Dopisi. Od Pesnice. (A m e r i k a.) Pri naših Ijudeh ne pomaga nobeno svarilo. Opisuj jim, kolikor moreš, živo žalostne razmere o Braziliji, vse je le bob v steno. Začarani in zatelebljeni so tako v to deželo, da so gluhi in slepi za vsako pametno besedo. Morda pa jim odpre oči nastopno pismo, katero je pisala .T. svojim roditeljem iz Brazilije. List je ravno mesec dnij potoval k nam in se glasi tako-le: Ljubi stariši! S pretežkim sreem spiii se pripravljala k pisanju. Zp davno bi morala to storili; ali prosim Vas presrčno odpuščanja; nispm niogla prej pisati, ker tako dolgo nisem priSla na pravo mesto. Včeraj (15. januvarija) smo prišli. Kupili so nas, kakor kupujpjo in prodajajo pri Vas živino vsak prvi ponpdeljpk na sejmu. Prišli smo v kraj, kjer se pridelnjp kava. Kaj bode z nanii, še ne vemo; ali velikega zaslužka gotovo ne bode v teh planinab. Zdaj Vam pišem, kako se mi je godilo po poti. Na železnici je še bilo precej veselo; videla sem mnogokaj; prestala seni dosti vročine in žeje. V Korminu (mestu ob Laški meji) nismo smeli naprej. Oh boljše bi bilo, da bi nas ne bili pustili! Ljuba mati, presrčno Vas prosim odpuSčanja; kdor svojih starišev ne uboga, ga tepe nadloga. Ko bi Vas bila ubogala, bilo bi vse prav; zdaj sem pa zapuščena in si ne morem pomagati. Kolikokrat sem vzdihovala in se spominjala Vaših besed! Ali vse je prepozno; po smrti ni kesanja. Preljuba mati, ne ženite si preveč tPga k srcu, ker bi utegnili oboleti, saj sem jaz sama kriva. .lednajst rodbin nas je, ali slednji se kesa, da je šel. Recite vsakemu, ki hoče v Ameriko, naj se doma pridno trudi in skrbi in godilo se mu bode bolje, kakor nam tukaj. Toliko se potepati u . . rediti in vse vrste grdobije gledati .... Pri Vas imajo svinje bolje, kakor tukaj ljudje. Potrošili smo ves denar, ker smo bili v Vidmu (Udine) tri dni, potem smo morali v (ienovi kupiti to in drugo za potovanje čez širno morje. Na ladiji je bila hrana za k zato srao si morali zrnirom kupovati bržolico, ki je veljala 50 kr.; ena steklenica (flaša) belega vina 75 kr. (stari polič) in ena skledica čiste juhe 15 kr. Bili smo vedno bolni. Pljuvali smo tako, da bi skoro izpljuvali želodec; kakor so nam rekli g. župnik, tako je tudi bilo. Pet dnij nisem nič jedla; zmirom sem ležala. Ko so minoli sveti prazniki, bilo nam je najhuje; jokali smo se. Valovi so metali ladijo, da sino mislili, da se razbije pri tej priči. Hvala Bogn, danes smo prišli srečno na subo, čez 23 dnij in nočij; deset dnij smo potovali 'po suhem. V Santosu smo stopili iz Iadije; tam smo spali v gledališču, potera smo se peljali po železnici v Sao Paolo; zvpčer ob V^^. smo prišli v »migrazione«, to je veliko poslopje, v katerpm ima 10.000 ljudij prostora. Tu ni drugega ko samo blato in mule in tramvaj; drago jp vse. Slabi smo, da komaj stojimo, nikjer se ne vidi kaj lepega in dobrega. Drugo pa bom prihodnjič pisala, ko bom več vedela. Zdaj pa sklenem svoje slabo pisanje. Vas vse vkup lepo pozdravljam. — Kakor je razvidno iz tega pisma, ne teče v lira/.iliji nileko in med, temveč izsolnike čakajo ondi večje britkosti, kakor so jih kedaj doživeli v mili svoji doinovini. Da bi Slovencpm bil ta list v poduk in svarilo! .1. Satller, župnik. Od Sv. Lovrenca Slov. gor. (Politično narodno-gospodarsko drnštvo) imelo je dne 2. lebruvarija svoj pra-/ dobro obiskan glavni zbor. Po običajni otvoritvi zborovanja začne se vpisovanje novih udov. Teh je na novo pristopilo 9 tako, da šteje sedaj društvo 59 udov. Po vpisovanji novih udov pričela se je volitev novega odbora. Pred volitvijo prosi tajnik, g. Fr. Šijanec, da bi njega radi raznih vzrokov več ne volili. Zato predlaga g. Fr. Koser, naj se izreče g. odslopivšeinu tajniku hvala za njegovo 141etno delovanje v društvenem odboru, čemur zbor krepko pritrdi. Vsled sedaj vršeče se volitve bili so izvoljeni predsednikom g. .1. Pctek, nanieslnikoin č. g. .T. Meško, tajnikom, g. R. Koser, njcgovim namestnikom, č. g. .1. Očgerl, blagajnikom g. Fr. Koser in odbornikoma gg. .1. Repič in .1. Toš. — Po volitvi predava učitelj g. .1. Stoeger, kako se naj sadno drevje trebi ali čisti. Iz njegovega podueljivega govora hočem le nekaj posnetkov podati. G. govornik ornenja, naj se drevje le takrat trebi, kadar ni v soku ali mezgi. Odstranjevati se morajo koreninski in vodeni vzrastki in sicer najbolje z nožera. S sekiro obdelovati drevo bilo bi ravno to, kakor da bi zdravnik poškodovancu nogo ali roko odsekal. Odpravijo naj se tudi vse vskriž rastoče veje. Pustiti pa se mora drevesu vodilna vpja. Rane naj se zamažejo. Velika nemarnost gospodarjeva je po drevju rastoči mah in lim. Vollega drevesa ni potrebno posekati, ampak ono se najznotraj lepo osnaži. H koneu še govornik opomni, da je prosil visoki deželni odbor za nekoliko amerikanskega trsja, a ga ni dobil. Pri tej priliki naznanita č. g. župnik Me;ko, ud odbora za trtno uš v Ptujskem okraju in g. Koser, ud okrajn. zastopa, da se bode naj brž ččasoma ustanovila tukaj državna trsnica za amerikansko trto. (i. Stoeger še predlaga, naj bi kmetje sadili zemeljsko kolerabo, ki je tečneja od krompirja in ki posebno v mokrotnih letih prav dobro vspeva. —• Sedaj Se vpokoj. učitelj g. Grebenec opisuje manj znane zdravilne rastline v Kneippovem »Domačem zdravniku« ter še marsikaj dobrega o njih doda. — Obema govornikoma se gospod predsednik v imenu zborovalcev prisrčno zahvaljuje ter navzoče stariše pozivlje, naj svoje sinove bolj marljivo pošiljajo v nedpljski kmptijski tečaj in zborovanje zaključi. Po zborovanju vršila se jp prosta zabava. Predno sklenem svoje poročilo, opozoril bi še nekatore ponočnjake, da naj svoja, že nekaj časa sem trajajoča nesramna dela blizu cerkve in šole skoraj opustijo. Ako tega ne storijo, imeli bodo se /agovarjati pred gosposko. .luršinski. Iz Gorenje Radgone. (Slovenskim županom) podaril je dr. lvan Dečko jako lično in za njih važno in prepotrebno knjigo, katero skorp ne bode pogreSali. Dr. Dei-kova »Zbirka zakonov zadevajočih posle občinskega področja« obseza po dežplnera zakoniku štajarskom najproj občinski rpd in občinski volitvpni red, v dodalku irinajs zakonov tičočih se poslov občinskega podrorja, potcin najvažnejšib obražcev, zaznamck zakonov, naredeb in ukazov, zaznamek razsodeb upravnega in državnega sodišča in koneene abecedno kazalo. Ta knjižica bila je prppotrebna, zatoraj slovenski župani, segnite po-njo, kajti olajšalo Vam bode vaše težavno poslovanje, da Vam ne bode treba več vaše uradne spise v neotesani nemščini, ki je uradnikom v posmeb in šalo, ampak v lepodonečem našem slovenskem jeziku sestaviti. Ta knjižica dala vam bode navodilo za vsestransko vaše uredovanje tako, da vam ne bode treba po pisarnah svetov iskati. Ta knjižica ne bi smela v nobeni slovenski hiši manjkati, ker podueuje vsakega občana o pravicah iz dolžnostih do občine in nasprotno. Dobiva se ta knjižica pri knjigotržnici gosp. Dragotina Hribarja v Gelji za 1 gld. 80 kr., v platno vezana za. 2 gld. 20 kr., po pošti 10 kr. več. Se druga za naše kmetovalee jako važna knjižica izisla je v Ljubljani, ki jo tudi priporočamo našim posestnikom goric, namreč zakoni, ukazi in naredbe o davčnih olajšavab tpr o državni podpori za vinorodne kraje, kjer je trlna ušica. Od Sv. Lovrenca ob kor. žel. V nedeljo, dne 5. svečana je priredilo naše »kmečko bralno društvo« veselico, katora so je prav sijajno in veličastno obnesla. Dospelo je od vpčih krajev, prav obilno, slavnega občinstva, posebno iz staroslavnih Ruš počastilo nas je prav obilno gospode. Nekateri so že mislili, da se je naše društvo vleglo k večnpmu počitku, in da bo zaspalo za vselej, ker že dolgo ni bilo nič slišati več o njem. Ali glejte, tem lepše in sijajnejše se je zdaj prebudilo in zacvetelo iz letnega svojega tihega spanja. Ono je podobno tihi cvetlici, katera tudi spi celo zimo, pod hladno odejo, in kadar začne pomladansko solnce pripekati, takrat se prebudi in začne tem lepše se razvijati in razprostirati svojo lepo duhtečo vonjavo, da razveseljuje pozemeljske prebivalce. Res veselje je poglodati toliko žtevilo izbranih in častitih gostov iz vseh stanov. Saj mi častimo vse stanove in vse jezike, in se držimo izreka modrega jSlomšeka: »Kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš«, zatorej se pa tudi radi in z veseljem učimo tujih jezikov. Pa samo tpga nc trpimo, da bi se naš niaterni mili slovenski jezik zaničeval in sramotil. Kakor se je na Koroškem nekje zgodilo, da je kmet prišel pred sodnika, kakor nam je gospod govornik razložil v svojem spretnem govoru in je tožil nekaj, pa v svojem maternem slovenskem jpziku. Sodnik, hud sovražnik vsega, kar je slovenskega, pa je dal kmeta zapreti, češ: pred sodnikom se govori po nemški, pa ne v slovenskem jeziku. Oj, ali ni to v nebo vpijoča krivica, da se nam kratijo naše svete pravice, katere imamo od našega presvitlega cesarja, kateri so dali vsom narodom ednake pravice? Nadalje moram še omeniti, da so se naši igralci prav dobro obnašali, posebna hvala pa še izvrstnim pevcem za njihovo vrlo pptje. Na svidenje! lz Ponikve. (Bela žena—bralno društvo — poroka.) Dne 3. dpcembra pret. leta je hotel posestnik Mihael Korže, p. d. Rožman, na vrane streljati Toda puška se mu noče kar na mah sprožiti, gre torej v liišo, vdari po klopi z nabasano puško — a zdaj se sproži in ves strel mu je šel v gornje stegno. Prepeljali so ga v Celje v bolnišnico, kjer je za groznimi bolečinami uinrl na dan sv. Štefana. Ta žalosten dogodek nam zopet kaže, kako je treba previdnemu biti, kdor se s puškami, sploh s strelnim orodjem peča. — Dne 31. dpcembra pa je umrl za pljučnim vnptjem občespoštovani posestnik .Tože Marzidovšek, p. d. Zagajšek, oče vč. g. Radoslava Marzidovšek, c. in kr. vojnega duhovnika v Gorici. Dne 2. januvarija t. 1. zbralo se je veliko Ijudij da smo rajnega spremili k večnemu počitku. Prišla sta na pogrob tudi č. g. sin in stričnik č. gosp. Andrej Zdolšek, župnik pri sv. Stplanu. Pred krsto v v cerkvi so govorili domači kaplan, č. g. Alojzij Arzenšek rajnemu v slovo o svetopisemskem (ps. 114, 9) reku: »Dopadel bom Gospodu tam, kjer živi prebivajo«. — Dne 1. januvarija t. I. je otvoril na Ponikvi pekarijo Janpz Rebar. Pa mu ni bila sreča mila. Dne 6. januvarija našli so ga pri peei nezavestnpga. Drgnpjo ga in ga močijo, a vkljub temu je umrl v malih trenotkih. Bog nas varuj nagle in neprevidene smrti! — Dne 27. jannvarija bil jp povožen od brzovlaka železnični čuvaj Leopold Fisk, star še le 35 let. Smrti si je bil nekaj sam kriv, nekaj pa strojevodji tam križajočih se vlakov, ker nista žvižgala in tako čuvaja opozorila. — Dne 15. januvarija zborovalo je bralno društvo. Listov se je manjc naročalo, zato se bo pa bolj na to oziralo, da se mnogo dobrih in korislnih knjig nakupi. — Dne 30. januvarija bil je poročen pošten kmečki sin iz Tičevega, brat č. g. kaplana Slov. Bistriškega, Janez Brglez z Marijo roj. Brglez iz Kostrivnice — pri stricu nevestinpm vč. g. Pelru Erjavcu, župniku Trboveljskem. Na mnoga leta! Iz Ptuja. (Dijaški kuhinji) naši so v drugem četrtletju tek. šolskega leta velikodušno darovali sledeče doneske: č. g. Alojzij Gilenšek, kaplan v Kostrivnici 3 fl., slavno društvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 fl., g. dr. Fran Jurtpla, dež. poslanec in odvetnik v Šmariji 10 fl., sl. okr. zastopu v Ormožu 20 fl., g. Luk. Krajnc, c. kr. davk. kontrolor y Ptuji 2 fl., sl. posojilnica v Makolah 10 fl., č. g. Miba Lendovšek, kn. šk. duli. svetovalec in župnik v Makolah 5 II., vč. g. dr. .ložef Muršoc v Gradcu 8 fl., neimenovan dobrotnik in prijatelj mladine (na smrtni postelji) 30 fl., g. Franc Wesiag, učitplj pri Sv. Križu pri Slatini 6 fl., č. g. Franc Murkovič, župnik pri Sv. BarLari v Halozah 2 fl., g. .1. Zelenik, prof. in predspdnik okr. zastopa v Ptnju fl., (pnkrat že meseca spptembra 20 fl.), g. Luk. Kunstek, prof. v Plnju 10 fl. — Mpsečne doneske so pa v tem času odrajtali: č. g. Alojzij Bratuša. beneficijat v Ptuju 3 fl., g. Mart. Cilenšpk, prof. v Ptuju 3 fl., č. g. Marko Crnko, vikar v Ptuju, 3 II., g. Maks Koser, e. kr. notar v Ptuju 3 fl., č. g. Ferd. Majcpn, gimn. veroučitelj v Ptuju 3 fl., gosp. Sim. Ožgan, e. kr. notar v Ptuju 3 11., g. dr. .1. Ploj, odvetnik v Ptuju 9 fl., g. dr. J. Schilfrer, c. in kr. polk. zdravnik v Ptuju 3 fl., g. F. Sedlaček, tajnik v Ptuju 1 fl. 50 kr., č. g. Alfonz Svet,_ minorit, kaplan in kalohet 1 fl. 50 kr., e. g. Franc Šalamon, mestne fare kaplan 3 fl. — Vsem p. n. dobrotnikoin učeče se niladine izreka za velikodušne darove prisrčni: Bog plati! Odbor društva dijaške kuhinje.