i^Smr ft jubl j an skU
Stev. 5.
-1—1—1—1-
Lsposloveri in znanstvert listrT
V Ljubljani  1. velikega travna  1890.          Leto X.
Spomini.
, l^resdèih rdk iztièe
V predalih žena siva : Nekdanjih èasov prièe Predalce vsako skriva.
Kako" je takrat pila ljubezni slast in togo . , . Ta doba je minila In mnogo ž njo, premnogo !
Svetnice èudotvorne Iskri se tii svetinja : Pred ženo  dobe zorne Odkriva se blaginja!
Tu dragi še spomini, O milih znancih prièe: Vsi v grobni spe" globini, A ljubi jih mrlièe !
Tedaj je še verjela Svetinji èudoviti, Mladenka je vesela Svet mogla ves ljubiti
Kar boleèin  užila, Kar slasti  mogla piti, Nikdar ni pozabila, Ni mogla pozabiti .
Tu cyeti posušeni: Na  nje" in drobne liste Oko zre bledi ženi, Zre èas ljubezni èiste!
Kadar tako pobožno Svetinje te" odkriva, V samoti svoji tožno Premišlja žena siva:
Prišla je srcu zima, A mislij ni ji vzela  — Da ni spominov nima, Kako" naj bi živela ?  —
A. Funtek.
17
Štev.
9-
<J~    '51^
jiibljai\5k4<5
¦» MHITTI 1» H * J C» «•» T«» M *•» *¦* C-« r-I *•» C-l »¦•¦ r-I IIII llfi-
Leposlover\ in znanstver\ list!
V Ljubljani i. kimovca  i8go.
Leto X.
L
V gorah.
az  visoko gorsko sleme Gleda dom tesan ; Vkre"ber nese težko breme Mož potLn.
Zadovoljno v tesni koèi Bival je doslej, Zdaj pa doba zla napoèi Hiši tej!
Na samotno stezo seva
Živi solnèni soj,
Z drevja,  v zraku mu  prepeva
Ptièev roj.
Solzna mati,  žena èaka Gori kraj  sinu, Pri mrlièku bedna plaka Brez mini.
Cesto že je hodil èvrsto Vrhu teh strmin, Ali ddnes nese — krsto Mož trpin!
Krsto nese, da jedinca Vdnjo položi   — Siromaku se od svinca Breme zdi . . .
Stoj,  to peèe kakor plamen . . Moèni mož potrt Zgrudi se na skalni kamen, V srci smrt!
Z drevja, v zraku mu prepeva Pesmi ptièev roj, Nanj, na krsto modro seva Solnèni soj . . ,
Dokaj  sreèe res nikoli Bog mu ni delil, A premnogo tudi boli Ni užil.
Vstane, v hrib se znova trudi, Meni pa se zdi: Takšna steza èasih tudi V grob drži!   —
A. Funlek.
<elS-S
.33