili,
da imamo super klet in super vino.
Snežinka vabi na Mežakljo
Agencija Snežinka, ki seje specializirala za otroški turizem, bo od 28.
junija do 4. julija organizirala čebelarski tabor v gozdarskem domu na
Mežaklji. V tem času bodo otroci spoznali kar se da veliko o čebelah in
o medu. Tabora se bo udeležilo tudi nekaj ptujskih otrok. Glede na to, da
imajo še nekaj prostora, vabijo še druge, da se jim pridružijo. Pokličete
jih lahko na telefonsko številko (064) 82-564.
Na drugi skupščini o odborih
in komisijah
Na sobotni drugi skupščini slovenske zdravniške zbornice so izvolili
člane odborov in Komisij. Ptujski zdravniki in zobozdravniki so v orga-
nih zbornice skromno zastopani. Edinega predstavnika imajo v odboru
za bolnišnično dejavnost. Med štirinajstimi člani je tudi dr. Lojze Arko
iz ptujske bolnišnice.
Prvi dan sladkorne bolezni v Sloveniji
v Rogaški Slatini bodo to soboto organizirali "Prvi dan sladkorne bo-
lezni Slovenije" v okviru prireditev in srečanj ob svetovnem dnevu slad-
korne bolezni. Ob tej priložnosti bodo o tej hudi kronični bolezni govo-
rili predstavniki Sloveniie. držav skunnosti" Alne-Jadran in od drugod.
Jb soboto oddaja lokalne TV Ptuj
Na tretjem kanalu si bomo tudi to soboto, 27. junija, ob 21. uri lahko
ogledali program lokalnega TV studia Ptuj. Tinček Ivanuša je tudi tokrat
pripravil vrsto zanimivih prispevkov iz Ptuja in okolice. Oddajo bodo
ponovili v nedeljo ob desetih na istem kanalu.
Pripravila:MG
V Ptujskih toplicah pričeli poletno sezono
ZA ZAČETEK MODNA
REVIJa
v toplicah so sc na novo .sezono dobro pripravili. Opra-
vili so nekaj vzdrževalnih del, kupili sesalce za pometanje
okroj; bazenov, v kratkem pa bodo kupili sesalec za
čiščenje v bazenih. V pripravah na sezono so dali pouda-
rek kakovosti ponudbe in varnosti kopalcev, /a ljubitelje
sladoledov in slaščic iz sladoleda ter nekaterih brezalko-
holnih napitkov so uredili kotiček Sladkosned. Načrtujejo
tudi pokritje letnega vrla. Uradno pa botlo poletno kopal-
no .sezono pričeli z modno revijo drevi ob devetnajstih.
Povezali so se z Mercatorjein Izbiro l'anoniJo, prikazali
pa bodo oblačila za prosti čas, kopalke in teniški pro-
gram. Sicer pa bodo vse poletje ob petkih organizirali ple-
sne večere.
V	avtokarnpu imajo IIO kampirnih mest. Pričakujejo, da bo
letos precejšnja gneča, saj bo večina Slovencev dopustovala
v bližini doma. S ptujskimi pekarnami in slaščičarnami so se
dogovorili, da bodo vsako jutro v kampu prodajali kruh,
sveže pecivo, slaščice in mlečne izdelke. V sodelovanju s
ČGP Delo so odprli kiosk za prodajo časopisov in revij. V
bungalovih bo to poletje zelo malo prostora, saj so že sedaj
skoraj zasedeni. Z Metalno, Železarno Jesenice in Talumom
so se dogovorili, da bodo lahko izrabili njihove zmogljivosti,
če jih sami ne bodo potrebovali.
Ptujsko zdravilišče je med šestnajstimi slovenskimi zdravi-
lišči med starejšimi. Ker se v preteklosti ni razvijalo tako, kot
smo pričakovali, bodo razvojni zaostanek ublažili z načrtnim
vlaganjem v bodočnosti. 2e letošnjo jesen naj bi pričeli gra-
diti apartmajski hotel, naselje vil in trgovski center.
V	toplicah si želijo, da bi imeli poleti čimveč kopalcev, za-
to so organizirali akcijsko prodajo vstopnic s popustom, pri-
vabiti pa jih bodo skušali tudi z drugimi akcijami. Za obisko-
valce od drugod pa je lepo vabilo novi prospekt Ptujskih to-
plic, ki predstavlja Ptuj in toplice.
MG
SREDSTVA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
Ministrstvo za kmetijstvo Republike Slovenije je v
Uradnem listu številka 24 (22. maja) objavilo pogoje za
pridobitev sredstev, namenjenih povečanju ekonomično-
sti in produktivnosti kmetijske proizvodnje ter izboljšan-
ju kakovosti pridelave.
Pot za pridobitev omenjenih
sredstev je prek kmetijske sve-
tovalne službe na terenu, če
svetovalca v vašem kraju ni, pa
na Obdravskem zavodu za vete-
rinarstvo in živinorejo.
Sredstva so letos namenjena
za pospeševanje živinoreje na
hribovitih območjih, prašičere-
jo, za dopolnilne dejavnosti in
trajne nasade.
Sredstva za pospeševanje
živinoreje so namenjena vlagan-
ju v novogradnje in rekonstruk-
cije obstoječih objektov; pogoj
je najmanj 10 krav, prednost pa
imajo kmetije na hribovitih ob-
močjih. Višina sredstev je odvi-
sna ot tega, ali gre za novograd-
njo (30 tisoč) ali rekonstrukcijo
(18 tisoč SLT). Na voljo so tudi
sredstva za prvesnice.
Tudi sredstva za prašičerejo
so namenjena novogradnjam in
rekonstrukcijam hlevov. Pri tem
veljajo pogoji: najmanj enajst
plemenskih svinj ali 80 do 300
pitancev. Regres je namenjen
tudi za nabavo brejih mladic ali
plemenskih merjascev, oboji pa
morajo biti iz selekcijskih cen-
trov.
Sredstva so namenjena tudi
pospeševanju reje drobnice -
koz, kuncev, prav tako za nakup
matic v čebelarstvu, pa tudi za
trajne nasade v sadjarstvu in vi-
nogradništvu. Za vsako trsno
cepljenko je namenjenih 24 to-
larjev, za sadno sadiko 47 in za
sadiko oreha 110 SLT. Možno
je pridobiti tudi sredstva za ze-
meljska dela, če nasad skupaj z
obstoječim obsega vsaj pol hek-
tarja.
Posebno področje regresiran-
ja je zelenjadarstvo. Tu znaša
podpora za gradnjo plastenja-
kov 20 odstotkov investicije,
maksimalna površina je tisoč
kvadratnih metrov. V enaki
višini bodo regresirana tudi vla-
ganja na področju ribištva.
V širok program pospeševan-
ja kmetijske proizvodnje sodijo
še dopolnilne dejavnosti, prav
tako do 20 odstotkov vrednosti
investicije. Tu gre za turizem na
kmetijah, predelavo lesa, sadja,
žita, mesa, silnice in hladilni-
ce...
Sekretar Sekretariata za kme-
tijstvo občine Ptuj dipl. inženir
Franc Bezjak priporoča kmeto-
valcem ki se za ta sredstva zani-
majo, naj pohitijo z zahtevki,
saj gotovo za vse želje in potre-
be ne bo dovolj denarja.
Ob tem omenimo še to, da bo-
do kmetovalci tudi letos prejeli
regres za pogonsko gorivo. Se-
kretariat se je dogovoril s ptuj-
sko in lovrenško zadrugo, da
bosta vložili zahtevke za vse, ki
so kmetijske proizvode prodaja-
li pri zadrugi, tudi za nečlane.
Tisti pa, ki so karkoli prodali
mimo zadruge, morajo vložiti
zahtevke osebno na Sekretariatu
za kmetijstvo in priložiti račun
ter njegovo fotokopijo. Rok za
vložitev zahtevkov je 10. julij.
V poštev pridejo računi od 1.
januarja so 30. junija letos, ka-
snejše račune pa bodo
obračunavali trimesečno. Višina
regresa je 20 odstotkov od cene
nafte. Po določenih kriterijih
pripada za tisoč litrov mleka 41
litrov nafte ali 378 tolarjev re-
gresa, za tisoč kilogramov žive
teže prašičev 264 litrov nafte
oziroma 2.500 tolarjev regresa,
za tono goveje živine 294 litrov
nafte oziroma 2.700 tolarjev re-
gresa in tako naprej.	jb
Inšpektorji premalo aktivni
Na zadnji seji lenarškega izvršnega
sveta so obravnavali poročilo inšpekcij-
skih služb za minulo leto. Člani vlade so
imeli na delo kritične pripombe. Ugota-
vljajo, da so obiski inšpektorjev v Lenar-
tu preredki. Premalo so aktivni inšpektor-
ji dela, saj ugotavljajo, da je veliko ljudi
predvsem v zasebnem sektorju zaposle-
nih brez ustreznih delovnih pogodb ali pa
so te pomanjkljive, dclavci so neprija-
vljeni... Vse več je tudi črnih gradenj,
predvsem v okolici grada Hrastovec.
Ob vsem tem je izvršni svet sklenil, da
bodo morale poostriti nadzor zlasti
inšpekcije za delo, komunalno-cestna in
urbanistična. Predsednik izvršnega sveta
je tudi omenil, da razmišljajo o samno-
stojnih inšpekcijskih službah.
Razpravljali so tudi o dopolnitvah pra-
vilnika za dodelitev posojil za po-
speševanje razvoja obrti in podjetništva.
Iz občinskega proračuna bodo za to na-
menili okrog tri milijone tolarjev.
Lenarška vlada je tudi govorila o posle-
dicah neurja s točo, ki je 10.maja in 10.
junija povzročilo precej škode. Ta naj bi
po prvih ocenah znašala od 80 do 100 mi-
lijonov tolarjev. Posebna strokovna komi-
sija, ki je ugotavljajla stanje na terenu, je
ugotovila, da so najbolj poškodovani sa-
dovnjaki in vinogradi. Zaprosili bodo za
republiška solidarnostna sredstva.
Na seji so tudi sklenili, da bodo obno-
vili stari rotovž, v katerem imajo sedaj
svoje prostore obrtniki.
Prvi turistični dan
V nedeljo je Turistično društvo Lenart s
sklepno prireditvijo končalo akcijo za
lepše urejen kraj.
Na prvem turističnem dnevu so podelili
priznanja in simbolična darila. Strokovna
komisija, ki jo vodi Franc Breznik, član
lenarške vlade za področje turizma, je
imela precej dela. Kot najlepše urejeni
domačiji sta prejeli priznanje domačija
Marije Haler in Ferda Firbasa.
Malo je kolektivov, ki ne skrbijo samo
za poslovni uspeh, temveč tudi za to, da
se s svojim urejenim videzom kraju v
okras. Najbolj urejeno okolje imajo pod-
jetja Caprice, Bencinski servis-črpalka,
Hladilnica Sadjarstvo Lenart, stano-
valci bloka na Partizanski 5 in Krai-
gerjevi 7.
Kot najbolj okusno urejene (ocenjevali
so rože na balkonih in okenskih policah)
so bile izbrane hiše Tatjane Kraner,
Jožeta Žižka ter Ivana in Helge Brez-
nik.
Ob tej priložnosti so podelili priznanje
Vzgojnovarstvenemu zavodu za vzgoj-
no poslanstvo in podjetniku Letniku za
ekološko osveščanje najmlajših prebival-
cev Lenarta.
Konjeniškemu klubu Slovenske gori-
ce so izročili pokal za ponovno obuditev
konjeniškega športa.
Akcija se je uradno končala, vendar se
bodo Lenarčani morali še naprej truditi
za lep in urejen kraj, da bodo na dvo-
riščih in okolici rastle rože namesto sme-
ti, je dejala Majda Toš, predsednica Turi-
stičnega društva Lenart.
Podaljšali razgrnitev načrtov
gradnje v Gočovi
Izvršni svet Skupščine občine Lenart je
podaljšal javno razgrnitev osnutkov pro-
gramske zasnove in zazidalnega načrta
industrijsko-komunalne gradnje v Gočovi
do konca junija ali začetka julija.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
je pripravil pisno poročilo o (ne)ustrez-
nosti načrtovane gradnje. Emil Žerjal z
Inštituta za varstvo okolja ZZV Maribor,
ki je bil odgovoren za izdelavo poročila,
je povedal: "Gre za precej velik objekt
ob razmeroma majhni reki in v nedotak-
njeni okolici. Največji problem je preve-
lika količina tehnoloških vod; predlagane
količine Pesnica ne prenese. Dopustni
pretok je 5 litrov na sekundo. Odlaga-
lišče je v načrtu dobro predstavljeno, se-
veda se moramo zavedati, da se bomo
srečevali z usnjarskimi odpadki, za kate-
re vemo, kakšni so. Prisotnost kroma je v
dopustni količini. Po končani analizi se
ne da kategorično odgovoriti z da ali ne.
Dali smo svoje mnenje in zahteve, seve-
da pa je odvisno od gospoda Schmidta,
ali se bo kljub temu odločil za gradnjo."
Marija Slodnjak
GOVORI SE...
...DA so bile varljive napovedi, da bo zasebni sektor pri-
speval k umiritvi inllacije. Na nedeljskem letališkem mitin-
gu so bili potrošniki lučk v pol ure žrtve zasebne 100-od-
stotne inflacije.
...DA smo sodelavci doslej imeli rešpekt pred glasnostjo
sodelavke s kulturnega področja. Odslej imamo pri sebi
vsak svojo miško, zaradi nje pa je sodelavka pripravljena
dve uri čakati pred hišo in se odpovedati še marsikaterim
svojim pravicam in zahtevam.
...DA sanacijski program ene od ptujskih prevoznih firm
temelji na lesnopredelovalni proizvodnji. Rezultatov sicer
še ni, čakajo, da se bo pohorski les posušil.
...DA obiskovalci grajske razstave doživijo turške čase; če
zaidejo v pivske prostore, pa povojna leta proletarskih bez-
nic.
...DA bi lahko klub ptujskih menežerjev organiziral stro-
kovno izpopolnjevanje svojih članov na temo: obnašanje
menežerja v času prilagajanja evropskim standardom.
...DA je domače zdravilišče dobrohotno poskrbelo za po-
letnega turizma željne občane. Da jim ne bi kazili občutka
po slanem Jadranu, so zasolili svoje zdraviliške cene.
4 — PO NAŠIH KRAJIH
26. JUNIJ 1992 —
TEDNIlt
Od Apač
CIRA.IKNA: Veliko smo pisali o vodovodnih zdrahah v
tem kraju. Teh v prihodnjih letih prav gotovo ne bo več, saj
nameravajo iz sredstev samoprispevka, ki so ga izglasovali
leta 1990, zgraditi vodovodno omrežja na Mestnem Vrhu,
Grajcnščaku, v Grajeni ter v Krčcvini pri Vurbcrgu. Lani so
s pomočjo občinskega proračuna zgradili primarni vodovod
na Mestnem Vrhu, letos pa bodo uredili sekundarni vod in
približno 80 priključkov na Mestnem Vrhu in Grajcnščaku.
V Grajeno in Krčevino pri Vurbcrgu naj bi mestni vodovod
napeljali do leta 1995.
Za urejanje sekundarnega vodovoda mora krajevna skup-
nost plačati polovico, ki jo zagotovi iz sredstev samopri-
spevka in po posebnih pogodbah. Posamezno gospodinjstvo
plača zanj približno 30 tisočakov, nekaj več kot toliko pa po-
tem plača še za priključek.
Druga težava, ki je žc leta in leta ne morejo rešiti, je
uničena in luknjasta regionalna cesta od Ptuja proti Maribo-
ru. Kljub številnim pobudam prebivalcev ob njej ostaja cesta
predvsem do Grajene še naprej neurejena, čeprav jo tudi le-
tos krpajo.
V	našem časopisu smo že pisali, da je središče Grajene
precej neurejeno in da so bregovi potoka Grajene med dru-
gim tudi odlagališče odpadkov. To se je v zadnjem času ne-
koliko popravilo. V središču so ob osnovni šoli aprila letos
vzorno uredili okolico, manj pa je tudi prebivalcev, ki bi si
upali odlagati ob Grajeno odpadke.
KRČEVINA PRI VURBERGU: Tamkajšnji prebivalci nego-
dujejo, ker dobivajo pošto le vsak drugi dan. Na ptujski pošti so
se že poskušali dogovoriti, da bi jim jo nosili vsak dan, vendar
doslej niso naleteli na razumevanje. Ironija je, da poštarji nosi-
jo pošto do zadnje hiše v Orešju, ki spada še pod sosednjo kra-
jevno skupnost, v Krčevino pa ne več, saj se pred prvo tam-
kajšnjo hišo obrnejo.
MARKOVCI: Lani so ob križišču z magistralno cesto
Ptuj-Zavrč Markovčani zasadili mlado lipo. Nameravali so
pripraviti tudi slovesnost, a so jim vojni dogodki to pre-
prečili. Lipo so zasadili na kraju, kjer je nekoč že bila mo-
gočna lipa, pozneje pa jo je nadomestila murva. Okoli nje so
uredili zelenico, nanjo pa postavili stiliziran kozolec s ko-
rantovo masko iz gline, ki jo je izdelal Jože Foltin.
V	nedeljo so tam pripravili slovesnost ob obletnici osamo-
svojitve Slovenije. Najprej je govorili predsednik krajevne
skupnosti Ivan Svržnjak. Povedal je, da so ponosni na svoje-
ga koranta, ki jc samo njihov in ne sodi na mestni beton, saj
so ga mestni gospodje vseskozi preganjali. Markovski žup-
nik Franc Bricelj je lipo nato blagoslovil. V kulturnem pro-
gramu so nastopili pevci markovskega moškega pevskega
zbora, tamkajšnji osnovnošolci in folklorna skupina.
Župani šestih občin uskladili cestne interese
Korantova maska, ki naj hi privabila obiskovalce v korantovo
deželo ali jih vsaj opomnila, kje ta je.
Okoli mlade lipe so zaplesali kopjaši.
ŽETALE: Vodstvo krajevne skupnosti si že dalj časa pri-
zadeva, da bi zaradi naraščajočega tovornega prometa po ce-
sti Podlehnik-Kozminci-Dobrina utrdili in popravili cestišče.
Iz Sekretariata za gospodarsko infrastrukturo so jim na po-
slansko pobudo odgovorili, da bodo na ta odsek ceste do
konca julija letos položili zaščitno plast asfaltbetona.
Župani in predstavniki izvršnih svetov Lendave, Ljuto-
mera, Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Šmarja pri
Jelšah so minuli četrtek v Ormožu podpisali skupna sta-
lišča v zvezi s problematiko povezave cestnih mrež Slove-
nije in Madžarske in jih bodo posrcdt)vali ministrstvoma
za varstvo okolja in urejanje prostora ter za promet in
zveze. Republiški upravi za ceste in skupščini Republike
Slovenije.
Za vzpostavitev potrebne ce-
ste povezave med Padsko in Pa-
nonsko nižino je potrebno v
Sloveniji zgraditi ustrezno ce-
sto, ki bi se v Slovenski Bistrici
odcepila od A-10 in potekala
prek Ptuja, Ormoža, Ljutomera
in Lendave do meje z Madžar-
sko ter odsek od Ormoža do
Središča ob Dravi oziroma meje
s Hrvaško.
Tranzitni promet poteka tre-
nutno na omenjeni trasi po ma-
gistralki in deloma po regional-
kah, je pa na poti več neustrez-
nih cestnih odsekov, ki zmanj-
šujejo varnost in prepustnost
zlasti tranzitnega prometa. Med
najbolj kritične odseke spadajo
odcep v Slovenski Bistrici, ni-
vojsko križanje z železniško
progo v Pragerskem in Ptuju,
kjer je še neustrezen tranzit sko-
zi mesto, enako pa je tudi v Or-
možu.
Branko Brumen, predsednik
ptujskega izvršnega sveta, je
povedal, da je ptujska občina še
posebej zainteresirana za traso
panonike že zaradi tega, ker bo
v neposredni bližini Ptuja prišlo
do cestnega križa med panoni-
ko, ki povezuje morje z
Madžarsko, ter pyhrnsko avto-
cesto, ki povezuje Šentilj z Ma-
cljcni oziroma Zagrebom. "V
dokumentu, ki smo ga podpisa-
li, je končno določeno, kje naj
bi bil odcep s slovenike. S tem
bi tudi v Ptuju rešili dva proble-
ma, to je križanje z železniško
progo, ki postaja vse bolj slo-
venski problem, in pa dolgo-
ročno ptujsko obvoznico."
Ivan Pučnik, slovenjebi-
striški župan: "V Slovenski Bi-
strici težko čakamo podaljšek
slovenike do meje z Madžarsko
in uvrstitev te ceste v prvo prio-
riteto izgradnje cestnega om-
režja v Sloveniji. Zato projekt,
za katerega smo se dogovorili,
v celoti podpiramo."
Mirko Prelog, ljutomerski
župan "Pri tem snovanju sode-
lujemo že od vsega začetka. Bi-
li smo sicer v dilemi, ali se zav-
zemati za tranzitno cesto ali ne.
Spoznali smo, da bo ostala, zato
je bolj modro, da sodelujemo
pri trasiranju in da uveljavimo
svoje interese."
Ciril Pucko, predsednik
skupščine občine Lendava: "Ce-
sta naj bi bila na območju len-
davske občine speljana po pov-
sem novi trasi. Izognila bi se
rodovitni zemlji, speljana bi bi-
la blizu Mure, kjer so zemljišča
slabša. Ker bi njena trasa pose-
gla v krajinski park, bodo brez
dvoma imeli pripombe člani
stranke Zelenih. Ker pa je v
naših razvojnih projektih zapi-
sano, da dajemo prednost iz-
gradnji cestne infrastrukture,
menim, da ne bo prevelikih pro-
blemov. Za Lendavo je trasa, ki
bi se izognila vsem gosto nasel-
jenim krajem, brez dvoma zelo
zanimiva, saj bi pomenila naj-
krajšo povezavo z glavnim me-
stom države."
Marjan Drofenik, podpred-
sednik izvršnega sveta občine
Šmarje pri Jelšah: "Šmarčani
želimo modemizacijo te cestne
smeri, ker je to najkrajša pove-
zava z Madžarsko in srednjo
Evropo. Šmarje se s svojimi
znanimi turističnimi kraji Ro-
gaško Slatino in atomskimi to-
plicami v Podčetrtku razvija v
turistično občino, in ker meni-
mo, da bodo v prihodnjih letih
k nam prihajali turisti, v celoti
podpiramo zahtevo po prioriteti
izgradnje te cestne povezave."
Vili Trofenik, predsednik or-
moškega izvršnega sveta: "Pro-
blematika prometa iz Italije pro-
ti Madžarski je postala posebej
pereča po političnih spremem-
bah v vzhodni Evropi in na
ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Ko smo spomladi na Ptuju gc
vorili o tej problematiki, smo s
dogovorili, da prevzame vlog
koordinatorja skupnih stalil
zaradi enotnega nastopa v sl(
venskem prostoru občina O
mož. Cesta od Bistrice do Lei
dave ni irejena, kot bi moral
biti, zato se moramo prizadel
občine organizirati, ker bi b
skupen nastop bolj učinkovi
Zaradi lokalizmov in napačni
interpretacij problema pričaki
jemo zlasti na območju sevi
rovzhodne Slovenije odpo
Poudaril bi, da cesta Bistrici
Ptuj—Ormož—Lendava ni n(
bena konkurenca cestni povez:
vi Lendave prek Murske Sobi
te, Radgone in Lenarta do Mai
bora. V prvi fazi želimo s sku
nim nastopom pospešiti reš
vanje najbolj kritičnih dele
trase, in sicer odcep od A-10
Slovenski Bistrici, zunajnivc
sko križanje z železniško proj
pri Pragerskem in v Ptuju, o
voznico v Ptuju in Ormožu, ur
ditev odseka ceste Ormož-
Ljutomer—Lendava do Pinc
od Ormoža do Središča ob Dr
vi."	Vida Topolovi
Med pogovorom o cestni problematiki
Podlehniške razglednice
Ribiška koča Deinica je le še senca nekdanje lepotice. Streha je
načeta, okolje zanemarjeno, brajda je klonila.
Ostanki kdove katerega piknika so ob prihodu k Dežnici prvi na
očeh.
Tudi obrežje jezera in 'icu .t^ -un manenc in uničena.
Čas nas nenehno spreminja,
tako kot spreminja naravo in
naše okolje. Žal pa je včasih
za številne spremembe kriva
tudi človeška roka. Spomnimo
se samo, kako smo o ureje-
nem, idilično lepem podleh-
niškem jezeru ob vznožju
Gorce pred leti pisali vse naj-
boljše. Ta del Haloz je prav
zaradi tega postal tudi turi-
stično bolj privlačen. Ne samo
da je bil priljubljena izletniška
in rekreacijska oziroma ri-
biška točka, ob jezeru so pote-
kala številna republiška in ce-
lo mednarodna tekmovanja ali
srečanja. Spomnimo se tek-
inovanja padalcev za podleh-
niški pokal z atraktivnimi sko-
ki v vodo, številnih ribiških
tekmovanj, novinarji se spo-
minjamo tega jezera po mno-
gih uspelih srečanjih slov
skih novinarjev v športnem
bolovu.
Žal pa je danes pododi
podlehniškega jezera pr
žalost, bolje rečeno sramc
Na to so nas opozorili nek;
ri ribiči. Povedali so, da
voda še zmeraj v upravlja
Ribiške družine Ptuj, ven
pa ne velja več ribolo
režim ribnika oziroma jezi
To je sedaj "odprta voc
kjer velja režim kot ob dru
rekah in potokih odprtega
pa. In morda jc prav zaradi
ga tudi podlehniško jez
dobilo podobo obrežij rel'
potokov. Tako je skoraj p
sod, kjer ni več gospod:
pri hiši. Sicer pa so posni
dovolj zgovornFoto: M. Ozi
Izjava za javnost
Predsednik ptujske skupščine Vojteh Rajher je 19.
junija 1992 sklical razširjeno sejo predsedstva, na
katero smo bili vabljeni tudi predstavniki političnih
strank. Namen seje je bila razprava o spremembah
predlogov zakona o volilnih enotah in volilnih
okrajev zu volitve v državni zbor.
G. Rajher je v daljšem uvodu razlugal predlagane
spremembe. Ves čas je govoril v množini, in ko sem
dobil besedo, sem ga vprašal, v čigavem imenu go-
vori in v imenu koga razlaga spremembe. Na
vprašanje mi ni odgovoril, zato sem isto vprašanje
ponovil še dvakrat in napovedal svoj odhod, če ne
dobim jasnega odgovora.
Vznemirjen mi je odgovoril, da vedno govori v
imenu skupščine, v svojem pa le doma.
Ptujska skupščina o obravnavanih predlogih še
ni razpravljala in zato g. Rajher ni mogel govoriti v
njenem imenu. Morda pa se je naš župan že poisto-
vetil s skupščino in si jo celo prilastil.
G. Rajharja prosim, da javno razloži, kdo so tisti,
v imenu katerih je razlagal predloge na razširjeni
seji predsedstva, če že tega ni mogel ali hotel storiti
na sami seji. Odgovori bodo verjetno zanimivi tudi
za druge.
Predsednik OO SKD Ptuj
han JurkoviČ
dO Župečje vasi
fEDNIK
26. JUNIJ 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
" --------------
Šolski zvonec
nam je zaupal...
...da so se šolska vrata zaprla. Pred vami in vašimi učitelji
so zaslužene počitnice. Uživajte in veselite se. Počitnice niso
za žalost in dolgčas. Naj vam ho lepo. Ko se ho šolski zvo-
nec jeseni oglasil, pa vas spet vahimo k sodelovanju in pre-
biranju te predvsem vaše ruhrike. Počitniški zdravo!
P. S.
Občinska zveza prijateljev mladine in Komunalno podjet-
je Ptuj organizirata od 26. do 2S. junija sejem šolskih knjig
rta stojnicah v Miklošičevi ulici.
LETOS 2000-LETNICA PTUJA
Skoraj normalno se nam zdi, da smo leta 1969 praznovali 190()-letnico mesta. Čepav
(godovinarji običajno citirajo rimskega pisca Facita, ki je prvi omenjal Ptuj v zvezi z
elom 69, so se že pred leti in tudi pozneje pojavljali dvomi o datumu začetka Ptuja, saj
laj bi bila po mnenju zgodovinarjev ter še bolj arheologov ta letnica le etapa v njego-
vem razvoju.
Samo za primerjavo citiram uvodne besede iz-
lokaj obširno obdelane monografije Ptuj (Lj.
970), ki se začne: "Gotovo že tri tisoč let je sta-
a človeška naselbina v današnjem Ptuju in v nje-
rovi neposredni okolci..."
Prav tako tudi iz lanske publikacije iste avtori-
;e Ive Curk Ptuj starih dob (Mb 1991) dodajmo
;e stavek iz zaključka: "Preden Ptuj zapustimo, se
)vedimo še enkrat, da je Ptuj eno maloštevilnih
laselbin pri nas, ki nosi še zdaj svoje pozno-
ieleznodobno ime..." (str. 38).
Namen tega sestavka ni odkrivanje Amerike ali
podajanje kakšne revolucionarne teze, temveč le
jpozarjanje na vendar malce nevzdržno trditev,
ia Ptuj obstaja le od 69. leta po Kristusu naprej.
3b preučevanju domoznanstva Ptuja in okolice
iem se malce pozabaval tudi s knjigo Karla Ma-
serja Poskus o štajerskih starožitnostih in nekate-
nh znamenitostih (Versuch iiber stayermarkische
Mterthiimer, und einige merkwurdige Gegenstan-
ie. Gradec 1782), ki je bila sicer znana, vendar je
[lekako preveč pozabljena.In tukaj se najdejo po-
datki o zgodovini Štajerske ter tudi Ptuja. Za nas
je tako zanimiva, da sem jo prosto prevedel, zlasti
ta del o Ptuju. Iz njegovih podatkov, seveda če bi
jim dali veljavo, bi Ptujčani lahko praznovali le-
tos 2000-letnico mesta, čeprav bi po mnenju ar-
heologov sicer lahko naselbino pomaknili vsaj že
\000 let pred Kristusa. Ta del omenjene Mayerje-
ve knjige o Ptuju ter o drugih štajerskih mestih je
zanimiv tudi s turističnega vidika, saj je nekak
zgodnji prikaz takratnih znamenitosti Štajerske.
Ze pri splošni zgodovini dežele Štajerske, ki bi jo
po avtorju lahko prevedli Bikova dežela ali Biko-
vina, govori nekajkrat tudi o Ptuju. Pisec se na
več mestih jezi na stare Štajerce, ker so spremeni-
li stari štajerski grb bika v panterja, ki je po njem
nekak spaček prvotnega grba. Prav tako nekajkrat
omenja odnose Bavarcev in Slovencev ali Wen-
dov, saj so si po njem oboji tako rekoč skupaj
podvrgli stara ljudstva, ki so prej prebivala tukaj.
Sicer pa naj spregovori tekst iz leta 1782:
PTUJ
Ptuj (Pettau) je deželnoknežje mesto v maribor-
skem okrožju, ki so ga često omenjali v rimski
zgodovini in ga postavljali daleč pred Kristuso-
vim rojstvom. To mesto je bilo nekoč po obsegu
zelo veliko in je imelo pri starih narodih različna
imena, kot Petovium, Petovio, Selovia in Poeto-
vium. Ptolemej omenja, da ležita v Zgornji Pano-
niji Muroela (danes Lipnica v Avstriji) cum Peto-
vio, pannoniae superiori. Norico autem Celeia /s
Ptujem v Zgornji Panoniji, Celjem pa v Noriku/.
13. legija je imela tu zimsko bivališče. Tac.
Hist. Lib. 3 P. 325. Petovionem in hyberna 13
tiae Legionis convenerant.
Tukaj so našli stare stebre z napisi in nagrobni-
ke, ki so v tem mestu deloma še videti, delno pa
so jih poslali na Dunaj in so v velikih množinah
ter na mnogih mestih prihajali na dan. Nekoč so
jih morali tukaj uporabljati, zato nekatere od njih
omenjam.
O legijah, ki so v času Rimljanov v tem mestu
bivale, pričajo naslednji najdeni napisi: LEG.
XIII. POET. ET OLIM. &c. Legio XIII. & Olima-
censis & c. 13. legija Ptuja in Lembaha.
LEG. X. GEM. ANTONIANA &c. LEG. XIII.
GEMINA. POETOVIONAE. & c.
Naslednji znameniti napisi, ki se berejo v tem
mestu na stebrih in drugih kamnih, nas poučijo,
da so tu v prvih časih po preseljevanju ljudstev
bili sezidani nekateri templji z egiptovskimi hie-
roglifi, od teh je eden posvečen Serapisu, drugi
pa Izidi. Od prvega navajam napis, ki se je našel
na kameniti zaobljubni plošči:
SERAPI. AVG. SACRUM. EPAPHRODITUS.
ALEXANDRI. AVG. DISR ET TARUL. VOTUM
SOLVIT. LUBENS. MERITOQUE.
Beremo pa tako: Serapi Augusto Epaphroditus Ale-
xandri Augusti Dispcnsator, & Tabularius sacrum vo-
tum lubens, meritoque solvit. Prevod: Velikemu Sera-
pisu je postavil Epaphrodit, blagajnik in knjigovodja
cesarja Alexandra, za svojo zaobljubo svobode in
pravičnosti. Chron. sac. Styr. pag. 56.
Nadaljevanje prihodnjič
Projektno delo na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka
VODA m KRUH
Tudi učenci vseh razredov Osnovne .šole dr.LJudevita Pivka
so se v tem šolskem letu ukvarjali s projektnim delom. Odločili
so se, da se spoznajo z vodo in kruhom in da povežejo znanje
spoznavanja narave in družbe z novimi spoznanji skozi pro-
jektno delo, usklajeno z učnim načrtom.
Mentorica projektnega dela o
kruhu je bila Sta.ša Potočnik,
namen pa je bil, kot pravi, spoz-
nati kruh od zrnja do moke,
načine priprave, peko kruha ne-
koč in (l;nu's, pa tudi to, da
otroci dobijo spoštovanje do
kruha. Otroci so zbirali predme-
te, ki so povezani s kruhom,
obiskali so mlin, žitna polja,
prodajalno s kruhom, sami so
posejali vse vrste žitaric, si
ogledali rimsko peč, izvedli an-
keto o pripravi kruha in ugoto-
vili, da je receptov toliko kot
gospodinj in pekov. Delo je po-
tekalo vse leto in učenci so se
tudi satni preskusili v peki.
Prvo razstavo so pripravili ob
božično-novoletnih praznikih in
jo pojedli. Njihove pekovske
sposobnosti so pokusili tudi čla-
ni sveta šole, saj so jim za pusta
spekli tudi krofe.
Projekt o vodi je vodila BoJ-
ka Kolarič. Obsegal je vse o
vodi: kako pride v stanovanje,
voda v prehrani, pri umivanju.
kopanju, pranju, brez vode ni
življenja, naj ne postane odlaga-
lišče odpadkov, ampak naj bo
biser pokrajine, ribolov, turizem
in vodni športi, voda kot vir
energije. Raziskovanje je bilo
vezano na domači kraj in njego-
vo okolico. Učenci so si ogleda-
li ribnike, potoke, reko Dravo,
čistilno napravo. Ptujske topli-
ce, organizirali čistilne akcije.
Oba projekta sta se prepletala
tudi skozi likovno ustvarjanje
učencev, na ti temi so pisali spise
in ob koncu leta pripravili sklepno
razstavo, kajti posamezne faze de-
la so predstavljali že med letom na
šolskem h(xlniku.
^ Tudi njihovo šolsko glasilo
Črički govori o vodi in kruhu, raz-
stava pa je povzetek celoletnega
dela vseh učencev od prvega do
osmega razreda. Na njej je bilo
mogoče videti marsikaj, od prepa-
riranih rib, žitaric v lončkih, ljud-
skih rekov do potic in peciva - da
se ti sline pocedije. Zares so od si-
le, tile oasnovnošolci!	Na V
Razstava — povzetek celoletnega projektnega dela
V Galeriji na Mestnem trgu v Ptuju so v petek odprli razstavo malih plastik in risb
akademika Vojka Štuhca iz Maribora. Tako je zasebna galerija Bogomirja Lugariča od-
prla vrata tudi kiparski likovni govorici, čeprav se ne more pohvaliti s prostorsko raz-
košnostjo.
Vojko Štuhec se je rodil leta
1946 v Mariboru. Študiral je na
Akademiji za likovno umetnost
v Ljubljani pri profesorjih
Tršarju, Kalinu in Tihcu in leta
1972 diplomiral. Danes je svo-
bodni umetnik.
Peter Može je razstavo del
Vojka Štuhca pospremil z bese-
dami: "Že sama imena, kot so
Klic na orožje. Podstavek s ho-
botnico, Radgonska Guernica
ali pa Aresov cvet, zgovorno iz-
pričujejo njihov namen. Vrhu-
nec doseže z delom Štirje jezde-
ci Apokalipse (simboli vojne,
smrti, lakote in uničevanja), saj
se v vsej svoji prazgodovinski
moči tudi njihovim konjem zgu-
bljajo tla pod nogami. Ravno v
tem zadnjem sklopu jezdecev se
umetnikova roka ponovno spro-
sti v gnetenju gline, kot da ver-
jame, da tudi nesreča, ki konti-
nuirano prizadeva človeštvo,
mora oditi, ne da hi dokončala
svojo namero, saj je tudi moč
mase omejena. Monumentalnost
in celo arhaičnost še bolj poten-
cira vsebino tematike. Motivika
pripomore k razpoznavanju ki-
parjeve miselnosti."
Razstava bo odprta do 4.julija.
NaV
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
25. BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med prvim in četrtini stoletjem je imela
rimska Poetoviona dokaj pisano etnično podo-
bo. Ob italskeni prebivalstvu so bili tu še ro-
nianizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhod-
nih in zahodnih provinc ter uradniki in sužnji
z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi
duhovna podoba ljudi v mestu precej raznoli-
ka. Častili .so najrazličnejše bogove in božan-
stva. V tej rubrki Jih želimo bralcem v sliki in
besedi predstaviti na poljuden način. Fotogra-
nje; Bine Kovačič._
FORTUNA (lat. Fortuna)
Eortuna je boginja nakjučja,
kot taka ima zelo nepredvidljiv
značaj. S prošnjami so se Rim-
ljani priporočali predvsem bo-
ginji dobre sreče in jo naslavlja-
li Fortuna Bona, Fortuna Felix
in podobno. Kot Fortuna Plebea
je bila zaščitnica ljudstva in
rimske države — Fortuna Puhli-
ca oziroma Fortuna Populi Ro-
mani. Njeni simboli so: rog izo-
bilja, ladijsko krmilo, modius,
klasje. Ti atributi so ponazarjali
izobilje, ki ga je Fortuna pri-
našala.
V Poetovioni se je po boginjji
imenovala cela zahodna četrt —
Vicus Fortunae (Spodnja Hajdi-
na), tam je verjetno stalo njeno
svetišče.
S širšega poetovionskega ob-
močja sta poznana dva posvetil-
na napisna kamna iz Aquae la-
sae (Varaždinske Toplice). Sta-
rejšega (druga polovica 1. sto-
letja), ki je posvečen Junoni in
Fortuni, so postavili prav prebi-
valci Poetovione.
Fortuno so večkrat upodablja-
li tudi v drobni plastiki. Naša
fotografija prikazuje svinčen ki-
pec boginje, ki ga hrani Pokra-
jinski muzej Ptuj v zbirki drob-
nega arheološkega gradiva v 2.
etaži nekdanje cerkve domini-
kanskega samostana.
Svinčen kipec Fortune, boginje sreče.
V SOBOTO JE BIL MLINČEK PROSTEGA ČASA
Igrače za otroke beguncev
Tudi minulo soboto dopoldne je bilo pred dijaškim do-
mom v Ptuju živahno, veselo in razburljivo kot na vsa-
kem Mlinčku prostega časa. Tokrat so se ga udeležili tudi
otroci beguncev, ki so se zatekli pred vojno v Ptuj. Peli
so, plesali, reševali literarno uganko, tekmovali v gumit-
vistu, v prevelikih čevljih, sc sladkali s palačinkami, vsak
otrok - begunec pa je ob prihodu dobil malico, ki jo je
pripravil Hit iz Ptuja.
Iger je bilo za debeli dve uri.
Otroci so se med seboj spoznali
tako, da so si poiskali par s po-
močjo poslikanih kartic, ki so jih
dobili vsi zbrani v začetku. Vsak
je moral svojemu paru povedati
ime in od kod je. Bilo je iskanja in
smeha, pa zadrege ob spoznavanju
novega prijatelja, a nc dolgo, saj
otroci znajo kaj hitro premagati
Zadrego in v skupni igri so bili že
^si prijatelji.
Vstopnica za domače otroke je
l^ila igrača. Tako zbrane igrače so
ob koncu podarili otrokom begun-
cev, Petlja pa je prispevala šc bar-
vice, svinčnike in zvezka.
Organizatorji Zveza prijateljev
mladine. Dijaški dom, Ljudska in
študijska knjižnica, Vzgojnovar-
stveni zavod in še kdo so se zares
potrudili in otroci beguncev so se
hvaležni poslovili, res z žjeljo, da
bi se lahko kmalu spel tako pove-
selili, vendar je želja, da bi se lah-
ko vmili čimprej domov, še večja.
NaV
Utrinek Z Mlinčka prostega časa (Poto: OM)
PO BISTRISKEM GRADU
Območje slovenjebistriške občine se ponaša z
vrsto izjemnih kulturnih spomenikov, od zgodovin-
skih, umetnostnih, arheoloških, urbanističnih do
etnoloških. Med prvovrstne umetnostne spomenike
spada tudi bistriški grad, ki je od svojega nastanka
dalje neposredno vezan na razvoj mesta, v zad-
njem času pa se vse hitreje razvija v razstavni pro-
stor. S tem pridobiva na vsebini in bo sčasoma pre-
rasel v duhovno središče mesta.
Od nekdanje bogate opreme gradu ni ostalo skoraj nič, le
nekaj peči; slikein gobeline pa hranita Pokrajinski muzej v
Mariboru in Narodni muzej v Ljubljani. H grajskemu spo-
meniškemu kompleksu spada tudi grajski park, ki se ponaša
s 300 metrov dolgim gabrovim drevoredom.
Tako park kot grad nista bila po drugi vojni primemo
vzdržavana, zato jc za obnovo potrebno vložiti veliko denarja.
Več obetov za ponovno oživljanje gradu se kaže pa od 1985. le-
ta. Zlagoma so urejali notranost gradu, postavljene so bile prve
stalne zbirke, skratka grad je dobival novo vsebino, nov življen-
jski smisel. 1991. je ZKO Slovenska Bistrica postala upravljalcc
gradu, kar pomeni novo kvaliteto pri razvoju in usposabljanju
gradu za bodoči kulturni center.
Najstarejša zamisel o oblikovanju stalne razstave je zrasla v
glavi sedaj že pokojnega Miljutina Arka, nekdanjega ravnatelja
bistriške matične knjižnice, ki ima neprecenljive zasluge pri zbi-
ranju etnoloških predmetov. V 1991. letu jc bila iz tega gradiva
narejena stalna zbirka v prvem nadstropju južnega trakta gradu.
V severnem traktu prvega nadstropja je prav tako stalna
razstava Rimska cesta med Celeio in Poetovio. V drugem
nadstropju so prostor našli bistriški preporodovci 19. stolet-
ja; tam jc tudi Tomaiičeva soba, posvečena tinjskemu roja-
ku Jožetu Tomažiču. V drugem nadstropju je v južnem
okroglem grajskem stolpu kulturni klub z videoteko.
Konec ledna bo svečanost ob odprtju Ingoličeve spominske
sobe. Pisatelj je v svoji oporoki zapisal, da zapušča slovenjebi-
striški občini dragoceno in obsežno knjižnico, nad 2000 knjižnih
enot.
1. julijam pričnejo obnovo notranjega grajskega dvorišča, kjer
želijo sčasoma urediti poletni prireditveni prostor. Denar za ta
del obnove gradu je, v rokah pa že imajo tudi vsa potrebna so-
glasja mariborskega in ljubljanskega Zavoda za varovanje na-
ravne in kulturne dediščine. Vsaj deloma obnovljeni grad bo 1.
septembra, ko ga b(xio (xiprli za javnost, na razpolago vsem, ki
jih zanima preteklost tega območja.
Vida Topolovec
6 — OD TU IN TAM
26. JUNIJ 1992 —
TEDNIK
I julija avtomobilsko
I tekmovanje
I Ko je Alojz Zorko pred dvema letoma začenjal lastno av-
tošolo Otto, ni hil edini. Vedel pa je, da s trdim delom in
(ugodnostmi za stranke uspeh ne more izostati. Pričel je z
dvema avotomohila Jugo, nadaljeval z Zastavo lOl, danes
■ ima tri avtomobile Renault 5. Skozi njegovo šolo je šlo 4(X)
kandidatov in vsi so uspešno opravili vozniški izpit za kate-
Igoriji A in H ali za traktor. Največ tečajnikov ima iz (iorišni-
ce in Moškajncev.
IAvtošola Otto pa širi svojo dejavnost. Tako uvaja ob koncu
tedna izposojanje svojih avtomobilov car. Na letališču v
I Moškajncih se konec tedna marsikaj dogaja: šolajo se piloti,
I padalci... in pokazala se je potreba po izposoji avtomobila.
_ Alojz Zorko ji je prisluhnil: za začetek s tremi avtomobili, če
I bo potreba za več, tudi to ne bo problem, pravi. Izposojanje
pa je na voljo tudi vsem drugim, ki bi si radi najeli avtomobil.
I Pripravlja pa tudi veliko avtomobilsko tekmovanje, ki bo
I 11.julija na letališču v Moškajncih. Zeli, da bi postalo tradi-
cionalno. Tekmovalci bodo z jeklenimi konjički tekmovali v
spretnosti vožnji in pravilih vožnje. Prvi trije bodo prejeli bo-
I gate nagrade. Tekmovalci se lahko prijavijo že danes v pisarni
Avtošole OTTO v Moškajncih 2d ali po telefonu 708-041. Po
I tekmovanju bo še veseli del prireditve in Alojz Zorko upa, da
se bo na letališču zbralo ne samo veliko tekmovalcev, ampak
I^Aidi navijačev, saj ne bo manjkalo pijače in Jedače.	N.V.
OBISKALI SMO SONJO ČERNČIČ-UGERVtfALL, TURISTIČNO DELAVKO
"Resigniran človek ne vidi bodočnosti"_
Plujčanom mora pot v lepšo bodočnost vedno ka/ati
nekdo od /unaj. Če odpove človeški dejavnik in ni pri-
pravljenosti za sodelovanje, mora delo, ki sicer spo-
soben opraviti marsikateri domačin, a mu manjka samo-
zavesti, opraviti nekdo od zunaj. Tako je bilo tudi z zad-
njo študijo o strategiji turističnefja razvoja na Ptuju.
Sonja Černčič-Laj^erwall ob tem pravi, daje študijo sicer
težko napisati, a jo je še težje spraviti v življenje. Dose-
danji pojjovori s Ptujčani so jo utrdili v spoznanju, da v
jjlavnem }jre za resi^nirane ljudi, zato ne vidijo bodočno-
sti. Da se odpre pot v turistični razvoj občine, pa je potre-
ben optimizem.
Sonja Černčič je prišla v
Ptuj, ker želi aktivno sodelo-
vati v razvoju turizma. Pova-
bil Jo Je predsednik občine
Vojteh Rajher. Nekaj mesecev
Je bila svetovalka za turizetn
pri ptujskein izvršnem svetu,
sedaj pa bo pomagala pri po-
stavljanju turistično-informa-
cijskega centra, ki naj bi v
začetni etapi poskrbel za enot-
nejšo in usklajeno ponudbo
ptujskega turizma. Možnosti
so velike, a ža zaradi neuskla-
jenega delovanja neizrabljene.
PTUJ JE BISER
"Ptuj mi pomeni veliko. To
Je prekrasno staro avtentično
mesto. Zelo rada imam stare
stvari, dajejo toplino... Če bi
poskrbeli še za podrobnosti,
na primer iz starega mestnega
jedra odstranili avtomobile, bi
bilo čudovito. Avto in stare
stavbe ne gredo skupaj. V Ptu-
ju vidim velike možnosti za
razvoj turizma. V takih razme-
rah Je vedno izredno zanimivo
delati, saj je delo povezano s
številnimi izzivi," Je povedala
Sonja Černčič-Lagerwall.
Koliko je Ptuj zanimiv za
turiste?
"Toliko, kolikor ga bomo
naredili zanimivega. Načelo
inarketinga Je, da se Je potreb-
no prilagajati potrebam kupca,
če pa potrebe ni, jo Je treba
ustvariti."
Je to, kar ponuja Ptuj se-
daj, dovolj ali potrebuje še
več?
"Ptuj že sedaj ponuja veli-
ko, a bo moral, če se bo želel
uveljaviti, ponudbo dopolniti.
Mislim na tiste dopolnitve, ki
Ptujčanom veliko pomenijo.
Turizem se nikjer ne razvija
samo za zunanje ljudi. Najbolj
uspe-šen Je, če zaživi s prebi-
valci samimi. Za zdajšnjo po-
nudbo hi rekla, da je je veliko,
da pa ni pravilno usmerjena.
Osnove za razvoj turizma so
na številnih področjih. Samo
poglejmo prireditve: gre za
neizmerno bogastvo tradicio-
nalnih prireditev, ki jih Je po-
trebno ohraniti in stari vsebini
dodati še nekaj novega. Vedno
Je potrebno graditi na tistem,
kar je že, in videti, kaj je po-
trebno dodati, da bo neka pri-
reditev še privlačnejša. To Je
oplemenitenje. Na teh osno-
vah naj bi delal tudi bodoči
turistično-informacijski cen-
ter, ki ne bo neka nadgradnja,
temveč servis in pomoč vsem
dosedanjim turističnim napo-
rom."
Koliko so Ptujčani turi-
stično usmerjeni?
"Težko bi odgovorila na to
vprašanje. Prepričana pa sem,
da je tudi v Ptuju veliko ljudi,
ki imajo ideje in želijo nekaj
narediti. Nanje računamo v tu-
ristično-informacijskem cen-
tru. Zavedamo pa se, da vsega
ne bo mogoče naenkrat nare-
dili."
ŽIČNATE OGRAJE
NAJ ZAMENJAJO ZELE-
NE
Kaj bi vi v Ptuju spremenili?
"Najprej bi iz mesta odstra-
nila vse avtomobile. Zatem bi
izdala odlok, po katerem bi
morale biti vse ograje zelene -
govorim z vidika turista. Spre-
ineniti bi bilo potrebno izlož-
bena okna. V ptujskih trgovi-
nah Je naprodaj že marsikaj
lepega, ureditev izložb pa ne
upošteva potreb sodobnega
potrošnika. V Ptuju Je več le-
pih gostinskih lokalov, in kar
je razveseljivo, veliko polet-
nih teras, žal pa je še vedno
veliko gostiln z neprivla-čno
ureditvijo in klasično ponud-
bo hrane; sodobnega turista,
ki želi pokusiti avtentično hra-
no tega okolja, to ne more za-
dovoljiti. Tudi delovne obleke
natakarjev so preveč klasične
in se ne prilagajajo okolju.
Poseben problem zame pa je
neurejenost grajskega hriba.
To je katastrofa. Upoštevati
moramo, da bo vsak obiskova-
lec Ptuja hkrati kritični ocen-
jevalec, zato se bo treba ne-
nehno truditi za čista stra-
nišča, za to, da bodo na mizah
vedno čisti prti, da bo na
obrazih natakarjev nasmeh, da
se bodo turisti počutili zažele-
ni in da bo hrana takšna, da
bodo z njo zadovoljni."
ČE NE BO PROMOCI-
JE, TUDI USPEHA NE BO
Koliko Slovenci vedo o svo-
jem najstarejšem mestu?
"Slovenci Ptuja ne poznajo,
zato bo potrebno veliko
vložiti v predstavitev, sicer
uspeha ne bo. Promocija po-
ineni to, da obvestiš neko
okolje o tem, kaj ponujaš.
Načinov je veliko. Eden je tu-
di oglaševanje, proti kateremu
pa sem z vsemi štirimi.
Oglaševanje o Ptuju na primer
pove, da je Ptuj lep - pridite k
nam, drugega pa ne. Zame
promocija pomeni to, da si
365 dni v letu naokrog, po
agencijah doma in v tujini...
Letos smo poskušali Slovenijo
opozoriti na tradicionalno
ptujsko kurentovanje z obiski
kurentov v številnih sloven-
skih mestih in reči moram, da
smo uspeli. Takšne promocije
bi tnorali organizirati tudi ob
drugih priložnostih. Velja pa
poudariti, da moraš potencial-
nim gostom dajati natančne
informacije, spodrsljajev ne
sme biti. Zato se mora neko
okolje na promocijo pripra-
vljati že veliko prej, kot ta
steče. Na sprejem turistov mo-
raš biti pripravljen na vseh
področjih. V začetku bo turi-
stično-informacijski center
vabil v Ptuj na enodnevne
izlete oziroma izlete ob koncu
tedna. Ko bo na voljo več po-
stelj, se bo doba bivanja turi-
stov pri nas lahko bistveno
podaljšala."
Kdaj bo Ptuj turistično
razvit?
"To je odvisno od nas vseh,
ne samo od tistih, ki delajo v
turizmu. Turizem ni nekaj
ločenega od življenja in dela
nekega okolja, njegovih prebi-
valcev. Turizem naj bi vsem,
ki tu živijo, nekaj prinesel. Ne
samo da bo širil obzorje, saj z
vsakim turistom prihaja nekaj
novega, temveč bo prinašal
tudi zaslužek. Obiskovalec bo
v mestu kupil spominek, hra-
nil se bo z našo hrano, kupo-
val v naših trgovinah ali na
tržnici sadje in podobno. Po-
meni, da turizem in domačini
hodijo z roko v roko. Jezik ni
nikoli ovira, če ima nekdo
voljo in željo, da turistu po-
maga."
Kaj bo prinesel turisti-
čno-informacijski center?
"Predvsem bo servis vsem
tistim, ki žc sedaj pripravljajo
različne turistične prireditve
oziroina dogodke. Skrbel bo
za koordinacijo, načrtovanje
in v končni etapi tudi za spod-
bujanje nekaterih prireditev,
če bo organizatorjem zman-
jkalo idej. Poleg tega bo cen-
ter tudi v komercialnem po-
gledu skrbel za predstavitev
vsega, kar se v Ptuju dogaja."
HOČEMO V EVROPO,
RAZMIŠLJAMO PO BAL-
KANSKO
Kakšna Je razlika med slo-
venskim in svetovnim turiz-
mom?
"To Je vprašatije, ki mi je
zelo všeč. Vsi želimo v Evro-
po, nismo pa pripravljeni
sprejeti njenih norm. To vidi-
ino in doživljaino na vsakem
koraku. Predvsem bi morali
začeti drugače razmišljati,
imeti sebe bolj radi, misliti na
svoje počutje danes in Jutri.
Vse premalo mislimo tudi
prodajno. Premalo smo pripra-
vljeni pomagati z nasveti. V
birokratskih instituacijah, na
primer na občinah, so premalo
uslužni, vse preveč so še za-
prti v birokratske modele ob-
našanja. Hočemo v Evropo,
razmišljamo pa balkansko."
Sonja Černčič-Lagerwall
hodi po Ptuju z odprtimi
očmi. Beleži dobre in slabe
strani, da bi lahko v centru
začeli delati tako, da bodo od
tega imeli koristi Ptujčani in
turisti. Med bivanjem v Ptuju
Je že pripravila projekt za
-Ptujske toplice, ki naj bi se
razvile v center zdravega
življenja. O podrobnostih ne
želi govoriti. Projekt Je "za-
ščitila", da ga ne bi kdo ukra-
del. V turizmu takšni primeri
niso osamljeni. Sicer pa s svo-
jim podjetjein, ki je registrira-
no za hotelsko, gostinsko in
projektantsko	dejavnost
(BWC), s sedežem v Zgor-
njem Dupleku 63 b, pomaga
pri turističnem razvoju tudi v
drugih okoljih. Njeno turi-
stično znanje in izkušnje so
velike. Med drugim je posta-
vila na noge Radin,. delala v
Avstriji, v hotelu Korotan ob
Vrbskem Jezeru, v predstav-
ništvu Turistične zveze Jugo-
slavije v Stockholmu in še
marsikje drugje. Poleg višjo
ekonomsko komercialne šole
je končala tudi višjo medna-
rodno hotelsko šolo v Švici,
Centre international de Glion
v Montreuxu.
V	turizem Jo Je pripeljala
ljubezen do francoskega Jezi-
ka. Številni Slovenci Jo pom-
nijo po zelo odmevni akciji
Očistimo slovenska stranišča,
ki Jo je organizirala na začet-
ku devetdesetih let. Čeprav ni
imela podpore uradnih institu-
cij (ministrstva za turizem,
združenja za turizem...), je
trmasto vztrajala in akcijo
uspešno izvedla. Podprla so jo
podjetja Paloma, Radenska,
Vileda in Zlatorog, ki so že ta-
krat po/nale prednosti tržnega
obnašanja. Da Je bila akcija
potrebna, govori tudi priznan-
je v obliki turističnega nagel-
Jna. Od takrat do danes se raz-
mere v slovenskih straniščih
izboljšujejo iz leta v leto. Še
vedno pa se najdejo turisti, ki
s čistočo niso zadovoljni, pa
ne satno na straniščih.
V	ptujskem turizmu sedaj
delamo vnovično inventuro z
željo, da bomo tokrat pa le
uspeli. Do sedaj je bilo posku-
sov že veliko. Neorganizirane-
mu delu naj bi končno stopili
na prste. "Vajena sem delati
načrtno,,brez histerije, usmer-
jeno, razumsko, razmišljujoče,
ne pa na horuk. Horuk akcije,
ki so tudi v Ptuju precej pri-
sotne, ne tnorejo zagotoviti
kakovostnega dela. V takšnih
razmerah se lahko veliko po-
zabi. Spodrsljaji v turizmu pa
se drago plačujejo," je med
drugim povedala Sonja
Černčič-Lagerwall. Dela ^
centru se izredno veseli, saj
bo delala s predanimi in znan-
ja željnimi ljudmi, ki jim J'^
delo v turizmu dragocen izziv
in ga nočejo izpustiti iz rok.
Majda Goznil'
Sonja Cerncic-lMgerwall
(Foto: OM)
V Ptuju je bil v petek, 19, junija, delovni razgovor članov predsedstva Društva mobi-
liziranih Slovencev v nemško vojsko s sedežem v Celju z Anko OSTRMAN, ministrico
za borce in vojaške vojne invalide vlade R Slovenije. Namen pogovora je bil, kako ure-
sničevati stališča strokovnega posveta o nemški mobilizaciji, kije bil 14. maja v Mari-
boru. Ta namen je bil v celoti dosežen, ob medsebojnem razumevanju in pripravljenosti
po sodelovanju jc bilo dogovorjeno, kako delovati naprej, da čimprej dosežemo zasta-
vljene cilje.
Predsednik društva Rudi Markovič je na kratko
orisal razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo
Štajerske, Koroške in Gorenjske po nemški oku-
paciji aprila 1941, čas vojne in povojnega obdob-
ja. Lani sta bili ustanovljeni Društvo nobilizira-
nih Slovencev v nemško vojsko (v Celju), ki ima
danes že nekaj čez 9500 članov, in Društvo mobi-
liziranih Gorenjcev (v Kranju) z okoli 1600 čla-
nov. Obe društvi sta skupno sprejeli spomenico in
jo poslali vsem vodilnim v Sloveniji in pristojnim
ministrstvom. Društvo je dobilo skupni odgovor,
ki se je skliceval na staro slovensko ustavo,
čeprav je bila medtem sprejeta že nova. Tudi no-
va socialna zakonodaja mobilizirancev ni upošte-
vala. Opisal Je še prizadevanja društva in številne
stike s predstavniki ZR Nemčije. Že lani Je dele-
gacija obiskala nemškega konzula v Zagrebu, po-
tem dvakrat ambasadorja dr. Seiberta v Ljubljani,
delegacija je obiskala VA (Preskrbovalni urad) v
Fuldi, 19. maja letos pa Ministrstvo za delo in
socialna vpršanja v Bonnu. Svoje izvajanje je
končal z besedami: "Vi, gospa ministrica, pokri-
vate resor, v katerega bi morali spadati tudi naši
invalidi," in vprašal, ali bo spremenjena invalid-
ska zakonodaja, po kateri bodo invalidi nemške
vojske enakopravno in enakovredno obravnavani.
Podpredsednik društva Ludvik Puklavec, ki je
vodil odbor za strokovni posvet v Mariboru, je
poročal o odmevnosti posveta in o tem, da so po-
slali pisma predsedniku predsedstva, predsedniku
skupščine in predsedniku vlade R Slovenije ter
tudi dr. Ljubu Bavconu. V njih opozarjajo na
kršenje človeških pravic v odnosu do nekdanjih
mobilizirancev in tudi kar 6 členov nove sloven-
ske ustave. Odziv je bil doslej v tem, da je pred-
sednik predsedstva Milan Kučan zahteval od vla-
de, da mora začeti celovito reševati probleme mo-
bilizirancev, intemirancev, izgnancev in drugih
oškodovancev med vojno.
Ministrica Anka OSTRMAN Je informacije
sprejela z razumevanjem in poudarila, da je sedaj
čas, da se te zadeve z ZR Nemčijo uredijo. Oblju-
bila je, da se bo čimprej sestala s predstavniki zu-
nanjega ministrstva in ministrstva za delo, da se
dogovorijo za enotno akcijo. Njeno ministrstvo jc
že dalo pobudo, da se pri slovenski vladi imenuje
posebna komisija, ki naj pripravi gradivo za po-
samezna področja. Glede invalidov nemške voj-
ske Je menila, da je najprej treba vsakemu prizna-
ti status invalida, kar bo urejeno v nekaj mesecih.
Problem mobilizirancev, ki so tudi po stališču GO
ZZB NOV Slovenije žrtve vojne, bo vlada
reševala posebej.
V nadaljevanju so se dogovorili o nadaljnjem
sodelovanju pri zbiranju pdatkov in dokumentov
za razgovore z ZR Nemočijo, o reševanju social-
nih problemov in podobnem.
F. Fideršek
Pri Slavku Čagranu, predsedniku Društva ledvičnili bolnikov
"Dializa je za bolnike, ki se z njo zdravimo, življenje,
kasnejša transplantacija ledvice pa verjetno sreča, ki jo
je težko primerjati s čimerkoli," jc povedal predsednik
novoustanovljenega društva ledvičnih bolnikov Ptuj Slav-
ko Čagran.
Do ustanovitve svojega dru-
štva so bili ptujski ledvični bol-
niki člani ljubljanskega. Dru-
štva ledvičnih bolnikov Sloveni-
je so združena v zvezo, ki ima
sedež v Ljubljani. Ta si je za eno
od osnovnih srednjeročnih nalog
zadala nalogo ustanoviti regio-
nalna in lokalna društva povsod
tam, kjer za to obstajajo pogoji
in kjer so bolniki pripravljeni za
organizirano delovanje. Slavko
Čagran je povedal, da so v dia-
liznem centru v Ptuju imeli vse
pogoje za ustanovitev društva,
predvsem pa so zadovoljni, ker
je sodelovanje med bolniki in
zdravstvenim osebjem na zavi-
dljivi ravni. Ustanovna skup-
ščina je bila zelo dobro obiska-
na, kar Je po Čagranovih bese-
dah dokaz visoke strokovnosti
medicine, timskega dela v dia-
liz.nem centru, humanosti te
družbe ter velike volje dializnih
bolnikov, da bi bil njihov jutri
lepši in kakovostnejši.
V program dela so zapisali,
da si bodo prizadevali za orga-
nizirano sodelovanje bolnikov z
zdravstvenim in medicinskim
oset)jem, za uveljavitev sodob-
nih načinov zdravljenja bolni-
kov, ki so jim odpovedale ledvi-
ce, predvsem pa za uveljavitev
transplantacije, za osveščanje in
obveščanje o zdravem načinu
življenja, pomoč pri rehabilita-
ciji ledvičnih bolnikov, zlasti še
tistih, ki se zdravijo na dializi,
uresničevali pa bodo tudi druge
naloge, da bi se položaj led-
vičnih bolnikov še izboljšal.
V ptujskem dializnem centru
imajo trenutno 30 bolnikov. V
celi Sloveniji Jih je 700, dvesto
jih je v programu transplantaci-
je, 120 pa so žc presadili ledvi-
co, od tega petim Ptujčanom.
Največ dializnih bolnikov v
ptujski bolšnici Je starih od 40
do 60 let, precej pa je tudi
mlajših. "Zelo smo zaskrbljeni,
saj je med mladimi že precej
ledvičnih bolnikov. Vprašujemo
se, od kod takšne odpovedi."
Slavko Čagran je na dializi že
od 24. leta, od leta 1982. Pet let
že čaka na transplantacijo; led-
vico mu je želela darovati ma-
ma, vendar je odpadla že na
začetku, saj imata različni krvni
skupini. Živi normalno, ni na
dieti, tudi na vodo gre normal-
no. Na dopust lahko gre, vendar
vedno v kraj, kjer imajo dializni
center.
"Trenutno največji problem, s
katerim se ukvarjamo ptujski
dializni bolniki, so prevozi.
Nikjer v Sloveniji jih bolniki ne
plačujejo razen v Ptuju, kjer
znaša trenutno mesečni prispe-
vek 700 tolarjev. Zato si bomo
prizadevali, da bomo prešli na
pogodbene taksi prevoze, kot
imajo to organizirano v drugih
slovenskih krajih."
Slavko Čagran je na dializi
trikrat tedensko, zato Je podob-
no kot drugi bolniki zaposlen le
štiri ure. Dela kot matičar v
Domavi in Juršincih.
"Z delom ptujskega dializne-
ga oddelka sem zelo zadovol-
jen. Strokovnost je zagotovlje-
na, edini problem je poman-
jkanje materiala in občasno tudi
zdravil. Aparature so švedske.
Ptujski dializni oddelek je nekaj
časa uporabljal tudi Kramber-
gerjev dializni aparat."
MG
TEDNIK
26. JUNIJ 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE — 7
PRI KOZMETIČARKI KLAVDIJI POHERC
Lepota. Nemerljiva, nerazum-
ljiva, neuheseciljiva.
Ženska. Lepa, simpatična,
prikupna, prijazna, dobra, en-
kratna, moja. Ne želi biti po-
dobiui lepoticam iz filmov 60.
let, ne današnjim. A želi ugajati.
Želi vplivati. Zeli odločati. Želi,
da jo opazijo. Ženska ve veliko.
Ženska mora vedeti veliko. Več
kot moški. Naslednje vrstice so
namenjene predvsem — žen-
skam.
V kozmetičnem salonu l*upa
je v soboto popoldan nenehno
zvonilo. Vstopale smo posa-
mično ali s prijateljicami. So-
be so se pohiile in končno je
Klavdija pripeljala gostji - dr.
Sanjo (Jo.šovič in dr. Mandju-
lo Hiti. Obe zdravnici, ki sta
se posvetili kozmetiki. Man-
djula nas je spoznala s skriv-
nostmi tradicionalne indijske
medicine, Sanja nam je zau-
pala popolno novost v kozme-
tiki - naličiti se enkrat za 15
let.
AMERIŠKI ČUDEŽ —
VEDNO URt:.!ENA ŽEN-
SKA
Dr. Sanja Gošovič jc Split-
čanka, zdravnica splošne medi-
cine. Po študiju je končala še
šolo za kozmetičarke v Ljublja-
ni, nato pa v Ameriki specializi-
rala za trajno Učenje. Kaj je to?
Dr. Sanja Gošovic: "S po-
sebno napravo vnašam v kožo
pigment, ki ostane na tem mestu
10 do 15 let. Tako lahko
poživim ustnice, jih nekoliko
povečam ali le "popravim" obli-
ko. Občrtam lahko oči, kot jih
ženske občrtujejo vsako jutro in
šc nekajkrat čez dan. Nekatere
ženske si odstranjujejo obrvi in
si začrtajo nove. Tem bi lahko
"narisala" obrvi, ki se ne bi
■■/brisale" 15 let. Neverjetno se
liši. ampak po mojem postop-
n- /.'ii^k;! Vladno urejena -
zbudi se "naličeua , po kopanju
v bazenu je njen obraz kot
Vrtnica. V tem je skrivnost ved-
no urejenih igralk, ki jih vidite
na televizijskih zaslonih. V
Ameriki je trajni make-up hit
sezone tudi za "navadne" žen-
ske. V Evropi še ni veliko uspo-
sobljenih za to vrsto medicin-
sko-kozmetičnega dela. Na
Hrvaškem in v Sloveniji pa sem
edina."
REŠIMO SE BRAZGO-
TIN IN BELIH LIS
Revolucionarna je ta novost
vsekakor za vse tiste, ki imajo
na vidnejših delih telasa braz-
gotine ali bele lise brez pigmen-
ta. Tem lahko dr. Sanja Gošovič
vnese pigment barve kože in
bela lisa tako izgine.
"Napravim samo tisto, kar
ženska naroči, in to tako, da je
videti čim bolj naravno. Tudi
pri svoji najboljši prijateljici ne
boste opazili, da je trajno na-
ličena, saj bo samo nekoliko
lepša, popolnejša. Tako sem
uredila že nekaj Zgrebčank,
Splitčank in Koprčank. Odslej
bom občasno prihajala tudi na
Ptuj," se obetajoče smehlja dr.
Sanja Gošovič.
ORIENT NA PTUJU
Druga gostja je doma iz Kal-
kute. To je dr. Mandjula Hiti, ki
je študirala ayrvedsko medici-
no. Kot hčerka indijskega am-
basadorja je živela v Beogradu,
Parizu, Rimu, Washingtonu. Ta-
ko se je zgodilo, da je spoznala
Janeza iz Ljubljane in se pred
tremi leti poročila.
"Slovenija je zame pravljična
dežela. Čudovita je in živeti na-
meravava tu. Nimam donio-
tožja, saj potujem enkrat letno v
Indijo. Sicer pa za otroke amba-
sadorjev velja, da so doma pov-
sod in nikjer," pripoveduje.
Indijke so drugačne od Slo-
venk, Evropejk. Drugače se ne-
gujejo, drugače živijo. Ravnajo
se po zakonih ayrvcdske medi-
cine, stare nekaj tisoč let. Po
njihovem je človek del makro-
kozmosa, ki je sestavljen iz pe-
Hh osnovnih elementov. Ko pri
dejo ti v neravnovesje, ko posa
nieznikova energija ni usklajen;i
s splošno kozmično energijo,
človek zboli ali ima vsaj težave.
Celotno življenje mora biti v
soglasju z naravnimi ciklusi.
Tako Indijci menijo, da je po-
trebno vstajali med pol šesto in
pol sedmo uro zjutraj, vsak ve,
katera hrana mu ustreza, kakšne
čaje mora piti, ve, kakšna barva
je zanj, kateri kamen, kakšno
glasbo naj posluša in katero
dišavo naj uporablja.
V SLOVENIJI JE VELI-
KO DEPRESIVNIH IN
VELIKO A(;RESIVNm
"Zdi se mi, da so v Indiji prav
zaradi načina življenja ljudje
bolj srečni kot v Sloveniji. Tu-
kaj je veliko depresivnih in ve-
liko agresivnih," meni dr. Man-
djula Hiti. "Slovenija je zaradi
geografske lege prehod med
vzhodom in zahodom. In to se
pozna pri ljudeh. Slovenec je
hkrati vzhodnjak in zahodnjak.
Ne mislim zaradi Jugoslavije.
Odkar Slovenci obstajate, ste
razpeti med vzhod in zahod. In
zaradi-tega imate v sebi neneh-
no nasprotje. Vedno ste v kon-
niktni situaciji - v nezavednem
delu svoje duševnosti. Človek
mora vedeti, kdo je."
Dr. Mandjula Hiti je v Lju-
bljani ustanovila lepotilni cen-
ter Tara, v katerem posamezni-
kom po dveumem pregledu in
analizah svetuje, kako naj živijo
v skladu s pravili tradicionalne
indijske medicine. Tukaj ima
tudi kozmetični salon, center jo-
ge in kozmetične proizvode, na-
pravljene na osnovi izvlečkov
indijskih zravilnih rastlin.
"Indijska kozmetika temelji
na eteričnih oljih. Vsaka ženska
potrebuje tonik in olje za dnev-
no in nočno nego. Emulzija ete-
ričnih olj prodira zelo globoko
v kožo, tako jo globinsko čisti
in sočasno hrani ter neguje. To-
nik krči pore, vlaži kožo in jo
napne. Po koži se vidi, ali je
človek zdrav. Za lepo kožo pa
je izredno pomembno piti do-
volj tekočine. Vsaka Indijka
spije dva do tri litre vode dnev-
no. Tudi jaz. Občasno je potreb-
no piti tudi čaje. Pri vas greste
v kozmetični salon, ko se poja-
vijo težave. Napačno. Pri nas
velja, da se nega pri dvajsetih
letih obrestuje pri štiridesetih.
Nega v salonu ne pomeni nič,
če se vsakodnevno ne neguje
ženska sama," priporoča dr.
Mandjula Hiti.
ZA VSAKO PRILOŽ-
NOST DRUGAČEN VONJ
Indijke se veliko posvečajo
osebnemu vonju. Vsaki ženski
ustreza drugačna dišava. Prav
tako vsakemu letnemu času in
delu dneva. Tudi vonj stanovan-
ja je pomemben. Dnevna soba
mora dišati drugače kot spalni-
ca. Dr. Mandjula Hiti razloži:
"Dišava deluje na nepokrite
živčne celice v nosu, od koder
se impulz izredno hitro prenese
do možgan. Ti reagirajo s pozi-
tivnimi ali negativnimi substan-
cami, ki vplivajo na organizem.
In če si dalj časa obkrožen z za-
se neugodnimi vonjavami, je to
za tvojo energijo ravno tako
motnja, ki izzove vsaj glavobol,
pa tudi kakšno resnejšo bole-
zen. Evropejke so običajno z
mojimi kozmetičnimi preparati
zelo zadovoljne. Pravijo, da le-
po dišijo, čeprav so v bistvu
nevtralni, nimajo izrazitega
vonja."
Nemogoče je izvedeti vse o
večtisočletnih dognanjih v krat-
kem razgovoru. Ptujčanka Klavdi-
ja Poherc se je s kozmetičnimi na-
sveti dr. Mandjule Hiti spoznala
bolje, saj je obiskovala pri njej se-
minar. Specializirala se je za ze-
liščno kozmetiko, sicer pa se z dr.
Mandjulo Hiti vsak dan pogovori-
ta o sprotnih problemih kar po te-
lefonu. "Če bo potrebno, bom še
prišla na Ptuj, čeprav imam v Lju-
bljani ogromno dela," se poslovi
od nas."	Milena Zupanič
Dr. Mandjula Uiti, Indijka:
"Nasveti stare vedske medicine
so naš način življenja in zdi se
mi, da smo srečnejši..."
Dr. Sanja Gošovič - zdravnica in kozmetičarka
Dr. Sanja Gošovič pri delu — postopek je neboleč, nenevaren in
trajno polepša obraz
Gostiteljica,	kozmetičarka
Klavdija Poherc
ZA LEPOTO K FRIZERJU
Saj se pogledam v ogledalo vsako jutro. Vendar
sem se tokrat gledala za sekundo dlje in za pičico
bolj kritično. Katastrofa.
V slutbi sem to dopoldne delala še posebej
marljivo; no, saj pridna sem vedno. Prsti divjajo
sem ter tja po tipkovnici in niti v en razgovor svo-
jih sodelavcev se nisem vklučila. Komaj sem
pričakala pol urice za malico. Zdivjam v mesto in
- hop, k frizerki. Lastnice seveda ni bilo, bile pa
so druge gospodične in gospe. Kar nazaj, so mi
velele, in jaz se ubogljivo spravim k umivalnikom.
Res se kmalu pojavi neka mlajša oseba z razme-
roma neurejeno pričesko. Tiho, ženska, nič reči,
nič misliti. Ona je frizerka, strokovnjakinja, in jaz
ji bom vsak hip izročena na milost in nemilost.
Pri srcu me stisne, ko postane očitno, da sva prav
ona in jaz par Jaz na stolu in ona s škarjami v
rokah. Potem mi nagne glavo globoko nazaj, sli-
ne ne morem več požirati, zaprem oči in po glavi
mi steče curek nekoliko prevroče vode. Končno je
minilo. Njena roka zamahne in razumem, da se
moram presesti.
In tako sem pred ogledalom. No, kako?
Vedno sem bila prepričana, da so frizerji zato,
da ti uredijo pričesko čim bolje, vsekakor pa ta-
ko, da bo ustrezala obrazu, tako, da je ženska
urejena. Nekateri so čevljarji, delajo ali popra-
vljajo čevlje, drugi so učitelji matematike in učijo
otroke računati, tretji direktorji in vodijo firme.
In nihče jih ne vpraša, kako. Mene pa sprašuje
frizerka, kako naj dela. Kako pa naj vem. Želim
biti urejena. In to ji povem proti koncu, ko me že
hoče nagnati s stola. Ne bom se prepirala, rekli
ste postopoma. Če hi rekli stanjšati, bi stanjšala,
če skrajšati, bi skrajšala. Če ne znate povedati,
vam pa ne morem nič pomagati.
Stisnem zobe in se zadržim, gledam svoje od-
strižene lase na tleh in strmim v ogledalo. Tam
namreč vidim svojo novo pričesko, ki bog ve, da
res ni nič boljša kot ob prihodu v salon.
Možgančke mi preblisne misel na ameriške zgod-
be, v katerih gredo ženske z užitkom v frizerski
salon, nekatere gredo vsak dan in so vsak dan kot
iz škatlice.
Samo še računček. Oddam 800 tolarjev in odhi-
tim v službo. Na srečo ni nihče opazil moje odsot-
nosti. Pa frizure tudi ne.
Nauk: Kazen je pravična, kaj pa hodiš k frizer-
ju med službenim časom.
Orfejčkov kotiček
Kaj je novega
Popevke, ki bodo na jubilej-
nem 25. festivalu narečnih po-
pevk v Mariboru, so že znane.
Strokovna komisija jih je izmed
prispelih izbrala 16. Slišali bo-
mo: MOJ ŠOCEJ - Igor Pod-
pečan, Mitja Sipek; NE JOUČI
OČE - Jože Ružič; NA VRH
TRIGLAVA ČOLNIČ PLAVA -
Oto Pcstncr, Dare Hering; TI
JOD! TO - Simon Štemberger;
POLONSKA SMUČARIJA -
Smiljan Greif, Jože Ekart; HE-
LENA ŠTAJERSKA - Edvin
Fliser, Metka Karba; NAŠA
OMA JE NAJBOLJŠA - Boris
Roškar, Vinko Simek; JESEN-
SKE NOČI - Belizar Dujec,
Ivanka Bogolin; RADGONSKI
SEJEM - Dezider Cener, Božo
Harb; POZDRAV LOGARSKE
DOLINE - Franci Podbreznik,
Miran Grudnik; KJE KAPLJI-
CA KRALJUJE - Peretta Zad-
nik, Ivan Sivec; PUJČEK V
BRLUŽJAKI - Gorazd Elvič,
Miroslav Slana-Miros; ZVO-
NOVI ZA PRAZNIK - Edvin
Fliser, Mitja Šipek; JA, LUŠNO
JE BLO - Alfred Železnik,
Srečko Niedorfer in MOUJA
OGELCA - Mario Engelsberger,
Metka Karba.
Nastopili bodo: Irena Vrčkov-
nik, Don Juan, Magnet, Bratje
iz Oplotnice, Ljubo Huzjan,
Jože Ekart, Mateja Horvat, Jože
Kobler, Edvin Fliser, ki se bo
kot pevec poslovil od festiva-
lov, Metalurgi, ansambel Slove-
nija. Na festival bo priletel tudi
veteran narečne popevke, ki bo
ravno takrat gostoval s svojimi
muzikanti v Grčiji, Alfi Nipič.
Brez njega bi si težko predsta-
vljali mariborski festival.
Fina gospa, naložena / vrcč-ka-
mi in cekarji, se je vračala z mari-
borske tržnice. Tako naložena je
stopila v mestni avtobus in utruje-
na zasopihala šoferju:
"tJslavite na Partizanski 33!"
Šofer: "In v katerem nadstropju,
milostljiva?"
* * *
V enem od znanih ptujskih lo-
kalov:
Gost: "Natakar! Ta kruh je trd
kot kamen!"
Natakar: "No,no. Leta 1941 bi
ga bili zelo veseli!"
Gost: "Že, samo takrat je bil še
svež!"
V NEDELJO OB 10. URI NA RADIU PTUJ
Orfejček
ORFEJČKOVE STOPNIČKE:
1.	KDO ZA RUNDO DAL BO - Slovenija
2.	HUDI ČASI - Ptujski instrumentalni kvintet
3.	GASILSKA VESELICA - Fantje z vseh vetrov
4.	ZAPLEŠIVA NOCOJ - ansambel Tonija Verderberja
5.	VRAČAM SE Z GORA - Nagelj
6.	PO SVETU JE HODIL - Šaleški fantje
7.	ZAVRTIMO SE - ansambel Vilija Petriča
8.	VINSKA GORICA - ansambel Nika Zajca
9.VRNI	SE - ansambel Franca Zemeta
10.	ENO ŽIVLJENJE - ansambel Braneta Klavžarja
11.	TI BOŠ SREČNA MAMICA - ansambel Toneta Žagarja
12.	RAD ZAPOJEM TI, SLOVENIJA - Marela
POKROVITELJ ODDAJE: Fagus.
NAGRADO POKROVITELJA PREJME: Nada Aubelj, Kajuhova
11, Kidričevo.
Glasovnice pošiljajte na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, 62250
Ptuj - za Orfejčkove stopničke.	Ljubo Huzjan
8 — NEKOČ IN DANES
26. JUNIJ 1992
TEDNIK
5. VOLILNA KONFERENCA ZVEZE DRUŠTEV
UPOKOJENCEV OBČINE PTUJ
Strokovne in
utemeljene zahteve
v prostorih društva upokojencev Ivana Rudolfa (KS
Ivana Spolenaka) so se IX. junija sestali delegati /veze
društev upokojencev občine l'tuj. Na 5. volilni konlerenci
so pregledali delo zadnjih dveh let, sprejeli program dela
s finančnim načrtom za prihodnji dve leti ter izvolili novo
vodstvo, /vezo bo tudi v bodoče vodil Mirko Bernhard.
Ob tej priložnosti so izročili priznanji /veze društev upo-
kojencev Slovenije. Ciril Murko gaje prevzel za 40-letno
delo Društva upokojencev Majšperk, zborovodji Jožetu
Dernikoviču, ki vodi mešani pevski zbor Društva upoko-
jencev Ptuj, pa so ga dodelili za njegovo nesebično in
požrtvovalno delo na pevskem področju.
Mirko Bernhard je v po-
ročilu o delu Zveze v zadnjih
dveh letih še posebej poudaril,
da je njeno delovanje nestran-
karsko, da gre za stanovsko
organizacijo, ki si prizadeva
čimbolj uveljaviti medčlo-
veške odnose, solidarnost,
spoštovanje do posameznika
in doseči, da bi se položaj
upokojencev še izboljšal.
Zdajšnje pravice iz zakonov
niso idealne, zato jih bo po-
trebno spreminjati. Položaj
slovenskih upokojencev se bo
izboljšal le, če bomo uspeli z
gospodarskimi in političnimi
reformami. V zadnjih dveh le-
tih si je republiška zveza
izredno prizadevala, da bi
uspela z nekaterimi zakonski-
mi pobudami. Upokojenci so
postavljali strokovne in ute-
meljene zahteve in nekatere
so že vgrajene v zakone. Gle-
de članstva upokojencev v ra-
zličnih strankah pa je povedal,
da je to stvar vsakega posa-
meznega člana. V Zvezi dru-
štev upokojencev občine Ptuj
je trenutno nekaj nad 7100
članov, vseh upokojencev pa
je več kot 12000. Članstva v
društvu pa nikakor ni mogoče
:^«ustovetiti s članstvom v
• m ki,
Alojz Čuček, delegat skup-
ščine SPIZ-a iz ptujske
občine, je govoril o tem, da bo
ta skupščina v kratkem praz-
novala dvajsetletnico in da je
bil letos sprejet novi zakon o
pokojninsko-invalidskem za-
varovanju, ki bo prinesel tudi
nekatere spremembe v dose-
danjem organiziranju SPIZ-a -
organiziran bo Zavod za inva-
lidsko-pokojninsko zavaro-
vanje.
Miha Kolarič je volilno
konferenco Zveze društev
upokojencev občine Ptuj poz-
dravil v imenu Zveze društev
upokojencev Slovenije. Od-
ločno je nasprotoval kakršne-
mukoli posegu v pravice upo-
kojencev. Prepričan je, da bi
upokojenci s svojim znanjem
in izkušnjami lahko pomagali
pri razvoju občine in republi-
ke, pa jih vsi potiskajo na
stranski tir. Stranke in sindi-
kati so jih v svojih programih
pozabili, če pa jih že omenja-
jo, gre v glavnem za znane na-
loge, ki jih te pridno prepisu-
jejo iz upokojenskih progra-
mov.
Stane Janžekovič je pre-
pričan, da stanovanjskega fon-
da upokojencev v občini Ptuj
ne bi smeli osiromašiti. Obse-
ga nekaj nad 140 stanovanj in
z njimi bo v bodoče upravljalo
Stanovanjsko podjetje Ptuj.
V razpravi so delegati
društev upokojencev, teh je v
ptujski občini 25, opozorili tu-
di na druge težave upokojen-
cev. Eden izmed razpravljal-
cev je bil zelo kritičen, ko je
govoril o tem, da so borcem,
ki jih je iz dneva v dan manj,
vzeli nekatere pravice. Tako
sedaj niso več oproščeni
plačila participacije. Gre za
nacionalno sramoto, ki si je
Peterletova vlada ne bi smela
privoščiti, je menil. Če borcev
ne bi bilo, bi bilo danes bi-
stveno drugače.
Zveza društev upokojencev
občine Ptuj bo tudi v bodoče
ohranila svojo nestrankarsko
opredeljenost, uresničevala pa
bo osem temeljnih nalog, ki
imajo vse za cilj čimbolj uvel-
javiti pravice upokojencev. V
svojih prizadevanjih bo uspeš-
nejša, če se ji bo pridružilo
čimveč upokojencev, ki so se-
daj zunaj organizacije; takšnih
je okrog pet tisoč.	MG
HOLANDSKI TOVOR ZA PTUJSKO PORODNIŠNICO
v naši novi državi se mora rojevati več zdravih Slovencev,
kot se jih je doslej, oborožiti pa se morajo z najboljšim znan-
jem, da si bodo upali in smeli vstopiti v Evropo. Ne le ^eo>»raf-
sko, kjer smo F^vropa že dobro tisočletje, temveč na vseh po-
dročjih.
Ko je predlani nastajala na te-
meljih nekdanjih rimskih izko-
panin nova porodnišnica na Ptu-
ju, ni duh nekdanje visoke civi-
lizacije prav nič ponuigal potre-
bam bolnih in kričavih otrok.
Mnogi Slovenci po svetu, s ka-
terimi imam opravka vsak dan v
okviru Slovenske izseljenske
matice, kjer izdajamo revijo
zanje Rodna gruda, želijo Slo-
veniji pomagati. Tako smo izve-
dli darovalno akcijo z Rodno
gsrudo ob obeh katastrofalnih
poplavah v Halozah. Že takrat
so se najbolj izkazali rojaki iz
Holandijein darovali denar in
obleko; oboje smo izročili v ro-
ke domačinov KS Ptujska Gora.
Srečal sem dolgoletno višjo
bolniško sestro ptujske bol-
nišnice Irmo Žilavec, ki mi je
potožila o velikem pomanjkanju
najosnovnejših potrebščin za
otroški oddelek bolnišnice na
Ptuju. Z dr. Aljošo Planinškom
sta sestavila seznam in izročil
sem ga Holandcu Adu Hamersu,
ki je skupaj z izseljencem Jako-
bom Salejem, izjemno organiza-
torko Mici Michon in njenim
holandskim možem Nicom
sprožil v Holandiji pravo ve-
rižno zbiralno akcijo.
Po treh mesecih je sledil ju-
nijski "štajerski dar", 80 ku-
bičnih metrov hrane, obleke,
zdravil, perila, pohištva, igrač,
tovor za mariborsko, ptujsko in
velenjsko bolnišnico, predvsem
pa za begunce iz BiH, ki so na-
meščeni v nekdanji vojašnici
Slava Klavora v Mariboru.
Tri velikanske pošiljke blaga
so zbrali Slovensko pevsko
društvo ZVON iz Heerlena, ki
je to pomlad že petič v organi-
zaciji Slovenske izseljenske
matice gostovalo po Sloveniji,
Slovenska folklorna skupina
Nizozemska ter Slovensko
društvo sv. Barbare, Brunsum,
Heerleheide. Poleg njih so se še
izkazali: Jakob Salej z ženo
Anelis, Marjana Abras-Jančič,
Huub Kusters, Hans Hamstra,
pokrovitelj folklorne skupine
Mark Asmann, Anton Robek,
Štefan Povh in drugi.
Dr. Lx)jze Arko se je vsem pe-
tim popotnikom, ki so nesebično
spremljali kamion vso dolgo pot
in nato razdelili darove, lepo zah-
valil. Izročili so jim monografijo
mesta Ptuja, "ki ima najlepšo pa-
noramo v Sloveniji," kot so dejali
gostje, vsak pa bo s prijatelji
odprl buteljko najboljšega belega
vina z naših goric.
Nasvidenje jeseni, ko namera-
vajo pripeljati avtobus turistov,
da dokažejo, da je naša država po
proglasitvi samostojnosti pov-
sem vama za turiste, ki se boji-
jo, po vesteh iz Jugoslavije, pri-
potovali k nam. Ti naši dobrot-
niki so tudi svojevrstni ambasa-
dorji z.a Slovenijo, ki govore
doma iz lastnih izkušenj. Morda
pa čez nekaj delavnih, rodnih in
plodnih let taka darila ne bodo
več potrebna. Takrat bomo gra-
dili največ na človeških vezeh.
Besedilo in posnetek:
Ivan Čimerman
Dr. lj)jze Arko je pogostil holandske in slovenske darovalce v je-
dilnici ptujske holišnice po uspeli akciji.
Stara šola ponovno živa
Skupščina občine Ormož je na majski skupščini lansko leto
odločala o usodi zgradbe bivše osnovne šole Ivanjkovci na Sve-
tinjah. Sprejet je bil sklep o ustanovitvi Turistično-izobraževal-
nega centra Svetinje. Ta opravlja izobraževalno dejavnost, turi-
zem, domačo obrt in predelavo domače, predvsem biološko pri-
delane hrane.
Prc)gram je pripravilo podjetje
Mikrokozmos iz Ljutomera. Do
3o. junija lani naj bi center
pričel delo, a so bile zaradi voj-
ne so bile načrtovane aktivnosti
okrnjene, priprave na zagon po-
detja Svetinje pa so nekaj časa
mirovale. Kljub temu so avgu-
sta izvedli 14-dnevni razisko-
valni tabor s področja biološke-
ga kmetijstva, kar je pripomo-
glo k večji odmevnosti projekta
Svetinje. Letos so ga dopolnili
in obsega kmetijski, raziskoval-
no-razvojni, izobraževalni-turi-
stični, delovnoterapevski in
program domače obrti. Veliko
načrtov uresničujejo.
GORAN ŠOSTER, direktor
Mikrokozmosa: Smo eno izmed
srednje mladih podjetij, nastalo
še pred podjetniško evforijo.
Letos teče četrto leto obstoja.
Uveljavili smo se na področju
biološkega kmetijstva, kjer
opravljamo pionirsko delo v
tem delu slovenskega prostora.
vendar smo že uveljavljeni tudi
v tujini, kjer nas mirsikje bolje
poznajo kot doma. V zahodnem
delu Slovenije je povpraševanje
po živilih, ki so pridelana brez
kemije, precej veliko in raste.
Temu poskuša slediti tudi raz-
voj našega podjetja.
Eden izmed vaših objektov
sc razvija v ormoški občini.
GORAN ŠOSTER: Vedno smo
želeli tradicionalne načine pridela-
ve hrane ponovno obuditi k
življenju s sodobnimi znanji in jih
oplemenititi z znanji iz domačih
obrti, saj starejše generacije tako
rekoč odnašajo v grob cele zaklad-
nice znanja. Pa to pomeni narodo-
vo bogastvo. Svojo vlogo, čeprav
enostransko, je odigrala tudi vin-
ska cesta. Znali smo ponuditi vi-
no, mogoče še lepo pokrajino, pa
skoraj nič več, ker nismo znali
ljudskih bogastev potegniti na
dan. To je bil osnovni motiv za
začetek projekta Svetinje, ki se
predstavlja kot Turistično-izo-
braževalni center Svetinje. S tem
poskušamo staro šolo funkcional-
no zapolniti. Škoda bi namreč bi-
la, če bi objekt začel propadati,
kar se je že pričelo dogajati.
Kako pa vas sprejemajo do-
mačini?
GORAN ŠOSTER: Stiki so
dobri. Odločilni pa bodo le-
tošnje poletje, saj jih želimo
vključiti v vse aktivnosti, od
pletenja košar do postavitve
stojnic, kjer bi turistom - teh
pričakujemo to poletje več, ker
Sltovenci ponovno ooKrivamo
Slovenijo — ponujali pridelke
svojih kmetij. Tega do sedaj v
teh krajih ni bilo.
Kako imate organizirano
prodajno mrežo izdelkov?
GORAN ŠOSTER: Mrežo
šele vzpostavljamo. Najprej bo-
mo uporabili to, ki smo jo že
vzpostavili v Mikromozmosu;
gre za 30 specializiranih trgovin
v zahodnem delu Slovenije. Do-
bra tretjina jih je skoncentrira-
nih v Ljubljani in živijo od pro-
daje izdelkov domače obrti in
biološko pridelane hrane. Dol-
goročno pa želimo, da bi lahko
čimveč izdelkov domače obrti
in pridelkov hrane prodali kar
tukaj, na Svetinjah.
Šola je stara, potrebna po-
pravil. Nekaterih ste se že loti-
li. Kako je z denarjem?
GORAN ŠOSTER: Trenutno so
vsa finančna vprašanja samo na
ramenih Mikromozmosa. A na
"ljubiteljski" osnovi celotnega
projekta ne bo mogoče izpeljati,
zato smo se dela lotili profesional-
no. O nas so obveščeni že vsi
vladni resorji, vsakemu mini-
strstvu smo poslali dokumentaci-
jo, da se lahko potegujemo za raz-
vojna sredstva. Za raziskovalne ta-
bore smo od ministrstva za šolstvo
dobili del sredstev , s katerimi
smo pokrili izobraževalni del pro-
jekta, finančno pomoč pa pričaku-
jemo tudi od ministrstva za zna-
nost.
To poletje imate v progra-
mu kar šest raziskovalnih ta-
borov. Kakšno je zanimanje
zanje?
GORAN ŠOSTER: Interes je
različen, odvisno od tematike, s
katero se bodo mladi raziskovalci
srečevali. Nekateri predavatelji, ki
so že zelo uveljavljeni v medna-
rodnem prostoru in bodo predava-
telji tudi na Svetinjah, imajo že
preveliko število prijav. Pov-
prečno računamo, da bo vse polet-
je do jeseni v prostorih svetinjskc
šole živelo okoli 30 ljudi.
Prvi raziskovalni tabor se prične.
28. junija, zadnji udeleženci se
bodo poslovili 30. avgusta. Začeli
bomo s primerjalnimi prednostmi
obrobja Slovenskih goric. Organi-
zirali bomo še delovnoterapevtski
tabor za deset mlajših invalidov. V
poletju se bo zvrstilo tudi nekaj
kulturnih prireditev, od otvoritve-
nega koncerta 28. junija, ko sode-
luje Trutamora Slovenica, do na-
stopov Marka Breclja, godalnega
kvarteta Enza Fabiania, Vlada
Kreslina z Beltinško bando, kon-
certa klasične glasbe in avdiovi-
deo projekcije. Pripravljamo tudi
etno festival.
Vida Topolovec
TOPOVSKA KFMA
43. NADALJEVANJE
Navzgor od odlagališča
desk je bilo vse živo. Več kot
sto splavov je bilo trdno zbitih
s sponami. Vojaki so na splave
nameščali sidra, pripeta z ve-
rigami ali vrvmi. Tedaj še ni-
sem imel prave predstave, če-
mu bo vse to služilo.
Zvečer sva s Heričkom v
stanovanju nehote prisluško-
vala prepiru v policajevi
družini, kjer sva bila "podna-
jemnika". Mlada žena je ne-
nehno jokala in očitala možu,
da je on kriv, ker bo sedaj mo-
rala z otrokom bežati. Mož ji
je precej glasno in grobo do-
povedoval, da naj zaupa Nem-
cem, da bodo že poskrbeli
zanjo kot ženo policista...
Ženska se mi je po eni strani
smilila, saj sem že dovoljkrat
videl, kaj vse doživljajo be-
gunci ob cestah umikajoče se
armade. Po tem, da se pripra-
vljata na beg, sem tudi skle-
pal, da se fronta naglo pri-
bližuje.
23. SEPTEMBER 1943
Zjutraj spet na gradilišče in
delo z vojnimi ujetniki. Kma-
lu sem tudi razumel smisel de-
la prejšnjega dne. Začeli so
sestavljati splave v most.
Splav za splavom so z motor-
nimi čolni vlačili po reki
navzgor, potem nazaj. Ko je
bil splav v višini prejšnjega,
že zasidranega in pritrjenega,
so spustili sidro, verigo ali vrv
ustrezno zategnili, da je bil v
enaki višini, potem so ga
klanfarji začeli pritrjevati na
že pritrjeni splav. Tako je šlo,
splav za splavom, čez sto.
Enak postopek je opravljala
tudi enota na nasprotnem bre-
gu. Upoštevajoč, da je bila
širina splava 4 do 5 metrov,
jih je bilo potrebno za premo-
stitev reke čez dvesto.
S skupino vojnih ujetnikov
sem prinašal na splave
prejšnji dan pripeljane deske,
ki so jih spretni tesarji pribija-
li na debla. Med tem delom je
bilo nekaj letalskih napadov,
namenjenih bolj mostovoma
— cestnemu in železniškemu,
vendar se je vsakič končalo
brez polnega zadetka.
Že dopoldan sorajinski go-
njači na konjih, bili so v temnih
uniformah, podobnih policaj-
skim, prignali na obrežje na
stotine glav goveje živine. Bil
je pač popoln umik čez Dneper
in za Rdečo armado ni smelo
ostati ničesar uporabnega.
Vodja gonjačev je mislil, da
je naš most na splavih že zgra-
jen, toda z delom smo zamujali
za kak dan ali pa se je bilo treba
pospešeno umikati. S čredami
živine niso mogli čakati. Gon-
jači so govedo zgnali skupaj v
strnjeno čredo, potem pa z div-
jim vpitjem in z udrihanjem z
biči nagnali živino v reko. Do
tedaj česa podobnega še nisem
videl niti o tem slišal. Živina je
ob divjem mukanju zabredla v
vodo in začela plavati. Iz vode
je molel le gobec in rogovi.
Gonjači na konjih, ki so bili
vajeni plavanja, so govedu sle-
dili v reko, ga priganjali z biči
in usmerjali naprej. Tako so čre-
do spravili čez 800 metrov širo-
ki Dneper. Koliko živine je med
tem potonilo, ne vem, ker ni bi-
lo časa za opazovanje. Treba je
bilo pospešeno delati.
Popoldne sta po reki navzdol
priplula še dva velika parna
rečna vlačilca. Vsak je imel v
navezi še po dve tovorni ladnji,
naloženi s premogom. Ustaviti
smo morali delo in konvoja sta
odplula navzdol proti Dnepro-
petrovsku. Na enem od vlačil-
cev sem videl napis "Kiev",
imena drugega pa si nisem za-
pomnil. To sta bili zadnji ladji,
potem je bila reka zaprta.
Začel se je najtežji del grad-
nje prehoda na splavih, ko je bi-
lo treba splave zasidrati v sre-
dinskem toku reke, ki je bila tu
precej globoka. Potem je bilo
treba spojiti splav z delom,
zgrajenim od nasprotnega bre-
ga. Do mraka je bilo vse t<^
V NEMŠKI
VOJSKI
opravljeno. Pri tem so sodelo-
vali tudi potapljači. Vojne ujet-
nike smo morali vrniti enoti, ki
jih je zjutraj pripeljala, zakaj v
nočno delo jih niso silili, pa tu-
di stražarjenje bi morali v tem
primeru potrojiti.
Naša enota je morala delo na-
daljevati pozno v noč. Posa-
mezna dela je bilo treba opravi-
ti tudi pri luči. Zračna opazo-
valna služba je bdela nad tem,
če bi se približevala letala. Le
enkrat je bilo treba ugasniti
luči, pa še takrat je bil samo iz-
vidnik.
Končno je bil prehod — na
preprostih splavih se zibajoči
most — zgrajen, mostnice ozi-
roma deske trdne pribite, ob
straneh pa potegnjene vrvi. Za
preizkus je čezenj najprej zapel-
jal eden od naših tovornjakov.
Šlo je brez kakih zapletov. Po-
tem so objekt prevzeli vojaški
prometniki in čezenj so se za-
čele pomikati kolone vpre-žnih
vozil, pešcev, večinoma begun-
cev, pa tudi črede goveda, konj
in drobnice. Ži-vali niso bile ta-
ko disciplinirane kot ljudje, za-
to so pogosto prestopale ali pre-
skakovale tiste vrvi ob straneh
in marsikatero govedo je ostalo
vkleščeno med hlodovino, ki je
sestavljala splav, obležalo z
zlomljeno nogo in podobno.
Gonjači so se takega živinčeta
navadno "usmilili" s strelom.
To so mi pripovedovali vojaki,
ki so opravljali še zadnja izpo-
polnjevalna dela na tem ziba-
jočem se mostu ali bolje pove-
dano — široki brvi čez Dneper.
Sam sem bil pritegnjen v skupi-
no, ki je pospravljala orodje in
drugo opremo, potem pa sem
moral biti dve uri na straži.
24. SEPTEMBER
Na počitek v "stanovanje"
sva s Heričkom prišla šele ob
treh zjutraj. Bila sva neprijetno
presenečena. Tista policajeva
družina je že pobegnila. Stano-
vanje je bilo prazno, pa tudi na-
jini kovčki, v katerih sva imela
osebne stvari za sprotno upora-
bo, so bili prazni. S policajevo
družino ali morda s kom dru-
gim, ne vem, je izginil najin
brivski pribor, milo, brisača,
zobna ščetka in podobno, pa tu-
di pisala in papir. Kljub jezi nad
lastno zaupljivostjo, da sva vse
to pustila tem, se ni dalo nič na-
rediti. Tolažila sva se le z upan-
jem, da bo v enoto kmalu spet
prišla vojaška tržnica s kramari-
jo in si bova lahko nekaj prepo-
trebnih predmetov zopet kupila.
Tak obisk vojaške "tržnice" je
bil v enoti vsaj enkrat mesečno
in je vojakom pomenil nekaj
podobnega kot otrokom na vasi
žegnanje s stojnicami in lectom.
Kljub jezi sva utrujena kmalu
zaspala. Prebudil naju je divji
trušč bombardiranja. Ena od
bomb je padla na dvorišče hiše
in piš eksplozije je pognal
okenske okvire na sredino tiste
sobe, v kateri je stanoval prej
policaj. "Vedel je, kdaj mora
pobegniti," se je pošalil He-
ričko.
Na dvorišču so ženske vile
roke nad razdejanjem. Prejšnje
dni in noči so namreč tam zako-
pale precej stvari, da jih ne bi
"sabrala vojna". Toda po čud-
nem naključju je prav tam padla
bomba in veliko zakopanega
uničila, razcefrana posteljnina
je ležala naokrog. Manj poško-
dovane stvari so ženske odko-
pavale in jih poskušale spraviti
v kako drugo skrivališče. Za-
čela sva jim dopovedovati, da
naj kar pustijo stvari v tistem
kraterju in ga zasujejo, saj na
isto mesto druga bomba zagoto-
vo ne bo padla. Niso upošvale
najinih nasvetov, ker so mislile,
da se iz njihove nesreče nor-
čujeva.
RUŠENJE KREMENČUKA
Zaradi dela čez polnoč je tisti
dopoldan bil prost. Zbor je bil
šele popoldne. Kazalo je, da je
naša enota dobila novo nalogo -
začeti načrtno rušiti mesto. Pre-
hodi čez Dneper so bili nareje-
ni, po njih je tekel umik. Dese-
tina, ki sem ji pripadal, je dobi-
la čez neko tedaj že prazno to-
varno z dvema precej visokima
dimnikoma. Pri temeljih teh
dimnikov je bilo treba od ene
strani z motornimi svedri izvrta-
ti do meter in pol globoke luk-
nje, v katere smo nameščali ek-
sploziv. Delo je bilo precej za-
mudno.
Minirati je bilo treba tudi ne-
kaj drugih tovarniških zidov,
vendar brez vrtanja. Zvečer smo
tam pustili stražo. Sam nisem
bil na vrsti, zato sem se lahko
naspal tudi za prejšnjo noč.
Dalje prihodnjič
TEDNIK ""
NASVETI
Rogoznica in OPTE Ptuj, 9. junija: Jožef Kolar, Senčak 4,
Janez Golob, Kicar 140/c; Alojz Čuček, Kukava 46; Janez To-
plak, Miklošičeva lO, Ptuj; Franjo Vidovič, Soviče 23; Milan
Goričan, Štuki 28/a; Franc Viher, Nova vas 106/a, Ptuj.
klicani krvodajalci: Andrej Petek, Vičava 92; Stanislav
Majcen, Šentpeterska 8, Maribor; Cvetko Plavčak, Kupčinji
Vrh 28.
Posamezniki, M. in II. junija: Alojz Žitnik, Dornavska cesta
20, Ptuj; Maks Mojnik, Čirkovce 61/b; Branko Lorbek, Ul. 5.
prekomorske brigade; Vlado Vršič, Trnovska vas 55/a; Bojan
Zavernik, Kočna 23; Marjan Potrč, Trnovska vas 43; Irena Le-
sjak. Tržeč 35; Jožef Lončarič, Grlince 19; Vlasta Krajnc,
Potrčeva 48, Ptuj; Janez Bezjak, Spuhlja 115; Vladimir Strucl,
Kozniinci 21; Drago 2erak, Zupečja vas 7; Stanko Hriberšek,
Stojnci 137; Jože Levak, Rimska ploščad, 8, Ptuj; Andrej Her-
gan, Brezula 59; Branko Ratkovič, Rozmanova lO, Maribor;
Franc Murko, Slovenja vas 54; Vladko Stočko, Tržeč 25/b;
Alojz Ters, Klinetova lO, Maribor; Jože Galun, Hajdoše 73;
Silvo Gorjanc, Zlatoličje 170; Janez Tašner, Bišečki Vrh 39;
Anton Sagadin, Gerečja vas 61; Dušan Tetičkovič, Vodova 21;
Alojz Topolovec, Zg. Leskovec 9/d; Marjan Kutnjak, Križanče
52; Ivan Lebar, Polenšak 29.
Perutnina Ptuj, 11. junija: Roman Segula, Draženci 40;
Roman Pešec, Trg svobode, Ptuj; Ivan Karo, Vintarovci 19;
Stanko Zagoršek, Bukovci 72; Ivan Vindiš, Janežovski Vrh
2 l/d; Stanko Peter, Pobrežje 6; Marjan Širec, Krčevina pri
Vurbergu; Franc Began, Kraigherjeva 38, Ptuj; Franjo Bezjak,
Arbajterjeva 3, Ptuj; Elizabeta Grešnik, Spuhlja 119/a; Anica
Friegl, Mestni Vrh 18; Darinka Ploj, Kraigherjeva 20, Ptuj;
Anka Dukariš, Cvetlična Jazbina BB; Jovo Tarbuk, Potrčeva
38, Ptuj; Avgust Brlek, Pobrežje 8; Stanislav Brodnjak, Dra-
vinjski Vrh 11; Sonja Predikaka, Šturmovci 11; Janko Fras,
Potrčeva 22, Ptuj; Stanislav Molnar, Krčevina 83; Miran
Kramberger, Mestni Vrh 50, Ptuj; Ivan Kukovič Suha Veja 7,
Ptuj; Mirko Pukšič, Mezgovci 66; Martin Cvetko, Gradišča 8;
Boštjan Ekart, Sp. Hajdina 14.
V SADNKM VRTU zori ko-
smulja. Uvrščamo jo v jag(xličevje
in jo glede na uporabno vrednost
in redno ter obilno rodovitnost žal
premalo pt)znamo in gojimo.
Zaradi ozkega sorcnlstva z ribe-
zom ima kosmulja ptnlobne zahte-
vj; glede tal, podnebja in oskrbe.
Njeni grmi so na splošno nižji cxl
ribezovih, listi so manjši, vejice
pa so trnaste. Plodovi so glede na
sorto rdeči, beli, zeleni ali rumeni,
okrogle ali podolgovate oblike,
veliki kot češnje in glede na sorto
/orijo tako različno, da sezono
obiranja pokrijejo tudi do treh me-
secev.
Zrele jagode lahko jemo sveže,
saj s svojo pristno kislino prijetno
osvežujejo, sicer pa so zelo pri-
merne za kompote, marmelado,
želeje, obloge peciva, pa tudi za
sokove, desertna in peneča vina je
kosmulja uporabna. Nekoč so go-
jili več kosmulje, ko pa se je v
Evropo razširila ameriška kosmul-
jeva plesen, pa je njeno pridelo-
vanje še komaj zaznavno. Plesen
se širi na plodove, če so grmi pre-
gosti, pa tudi enostranskega gno-
jenja z dušičnimi gnojili ne pre-
naša.
Kosmulja dobro uspeva v tleh,
ki so bogata z apnom. Namesto
gnojenja z dušičnimi gnojili ji
obilno gnojimo s kompostom, ki
inu kot nadomestilo za apno pri-
mešamo lesne odpadke, oblance
ali žagovino in lesni pepel. Rezati
jo moramo močno, da so grmi do-
volj zračni, še bolje pa je, če je
vzgojena na deblo v drevesni obli-
ki in bolezen ne bi več smela biti
ovira, da kosmulje ne bi gojili.
Najprimernejši čas za rezanje in
oblikovanje grmov je junija, ko je
čas za obiranje zrelih plodov, ali
nep<)sredno po obiranju.
Kosmulja je rastlina, ki izrazito
najbolje prenaša zeleno rez. Rcxii
na eno- in dvoletnih vejah, zato ob
rezi izrežemo pri osnovi ves stari,
izrojeni les ter nedoraščene in pre-
goste letošnje mladike. Puščamo
le 4 do 6 enakomerno razporejenih
ogrcnlnih vej, 3 dvoletne in 3 eno-
letne.
Če še v BIVALNEM VRTU ni
smo ostrigli žive meje, to storimo
čimprej. Preraščena živica ne tvori
več zalistnikov, kar bi jo zgo-
ščevalo, in spodnji deli vse telj
postajajo zasenčeni.
Mlatii nasad živice pogosteje
režemo in jo puščamo v višino le
dostopoma, pri vsaki rezi le za ne-
caj centimetrov. Mlad nasad naglo
požene močne poganjke, saj je bil
nasajen v dobro pripravljeno in
zagnojeno zemljo, to pa nas ne
sme zavesti, da bi prenaglo dose-
gli želeno višino živice. Poganjke
krajšamo zato, da vzpodbujamo
čim gostejšo rast zalistnikov in
stranskih poganjkov že od kore-
ninskega vratu naprej, s tem pa
ireprečujemo, da bi prišlo do go-
itve vej pri njihovi osnovi.
Stare žive meje poleti ne obre-
zujemo v stari les, ker se iz tega
med letom niso sposobne razvijati
mladike. Rez v stari les, če želimo
mejo preoblikovati ali jo pomladi-
ti, lahko opravimo le v času zim-
skega mirovanja rastline, poleti pa
samo skrajšamo vršičke mladih
poganjkov, zato temu pravimo tu-
di striženje žive meje.
Tudi v ZELEN.iAVNEM VR-
TU se leto preveša v drugo pollet-
je in z več gredic je že pospravlje-
Mineralno-vitaniinski dodatki za prašiče
Tudi v prehrani pra.šičcv ima v zadnjem času doma pridelana
krma vse večji pomen. Taka krma vsebuje nekaj vitaminov in rud-
nin, vendar jih je ponavadi premalo in so v nepravilnih razmerjih.
Zato so pri krmljenju s tako krmo proizvodni rezultati slabši. Dnev-
ni prirast je manjši. Slabša sta je.ščnost in izkori.ščanje krme, pri
plemenskih živalih pa se pojavljajo plodnostne motnje, nepravilen
razvoj plodov in nevitalni pujski.
Sestavo mineralno-vitaminskih
mešanic je seveda potrebno prila-
goditi načinu prehrane, zato smo
pripravili dve mešanici za prašiče
pitance, poleg tega pa še dodatka
za pujske ter plemenske svinje in
merjasce.
MIVI P 1 je mineralno-vitamin-
ski dodatek za prašiče pitance, ki
jih krmimo z žiti in silažo iz cele-
ga koruznega storža ali zrnja. Vse-
buje makrolemente kalcij, fosfor,
natrij, magnezij, mikroelemente
železo, cink, mangan, baker, ko-
balt, jod in selen ter vse potrebne
vitamine, poleg tega pa še sinte-
tični aminokislini lizin in metio-
nin, ki omogočata znižanje deleža
sojinih tropin (in s tem vsebnosti
surovih beljakovin) v domači
krmni mešanici. Zato pa lahko v
obroku povečamo delež žit ali si-
laže. Prašičem pitancem dajemo
dnevno do 3,5 % dodatka od skup-
nega obroka, v krmilu pa ga doda-
jamo prav tako do 3,5 % (do 3,5
kg na lOO kg).
Primer recepture za popolno
krmno mešanico:
suho koruzno zrnje 45,85 kg
pšenica	20 kg
pš. krmilna moka	8 kg
sojine tropine	22,85 kg
MIVI P 1	3,3 kg
Recepture za koncentrat, ki ga
uporabljamo za mešanje s silažo
iz celega koruznega storža ali
zrnja, pa lahko najdete v prospek-
tu mineralno-vitaminskih mešanic
MIVI.
Nadaljevanje prihodnjič
Valja Aleksič, dipl. ing. živ.
KK PTUJ -
Tovarna močnih krmil
Dober den vsoki den! Piše se nedela, 21. juniju 1992. Seiiin pod do-
mačo črešjo, ki je vsa rdeča in vabeča. Vidi se, da jo je pred krotkin malo
toča poklestila, drgačik pa je to za mene tak dober sadet Pa saj vete, kak
smo negda pravli: Gdo so črešje ie fejst rdeče in ie skoro malo črne, jih
ne smeš jesti v petek, vse druge dneve v tjedni pa so uiitne. Pa saj vena
vete zakaj. Zato, ker v petek ne smemo jesti mesa. Črveki pa tudi sodijo
med meso. Pač petek, mesni svetek! Pa dober tek!
Zdi pa se mi tudi, da je med našimi lidmi čim duie več mesnih svet-
kov, saj majo delavec z malo plačo, brezposelni in penzijunisti z malimi
penzijami zlo mala možnosti, da hi ah petkih mesno grešiti, saj si tudi
druge dneve v tjedni nemreja privošiti mesnega priholjška.
Pa še nekaj vam moren gnes povedati. Zaj smo mali, srednji in vejki
kmetje v fazi ustanovlanja najrazličnejših specializiranih zadrug in si-
cer poleg ie ustanavlene splošne kmetijske zodruge v Ptuju. Pri meni
zaj to tak zgleda: z desetimi kurami in enim kokotam bom član specili-
zirane perutninske zadruge, s krava dojnica ham pri mlekarski zadru-
gi, z gorica na en kol pa pri vinogradniški zadrugi, ki hi jo naj pre tudi
ustanovil v doglednem cajti, gdo se bodo tote zadeve mala zrihtale in
jagode na grozdekih zmehčale.
Vete, jaz man o tatih zadružnih spremembah tokšno mišlenje: vse se razvi-
ja in vse gre naprej. Dahra pa se spunim, kaj sa maj dedek ie negda pravli:
"Za mene je najboljša tista zadruga, v keri bom dela čimveč za sebe in čim-
majn za-druge...!" Sicer pa se naj vsaki san odloči, kak mu paše.
Pa smo drgoč na kunci tatega pisma. Vsem vam želim lepa vremen,
dosti zdravja, pridno delo in zadosti tolarov za normalno iivleje.
Vaš Lujzek
na zgodnja zelenjava. Izpraznjene
gredice takoj plitvo obdelamo in
zemljo pripravimo za naslednji
posevek. V juniju sejemo ali sadi-
mo še mnogo vrst vrtnin, ki jih
bomo rabili zgodaj jeseni ali za
zimsko hrambo.
Pri drugi setvi v začetku poletja
moramo upoštevati dve pomembni
okolnosti, ki imata odločilen vpliv
na uspešnost poletnega pridelo-
vanja vrtnin. Prvo, da poleti zem-
lje ne obdelujemo globoko, saj bi
z globokim obračanjem zemlje iz-
gubili še tisto malenkost vlage, ki
je v tleh bila nakopičena že pozi-
mi za poletno vegetacijo. Obdela-
mo jo le plitvo z grebači ali kulti-
vatorji, da preprečimo kapilarnost
tal, saj je skozi zbito, zaskorjeno
in razpokano zemljo izhlapevanje
večje. Druga pomembna okolnost
pa je upoštevanje kolobarja ali za-
poredja vrtnin, ki si lahko sledijo
glede na predhodne že pospravlje-
ne posevke.
Čeprav že nekoliko kasno, ven-
dar še sejemo nizki fižol, ki bo ob
ugodni jeseni brez zgodnjih slan
še dal pridelek zrelih stročkov,
vsekakor pa bo uporaben kot
stročji fižol. Na stalno mesto po-
sadimo brstični ohrovt, pozno zel-
je, rdeče zelje, kolerabo, blitvo,
zeleno, rdečo peso. Sejemo zimski
radič, endivijo in pozne sorte bro-
kolov, črno redkev, kolerabo, ko-
renje in druge korenaste vrtnine.
Po biokaledarju je priporočljivo
sejati in saditi rastline, ki jih pri-
delujemo zaradi lista, od 22. do
25. junija, zaradi plodov od 25. do
27. junija in ad 2. do 8. julija, ra-
stline, ki jih pridelujemo zaradi
korena, čebulice ali gomolja, od
27. da 29. junija ter cvetje in
zdravilna zelišča 21., 22. in 30.
junija ter 1. julija.
Miran Glušič, ing. agr.
8^0-ZH)0 NSSI flA ZOUIJO l^M W|3qO
ZZ Z661 ^fiunf -gz 'fnij X1XX I
VNiaasA
npizi o SBA n>fSAOUJX SM ^>r!S!iuo>( ou|!|o.\ oi^ojo^l •t^n
SBA B>|SAOUJ
Usoudn^s auAofBJ^ nr;)oiuqo KU A(H>iofqo m^njp
ui q!U|Buniuo^ arupBjSzi muKjSojd ntuBJi.iuRuijos
BZ B^AodsijdoiuBS BSauAofBJ^i iqpoAn o d^i^is 'dl
LLsoNiaaMs MNA:^rv>i>i
^aAVM«IOcI
B^jAodsudouies
oqp3An Bz niunpu5j3j3j bu bTubaosbiS npizi
o !)soudn>fs ouAafBJ^ afisiuioi 3U|!ioa o[I3ojo,i
Z,66I-9/0€ op Z66l-Lil P« ar^oPM« bz So>i
ijsoudn^s lUAofBJ^ A B^AadsijdouiBS iqp3An o d^i^^ 'gjl
'BfpsBU 'isBA 3rm?r3jn ou|Buniuo>( nz iu/|op iuB?qo
os nfjBUap A B>(A3dsudoiUBS B33UA3fBJ>( Šajoj
s
•n>[A3dsudoiUBS o BU0>)BZ UOJ? '31 B^oiop
qif 'qij3iuijd A afnDBid au as >joAodsudoiUBS
■f3q3SOd JIA )(BSA RZ >(3Aadsud0UJ
-BS OfofnOBld 'n>JABJSpO uiofuffojd a IJIUOpOABU 'aoj
-lA D3A 1]B q3Ap Zl J)3p0q0p ofBlUl 'f3UBZ3ABZ
•AopBpod qiuDijs!jB)s qiupBJn i3B|pod bu sm J^as ia
-ojoŠn lUTSiA iifiuaAOis ^ a ao BŠoujrudAod po
lUISIA A - lUlfni A lU3|SOdBZ os l>| MOUBZOABZ 5
tauiufo^iod po %
z ifudojs od - iuOT))Bpop lumaAisjBA z ouiufo>(od po
BfsiA af pi 'ouiufojod ofBiuafojd 'idubzsabz p
;B>(pi)qop B5?3JSI5
B->jUBJSO po B>(ABp n>JJiqpO od UI B>)poqop BS3Uq3SO
po ifudojs od — Aajuois q!UiBni>|opuii H"
-ouABfap 3>(SJBpodso8 aSnjp ui !>jqo BfuBf|ABjdo b3
-aufoisoiUBS po >i3poqop ofBun 'puBzaABZ £
B83>JSajSB)B>| po OU13| % 01 ifudois od — pSOUAHf
-9p 3>{Sfn3lU>( Zl ?13poqop ofBUIl I>{ 'IDUBZOABZ 3
iBjpsaUIOpBU BUIOJIZO B>)pOqop B83Uq3SO OJ3U
po %z ifudols od - B>ipoqop B3ouq3so Tbobuz oIbiui
'AO>(iu9f3jd Ul A05jpoqop qi3njp B>{poqop cŽ
-9Uq3SO OJ3U po BJlJSaUIOpBU BIUOJIZO BfjauiZBj BŽau
-Aopp Zl :^3poqop iuq3SO ofBiui i>) 'idubzsabz i
:aouso qifu
-p3[SBU po puBZOABZ ofafnDBid ?j3AodsudouiBS
•f
•(o8njp UI
aOlUBpiZ 'Bfdojsod B>{SJBpodsoS 'OSiq 3>)S_fUBAOUB)S
'30!S!q 3J(siujiDod) auiujuuojdou nf?ouiqo uiauafu
BU Bd ofBUIl lUapSABU A BDSllBAlq3jd BSaUIBlS
ofBiuiu i>| 'iuB5qo J3J i>|saoujx u' sba b>(saoujx
'>]BfAOs 'jpoT 'Bf|uiJ3 'qj/\ !><DOS!a 'sig qi(j3SBu a
SBA B>ISAOUJX S>{ nfD0'lUq0 BlI 3?§llBA!q3jd OUJBIS of
-BUIl P{ 'lU-B5qO os >(3A3dsudoUlBS BZ pUBZaABZ
•e
•8661
BDJBUI If op £661 BIpdB ] pO J3DIS Ul 'lOJ (q!J
-ad) 5 oqop bz BfBAn as ijaAadsudouiBS lUAalBj)^
■Z
syi n!?oui
-qo Bu fijasBu afuBfajn oup;uniuoii bz njap a ui sba
B>jSAOUJX SM nf50iuq0 bu AOi>|3fqo qi8njp ui q!uiBu
-nuio>( afupBjSzi euiejSojd afuBjpueuijos bz nfjBuop
A >iaAadsijdouiBS lUAafBj^j apaAn 3661 01 ^up
nuinpuajajaj bu A0UB5q0 ui ipnfj qiiiAopp aA)po[po
iSBjpod bu as SBA B:>fSAOUJX SM 3r?ouiqo b^
'I
•SKA K>JSAOUJJ I)SOUdn>|S .lUA.irBJ>)
nr90iuq0 BU A0)>f3rq0 ijiilnjp ui q!U|Kiiiuu(»|
.ifupRjiiz! euiKjiiojd .ifuRapuKuijos
ez R^fAodsudouiBS K^ouA,irKJ>| !qpOAn o
daiHs
pfajds 3661 S '83
ifas ifOAS bu SBA B>(SAOUJX SM af sba B>)SA0UJX
SM BJniBjs Buap 'ip jai (gg/ge Js SHS l«!! {"PB^n)
rojAadsudouiBS o buo>jbz Buap ■£ iSBjpod
eii
'AOi>(afqo qiuzauiBsod BfuBJiouBuijos AaDUBzaABZ bui
-ojizo AafjoiiisaAUi pauizi uajB:>j Bp 'njauiud \
auifajds
Ul lABjdud 'B>{AadsudouiBS zi ijBjpBuij opoq as
P( 'AOj?{afqo afupBjgzi UBjd pjsuiiuja^ ^laAadsudoiu
-BS uapaAH iiq af B3ajajB>^ bz 'BiuBjSojd oqpaAZi bz
ojjsuauiBu oŠojjs ofBfiqBJodn BAispaJS BUBjqz as Bp
'BfjBAoSpo pi 'sBA B>jSAOUJX S^ J^^^s uajOAoSpo af
B>jAadsijdouiBS BSauAafBJ>j Aajspajs afuBJiqz b^
•6
•AOJIA
qi8njp Zl BuafjAOioSBZ opoq BUiBjSojd AajisJAZi bz
BAispajs BjBisoajd -(1661 ^uao) ns 00'000 000 t'
oiBjqz BiuopiApajd oq as uiojjAadsudoiUBS s
% S:M afuBAopp Ul s:m '^oj
-ojsojd qiudn>{s afuBAazjpzA 'jsoujba BUJBZod 'p
% gc jsao q!UAafBj;( afuBAazjpzA £
%0X' IS
-BA l>(SAOUJX A Bluop BŽauaAlSABjpZ BfupBjSzi '3
%0\ isBA p)SAOUJX A nasiiBdo>jod bu BpdB:^ -j
iijsouABfap qiSnjp jaj AOi>(afqo
qiSnjp ui q!uiBuniuo>j q!rupaisBU BfupBjS BjBjpuBU
oq as 'luojjAadsidjoiuBS s iuiiUBjqz 'lAjspajs s
•8
SBA B>jSA0UJx SM B>(AadsudouiBS un?Bi uaqasod
BU ofBJiqz as ui BijsuaiuBu oSojjs os 'BijAadsudoiuBS
B3auAafBJ>( po ofajaqz as pj 'BAjspaJS BUJBuaQ
•L
■jjaAadsudouiBS afnzB^^BU
as quaiBJ{ po 'qiuajsodBZ lUBUzas ijsoudn>(s lUAafBJij
lABisop as Bd njizB^iBU ui nipBjdzi uia>iBSA qo
•AOUB3qO AOi^ABp Ul AOJJAadsud OA
-Bfjaizi BZ ofBfpA PJ 'q!sidpajd od ofBfaajzi oupsud
psouzaAqo as 'n>joj luauaaoiop a Bj|AadsudouiBS
Zl !)SOUzaAqo ofafnfuiodzi au pj 'AaouBzaABZ po
•SBA BiJS
-AOUJX HZ piuzoiod od faqasod oja| ojjbsa bz
ofafnjBid 'luiTnj a npp iususbdbz bu os lij 'lUBfBJij
pBDBid ofBJOui B3 i>i 'jjaAadsudouiBS lUAafBj^
•a>|poqud auaqzrup bz BABjdfi ijsou
-dnjis auAafBJij nuaiui a BJ!qod ui Bfjauipo 'ofiAjuojs
ou[Bni>iapiui jaj ofisouABfap o>{SJBpodso3 oŠmp
ijB ofjaqo 'uiOAjsftiaui>{ s ofBfjBA^jn uiopp uiiuqaso
z as PJ 'luBfBiij ofafnDBjd bS p( '^jaAadsudouiBs
•npoBjdzi uia>iBSA qo aaiuznjpod auafu buiojizo
iflUaAOJS A BfUBAOJBABZ B3a>{SUluf0>{0d Ul B8a>)S
-pijBAUi )soudn>js Bd Aaouafo^odn po 'Bj{poqop b3
-auqaso aaiBAaaBidzi iBABun5Bjqo oq BfjauizBj BŽau
-Aopp zi B>ipoqop B8auqaso po jjaAadsudouiBS
•9
oiuAaup
qiujod qiUABfpA qaAp iuisia a >{asauz iiBAaoBjd
UBp lUAopp >|BSA BZ nEZjop af 'iizappn oq au fp
->{B qiUAopp niUBjSojd od as Jop;;^ psoudnjis auAaf
-BJi( jaAS pojop e3 pj 'uiouiBJŽojd s npspjs a BAaup
BUAOjap 3 'afjuiaz Bq g pBU buii pj 'auiuoiiuajdau
jjtuiSBj BiuoJizo OAisfuipodsoS ouzauiBsod —
UBp
lUAOjap J 'afjuiaz Bq g op o po buii pj 'auiuaiuiajdau
jjiujsBj Buiojizo OAisfuipodsoS ouzauiBsod —
:oujai ijBA
-adsud 'auiuaiiuajdou ofBiui biuojizo ofafnuBjs jafjj
■0L%
AaauaoiABjdn qiujBAOSB[3 ojiAajs bsbuz o>jbx (a
'■ZL psoudnjjs iUAafBj>j a ojiq af AouBfBJjj
qpjBX •BfuBAOSBjg Bpizi n.fuBfjABjoSn ud aauaaiABjdn
aujBAOSBjS paui ofafajf au BfuBfjABfzi BSauqaso qBjj
-ijqo qi8njp ui nuinpuajajaj o buo>jbz nuaja 13 od
as ui Bjjoj BŽajjSBfoA nfuaznjspo bu ijb luifaj a njap
BU os PJ 'iuBO-qo ijizajapn osiu as BfuBAOSBjo (q
iAaajBAOSBjS
3^76 qiuBS!dA oiiq af auiBuzas aujBAOSBjg (b
:BfUBAOSBj3 pizi ifupajSBU BJIA
-ojoSn Bfisiuio>j af qi)saui q!UjBAOSBi3 od aiUAOSBjS
nSojpajd ui BAipBjS BŽaujBAosBjS npajSajd oj
•e
•SBA BJJSAOUJX SM BflS
-IUI05J BujijOA Bjpojop oqoojpo Z af qif i^j 'qifDoiuqo
q!uiBAOSBi8 qaji bu ouapaAZi ojiq af afuBAOSB[Q
•Z
•3661 BjudB
■£Z aup z 36/ei 15 .("md Ui zouijo upqo njjiujsaA
uiaupBJfi A BSauafjABfqo 'sba b>jsaoujx S^ aboui
-qo bz BijAadsijdoiuBS bsauaafbj>j oqpaAn bz Biunp
-uajajaj nsidzBJ o Bdajijs iSBjpod bu '3661 BfBiu •oi
aup 'ofjapau a oiiq af afuBAOSBjS — uinpuajaja^
T
SBA B?jSAouax !}soudn5(s
3UA9rBJ)| 3r30iuq0 BZ B^AadsijdoiuBS oqp3An
BZ niunpuaaajaj bu bTubaosbjS i{!;R||nzoj o
OlIDOHOd
afupajsBU (36/ei IsTmd zouiJO upqo >jiuisaA
lupBJfi) SBA B}iSAOUJX SM BZ BjjAadsijdoui
-BS BŠauAafBJij oqpaAn bz BiunpuajaJaj nsidzBJ o Bd
-ajjjS nuajo ^6 ui {llIZZ "JS SHS isij lupBjfi) BfuBfjA
-Bfzi B8auqaso qB>jijqo qt8njp ui nuinpuajajaj o bu
-ojjBZ nuaj? 'Zl 'sba b>jsaoujx s:M BjnjBjs nuaja •gf
od Bf[ABfqO SBA B>JSAOUJX SM BflSlUlOJj BUJlJO/v
T661
BfBUi 'o^ 3up 'ofjapau a iiq af 'sba b>|saoujj^
psoudn^s auAafBJ^ 3rDouiqo bz B^Aadsijdouies
BSauAafBJ^t oqpaAn bz Bumpuaaajaj
np]Z! O SBA B^SAOujj^ arisimo>| 3U|!|OA
01I30H0d
t^ll
■•■•I 'lIHDHnA H^M ^pas >jiupaspaJd
Z66T 'S '83 :uinjBa
36/63-1^10 "A9JS
"8661 BOJBUi 'le op e66I BjudB i po as Bd
BfjqBJodn 'fnjd ui zouiJO upqo nijiujsaA uiaupBJfj
A iABfqo od UBp luiso pBfjaA auaBZ dajijs bx
TI
"BJjAadsudoiuBS Aajspajs iqBJodn o
jaj Aajspajs qiuBjqz iuisia o uhdbj luonfjjjBZ auifajds
Bfqopqo njjajajd od ijsoudn^js auAafBjjj jaAg
•01
•ijsoudn>js au
-AafBJjj jaAS BDojpo BjjAadsudoiuBS Aajspajs AOJjzas
-ajd qiujiqajouj lAjijapzBJ o nuiBjSojd a uapaABU af
PI 'Bj>jafqo BSaSnjp ifupBjS ud oqzaiapnos bz uauis
-najd 's;>{ nujBjgojd od BuafuauiBU os pj 'BAjspajs Bp
'SM 13AS ua5SBiqood af 'jjaAadsudouiBS uapaAn iiq
af ojajBij BZ 'ofupBjg z jaoBZ oq au 'nuiBjSojd a os pj
10 — ŠPORT
26. JUNIJ 1992
TEDNIK
Pet medalj za Srednješolski center!
v sredo, 3. junija, je bil v Ljubljani finale državnega sred-
nješolskega prvenstva. Zastopstvo ptujskega Srednješolskega
centra je bilo zelo uspešno, saj je osvojilo kar štiri zlate in sre-
brno nu-daljo.
Državni srednješolski prvaki so
Tanja Rozman (Gimnazija) v teku
na 100 metrov (12.82 sek), Vanja
Kotar (Gimnazija) v teku na 400
metrov (57.98 sek - novi ptujski
absolutni rekord), Franci Jerenko
(Strojna šola) v teku na 400 me-
trov (50.19 sek) in štafeta 4 krat
100 metrov Strojne šole (44.31
sek). Srebrno medaljo si je v teku
na 400 metrov pritekel Milan
Krajnc (Strojna šola, 51.57 sek).
Med 41 ekipami je Strojna šola
med mladinci osvojila drugo me-
sto, tik za ljubljansko športno
gimnazijo, mladinke Gimnazije pa
so bile med 24 ekipami devete.
Omenili smo le nosilce medalj,
pohvaliti pa velja prav vse, ki so
si nastop v finalu izborili na po-
dročnem prvenstvu ter premagali
tekmovalce in tekmovalk iz krajev
in šol z bistveno boljšimi pogoji
za atletiko!
Dodajmo še, da bodo v mladin-
ski državni reprezentanci, ki bo
danes, v četrtek, v Varažclinu so-
delovala na tradicionalnem med-
narodnem pokalu Savaria, nastopi-
li Tanja Rozman, Vanja Kotar, Ro-
mana Šega in Franci Jerenko.
l.k.
Nogometaši Stojncev so povratno tekmo v Ižakovcih izgubili z 2:3 in
tako izpadli v kvalifikacijah za drugo slovensko ligo. Zanimivo je, da so
po prvem polčasu vodili z 2:0 in tako izenačili prednost Ižakovcev, ven-
dar so v zadnjih dvajsetih minutah prejeli kat tri zadetke in izpadli. Tako
bodo v naslednji sezoni nastopali v tretji slovenski ligi, ob njih pa z
našega območja še bistriški Impol in Aluminij iz Kidričevega. V kvalifi-
kacijah za to ligo je tudi Drava, ki je prvo tekmo v Staršah dobila s 3:1,
povratna pa je bila včeraj v Ptuju. Uvrstitev Drave je odvisna tudi od
drugih, med njimi od tekme veržejskega Beltransa s sežanskiin Taborom
Jadranom. Če bodo Prekmurci uspeli, bo Drava v višji ligi. No, nekaj
časa bo potrebno še počakati. (LK)
Miinnnii v nm i \czoni v f/'t7/; ligi (loto: Mi A)
Lige so končane
Kunec minulega tedna je bilo zadnje kolo tudi v drugi iii tret-
ji .slovenski ligi, v katerih nastopata ptujski ekipi. V zadnjem
kolu druge lige je v derbiju ekipa TK Slovenska Bi.strica s 5:4
zmagala v Ptuju in se i ŽTK Maribor uvrstila v končnico /,a na-
predovanje v prvo ligo, domačini pa so tretji. V tretji ligi jc TK
Ptuj s 3:2 zmagal v IJutomcru, v končnici pa sta Hoče in Mur-
ska Sobota. V ptujski ekipi so nastopali Boštjan Kreutz, Kok
Plohi, Tomaž Ik-zjak, Aleš Fras, (Jregor Podpadee in Gora/.d
Gojčič.	1. k.
Novo obdobj'e ptuj'ske Ranče
Prav je, da so se v ptujskem brodarskem društvu Kanca odločili
za osvežitev svojega delovanja. Sobotna volilna skupščina, ki je bila
zelo dobro obiskana, je pokazala, da iiuanu) v Ptuju še veliko zane-
senjakov, ki so ob širši pomoči sposobni ptujsko akumulacijsko jeze-
ro bolje i/.rahiti, kot je sedaj. Pred Iem pa je seveda potrebno po-
skrbeti za ekološko sanacijo jezerskega dna, na katerem se kupici
vse več mulja in težkih, okolju nevarnih kovin. Urediti je potrebno
tudi plovno signalizacijo, tekmovalne poti, ter očistiti ali vsaj signa-
lizirati nevarne točke oziroma pasti v obliki nekdanjih drevesnih
krošenj in naplavin. Časi so res težji, kot so bili, vendar je zato volja
rancarjev močnejša in prepričani so, da bodo že letos ob pomolu v
Hudini zgradili tudi prvi hangar za garažiranje plovil.
Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo Ranče. Predsedniške
dolžnosti so zaupali Dragu Klobučarju, ki je to dokaj uspešno počel že
pred leti. Tajniški posli so odslej v rokah Petra Gasparija, blagajniški pa v
rokah Gorazda Žagarja. Predsednik jadralne sekcije je odslej Zdenko
Medved, veslaško v(xli Peter Gaspari, motonavtično pa dosedanji pred-
sednik društva Miro Cerjak. Vodstvo sodniške komisije so zaupali Bošku
Djurici in sklenili, da bodo še letos organizirali šolo za jadranje na vodi.
Določili so tudi novo članarino, ki bo odslej znašala 2.000 tolarjev, za
vsak spust s p<-)mola Ranče pa bodo nečlani morali odšteti 100 avstrijskih
šilingov ali tolarsko protivrednost. Sklenili so tudi, da se bodo pri delu
povezali s sorodnim društvom Sidro iz Maribora, pomoč in sodelovanje
pa je obljubil tudi predstavnik Športne zveze Ptuj Ivo Klarič.	OM
Nogometaši OŠ Ljudski
vrt državni prvald
v Noveuj mestu so se 8. junija pomerile najboljše ekipe šol-
skih športnih društev v malem nogometu. Tekmovali so sedmo-
in osmošolci.
Učenci ptujske OŠ Ljudski vrt
so najprej s 3:2 premagali vrstnike
iz Tolmina, nato pa v finalu učen-
ce OŠ Danila Kumarja iz Ljublja-
ne in tako osvojili naslov državnih
prvakov. Finalna tekma ni bila
lahka, saj so nasprotniki najprej
vodili s 3:1, zadnjih pet minut pa
so uspeli izenačiti. O zmagi je
odločila obramba vratarja Damja-
na Goloba, ki je ubranil odločilno
sedemmetrovko. Za OŠ Ljudski
vrt so pod vodstvom športnega pe-
dagoga Ivana Čuša igrali Se Sašo
Gojčič, Aleš Brus, Igor Pihler, Na-
stja Čeh, ki je tudi slovenski pio-
nirski reprezentant. Vlado Bratec,
Igor Gajšek, Denis Kranjc,
Boštjan Dervišji, Milan Jurič, Se-
bastjan Kolednik in Dejan Kuser-
banj.	McZ
Streljanj'e
na glinaste
golobe
v Turčiji je bilo evrop-
sko prvenstvo v streljanju
na glinaste golobe. V ekip-
nem delu jc slovenska re-
prezentanca osvojila 18.
mesto med 20 ekipami.
Ptujčan Igor Rakuša je
med posamezniki z rezul-
tatom 131 točk osvojil
65.mesto.
(l.k.)
Medalje z državnega prvenstva
23. in 24. maja je potekalo v Logatcu državno prvenstvo v namiznem
tenisu za mlajše pionirje in pionirke. Igrali so tudi trije člani NTK Peto-
via Ptuj. Največ uspeha je imel pri fantih Mitja Rozman, kije v dvojicah
s Šolarjem (NTK Potrošnik Murska Sobota) postal viceprvak države Slo-
venije, v posamezni konkurenci pa je zasedel deveto mesto. Dokaj
uspešen je bil tudi Marko Zafošnik, saj se je uvrstil od 16. do 32. mesta
med 120 igralci.
Železo v ognju je ostala pri dekletih še Breda Mojsilovič. V dvojicah
je s Krapeževo (NTK Radlje) osvojila odlično peto mesto; poraženi sta
bili od kasnejših državnih prvakinj Dermastjove in Janežičevo iz Ilirije
Ljubljana. Odlično je Breda igrala med posameznicami ter zasedla tret-
je mesto in osvojila bronasto medaljo. Porazila jo je reprezentanka in
državna prvakinja Petra Dermostja.
Veliko borbenost in znanje so prikazali igsralci iz "province ": Velen-
ja, Radelj, Logatca, Ptuja, torej iz "malih klubov". Močni klubi, kot so
Olimpija s šestimi profesionalnimi trenerji, so osvojili le eno bronasto
medaljo oziroma so ostali brez medalj (Triglav Kranj, Maribor...)
L.C.
Breda Mojsilovič
zz IS 'fiNaf 9z rnid ni zonho nidho >iinis3a mav^n zl nv^is
:ifup3is«u
of'SKA c?iSAOUJj_ nfoouiqo bu qi)soiu hiuh!aosb|8
od ouujiiuns 'niunpu3J3j3J uu KfuKAOsriS pr/j
•f
•DiuAOSBiS 81 oi!q of Bd HINAVllHAHN —
AO.-ilBAOSBlŽ 613
B>{A^dsudoiut;s BS3UA3fBJ>j iqp.Mn ^HOHd,. —
%e'9S !i« A03p?A()SBlŽ 06t'
B>|AodsudoiUBS B33iiA3fBJ>( oqp3An „VZ.. —
:0inA0SBi8 af bŽo) po
■a3D]baosb|8 oir^ojapn of as BfuBAOSBiQ (p
A0i>iJ>fq0 quiA3fiu-ii qi\Biso afuKAO/.ap/A -g
1S30 quiAol'BJ>( BfpBzuuapoiu f
pq3JiSBf-puejp
-O^-I0UIU3pO9-UBl!A KpOAOpOA sfllBJlDBUlJOS f
apBSBJ Ul
B>lIUOAZ B^au-IAJIJOD lA()UqO ud ofUBjpUBUlJOS 'Z
BUlop BSaiuniin^i BABpizop j
•.AOlUBjSojd qifupais
-BU aruBJi.-JUBUijos BZ iualjqBJOcl 3o>i s>{ A opoq i>(
'ns 000'9c6'0I q!"Bjqz oq UK»|ADdsudouiBS s
^ -Som
ilsoudn>(s auanfbj>i nrc>oiuqo bu 35§iiba!q oujbjs
ofBlUl !>( 'lUBfBJ>( os >(0A3dSIjdoU.lBS B/ l.OUBZOABZ
't-
SM iScipod BU BfjOJ-SlBJB)
IDOlU od Bfudois !50]0p os AOpOl^BJJ a>(lUJSBl BZ
•ifiuaAGis i>jiiqnday A ao cSaujajdAod
po ''"iTH A aUOlSOdBZ OUSBOB/ 'P3UBZ0ABZ B2
•B>)p()qop b2
-OJS15 po %z ifudos od 'AOIIJOIS qiuiBn)>io|a)ui ijb iis
-ouABfap 3>jsjcpodso3 aSnjp ui ujqo BfuBfiABjdo bS
-aufoisouu!s po o>ipoqop ofBiui 'o.oubzoabz bz
•B>{pofqop BSo>|SJjsBiB>i BSauiai po %oi 'psouABfap
o>isfi)aui>i po o>ipoqop oIbuii 'aauBZOABZ 1:7
•uio>(iBpop uiiunAisjBA Z ouiufo>|od po
BfsiA af 'auiufoiod po % z »-'rudois BUAodsud af
aDuafo>iodn a>ispiiBAUi ui a>)suiznjp auisojBis bz
BIUSaUIopBU BUI
-ojizo ao onau po %z Bfudojs BUAadsud af 'Bfjaiu
-ZBJ BSauAopp zi ao ofBUii i->i 'aauBzaABZ bz
iBSBuz >faAadsudouiBS
T
■/.661 Kfunf Oe op Z661 efiinf I po jaais ui 'laj
qiiad oqop bz bCbah as nfjBuap a jjaAadsudouiBS
T
•/.661-2661 3!qopqo
ouaojafupais bz ijaAadsudouiBS iuAalBj>( apaAn 3551
Bfiunf aup niunpuajajaj bu A0UB?q0 Aaipojpo
iŠeipod BU as So->j usoudn^js lUAofBj:^ \
•I v
•/.661
Bfuinr op Bripir -i p« orqopqo BZ Ko^
ijsoudn>js !UAafBa>j a B^jAodsudouiBS !qpoAn o
daiHs
[ofajds 3661 Bfiunf T,! aup ifas bu
nsoudn)<s auAafBJ>( laAS af B>|AadsudouiBS oqpaAn bz
niunpuajajaj bu nfuBAOSBjg o 3661 bfiunf f 1 •'»iT '
afisiuim^ aupiOA Bpaojod jai {llKZ SH •Ti)
-npuajajaj o buo>ibz Buai? jj '(e/,/e IS SH l^H Jfl)
n>{AadsTjdoiUBS o buojbz euai? 3 if?B|pod bjvj
Sil
■J S 'IVAilOH 'S:M MA >i!iipaspaJd
3661 BfBiu 11 luiniBa
26/62-^10 :
ladsn uinpuajajaj afoj bu apaiQ
BfUBA
-osBiS npizi ud ofBAaisodn as i>| 'AaauaaiABjdn ^u
-piOA qasA %e'95 M" AaapjAosBjS 061^ SBA B>(SAOUJX
afaouiqo z B>|AadsudoujBs BŽauAafBJij oqpaAn
-VZ.. OlBAOSBlS af Bp 'BfiABioSn BflSIU10>) (iUiZ
•JS SHS lupBJfi) BfuBfjABfzi BŽauqaso qB>|!|qo
ijiSnjp ul nuinpuajajaj o buo>|bz nuap 13 oj
'S
BJ!qod u; Bpauipo 'luoiap lu^iBnj^jajajui z ui ofjs
-ouABfap oSnjp z iiB ouiJqo 'luOAisfpaui?^ s ofBfjBA
->{n as !>| 'iuBfBj>i ofafnoB]d bS "jjaAadsudouiBS
-VLVZ2,
-8e0-2t'8-01t'2S B^iiiAaj? 3o>i SM ojiz bu af
-nzB>(Bu b3 ul nijOBjdzi qo auiufo^od buiojizo B>ipoq
-op .-iapjAaaBidzi afnaBidzi ut BABunDBqo U!ufo>)od
ui pisaiuopBU 'ijpiBfBpojap qiuqasEZ ud AaaABjap ui
npp uiauaznjpz a aaaabpp ao ijadsudoiuBS
•9
■jsaa qiUAafBJ>i afuBAazjpzA ui afuBJizouiejS 7,
(afpB>|!juj>jaia 'afpBzjiBUB^^) afuBJiauBuijos -9
ijfupaisBu af Ul SM
qifiasBU A qijsaui q!uiBAOSBi3 biuojizo qpsiioA bu
3661 BfiunF £1 uapaAZi |!q af lunpuajaja^ (l
•/.661
Bfjunf •()£ op 3661 ''f!l"r 'Z P« B^AsdsudouiBS
oqpoAn BZ niunpudjojaj bu BfuBAOSBjii npizi o
OlOOHOd
afupojSBU Bpod Ul BfuBAOSB|S ajBlinzaj BiiAOioSn
3661 cfinnf M Biunpuajajaj BŽauapaAZi iSBjpod
BU af So>i iisoudn>is auAafBJ>i Bfisiuio>i BupiOA
B>jAadsijdoiuBS KSouAorBJ>i oqpaAn bz 356!
Briiinl' -f-i nuinpuaaajoj bu bTukaovbi^ npizi
o !)soudn>is ouAofBj^j arjsjiuo^j au|!|OA
OlIOOHOd
00>I ISONdaMS VNAHfV^M
•911
•J I 'OIAOMlOa uoluv
SN KJ^AS jpupaspajd
'3661 B.ffunf /.T fup
Y66I Kfiunf "Oe op 3661 »iMinf "I po as sd
BfiqBJodn 'fnjd ui zouuo upqo n^iJuisaA luaupBJfi
A !ABfqo od UBp tfupaisBU ijBfpA au?BZ da|>js v?x
11
ijsoudnijs auAafBj>i BjaAS ndai>(s
uiaupoqpajd od nsoudn^js auAafBJ>} ijsouAcfap aSnjp
A ipnj iqBJodn o>jqB| as "uiodai^js luai s BgauapaAn
•B><AadsudoiuBS B>ipoqop >(azasajd iu)iqajop\
AOlUBJŽOjd lAllSJAZl o AOU
-BfBj>( njoqz BU Baojod ui B^^AodsudoiuBS B8auafiqBj
-od ui B3auBjqod unDBqo lABjdBU Biaj BSa^jBSA nauo>j
BU Bp 'UBZiop af So^ i)soudn>is auAafBj>i jaAg
•01
■nuo>(
-BZ od Aajijsojdo ufpA quaiB>i apajg 'AO>)poqop po
iuB.7qo luaasojdo os nfjBuap a B>)AadsudoiuBs
•6
•AO>iABp OAB.fjajzi BZ ofBfpA i>i 'qtsidpojd od Bf
-jaizi jsouzaAqo as 'n>joj luauaaoiop a cijAadsiJdoiu
-BS t)souzaAqo ofafnfupdzi au i>i 'AaouBzaABZ po
•K
■nda|>is luai od pp afuBfBAZi ui Aajspajs af
-ufijiqz BZ uaJOAoSpo af ijsoudn^js auAafBJ>( jaAS
•L
•AO>fAadsud Ul AO^jABp ojauipo bz of
-BfpA 'qisidpajd od a>ipoqijd auaqznjp bz BABJdfi
BfiABioSn BJjAadsiJdouiBS ojauipo bz oaouso
•ijsoudn>)s auAafBJ!!
nuaiui A zoiujo OS a>ipoqud auaqznjp bz BABjdQ
•aoqiJBj\[ B^jsBZJ]
'5|sn !>lsJoq!JBi'v B^ISIJ -i/i' 3jj !>isqjs
'fnij BAjsiupojn zapajj •r"l<| BAjsiupaaii zapajj
'MIN3C).LOtI DNVMJ
— joq6po i>|S!upajn afnfajfi BAO^iBfuso^
'fiHj >|!upai-oipBji r|,HBfBpzi •luoipupai
s fBdn>is a| ed ^iiiaojs quizaui8sod i^puaoJBU
'ouaB|dz3aq ofauifajd bS B>jiupai !>|!uoojBfy-
•ijajJiaD A o) Ul 'ouDOsaui )Bj>iua Biuo|iABjd
BfBqzi fn],! Ul zouuo u!Dqo ^juijsaA uipBJfi
DHSO^IOM
SI SO aq?nis auAO^ioJis ^fpoA
BDiuaoiuoj
„ 0qA0id ouDBJZ bz aABjdn a>isi[qnda^ afsBiSos iitq
-opud ouqajjod qpfuB>isoi\ a BasiiBjaj BJiuaa po ui
OOOt' op ijsouafiBppo A nfooujqo bu 'lu 31 po qifsiA
'ao)5jafqo ofupBjg bz af is 0qA0id oudbjz z izaaz b
■dfld S^ipod qiUA0}i0Jis qiuqasod BUiafajds oa.,
:isbi8 as i>{ '^laabjspo ifiaj) b>(fuBiu nuap \
HaAVHdOd
ifupais
(16/Sl T^ld zouiJO upqo >iiujsaA lupBJfi)
fnid aupqo aupsdn^S b>jiuaoisO(J nuap -gn od luaf
-Bp 'BijBdBU BuafiAOjoSn luo^iuuiAZi z lABfjauiud a
izeloz •!§ 'fnid u; zouuo U!oqo jjiujsaA lupBJfi) fnid
Bjsaui uaAZi fntj aupqo afoouiqo bz AafoSod qiu
-aAjipajnoiisjoisojd nuiafajds o n^joipo a af ja;^
•j j 'uBiu>inq UBppj
afisiiuo>| aupiOA ^jiupaspajj
■j'l 'oauiajvj UBAi
afisiuio>( aupiOA ubi3
•J"! 'o?iABis >i!ujodBJd
afisiiuo?! aupiOA ijiufBjL
3661 Bfiiinf ^t-l '3o>i
■Pl qnad oqop bz /.661 bfiunf oe op 3661
Bfijnf • i po uiojjiaDBZ z B>iAadsudoujBS iqpaAn o Bd
-aj^js uiafajds bz oSBjpod ojiuoijBZ n^jAadsijdouiBS o
Buo>iBZ nuap -3 ui niunpuajajaj o buo>)bz vmap -31
iŽBipod bu Biui So;^ ijsoudn^js auAafBj^i joas -g
•B>(AadsudouiBS BŽau
-AafBJ>( oqpaAn bz bibaosbjS AOUBfBJ>j BupaA af ja>i
'pdsn lunpuajajaj af Bp 'bjiaotosn Bfisiiuo^j bu|!|oa
af BfuBAOSBjS epizi BSauapaABU iSBipod b^ t?
•qiuABfpAOU oi!q
af aiUAOSBiS i\ 'AouBfBX>i 081 oibacsujS af ijojj
■%/.'£6 niunpuajajaj bu Bqzappn Budn>is
•%6'69 !1B AOUBfBj>i
01S OIBAOSBIS BJfAadsudouiBS oqpaAn bz af ■(•"ir"!
A npp BU os 'qiu)ospo ouaaiABjdn oi cSaj po '6C/,
qiUBSldA) AOSBjS 62/. B.fUBAOSBjS npiZl Ul nfUBAOS
-BiS ud BAajsodn as 'BjiAajs B3audn>(s po '£
■Biunpuajajaj B^jajod apajŠ aqujodud auaqou Bpfajd
lu Biunpuaiajaj BfuBfBAZi nsBo a B.fisiiuo^ 3
TEDNIK ~
ŠPORT — 11
Nov osebni rekord
Borisa Krabonje
Atletska zveza Slovenije je na podlagi rezultatov poHlnalnili
tekmovanj 22. maja v Ljubljani in 23. maja v Celju ter drugih
teknu)vanj, ki so bila dogovorjena na seji Atletske zveze Slove-
nije, določila po 12 finalistov atletskega 'l()l'-12. Prvi del tega
teknu>vanja je bil na stadionu v Šiški v organizaciji /AK Ljub-
Ij a na.
Boris Krahonja v enem svojih zmagovalnih tekov, desno Franci
Jerenko. (Foto: L. Kotar)
Udeležba na tekmovanju je bila množična: pri moških in ženskah je
nastopilo po 100 tekmovalcev iz 17 klubov. Dosežena sta bila dva
državna rekorda: pri atletnjah v troskoku (Ksenija Predikaka 13,05 m)
in v štifeti 4 x lOO pri atletih (IBL Olimpija 40,63). Prav tako sta bili
izpolnjeni dve normi za dve veliki atletski tekmovanji: olimpijska nor-
ma za Barcelono v skoku v daljavo (Borut Bilač 8,00 m) ter norma za
svetovno mladinsko prvenstvo v Seulu prav tako v skoku v daljavo
(Grega Cankar 7,51 m).
Tekmovanja so se udeležili tudi ptujski alteti in atletinje ter nastopili
v devetih finalnih disciplinah. Najbolje se je uvrstil v teku na 400 m Bo-
ris Krabonja z novim osebnih rekordom 48,77 ter osvojil četrto mesto.
Rezultati ptujskih atletov - moški: lOO m 6. Krabonja 11,51; 400 m
4. Krabonja 48,77, 9. Jerenko 50.43; 1500 m odstop Prelog; daljava 7.
Hostnik 659 cm; 4 x lOO 5. Ptuj 45,35; ženske: lOO m 5. Rozman
12,37; 400 m 8. Kotar 59,71; 4 x lOO 7. Ptuj 51,65; disk 6. Šega
34,60 m.
Po prvem delu TOP 12 so atleti trenutno deveti s 30 točkami, atletinje
pa sedme s 25 točkami. Drugi del TOP 12 bo v soboto v Mariboru.
Zmaga Jerenka na 400 m
Med tednom jc bil v Varaždinu mednarodni mladinski atlet-
ski četveroboj. Nastopile so Avstrija, Hrvatska, Madžarska in
Slovenija. V obeh konkurencah .so bili prvi mladi atleti in atle-
tinje iz Slovenije.
Zelo zanimivo je bilo na koncu tekmovanja pri mladincih, kajti o
zmagovalcu so odločale boljše uvrstitve četrtih mest med Hrvatsko in
Slovenijo, saj so oboji imeli enako osvojenih prvih, drugih in tretjih
mest, četrtih pa je imela več Slovenija.
V	slovenski reprezentanci so nastopili tudi trije mladi ptujski alteti in
vsi trije osvojili medalje ter s tem pripomogli k uspehu slovenske repre-
zentance. V teku na 400 m je prvo mesto osvojil Jerenko (49,43) v isti
disciplini pri mladinkah je bila Kotarjeva druga (59,71), prav tako je
drugo mesto osvojila Šegova v metu kopja (40,74) m, medtem ko je bi-
la v metu diska šesta (32,48 m).
V	prihodnjih dneh bo na Madžarskem za mlajše mladince in mladinke
atletsko tekmovanje Alpe-Jadran. Pri mlajših mladinkah bo v reprezen-
tanci Slovenije tud^i Romana Šega.	j 2
PRVO MESTO V KOZINI
Mlajši pionirji rokometnega kluba drava so sode-
lovali na dvodnevnem turnirju v Kozini in med
osmimi ekipami zmagali ter tako potrdili drugo me-
sto iz finala državnega prvenstva v istem kraju. Za
najboljšega igralca so izbrali Ptujčana Boštjana Ko-
želja.
Ptujska ekipa je po zmagah v predtekmovanju v polfinalu z
10:3 premagala Izolo, v finalu pa zanesljivo s 16:12 še Velen-
je. Na turnirju so razen Pivovarne Laško sodelovali vsi finali-
sti nedavnega državnega prvenstva.
V nedeljo dirka
v Hajdošah
AMD l*tuj je organizator tretje dirke za letošnje držav-
no prvenstvo v kartingu. Prva je bila v IV)rtorožu, druga
pa pred nedavnim v Ljubljani. Ptujska dirka bo na kar-
todromu v Hajdošah v nedeljo, 28. junija. Prijavljenih je
več kot 40 tekmovalcev, ki se bodo pomerili v petih kate-
gorijah: v nacionalnem razredu do 60 ccm, razredu A-
100 ccm za mlade, A-100 ccm za člane, FC-125 ccm za
člane in novi kategoriji SLOKART. Vozili bodo od 13
(mladi) do 20 krogov (starejši) v vsaki vožnji.
Domače društvo bodo v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov
zastopali Mitja Zaman (trenutno drugi kartist), Jože Šeruga in Mit-
ja Tomažič, v mladinski do 100 ccm Zvonko Dominko in v N-60
Gregor Kodrič.
Dopoldan bodo na kartodromu opravili tehnične preglede in veri-
fikacijo dokumentov ter uradni trening in merjenje časa za startne
pozicije. Ob 14. uri bo uradna otvoritev in nato vožnje v posamez-
nih kategorijah. Vstopnina za dirko bo le 100 tolarjev.	i.k.
Samo petnajst minut pred petnajsto uro, ko se je pričel miting -
piloti, padalci, modelarji, halonarji in drugi so že pripravljeni na
nastop, gledalci se množično valijo proti Moškanjcem. Le uro ka-
sneje so nastopajoči iz zraka ocenili, da si je prireditev ogledalo
10 do 15.000 obiskovalcev. Nastopilo je približno 100 zmajev, ul-
tralahkih letal, jadralnih in športnih letal, slovenska poslovna
aviacija, reaktivno letalo lear jet, helikopterji TO... Srečo v zraku
je pilotom v pozdravnem govoru zaželel tudi generalmajor Janez
Slapar.
Vedno več se jih tudi v Sloveniji ukvarja s samogradnjo. Dušan
Ferminšek in njegov a vid flyer je po dovoljenju za gradnjo prvi v
Sloveniji, sicer pa so na mitingu leteli še trije. Letalo je kupil v
ZDA v kitu za 16.000 ameriških dolarjev, nato pa je za njegovo
sestavitev potreboval še 700 ur in kar nekaj denarja za dodatno
opremo.
Najzanimivejši so bili hitri preleti vladnega reaktivnega letala le-
ar jet, ki ga je pilotiral Ptujčan Danilo Ilojnik. Nekateri so
pričakovali, kot smo izvedeli, še druga reaktivna letala. Pred leti
so namreč največji trušč na tovrstnih prireditvah povzročali vo-
jaški migi.
TEDNIK
Prvenstvo osnovnih šol
športna dvorana Center v Ptuju je bila v soboto, 20. ju-
nija, prizorišče občinskega prvenstva osnovnih šol v ju-
du. Nastopile so ekipe iz sedmih osemletk v ptujski
občini. Prvenstvo je odprla občinska ministrica za kultu-
ro, izobraževanje in šport Kristina Šamperl-Purg, borbe
pa so spremljali tudi .starši mladih judositov. Najbolje
uvrščenim je oh koncu izročil priznanja in j>okale Mar-
jan Lenartič, sekretar za šport mladih pri Športni zvezi
občine Ptuj.
V ekipni konkurenci so zmagovalci mladi judositi iz OŠ Doma-
va, 2. Olga Meglič, 3. Gorišnica in 4. Ljudski vrt. V posameznih
kategorijah pa so ztnagovalci: do 18 kg: 1. Jože Kokol, Dornava, 2.
Emin Muratovič, Olga Meglič; do 31 kg: 1. Jan Horvat, Gorišnica,
2. Damir Rajkovača, Mladika; do 34 kg: 1. Denis Rus, 2. Donald
Rus, oba Dornava; do 38 kg: 1. Kristijan lljevec, Olga Meglič, 2.
Egon Predikaka, Ljudski vrt; do 42 kg: 1. Boštjan Kovačec, Dorna-
va, 2. Matej Ornik, Olga Meglič; do 46 kg: 1. Dejan Vogrinec, Ol-
ga Meglič, 2. Andrej Geč, Gorišnica; do 52 kg: 1. Sebastjan Koled-
nik. Ljudski vrt, 2. Nikola Seničič, Olga Meglič; nad 52 kg: 1. Jer-
nej Horvat, Gorišnica, 2. Martin Jurič, Dornava.
Mladi judoisti so prikazali dobre borbe, kar je porok, da nam v
tej športni disciplini ne bo tako kmalu zmanjkalo športnikov.
OM
MeUk uspeh Keinerja
Na veliki mednarodni moštveni dirki, ki je bila od pet-
ka do nedelje v Kranju, je v kategoriji mlajših mladin-
cev zmagal ptujski kolesar Miran Kelner. Za svoj naj-
večji uspeh doslej se ima zahvaliti tudi drugim tekmo-
valcem Kolesarskega kluba Perutnina F*tuj; to so Mitja
Mahorič, Boštjan Pihler, Koman Križanič, Vid Lačen,
Matjaž Černenšek in I*eter Purg.
Mladi ptujski kolesarji so v slovenskem merilu izredno per-
spektivni in v prihodnje vredni vse pozornosti ptujske in slo-
venske kolesarske javnosti. Na tekmovanju v Kranju je vozil
tudi Zlatko Čajič in se pri starejših mladincih uvrstil na 11.
mesto.
Zelo dobro pa je kolesaril ta konec tedna ptujski kolesar Marjan
Jauk, ki je na gorski dirki v Avstriji med 32 svetovno znanimi ko-
lesarji osvojil 6. mesto. Po letošnjih odličnih uvrstitvah ga lahko
štejemo med najboljših 10 kolesarjev v svetu, je po tekmovanju
povedal predsednik ptujskega kolesarskega kluba Rene Glavnik.
McZ
V nedeljo bo na 725 metrov dolgi najboljši progi v Sloveniji znova
zelo zanimivo. (Foto: McZ)
12 — TV SPORED
26. JUNIJ 1992 —
TEDNIK
TEDNIK
— 26. JUNIJ 1992
ZA RAZVEDRILO — 13
14 — POSLOVNA POROČILA
26. JUNIJ 1992
TEDNIK
TEDNIK
— 26. JUNIJ 1992
OGLASI IN OBJAVE — 15
TELEFON ZA UUDIV STISKI
Pokličite 772-920
in pomagali vam bodo
Plujska občina je zadnjih v Sloveniji, ki bo uvedla
svetovanje po telefonu za vse, ki so v stiski. Na tele-
fonsko številko 772-920 bodo lahko od prvejia julija
vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 21. ure poklicali
otroci, mladostniki ali odrasli, ki imajo kakršnekoli
težave, probleme, vprašanja, tisti, ki bi se radi s
kom resno po}»ovorili ali si želijo preprosto nekoga,
ki jih bo poslušal. Ce odgovora ne bo moyoče dati
takoj, j»a bodo napotili tja, kjer bo mojjoče problem
rešiti.
Na drugi strani telefonske žice bodo strokovnjaki, ki
se poklicno ukvarjajo s svetovanje, zaenkrat šteje eki-
pa 16 ljudi, ki lahko svetujejo tako odraslim kot otro-
kom. Tako svetovalec kot tisti, ki kliče, ostajata ano-
nimna. Kot pravijo delavci telefona SOS, ni pomem-
bno, kdo kliče, pomembno je vprašanje, problem, ki ga
želi tisti, ki kliče, razrešiti oziroma ne najde sam poti
iz stiske, v kateri sc je znašel.
Telefon v stiski uvajata Center za socialno delo in
Zveza društev prijateljev mladine Ptuj.	js^jjv
"Pred dobrim mesecem je mama dobila od KS
Hajdina položnico za vzdrževanje groba od leta
1983 do 1991," je povedal naš bralec S.P., ki stanu-
je sedaj na Ptuju. "Plačati bi morala do 15. junija,
vendar je znesek 8.000 za enkratno plačilo izredno
visok, predvsem za upokojence. Zakaj ne moremo
plačati v več obrokih in ali je krajevna skupnost
upravičena pobirati denar za toliko let nazaj? Ma-
mina soseda je dobila na primer za dva groba po-
ložnico za 18.000 SLT. Moram še povedati, da je ob
položnici prišla tudi obrazložitev, češ da ni več sa-
moprispevka, potrebno pa je zgraditi nadstrešek
pokopališke vežice."
Tajnica KS Hajdina Jožica Šijanec je odgovorila:
"Res sem poslala v zadnjem času kar 1300 položnic,
nekatere za plačilo za nazaj, druge za sproti. Grobove
vzdržujemo skupaj od leta 1979 in od takrat se za
vdrževanje sklepajo pogodbe, po katerih plačajo la-
stniki vnaprej ali plačujejo sproti. Do sedaj nisem
pošiljala položnic, saj sama ne zmorem vsega dela.
Krajani se oglasijo in poravnajo svoje obveznosti. Vaš
bralec oziroma njegova mama najbrž ni plačevala
sproti, zato je dobila račun za nazaj. Morda je prob-
lem višina zneska, vendar sta 1000 SLT plačila letno
sprejela svet KS in skupščina KS, prav tako je bilo
odločeno tudi to, da se za neplačana leta prav tako
obračuna 1000 SLT na leto. Z vsemi, ki so se oglasili,
smo se dogovorili, da naj razdelijo znesek na več
obrokov, naj plačajo, ko bodo sposobni, saj jaz nisem
mogla napisati toliko položnic."
Povprašali smo tudi pri pravnikih. Dejstvo je, da je
grobnina v pristojnosti krajevne skupnosti. Za kon-
kretni primer pobiranja vzdrževalnine za preteklo ob-
dobje bi bilo potrebno preučiti konkretno pogodbo.
Vendar so vsi vprašani dvomili, da bi tožba ali samo
spor med krajani dolgoročno dobro učinkoval. Najpo-
membnejši so sosedski odnosi. Seveda pa v da-
našnjem tempu življenja, ko smo vsi obremenjeni in
smo vsakovrstna plačila navajeni poravnavati po po-
ložnicah, ni čudno, če na kakšno obveznost tudi poza-
bimo.
Pripravila M.Zupanič
Katastrof za letalo,
piloUažje poškodovan
Takoj po doskoku padalcev naj bi kot prva točka nedel-
jskega mitinga v Moškanjcih nastopilo letalo Kda V, zgra-
jeno po ori^inalnih načrtih pionirja slovenskega letalstva
Edvarda Rusjana iz leta 1910. Letalo seje dvignilo, ven-
dar je že nekaj trenutkov po vzletu - morda na višini de-
setih metrov — motor utihnil in čudovito izdelano prale-
talo je s pilotom vred strmoglavilo na njivo tik ob prista-
jalni stezi.
Pilot Albin Novak je 66-let-
ni upokojenec, bivši Jatov pi-
lot Boeinga 727. Letenje z
Edo V se seveda povsem ra-
zlikuje od pilotiranja letalskih
velikanov, vendar je Albin
Novak v začetku svoje letal-
ske poti letel z zelo enostavni-
mi letali, ki so bila prav tako
brez instrumentov, in je Edi V
povsem zaupal.
"Za izdelavo Rusjanovega
letala sva se odločila skupaj z
Radom Kikljem, inženirjem
na Strojni fakulteti v Ljublja-
ni. Najprej sem izdelal Edo V
v razmerju 3:1, nato 2:1 in
končno 1:1. Imela sva načrte,
vendar letala razen na nekem
slabem posnetku ni nihče vi-
del. Ko je potem po stotinah
urah dela nastala današnja
Eda V, je bil to velikanski
uspeh. Ko sem z njim prvič
vzletel, sem bil resnično
srečen."
Albin Novak z Edo V ni ve-
liko letel. Tako je bil usodni
start šele osmi. Res enkratna
rekonstrukcija	praletala,
kakršnih je malo v svetovnem
merilu, se je žalostno zrušila
in se polomila. Na srečo je pi-
lot Albin Novak le lažje
poškodovan, vendar se je ob
zaključku redakcije še zdravil
v ptujski bolnišnici. Povedal
je, da ga tolaži dejstvo, da ga
ni izdala konstrukcija letala,
pač pa motor, ki pa ga seveda
ni on napravil. Upa, da bo le-
talo lahko obnovil.	McZ
Le urico pred usodnim poletom je Albin Novak izstopil po povsem
uspešnem letu, v katerem ga je snemal tudi Tinček Ivanuša. Eda
V je težka 140 kilogramov, nosilna konstrukcija je lesena z jekle-
nimi in aluminijastimi veznimi elementi, poganja jo Rotaxov mo-
tor s 46 konjskimi močmi. Dosegala je hitrost 70 kilometrov na
uro.
Katastrofa za letalo in sreča za pilota. Kot kaže, je v zadnjem tre-
nutku še uspel nekoliko voditi svoje letalo, tako da ga je "porav-
nal" in je le "pristal" na kolesa. Sicer bi lahko bil padec tudi za
pilota usodnejši.
Slikarji za Karitas
Odbor za kulturo pri Karitas sv. Ožbalta na Ptuju je tudi letos
pripravil delovno srečanje slikarjev. To je bilo v soboto, 20. ju-
nija, pod mentorstvom akademskega slikarja prof. Albina Luga-
riča. Klicu na pomoč sočloveku se je odzvalo več kot trideset
slikarjev iz Slovenije, Italije in Avstrije.
Prodajna razstava nastalih del bo v četrtek, 16. julija, v žup-
nijski dvorani sv. Ožbalta na Ptuju.	Maks Menoni
Z avtom v betonsko ograjo
Včetrtek, 18. junija, ob 19.30
je po Zagrebški cesti v Ptuju
vozil osebni avto Robert Pernat
iz Dražencev 34c. V ovinku je
avto zaneslo na nasprotni vozni
pas, kjer je trčil v betonsko
ograjo in se prevrnil na bok. Pri
tem se je huje ranil sopotnik v
avtomobilu Jure Menoni in No-
ve vasi pri Ptuju K3, Prepeljali
so ga v ptujsko bolnišnico.
Trčila avto in motorno kolo
Po lokalni cesti skozi Mar-
kovce je v četrtek, 18. junija, ob
22.30 vozil osebni avto Jože
Kramberger iz Markovcev 33/a.
Pri hiši št. 33 je začel zavijati v
levo v trenutku, ko se je z nje-
gove leve pripeljal na motor-
nem kolesu Vespa 17-letni J.Ž.
iz Muretincev. Motor in avto sta
trčila. Pri tem je motorista J. Ž.
in njegovega sopotnika Lovra
Galirača iz Muretincev 15 vrglo
na vetrobransko steklo, od tam
pa na cestišče. Pri tem sta se
hudo ranila in odpeljali so ju v
ptujsko bolnišnico.
Smrt pod motornim vlakom
V	četrtek, 18. junija, nekaj po
18. uri je v bližini Slovenske
Bistrice prečkala železniško
progo 68-letna Pavlina Lah iz
Crešnjevca 116. Pri tem ni opa-
zila motornega vla-ka, ki je prav
tedaj pripeljal iz smeri Sloven-
ske Bistrice. Vlak je trčil v
ženico in jo tako hudo ranil, da
je na kraju neseče umrla.
Nezgoda prometnih strokov-
njakov
V	petek, 19. junija, popoldne
sta se pri Zavrču zaradi prehitre
vožnje in prekratke varnostne
razdalje zaletela voznika, ki sta
po poklicu prometna inženirja.
Prvi, Ivan Biškup iz Varaždina,
je vozil osebni avto od Drenov-
ca proti Zavrču. V naselju Go-
ričak je zaradi prehitre vožnje
zapeljal s cestišča in trčil v be-
tonski prepust, avto je odbilo na
cestišče. Za njim je pripeljal
Čedomil Weisbarth, tudi inženir
prometa iz Varaždina, in s svo-
jim avtom trčil v Biškupovega.
V nezgodi se je hudo ranil so-
potnik v V/eibarthovem avtomo-
bilu Josip Samoborec iz Va-
raždina, ki je po poklicu pro-
metni tehnik. Zgovoren primer,
da tudi strokovnjaki včasih pre-
cenjujejo svoje sposobnosti in
tehnične zmogljivosti vozil.
Otroci zakurili v gospodar-
skem poslopju
V	Zaklu pri Podlehniku je v
četrtek, 18. junija, zagorelo go-
spodarsko poslopje. Ognjeni zu-
blji so ga upepelili, z njim pa še
precej sena in kmetijskega
orodja. Ocenjujejo, da je škode
za več kot 400 tisoč tolarjev.
Vzrok požara: otroška igra z
vžigalicami.
V pijanosti kradel in napadel
policista
V gostinskem lokalu v Ko-
lodvorski ulici v Ormožu je v
ponedeljek, 14. junija, zvečer
30-letni F.M. iz okolice Or-
moža iz predala točilne mize iz-
maknil nekaj nad deset tisoč to-
larjev in pobegnil. Ormoški po-
licisti so ga hitro izsledili v dru-
gi gostilni in ga privedli na po-
licijsko postajo. Tam je polici-
sta žalil in celo telesno napadel.
Policist ga je hitro obvladal in
vklenil, potem so ga vtaknili v
prostor za pridržanje, da se je
streznil. Zaradi tatvine ga bodo
ovadili javnemu tožilstvu, zara-
di ogrožanja uradne osebe pa
predlagali v postopek sodniku
za prekrške.
Vlom zaradi cigaret
Prejšnji teden je bilo vlomlje-
no v gostinski lokal Polžek na
Ljutomerski cesti v Ormožu.
Neznani storilec je odnesel pre-
cej zavojčkov cigaret in s tem
naredil škode za več kot 30 ti-
sočakov.
Upiral seje policistom
V	kavabaru na Hardeku pri
Ormožu je bil v sredo, 17. juni-
ja, zvečer 36-letni Marjan R. iz
Ormoža izredno dobre volje.
Ko je odhajal, je na parkirišču s
svojim avtom oplazil drugi avto
in odpeljal. Policisti so ga kma-
lu izsledili v hotelu Jeruzalem,
kjer je Marjan postal še bolj ko-
rajžen in policistom ni hotel po-
kazati svojih dokumentov. Med
informativnim razgovorom pa
se je tako razhudil, da je enega
od policistov dvakrat udaril in
še ugriznil v prst, drugega poli-
cista pa je sunil v oko. Srbori-
teža so potem pridržali na poli-
cijski postaji do iztreznitve.
Lažje poškodovana policista sta
poiskala zdravniško pomoč.
Marjana R. bodo ovadili javne-
mu tožilstvu.	fF
PTUJ • V Minoritskem samostanu je na ogled retrospektivna
razstava akvarelov in drugih likovnih del župnika in gvardijana te-
ga samostana, patra Mirka Pihlerja ob njegovem 50. življenjskem
jubileju. Razstavljene so tudi knjige in revije, ki jih je opremil in
ilustriral. Pater Mirko razstavlja svoj opus od gimnazijskih do da-
našnjih dni.
BORL • V nedeljo, 28.junija, se bo pričela slikarska kolonija
Bori '92 in se končala z razstavo v soboto. Sodeluje deset likovni-
kov iz cele Slovenije.
PTUJ • V Ljudski in študijski je na ogled razstava Kolumb in
doba odkritij, ki je vezana na mednarodni knjižni kviz.
PTUJ • V Galeriji Florijan na Mestnem trgu razstavlja male
plastike in risbe kipar Vojko Stuhec in Maribora.
PTUJ • V soboto, 27.junija, bo ob 19.uri v Srednješolskem cen-
tru 10. revija obrtniških pevskih zborov pod pokroviteljstvom
Obrtne zbornice Slovenije. Nastopilo bo 11 zborov iz vse Sloveni-
je. Vstop je prost.
SLOVENSKA BISTRICA • Jutri bodo v čitalnici v bistriškem
gradu ob 19.30 odprli INGOLIČEVO SOBO. V kulturnem sporedu
bodo sodelovali študentski pevski zbor Jurija Vodovnika, delavke
knjižnice, glasbeni trio in Dejan Kalan.
ORMOŽ • Do jeseni bo v avli upravnih organov skupščine
občine na ogled likovna razstava izbranih del likovne kolonije, do
konca junija pa stare razglednice Ormoža in fotografije iz lansko-
letne junijske vojne.
KORITNO NAD OPLOTNICO • 5. julija bo posvetitev obno-
vljene cerkve sv. Miklavža s slovesno mašo, ki jo bo opravil mari-
borski škof dr. Franc Kramberger, in kulturnim programom.
ORMOŽ
Nova podoba
Ljutomerske ceste
Ljutomerska cesta, osrednja in zelo obremenjena or-
moška prometnica, dobiva po novo podobo. Urejajo
pločnik in kolesarsko stezo na levi strani cestišča (na de-
sni so ga uredili že pred skoraj desetimi leti). Zaradi te
gradnje in tudi zaradi boljše preglednosti so morali po-
dreti staro Pevčevo hišo.
Cesto , ki je vodila od gasilskega doma do Ljutomer-
ske, so pri Cvetkovih objektih popolnoma zaprli, s tem
pa izboljšali prometno varnost otrok na poti v šolo na
Hardeku.
VT
Delo na levem pločniku kljub denarnim problemom poteka nor-
malno. (Foto:VT)

Rodile so — čestitamo: Ida
Korošec, Markovci 4/a - dečka;
Zdenka Dangubič, Arbajterjeva
10,	Ptuj - Alena; Zlatka Jerič, Vol-
kmerjeva 28, Ptuj - Sergeja; Simo-
na Varju-Hojnik, Ptuj, Ul. Lacko-
ve čete 17 - Matica; Breda Koren,
Bukovec 16, Zg. Polskava — Na-
stjo; Liljana Rajčevič, Leskovec
11,	Pragersko — dečka; Leonija
Kaučič, Mihovci 35 - dečka; Irena
Medved, Pleterje 75 - dečka; Ma-
rija Lazar, Mihovci 106 - dečka.
Poroke — Ptuj: Srečko Taciga
in Vikica Pušaver, Stoperce 9;
Janko Repič, Kicar 1, in Renata
Doki, Ptuj, Zagrebška c. 17; Milan
Prelog, Stojnci 44, in Lidija Stan-
ko, Bukovci 28; Albin Gačnik,
Male Braslovče 4, in Darja Ekart,
Starše 90.
Popravek: Pred dvema števil-
kama Tednika smo v časopisu za-
radi tiskarske napake poročili dva
moška. V resnici nam je pri imenu
Albina izpadel A. Stanislavu Palu
in Albini Planine s Ciril-Metodo-
vega drevoreda v Ptuju se opra-
vičujemo in jima želimo mnogo
sreče in kup - denarja.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela,
ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948. Izdaja
Zavod za radijsko in časopi-
sno dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Milan Pijan (tehnični ured*
nlk), Jože Bračič, Ivo Cianl,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek In Milena Zu-
panič (novinarji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tele-
fon (062) 771-226; telefaks
(062) 771-223,
Celoletna naročnina 2.080 to-
larjev, za tujino 4.160 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023.
Tisk: GZP Marit>orskt tisk,
Maribor.