KRSTE CRVENKOVSKI:
O družbenem upravljanju
Procas vse SLrše damoikratizaeije naše nofera-nje ureditve, ki se je začel zlasti z uvedbo delavsikih svetov v podjetjih, še vedno traja in je zajel vsa podroeja našega družbenega življe-nja. Zavestne socialistične sile v naši državi, zveste svoji revoihiciji in temeljnim načelom marksizma-leninižma, 90 storile vse, da bi po-tem, ko se j-e nova Ijudska revolucionarma oblast konsolidirala, poatal proces odmLranja države kot neobhodni pogoj za zaščito mlade revolucije pred biroikratizmoim realen, konkreten ki stalen. Za ta proces so se kot primerna oblika v našth pogojih pofcazali delavski sveti in na njih zgra-jen mehanizem šocialiistione demoikraeije v obli-ki argarvov družbemega upravljanja. Ceprav so v začetku nekateri ljudje poJka.za.Ii bojazen pred prehodoni na družbeno uprav,ljainje v gospodar-stvu, prasveti, zdravstvu, socialnem zavarrovanju itd. in so se celo protivili ter poikazali nerazu-mevahjet. češ, da bo to pripeljalo do razpušče-nosti, nasigurnosti in celo do anarhije, pa je sedaj družbeno samoupiravljanje že prešdo v navado. Ni iredeikpirimer, da prihajajo od spodaj, zlasti od ikakfctivov samih ustanov, zahteve, naj se čimprej uvedejo oirganf driižberiega upravlja-nja tudi ta.rn, kjer jih še ni. V Makedoniji so n. pr. mnoigi bčnlefktbvi gledališč zahtevali še preden je bil aprejet zakom o gledališčih, naj bi čim prej uvedli organe družbenega upravljanja.
Mehan'izem socialistične demokracije, ipred-vsem pa delo organov družbenega upravljanja in vse večje ipirenašanje državnih funkcLj na nje, ustvarija in sLstematično gradi novo, v pravem pomenu besede, socialistično vzdušje, v katerem birokratizem težko vznikne, kaj šele, da bi se razvLl v daločen sistem. V taikem vzdušju posta-nejo pojavae oblike birokratizmia takoj vidae, svobadna po»buda delovnih ljudi pa jih fcaj hitro odipravi.
UDELEŽBA DELOVNIH LJUDI V DRU2BE-NEM UPRAVLJANJU
V zadnjiih letih so se organi družbenega upravljanja hiitro razvili in so postali množičnL Še vedno nepopolna anketa, ki jo je izvedel Za-vod za statiistiko FL.RJ, priča o veliiki m«ožici Ijudi, ki aktivno sadelujejo v oirganih družbene-ga up.ravilja.nij.a. števiLke, ki jih vsebuje bilten Zavoda, najbolj realmo ipričajo o tej množičnositi.
Leta 1954 je bilo v 5324 pod.j«tjLh z nad 30 delavci 115.479 članov delavskih svetov, med njimi pa je bilo nad 100.000 zaposlonih nepo-sredno v proizvodnji. Ce upoštevamo, da je btlo v 5026 podjetjih s 7 do 29 delavci 85.817 članov delavskih svetuv, od katerih je biio 64.543 za-poslanih nepoaredno v proizvodnji, tedaj se števi-lo tistih, ki sodelujejo v upravljainju pod-je-tij, dviga nad 200.000.- Ce iprištejemo še števMo članov upiriavmih odbarov, ki znaša 54.462, tedaj vidimo, da nad čebrt milijona Igudi sodeliije v Ujpravljainiiu jpodjetij.
Lani je biilo po komčatii reorganizacirji v 107 otkraijniih Ijudskih odborih 14.168 odbornikov, v 1479 občinah pa 47.978 odbornikov. K tenau je treba pjrišteti še tolikšno, če ne še večje število državljamov, ki sodelujejo pri delu svetov ki ko-misij okrajnih in občinskih odbo,roiv.
V 408 gkupščiinah, zavodilh in podružnicah so-cialnega zavairovanja sodeluje 12.084 Ijudi. Leta 1955 je bilo samo v okrajnih sediščih 233 svetov stanovainjskih skupnasti z 9216 člani in 36.854 hišnih svefcov s 134.577 člani. K temu je treba prišteti še veliiko število ti9tih Ijudi, ki v občkiah sodelujejo pri upravljanju stanovanjsikih poslo-pij, ki pa še niso zajeti v evidenco.
Vetiko itevilo, nekaj stotisoč ljudi sodeluje v upravljatvju šol ter kulturnih in umetniških. ustanov. V LR Makedoniji od 1600 Sol, kolfikor jih imajo, samo 3°/o šol nii imelo šodskih odborov.
Na:jveČje Stevilo teh ljudi j€ aktivno in po-žrtvovalno v naporih, da bi se pri adiločitvah našle eira boljže sociaiistiine rešitve. OpTavljajo že mnage fiirdccijie, ki jih je prej opravljala država. Noben drugi sisftem ni nikd*ar uapel, da bi pritegnid tako veliiko onnožico ljudi v aktivno politiono delo.
POMOC MNOŽlCNIH ORGANIZACU ORGANOM DRU2BENEGA UPRAVLJANJA
V tako šDroiko razpredenem sistemu družbe-nega upravljanja ima zlasfci v naših pogojih še vedmo trajajoče relativne zacstalosti velik pomen organizirani iubjektivni čioiitelj, Zveza komunistov, Socialistična zvez^i in sindiikati. Te organizacije morajo aktivno viplivati na obliko-vanje sociaLiatičnega družbenega javnega moe-nja.- Da bi bile odločbe organov družbenega tipravljanja zares socialistižne, da bi bila vedno od.prta persipekKva nadaljnjega razvoja in da bi se gradila zdrava politika in idejna platforma, mora ZKJ in SZDLJ posvetiti pri svojem delu veliko skrb organom družbenega samoupravlja-nja. Treba je ljudi uspasabljati ta'ko, da bodo zinali p-ostavljati jasne meje med oslaankom sta-rega, miniilega, in novirn, ki šele nastaja, in da bodo znali osvoboditi pot za nemoten razvoj im polno uiveljaviljenje novega.
Prav zaradi tega so začele v zadnjem času ^organizacije Socialistične zveze, zlastt pa nji-hova vodstva, raapravljati o problemih družbe-nega upravljanja. V drugi polovici lanskega leta so bili posvečeni tem problemom mnogi plenumi im seje predsed-stva in tajništva Socialistične zveze. Posamezni odbori so napTavi'lii obsežne anikete v iposameznih ali mnogih področjih druž-ben&ga upravljainja. Zato izginjajo tisti, ponekod še obstoječi pojavi nerazumevamja vloge Socia-listične zveze in' drugih zavestnih činlteljev. Socialistična zveza si mora pT-edvsem prizade-vati, da okrepi deAo pri širjen.j'U pro&vete, kul-ture ki zniamosti med šiirokkni plastmi delovnih
Krsto Crvenkovski
Ijudi. V naši diružbi je treba delovno Ijudstvo sisitetnatično seznanjati z osnavami politične ekonomije, z zaikoni g-ibanja in razvoja človeSke družbe iai pa z gradnjo našega sistema. To jih bo dvigalo in usposabljalo za upravljanje. To veliiko vlogo so že dozdaj odigrale delavske in ljudske univerze, kjer so ustanovili posebne te-čaje in seminarje. Razen drugcga marajo ljud-ske univerze tudi zaradi tega d-obiti mnogo večjo
Nadaljevanje na 2 strani
O družbenem upravljanju
(Nedaljevanje z 2 strani)
marakio pa tudi gmoitmo podparo od sfcr&ni or-ganov ljudske oblasti in skupnotati sploh. V Sociaiističmi zvezi in ZKJ je treba prav tako razčistiti pojme, spregledati negativne težnje, ki dostikrat zavirajc razvoj družbenega upravlja-nja ter poiskati sredstva za njihovo odstranitev.
V zadnjih letih se niso organi družbenega upravljanja samo razšLrila in postali množični, temveč so tudi zelo napredovaH v pogledu vse-bLne, metod in oblik dela. Vse bol.j zajemajo osnovne probleme in prispevajo k njihovi uspeš-ni rešitvL Dosegli smo pomembne uspehe pri vzpostavljanju dobrih odnošajev med vsemi or-gani družbenega upravljanja v posameznih ustamavah, institucijah in podjetjih. Premagali smo začetna tavanja giede pristojnosti posaniez-nih organov, ki so nas dostifcrat zapeljala v ne-potrebne in dolge diskusije. V okviru p-redpi-samih kompetenc je vsaik družbeni orgam samo-
učevali, aniketiirali in spfrejemaJi sfclepe na pod-lagi šiirotkega posvetovanja. Še so organi diruž-btmega Uipiravljanja, ki še rdso našli vsebine svojega dela. Svojo dejavnost so v glavnem razvili in osiredotočiii na dtrobna vprašanja (do-sititorat tehnična). Včasdh jim to zavesbio aili pod-zavestno vsiJjujejo dkektorji, upravniiki, dekani iin podofono. Tu bi morala Socialistična zveza odporeti ljiidem širše možnosti. Tudi državni o«r-ga.ni, ki so dolgo časa vršili te dolžnosti, lahko na temelju svojih izkušenj nudijo s svojvmi na-sveti in inštrukcijami potrebno pomoč. Prav tako je treba ipo časopisju mnogo bolj prenašati izikušnje iz dela posaimezmh organov uprav-Ijanja.
Nujen pogoj za popolno uvaljavljenje druž-bcoega upra.vljanja je staJno medsebojino so-delovanje z družbeniimi organizacijami. Zaradi tega n.i treba gledati na vprašamje metode dela teh organov samo s stališča uspešne in dobre priprave sej ter načina zbiranja, uirejevain.ja im
stojen, vsi pa so z.a siuju aelo odgovorni pred družbo.
V začetku je bilo zlaisti naglašeno mnenje, da pomeni ustainavljanje arganov družbenega Upravljanja zlasti v posameznih področjih (šol-etvu, univerzali, kulturnih in umetniških usta-novaii, zdravstvu itd.) naval »laikov« in da se bodo le-ti mešali v strcukovna vprašanja, za ka-tera niso kvalificirani. Nekateri so na podik.^i tega poudarjali, da bo to imelo slabe posledice in da bo v mnogih vprašanjih zagospodaril pri-mitivizem. Toda vsi zakonski predpisi, ki so bili do sedaj sp^rejeti na tem področju, so jasno po-tegniJi mejo med strofeovno in družbeno pilatjo vprašanja. Na področju znanosti, izobrazbe, nstvarjalinasti, stro.ko\rne analize itd. je zagotov-ljena polma svoboda. Toda v vsa;ki ustanovi, pa naj bo kakršna koli, je nekaj, kair pr,Ehaja ovire naj bo kaikr&na koli, je nekaj, kar prehaja okvire Blrokovnoisti iui ipostaja panoblem našega družbe-ne>ga zorišča. Tako se lahko zgodi, da je stro-kovnjak »laik« glede na družbeno plat nekega probJema (n. pr. pix>fe.sor matematike, ki ga nič drugega ne zanisma, kakor njegova ozka stroka) in obratno, da je laik »strokovnjak«^Razume se, da se pred vse tiste, ki so izvoljeni v organe upravldanja, postavlja vprašanje proučevanja problemov. Tu nilkaikor ne zad.o&tuje zdrav po-liitični občutak iin razredni instinkt. Z zdravim poJitičnim občutkonn in razrednim instinktom kvečjemu morda lahko preprcčimo kaikšen nega-tivni pojav, ne maremo pa odgovoriti vsem za-btevaim ustanove aJi podjetja.
NEKATERE SLABOSTI ORGANOV DKUŽBENEGA UPRAVLJANJA
Ko smo že pir-enesii ranoge državne funikcije na argane upirarvljanja, potem ni vseeno, ali bodo ]e-ti zaostajali, stali na mestu, ali bodo probleme reševali površno in neipremišljeno, ali pa jih bcdo gloiblje analizkali, sistemaitično piro-
Delavski svet tovarne »Domača« — Vrbas
proučevanja^ gradiva. Metoda dete dobiva tu širši družbeni pomen. Zato si je treba prizade-vati, da organ diružbenega uipravljanja osvoji tako metodo dela, s katero bo dosege] stalno in si&tematično povezavo in sodelovanje z dirugimi družbenimi činjielji, ki lahko piriapevajo k uapešn&mu reševanju vprašainj življenja im dela ustanove. Metoda dela orgaina dmžbtnega upravljanja mora biti razen tega usmerjena na sodelovanje z drugirni organi v sami ustanovi in z delovnim kolektivoim. Stiki s kolektivom na »odp.rtih« sejah, po nabiralniikih za vprašania, predloge, prošnje in pritožbe in d>rugo iahko priispevajo k temu, da bo širši krog Ijudi sodelo-vail pri reševanju problemov in da bo dalo svoje nasvete več zainteresiranih činiteljev. Zaradi tega je tovariš Kardelj nekoč poudairil, da morajo biti naše samoupravne organizacije dovol.j od-prte, da bi se lahko napolniJe s svežim zratetnm naipirednih družbenih tok-ov.
Sestava orgainov družbenega upravljaaija še vedno ne ustireza. Premak) je v njih neposirednih proizvajalcev, žena in mladine. V nekaterih organih prevladuje število stroikovn.iakov, kar je nepiravilno. No, tu je treba omeniti še neko slabost, ki je doistikirat posledica iismeritve sa-mih vodstev Socialisitične zveze. To so pojavi, da posaTnezni ljudje dostifcrat sodelujejo v več or-ganih družbenega upravljanja in so celo pred-sedniiki dveh aJi treh ocganov. To vsekakoir lah-ko piripelje do škodljivih pesledic zoževanja množične baze.
Kot eno največjih slabosti je treba vsekaikor omeniti dejstvo, da olkraji in občine dostifcrait zainemarjajo organe diružbenega upravljanja. To se morda dogaja zacradi p>revelike zapo&lenosti pogoisfco tudi z zelo drobnLmi paroblemi pristoj-nosti ali pa z gospodairako problematiiko (še vedno aperativno). Na sejah odbocov' podajajo povrSna ipoTOfeila, fci j.ih tud-i (pcnviršno posilušajo.
Deila organov diružbenega upravljanja pa ne spTemljajo, ne qpozairjajo na napake in zakonske pjreikrške aiparata ljudskLh odborov rtd.
O NEKATERIH NALOGAH ORGANOV DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA
Statute in pravUa povsod, razen v ljudskih odboirih zelo počasi sestavljajo. Statuti in pra-viJa pa irnajo lahko zelo veliik pomen za pravilno funikcioiniranje organov dLruibenega upravljanja. zJasti pa za dosego takih metod dela, ki niaj privedejo do statlmega napredka družbenega uipravljatnja. V dobrih statutih ian pravilih bodo organi upravljanja lahko našli odgovor na mno-ga vprašanja o metodi dela. Statuti in pravila naj zagotove demoikratičnost in javnost v delu ustanov. Prav taiko bo z njimi moč rešiti mnoge probleme medsebojnih odnošajev različnih or-ganov upravljanja v p<»amezndh ustanovah. In končno, statuti in pravila pomenijo nadaljajo obdelavo in konfcretizacijo zakomskih načel.
Treba je negovati smisel za odgovarnost or-ganov upravljanja pred družbo. Poseben pomen za papoJno uveljav]jenje organov družbtnega upraivljanja ima to, da je njihova ceJotna aktiv-nost javna in odpjrta vsem organizacijam Ln po-samez.nikom. Pri tem so za nadaljnje delo ziasti pomembni inštruinenti odpoklica in podajanja obraeuna. Vsak oirga>n družbenega upravljajija, kakoir tudi vsaik posaimeznik v njem, je dolžan, da poda obračun o svojem d-elu mandatorju, to je tLstemu telesu, ki ga je izvodiilo. Dostikrat ni v navadi tako podagainje obračunov, ali pa je spreimenjenio v čisto formalnost. Narimalno pa bi moraJo kneti nalogo, da nudi škši javnosti mož-nast v.plivati na delo argana. Nepravilna je težmja, ki se je"zlasiti pokazaia pori nekaterih fakultetah, da se piredstavn&i v svetih spremene v neke avto.mate, ki saimo prenašajo sklepe. Vsak izvodjen član je do'lža.n podajati cd časa do časa abračtiin o svojem delu, da bi volivci vedeli, če v svojem orgainu dela na temelju splošnlh načel naše politike ter po svoji vesti in zavednosti. Odgovoirnost pred skupnostjo je treba krepiti tudi zato, da bi obvairovali in še nadalje razvili enotnost našega sistema in družbe sploh.
Še bolj je treba poudariti pomen zakonitosti v sistemu diružbenega upravljanja. Enotnost si-stema je moč zagotovi-ti samo tedaj, če organi pri svojem d-elu strogo sipoštujejo zakone in od-ločbe zvezne Ijudake akupščine in zveznega iz-vršnega sveta, republi&kih. l'jud=ikih "skupščin in izvršnih svetov ter odiočbe, ki jih izdajajo Ijud-aki odbori, kaikoir tudi svoje statute in pravila. To delo bo bolj- uspešno, če bodo p^ristojni dr-iavni argani pazili na spošto>vanje zakanitosti, Oipozarjali pravo&asino na vse nezakonitpsti in jih odpiravljaJi. Bili so pojavi raznovratsnih kršitev zaikonitosti. Na neki tehnioni faikulteti je dekan positaviJ nekega inženirja za docenta sa.mo na podilagi sklepa fakultetne uprave, ne da bi to postavitev pobrdiil un.iveirzitetni svet, čeprav bi bila postavitev kdjuto temu nezafconka, ker kan-didat ni knel tislih kvalifikacij, ki jih zahteva zaikon. Treba je uredidi, da bodo pornembnejše odLočbe oi-ganov upravljanja ob.javljene za javnost.
Iztredno važno je, da spTemliamo in prenaša-mo izkušnje dela omganov Uipra.vljamja. Ni do-volj, če se s temi prorblemi ukvarja samo komisija Socialistične zveze. Pri izvišsnih svetih ali fakultetah je hreba ustanaviljati znanstvme UBlanove. Na Hrvaitsk^m že imajo institut za družibeno upTavJjanje. Morda bi kje drugje opraivljalo t>o delo tudd kaikšno dirugo telo. V vaaikem primeiru pa je-tre-ba povsod nekaj na.-piravidi.