OKTOBER ST.2 1934/35 VRTEC LETNIK 65 P. J. Stahl — A. A Maruška (Dalje.) I Odgovoril je močan moški glas, da išče popotnik, ki je zašel, gosto- ljubnosti. •>Oobrodošel,-L rece Danilo in odpre na stezaj vrata. Nu pragu se je prikazal velik mož, tako velik, da se je moral pripog-niti, ko je vstopil. Gospodar Danilo in ujego^n prijatelji «o občudovali popotnikovo sta-sitost, lepoto, moČ in zdravje; todu Ukrajinci znajo zase obdržati svoja čustva in nihce ni tega pokazal. Posadili so ga za mizo in mu ponudili okrepcila. ]'opotnik ni pripovedoval svojih zgodb. Vpraševal ni, a odgovarjal je kratko. Če se je pogovarjal, sc je sukal okoli reči, ki so bile takrat vsem I mar: pravil je o opustošeni deželi, požganili mestih, uitičenih poljih, kar je vitle) ua svoji poti. Gaspodar Dauilo in njegovi prijaielji so posnemali njegovo opreznost. Vpraševali so se najbrž, odkod prihaja, kam gre in seveda, kje je doma; vendar niso siliili vanj, ko ni govon'1 o tem. \sak je Tidel, da pozna mnogo sveta: turške navade, poljske običajej ruski značaj L ia ttttarske šege. Zdelo se je, da mu SiČ1 ni neznan. W Opisoval je silno privlačno boje, ki so se pravkar vršili. Poslušali so Hga iu si uiso upali veČ diliati. Možje, navadno brezbrižni, so se vnemali Mob njego.vem pripovedovanju, ženste so kriČale m ihtele. Otroci, ka se B|im ni j)rav nič več Ijubilo spati, so požirali njegove besecle. K ' Sič je bil otok na Dnjepru, kjer 50 zap^ro^ti kozaki imeli svoj tabor, kamor Bpa žen niso pustili in oflkotler so odhajali na tatarake in turške dežele. Gogol je ¦%> le[K> popisal V svojem >Tarasu JBuljbic 1 7 Kar zaslisijo dva strela in za tema še druge. Po kratkem presleclfe« so se začuli znova. Umolknili so, nastavljali ušesa. Streli so prihajali s stepe. sKaj! Orožje govori celo na vaših mirnih poljih?« vpraša popotnik. >To mora prihajati z velike čigirinske ceste.t se oglasi Andrej Kruk. : Kaj? Od vseh strani je,< pravi in maje z glavo. Pozno je bilo; žene so vstale, da se vrnejo na svoje domove: otroke je btilo treba dejati leč. Nekatere so bile velike in močne, druge slabotne iu majhne; bile so mlade in stare, toda vsem se je brala ua obrazu odlodoa volja, ki jo ima človek, ko je pripravljen na vse. t«di na ?mrt. >Zbogoin! Zbogom!« so se poslavljaii, »laliki n ' Vsa družba se je razšlu po mračnih stezah in zginila. Oba prijatelja, Andrej Kruk in Semen Voroailo sta ostala sama z Danilom. Tudi popotnik ni odsel. III. Gospodinja je šla v sosednjo sobo. »Ali je mogoče priti do Čigiriua?« je vpraŠal popoinik, ki je čutil nevarnost. ^TeŽko,« je odgovoril iesnobno Dandlo. Prijatelja nista izpregovorila besede, ampak puhnila sta dva dolga dima in nagubala goste obrvi. Brez besed sta povedala, da soglašata z Danilom, Popotiiikove oci so se za trenutek ustavile na mirnem Danilo-vem obrazu, potem pa na prav tako mirnih njegovih. prijateljih. En sam presunljiv pogled je zadostoval, da sta razumela, kako je navajen na pre-senecenja, kako prezira nevarnost in tudi kako spretno odhija usodne udarce, kadar je treba. Brez besed so si postali zaupni. -Veiidar,« pravi, >moram priti tja, in sicer po uajkrajsi poti.t »Naravnost v Čigirin?« vpraŠa Audrej Kruk; >v teh časit še krokar ne pride tja.< ^ ^Je Še daleč?* >Kdor ima dobre noge, ne vpraŠa, je-K pot dolga ali kratka, Če je le cesta dobra,« pravi Semen ^orošilo; »toda naj bo daleč ali blizu, cesta dobra ali slaba, če ni mogoče, pa ni mogoče.« sNekateri ljudje,« odvrne neznanec, *ne moremo vedno izbirati naj-prijetnejših potov. Vendar, kaj bočete, Človek se ne sme obotavljati, kadar je odločen, da mora priti do cilja. Vsekakor je srecen, kdor si more pre-skrbeti vodnika ali zvestega in zanesljivega tovarišaU Pri teli besedah 60 Danilo in oba prijatelja dvignili glave. 18 Prav praviš, častivredni popotnik.c odgovori Danilo; »vil in vdan tovariš ocUehta vse zaklade sveta.« :V Ukrajini ne pidmanjkuje odločnih src,« pravi Andrej Kruk. >Eno mnremo reči, kar je več vredno kot vse drugo: Bratje smo si in nič več in nič manj!« Če izvzamemo nekatere. imate prav,« odvrne popotnik. \a najboljŠih poljih najdemo Ijulko,« pripomni živabno Danilo; >ali je žito zato slabše?« .»Gotovo ne,< pritrdi Vorošilo. »Vendar moraino nekaj upostevati.« iPovejte, kaj,« sili popotnik. : Pa človek ne razlikuje vedno dobrega zrna od slabega. Kdor nosi cruo kapuco. se ni vedno menih.« _ ^Dobri pastir spozna svoje ovce celo v volčji obleki!« odvrne tujec. H Molk. Večkrat se spogledajo, razumejo se, besede so odveč. H >Bratje, pozdraTljeni!« pra-vi popotnik. »Možje s Siča vas spoštujejo ^m Ijubijo. Njihov poslanec sem; v čigirin grem.< ^M >PripravIjeni smo ravnati se po vasih ukazih; vaŠi prijatelj i smo,< Katu zatrjuiejo vsi trije Ukrajinci. H >Kaj veste uovega? Kaj se godi okoli vas?« sprašuje poslanec s Siča. H >Nič dobrega,« odgovori Danilo; jeden se je zvezal z Moskvo; drugi ¦fe prosil Turke pomoči in morda se še celo v tem trenutku pogaja s ^Koljald.< ^M >PreveČ je resnično to!« pravita oba Danilova prijatelja in t njune Knoške obraze je planila žalost. ^K »Vidile, da naoram v Čigirin,< je odločen poslanec, >;in ne smem izgub-Hlati časa.< ^H jVse poti so odrczaue,« odvrne Vorošilo. ^M i-ln prelaz?« ^B »Utrjen in zaseden od moskovskih prijateljev.« ^P »Mi, kozaki s Siča, nismo ne za Ruse ne za Poljake. Smo za Ukra-H^ice. Zdaj veste, da moram prodreti v Čigirin. Ori obeh vaših poglavarjev He eden podkupljen, kakor pravijo... toda drugi?« ^M iDrugi, Ataman Peter Doročenko«, pravi Kruk, »je poŠtenjak.« ^ft »Vem. Toda, kakor je ošaben, poln sovraštva in prenagljen. sem ven-^Bjorle v straliu, da iie pogubi Ukrajine, ko 30 hoče resiti. \ svoji jezi proti ^Kasom pozablja, da iinamo druge nasprotnike. Na tem je, da se vrže iz Bamena v žerjavico. Poslan sem, da ga odvrnem od tega; do njega moram, ^BB hočem. da se mi posreci. če bi mudil.. .< ^KL Poslanec pomolči in pogleda okrog sebe. BU je na tera, da nadaljuje ^B&govor, kar opazj na koncu sobe dvoje žarečih oči, ki so bile obrnjene Hbnj in so kar pile njegove besede, kakor se mu je zdelo; dvignil se je, ^Bet proti prikazni, ki ga je vznemmla, in dognal na veliko začudenje, da ^Bua te žareče oči preprost in ljubek otrok, ki ga gleda skrit v temnem ^BOiu izbe kot ptica z veje. H Danilo pogleda prav tako tja^ kakor poslanec in ga zaskrbi. ^B »To je moja hči,< pravi, »moje vrlo dete, ki je modro preko svojc Harosti. ^V »Maniška, sem pojdil« H[ Maruska: prava ukrajinska deklica: žametaste obr\*a ima in od solnca ^Borjavela lica. Nosila je po doraačeni vzorcu vezeno srajco, temnomodro Hmpico io rdeč pas; bujni lasje z zlatim sijajem so bili spleteni t debele ^Bte, a so ji Še kljub iemu vatovali in se svetili, kakoi bi bili svileni. W (Daljc) 19