Št. 12. PoStnlna plamena » gatovtal. V LfublSaftl, Čine 19. marca 1914. __-- m m m, n ,i, i i ■ ■-■ ■ ■ ■ .............—- ■ ■ " "" ■ umto. VI, Glasilo »Samostojne fgP kmetijske stranke ie Naročnina: celoletno . . • -poiuletno . . . . Četrtletno . . . < Posamezna številka Din 25-— Din 1250 Din 7'— Din !•- ICmet pomagaj si sam, in sv©|@ stališča v državi uravnaj si sam S Inserati: mali oglasi do 9 petit vrst večji inserati od 10 petit vrst naprej . . notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta a Din 1*50 ži Din 2--h Din 3-— Uredništvo is upravgižtvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši »Ekonoma". Glas učitelja na deželi. Učitelj, ki je odkrit pristaš SKS, Ima kaj neprijetno stališče. Od ene strani me začudeno pogleduje tovariš učitelj, od druge me nezaupno motri kmet: »Kako to, da se ta sili med nas?« In če opazi, da sem organiziran v učiteljskem društvu, se čudi zopet, da sem tudi med »liberalnimi« učitelji — ne krop, ne voda. Ker ste imeli ravnokar nekako preklanje zaradi učiteljstva na deželi, se mi nudi prilika, da nekoliko pojasnim stališče onih učiteljev, ki vstrajajo in bodo vstrajali pri SKS. Jugoslovenski učitelji imamo "organizacijo, ki se je razvila v mogočen faktor na šolskem polju in kjer je včlanjeno učiteljstvo iz cele države. Kar se Slovenije tiče, smo včlanjeni skoro vsi, izjemo delajo samo tisti, ki brez vsake potrebe mislijo, da morajo lomiti kopja za »klerikalno« šolo. Veliko nas je, vendar za eno celo politično stranko nas ni in nas nikdar ne bo. Tudi v eno stranko nas ne bo nihče spravil, živimo v preveč različnih razmerah. Torej je edino pametno, da je organizacija nepolitična in strogo stanovska. In le pod tem pogojem, da taka tudi ostane, ima bodočnost. Skrbeti za blagor šole in učiteljstva je glavna naloga naše organizacije. Ker je prodrlo v nas prepričanje, da je dolžnost vsakega učitelja, delovati tudi izven šole in širiti pro-sveto med ljudstvom, med katerim živimo, mora organizacija dajati svojim članom vsaj splošne direktive in nasvete ter jih podpirati pri tem težavnem in dostikrat nehvaležnem posiu. In v tem oziru našim voditeljem vsa čast! Vsak flčiteli pa ima pravico, da pripada eni aH drugi politični stranki. Saj smo tudi mi državljani Toda kateri stranki pripadam, to stanovske organizacije prav nič ne briga. Naš Jelene je n. pr. znan demokrat. Zaradi mene bi lahko pripadal tudi džemi-jetu ali ne vem kateri stranki, jaz ga bom volil za poverjenika, dokler bo hotel, če bo tudi v bodoče tako agilen, kakor je bil doslej. Nasprotno si pa tudi jaz ne dam predpisovati od nikogar, v katero skrinjico naj vržem kroglico ob volitvah. Lepo in pametno je od »Kmetijskega lista«, da večkrat povabi učiteljstvo na deželi na prosvetno delo med narodom. Vsaj jaz sem prepričan, da dela vsak učitelj, ki širi prosveto med kmetskim ljudstvom, za SKS, pa naj bb še tako hud demokrat. V naši državi se bo delala gospodarska politika brez ozira na vero in narodnost in slep je, kdor misli, da se bo dal naš kmet, ko se bo dovoljno orijentiral in vživel v nove razmere, izrabljati kaki vseobsegajoči radikalni, demokratski ali »ljudski« stranki in pustil, da ga bodo razni vodilni stanovi de-vali iz kože. — Učitelja na deželi, ki je demokratskega mišljenja, a drugače delaven na prosvetnem polju, bi najraje primerjal kuri, ki vali račja jajca Ko se bodo kmetje zavedli svoje moči in izprevideli, kje je pravo mesto zanje, bodo lepo splavali v vode SKS in učitelj bo ostal sam na demokratskem bregu in jih zastonj klica! na suho. Uboga koklja! In še strah ima, kaj bo, ko bodo račke splavale. Ta strah je precej prazen, saj so j-acke krotke živalce in mogoče bodo še hvaležne svoji voditeljici. Nevarnost je edino v tem. da naša koklja ve, da ne sme z racami k vodi in jih z vsemi sredstvi odvrača od njene bližine. Tu bi znala res priti kaka zamera in sicer tem večja, čim dalje bo trajalo to oviranje, ki je v veliko škodo racam 'n končno tudi kokli sami, ki po nepotrebnem trati svoje moči. Zato je umestno in vsakemu človeku razumljivo, da ste nekoliko okrcali tiste učitelje na deželi, ki smatralo za prosvetno delo, če včasih malo poagitirajo za JDS in pozabavljajo čez SKS. Saj mora priznati vsakdo, da so taki učitelji bolj redki, ki bi se udeistvovali na prosvetnem polju le na ta način, a dobe se vendarle. Gotovo pa je, da se nekako tako obnaša učiteljstvo do-tične šole, ki je dobilo tako lekcijo od krajevne organizacije SKS, kakor piše »Učiteljski Tovariš« Smatram za čisto nemogoč tak slučaj v kraju, kjer ima napredno učiteljstvo količkaj stika z ljudstvom, in odkrito priznam, da bi me bilo sram kaj takega poročati v LJubljano, ker bi me lahko vsak s prstom pokazal: »Ta nič ne dela!« Da so priprosti možje poleg učiteljstva napadli tudi šolo, Je pa migljaj s kolom učiteljstvu, kako ne sme postopati, da ne bo imela škode šola od takega »de:ovanja«. Vodstvu SKS in njenemu listu pa menda ne more nihče očitati nekorektnega postopanja napram učiteljstvu. Vsaj jaz doslej kaj takega še nisem opazil. Poklic učiteljev je širiti prosveto med narodom. Ce živiš na deželi, deluj med kmeti po svojih močeh, če ši v industrijskem kraju, med delavci, v mestu boš pa tudi našel primerno opravilo. Ako bo naše delo res v koristi narodu, potem bo imelo učiteljstvo prijateljev povsod in bo dobilo potrebno zaslombo v vseh slučajih. Ni ravno potrebno, da se učitelj priklopi tudi politično večini ljudi, med katerimi biva, absolutno potrebno pa je, da ne ovira dela napredne stranke, ki bo v kraju prej ali slej zmagala. In še enkrat! Motijo se oni, ki upajo, da se bo dalo ljudstvo izviti iz objema duhovnikov, da bi ga potem obiemala posvetna inteligenca. Kmet misli, da bi prišel iz dežja pod kap Morda trenutno ta bojazen ni upravičena, ker tako izrabljati bi ga ne mogel pri nas nihče kot ga duhovniki, toda sčasoma? Ne, ljudstvo se mora vzgojiti, da se bo osvobodilo in vladalo samo. Da se bo to zgodilo čimprej, to pospeševati Je naša dolžnost, če prav razumemo svoje po- slanstvo. Dovolj dolgo smo se držali liberalnega fraka, — da so nas vlekli kamor so hoteli, sedaj naj bi bil pa naš spas v tem, da se obesimo za frak demokratom? Ce je blaginja kakega stanu med inteligenco v tem, da se vživi v ljudstvo in se zraste z njim, potem je to učiteljski stan. Mi ne iščemo hegemonije nad ljudstvom kot duhovniki, mi mu le nudimo svoje delo in pomoč, za to pa hočemo pošteno plačilo, ki nam ga ne bo mogel in ne hotel nihče odrekati. Politično se udejstvuj učitelj na deželi le v SKS! Iz zemljoradniškega kluba. Povodom interpelacije o dobrovolj-cih je tov. Miloš Moskovljevie zahteval od voj. ministra, da prizna pravico dobrovoljstva vsem onim Hrvatom, Slovencem in Srbom, ki so tvorili v 18. letu v Sibiriji takozvani polk majorja Blagotiča, nadalje je zahteval iste pravice za vse one, ki so se v Italiji javili za dobrovoljce, pa jih je Italija internirala in konečno tudi za vse one mornarje, ki so se uprli leta 17. v ši-beniku in Boki Kotorski in med katerimi tremi skupinami je mnogo Slovencev. G. minister vojni je obljubil stvar proučiti in priznati pravico dobrovoljstva pripadnikom gorenjih skupin. Tov. Dim. Vujič, zemijor. posl. za Vojvodino je stavil interpelacijo na ministra za soc. politiko o načinu dajanja potnih listov. Interpelaciji je priznana nujnost in bi bila morala priti v četrtek na red. a vladina gospoda jo je tako izvila, da je odložena. Ako bo prilika, posvetimo tudi v podeljevanje potnih listov v Sloveniji. Tov. Pucelj je protestiral pri voj. ministru zaradi zadržanja vojakov na orož. vajah. G. minister je izjavil, da je to stvar celokupnega kabineta, ki se boji presenečenj ob bolgarski in albanski meji in da sam ne more ničesar ukreniti. Brezposelnost. Pretekli teden so dnevni časopisi prinašali vest, da je bilo v ljublj. oblasti 11.000, v mariborski 15.000, v zagrebški 54.717, v sarajevski 5750, a v Dalmaciji 50 odstotkov vsega delavstva brezposelnih... To bi bilo z drugimi besedami: okrog 80.000 brezposelnih delavcev. Če prištejemo še žene in otroke... strašno število za one, ki delajo, kajti brezposelni ne samo, da ne delajo, nego oni žive na stroške in v breme onemu, ki dela. In kdo so to? Ali kmetje, ali obrtniki, ali kmetski delavci? O, ne! To so one sirote naših vasi, ki jih je iz-mamil mestni sijaj, tovarniški zaslužek, jih iztrgal iz kmečkega dela in vrgel v naročje lakoti. Podpirajmo industrijo! — Samo in- dustrija nas more rešiti pogina! — Posebno varstva za industrijo! Ti klici done že peto leto na naša ušesa, a če jim kličemo nazaj: zavarujte kmetijo, dvignite kmeta, doživi-mo le skomizanje z rameni ali celo posmeh. In ni čuda. da čitamo o tisočih in tisočih brezposelnih v času, ko je vsaki petdeseti kmet tako srečen, da dobi hlapca ali deklo, in je cela vas srečna, ako more v košnji si razdeliti pet, šest koscev. Pisec tega članka je bil dve leti brez hlapca, zdaj si že drugo leto pomaga z nad sedemdesetleten starcem, ki jedva oskrbuje par glav živine. Sosedom gre prav tako. Ko sem lansko leto iskal dva kosca za dobo treh mesecev, a med prvo in drugo košnjo bi napravljali drva, sem jima ponudil plačo deželnosodnega svetnika, a sta odklonila, češ da se v Ljubljani zasluži bolje ... Polno je kmetij, ki počivajo in seveda propadajo, polno jih je, ki se površno, za silo, na poiovico ali manje obdelujejo, koliko zemlje leži v celini ali je opustošena, državna statistika pa nam izkazuje nad 80.000 brezposelnih, ne glede na žene in otroke in nalaga preživljanje teh brezposelnih* onim prvim, ki dela ne zmagujejo. In prišli bodo »človekoljubi«, »dobrotniki Slovenstva« in »socijalisti« ter vpili in kričali: država kje si, podpiraj brezposelne! In ti, ki ne moreš obdelati zemlje niti zase in svojo družino, ali le slabo morda in površno, ti dajaj in prehrani one, ki so brezposelni zato, ker so bežali v mesta za boljšim zaslužkom! O, ne! Toda vprašanje se da rešiti: vrnite brezposelne, kolikor jih je še za delo, v vasi in dali jim bomo zaslužka in življenja! P. Fr. Zelenik: Poljedelstvo in napredek. Svetovna vojna je pokazala pomen poljedelstva za državo in za narod. Pokazalo se je, da je imel Friderik Veliki prav, ko je dejal, da bi brez poljedelstva ne bilo ne kraljev, ne pesnikov in ne filozofov. Slavni kemik Liebig pa se je izrazil: »Ni poklica, ki bi se po svoji važnosti mogel kosati s poljedelskim, kateri stvarja hrano za človeka in za žival. Poljedelstvo je temelj blagostanja, napredka, vsake delavnosti, vsake industrije.« Ker moramo poljedelstvu priznati njegov pomen za obstoj in napredek naroda in naše države posebno, tedaj moramo ta stan' tudi podpirati z vsemi silami. da se razvija, napreduje in dosega višek uspeha, ki je tako potreben za življenje naroda in njegovo bodočnost. Pomagati moramo z besedo in delom. Predvsem treba poljedelskemu sloju več strokovnega znanja, da bo znal z najmanjšim troškom svojih sil doseči največji donos svojega dela. Vsi vemo in vsi moramo priznati, da je temelj naši državi poljedelstvo. Z razvojem poljedelstva, ki je pri nas še Lepi janičar. Roman. Spisal Rado Murnik. Pod topoli, vrbami in jelšami ob reki so čakali sokolarji na konjih, vsak svojega sokola na levi pesti, zavarovani z veliko in debelo rokavico od je-lenjega usnja, ob boku pa torbico z mesom za ptiča. Dvema je viselo ob pasu po dvoje belih golobjih peroti na vrvici za vabilo vračajočim se sokolom. Hlapci so nosili okoli života na naramnikih štiri-oglate lesene okvire s priučenimi ptiči. Vsem sokolom so pokrivali oči usnjati okrovi z višnjevimi perjaničicami. Pesarji so merili dolgouhe veliko-glave pse iskače, ki so, skopčani saroma, nestrpno cvilili, bevkali in vlekli za jermene na rdečih ogrljakih. Bajukov Miha, »pasji stric«, je venomer rentačil nad njimi. Grof migne. Rogovi zatrobijo in veselo zavri-skajo lovci. Velika jata črnih vran se vzdigne in poleti preko brezovega loga čez Kolpo. Pesarji od-vežejo tankonose iskače in jih spuste; veselo mahajo psi z repi, vohajo po tleh in po zraku ter izginejo v gostem »elenem ločju in bičju. Z bučečim letom hiti vlak divjih rac proti lovski družbi, ali kmalu se obrne in beži na drugi konec močvirja. Nestrpno čaka gospoda, da obrne nadsokolar svojemu konju glavo in jih tako opozori na čapljo. Nepremično sedi Jure Adlešič v sedlu, le drobne bistre oči mu begajo po ravni. Tedaj šine nekaj rdečkastega izza vrbovega grma. »Lisica, lisica!« se oglasi mladi rjavopolti baron Lenkovič; ali danes ni nikomur nič do kosmate na-vihanke. Med visokimi rogozi, osladi in trstikami se premikajo klasi in listi kakor šopi in zastavice. Nena- doma skoči nadsokolar Jure s konja in mu po prastarem običaju obrne glavo v smer, koder je uzrl čapljo. Nad bičjem se v vijakastih kolebih dviga velik belosiv ptič, moleč glavo in krake nazaj. »Naglo Ahila nanjo!« veli grof Majnard in že prihiti sokolar z modrokrakim belkastim sokolom. »Ahil je doma z Izlandije, domovine najpleme-nitejših lovskih sokolov,« razlaga vitez Ahac ozko-lični nežni baronesi Ofmiji Leuenbergovi. »Podaril ga je grofu Majnardu kranjski vicedom Juri Rainer. Lahko rečem, da je ta ptič več vreden kakor grofov konj. Moj Odisej pa tudi ni dosti slabši!« Nadsokolar odveze in sname Ahilu nožne jermene pa okrov in ga spusti z rokavice. Naravnost kvišku vzleti krasna ujeda; hladilni pihljaji vejejo v razgrete obraze, šumno udarjajo dolga, ozko urezana krila zrak in jadrno odnašajo sokola v višavo. Tudi vitez Ahac spusti svojega ljubljenca. Toda Odisej, manj plemenit sokol, ne more naravnost kvišku, ampak le po krogih in ovinkih. Caplja leti že visoko proti Kolpi; sokola jo izkušata nadkriliti. Lovci zdirjajo čez drn in strn preko travnikov in jarkov proti vodi. V zraku vihrajo devojkam dolgi lasje in pisana krila, prhutajo gospodom široki rokavi, trakovi in perjanice, v divjem diru poskakujejo lovcem rogovi do tilnika. Sredi livade se ustavijo in, razburjeni od lovske strasti, zro z največjim zanimanjem kvišku. Sokola sta blizu žrtve. Čaplja nagne kačji vrat na hrbet in moli dolgi rumeni kljun kakor ostro bodalo proti sovražnikoma. Kar se zakadi večji Ahil z viškoma vanjo in jo kavsne v levo perot. Takoj zadone lovske trobente in bobniče. Perje in puh pada počasi proti zemlji. Tudi Odisej se zaleti v čapljo, ali ona se mu ogne čudovito spretno in ga zadene s kljunom pod perot. »Vražja ribja tatica!« zakriči razjarjeni vitez Ahac. »Bestia infernalis!« Odisej jame fofotati v kolobarjih in pada. Vi-ter jih spustili. Eden najlepših sokolov se je napada Ahil čapljo zviškoma vedno huje. In vedno iznova se glase trobente in bobniče. Vsi občudujejo nagle, drzne okrete, sunke* in udare obeh ptičev. Čaplja napenja svoje poslednje moči, da bi vzletela nad sovražnika. Toda ovirajo jo poškodbe in naposled omaga v boju proti mojstru višav. Bliskoma se zasuka Ahil, zasadi sovražnici kremplje v hrbet. Perje in rdeče kaplje kapajo z višine. Zopet zapojo trobente in bobniče. »Jo že ima, jo že ima!« zakliče širokopleči vitez Obričan in maha navdušeno z baretom. S hripavim grakanjem, podobnim gosjemu kriku, obupno repetniči in pada čaplja pod svojim krilatim jezdecem. Zmagoslavno, s široko razpetimi perotmi sedi sokol na premagani sovražnici. Vedno razločneje vidijo gledalci njen rumeni kljun, majhno belo glavo s tremi dolgimi črnimi peresci in črno liso med zlobnimi žoltimi očmi in tilnikom. Že sta na tleh. Nadsokolar Jure da sokolu takoj mesa za nagrado. Nato ga zvabi na rokavico in mu natakne zopet okrov. V tem pa vrže sokolar s tovarišem mrežo na čapljo. jo previdno ujame za glavo, ji izpuli baržunastočrna peresa in jih poda svojemu gospodu. »Lep, močan petelin je, bravo, Ahil!« de grof Majnard veselo in si natakne čapljina peresa na zeleno čepico. Še marsikatero čapljo so spodili psi z obrežja in iz močvirja. Tudi plemkinje so spuščale svoje majhne, toda jako hitre sokoliče in se veselile lovske zabave celo z večjo vnemo kakor gospodje. Nekatere je že bolelo v tilniku, ker so gledale tako dolgo kvišku. Sokoli so ujeli petnajst čapelj. Tri mlajše je pomilostil grof; sokolarji so jih vzeli v mrežah domov, da bi jim nataknili na noge srebrne obročke z imenom Blagajevim in datumom lova ter jih spustili. Eden najlepših sokolov s eje nabodel na čapljin kljun in poginil; nadsokolar Adlešič ga je zagrebel s solzami v očeh kakor junaka. Ahačev Odisej pa je okreval prav kmalu. Po lovu so se vrnili čez Kolpo. Trudni, prašni, opikani od komarjev, so prijahali v prijazno dolinico pod Plešivico. Sluge so pogrnili tla s preprogami, pažeti so prinašali jedi iz košar in usnjatih vreč. Vitez Ahac se je usidral blizu sodčkov. Vsi so bili židane volje, zlasti grof Majnard. Veselo so se svetile pisane obleke med gozdnim zelenjem, daleč so bili slišati gromki basi in zvonki soprani smejajoče se gospode in žvenketanje kozarcev. Grof Majnard se je pogovarjal največ z grofom Starograjskim, ki je iz navade vedno sko-mizgal z levo ramo. Vitez Ahac je pravkar hotel popuditi pobratimstvo Nikoli Radoševiču, kar je pridirjal eden sokolarjev, ki so bili odjahali s č^p-ljami in sokoli naravnost proti domu. »Kaj pa je? Kaj pa je?« kriči vse vprek. Mladi sokolar Miko ustavi openjenega konja pred gospodom in sopiha: »Gospod grof... cigana! Zaklala sta srno.« »Kje?« vpraša grof naglo in jako rezko. »V bukovju, blizu Bojancev.« »Ste ju prijeli?« »Prijeli, zvezali oba. mater in sina. Ciganka se je branila ko divja zver. Fant se je upiral manj.« Salda plemenita Frauensteinerjeva se zgane in obledi... Zdajci ji blisne po glavi: »Čirikli je! Izgubljena je! Kaj bo, ako bo hotela rešiti sebe in sina s tem, da izda mojo nakano!« »Mojega konja!« ukaže grof Blagaj. na jako nizki stopnji, se bo razvijala tudi moč države. Z razvojem poljedelstva pa se bo razvijala tudi trgovina, obrt in industrija. Star pregovor pravi: »Ce ima kmet denar, ga ima celi svet.« | Država skrbi za svojo korist, ako 'ustanavlja poljedelske šole, omogoča strokovna predavanja in kurze, podpira izložbe, spojene z strokovnimi predavanji itd. Največja napaka je, če vlada »reducira« v vrstah učiteljstva in strokovnjakov. Časopisje mora posvečati več pažnje poljedelstvu. Manj politike, manj hujskanja, manj osebnosti, manj obrekovanj, pa več strokovnega čtiva, več medsebojnega spoštovanja, več pomirljivosti zahteva naša vseskupna korist. Strankarstvo zavzema pri nas prvo mesto. Nesrečno strankarstvo razdvaja duhove in ubija tako potrebno vzajemno delo v gospodarski politiki. Nekdaj smo se borili na življenje in smrt s tujimi gospodarji in tlačitelji za svoj narodni in gospodarski obstoj, danes pa sc otepamo s strankarstvom, ki nič manje ne ubija našega gospodarstva. Gospodarska politika zahteva vzajemnega dela vseh! Imamo pTeveč kandidatov za voditelje, pa premalo prosvetnih delavcev med narodom. Inteligenca se mora zopet posvetiti izobraževalnemu delu med našim kmečkim in delavskim ljudstvom. Kje je taka požrtvovalnost in tista ide-alnost, s katero je dijaštvo prej svoje mlade sile posvečalo širjenju prosvete med ljudstvom? »Slovenec« štev. 64 od 16. marca t. 1. prinaša govor poslanca dr. Kulovca v Narodni skupščini. Dr. Kulovec je med drugim govoril tudi o Kmetijski družbi in sicer tako-le: Vlada je storila protipostavno delo, ker je razpustila odbor Kmetijske družbe samo radi tega, da je udarila nas, ki smo imeli v odboru večino. Vlada nima nobene pravice, da postavi privatni družbi gerenta, vlada ima pač pravico družbo razpustiti, ne pa pra-vicc odstaviti družbeni odbor in postaviti gerenta. (Medklic notranjega ministra: Ko je predsednik družbe zapustil svojo službo, seru moral postaviti gerenta!) Kulovec: Gospod minister, zato niste imeli nobene pravice! Kmetijska družba na podlagi svojih pravil sama ureja svoie notranje zadeve. Vsaka družba, oziroma društvo je popolnoma avtonomno. Vladna dolžnost je, da čuva, če se potrjena pravila izvršujejo ali ne. Če vidi, da se ne, ima pravico jo razpustiti, nima pa pravice, da bi družbi, ki je ustanovljena po društvenem zakonu, postavljala gerenta — Tako »Slovenec« oziroma poslanec dr. Kulovec. Ta govor klerikalnega poslanca nas je naravnost presenetil. Poslanec, ki je poleg tega Še duhovnik, ie ponovno dokazal, da temelji cela klerikalna politika na samih lažeh in protislovjih. Tako nesramno lagal pa menda do sedaj Kulovec še ni v parlamentu. Klerikalcem je pač dobro znano, da so neposredno pred občnim zborom hodili okrog gospodov ministrov in pripovedovali o Kmetijski družbi, da se tam sode stvari, ki govore o 100 milijonskih zlouporabah. Zahtevali so, da postavi minister Kmetijski družbi gerenta in so za to mesto kandidirali uradnika pri Oddelku za Kmetijstvo dr. Pokorna. Takrat so klerikalci v polnem obsegu priznali g. ministru pravico, da imenuje gerenta in se niso sklicevali na pravila družbe. Danes so nezadovoljni in očitajo notranjemu ministru, da je to storil samo zato, ker so klerikalci imeli večino v odboru Kmet. družbe. Kako je izgledala ta večina, naj si vsakdo sam ogleda! Klerikalni odbor Kmetijske Iz Bele Krajine smo dobili sledeči dopis: V »Domoljubu« z dne 5. marca t. 1. je priobčen članek, kakršnega pač za-morejo izmisliti lc brihtue klerikalne glavice. V tem članku pravi pisec, da so gostilne ropar in ubijalec naših ljudi. Ropa milijone, ubija pamet in preprečuje potrebno izobrazbo. V prvi vrsti smo radovedni, je li »Domoljub« tako sovražno razpoložen samo proti gostilnam, katerih lastniki so pristaši njemu nasprotne stranke, ali je naperil svoje kopje tudi proti klerikalnim gostilnam? Dalje vprašamo »Domoljuba«, je li tak način pisanja v smislu zaščite malih obrtnikov. Znano je namreč, da ob času volitev klerikalci prav tako računajo s kroglicami gostilničarjev, kakor z onimi, ki jih mečejo v njihovo skrinjico člani Kala-nove družbe treznosti. In ker je tako, moramo pa »Domoljuba < in pobožne njegove dopisovalce opozoriti na nekatere stvari, ki jih »Domoljub« ni uva-ževal, ko je prinesel omenjeni članek. Izginiti mora »aufbiks«, nož in surovost, njihova mesta mora zavzeti izobrazba in vljudnost. Sokolstvo in skautizem lahko tu odlično sodelujeta. Prilagodite svoje delovanje kmečkim potrebam! Napačno in krivično je, če bi zvra-čali vso krivdo na inteligenco, češ naša inteligenca se je polenila in ji ni za delo med narodom. Bodimo odkritosrčni in povejmo si v obraz, da kmečko ljudstvo samo otežkoča delovanje inteligence. Svetovna vojna je ustvarila precej veliko mržnjo med inteligenco in kmečkim. ljudstvom. V zadnjih petih letih po vojni se ta mržnja ni omilila. Mržnjo pa je zakrivilo v prvi vrsti kmečko ljudstvo, ki med vojno nI hotelo poznat! svojih prejšnjih prijateljev in učiteljev. Napisat bi lahko o tern žalostne in skoraj neverjetne stvari. Toda pustimo to, pozabimo preteklost in posvetimo se pri-hodnjosti. Zavladati mora zopet medsebojno zaupanje, medsebojno prijateljstvo in razumevanje. Danes, ko je delo tako razdeljeno, smo potrebni eden drugemu. Kakor vsi rabimo in izkoriščamo sadove kmečkega dela, tako rabi danes poljedelec druge stanove in poklice. Poljedelec skrbi za kruh, učitelj in profesor za pouk, uradnik za red in mir. Toda lačen in raztrgan učitelj, profesor, uradnik ne more in ne bo delal z ljubeznijo in zanimanjem! Kdor psuje »škrica« ali »pisara«, ta psuje samega sebe, ker duševni delavec spada v našo človeško družbo. Podpirajmo eden drugega, delujmo vzajemno, zaupajmo si, pa bomo prišli na pot k napredku! družbe: 1. Evgen Jarc, 2. Mihael Brenčič, 3. Alojzij Supanič, 4. Jakob Jan, 5, M. Steblovnik, 6. R. Košar, 7. Dr. Ver-stovšek, 8. Jak. Vrečko 9. Dom. Kotnik. Neklerlkalni odbor Kmetijske družbe: 1. Pipan, 2. Čeme, 3. Jože Hočevar, 4. Franc Hočevar, 5. Ažman, 6. Pavlin, 7. Černagoj, 8. Štrumbil, 9. Bajuk, 10. Meden, 11. Skalicky. Tedaj razmerje 9 : 11. Tako izgleda klerikalna večina v odboru Kmetijske družbe, ki je bil izvoljen dne 8. novembra 1922. Naglasiti moramo, da jc bil prvi podpredsednik Evgen Jarc in, ako so se pri Kmetijski družbi godile nerednosti, ki zahtevajo pojasnila glede onih 100 milijonov, tedaj naj klerikalci primejo g. Jarca. Večino v odboru Kmetijske družbe smo tedaj imeli mi in ne klerikalci. Da pa smo bili napram klerikalnim zahtevam glede gerentstva Pri družbi lojalni, smo molčali le radi tega, kjer naj bi se dosedanje stanje v družbi likvidiralo. Ob tej priliki moramo omeniti še razmerje gospoda velikega župana Sporna do Kmetijske družbe. Družba ima svoja pravila, ki naglašajo, da izvoljeni odbor urejuje vse notranje zadeve družbe. Ne spada tedaj v kompe-tenco vlade, da bi se vmešavala v dolžnosti izvoljenega odbora in g. veliki župan nima nobene pravice, dajati kaka navodila ali delati odredbe. Opozarjamo tedaj gospoda velikega župana Sporna, naj ne sledi v tem slučaju klerikalnim poiskusom, katerim smo pravkar dokazali neizpravnost in navadno laž. Mi pa smo imeli ob priliki govora klerikalnega poslanca zopet priliko, da se prepričamo o sredstvih, s katerimi hočejo klerikalci varati našega kmeta. Stranka pa, ki več nemore kontrolirati svojega dela niti za nekaj mesecev nazaj, da bi ostala v svoji demagogiji vsaj dosledna, taka stranka med našim kmetskim ljudstvom pač ne bo žela nobenih uspehov več. Zato proč s klerikalno demagogijo, proč z njihovimi nesramnimi lažmi, proč tudi s poslanci, ki celo kot duhovniki javno lažejo! — Pri občinskih proračunih tvori važno postavko občinska doklada na pijače, češ, da se zmanjšajo tako naklade na direktne davke. Zadnji zakon o taksah je gostilničarje zopet nemilo zadel s plačili, katerih mnogi niti zmogli ne bodo. Imamo namreč še dohodninski davek, trošarino in davek na poslovni promet. Spričo vseh teh ogromnih plačil, pa je gostilničar »ropar« in »ubijalec«! Zakaj potem od njega ža-njete, zakaj prejemate od njega denar? Davčni vijak v različnih oblikah bo prisilil marsikaterega gostilničarja, da bo moral gostilno zapreti. Mar čuti »Domoljub« tudi tukaj potrebo, da agi-tira proti obrtnikom? Gospod poslanec Nemanič, ki ste nas domačin, se li strinjate s pisavo »Domoljuba«? Mislimo, da ne, posebno še, ker ste vinogradnik. Saj vendar ne popijete vsega svojega vinskega pridelka sami?! Sedaj pa še o gostilni kot o ubijalcu i pameti in preprečevala! potrebne iz-| obrazbe. V prvi vrsti gostilničar niko-I gar ne sili, da mora obiskovati gostil- no. Da ni gostilniška obrt važen faktor med ostalimi obrti, bi jo bili že zdavnaj ukinili ali prepovedali. Ker pa je ravno ta obrt eden od onih, rekel bi, ! neusahljivih virov, iz katerih črpa država in občina pomemben del dohodkov, zato se čudimo državotvornim klerikalcem, da tega ne vedo. Glede ubijanja pameti pa je stvar taka-le: Kdor pride v gostilno z namenom, da se napije v taki meri, da zgubi pamet, ta si pač tudi izven gostilne ne prizadeva, da ostane njegova pamet bistra in čista. Z ozirom na preprečevanje potrebne izobrazbe, bi »Domoljuba« opozorili na okolnost, da se ravno po gostilnah vršijo danes razni sestanki, predavanja, dogovori, shodi itd., kar pač vedo klerikalci iz svoje lastne prakse. Da pa dovoljujejo gostilničarji uporabo svojih lokalov v navedene namene, s tem menda ne ubijajo pameti in ne preprečujejo potrebne izobrazbe. E, »Domoljub«, tvoja pamet je ubita! Onim gostilničarjem pa, ki so naročeni na ta tako naklonjeni nam klerikalni časopis, bi nujno svetovali, naj ga čimpreje odpovedo, sicer bodo morali v najkrajšem času nositi »Domoljubu« svoje vino na poizkušnjo. Kdo bo trpel v svoji gostilni časopis, ki javno agitira proti naši obrti?! In ti ljudje okrog »Domoljuba« nam hočejo pripraviti nekako avtonomijo? Gorje obrtnim stanovom, a zlasti gostilničarjem, ako bi se kaj takega uresničilo! Mi si pač želimo avtonomijo, toda tako, kakršno bi nam dali klerikalci, najhvaležnejše odklanjamo. Pač pa z veseljem pozdravljamo pokret naše Samostojne Kmetijske Stranke, ki vedno in povsod ščiti interese kmečkega ljudstva in obrtniškega stanu. Zato proč z zahrbtno in reakcijonarno klerikalno stranko in njenim zavijaškim časopisjem! Deset zapovedi za kmeta. I. Veruj, kmečko ljudstvo, da je moč vlade v tvojih rokah, ako se združiš! II. Ne imenuj po nemarnem slabih časov; kajti teh bi ne bilo, ako bi bil združen! III. Posvečuj vso skrb in delo temu, da prideš v državi do one veljave, ki ti pripada! IV. Spoštuj svoj kmečki stan, ne lazi za meščanskimi strankami, pa boš dolgo živel in ti bo dobro na zemlji! V. Ne ubijaj svoje moči na ta način, da ne greš volit, ali celo drugam voliš! VI. Ne razmišljaj, h kateri stranki bi pristopil; tvoja stranka je SKS! VII. Ne kradi kmečke časti s tem, da hlapčuješ meščanskim strankam! VIII. Ne govori proti svoči -stanovski stranki in ne dopuščaj po krivem pričevati zoper njo! IX. Ne želi združitve s SLS, kajti ona je polna laži in zahrbtnosti. Ako boš sledil njihovim obljubam, boš pahnjen v suženjstvo! X. Ne želi si nad seboj klerikalne moči; kajti Slovenska ljudska stranka ne bode nikdar ščitila kmečkega stanu! Za tiskovni slad SKS so darovali sledeči tovariši: Anton Lipo v š e k, Maribor 10 Din, Franc K o-r o š e c, Zikarce 10 Din. Joahim D r u-ž o v e c, Senarska 5 Din, Alojzij K i-r a r, Bučka 44 Din. Jakob M o d i c, Brest 10 Din. Na svatbi Franca M a j-c e n a in Zale Š1 a j p a h v Mokronogu zbrali svatie 220 Din. Peter Šifrer, Žabnica 5 Din, Kraj. org. SKS Torai-šelj 152 Din, Andrej Rožmanc, Horjul 20 Din, Jože B r a n i s e 1 j, Cerknica 10 Din, Franc Šef man, Radohova vas 75 Din, Ivan Podloga r, Zelimlje 5 Din. Skupaj 566 Din. Vsem zavednim tovarišem, darovalcem najlepša hvala! Da bi našli obilo po-snemalcev! Likvidacija odbora za prenos .Tudenburških žrtev. Imenovani odbor je dovršil svojo xa-črtano nalogo. Po pregledu vseli računov in zlasti vseh odposlanih in vrnjenih nabiralnih pol se je po sopodpisanlh pregledovalcih računov ugotovil sledeči denarni promet: celokupni dohodki so znašali Din 103.325.80 od katerih odpade na nabiralne pole.....Din 79.228.75 in na druge prispevke . . Din 24.097.05 Din 103.325.80 Skupni stroški prevoza in pogreba so dosegli . . Din 77.457.22 Din 25.868.58 Preostanek Din 25.868.58 se porazdeli po ključu enakosti med dve vdovi in 3 sirote po ustreljenih žrtvah ž Din 4500.—. Tretji zopet omoženl vdovi se v počaščenje spomina ustreljenega moža prizna enkratia podpora v znesku Din 1500.—, Din 1868.50 ozir. obresti tega zneska se določijo za vzdrževanje in vsakoletno okraševanje grobišč. Izkupiček od izdanih razglednic in neki še neizterjani dolg se odstopi deloma Udruženju vojnih invalidov, deloma Savezu dobrovoljcev v Ljubljani za pripadnike bivšega 17. pp. Knjige in računi so bili pregledani po podpisanih pregledovalcih računov in je bila ugotovljena tudi popolna pravilnost in skladnost vpisov ter se je blagajniku in odboru izrekel absolutorij. Odboru ie onemogočeno izreči vsakemu posamezniku zahvalo za nabiranje in darovanje prispevkov in za drugo gmotno in moralno podporo. Tudi je nemogoče obelodaniti imena zelo velikega števila darovalcev. Večino prispevkov so tvorili drobni dohodki in prispevki iz vrst našega pripro-stega naroda, tako, da je to pomembno vsenarodno manifestacijo omogočil naš prl-prosti človek, ki j« s tem dokazal, da zna ceniti In upoštevati žrtve za našo svobodo in da je zato vreden svobode. Tiha sreča vdov in sirot, ker kosti njih najdražjih mož In očetov počivajo v blagoslovljeni domači zemlll, naj bo vsem darovalcem najčistejša zahvala. Za požrtvovalnost naj jim bo plačilo eavest, da ie bil njih trud posvečen veliki misli svobode stoletja teptanega naroda. Predsednik: Blagajnik: Dr. Tone Jamar 1. r. Fr. Kramar 1. r. Pregledovalca računov: M. Osana I. r. A. Bevc 1. r. Naši shodi. (Suhor.) SKS je priredila v nedeljo i dne 16. t. m. v naši občini sijajno uspeli shod pod predsedstvom zavednega tovariša Š t u b 1 e r j a, našega župana. Okrog tristo poslušalcev je popolnoma napolnilo zborovalne prostore in mnogo jih je moralo poslušati pri odprtih vratih in oknih. Zlasti je bilo razveseljivo, da so se udeležili shoda poleg zavednih naših mož tudi navdušeni zreli fantje, ki so z napetim zanimanjem sledili čez enournim izvajanjem tovariša Puclja. Bela Krajina se probuja in klerikalnemu sleparstvu bo odklenkalo preje, kot pričakujejo. Z ogorčenjem so vzeli na znanje, da so se vse klerikalne obljube o avtonomiji spremenile v centralizem najgrše sorte. V »kmetski blagor« so naprtili šestkratno povečanje davkov in tako privedli s svojo zmešano politiko našega kmeta na rob propada. Rešitev iz te zapeljane poti je le organizacija vseh kmetov po celi državi in vsega poljedelskega ljudstva v enotno kmetsko stranko, ki bo napravila konec srbskim koruptnim strankam in našim zastarelim klerikalcem, ki spadajo že davno v grob k njihovemu »presvitle-mu cesarju« Francu Jožefu. (Metlika.) V nedeljo dne 16. t m. se je vršil shod SKS. Ljudstvo je napolnilo do zadnjega kotička čitalnično dvorano. Shodu je predsedoval tovariš M a k a r, ki je uvodoma omenjal, da je povabil tudi g. Nemaniča od SLS na shod, da se bo čul še drugi glas, da bo kmet jasno razvidel. kje je laž in kje istina, kje politična poštenost in iskrenost in kje je ni. Toda g. Nemanič se, ni odzval. Že ve, zakaj ne! Tov. poslanec Pucelj je v enournem govoru pojasnjeval političen in gospodarski položaj v državi, povedal kdo je kriv neznosnim davčnim bremenom, ki tlačijo zlasti nas Slovence v obliki oseb-nodohodninskega davka. Naslikal je že ne več resno kolebanje klerikalcev med opozicijo in vlado in njihove »kolosal-ne« uspehe za našega kmeta. Ko je tov. Pucelj našteval točke znanega Markovega protokola, ki je izročil vlado Pa-šiču, se je oglasil neki možakar, ki sliši na ime Vajda, ter poskušal ugovarjati. Kmalu pa mu je postalo vroče, pobral je svoja kopita in jo odkuril iz dvorane. Mož se je po nepotrebnem blamiral, ker še protokola svoje lastne stranke nI poznal, v ostalih poslušalcih pa utrdil prepričanje, kako neresno je vse klerikalno početje in kako Škodljiva je njihova politika za kmeta. Okoličani so nujno prosili, da bi se po vseh občinah in vaseh vršili shodi in sestanki SKS, ker le od nje, kot prave predstavnice slovenskega kmeta pričakujejo, da bo s srbskim in hrvatskim kmetom odpravila krivice današnje vlade in njih po-magačev. (Semič.) Tudi pri nas nočemo zaostajati za drugimi belokranjskimi kraji. V nedeljo, dne 16. t. m. smo priredili sestanek SKS, kateremu je predsedoval tov. Z u r c. Po pozdravu na vse navzoče, bilo jih je čez petdeset, je podal besedo tov. poslancu Puclju, ki je z jasnimi besedami posvetil v današnjo, po klerikalcih popolnoma zavoženo, kmetijsko politiko in po njihovi zaslugi upropaščeno gospodarsko stanje našega kmeta. Enkrat radikale gor, drugič radikale dol, enkrat proti demokratom in zopet z demokrati, koncem 1918. leta za centralizem, danes proti itd. Taka je klerikalna politika. Med tem časom pa novi davki, trošarina, takse kar dežujejo iz Beograda. Vse to po zaslugi klerikalcev, ki so spravili Pašiča na vlado z zagrebško Markovo berglo. Le Izobražen, zaveden kmet, ki vse bere, ki sam razmišlja in presoja more pričeti zdrav kmetski pokret, ki bo usmerjen za zedinjenie celega kmetskega stanu v vsej državi. — Tov. Šircel iz Kota je pozdravljal to misel in rekel, da je že skrajni čas, da pride kmetski stan do svoje veljave, sicer bo prepozno, ker ga davki in druga bremena tako tlačijo, da bo omagal. Tov. Z ure je poživljal vse kmete, obrtnike in rokodelce, da se naj čimprej združijo vsi proti klerikalcem, demokratom in drugim, ki sleparijo med njimi z namenom, da jih zasužniio in izžemajo. Kmet, pomagaj si sami Vsak naj gre, kamor spada! Kmet samo v Kmetijsko stranko! Pokrajinske vesti. (Kmetskim fantom ljubljanske okolice.) Že prijavljeni tečaj za kmetske fante ljubljanske okolice se vrši dne 30. marca 1924 pri »Mraku« v Ljubljani. Rimska cesta. Poživljamo vse one fante, ki se dosedaj še niso prijavili, da se nemudoma prijavijo. Čas za prijave je do zadnjega dne. Udeležite se organizacijskega tečaja v kar največjem številu. (Omladinska organizacija kmetske mladine.) V Jugoslaviji, na Češkem, Poljskem, Bolgarskem in v Rusiji so se ustanovile omladin. organizacije kmetske mladine. Te organizacije bodo sklicale ob priliki kmetskega praznika na Bledu letos v Ljubljani svoj kongres. Delegati in člani so že javljeni iz vseh navedenih držav in poskrbljeno je tudi za posebne vlake Iz inozemstva. — Kongres agrarne mladine, ki se bo vršil v Sloveniji, je dosedaj prvi te vrste. Kaj več o tem še spregovorimo. (Zemljoradniški pokret v Črni gori.) Črna gora nam je doslej poznana največ le po njenih prebivalcih, ki so bdi vedno odločni in junaški borci za svojo neodvisnost. V poslednjem času pa se je začel tudi v Črni gori živahno gibati zemljoradnički pokret. Pri zadnjih volitvah je dobila zeml.ioradnička lista samo v mikšičkem okraju nad 4000 glasov. V splošnem so se obrnile razmere na bolje in moremo se nadejati v zemljoradničkem pokretu lepih uspehov. Risto Gjokič. (Smrt vladnega svetnika Ivana Šu-blca.) V torek, 11. marca je umrl v Ljubljani nadzornik obrtnega in trgovskega šolstva v Sloveniji vladni svetnik Ivan Šubic. Pokojni Ivan Šubic je bil rojen 12. oktobra 1856. leta v Škofji Loki. Za obrtno šolstvo v Sloveniji si je stekel nevenljive zasluge. Moderna in krasna stavba Obrtne šole na Mirju v Ljubljani, je plod njegovega neumornega dela Brez njega bi obrtno šolstvo pri nas ne bilo na tako visoki stopnji, kakor je danes. Ivan Šubic je deloval še v različnih drugih obrtnih konporaci-jah ter je bil povsod splošno priljubljen in spoštovan. Udejstvoval se je tudi pri izdajanju strokovnih knjig in njegova knjiga o »Elektriki« je bila v takratnih časih skoro epohalnega pomena. Iz njegove moderno urejene obrtne šole pa so izšle strokovnjaško izvežbane moči, ki uspešno delujejo v našem obrtništvu in industriji. — Zaslužnemu pokojniku slava! — (Predavanje o vzgoji trtnih špalir-jev v današnjih vrtovih.) Kmetijska podružnica za Ljubljano priredi prihodnje strokovno predavanje v petek, dne 21. marca ob 8. uri zvečer na ljublj. učiteljišču v II. nadstropju. Ker vsak hišni in vrtni posestnik rad vidi v svojem vrtu tudi lepo vzgojeno in z lepim grozdjem obloženo trto, bo le njemu v korist, če se tega zanj poučnega in vrhu tega brezplačnega predavanja udeleži. (Popravek.) V zadnji številki Kmetijskega lista smo poročali, da je umrl v Mostah pri Komendi Ivan Obrnek. Pravilno se mora glasiti Ivan Obrulek. (Horjul) V 10. številki »Domoljuba« odgovarja naš župnik na dopis »Kmet. listu«. V svojem zagovoru trdi, da se mora v cerkvi in na prižnici gojiti politično hujskaštvo. Ne, g. župnik, ni tako! Cerkev je hiša božja. V cerkvi ozna-njujte le božjo besedo tako, kakor je zapisano v svetem pismu! Ne bomo se spodtikali nad Vami če boste v cerkvi oznanjali samo božjo besedo, ne damo se pa v cerkvi politično preganjati in sramotiti. G. župnik, Vi pišete: »Versko ničvredna je taka družina, naj se še tako izgovarja in pere, ki pusti v hišo časopis, kateri tako zlobno napada našega skrbnega gospoda župnika.« M! pa Vam na to odgovarjamo: Vsi, ki pripadamo SKS, vestno izpolnjujemo božje in cerkvene zapovedi. Ne damo si pa od nikogar komandirati, kateri politični stranki moramo pripadati. To je zadeva gospodarstva, ki se tiče nas vseh in ker smo kmetje, je naravno, da smo člani kmetijske stranke. G. župnik, vprašamo Vas, ali je greh biti organiziran v kmetski stranki? Dalje Vas prosimo, da nam poveste, kedaj je »Kmetijski list« rova-ril ali pisal proti veri? Od kod si jemljete pravico imenovati »Kmetijski list« brezverski?! Torej versko ničvredna je družina, ki čita »Kmetijski list«, najboljša verska hiša pa je družina Stanovni-kova, dasiravno dobro veste, da so se tam godile take reči, ki jih vera očitno prepoveduje. Po Vašem je najboljši kristjan oni, ki dela vse ono, kar cerkev prepoveduje, trobi pa v tisti politični rog, kakor zapoveste vi. Če ste tako vnet za moralo, zakaj niste v »Domoljubu« in v cerkvi primerno ožigosali početje poslanca Stanovnika pred po- Laži klerikalnega poslanca. Domoljub" in gostilničarji. 'roko? Ali mislite, da je klerikalni posla-nec tudi pred Bogom imun? (Ježica.) Na Ježici smo imeli pretepeno nedeljo sestanek vseh naprednih volilcev, seveda, čisto nepolitičen. Kdor zna, ta zna, si je mislil gospod Hvastija. Sklical bom ljudi skupaj, malo pomigal sem, malo tja, pa bodo prikimali. Meni pa se še lahko posreči, da bom zlezel na županski stolček. Da bo stvar goto-vejša, je gospod Hvastija povabil iz Ljubljane učenega gospoda ravnatelja Juga. Ta gospod je naglašal, da mu ni všeč kmetska politika, da so take reči le za njih, gospode. Hvalil je na vso moč demokrate, kako da so ti prijatelji in dobrotniki kmeta. Bil bi prišel g. dr. Žerjav sam, pa nima časa, a gospod Ribnikar ima pa strah pred posavskimi mlekaricami še od tistih časov, ko se jim je zameril na ljubljanskem trgu. Pa se je prepričal gospod Jug, da so posavska tla za demokrate malo prevroča. Ni mogel namreč dokazati tem preklicanim samostojnežem nobenih dobrot, katere so napravili demokrati za kmete. Naše domače demokrate pa moramo tudi vprašati, če jim je kaj znano ime samostojneža Jamnika še iz onih časov, ko je gospod Ribnikar se-kiral naše žene in hčere na trgu. Le spomnite se tega vi, ki ližete pete demokratski gospodi in se zatekate k njim kot piščeta pod kokljo! Pred volitvami ste jim dobri in dali bi se na križ pribiti za vas, vsaj tako govorijo; a po volitvah jih ni nikjer. Gospod Hva-stja, vi si pa pokličite v spomin, kdo vas je volil v odbor Strojne zadruge in v odbor za napeljavo elektrike! So bili to demokrati ali samostojneži? Mi pa bomo v naši občini poskrbeli sami za občinsko upravo brez demokratov. — V pondeljek, 7. marca sta bila sprejeta v avdijenci pri gospodu Hvastiji v Sav-ljah gg. Jug in dr. Žerjav. Avdijenca je trajala poldrugo uro. Hm, tudi to ne bo pomagalo 1 (Cerknica.) »Jutro« z dne 7. t. m. je priobčilo dopis nekega Cerkničana, v katerem s pritajeno skrbjo omenja, da se bližajo obč. volitve. Ob tej priliki pravi dopisnik, da se bo pri bodočih volitvah v cerkniškem okraju skrčilo število strank, a SKS napoveduje smrt. G. dopisniku moramo povedati, da se presneto moti. Dalje omenja dopisnik, da je; imela krajevna organizacija SKS 2. sušca t. L v Cerknici svoj občni zbor, pa da za občni zbor od pristašev ni nihče vedel. Resnica je, da je obč. zbor prav lepo uspel, četudi brez nekaterih bivših agitatorjev. Eden od teh agitatorjev je bil tudi zastavonoša, kot zna-čaien mož pa je skril zastavo v vodnjak, kot rajni Zermanov Janez. Dopis-nikar tudi trdi, da SKS nima pravega smisla za kmetijske interese. S tem dokazuje, da je zelo slabo poučen o delovanju SKS. Pobožna želja nekaterih ljudi je pač ta, da se SKS uniči, vendar znamenja kažejo čisto drugače in stranka se le veča in širi, na žalost teh rodoljubov seveda. To povemo zato, da ne bo kdo onegavil. Ko je odposlanec SKS prišel v Cerknico na občni zbor, ga je nekdo odpeljal v neko gostilno med nasprotnike. Ni to krivda odposlančeva, pač pa tistega, ki ga je zapeljal. S tem pa ni rečeno, da za občni zbor ni nihče vedel. Zato pa pozivamo nekatere ljudi, nai ne izzivajo, sicer bomo postregli z izjavo od 15. maja 1921, da ne bo kdo onegavil potem. — (Iz Bučke.) Pozor vsem, ki prejemajo »Domovino«! Večkrat sem povpraševal tovariše, kako to, da so naročniki »Domovine«, ko je vendar »Domovina« demokratski list, demokrati pa so kapitalisti in bankirji. Vsak mi odgovori: »Domovino« mi pošiljajo zastonj, plačal bi jo itak nikoli ne. Jaz sem bil več let naročnik »Slov. Naroda«, dokler je bil neodvisen list, posebno me je zanimalo poročanje iz Jutrove dežele, kakor se je sam izražal. Naposled je »Slov. Narod« sam zašel v Jutrovo deželo in začel hvaliti, kar je prej sam najodločneje pobijal, vsled tega nisem več poslal naročnine. Kljub temu mi je uprava »Slov. Naroda« pošiljala list še dva meseca. Jaz lista nisem več bral, na moje začudenje pa sem dobil poziv, da naj pošljem upravi 28 dinarjev za naročnino in sicer za čas, ko nisem bil več naročnik. Ker je sedaj »Slov. Narod« v tistih rokah kot »Domovina«, se lahko zgodi, da bodo gospodje po volitvah tudi od vas zahtevali plačilo za »Domovino«. Zato pozor ob pravem času. (Prostovoljno gasilno društvo Cven) je v posesti ene nove brizgalne in sicer za njen oddelek Mota. Brizgalno je izdelala tovarna Fr. Kernrenter, Dunaj, v splošno zadovoljnost. Tem potem se zahvaljuje društvo najsrčneje vsem darovalcem, zlasti obč. Cven, vseskozi darežljivemu gosp. Jošku Rajhu, veleposestniku na Moti, kateri je kot obč. lovski najemnik daroval k temu nakupu vsoto 10 tisoč kron, nadalje vsem darovalcem iz občine in okolice, kateri so prispevali pri pobiranju zrnja in denarja. S tem je pokazano, da se razumeva važnost gasilnega društva in obenem, kaj se zamore storiti s složnim in skupnim delom. Želimo iz srca, da ostane bratska ljubezen med nami. (iz kozjanskega okraja.) Dan za dnem obhajamo obletnice raznih prizorov iz volilnega boja. Ena takih obletnic je bila 25. preteklega meseca. Na ta dan je bil lansko leto v Kozjem duh Korošcev v osebi kaplana Kranjca. Korošec si sam ni upal več k nam, kajti dva dni poprej se mu je namreč sanjalo, da jo je moral odkuriti iz Kozjega. Iz radovednosti smo prihiteli pred poslopje okrajne hranilnice tudi samostojni kmetje. Napovedan je bil shod klerikalcev. Hoteli smo čuti, kaj nam bode gospod kaplan povedal. Ob napovedani uri, ko bi se imel shod vršiti, je prišel gospod dekan Marko Tomažič, ki je predsednik okrajnega zastopa (kakor se sam rad imenuje). Bilo bi bolje, da bi imel naslov predsednik slabih cest. Preden je odprl gospod dekan zborovalno sobo, je nahrulil navzoče samostojne kmete: »Kaj pa Vi iščete tukaj?« Rekli so mu, da so prišli na shod. On pa je dejal: »Za samostojneže ni tu prostora; jaz sem gospodar te hiše!« Nato je spustil klerikalce notri in vrata zaklenil od znotraj. Najmočnejše so izvolili izmed sebe za vratarje. Gospod kandidat Počivalšek je bil najvočji in je z rokami »delal red« ter določeval, kdo sme notri, a kdo nč. Samostojneži so bili seveda izključeni. Kdor se je od naših skušal približati vratom, ga je Počivalšek ljubeznjivo pozval z besedami: Marš ven, ta ni naš! Ker pa se naši ljudje niso dali odgnati tako po pasje, je imel Počivalšek precej opraviti in se je zaletaval z vso bes-nostjo, peneč se v naše kmete. Tako ni bilo samo pri nas na Kozjem, marveč na vsakem klerikalnem shodu. Gorje samostojr.cžu. ki bi se pokazal med njimi. Mnogo ljudi se je dalo premotiti od klerikalnih demagogov, vendar danes gre drugače. Vsi obžalujejo, da so šli na klerikalne limanice. Gospodje klerikalci, mi Vas vprašamo: Kedaj se bodo Vaše obljube izpolnile? Dobro vemo, da se ne da vse hitro doseči, vendar po enem letu bi že bili lahko kaj pokazali. Zahtevamo, da obračunate z nami! 17. septembra 1922 ste nam tu v Kozjem obljubili avtonomijo, katero ste imeli že v rokah, kakor ste trdili. Čez noč bo tu avtonomija, ste grmeli. Od tedaj pa je poteklo nad 500 noči, a avtonomije od nikoder. Vsi ljudje in celo Vaši lastni pristaši se zgražajo nad Vašimi lažmi. Kje so obljubljeni znižani davki? Najbrže v 5 kratnem povečanju istih. Kje so naši vojaki iz Macedonije? Kedaj pridejo domov, ko ste obljubili, da bodo v kratkem zamenjali polke; naši domov, a oni drugi zopet v svojo domovino. Sporočamo Vam, da so nedavno odšli novi slovenski rekruti v Macedonijo. Vaš obljubljeni paradiž pa se je spremenil v kuluk, katerega ste nam pripravili. (Dopis iz Ptujske okolice.) Bodo pač morali odpustiti, cenjeni bralci, da se tako dolgo nisem oglasil. Stvar je pač taka! Zanimala so moja razkritja o gg. klerikalnih veljakih tudi naše tovariše izven našega okraja, celo Kranjce in ti so me naprosili, da pišem bolj v pravi pismeni slovenščini, ker ne razumejo našega prleškega dijalekta. Seveda jaz, ki imam brihtno glavco, sem se hitro toliko naučil, kar sami razvi-dite, da zamorem ustreči vsem. Kolikor mi je sedaj to slabo vreme dopuščalo, sem se malo potrudil med naše kmetovalce. Povsod tarnajo, eden bolj ko drugi. Slišiš samo graio čez razne visoke davke, gostilniške takse in razne druge take kmetske dobrote, katere nam je doprinesla Samoradikaina s pomočjo naših brihtnih klerikalcev sestavljena vlada. Jaz seveda drugo ne morem odgovoriti, kot razložiti vsakemu, da je predvsem poklicana klerikalna stranka s svojim Vesenjakom, da odpravi to, kar je slabega, ker se povsod ponašajo, da Samostojne sploh ni več, radi tega tudi ne more nositi odgovornosti. A ljudje delajo čudne obraze, kako so jjh nafarbali klerikalci. Ob volitvah take obljube — sedaj pa ravno nasprotno. In ravno radi tega sem se spustil na g. Vesenjaka in Brenčiča, ki sta vodji klerikalne stranke pri nas ter njima tudi očital njune grehe, za katere imam povsod dokaze. Ravno onadva sta predvsem za nas v ptujskem okraju merodajna in odgovorna. Da sem zadel resnici na ljubo predvsem g. Brenčiča radi povrh njegove pogubonosne klerikalne politike tudi njegovega kvarnega delovanja kot okrajni komisar je predvsem moja dolžnost, da grajam to kar je slabo in povzdigujem ono, kar je dobro, pa naj bo potem to prav g. Bren-čiču ali ne. Vam pa rečem, g. Brenčič, da bodem delal tako naprej, in sicer tako dolgo, da boste sami morali uvideti in pripoznati, da ste le iz ljubezni do svojega žepa, ne do kmeta, v tej stranki, kjer bi se morali žrtvovati, a ne samo iskati dobička. Krivice vam ne bodem delal, vsekakor bom razkrinkal vaša slaba dela in četudi bodete še na tako prefrigan način preprečevali moje obe-lodanjenje, kot ste si dovolili nedavno potom raznih osebnih intrig in groženj napram raznim osebam, ki bi radi vaših grehov morale opustiti »Kmetijski list«. Ako želite vam jih dam na razpolago — samo zahtevajte! Da je Vesenjak ravno isti dobrotnik nas vseh, dokazuje njegova zgodovina. Tudi ta je šel iz ljubezni do svojega žepa v klerikalno stranko, n. pr. državno-zborske volitve iz 1. 1907, ko je do zadnjega dne bil najboljši agitator za dr. Ploja, čez noč pa je postal klerikalec ter agitiral za Brenčiča, ker je raznesel laž-niivo vest, da g. dr. Ploj odklanja kandidaturo in da naj vse voli Brenčiča. To je vse iz ljubezni do kmeta, kaj ne g. profesor — tu imate besedo! Torej ta dva dična voditelja bi se naj pustilo pri miru in se ne bi smelo niti resnice picati, medtem ko klerikalno časopisje dan za dnem prinaša najpodlejše osebne napade brez vsakih konkretnih dokazov, tega mi pač ne more nihče zameriti in preprečevati v interesu nas vs<4i, ter poživljam vse, da mi še pomagajo 'v tem oziru, ker le na ta način se bo-demo mogli otresti teh lažiprijateljev, ki se skrivajo pod takozvano katoliško stranko. A Edino najboljši šinalni siroji so Josip Petelina a Lfubljsna, So.Pstra nasip 7 (blizu Prešernovega spomenika za vodo) znamke GritzrGr in Adier za rodbinsko, obrtno iri industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja cena, 10 letna garancija. Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo popravila. ^ PREGLED TEDENSKIH DOGODKOV. Torek, dna 11. marca. Radičevi mandati veriiicirani. Na seji verifikacijskega odbora je bilo soglasno sklenjeno, da se vseh 20 mandatov Radičeve stranke, za katere so bile vložene poverilnice, potrdi. Za potrditev so bili tudi radikali, kar je izzvalo naravnost senzacijo. S tem so Radiču odprta vrata v skupščino na stežaj in Radič se ne more več izgovarjati, da ne more vreči radikalne vlade. Z verifikacijo Radičevih mandatov je dokazano, da obstoja radikalna vlada še v naprej samo po milosti Radiča. V Beogradu je sedaj mesto za Radiča. V Beograd ga kliče interes kmetskega ljudstva, ker samo tako bo vržena samoradikaina vlada in ljudstvu odvzeta bremena, ki jih je ta naložila. — Opozicijonalni bluk in zemljoradniki. Če je edin namen opozicijonalnega bloka ta, da vrže radikalno vlado, potem so zemljoradniki pač njegovi najodloč-nejši člani. Toda tega očetje opozicijonalnega bloka še niso dokazali, vsled česar zahtevajo zemljoradniki, da se jim natančno pove, kaj da opozicijonalni blok hoče, ker šele potem morejo tudi oni jasno povedati svoje stališče. Kakor ne morejo zemljoradniki izdati kmetijskih interesov zaradi vlade, tako jih tudi ne morejo in nočejo izdati zaradi opozicije. — Kuluk propadel. Vlada je izdala naredbo, po kateri se kuluk za eno leto ukine. Pa tudi po enem letu ne bo iz kuluka ničesar, ker je kmetsko ljudstvo vedno bolj na straži svojih interesov. — V Ameriki so odkrili velikanske sleparije, ki so jih uganjali razni petrolejski magnati. Na sleparijah so bili soudeleženi tudi štirje senatorji ter cela vrsta uradnikov. Sreda, dne 12. marca. Dr. Korošec je napovedal prihod Radičevih poslancev v Beograd. — V zvezi s prihodom Radičevcev v Beograd se mnogo govori o koaliciji med Pašicem in Pribičevičem. Demokratska stranka te vesti zanika. — Francoski frank, ki je v zadnjem času silno padel, je pričel zopet rasti. Amerikanci in Angleži so namreč priskočili Francozom z velikimi vsotami na pomoč in jim omogočili, da so zrušili napad na frank. Časopisi pišejo, da so Dunajčani pri napadu na frank izgubili okoli 80 milijonov dolarjev. —Na Grškem je bila sestavljena republikanska vlada. —■ Bolgari še vedno nadaljujejo s koncentracijo komitskih čet na naši meji Četrtek, dne 13. marca. Radičeve mandate je skupščina soglasno in z aplavzom odobrila. Beograd je tako svojo dobro voljo dokazal. Na Radiču je, da dokaže sedaj tudi on svojo dobro voljo. — Viiira Bukšeg, bivši minister in zaslužen voditelj kmetskih socialistov je v Zagrebu umrl. Pogreb se je vršil na državne stroške. — Nemški državni zbor je bil razpuščen. — Kitajska je priznala sovjetsko Rusijo. Petek, dne 14. marca. Napoved dr. Korošca se ni uresničila in Radičevcev ni v Beograd. Zdi se, da Radičevci ne zaupajo demokratom, vsled česar so odložili svoj prihod v Beograd. — Proračunska debata se v miru nadaljuje. Opozicijonalni blok ne namerava preje izstopiti, dokler ne bo proračun sprejet. — Na Grškem je bil izvršen »atentat na angleško poslaništvo. — V Mezopotamiji je bil umorjen pravosodni minister Taufig paša. — Sobota, dne 15. marca. Političen položaj je ostal neizpreme-njen. Nekateri poslanci Radičeve stranke so se odpeljali na Dunaj k Radiču po nadaljna navodila. — Poveljstvo Vranglovcev izjavlja, da se ne preseli v Francijo, temveč da ostane v Jugoslaviji. — Bolgarska vlada je dala pod pritiskom velesil zapreti nekaj komitskih četašev. Izkazalo pa se ie, da zaprti niso četaši, temveč komunisti in zemljoradniki, pristaši Stambolijskega Tako se hoče krvava vlada Cankova oprostiti svojih nasprotnikov. Nedelja, dne 16. marca. Aneksijn Reke je bila ob prisotnosti kralja in z velikimi slovesnostmi proglašena. Italijanski krali ie imenoval D'Annunzija povodom aneksije Reke za kneza Snežniškega. — V Zagrebu so priredili diiaki vsled aneksije Reke velike protestne demonstracije, tekom katerih je prišlo do ostrih spopadov s policijo. — Madžarsko posojilo in Jugoslavija. Madžarsko posojilo je bilo dovoljeno pod pogojem, da daje Madžarska naši državi do leta 1930 premog iz pečujskih premogokopov, da da 100 lokomotiv in 1000 vagonov ter da dobi Jugoslavija mesto v kontrolni komisiji, ki bo upravljala madžarsko posojilo. Pondeljek, dne 17. marca. Radičevci pridejo v Beograd. Iz Zagreba poročajo, da odideta v Beograd posl. dr. Maček in Predavec ter da pri-neseta s seboj 22 novih poverilnic. — V skupščini je podal dr. Ninčič obširen ekspoze o naši zunanji politiki. — Vsi sekvestri nad avstrijskimi državljani se pri nas odpravijo. — Anglija zmanjša svojo vojsko na 150.000 mož. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice. 44. redni občni zbor »Kmetske posojilnice ljubljanske okolice r. z. z n. z.« v Ljubljani se je vršil dne 12. marca t. 1. Bilančne postavke dokazujejo ponovno, da se je zavod razvil v največji in naj-jačji zavod svojega ustroja ne le v Sloveniji, temveč v celi naši kraljevini. Upravno imetje se je dvignilo na 74,096.096 Din 75 p. Razveseljiv je za čas splošne tesnosti na denarnem trgu lanskoletni prirastek po 11,577.049 Din 96 p. pri hranilnih vlogah, ki so izkazale dne 31. decembra 1923 59;192.855 Din 97 p. Iz poročila ravnateljstva posnemamo, da je zavod, zvest svojim starim tradicijam izdatno koristil domačemu gospodarstvu v najtežji dobi. Obdržal je čim kulantnejšo obrestno mero pri kreditih in v kritičnem času minulega leta ni brezobzirno omejeval ter odpovedoval in tirjal posojil ki so dosegla vsled tega 61,454.124 Din 2 p. Da se je omogočilo to stanje, se je posluževal zavod reeskompta pri »Narodni banki«, ki je znašal dne 31. dec. 1923 6,755.000 .Din, a ga zavod poslej stalno in znatno znižuje. Čisti dobiček je dosegel 907 tisoč 846 Din 89 p. Po pripisu novih dotacij iz dobička so dosegli rezervni zakladi 1,469.624 Din 98 p. K znižani postavki lastnih vrednostnih listin po 8,855.887 Din 50 p. se ponovno povdarja, da vsebuje ista izključno le prvovrstne češke in jugoslovenske papirje, in da so odpisana vsa vojna posojila in vsi avstrijski in ogrski paoirji. Nizke bilančne postavke zavodovih nepremičnin na najbobših prometnih mestih v Ljubljani nudijo med drugim tudi lajiku dokaz solidne in trdne zgradbe zavoda. Število deležnikov se je zvišalo na 4235. Denarni promet je dosegel 457.384.198 Din 80 p. V obče koristne narodne namene je določil občni zbor 60.000 Din. Zavod je zmagovito prestal dobo splošne denarne krize preteklega leta, ki je dosegla sredi jeseni svoj višek. Nagel in visok porastek hranilnih vlog ter izdatno povračevanje posojil zlasti v prvih dveh mesecih tekočega leta 1024 pa opravičuje zavest, da je denarna tes-nost vsai na ožjem domačem trgu trajno premagana. Predsednikom je bil izvolien Ivan Knez, veletržec in posestnik v Liubl;a-ni; v upravni svet pa Andrei Šarabon, veletržec in posestnik v Ljubljani. Avgust Jenko, posestnik v LjvbFani. Feliks Stare, veleposestnik na Kobvcu. ter Anton Pogačnik, posestnik v So. Šiški; v nadzorstvo pa Ivan Rus. veleposestnik na GrosupHem, Aloizij Vodnik, oo-sestnik v Liubljani. ter Josip Sušteršič, veleposestnik v Seničici. Gospodarske vesti. (Žito.) Novi Sad, 15. marca. Pšenica 327.50—332 50, ječmen 335, koruza 247.50—250, beli fižol 690, moka »Os« 510—520, »Oss« 530, »6« 320, »8« 200, otrobi 210. Dunaj, 14. marca. Pšenica (iugosl.) 3600, domača 3200—3300, rž 2950, ječ- men domači 3750, slovaški 4050, pšenič-ni otrobi 1700-1750, rženi 1650—1750 avstr. kron. (Živina.) Budimpešta, 14. marca, (V tisočih madž. kron.) Voli I. 11.2 do 15.5, II. 10 do 11, III. 8 do 9, biki 10 do 15.5, bivoli 8.5 do 11, krave 1. 12.3 do 17, II. 10.2 do 12, III. 7.8 do 9.8. mršava živina 5.7 do 7.5, mlada živina 9 do 12, svinje, težke 22 do 25, srednje 22 do 24, lahke 22 do 23.5 (za kg žive teže). (Perutnina.) Zagreb, 14. marca Kokoši (par) 67.5 do 150, purani (komad) 150 do 187.5, gosi 150 do 225, zaklani piščanci (komad) 50 do 70, purani 150 do 176, gosi kg 40 do 42.5, gošja salo kg 70, gosja mast kg, 80, suho gosja meso kg 100, gosji ocvirki kg 100, gosja jetra po velikosti in kvaliteti 50 do 150 dinarjev. (Jajca.) Zagreb. 14. marca. Produkcija narašča vendar so ostale cene še neizpremenjene, povprečno 1.10 Din za sveže blago. Izvoz ni velik, edino Nemčija nastopa kot pomembnejši kupec. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar ie vreden 79.50 do SO dinarjev, angleški funt 347 do 350, švicarski frank od 14.07 do 14.17, francoski frank od 3.85 do 3.86, italijanska lira 3.42 in češka krona od 2.34 do 2. 38 dinarja. En dinar je 870 do 874 avstrijskih in skoraj ravno toliko madžarskih kron. Iz listnice poslančeve. J. p. G. — Prejel in oddal. Čim najde pripravno mesto, prošnji ugodi. I. K. V. — Prejel prvo in drugo pismo. V gen. dir. oddal prošnjo, vendar še nič pozitivnega odgovora, ker je načelnik odsoten že ves teden, a rešava vse tozadevne stvari osebno. Ko se vrne, ga posetim osebno in pišem pismo. Glede druge stvari pa mi ni nič znanega. Niti me je kdo naprosil, niti sem sam storil kakšne korake. Sem pač radoveden, kdo je to raco pogruntal. M. D. G. — Pismo prejel. Razume se pa, da mišljenja predpostavljenih ne morem spreminjati. Skušajte to doseči sami! J. Š. Ž. — Pišete, da je bila prošnja »iz ne vem kakšnih vzrokov odklonjena«... Za mene pa so baš vzroki važni, kajti, ako so zakoniti, potem se ne da nič napraviti, da pa bi bil vzrok, kakor ga domnevate, potem bo imela pritožba uspeh. Napravite torej pritožbo na ministrstvo, meni pa pošljite kratek izvleček z datumom odpošljat-ve. da se morem v ministrstvu za stvar zanimati Gas. dr. B. B. — Prošnja v ministrstvo do danes (14. marca) Še ni prišla. Tukaj bo hitro rešena, vselej pa se dolgo zadrži na potu, zato vlagajte ta^ ke stvari vedno pravočasno! D. D. L. — Priporočil prošnjo ministru, ki je obljubil ugoditi. Tov. K. — G. minister sicer pravi, da je prejel ob tisti priliki več prošenj, torej morda tudi v Tomišlju, da pa ne ve. kje so sedaj. Z drugimi besedami: takrat so samo agitirali in ni jim bilo resno do pomaganja ljudstvu. — Kar pa tiče troškov tov. Č., pa tudi ni izhoda, ker zahteva iste g. min. financ; a ne min. zdravja, ki ima svoj proračun za vzdrževanje bolnic. V. K. Z. — Prošnja odšla na mišljenje polic, ravnateljstvu. Obljubili so, da ugode, kakor ste prosili, če ni političnih pomislekov. J. L. N. M. - Drugi želji vaši bi bilo mogoče ustreči le na ta način, če bi tak predlog stavila pokr. vlada, od-nosno veliki župan. Potrudite se tamkaj! — Glede druge želje pa ne morem ustreči:' sem mišljenja, da mora vsak, ki ve za moj naslov in mene potrebuje, vedeti tudi za »Kmet. List«. J. Š. C. — Pri Drž. Savetu se ne more nič intervenirati, ker je to sodišče, ki sodi po obstoječih zakonih in predloženem materijalu Na vrsto pa pride vse po redu, kakor dospe. M. F. V. L. — Prišlo in pride med prve ukaze. H. L. Č. — A. D. M. — D. K. M. — Tukaj nič. Ali ste poslali prošnje direktno ali preko Ljubljane. Županstvo G. P. — Izročil pritožbo. Pristojni načelnik bo storil svojo dolžnost in uspeh ne izostane. Zlasti je tako postopanje obsodbe vredno, ker je to storila privatna špekulacija, uradna forma pa ji je samo maska. Tov. D. — Odšlo na okr. glavarstvo v C. in ima prosilka gotovo že v rokah. Ako pa bi ji še ne bilo dostavljeno, nai povpraša na okr. glavarstvu. Županstvo M. — Prošnje do danes (15. marca) še ni na ministrstvo. Kadar pa pride, bi se kvečjem doseglo odgoditev plačila ali razdelitev na obroke; popuščanje, pa pravi referent, da je popolnoma izključeno. Kar Vi potrebujete, to je Elza-. fluid. To nravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poiz-kusna pošilika Din 27.—. Lekarnar Eug. V. Feller. Stubiea Donja, Elza-trg št. 344. Hrvatska. 'FHT DeSniška glavnica: ©iisn 50,000.00' C8b! Centrala: LJubljana — ©gasaalska cesta | Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. što.: 261, 413, 502, 5®3 in 504. ian^n^D' Brežice. Ceiie. Črnomelj, Gorico, Kranj, Maribor, 4smll>b&. Metkov«. Novi Sad. Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. mszgssmssš S© priporoča sa vse v bsira© stroko spadajoče p@s!e. Priporočamo tvrdko i! r - --T— Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7 (blizu Prešernovega spomenika ob vndi ) Najcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klota, belega in ru-javega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in brivce, škarje za krojače, šivilje in za obrezovanje trt. Na veliko in malo. Cepljene trte vkoreninjene divjake in sadna drevesca nudi po konkurenčno nizki ceni, Aloiz Grabar, pos in trtnar, Zagorci, pošta Juršinci pri Ptuiu. Za pojasnila priložite znamke. 68* ^ar s^ir-sli izdtfovai USN3ATIH OBLEK Ljubiiana, Dvorni trg 3. Zahtevajte vzorce. NarožlEa za nalbolišo modro Bife garsrstiraro 98 do 99% sprejema osrednia gesfeMi zadruga Kolodvorska u£>cašt.7 Lep, dobičkonosen zoslužeh na deželi bi imel kak invalid, upokojenec aH obrtnik, ki bi hotel proti provizi|i prevzeti okrajna zastopstva ali potovati za staro, dobro vpeljano zalogo prvovrstnih poljedelskih strojev vsake vrste. Lepa priložnost sedaj spomladi. Le zanesljive osebe naj pošljejo čimprej resne ponudbe na „Dobickanosen zaslužek" na upravo „Kme-tijskega lista. Ai Prodam 4 tisoč Tenezove strešne opeke Zg. Šiška štev. 32. »o naročnino ia E T13 S KI LIST"? ..HOTEL Sil" mmm Mota preurejeno kopališče, restavracija in kavarna EeiMnB kurjavi! Vse Vaše potrebščine, no-vodošlega pomladanskega, letnega blaga za ženske in moške obleke, svi- Kupujte! 5 "H lo, etamin, batist, saten, perilo, šifon, kotonin, oksfort, cefir, cvilik za žimnice, odeje, koče, posteljne garniture i. dr. Najnovejše svilnate in čipkaste rute, šerpe, ' pri znani domači trgovini ~~I GSDj L