faitnina plačana r gotovini. ŠTEV. 44. Posamezna Številka Din 1*—, I PTO V. trnom DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poSti: *' Din 20’—, inozemstvo Din SO'—« Neoavisan političen list UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Poraz seliačfce demokracije. S propadom koncentracijske vlade je doživela seljačka demokracija občuten, a tudi sijajno zaslužen poraz, ki ga ne prikrijejo nobene deklamacije njenih tako zgovornih in tako nepreračunljivih šefov. Zakaj koncentracijska vlada je bila glavna zahteva seljačke demokracije n v vestnem čuvanju parlamentarizma je drugi ustavni faktor podvzel vse korake, ki so bili sploh mogoči, da pride do koncentracijske vlade. Toda vsi ti poskusi so bili zaman in niiti načelna pripravljenost vseh strank, da sodelujejo v koncentracijski vladi, ni mogla, ker ni bila selj. dem. dorasla svoji zahtevi. Vedno so osebna vprašanja onemogočila vsak sporazum in ko sta voditelja se-Ijaške demokracije s svojim predlogom, da bodi šef vlade general vsemu svetu povedala, da ne vesta za nobeno parlamentarno rešitev, je morala koncentracijska vlada propasti ,in Marinkovičev mandat je bil le še zadnja prilika, da se seljačka demokracija vsaj delno rehabilitira. Niti tega pa nista znala izvesti Radič in Pribičevič. Poraz obeh voditeljev seljaške demokracije je popolen in vsak .poznavalec razmer ga je moral pričakovati. Cisto nov kiifz v državni politiki sta napovedovala šefa seljačke demokracije, navesti pa nista mogla niti enega konkretnega dejstva, ki bi opravičeval te obljube. Sama negativna kritika razmer, to je bila vsa njujina modrost, kakor da ne bi vsa javnost že davno vedela za vse te naše napake. Kako škodljivo je partizanstvo, je dokazal Pribičevič kot minister več ko potreba, kako trpi srbski kmet vsled oderuških obresti, je bilo že znano, ko je bil Radič v vladi, kako neverjetno slaba je naša uprava, so razkrivali časopisi že tedaj, ko se je vozil Stjepan Radič v sa-ronškem vagonu in da je glavnjača škaijdal, je povedala opozicija že tedaj in fadi prej ko je bil notranji minister Svetozar Pribičevič. Vseh 19 točk seljačke demokracije so samo prazne konstatacije vsej javnosti že leta znanih napak in samo ta negativen program ni mogel zadostovati. Naloga seljačke demokracije je bila, da poda podroben pozitiven program in da natančno pove, kje misli pričeti s sanacijo razmer in kako jp bo izvedla. Predvsem pa je morala podati dokaz, da prinaša tudi nove metode, ker je absolutno nemogoče uvajati nov sistem s starimi metodami. Ves potek vladne križe pa je dokazal, da sta voditelja seljačke demokracije ostala zvSsta starim partizanskim metodam, lntrigiranje na levo in desno, boj za ministrstva, kopičenje praznih fraz in gesel, to je bila prav tako karakterizacija zadnje krize, ki jo je izzvala seljačka demokracija, kakor vseh prejšnjih. In vendar bi mogla zadnja vladna kriza roditi zelo dober rezultat, če bi znata voditelja seljačke demokracije le količkaj izrabiti dobro voljo uvidevnih politikov in pa splošen .položaj, ki je govoril za koncentracijo.. Treba je bilo pokazati samo malo strpljivosti in pravega demokratičnega duha, ki se kaže predvsem v spoštovanju tudi drugih nazorov in interesov. Toda strpljivost je voditeljema seljačke demokracije še vedno nepoznana stvar in vsa pogajanja za .rešitev krize so se vodila čisto v duhu ultimatov. Ti pa so bili vrhu vsega zasoljeni še z nemogočimi Radičevimi modrostmi in ocenjevanjem strank in politikov. Na eni strani samo suho zlato, na drugi strani samo najbolj črno zlo, ta obupna enostavna paralela je bila vsa modrost voditeljev seljačke demokracije. Pri tem Konec vladne krize. VUKIČEVIČ DOBIL MANDAT ZA SESTAVO DELOVNE VLADE. - SESTAVA NOVE VLADE. - SKUPŠČINA PRIČNE Z DELOM. Beograd, 23. februarja. Vsi dogodki, ki so se odigravali v teku včerajšnjega dne, so šli za lem, da se po neuspelem poskusu za sestavo koncentracijske vlade preide do delovne vlade, ki naj bi vsaj spravila proračun pod streho. Ta vlada je ravno ista, ki jo je Davidovič imenoval ob neki priliki vlada za ne-voljo. V političnih krogih so včeraj mislili, da bi se še lahko poskušalo z izvenpar-lamentarno osebo, a se zdi, da se je to vprašanje opustilo, dokler se ne prouči razpoloženje parlamentarnih skupin in dokler se ne vidi, do kolike popustljivosti bi sla seljaško-demokratska koalicija oziroma Radič in Pribičevič. Ker so se med razpletom te krize od-nošaji med poedinimi skupinami še poostrili in ker so bili o priliki krize zlasti od seljaško-demokratske koalicije podani nazori, da bi v doglednem času imeli za posledico tudi revizijo ustave, se na merodajnem mestu smatra, da bi bila najbolj nesrečna rešitev, ako bi se ta skupščina sedaj razpustila in da bi .in da bi se šlo na volitve. Na volitve bi bilo sedaj težko iti zato, ker nimajo parlamentarne skupine izdelanih gesel in bi edino seljaško-demokratska koalicija šla na te volitve z izdelanim programom in 'stališčem in je verjetno, da bi imela tudi največji uspeh, kar pa nikakor ne prija radikalni in demokratski stranki. Setjaško - demokratska koalicija je določila svoje stališče ne samo v delovnem programu ampak tudi v vprašanju resorov. Delovni program seljaško-demokratske koalicije je obsežen v 19 točkah, ki jih je ta koalicija predložila Vukičeviču. POTEK VČERAJŠNJIH DOGODKOV. Beograd, 23. februarja. Popoldne od 4. do 4. in pol je bil na dvoru Velja Vukičevič. Ko je prišel z dvora, je rekel: »Nisem bil pri kralju.« Na vprašanje, ali je dobil mandat, je odgovoril: »Nisem.« A kdo ima mandat? »Ne vem.« Istočasno je bil na dvoru dr. Srskič, a ta ni hotel dati novinarjem nobene izjave. Nato je odšel Vukičevič v pred-sedništvo vlade, kjer se je mudil dalje časa. Pri njem sta bila dr. Korošec in dr. Spaho. Iz predsedništva vlade je odšel Vukičevič v narodno skupščino. Novinarji So ga vprašali, ali bo seja radikalnega kluba. Vukičevič je dejal, da za sedaj ne. V skupščini je prišlo do sestanka med Vukičevičem in Davidovičem. Kakor se v dobro poučenih krogih trdi, so se na tem sestanku vodili razgovori o namestniku Voje Marinkoviča za slučaj sestave vlade Vukičevič - Davidovič. Marinkovič je še nadalje ostal pri svojem naziranju, da ima pravico sam izbrati namestnika. Razgovori so trajali do 6. in pol. Davidovič je končno pristal na to, da bo minister za izenačenje zakonov dr. šumenkovič in bo obenem namestnik dr. Marinkoviča. Po tem sestanku je odšel Davidovič v demokratski klub, kjer so se sestali narodni poslanci. Sporočil jim je, da je dosežen sporazum na ta način, da so demokrati dobili še peti portfelj, ministrstvo za konstituanto in izenačenje zakonov. Ta portfelj pripade Šumenko-viču, ki bo obenem zastopal Marinkoviča za časa njegove odsotndsti. Ko je klub to sprejel, je odšel Davidovič k Vukičeviču v ministrsko sobo narodne skupščine in ga o tem obvestil. Nato sta odšla Vukičevič in Perič na dvor. VUKIČEVIČ DOBIL MANDAT. Beograd, 23. februarja. Predsednik narodne skupščine dr. Perič je bil sinoči na dvoru in je, kakor se doznava, svetoval kralju, da poveri mandat za sestavo vlade Vukičeviču. Nato je šel v avdijenco Vukičevič, ki je prišel z dvora ob 7.50. Na vprašanje novinarjev, ali je dobil mandat za sestavo vlade in ali ima ukaz, je odgovoril: »Ukaza ni. Jutri bo vlada.« VUKIČEVIČ POROČA RADIKALOM. Beograd, 23. februarja. Vukičevič je odšel z dvora v predsedništvo vlade, kjer je imel konferenco, ki je trajala skoro do 9. ure. Na tej konferenci je sodelovalo okrog 20 radikalnih poslancev in Korošec in Spaho. Vukičevič je sporočil, da je dobil mandat za sestavo delovne koalicijske vlade. Nato je sporočil, da je dosegel sporazum z Davidovičem glede sestave nove vlade, ki se izpremeni v toliko, da bo vstopil šumenkovič kot minister za izenačenje zakonov in bo nadomestoval Marinkoviča. Po konferenci je Aca Stanojevič izjavil novinarjem: Vse je gotovo. Jutri bo že nova vlada. Čeda Radojevič je na vprašanje novinarjev, ali ostane v vladi, izjavil: Ostanem kot minister soci-jalne politike. Ilija Šumenkovič je dejal: Vukičevič me je poklical in mi sporočil, da sem kandidat za ministra za izenačenje zakonov. Kakor se dozna, ukaz o vladi še ni podpisan, ker bo Vukičevič zahteval formalno odobrenje radikalnega kluba, ki je sklican za danes ob 10. Po seji bo odšel Vukičevič na dvor, kjer bo podpisan ukaz, zaprisega ministrov pa se bo vršila ob 11. Nekateri radikali so sinoči lansirali vest, da bo prišel za ministra za pravosodje namesto Krste Miletiča Milan Simonovič. SESTAVA NOVE VLADE. Beograd, 23. februarja. Po sinočnjem sporazumu, ki je bil dosežen med Vukičevičem in Davidovičem, bi bila nova vlada sestavljena takole: Predsednik vlade Velja Vukičevič, minister zunanjih poslov dr. Voja Marinkovič, minister notranjih poslov dr. Anton Korošec, minister prosvete Milan Grol, minister za pravosodje Krsta Miletič, minister agrarne reforme Vlado Andrič, minister za kmetijstvo in vode pa je se Radič blestel s svojo nedoslednostjo. Ko se je kriza pričela, mu je bil Vukičevič velik človek, nato bi nanj še pristal, če bi postal notranji ali finančni minister njegov kandidat. Enkrat bi se po njegovem mnenju Jugoslavija kar podrla, če ni Davidovič šef vlade, takoj drugi dan nato, so mm demokrati le ban-kokrati. Kakor je kaka stranka pogledala Radiča, samo po tem je sodil vrednost stranke in vendar se ta ceni po čisto drugih vidikih. Zato je bila seljačka demokracija tekom vse vladne krize le negativen element, ki je samo oviral in niti najma-nje ne doprinesel k rešitvi krize. Zato pa je tudi poraz seljačke demokracije zaslužen, pri tem pa zlasti težak, ker je ona krizo izzvala in onemogočila idejo, ki jo je sama propagirala. Dokument svoje nesposobnosti si je napisala zato seljačka demokracija v zadnji krizi. Svetislav Stankovič, minister socijalne politike čeda Radovič, minister za narodno zdravi** Geza Popovič, minister za šume in rudnike Aca Mijovič, minister za izenačenje zakonov Ilija šumenkovič, minister za zgradbe Pera Markovič, minister financ dr. Bogdan Markovič, minister ver Milorad Vujičič, minister trgovine in industrije dr. Mehmed Spaho, minister za promet general Milosavljevič, minister vojske in mornarice general Hadžič, minister pošte in telegrafa Vlajko Kočič. NARODNA SKUPŠČINA SE V KRATKEM SESTANE. Beograd,,23. februarja. Ko se je Davidovič sinoči razstajal s poslanci iz svojega kluba, jim je priporočal, da vstanejo v Beogradu, ker bo narodna skupščina v kakih dveh dneh nadaljevala z delom. ANGJELINOVIČ V AVDIENCI. Beograd, 23. februarja. Sinoči je bil v avdienci Grga Angjelinovič. Pri odhodu z dvora je na vprašanje novinarjev, ali je kaj novega, odgovoril: »Da, gospoda, nahajamo se pred gotovim.« ALBANIJI GROZI LAKOTA. Ženeva, 23. februarja. Informativna sekcija Društva narodov je dalo v tisk besedilo pisem albanske vlade, v katerih prosi albanska vlada pomdči za pobijanje lakote v severnih krajih Albani-. je. Zanimivo je, da italijanska delegacija ni nič vedela o teh pismih in da je bila iznenadena, ko so bita objavljena. Trdi se, da tudi italijanska vlada ni nič vedela o-tern. Povsem se zdi, da so v italijanski delegaciji v Ženevi zelo nezadovoljni s takim postopanjem Albanije, zlasti še zato, ker se v pismih albanske vlade ugotavlja, da ni zadostna pomoč italijanskega Rdečega križa. KDO JE KRIV POTOPA PODMORNICE S 4. Newyork, 23. februarja. Posebna preiskovalna komisija preiskuje vzrok katastrofe podmornice S 4. Komisija je ugotovila, da zadene enaka krivda poveljnika podmornice in poveljnika torpednega rušilca, ob katerega je podmornica trčila. USPEŠEN NASTOP DR. MARKOVIČA V ŽENEVI. Ženeva, 23. februarja. Agencija Ha-vas javlja, da je v odboru za razorožitev in varnost povzel včeraj besedo jugoslovanski delegat dr. Laza Markovič, ki je v svojem govoru obrazložil stališče svoje vlade, ki se da reasumirati takole: Varnost je nefaždružljivo vezana s problemom razorožitve. A taka varnost, kakor jo določa pakt Društva narodov, ni zadostna ir. ne jamči dovolj, da bi lahko služila za novo praktično orientacijo zunanje politike raznih držav. Zato je treba poiskati praktična sredstva za povečanje varnosti in ji dati stvarnejšo in uspešnejšo obliko. Ta sredstva imajo različen značaj in sem spada arbitraža, postopanje mirovnih sodišč in ves niz odredb, ki bi jih bilo treba proučiti. Markovič se je najbol) naglašal to, da za problem varnosti niso potrebne formule in sistemi, ki so izdelani na papirju, ampak je potrebno, da vse države zajamčijo obveznosti, ki so jih sprejele. AFGANISTANSKI KRALJ V BERLINU. Berlin, 23. februarja. Afganistanskega kralja in kraljico so pričakovali v Berlinu Hindenburg in predstavniki obla-stev. Na berlinskih ulicah se je zbralo veliko ljudstva iz radovednosti, da vidi kralja. Nekoliko komunistov mu je skušalo prirediti demonstracije, a je občinstvo samo to preprečilo. Dale! sno. Kakor poročajo hrvaški listi, je na zadnji seji radikalnega kluba govoril tudi poslanec Ante Radojevič. Ta je rekel med drugim: »Gospoda, jaz prihajam pravkar z dežele in vam povem, da je položaj na kmetih zelo težaven. V nekaterih vaseh dragočev-skega okrožja nimajo ljudje niti pesti moke. To je lakota. Kjer pa ni še lakote, tam se kmetje silno zadolžujejo, samo da si kupijo koruze. Koruzo kupujejo že od božiča naprej. Poleg lakote pa pritiska na ljudi tudi strahovita gospodarska kriza. Nihče ne dela več! Kmet nima doma kaj opraviti in povsod se < paža le zastoj. Posebno menični dolgovi tlačijo kmete, a nikogar ni, da bi jim pomagal. Banke zahtevajo oderuške obresti in kmetje prodajajo svoja posestva. Kreditnih ustanov, ki bi kmetom pomcgle, pa ni.« Žalostna slika je to, ki jo je naslikal poslanec Radojevič o razmerah v Srbiji, zlasti na kmetih. Najžalostnejše pa je pač to, da po njegovem zatrdilu kmetje ne delajo več! On sicer pravi, da nimajo kaj delati, toda to ne bo držalo. Kdor hoče na kmetih res delati, najde vedno dovolj dela. Zato je mnogo verjetnejše, da srbski kmetje nočejo več delati. Posl. Radojevič pave ob enem tudi vzrok, zakaj kmetje nočejo več delati. Ker jim razni oderuhi poberejo ves pridelek, zastonj ozicija ji dovolj prilike, da bi dokazala svojo sposob- Sejukaj sti nost in ko bi to storila, potem bi mogla tudi z vso pravico zahtevati za sebe uplivnejša ministrstva. Nič ne more biti čez noč in če je seljačka demokracija mislila, da bo s svojimi 84 mandati komandirala vsej skupščini, se ije pač zmotila. Ker je propadla koncentracijska vlada, bomo dobili staro Vukiče-vičevo vlado, ker je kombinacija z generalom na čelu vlade nemogoča. Ne samo, da bi ugled vojske samo trpel, če bi bila še vojska zapletena v naše nezdrave strankarske boje, bi se tudi težko našel general, ki bi hotel prevzeti predsedstvo vlade v polni odvisnosti od dobre volje strank. 'Situacija je sedaj postala normalna in ves dobiček sedanje nepotrebne vladne krize je dokaz, da je vlada s sodelovanjem seljačke demokracije nemogoča. Sploh pa je edina prava karakterizacija vse vladne krize: mnogo hrupa za nič, kakor simo lo ugotovili že pred enim tednom. = Razprava varnostnega odbora. Na torkovi seji odbora je italijanski delgat general de Marini govoril o pogodbah med sosednjimi državami, ki imajo skupne interese. Take pogodbe je odobravati, zlasti če morejo med obema državama nastati tudi konflikti. Samo obrambne zveze pa so nevarne, ker morajo izzvati protizveze drugih držav. Francoski delegat Poul Boncour je razvil zopet ves problem varnosti in razoroževanja. Francoska vlada ni predložila nobene spomenice, ker je francosko stališče itak dovolj jasno in je tudi Francija dala iniciativo za ustanovitev varnostnega odbora. Paul Boncour je nato hvalil predloge nemškega delegata k čl. 11 pakta o Zvezi narodov. Svaril pa je pred preveliko konkretizacijo, ker je treba pustiti Svetu Zveze narodov nekaj svobode delovanja. Paul Boncour je načelno za splošno priznanje raz-sodiščne obveznosti, povdarja pa, da mora biti zvezana ta s sankcijami. Šele sigurnost, da bo napadalec kaznovan, daje drugim državam varnost razoroževanja. V nasprotju z nemškimi delegati, ki so opozarjali na posebnost Locarnskega sporazuma in ki ga zato ni mogoče uporabiti tudi za druge meddržavne pogodbe, opozarja Paul Boncour na sklepe Zveze narodov, ki pozdravlja Locar-no kot pričetek mirnega sožitja narodov in kateremu morajo slediti slične pogodbe v drugih delih Evrope., = Ruski razorožitveni predlog. Poleg popolne razorožitve predlagajo sovjeti tudi ustanovitev nove svetovne organizacije, ki bi popolnoma nadomestila Zvezo narodov. Bila bi to »Mednarodna stalna kontrolna komisija«, ki bi morala pričeti delovati tri , mesece po sprejemu konvencije o popolni razorožitvi. Naloga te komisije ne bi bila le-kontrola razoroževanja temveč bi vodila tudi propagando za razorožitev. Poleg tega navajajo čl. od 45 do 03 celo vrsto drugih obveznosti in pravic komisije, da bi ta popolnoma nadomestila Zvezo narodov. Mednarodna stalna kontrolna komisija bi obstojala iz zastopnikov parlamentov, strokovnih in drugih delavskih organizacij, ki bi jih v enakem številu (Imenovale države, ki so podpisale konvencijo. Pozneje bi pripadali komisiji tudi zastopniki mednarodnih zvez, ki delujejo za razvoj mirnih mednarodnih odno-šajev. — Poleg mednarodne kontrolne komisije bi obstojal poseben vojaški odbor, ki bi bil tudi sestavljen iz zastopnikov vseh držav, ki so podpisale konvencijo. Zanimivo je tudi to, da ne bi mogli biti člani komisije bivši poklicni oficirji, uradniki vojnih in mornariških ministrstev, dalje lastniki veliki delničarji oborožitvene industrije ter velikih bank, ki so zainteresirani pri vojni industriji. V statutu nove komisije so predvidene tudi sankcije proti državi, ki bi se pregrešila proti konvenciji. — Ruski sovjetski tisk poživlja v posebnem oklicu vse delavstvo sfveta, da preko glav diplomatov podpira sovjetski predlog, da bo razorožitev čim prej •izvedena. Sovjetska vlada izjavlja, da ne bo od svojega načrta odstopila ter tudi ne dopustila, da bi razni kompromisi načrt zvodeneli. = Japonske volitve. Prve volitve po splošni in enaki volivni pravici so se vršile na Japonskem v nedeljo. Volitve so potekle mirno in se jih je udeležilo okoli 70 odstotkov volivcev. Po dosedaj znanih vesteh je opozicija na boljšem. Iz mnogih volivnih ( krajev pa rezultati še ni«o znani. Minseito-o pozicija je dobila že 54 mandatov, vladajoča Sejukaj stranka pa ima dosedaj Sele 48, vse ostale stranke pa 13 mandatov. — V Tokiju je bilo izvoljenih 17 kandidatov minseito -skupine, 13 kandidatov konservativne vladne stranke in voditelj socialnih demokratov, profesor Abe. V Osaki je dobila Minseito 13, Sejjukaj 5 in soc. demokrati 2 mandata. =: Pred svetovno finančno krizo. Angleški gospodarski strokovnjak Paish je izjavil, da se nahajamo tik pred zelo veliko svetovno finančno krizo. Kako daleč se bo ta kriza razvila, je danes še negotovo. Po njegovem mnenju pa se je njen pričetek že pojavil v Ameriki, kjer so obsežne prodaje efektov v teku. Amerika je financirala evropske potrebe na živilih in surovinah, nemogoče pa je, da bi Evropa to plačala, če ni Amerika pripravljena pustiti se plačati z evropskim blagom. Letos bomo doživeli najostrejšo kampanjo med industrijskimi narodi. Nemčija bi morala prodati za 100 milijonov mark več blaga, da bi mogla plačati svoje reparacijske obveznosti, če se ji ne posreči dobiti v ta namen posojilo. Ta reparacijska plačila neizmerno škodujejo Angležem in vsem narodom. Po mnenju Paisha je mogoče krizo odložiti, če da Amerika Evropi nove kredite in če ae dovolijo tudi Nemčiji novi krediti in če se prizna tem kreditom prednost pred reparacijami. Predpogoj pa je, da odpadejo vse omejitve za trgovino. Na vsak način pa bi moral biti do spomladi 1929 ta problem rešen. Kratke vesti. Na široko zasnovana zarota je bila po lisa bonskih vesteh odkrita na Portugalskem. Policija je izvedla številne aretacije. Zaključni protokol panameriškega kongresa so podpisale vse ameriške države raz-ven paraguajske. Ameriški senat je sprejel zakonski načrt, po katerem je dvignjena zaplemba nemškega imetja. Grški parlament je izrekel s 154 proti 95 glasovi zaupnico novi vladi. Posojilo Zveze narodov Grčiji je bilo zaplenjeno vsled zahteve švicarskih lastnikov železnice Solun - Bitolj, ker ni plačevala Grčija niti obresti niti anuitet. Diplomatski spor med Vel. Britanijo in Norveško zaradi otoka Bouvet je končan s tem, da je priznala Vel. Britanija otok Norveški. (Bouvet je mal otok s premerom 10 km in oddaljen kakih 2800 km od Južne Afrike. Važen je le zaradi ribolova.) Napadalce na angleškega konzula Parcela je obsodilo albansko sodišče na 2 do 3 mesečen zapor. Sestanek med Stresemannom in Titulescom se je izvršil v Mentonu. Posvetovanja obeh državnikov se bodo nadaljevala v Berlinu. Italijanski parlament se sestane k proračunski debati dne 27. t. m. Na chicaški borzi je vsled pomanjkanja žita v Rusiji poskočila cena pšenice za 1 do 2 centa za bušelj. Nezaupnico delavske stranke proti novi manjšinski vladi demokratov je norveški parlament odklonil s 85 proti 62 glasovi. KRiIZA - ALI ZAKAJ SMO JEDLI KROTO? Kmet je gnal svojo kravico na semenj. Dohitel ga je sosed siromak, ki je tudi šel na semenj. Siromak je žalostno opazoval lepo kravioo, kar je premožni tovariš seveda tudi opazil. Pa jima skoči iz zelene trave na stezo umazana krota. Bogatin pravi porogljivo siromaku: Ce poješ to kroto, je krava tvoja!« Siromak je nekoliko pomislil, potem pa energično rekel: »Velja!« in je zagrabil kro-to in jo ugriznil enkrat, dvakrat, trikrat... Tedaj pa se je bogatin ustrašil za svojo kravo. »Kaj vraga, če bo res kroto snedel,« mu je šinilo v glavo, »potem je pa lepa krava šla!« V stiski so pa delovali tudi njegovi možgani in je zopet rekel siromaku: »Ti če mi vrneš kravo, pa pojem jaz drugo polovico krote!« Siromak je rekel: >Na, vzemi!« Bogatin je pojedel drugo polovico krote in krava je bila zopet njegova in vse je ostalo, kakor je bilo. Kmetiča sta korakala naprej, a po dolgem molku se je oglasil siromak: »Ti, zakaj sva pa midva pravzaprav kroto pojedla?« Na to povest smo se morali nehote spomniti, ko smo opazovali ves sijajni potek zadnje krize. Ivan Hribar: 39 MOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. Dne 28. marca 1882 izdal je narodni centralni volilni odbor oklic do ljubljanskih volilcev, v katerem je za dopolnilne volitve, ki so se imele vršiti meseca aprila, naznanil kandidate slovenske narodne stranke. Bili so v III. razredu 3, v II 3, v I. pa 4. Med kandidati III. razreda sem bil tudi jaz, ki sem takrat ravno dosegel za to potrebno starost. Pod večer tistega dne, ko je »Slovenski Narod« prinesel oklic, srečal sem pri stari Piklovi hiši za frančiškansko cerkvijo občinskega svetnika Frana Doberleta. Poznal sem ga odtod ker sem sempatje kupil pri njem kako stvar. Do-berlet je imel ravno »Narod« v roki ter je čital oklic. Ko vidi mene, pokliče me k sebi in pravi: »Ali ste že brali?« Z nekakim zaničljivim usmevom na ustnicah pokaže mi v oklicu moje ime: »Ali kaj poznate tega-le?« Mirno mu odgovorim: »Poznam ga; če ga vi ne poznate, boste pa že še spoznali!« Na to sva se razšla. Po drugi seji občinskega sveta, v kateri sem zagovarjal ustanovitev »Mestne hranilnice« ter pobijal razloge, ki jih je dr. Josip Suppan navajal proti temu, stopil je med vrati mestne dvorane Doberlet k meni ter mi je dejal: »Sedaj vas pa že poznam!« Agitacija je bila jako živahna ter je imela tudi uspeh. Slovenska narodna stranka zmagala je v III. in II. razredu z vsemi kandidati in je imela torej že 14 glasov v občinskem svetu; od volitev v I. razredu bilo je le še odvisno, bode li dobila večino ali ne. Dobro smo vedeli, da je stališče narodne slovenske stranke v tem razredu jako težavno, kajti večina hišnih posestnikov, kolikor ni bilo med njimi pripadnikov vladajoče nemškutarske stranke, je bila mlačnih Slovencev, ki so vrhu tega bili še zadolženi pri »Kranjski hranilnici«. Vendar nismo obupali. Spustili smo se tem intenzivneje v agitacijo. Napetost je prikipela na dan volitve do vrhunca. Pred mestno dvorano zbran je bil takrat naš in pa nasprotne stranke štab; agitatorji, katere je dr. Zarnik vedno imenoval »Wahlhutide«, so pa pripeljavali volilca za volilcem. Okoli polu 12. stvar še ni bila odločena in dvomili smo nad zmago; vendar ob vse upanje še nismo bili. Regali pa je takrat, obrnjen proti nešmkutarskemu štabu, pokazal na kamenitni mestni grb pred dvorano rekoč: »Gospodje, če danes zmagamo, bomo pa jutri lintverna spekli!« Neznansko veselost zbudil je ta dovtip in ko je ravno takrat mala skupina naših volilcev prišla po stopnjicah, dejali smo Regaliju, da mu »lintvernova* pečenka ne uide. In res, zmagali smo * dvema kandidatoma, do-čim sta dva ostala v manjšini. Nepopisna je bila radost naša in vsega slovenskega prebivalstva, kajti s to delno zmago v I. razredu dobili smo absolutno večino v občinskem svetu in jasnno je bilo, da bode Ljubljana imela poslej slovenskega župana. Res se je kmalu nato župan Laschan odpovedal in izbran je bil v drugi seji občinskega sveta po volitvah Peter Graselli s 15 proti 11 glasovom za župana. v'?*,' PETER GRASSELLI. — Kralj odpotuje v Bruxelles. »Etoile Bel-ge« piše, da pride naš kralj v kratkem v Bruxelles, kjer ostane par dni kot gost belgijske kraljevske rodbine. — Kraljica Marija prispela v Bukarešto. V pondeljek ob 12.45 je prispela kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičem Tomislavom v spremstvu prin-cezinje Olge, princa Aleksandra in svojega zdravnika dr. Zdravkoviča v Bukarešto. Na peronu jo je pričakovala rumunska kraljevska rodbina, patrijarh Miron, člani vlade in zastopniki oblasti. — Odlikovanje. Učiteljica in nadzornica dvora na Bledu Jerica Zemljanova je bila odlikovana z redom sv. Save 5. stopnje. — Deseturni delavnik. Beograjske gospodarske zbornice so poslale ministru za socialno politiko spomenico, v kateri zahtevajo, da se uvede 10 urni delavnik kot normale, 9 in 8 urni delavnik pa kot izjema. Predlog se utemeljuje s trditvijo, da bi bili z uvedbo 8 urnega delavnika ogroženi življenjski interesi našega narodnega gospodarstva. — Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski oblasti. Veliki župan ljubljanske oblasti objavlja: Delniške družbe s sedežem v ljubljanski oblasti se poziv-ijejo, da predlože podpisanemu nadzornemu oblastvu v 14 dneh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne Tačune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večje od 1 milijona dinarjev v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v »Službenih Novinah v Beogradu; v dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. — Načrt lovskega zakona. V ministrstvu za šume in rudnike je izdelan nov zakonski predlog o lovu. Predlog se pošlje šu-marskemu udruženju, da odda o njem svoje mnenje. V ministrstvu je izdelan razven tega nov zakonski projekt o šumah. — »Uradni list« št. 17 z dne 21. t. m. objavlja: Uzance ljubljanske borze za blago in vrednote za trgovanje z vrednotami. — Razstava češkoslovaškega stavbarstva v Ljubljani. Razstava češkoslovaškega stavbarstva se otvori v soboto, dne 25. t. m. ob 11. uri dopoldne. Po informacijah, ki smo jih prejeli na kompetentnem mestu, prinašamo danes seznam češkoslovaških arhitektov, ki se razstave udeležujejo. To so: gg. Adamek, Balan, Benš, profesor na šoli arhitekture praške tehnike dr. ing. arh. En-flel, Feuerstein, Fiala, Fragner, B. Fuchs iz Brna, J. Fuchs iz Prage, Gahura, arh. Go-čar, profesor arhitekture na Akademiji upo-■dabjlajočih umetnosti v Pragi, Grossmann, Harminc, Havliček, Hofman, Hiibsman, arhitekt Janak, Plečnikov naslednik na državni umetniško-industrijski šoli v Pragi, Jurkovič, Kalous, Kavalir, Kerhart, umrli ustanovitelj češke moderne arhitekture Jan Kolera, ki je bil profesor na umetniško-industrijski šoli v Pragi, odkoder je, ko ga je nadomestil naš krajan profesor J. Plečnik, •odšel na praško akademijo upodabljajočih umetnosti, nadalje Kozak, Krejcar, prof. brnske tehnike Kroha, Križ, Kysela, Libra, Linhart, Machofi, Marek, Merganc, Mezera, Novotnv, prof. praške tehnike Petrik, Pl-koft, J. Polivka, Rossler, Rošikot, ftiha, Slama, Stary, Šilinger, Špalek, Tyl, Vahala, Wachsman, Wallenfels, Wiesner in Zazvorka. Med razstavljajočimi je mnogo Plečnikovih učencev iz dobe njegovega delovanja na praški umetniško-industrijski šoli, tako, da bode tudi v tem oziru razstava goiovo zanimiva za našo javnost. — Mednarodna razstava časopisov je bila otvorjcna te dni v Splitu. Razstavo je otvoril novinar Brajevič. — Proslava proboja solunske fronte. Svečane proslave desetletnice proboja solunr ske fronte se udeleže med drugim posebne delegacije invalidov, ki bodo poselile Solun, Voden in Krf, da izkažejo čast oniip, ki so osvojili pred desetimi leti Kajmakča-lan. — Tečaj za pripravnike- II. kategorije ,pri ljubljanskem poštnem ravnateljstvu, line 15. 't. m. je bil otvorjen pri ljubljanskem poginem iravnateljstvu tečaj za pripravnike III^ kategorije. Tečaj, ki ga obiskuje ‘20 udeležencev bo trajal približno pet mesecev. Jeseni se prične drugi tečaj, ki bo Stel pravtako 20 udeležencev. — Smrt hrvatskega pisatelja. V Dubrovniku je umrl častni kanonik tamkajšnje stolne cerkve, pisatelj don Vice Medini. Pokojnik, ki je spisal med drugim tudi več jezikoslovnih stvari, v katerih se zavzema za jekavščino v nasprotju z ekavščino. — V osiješkem gledališču se bodo prirejale kinematografske predstave. Zagrebška delegacija trgovinskega ministrstva je dovolila, da se bodo prirejale v osiješkem gledališču kinematografske predsf&ve. Predstave se prično prihodnji mesec, čim bo urejena projekcijska dvorana. — Razpisane sodne službe. Prt okrožnem sodišču v Novem mestu se odda mesto pisarniškega pripravnika v 5. skupini II. kategorije. Prošnje je vložiti do dme ‘20. marca 1928 pri predsedmštvu navedenega sodišča Upravno sodišče za Slovenijo v Celju razpisuje mesto služitelja - dnevničarja s prejemki, ki se določijo dogovorno v okvirju člena 12. uredbe o pogdbenih dnevniičarjih. Proš-ajeje je vložiti pri predsedništvu upravnega, sedišča v Colju. — Podrobnosti Klej v obeh slučajih v >Uradnem listut St. 17. z dne 21. februarja. — Sprejem gojencev v nitjo vojno akademijo. V nižjo šolo voine akademije se sprejmejo letos izjemoma, ker se ni prijavilo dovolj kandidatov, tudi taki aspiranti, ki so dovršili VI. razred gimnazije z dobrim > vesli. uspehom, kakor tudi taki, ki so dovršili V. razred realne gimnazije z dobrim uspehom. — Iz vojaške službe. Komandant I. baona 32. pešpolka Nevesinjskega major Drago Mikuž je imenovan za komandanta III. baona istega pešpolka. — Iz učiteljske službe. V državno službo sta sprejeti učiteljici Marija Jurca, ki je pri-deljena na službovanje samostanski šoli v Mekinjah in Ana Poldi, prideljena Lichten-tui novemu zavodu v Ljubljani. — Inženjerski diplomski izpit iz gospodarstva je položil na gospodarsko-šumar-ski fakulteti v Zagrebu Ivo Kranjc iz šiške. — Promocije. Na zagrebški univerzi je diplomiral za magistra farmacije stud. pharm. Igor Kraut iz Kamnika. — Na beograjski tehnični fakulteti je položil diplomski izpit stud. techn. Jaka Dagarin iz Pu-štala pri Škofji Loki. — Enotna velika noč za vse dežele in vse veroizpovedi? Angleški parlament je pretresal te dni načrt zakona, s katerim naj bi se vlada pooblastila, da skliče mednarodno konferenco, na kateri naj določijo zastopniki vseh držav in svetovnih cerkev enoten, fiksen termin za veliko noč. Ortodoksni, protestanti in katoliki so zahtevali v burnih govorih, da naj zbornica predlog odkloni. — Papež proti nemoralnemu čtivu. Kot poročajo iz Rima, je priporočil papež vsem rimskim župnikom, da naj povdarjajo v postnih pridigah, da se prepovedane knjige pod smrtnim grehom ne smejo čitati. Pri tem aludira papež tudi na gotova D’An-nunzijeva dela. Kdor ta dela pozna, mora priznati, da ima papež s svojega stališča prav. — Ruska inteligenca beži z dežele v mesta. V zadnjem času se opaža, da beži ruska inteligenca z dežele v mesta. To velja v prvi vrsti glede zdravnikov. Leningrajska borza dela je ponudila brezposelnim zdravnikom 161 izpraznjenih mest v provinci, in to dobrih mest, ki nudijo zdravnikom mnogo večje dohodke kot v mestu. Za ta mesta se je prijavilo vsega skupaj 16 kompe-tentov. Posledica tega je bila, da je borza dela 445 zdravnikov, ki niso mogli dovolj-no utemeljiti, zakaj nočejo iti na deželo, iz evidence črtala. Zanimivo je, da živi inteligenca sploh rajši v mestih brez posla, kot pa na deželi z dobrimi dohodki. — V Leningradu so postavili Rontgenu spomenik. Pred državnim znanstvenim Ront-genovim institutom v Leningradu so odkrili te dni Rontgenu spomenik. Slavnosti so prisostvovali delegati vseh znanstvenih zavodov in večje število povabljenih gostov. — Apetit ljudožreev. Katoliška misija v Novi Gvineji poroča, da se med Papuanci ljudožrstvo tako močno širi, da se bodo nekatera plemena medsebojno popolnoma požrla, če ne podvzame nizozemska vlada čim najbolj drastičnih mer. Najrajši žro divjaki mlade, krepke moške, ker mislijo, da preide njihova moč na onega, ki jih je požrl. Domačini iz notranjosti dežele žro pa najrajši prebivalce obalnih pokrajin, ker so ti mnogo bolj čisti in bolje rejeni. Pripeti se, da zavzame bojevito pleme celo vas in požre vse prebivalce. Na nekaterih krajih so ljudje na trgih na prodaj. Za sekiro je dobiti tolstega človeka. — Sodišče, ki noče samo sebe deloži-rati. Varaždinsko sodišče bi bilo imelo biti te dni deložirano. Lastnik poslopja, v katerem je sodišče nastanjeno, je namreč najemnino zvišal. Ker erar na zvišanje ni pristal, je lastnik prostore sodnijsko odpovedal. Višja instanca je sodbo potrdila. Stvar je postala pravomočna in izvršljiva. Pravni zastopnik hišnega posestnika je predlagal deložacijo in rubežen. Ko pa je prišel ekse-kutor z 10 delavci, da bi posel opravil, mu je sporočil referent, da je vzel sodni pred-svojnik akte s seboj domov. Nato se je podal advokat k sodnemu predstojniku na dom in zahteval pojasnila. Sodni predstojnik mu je odgovoril, da se deložacija ne bo izvedla, češ, da ni vedel, kaj je podpisal, vsled česar bo zahteval revizijo procesa in delegiranje drugega sodišča, ker ne gre, da bi kdo samega sebe dcložiral. — Trije cigani, ki imajo na vesti nad 40 zločinov. V Kneževih Vinogradih v Baranji nedaleč od Osijeka so bili aretirani te dni trije cigani, ki so izvršili samo v Baranji okoli 40 zločinov. Razven tega imajo cigani na vesti še par umorov, in roparskih napadov, ki so jih izvršili v .Smederovu, v Cupriji in v Srbiji. — Aretacija defravdanta. Pred tedni smo poročali o malverzacijah sodnega kanclista Logarja v Gornji Radgoni in o njegovem begu v Avstrijo. Logar si je skušal pridobiti v Avstriji državljanstvo, ker je bil pa nekoliko preveč siten in je hodil k okrajnemu glavarstvu dan na dan izpraševat, če je njegova zadeva že rešena, so si ga zapomnili in ko je prišla za lopovom naša tiralica, so ga prav hitro aretirali. Sedaj sedi mož za zamreženimi okni mariborskega okrožnega sodišča. « — 68 leten pohotnež. V Gorici pri Bio-gradu ob morju so doživeli te dni nenavadno senzacijo. 68 letni Tomo Mikulič je odvedel iz hiše njenih starišev devojko, ki šteje 30 pomladi. Preživela sta ljubezensko noč, zjutraj pa so navalili na Mikuličcvo hišo de-vojkini st oriši, odvedli dekle domov, pohotnega starca pa ovadili orožnikom, ki so ga aretirali in izročili sodišču. — Nepošten invalid. Zagrebškemu državnemu pravdništvu je bil izročen invalid Viktor Pavetič, ki je poneveril na škodo invalidskega udruženja večjo vsoto denarja. PaVetič svoj greh priznava, izgovarja pa sc s pijanostjo. Sicer je pa možakar že star grešnik: Ko je bil občinski pisar v Ludbre-gu je poneveril 12.000 Din občinskega de-narja. — Nenavadna smrt stavčeve žene. Stavec Stein v Novem Sadu in njegova žena sta stanovala v suterenu hiše, v katere mezzaninu je umrl te dni neki človek za nalezljivo boleznijo, vsled česar je bilo stanovanje desinficirano. V hiši se je nahajal tudi lift. Odprtino v mezzaninu so zabili z deskami. To pa ni zadostovalo: Skozi špranje so uhajali strupeni plini v suteren, v stanovanje stavca. Zena, ki je bila sama doma ter spala po kosilu spanje pravičnega, se je zadušila. — Dan letalskih nesreč v Franciji. Predvčerajšnjim se je pripetilo v Franciji kar četvero aviatičnih nesreč. Pri Saint Rafaelu je ponesrečil neki vojaški aeroplan. Pri lem so bile štiri osebe težko poškodovane. Pri Poiu sta strmoglavila na zemljo dva vojaška aeroplana. Eden od pilotov je obležal mrtev, en mehanik je težko, drugi lahko ranjen. Pri Chartraisu je treščil neki vojaški aeroplan ob drevo. Pilot je težko ranjen, letalo uničeno. — Požar na italijanskem parniku. Te dni je izbruhnil na italijanskem parniku »Aure-ola«, ki je bil usidran v genovski luki, požar. Ker je bil parnik natovorjen z bencinom ter je bila vsled tega velika nevarnost, da se požar razširi na druge ladje, so potegnili parnik na odprto morje, kjer so požar po daljšem naporu lokalizirali. — Velike poplave v Avstraliji. »DalY Mail« poroča iz Sidneya o katastrofalnih polavah v Avstraliji. Večji del mesta Kemp-ey-a je pod vodo. V Queenslandu in v Novem Walesu je poginilo 14 oseb. Dosedanja škoda, ki so jo povzročile poplave, se ceni na 500 milijonov funtov sterlingov. — Eksplozijska katastrofa v ameriškem premogovniku. Iz Newyorka poročajo: V premogovniku New Kingston se je pripetila težka eksplozijska katastrofa. 40 delavcev je zasutih. Ker je izbruhnil po eksploziji požar, so reševalna dela zelo otežkočena. — Upor v nemški kaznilnici. Iz Berlina poročajo: V kaznilnici v Tegelu so se uprli te dni kaznjenci. V kaznilnico je bil priveden neki kaznjenec, ki je bil proglašen v umobolnici za normalnega. Zaprli so ga v celico, v kateri sta se nahajala dva kaznjenca, ki sta bila, pravtako kot on, preje v umobolnici. Lopovska trojica se je hitro sporazumela. Začeli so tulti in razbijati vse,, kar'jim je prišlo pod roke. Kraval je učinkoval na ostale kaznjence tako razburljivo, da so se uprli še oni. Stvar je končala s tem, da so pometali justični pazniki vse kaznjence v samotni zapor. Pri tem je bilo več paznikov ranjenih. Mir in red je bil vzpostavljen šele pozno v noč. — Asesor kot fasadni plezalec. V poslopju deželnega sodišča v Magdeburgu se je odigral te dni zabaven dogodek. Vršila se je kazenska obravnava, ki je trajala do polnoči. Ko so hoteli sodniki, državni pravd-nik, zagovornik in obtoženec oditi, so bile na koridorjih vse luči ugasnjene, vežna vrata pa zaklenjena. Predsednik senata je telefoniral na policijo. Policija pa je mislila, da gre za predpustno šalo. Možakar, ki je bil pri telefonu, je slušalko odložil ter se za stvar dalje ni brigal. Da bi našel izhod iz neprijetne situacije, je zlezel mlad asesor skozi okno na ulico. Pri tem ga je pa zasačil službujoči policijski stražnik, ki ga je ustavil s klicem: »Stojte, gospod fasadni plezalec« ter mu nameril revolver pred nos. Šele po daljši debati se je 'posrečilo mlademu sodniku, da je pripravil moža postave do tega, da je kapiral, za kaj je šlo. — Turška princezinja izgnana iz Madjar-ske radi nemoralnega življenja. Madjarski notranji minister je izgnal turško princezi-njo Medidžo, soprogo Abdul Hamida radi škandala med soprogama in radi nemoralnega življenja iz Madjarske. Ljubljana. 1— Izredna seja občinskega sveta bo v petek, dne 24. februarja ob petih popoldne v mestni dvorani. — Dnevni red: 1. Poročilo predsedstva. 2. Odobritev zapisnika zadnje seje. 3. Volitev in konstituiranje odsekov občinskega sveta: a) personalno-prgvnega; b) finančnega; c) stavbenega, č) šolskega; d) obrtnega; e) socjjalno-po-litičnega; fl poliejsko-zdravstvenega; g) disciplinarne komisije. 4. Poročilo stanovanjskega odseka in predlog za najetje posojila 6 milijonov dinarjev za nujno zgraditev malih stanovanj. 5. Samostalni predr log občinskega svetovalca A. Likozarja glede preskrbe barjanov s pitno vodo. I- Odpovedana stanovanja. Stranke, ki imaio stanovanje odpovedana in dosedaj še nimajo drugih stanovanj naj se vse prijavijo v mestni posvetovalniic v uradnih urah in abecednem redu, kakor je bilo v časopsju objavljeno, — Stanovanjski odsek namerava na podlagi prijaV podvzeti morebiti zaže-Ijeno posredovanje med hišnimi lastniki in najemniki, kakor tudi po možnosti skrbeti na drug način, da najemniki ne ostanejo brez stanovanj. — »Razpis glede najema uradnih prostorov«. Pod tem nadpisom objavlja rudarsko glavarstvo za Slovenijo v »Uradnem listu« da potrebuje z dnem 1. maja 1828 za svoje uradne prostore pet do e edem sob sredi mesta itd. Mi pa pravimo: iDTžaiva naj zida. — Sicer je pa za enkrat v bivši belgijski vojašnici za par takih uVadov dovolj prostora še več ga pa je v bivSi domobranski vojašnici speciemo v traktu ob Gruberjevem ka-ualu, kjer imajo baje leldveblji stanovanja a 4 ali 5 sobami. 1— Cesta na Rožnik in del Erjavčeve ceste ob njej sta ob vsakem količkaj slabem vremenu v zelo slabem slanju, saj niste bili že 2 leti posuti. Blata na ped debelo. Da bi se saj blato postrgalo. Če se pošljejo mestni delavci po leti vsak teden na to cesto, da i° pometajo, bi bilo tem bolj potrebno, da očistijo cesto tudi blata. Cesta je najmir-nejše in najbolj solčno izprehajališče ljubljansko, posebno ob nedeljah. Kako pridejo pasanti do tega. da jih vsled nebrižnosti cestne uprave oškrope avtomobili s cestnim blatom I Prosimo za odpomočl 1— G. Edvard Kohout eden izmed glavnih dramskih igralcev češkega Narodnega di-vadla v Pragi, nastopi danes zvečer v ljubljanski drami kot gost v Shakespearjevi tragediji »Hamlet«. Vrline odličnega gosta, prvaka praškega gledališča so splošno priznane in prepričani smo, da nam ustvari ta večer svojega junaka tako, da bo ostal v neizbrisnem spominu. Povdaijamo, da se predstava vrši za abonente reda D. 1— Uprava Narodnega gledališča prosi vse ono p. n. občinstvo, ki je v sredo kupilo vstopnice v predprodaji v operni blagajni za četrtkovega »Hamleta«, da zamenja iste z drugimi v istem redu. Zamenjava je potrebna vsled tega, ker se je predstava »Hamlel« naknadno uvrstila za abonma D. P. n. občinstvo naj to oprosti. 1— Saje so se vnele. Včeraj zvečer ob 22. uri sta naznanila dva strela z Gradu, da v mestu gori. Radovedneži niso prišli na svoj račun. Vnele so se namreč na Osojah pri Jerančiču saje. Gasilci so ogenj v 10 minutah pogasili. Škode ni takorekoč nobene. Maribor m— Ljudska univerza v Mariboru. Karin Michaelis, velika danska pisateljica in globoka poznavalka ženske duše se pripelje v Maribor 23. t. m. z brzovlakom ob 14.54 uri. Gotovo jo bo zelo veselilo, ako jo tam pozdravi čim več ženskega sveta. Ob 8. uri govori v veliki Unionski dvorani o temi: »Otroci, stariši in morala« (pisateljica je spremenila temo!) s posebnim ozirom na senzacionelni berlinski Scheller- Krantz proces. Po predavanju bo prosti sestanek s pisateljico v mali unionski dvorani, ki se ga more sleherna in sleherni udeležiti. Kot običajno bo pisaeljica radevoljno odgovarjala na ji stavljena vprašanja. Beograjske novine pišejo, da ni zbudil nobei gost ra-zun Tagoreja v prestolici toliko pozornosti in navdušenega priznanja kot — Karin Michalisl Kar pomeni Tagore vsemu človeštvu, to pomeni Michaelis naši ženil Krepka opora in širokodušna tolažnica je njeni usodil — V pondeljek, 27. t. m. predava ga. prof. dr. Marjana Kralj iz Zagreba o »Zenski duševnosti«. Prosveta. KONCERT RUMUNSKEGA PEVSKEGA ZBORA CANTAREA ROMANEI. Sloviti rumunski pevski zbor iz Bukarešte je na poti iz svoje koncertne turneje po Franciji in Italiji minoli pondeljek obiskal tudi Ljubljano, ki ga je prisrčno in gostoljubno sprejela. Po oficijelnem sprejemu na kolodvoru mu je priredila mestna občina banket, na katerem je vzorna prepeval v veliko veselje gositov kvartet pevcev Glasbene Matice (gg. Pelan, Pečenko, Završan in Skalar). Popoldne si je zbor ogledal mesto, zvečer ipa je koncertiral v veliki dvorani hotela Union. Čas plesov in predpustnega rajanja za prirejanje koncertov gotovo ni primeren, vendar se je aramžerjem z veliko reklamo in agitacijo posrečilo, da je občinstvo dvorano prav dobro zasedlo. In končno mu ni bilo žal, ker je poslušalo zbor z vžitkom, ga že ob prvem njegovem nastopu burno pozdravilo in z aplavzi obdarjalo ves večer, zahtevalo ponovitve in dodatke ter zlepa ni hotelo zapustiti dvorane. /Društvo Caniarea Romane! je bilo ustanovljeno komaj po vojni ter je po parletni vztrajni vežbi absolviralo poleg koncertov v domovini turneje v Carigrad, Atene, Prago, Nemčijo, Francijo, Italijo. Njegov repertoar je ogromen. V zboru sodeluje okoli 100 pevcev in pevk, večinoma intelektualcev, profesorjev, odvetnikov, učiteljev in celo častnikov. Ustanovitelj društva in njegov 'liri gen t je profesor Marcel Botez. Zenski zbor nastopa iv slikovitih narodnih nošah, moški v črnih oblekah. Ljubljančanom se je nenavadno zdelo, ker je zbor na koncertu sedel. Za pevce je to udobno, zbor pa brezdvoma poje lažje stoje, kar mi bo vsak pevovodja rad pritrdil. Navade Rumunov zategadelj pri nas ne bo kazalo opičje posnemat! In boljše, da ostane vse pri starem. Glasovni materijal gostujočega zbora ni baš najidealnejši. Soprani so izdatni, pa se hitro utrudijo, ali sonorni, tenor pojo preveč odprto, basi so fundainentalni, dasi ne lepi, rezki. Zb or menda neguje predvsem tehnično plat, opušča pa pozornost na izobrazbo glasov in na estetičen učinek njegovega petja. Vpet je dobro, zveni zlasti v cerkvenih skladbah, ki so mi najbolj ugajate — orgelsko. Dirigent Marcel Botez ga suvereno obvlada, zna iz njega izvabiti silne dinamične in agogtčne efekte, zbor pa mu je poslušen na migljaj. Prvi del koncerta je imponiral, v druge.ni pa je bilo mnogo pesmi, preračunanih na ukus publike, ki je glasbeno najmanj vrednim skladbam največ ploskala. Zanimiva je bila 'interpretacija Mokranjčevega Kozarja, ki so ga gostje morali ponoviti. Koncert nas s sedebno rumunsko muMk» — če je je kaj, ni seznanil, nudil nam gotovo ni reprezentativne rumunske zborovske glasbe, virtuozno petje, ki posnema orkester in mrmranje zbora pa je že kedaj za nami, .-da^ bi ga mogli občudovati kot nekdaj. Bazuanljivo pa je, da' so rumunski plesi koncem koncerta najbolj užgali. Pevsko društvo Cantarea-Ro-maniei je po prvfem delu koncerta nagovoril v imenu Ljubljanske župe JPZ in Glasbene Matice ravnatelj Hubad in mu je izročil krasen venec, iz Zagreba došla de,putacija pe-#ačke družine »Lisinski« pa je koncertante počastila s plaketo. H koncu poročila pripominjam, da subveai-cijonira turneje pevskega zbora iz Bukarešte rumunska država v svoje propagandne svrhe. Le naša še ni uvidela take potrebe. P.evski zbor Gliasbene .Matice pojde zastopat Jugoslavijo z v resnici m našo glasbo reprezentativnim vzporedom na čehoslovaško iu Dunaj. Ali bo država uvidela pomen te turneje in bo Glasbeni Matici naklonila prepotrebno podporo? Da, Če bi bila Glasbena Matica doma ne v Ljubljani, marveč — v Beogradu! —ec. pemdnlikl in SpecHcIJiki btireau »GROM« REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Četrtek, dne 23. februarja: »Hamlet.« Gostuje g. Edvard Kohout, član Narodnega divadla v Pragi. — Red D. Petek, dne 24. februarja: »Nedeljski oddih.« - Red C. Opera. Četrtek, dne 23. februarja: Zaprto. Petek, dne 24. februarja: Zaprto. Abonente reda D opozarjamo, da se igra za njihov abonma danes v četrtek zvečer Shakespearjeva tragedija »Hamlet« z Ko-houtom kot gostom v naslovni vlogi. BERLINSKI ŠAHOVSKI TURNIR. 'Zadnje kolo berlinskega turnirja je dalo ta rezultat: Schlage je premagal Hellinga, Tar-t«kower Johnesa. Steiner Retija, Niemeovič Achnes a, Bogoljubov Kocha in Leonhard Stolza. Partija Brinckmaoin—Samisch je bila remis in raivnotako tudi prekinjena partijo Achnes — Leonhard. Končni rezultat turnirji je: Prvo nagrado v znesku 2000 mark je dobil Niemoovič (10 točk), drugo v znesku 1000 mark Bogoljubov (9 in pcl)„ tretjo (600 mark) Tartakover (8), 4. v znesku 400 mark Johner (sedem in pol točk). 'Nato so sledili: Helling (7), Brinckmann, Reti in Steiner (6 in pol), Sami sch in Achnes (6), Stoltz, Schlage in Leon-hard (4 in pol) in Koch (4). Steiner je dobil pcsetaio nagrado v znesku 200 mark, ker je premagal Niemeoviča in Bogoljubova. Šport. ZAKLJUČEK DRUGE ZIMSKE OLIMPIJADE. Končni placement pri zimskih olimpijskih igrah je sledeči: 1. Norveška 95 točk,_ — 2. Amerika 45 točk, — 3. Finska 35 točk, — 4. Švedska 34 točk, — 5. Avstrija 24 točk, — 6. Kanada 14 točk, — 7. Belgija 8 točk, 8. Francija 7 točk, — 9. Anglija 7 točk, — 10. Češkoslovaška 6 točk, — 11. Švica 6 točk, — 12. Argentina 5 točk, — 13. Nemčija 4 točke, — 14. Italija 3 točke. Po končanih tekmah se je izrvršila objava zmagovalcev in razdelitev daril. Oficijelni so se zbrali pred tribuno in zastavonoše narodov, ki so se bili vdeležili olimpijskih iger, so korakali v svečanem sprevodu čez progo. Pred oficijelnimi so se ustavili in njim so se pridružili po trije delegati vsake države. Predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja grof Baillet-Latour, ki so ga spremljali voditelji mednarodnega švicarskega olimpskega komiteja, je objavil ofi-cijelno listo zmagovalcev. .Sledila je razdelitev kolajn. Kanadijci so prejeli od mednarodne hockey-lige podarjeni srebrni pokal in grof Beillet-Latour je govoril pošlo- j vilni govor. Zahvalil se je švicarskemu ljudstvu, njegovim oblastim, organizatorjem, udeležencem,- slavil pod tako neugodnimi okoliščinami vendarle doseženi uspeh ter proglasil zaključek druge zimske olimpijade. Z razvitimi zastavami so ob zvoku godbe odkorakali tekmovalci, medtem ko so topovski streli konec velike prireditve oznanili tudi onim, ki se je niso vdeležili. Malo minut kasneje je bil stadion prazen in zvečer je večina tekmovalcev zapustila St. Moritz in se odpeljala v domovino. "““n Reklama za Dempseya že na delu. Iz Los Angelesa v Kalifornji javljajo, da je notica o očesni bolezni slavnega bokserja, ki so jo prinesli vsi listi, izmišljena. V resnici gre samo za spretno lansirano vesi managerja Rckardsa, ki hoče na ta način vzbuditi zanimanje publike za tretji boksmatch med Tunnevem in Dempsevem. Dempsey je popolnoma zdrav in je trdno odločen, da se čimprej zopet pojayi v ringu. Da je slednja vest resnična, je gotovo, ker dosedaj še ni nastopil bokser, ki bi se mogel spoprijeti s Tunnevem in zato bo pač moral še enkrat nastopiti Dempsey, ki je edini resni tekmec proti Tunneyu; storil bo to tem rajši, ker bo še vedno sijajno plačan in ker ima še vedno upanje, da se mu posreči poraziti Tunneya, čeravno ga je ta že dvakrat premagal. PUSTOLOVEC, KI JE OSLEPARIL RAZNE DUHOVNIKE ZA VEČ KOT 4 MILIJONE FRANKOV. Te dni se vrši pred sodiščem v Besanfom proces prot nenavadnemu in zanimivemu pustolovcu, ki je oslepari po raznih krajih departementa Franche-Comte številne duhovnike za več kot štiri milijone frankov. Ta možakar je Jules Alexander Gonin, bivši finansje in lastnik igralnice. jules Aelxander Oonin izvira iz bogate rodbine ter je naobražen mož elegantnega nastopa. Star je 50 let, kaže jih pa komaj 40. S kazenskim zakonom je prišel v konflikt že leta 1921. Takrat je osleparil v Alzaciji več župnikov za večje vsote, izdajal se je za lastnika krasnega dvora »Les Aqueaux« v Osoir la Ferriere. Živel je luksurozno. Imel je divne konje za dirkanje in krasno Italijanko za ljubico. Prirejal je sijajne gostije. Naravno je, da mu je sedel vsak župnik, ki si ga je izbral zo svojo žrtev, na Um. Ko so prišle njegove pustolovščine na dan, je odnesel Gonin 2 leti težke ječe. Po prestani kazni, leta 1923 se je pojavil pustolovec v Lous le Saunier, kjer je prišel na doslej nepojasnjen način v stike s kanonikom Trouillotom, ekonomom tamkajšnjega semenišča. Znal si je pridobiti v kratkem času tolikšno zaupanje, da mu je izročil kanonik v upravo ne samo vse svoje prihranke, temveč tudi fond semenišča, vsega skupaj okoli 2,800.000 frankov. To je bil začetek. Za kanonikom je prišel na vrsto par mesecev kasneje AbbeCarrel. Carrela je velik špekulant. Ta njegov *faible« je Gonin spretno izkoristil. Predlagal mu je dvoje zelo rentabilnih spekulacij: zgradbo avtodro-ma v Osoir la Ferriere in parodiranje velikega parka v Les-Agneaux. Abbe je z veseljem pristal ter izročil Goninu 250.000 frankov. Carrel pa je storil Gonninu še druge usluge. Vodil ga je ipo vsej soseski okrog premožnejših župnikov, ki so v nadi, da bodo napravili dobre kupčije, dajali Goninu na razpolago svoje prihranke. Pri tem je šel Gonin tako daleč, da ni zamotaval niti prihrankov tega ali onega župnikovega sluge. Kdo ve koliko časa bi bil Gonin na ta način še operiral, da se ni umešal v stvar sam nadškof besanpnski. Ko je izvedel Goni, da se interesira za njegove fin. operacije nadškof, se je podal v spremstvu abbeja Carrela k njemu. Pri tem se je izkazal kpt naravnost genijalen slepar. Ne samo, da je znal nadškofa o svoji poštenosti popolnoma prepričati; dosegel je celo, da je nadškof župnike, ki so se jeli bati za svoj denar, miril. Vsled tega je postal Gonin tako predrzen, da je zagrozil vsakemu župniku, ki je zahteval, da naj mu vrne njegov denar, da ga bo ovadil nadškofu. Končno pa se je našel vendarle človek, ki je bil še bolj prebrisan kot Gonin. To je bil neki notarski pisar. Tudi on je obljubil Goninu, da mu bo dal na razpolago večjo vsoto denarja. Bil pa je tako previden, da si fe hoiej popreje ogledati Goninov dvorec. Gonin ga je kneževsko sprejel, toda s tem se notarski pisar ni zadovoljil. Informiral se je natančno o njegovih razmerah ter izvedet, da ni lastnik dvorca, temveč prebrisan pustolovec, nakar ga je ovadil orožnikom. Zanimivo je bilo zaslišanje abbeja Carrela. Preprosti podeželski župnik je izjavil, da ga je frapiral Gonin s svojim razkošjem. Češ: na roki je imel prstan, vreden dan 30.000 frankov, kakršnega on še svoje žive dni ni videl. Abbee Carrel je končal z zatrdilom, da je še danes prepričan, da mu bo vrnil Gonin njegov denar ter izplačal bogato provizijo, dasi vidi sedaj, kako je z njim. Gonin je prisleparil vsega skupaj nad 4 milijone frankov. Prigoljufane milijone je večinoma z rozkošnim življenjem potrošil, deloma pa zaigral. Arkadij Averčenko: DEKLE BREZ PREDSODKOV. Danes, ko sem ravnokar sedel k delu, je prišel prijatelj k meni. Takoj sem spoznal, da bi si rad kaj izposodil in sem bil celo tega vesel: vzel bo denar, Sel, in me ne bo motil pri delu. Toda izkazalo se je, da je družabno dobro vzgojen človek. Sedel je, si obrisal znoj s čela in dejal : »No, kaj je novega pri vas?« »Nič posebnega,« sem kratko odgovoril. >Ste videli Pjatkina?« »Ne!« »In Semena Nikolajeviča. Ga ni bilo pri vas?« »Ne!« »Tako, tako... Vroče je danes... Solnce žge .. Toda zdi se mi, da bo deževalo... Kaj mislite vi? »Kaj pa?« »Bo deževalo?« »Hudič bi vedel!« V moji glavi je brnela misel: Reci vendar za denar! Zlodej. Zaki^ odlašaš? Saj veš, da ti ne bom odrekl. Prosi vendar!« »Kako pa z Lasutkinom?« me je vprašal. »Š kom?« »Z našim skupnim prijateljem Lasutkinom?« »Kaj?« »Postal je pravi do>n Juan. Danes ga vidimo s to ženo, jutri z drugo.« »Hudič naj vzame Lasutkina.« »Hm, vi se ne zanimate za Lasutkina?« »Ne! Ne...« >Danes ste tako ■čudni... Hm .. Ste hili pri premijeni igre »Kolo življenja«? Skočil sem s stola in ga razburjen .vprašal: »Gospod... Govoriva odkrito in pošteno! Koliko želite?« »Kaj to pomeni, koliko?« je vprašal v zadregi in zardel. »Koliko potrebujete?« »Česa?« »Denarja! Saj ste prišli, da si ga izposodite od mene!« Vstal je, nezadovoljen: »Kdo ivam daje pravico, da govorite na ta način z menoj?« »Torej niste prišli zaradi denarja?« »Prišel sem sicer, da si izposodim od vas neko vsotico, toda po takem sprejemu...« »Dragi moj, ne jezite se! Toda kaj me zanima Lasutkin, Semen, premijera? Recimo — pridete:, Dober dan! Dober dan! Posodite »mi denar! iProsim! Tu imate. Zbogohi! Zdravstvujte! Konec! In ničesar drugega. Torej čemu vsa ta komedija?« »Oprostite, jaz dobro vem, kaj zahtevate spodobnost in olika. % ta način si ne bi hotel izposoditi niti vinarja. Nikdar nisem bil lopov. Sploh pa nimava ničesar več razpravljati. Zbogom! Za zmirom!« Na ta način sem ob pol treh popoldne izgubil prijatelja. Zvečer sem šel k neki dami, ki mi je močno ugajala in kateri sem bil tudi jaz poivše-čd... Pridite večkrat,« mi je dejala. »V vaši družbi se počutim tako dobro!« Sedela sva tesno drug ob drugem. Ogledoval sem njen beli vrat, njena mehka pleča, njene škrlatno rdeče ustnice, ona je merila moja široka ramena in moje ustnice; imel sem divjo željo, da hi jo poljubil ona pa (o tem sem bil prepričan), da bi položila svojo glavico na moje .prsi in pritisnila svoj obraz k mojemu. Mesto tega pa mi je rekla: »Hotela sem k premijeri igre »Kolo življenja«, pa je bilo žal vse razprodano. Baje je dobra stvar.« »Stvar je dobra,« sem vzkliknil. »Koliko dejanj?« »Sam je nisem videl, tpda moj prijatelj Lasutkin... Apropos ... Poznate Lasutkina? Postal je pravi don Juan.« Z muko je odivrnila svoj obraz od mojega, si pogladila čelo dn rekla: »Da, Lasutkin ... Kolo življenja... In.. Pjatkina niste srečali?« »Dvakrat, trikrat.,. Lasutkin je zmirom v damski družbi. Hm... Poljubiti vas hočem na usta...« »Tako pravi Lasutkin svojim damam . ..« s A tako...« Molčala je, toda zdelo se mi je, da sem uganil njene misli: »Kaj me zanima Lasutkin! Bilo bi pametnejše, dragi moi, če bi me p»oljubil...« »Dobre,« sem dejal glasno. »Kaj je dobro?« je vprašala. »Poljubil vas bom.« Viharno sem jo objel in stisnil k sebi. S silo se je izvila iz mojih rok. »Vi se izpozabljate gospod! Ven!« »Mej bog,« sem dejal v zadregi, »Ves svet se poljubuje, zakaj bi se midva ne? Saj si ugajava.« »Toda tako hitro vendar ne gre! Biti mora gotov prehodni čas... In potem, šele dva meseca se poznaiva... Razven tega ndsem, da me kdo tebi nič* meni nič poljubi. Pojdite!« Tako sem med osmo in deveto uro zvečer izgubil ljubljeno ženo. Obupan sem šel v cafe - chantant. V osmi točki je nastopila srčkana žena, ki je stopila na rob odra in mesto, da bi odpela svoj program, je nagovorila navzoče: »Gospoda moja ! Smem Odkritosrčno in pošteno govorili z vami? Kakšna pevka sem jaz? Kaj ne, moj glas ni vreden pečenega groša?! Ste vi zaradi njega prišli sem? Gotovo ne! Zakaj bi vas torej mučila! Moj glas je slab, melodija še slabša in tekst je bedast... Se vprašujete, zakaj potem nastopi taka pevka? Naš na-» men, gospoda, je ta, da se vam pokažemo; da vidite, kakšno telo imamo, kakšen obraz, kako smo grajene... Torej čujte. Kaj bi s komedijo! Sem čedno dekle, 'ki je brez talenta. Zakaj stojim tu pred vami? Pri prosto: Tu «o moje roke, poglejte jih! Lepe, kai ne? In te jamice na komolcih? tn iprsi? 'Prijetne kaj ne? Plesati ne znam. Toda pokažem vam svOje noge brez plesa! Evo! Lepe noge? To je leva, to je desna! Prosim nikar ne zamenjate! In hrbet? iPtteča? Močno sem se dekoltirala, da vam poplačam, ker nisem pela ... No, ste dobro videli vse? Sem navadna lepa deklica, brez glasu, brez talenta in brez predsodkov ... Tako, zdaj sem z vami kramljala, muzikanti so še odpočili... Zdaj se preoblečem in gotovo riie bo kdo povabil na večerjo.« Skočil sem s stola in zaklical: »Gospodična jaz vas povabim! Prosim!« Dobrohotno se je smehljala. »No, vidite! Kakšen uspeh! Pridem takoj! Gospoda, predolgo sem kramljala z vami. Če me hočete slišati še enkrat — pridite jutri!« To noč sem našel zopet vse, kar sem popoldne in zvečer izgubil: ženo dn prijatelja. . . Ml f 1 n al VI In na] o k u s n oj I I namisniKis is vinska*« kisa. Carlruko LJUBLJANA, Potfrvfnlc« Okavlja »is » f MALI OGLASI Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo (iskane pa Din 1.—. Dober zaslužek dobi vsakdo (moški in ženske), ki je pošten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno. Premog - Čebin WoHova l/II, - Telef. 20&G. Sirite -Narodni Dnevnik"! KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM % JJrJLIT. h.«.™. —i-*- ..k««« «-“• «• jmi- V LJUBLJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1, »ritljcie. D A J C i »•••lila »a vkajllke, »roli peroltvu tar sa-itnl preadlnlu In vrednostnih papKrJa« tor dovoljuje kradita v sokolom ralueu pod aaJu*otfnaJU«l pogoji. OBRISTUJI V L O O K aa knJISIca »stik e% kras odpovedi. VaCJa stalna vloga In vloga v tak. rafciau po dogovoru. Pooblaitenl prodajalec srtik državno razredne loterije p R BS KUBU J ti Kavcija, Inkaaa, sralka la vrednostne papirja tar teke In aakasnlta (nakazila) na druga mesta. URADNI U R■t Vsak delavnik od S. do 12.'/! In od 3. do tadajatelj: Aleksander Zelesniksr. — Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. V»i v Ljubljani.