štev. 31. ftltefau fifcfaftfc t |*Uvtel. Ljubljana, 5. avgusta 1931. ' • listom Uhaja vsako sredo. — Naročnina: sa celo leto 30 Din, (a pol leta 15 Din. ca inozemstvo ta cele lete 50 Din..t- lnserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko la odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemaj«. Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici St. 7. — Telefon inter. št. 32-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. mgvaim interesenti - skupaj 1 V zadnjih naših člankih o agrarni reformi in o njenem ogromnem pomenu za naše narodno gospodarstvo, t. j. za gospodarstvo naroda na lastni zemlji smo naglašali, da agrarna reforma za nas ni samo gospodarskega, ampak tudi velikega socialnega in političnega pomena. Gospodarski pomen leži v tettiy da bo prišlo potom agrarne reforme nekaj tisoč naših revnih družin vsaj do skromnega zaslužka, a socialni pomen je v tem, da bo izginilo iz naših krajev srednjeveško fevdal-stvo, kar ga je še ostalo, političen pomen pa v tem, ker daje lftadstvu popolnoma novo in res moderno podlago za njegovo nadaljne politično življenje, ki ne sme naglašati po starem vzoru le tega, kar nočemo, ampak predvsem to, kar hočemo — kar hočemo pozitivnega. Najbolj pozitivna »ideja« za nas pa niso nekdanje »ideje« (brez idej), ampak je zemlja, kajti zemlja je tista, ki nam daje vsakdanji kruh in zaslužek. To so uvideli tudi tisti možje, ki so dali pobudo za ustanovitev »Zveze slov. agrarnih interesentov«; tisti možje, ki so razumeli, da odrastel človek ne more več nositi čevljev, ki jih je nosil kot otrok in ki so spoznali, da tega kar je bilo, nikdar več ne more biti nazaj! Svet gre svojo pot naprej in kdor ne gre s časom, ga razvoj časa pomandra. Tako je v zgodovini vedno bilo in tako bo tudi ostalo! »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« je zveza »malih ljudi«. Tu so zbrani in združeni samo reveži. Dokler niso bili ti reveži organizirani, se živ krst ni zmenil zanje — če pa so dobili kdaj kod par litrov koruze za »podporo« — o ti nesrečna »podpora«! —je bilo to tudi že vse. Odkar pa so se te sirotinje organizirale v svoji »Zvezi«, je pa postala »moč«. Res da ne velika moč, ampak nekaj le. In samo delovanju »Zveze slovenskih agrarnih interesentov«, in njenih predstavnikov se morajo agrarni interesenti zahvaliti, da so dosegli vsaj to, kar so dosegli, in prav nikomur drugemu! To je nepobita zgodovinska resnica, ki je ne more zanikati ali ovreči nobena še tako demagoška laž! Agrarna reforma ima namreč pri nas doma mnogo nasprotnikov, ki niso hoteli in tudi danes nočejo o nji nič slišati. Zakaj ne, je jasno. Kdor ima, ta se pač za svoje imetje boji. Zato so bili tudi vsi nasprotniki agrarne reforme vedno lepo složni med seboj, pa če so se sicer še tako klali in tolkli med seboj. Tako je tudi še danes. Mi nasprotnikom agrarne reforme ne odrekamo pravice, da se tudi oni bore za svoj žep. Ampak če se bore, naj se bore pošteno, naj se bore proti nji in proti »Zvezi« z argumenti in dokazi, da je agrarna reforma za naše kraje škodljiva, neopravična in tako naprej. Tega pa naši nasprotniki ne delajo. Le poglejmo nekaj resničnih slučajev. Pred nami leži dopis, kjer pravi pisec, da mi z agrarno reformo ljudi begamo!! Ta je pa res lepa! Torej, če kdo ljudi uči in jih opozarja z lepo besedo na njihove pravice, ali pa če kdo ustanavlja agrarne zadruge, da bi ljudje preko njih prišli do svoje pravice, ker tako zahteva tudi zakon, ta po mnenju teh ljudi »ljudi bega«!! To pa še ni dovolj. Dotični pisec, čigar dopis imamo v rokah, očita »Zvezi agrarnih interesentov««, da je to tvorba neke bivše politične stranke!! Zakaj pisec to trdi? Jasno, da z namenom, da bi oblast padla po »Zvezi« in jo zaradi njenega delovanja razgnala! Ne zaradi njenega državi ali narodu škodljivega delovanja, ker kaj takega »Zvezi« nihče ne more očitati, ampak očividno zaradi njenega raznim tukajšnjim ljudem neprijetnega delovanja — to je namen podlega obrekovalca, kajti kdor le količkaj pozna zgodovino »Zveze«, ta dobro ve, da so v njej včlanjeni bivši pristaši vseh bivših političnih strank, ki jih druži samo ena skupna misel: boj za zemljo! V »Zvezi« so včlanjeni bivši »naprednjaki«, bivši »kleri- kalci«, »socialisti« in kdo ve, kaj in kdo še vse — toda niti na enem zborovanju »Zveze« ni padla še niti ena »politična« beseda v starem pomenu »politike«. To vedo potrditi vsi gg. vladni zastopniki, ki so bili na vsakem »Zvezinem« zborovanju navzoči! Sedaj pa se najde človek, ki hoče podtakniti »Zvezi« neke staro-politične cilje, samo da bi\»Zvezi« in njenim članom in njenim zadrugam škodoval, sebi pa koristil — če bo šlo! Drugi primer: Mi imamo v rokah dopis kjer svetuje neki »interesent« — ampak ne mali agrarni interesent! — raznim občinam, naj se ne prijavijo do 26. avgusta banski upravi kot agrarni interesenti! Če veleposest-ni tako nagovarjajo razne župane, je to razumljivo — nerazumljivo pa nam je, kako morejo nekateri kmečki župani takim vabam nasedati! To se je namreč zgodilo!! Zgodilo se je pa tudi to, da so se tisti gospodje zganili šele potem, ko je (»Zveza« ustanovila svojo zadrugo v tem ali onem kraju in so bili možakarji primorani in prisiljeni vsaj moralno, da pokažejo svojo barvo! To so neverjetne stvari, ampak so resnične in kažejo z vso jasnostjo, kako strahovito smo v svoji politični izobrazbi in zavednosti še zaostali! ' »Zvezi slovenskih agrarnih interesentov« in njenim članom pa kličemo: Le krepko naprej po začrtani poti! Držite skupaj kakor klešče in zmaga bo vaša, ker mora biti! Če smo si priborili načelno zmago, da nam od vladarja podpisan zakon priznava zaenkrat vsaj načelno našo pravico do zemlje, tako si bomo priborili tudi še zmago v vprašanju, čegava naj bo ta zemlja in kdo naj jo uživa! Ta boj bo trd in hud — ampak, če bom«) držali skupaj, bomo zmagali tudi v tem vprašanju. Zatorej še enkrat: Skupaj! V slogi je moč! Veličasten kmetski jpvaznik na Kvškem polju Živinorejska razstava — Slikovita povorka okrašenih voz in narodnih noš — Velika udeležba iz Dravske banovine Skozi 6 let se že vrši na zgodovinskem krškem polju tradicionalni kmetski praznik, ki postaja z vsakim letom lepši in veličast-nejši. Je to dan spomina na »staro pravdo«, ko je po silnem trpljenju in velikih krivicah dvignil upor slovenski in hrvaški kmetski človek ter je z oboroženo vojsko napadel graščinsko gospodo. Vsled slabe organizacije pa je bila vstaja udušena, vodjo -"upornikov, »kmetskega kralja« Matijo Gubca so ujeli in zaničljivo kronali v Zagrebu. V spomin tega dne se vršijo vsako leto veliki kmetski prazniki. Pomen tega praznika pa prodira vedno 'globlje v srce kmetskemu človeku ter ga vedno in vedno opominja, kako mora biti v slogi pripravljen na najhujše. Letošnji kmetski praznik je bil še močnejši in večji od prejšnjih. Krasna solnčna nedelja je privedla na Krško polje številne množice okoliškega prebivalstva: iz vse Dravske ojteif banovine pa je prišlo veliko število gostov. Krško in vsa njegova okolica je bila svečano in slovesno odeta. Povsod vitki visoki mlaji s trobojnicami in z zelenjem okrašeni, raz hiš so plapolale zastave, na večih mestih slavoloki z napisi. Vsepovsod je dihalo svečano razpoloženje. Gospodom Antonu Gliha s Krškega, Fr. Žnidaršiču iz Leskovca in Antonu Grebencu Z Brezij gre poglavitna zasluga za ureditev celine. Več kot 14 dni dela so žrtvovali kmet-skemu prazniku. Na predvečer praznika se je v dvorani Sokolskega doma vršil svečan koncert, ki je tvoril lep uvod kmetskega praznika. Že zgodaj zjutraj pa so se pričele zgrinjati v Krško številne množice, predvsem mnogi kmetski gospodarji, ki so prignali na razstavo svojo živino. Pa tudi številni gosti so že prispeli. Dolgo široko sejmišče ob Savi je bilo nabito polno najlepše goveje živine in konj. Živahno vrvenje in resnično zanimanje vsega okoliškega prebivalstva je dokazalo, da vlada za to panogo našega gospodarstva resno stremljenju k napredku in podvigu. Skozi vse dopoldne je ocenjevalna komisija, ki so jo tvorili sami priznani živinorejski strokovnjaki, vršila svoje delo. Razstavi je prisostvovalo poleg kmetskega ljudstva tudi mnogo drugih ljudi iz naših gospodarskih krogov. Mnogi naši kmetovalci so dobili lepe nagrade za svojo živino ter s tem tudi priznanje svojemu umnemu in napredujočemu živnorejstvu. Seveda tudi konjerejci niso prav nič zaostajali. Z živinorejsko in konjsko razstavo je bil popoldanski program praznika končan. Vsa razstavljena živina je bila prvovrstna in je imela ocenjevalna komisija res težko delo, ki pa ga je izvršila v splošno zadovoljstvo in prisodila: I. kategoriji (kobile z žrebeti) 21 nagrad v skupnem znesku 1530 Din. II. kategoriji (zaskočene kobile) 17 nagrad v skupnem znesku 930 Din. III. kategoriji (1 do 3 letne kobile) 27 nagrad v skupnem znesku 1340 Din. IV. kategoriji (1 do 4 letni žrebički) 3 nagrade v skupnem znesku 200 Din. Komisija je imela žal na razpolago samo 4000 Din, (od katerih je bilo 1000 Din prispevek banovine). Za nagrado goveji živini je bilo določenih 4500 Din, to je prispevek krške občine in občinske hranilnice. Od 84 glav dovedene živine je bila dobra polovica iz okol. občin in je bilo v celoti nagrajenih 44 goved, vsem ostalim pa so se prispevali gotovi zneski, da se je kril prigon. Od dosegljivih 30 točk je bilo prisojenih 29 in prvo darilo za krasnega bika in montafonsko telico g. Horvatiču iz Krške vasi. Če izvzamemo par goved je bil materijal tudi to pot prvovrsten in znesek 4500 Din za nagrade mnogo premajhen. Upoštevati je treba namreč dejstvo, da naš kmetovalec kljub suši posveča v polni meri ljubezen živini. Po končani razstavi se je formirala svojevrstna povorka na Krško polje, kjer so se imele vršiti konjske dirke. V celoti je dirka pokazala lep napredek. Na travnati progi so konji dosegli tako lepe uspehe, da bi bili pomembni tudi na prvovrstnih progah. Izredno napeta je bila enovprežna dirka ameriških dirkačev na 2700 m, pri kateri je imel žre-bec »Posilni« 500 m doklade, pa je vseeno zmagal. Zelo lepa je bila tudi dirka 5-letnih konj na 2700 m, v kateri je briljiral Hofbauer-jev »Čardaš«. Svečana povorka na Krško polje. Ves dopoldne so že prihajali v Krško številni okrašeni kmetski vozovi ter se jeli zbirati na trgu pred stolno cerkvijo. Pa tudi narodne noše so bile številne in lepe. Posamezni vozovi so predstavljali razne skupine iz kmetskega življenja na vasi. Cele tedne se je naša vrla kmetska mladina pripravljala na ta svoj praznik, v svoji fantaziji in brihtnosti je pokazala, da zamore tudi saiha prirediti res lep praznik. Okrašeni vozovi so predstavljali »Zimski večere, ki je bil menda najlepši ter je predstavljal kmetsko izbo pozimi in vse delo, ki se v njej opravlja »Tesarje«, »Terice«, »Mlatiče«, »Kmetsko ohcet«, »Pre-dice«, »Kosce« in Še druge prizore iz življenja na vasi. Vsa ta pestra in slikovita množica se je okoli 12. ure pričela pod vodstvom g. Vičiča formirati v šarovito povorko. Na čelu povorke, ki se je pomikala skozi Krško, je bila krška gasilska godba, za njo kmetski jezdeci z gosp. Vahčičem na čelu, nato pa dolga vrsta okrašenih vozov. Vsa ta barvita dolga vrsta se je pomikala po III. Dirka enovprežna za ameriške dirkače na 2700 m: 13 letni Krušičev »Posilni« iz Ljubljane (s 500 m doklade!) 4"05; 4 letni Sagajev »Finiš« iz Repenj pri Vodicah 4'19 (z 200 m doklade); 7 letna Kodelova »Neli« iz Ljubljane 4'35. IV. Dirka dvovprežna na 2700 m: Keri-nova »Silni« in »Branko« iz Sv. Krža 6'50; glavni cesti skozi Krško, zavila v Leskovec, kjer so ji na trgu pri Butkoviču domači fantje priredili zelo lep sprejem, dekleta pa so jo obsipavala s cvetjem, ter se je vila dalje mimo Koritnika proti Žadovniku in Celini na slavnostni prostor. Na vsej poti je velika množica ljudstva občudovala slikovito kmetsko povorko. Kmetska mladina na okrašenih vozovih pa se je tudi razgibala, mla-tič so mlatili, tesarji tesali, terice trle lan, godci nenehoma godli, fantje so prepevali slovenske narodne pesmi. Na celino, kjer je čez noč zrasla pravcata kmetska naselbina paviljonov in šotorov, tribun in še drugih reči, so se jele vsi-pavati tisočere trume prebivalstva skozi slavolok z napisom: »Dobrodošl in pozdravljeni sinovi in hčere naših kmetskih hiš!« Velik in obsežen dirkalni prostor je postal pravo živo mravljišče, kjer se je živahno in pestro gibala nad desettisočglava množica. Tekme. Okoli 15. ure je g. Anton Gliha, predsednik »Jahalnega in dirkalnega društva v Krškem«, ki je bil tudi eden glavnih aranžer-jev cele prireditve, otvoril popoldanski program kmetskega praznika — velike dirke. Šum in razgibanost množice se je umirila; častno tribuno so zasedli številni odlični gosti, med njimi bivši minister g. Ivan Pucelj, sreski načelnik g. dr. Šiška, banski za-stopnih g. dr. Čeh, načelnik kmetijskega oddelka g. S a n c i n, Franc Župančič, župan in Rakovnika in mnogo drugih. Na evidenčni tribuni pa je pričela poslovati komisija. Po sporedu so se vršile sledeče tekme, ki jim je množica sledila z največjo pozornostjo in navdušenjem. V podrobnosti so rezultati naslednji: I. Dirka 3 do 4 letnih konj na 1800 m (enovprežni) 3 leten Zorkov »Danko« iz Družinske vase 4'30; 4 leten Kužnikov' »Bečer« z Vidma 4'35; 3 letna Turkova »Dani« iz Roj 4'40. II. Dirka (od 5 letnih konj dalje) na 2700 metrov: A skupina (lahki): 6 leten Hofbauerjev »Čardaš« iz Krškega« 4'49; 6 letni Recljev »Danko« iz Št. Jerneja 5'26; 8 letna Petanova »Marica« iz Sro-melj 5'39. B skupina (težki): 7 letna Polčeva »Maja« iz Zagorja 404, 8 letna Maluseva »Linda« z Bizeljskega 4.06, 5 letni Turkov »Danko« iz Roj 4'27. Hofbauerjeva »Čardaš« in »Marica« iz Krškega 6'51; Turkova »Danko« in »Dani« iz Roj 6'55. V. Dirka jahačev na#1800 m: 1. Lipej Ivan iz Gor. Sušice z »Zoro« 2*31; 2. Kerin Franc iz Sv. Križa s »Silnim« 2'34; 3. Menčin Alojz z Drame z »Muro« 2'345. V. Dirka kolesarjev, pri katerih je dosegel I. mesto mehanik g. Medvešček Franc iz Krškega in si osvojil dragoceno darilo — prvovrstno kolo. — Drugo nagrado pa Jože Roječ iz Ardrega pri Raki. S tem so bile dirke zaključene. Tudi letalo ljubljanskega »Aerokluba«. Pelikan se je dvignilo in krožilo nad dirkališčem. Ves čas dirke je letalo vzbujalo posebno med kmet-skimi vrstami veliko zanimanja. Oficijelni del kmetskega praznika na Krškem polju je bil s tem zaključen. Sledila je še' velika kmetska narodna prireditev, ki se je med vrstami številnega prebivalstva razvila v prijetno razpoloženje. 2borcvaii/e agrarnih inicrcscnicv »Zveza slovenskih agrarnih interesentov« sklicuje za nedeljo 9. avgusta t. 1. zborovanje vseh zaupnikov »Zveze« in delegatov novoustanovljenih pašniških in gozdnih zadrug. Zborovanje se bo vršilo dne 9. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Vsaka zadruga naj pošlje na zborovanje po možnosti vsaj enega delegata. Pravico pristopa k zborovanju imajo vsi člani zadrug in »Zveze«. 2V«/fo©Ije feupzfe nogavice, damske in moške rokavice, pu-(( loverje, telovnike, žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, šijone, glote, čipke, vezenine, gumbe, DMC prejice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri Jcszp Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, ob vodi IRADION PERE SAM ! Majdica obdaruje mamico. Mamica ima rojstni dan. Mala Majdica izprazni svoj hranilnik, ali kaj naj ji kupi, da jo iznenadi na ta dan. Ne premišlja dolgo, za prihranjeni denar kupi svoji mamici Schichtov Radion, ker ve da ji napravi s tem največje veselje. Mamica jemlje za pranje vedno samo Radion, ker SCHICHTOV RADION PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA €vropa se maje___ Važni politični dogodki zadnjih dni so jasno pokazali, kako je navzlic miru na zunaj vsa Evropa razmajana in razgibana na znotraj in kako živo še tli ogenj pod pepelom, ki ga je pustila zadnja vojska za seboj. Poročali smo že o pogajanjih med zastopniki največjih držav sveta, ki so se začela junija meseca v Chequersu na Angleškem in ki so se nadaljevala kasneje v Parizu, v Londonu in Berlinu. Ta pogajanja so odkrila vso bolezen Evrope in nikdar se niso pakazala tiha, a zato nič manj ostra nasprotja med posameznimi državami kakor pri teh pogajanjih. Državniki sicer vedno naglašajo svojo »dobro voljo« in željo za ohranitev miru, govore tudi mnogo o prijateljstvu, o potrebi mednarodnega sodelovanja; toda čim pa pride do tega, da bi svojim lepim besedam dali tudi praktično veljavo, tedaj se vselej pokaže, da je trdo življenje vse nekaj drugega kakor najlepša beseda. V tem oziru je posebno značilno razmerje med Francijo in Nemčijo. Cela Evropa ve, da brez urejenega in znosnega razmerja med tema dvema državama ne more biti trajnega miru in tudi ne more priti do izboljšanja splošnega gospodarskega stanja v Evropi. Kakor hitro pa se vsedejo odgovorni državniki skupaj za eno mizo, takrat se pa pokaže nepopustljivost na obeh straneh pri manj odgovornih činiteljih. Če hočejo popustiti Francozi, se takoj oglase njihovi nacionalni pre-napeteži in govore o »izdajstvu interesov domovine«, pri Nemcih pa je ravno tako. Nujna posledica tega je novo oboroževanje in nova skrb in novo hujskanje. Kam to pripelje, to je pokazala svetovna vojna. Tudi razmerje med Anglijo in Francijo ni več neskaljeno. Za časa svetovne vojne sta se obe državi borili skupaj; danes pa je razmerje med obema že precej hladno. To se je pokazalo zlasti med konferenco v Londonu, ko so se Angleži začeli zavzemati za Nemčijo in za razne olajšave Nemčiji. Francozi so takoj odgovorili Angliji — na borzi, in so res dosegli, da je angleški denar precej padel v veljavi/ Taka dejanja pa navadno no zapuste za seboj dobrih sledov, pač pa zapuste v srcu onega, ki se trenotno ne more braniti, hudo željo po maščevanju! Pa tudi drugod ne vidimo skoro nikjer pravega pomnjenja. Nemčija živi v večnem boju s Poljaki, Čehi se upirajo Madjarom in tako naprej. Države se skušajo druga proti drugi zavarovati s pogodbami ene ali druge vrste, vedno pa je pri vsaki pogodbi še kakšen dodatek vojaškega značaja ... Tako se je iz povojnih razmer polagoma razvilo neko kalno stanje, ki se ne razlikuje posebno od onega pred letom 1914! Najlepši bik matafonske pasme v okraju Loški potok, last posestnika Antona Kordiša iz šegave vasi. Bik je star šele 4 leta in tehta 950 kg. Komisija mu je priznala pri licencovanju največ točk. Kar se enkrat mera povedali »Ako hočeš iti na Dunaj, moraš pustiti trebuh zunaj.« To je bil star pregovor, ki pa velja sedaj tudi za Ljubljano in sploh za vsako mesto. Cena vsem kmetskim pridelkom je v zadnjih par letih več kot za polovico padla, toda za ta padec ve samo naš kmet, trgovec, gostilničar, mesar, pek itd. ti ne vejo nič o tem, tudi uradnik ne, zakaj on je pred 8 leti plačal za žemljo 50 para, za en liter vina 18 Din, za eno kosilo v gostilni 20 Din in toliko plača ravno sedaj, nič se ni spremenilo. Pa pravijo, ja to so ogromni davki, velika režija, slabi časi, kriza itd. Vsaka država ima davke, plačevati davke je isto kakor članarina pri raznih društvih in kakor je članarina več ali manj častna zadeva posameznika, tako bi moralo biti tudi z davki in to imenujemo davčno moralo. Ta davčna morala je posebno razvita v Angliji, kjer ogromno večino davkov plačajo samo bogataši, zakaj tam se zavedajo, da imajo oni največ od družbe, torej da ji tudi največ dolgujejo. Ni pa tako žalibog pri nas, kjer se vse prevali na kon-sumenta, da še več, če znaša davek kake stvari 60 para, že je dotična stvar za 1 Din dražja. Ko je na Češkem vlada povišala trošarino na pivo, je obenem tudi dala mig, naj se cene pivu ne zvišajo, ker so se cene surovinam znižale, da bodo g. fabrikantje že prišli na svoj račun in cene pivu so ostale iste. V ljubljanski mestni občini so še posebne' davščine, ki so pa razumljive, ki bi pa mogle biti tudi razumljive za tiste ljudi, ki nočejo razumeti, da je tukaj večji promet, da ta davek vsled tega z lahkoto utrpijo, vsekakor pa lažje kot kak gostilničar ali kak drug obrtnik na deželi, ko so njegovi lokali večji del prazni. Nočejo razumeti in cena v Ljubljani in zunaj se precej razlikuje. Pa si mislijo ti ljudje pri sebi, boljše je manj gostov in pri teh zaslužiti, kot pa veliko gostov, pa je zaslužek isti. S čisto računskega stališča je to že res, ali to pojmovanje je nesocial-no. Da mora konsument poleg svojih lastnih plačevati še tuje davke, to slabi njegovo kupno moč, kar se potem maščuje, če ne prej pa pozneje, tudi tistemu, kateri tega sam noče uvideti. Nočem govoriti o tistih ljudeh, ki so več ali manj stalni gostje gostiln, koliko ljudi je takih, ki bi si radi v krogu svoje družine privoščili nekaj vina, ali kaj, ko pa je tako drago, naš kmet pa bi le prodal na ta način več vina, ki je nekaterim edini zaslužek. Mi smo majhen narod, v majhnih razmerah ne bomo reševali svetovne krize, moramo pa reševati našo domačo krizo, katere ena glavnih korenin je le-ta. Mi ne smemo soditi narodnega blagostanja po vlogah, ki niso iz najširših narodnih plasti, mi ne smemo iti nazaj na ona pota, ki peljejo v siromaštvo najširših plasti na eni in bogastvo na drugi strani. Tu sta samo dve možnosti, ali da poseže vmes država ali pa samopomoč. Kmetje se morajo organizirati v zadruge, da se morejo obdržati v tej borbi. Država pa mora iti njim na roko, zakaj to ni samo koristno v socialnem, ampak tudi v narodnem in državnem oziru. Neznani olehi Ladje, ki plovejo daleč preko morja, imajo navadno svoja natančno začrtana pota, ki jih zapustijo le, če jih zanese od njih kakšna nesreča. Na takih posebnih potih pa se posreči mornarjem še dandanes, da odkrijejo v velikih morjih kakor je :n. pr. Tihi ocean, kakšne neznane otoke. Med take neznane in neobljudene otoke spadajo »pasji« otoki blizu velikegja otoka Madagaskarja. Na teh otokih živi samo neka vrsta divjih psov. Odkod so te živali prišle na otoke, ne vemo; sodijo pa, da se je enkrat morala tam v bližini razbiti kakšna ladja, iz katere so se psi rešili na otok. Ti psi pa so danes precej drugačni kakor naši navadni psi: oni ne lajajo več, ampak samo še cvilijo. Love pa za hrano tiče in jajca želv, ki jih je na otoku izredno mnogo. Zelo malo znan je tudi otok Trammelin med Madagaskarjem ia otokom sv. Mavricija. Ta otok so šele pred kratkim zarisali v zemljevide. Približno pred 200 leti se je blizu tega otoka ponesrečila neka francoska ladja. Rešilo se je le kakih 60 mornarjev in nekaj zamork, ki so bile zaposlene na ladji. Petnajst let pozneje se je ustavila ob tem otoku neka angleška ladja, ki pa ni našla nobenega francoskega mornarja več Živega, žive so ostale samo še zamorke, ki so vročino lahko prenašale. Zamorke pa so bile tako grde, da so Angleži imenovali ta otok »otok čarovnic«. Severno od Madagaskarja pa leži otok Sahel, kjer žive ogromne želve i(»šild-kro-te«). Prej se je ob tem otoku večkrat ustavila kakšna ladja, da je nabrala želve za razne muzeje. Danes pa se ta lov več ne izplača in zato je otok čisto zapuščen. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-Josefova«- grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josefo-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.' L I Ktnetovalti, podeželski trgovci in odrinili1 I Radar naroAnte kakršnekoli vrste tiskovine za občinske urade, zadruge ali društva, se obrnite zanesljivo glede cen in solidne postrežbe na TISKARNA >MERKUR< UUBUANA, OREOORŽIŽEVA ULICA 93. Vlado Kodvič JVova Tsmjiga Sv. Križ, dne 28. julija 1931. Na domačem pokopališču v Sv. Križu pri Kostanjevici smo Te dne 20. julija t. 1. spremili k večnemu počitku, dragi Vlado, ko si bil v mladostnem cvetu, poln življenja, na-da nas vseh, ki smo poznali Tvoj plemeniti značaj. Ni ti bilo dano, da bi dočakal svoj dvaindvajseti rojstni dan, temveč dan prej te Vlado Kodrič je ugrabila strašna nezgoda kraj belega Zagreba v službi domovine. Lepa je bila Tvoja smrt, le žal, da je bila mnogo in mnogo prerana. Odkar si dokončal kmetijske šole ter odslužil vojaški rok, je minulo komaj dobro leto dni, a vendar si pokazal življensko silo, katera je bila neprecenljiva na gospodarskem in prosvetnem polju. V kratkem času si pridobil med starimi in mladimi nebroj prijateljev, a sovražnika nobenega. Temu je pričal sprevod Tvoje zadnje poti, kakršnega ne pozna srez. Spremljalo Te je sokolstvo od Št. Jerneja do Brežic in Krškega, gasilna godba kostanjeviška, domače gasilno društvo, vojaški kolegi in tisoč znancev in prijateljev, a nobenega očesa brez solz. Da, niti nebo ni ostalo dolžno, ter nam je toliko željen* deževni blagoslov poslalo na naša že skoraj popolnoma po suši uničena polja, a to v trenutku polaganja Tvoje krste. Težka je izguba za Teboj. Pogreša Te naša sokolska deca, člani in članice, katerim si nudil lepo telesno in duševno vzgojo: A nad vse Te pogreša Tvoj dom, Tvoji' dragi sta riši, bratci in sestre, katerim si nenadomestljiva izguba. Ostaneš nam v nepozabnem spominu, katerega nam dan na dan poživljajo Tvoji tovariši iz Zagreba, ko obkrožujejo v zraku Tvojo gomilo. Prezgodaj pokrivajoča Te zemlja naj Ti bo lahka, težko prizadeti rodbini pa iksreno sožalje. A. P. Središče. Društvo kmetskih fantov in deklet priredi na Veliki Šmaren dne 15. avgusta tekmo koscev, kolesarsko dirko, zatem pa v Sokolskem domu srečolov, igro in prosto zabavo s plesom. Ker je prireditev večjega obsega, vabimo od blizu in daleč vse tovariše (ice) da prihitijo ta dan med nas. Za razna okrepčila bo dobro preskrbljeno. Začetek bo ob 3. uri popoldne. Na svidenje! Konjice. V Konjice je premeščen kot sodnik srezkega sodišča znani alpinist g. Torelli Albin, dosedaj sodnik v Črnomlju. — Zadnje tri dni pretečenega tedna se je vršil v Konjicah Evha-ristični shod. Ves trg je bil okrašen z zastavami in zelenjem v soboto pa so kresovi na konjiški gori oznanjali glavni dan svečanosti — nedeljo. Kongresa se je tudi udeležil pomožni škof do1. Ivan Tomažič iz Maribora. Narod je iz celega sreza prihajal v Konjice k tej verski svečanosti. — Mlado Sokolsko društvo Zreče je imelo v nedeljo dne 2. t. m. svoj prvi nastop. Z veliko požrtvovalnostjo so se člani, v glavnem sami kmečki fantje pripravljali na to društveno svečanost, ki je nad vse dobro uspela. D.ruštvo se ima boriti z velikimi težkočami, ki mu jih prizadevajo njegovi nasprotniki. Upamo, da bode tudi temu kmalu konec in bode tudi zadnja peščica na^ sprotnikov Sokola uvidela, da je ves trud za uničenje Sokolske ideje zaman. — Konjiško Sokolsko društvo priredi 9. t. m. veliko javno tombolo na glavnem trgu, katere čisti dobiček je namenjen fondu za zgradbo Sokolskega doma. V trgovini Petek so izloženi glavni dobitki, kolo, platno, sladkor in drugi. Vseh dobitkov je več sto. Karte so po 2 Din in se dobe v trgovinah Zore, Vrhovšek, Bukovnik. Bela cerkev. Kakor večinoma povsod, tako se je tudi tu razpasla navada, da se je začelo kar na debelo in križem kražem kup-čevati z vinom. Nekdo je pripeljal kar 700 1 vina ob belem dnevu in imel že 4 nedelje vinotoč zaporeddma na Gmajni ob gradu. Napravil je tudi nekaj omizja, si omislil harmonikarja in pečene jance. K takim dobrotam je marsikoga zapeljalo, posebno našo poskočne, zabave željno mladino; polnoštevilno pa je bila zastopana tudi starina. Rajalo in uživalo se je pozno v noč in zabavalo prav na mile viže. — Za to rajanje pa so zvedeli tudi finančni organi in orožniki, ki so se napotili tja, da bi poprašali za dovoljenje. — Za odggovor pa so dobili hrušč in trušč od otrok in žensk do postavnih fantov in starih mož, ki so se prav nemilo postavili v bran možem postave. Zadeva se bo končala na sodišču. Vzroki našega siromaštva, poti ter sredstva za izhod iz krize. Pod tem naslovom je ravnokar izšla okusno broširana knjiga znanega kmetijskega publicista dipl. agr. A. J a m n i k a (Ljubljana, Gosposka ul. 15.) katere vsebina je zelo zanimiva. V svojih agrarno-političnih in narod-no-gospodarskih razmotrivanjih pisatelj analizira bistvo našega kmetskega ob,rata, stanje in vzroke naše zaostalosti, našega siromašenja, bega z grude, izseljeništva itd. Prinaša tudi knji-govodstveno-računske podatke o slabi rentabilnosti (nerentabilnosti) našega kmetijskega gospodarstva. Dalje ob navedbi praktičnih primerov obravnava vprašanje konjunkture, organizacije proizvodnje in vnovčenja, potem potrebo prilagodevanja proizvodnje tržnim razmeram in zahtevam (potreba obeleženja, tipiziranja), o reklami v kmetijstvu itd. Pisec zlasti ugotavlja, da naše kmetijstvo boleha vsled dveh kriz, t, j. za-,radi splošne svetovne gospodarske krize in radi še posebne naše agrarne krize ali pravzaprav zaradi konkurenčne nesposobnosti našega kmetijstva, kar ima v posledici občutiti ves narod. Pravi, da ko bo minula svetovna gospodarska kriza, nam naša agrarna kriza še vedno ostane in siromašenja ne bo konec, dokler ne odpravimo navedenih nedostatkov in ne krenemo po nasve-tovanih potih. Navaja tudi, da smo pri nas gospodarsko premalo raziskani in je težko gotove stvari ugotavljati. Vendar pa se je on prvi lotil študija in .razčiščenja mnogih zamotanih vprašanj, za kar mu moramo biti hvaležni. — Knjiga je prvo tovrstno delo v slovenski literaturi. Občinski in srezki kmetijski odbori, kmetijske podružnice, razne zadruge, izobraževalna društva, knjižnice, šole in vsi ki imajo karkoli opravka s pospeševanjem napredka podeželja, bodo v knjigi našli mnogo koristnih utemeljitev in nasvetov. Vsak kmetovalec pa bi knjigo moral ponovno Citati. Cena knjigi s poštnino vred' znaša 40 Din. Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu razpisuje sprejem gojenk v devetmesečni gospodinjski tečaj, ki se prične dne 15. septembra 1931 in traja do 28. junija 1932. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesno in duševno zdravje, nravstvena neoporečnost in dovršena ljudska šola z dobrim uspehom. Prošnje za sprejem je poslati zavodu do 1. septembra. VI. Porodilo Hmeljarskega društva za Slovenijo 0 stanju hmeljskih nasadov. Žalec v Savinjski dolini, dne 31. julija 1931. Od našega zadnjega poročila se je stanje hmeljskih nasadov le v toliko spremenilo, da so bili isti osvežepi vsled zadostnih padavin in se sedaj prehod cvetja v kobule izvršuje normalno. Z obiranjem se bode najhitreje posamezno pričelo dne 10., vobče pa 17. avgusta. 0 kupčiji ni kaj poročati. Društveni odbor. Društvo Kmetskih fantov in deklet v Sv. Bolfenka pri Središču. teri smo že zadnjih poročali. — Tekma žanjic, o ka- lovim Sprememba zakona o srednjih šolah. »Službene novinec so objavile 22. julija spremembe zakona o srednjih šolah. Spremembe- zakona uvajajo tudi sprejemne izpite v prve razrede srednjih šol, ki se vrše od 1. do 4. septembra. škofjeloški »Sokol« je obhajal v nedeljo 25-letnico obstoja. Prometno ministrstvo je pustilo v promet nove dopisnice po 1-50 Din, ki veljajo za mednarodni promet. Sprejem gojencev v pomorsko akademijo v Bakru. V i. razred strojnega odseka državne pomorske akademije v Bakru se bodo sprejemali za šolsko leto 1931-32 gojenci, ki so dovršili 4 razrede gimnazije, realke ali meščanske šole odnosno 4 razrede nižje trgovske šole ali katere druge strokovne šole in ki polože sprejemni izpit. Vsa potrebna pojasnila daje ravnateljstvo šole. Vpisovanje v prvi razred bo 7. septembra. Sprejem učencev v železniško obrtno šolo. Uprava obrtne šole delavnice državnih železnic v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem 25 učencev za izučenje strojnoključavničarske in livarske obrti. Teoretični in praktični pouk v šoli traja štiri leta. Učenci dobe v tem času dnevnico in sicer prvo leto po 12 Din na dan, drugo leto 14 Din, tretje leto 16 Din, četrto leto pa 18 Din. V šolo se sprejmejo v prvi vrsti sinovi železniških uslužbencev in vojnih invalidov. Prošnje sprejema do 15. avgusta uprava omenjene šole. • Podpore za pogozdovanje. Podpora za pogozdovanje v obliki brezplačnih sadik revnim posestnikom iz banovinskega proračuna se bo oddajala letos jeseni odnosno drugo leto spomladi. Kmetje, ki bodo prosili za podporo, morajo vložiti pismene prošnje, kolekovane z 5 Din, priporočene od županstva, katere morajo vsebovati: 1. davčno občino, v kateri leži pogozditve potrebna gozdna parcela; 2. številko parcele; 3. izmero parcele v celoti po katastru; 4. delna ploskev, ki pride v poštev za pogozditev; 5. vrsto in množino sadik, ki jih kmet želi; 6. izjavo ali pride kmet osebno po sadike ali naj se sadike pošljejo po železnici (postajo). Pri razdelitvi te podpore pridejo v poštev le najrevnejši prosilci. Oddale se bodo 3—41etne smrečice, ter 2- event. 31etne sadike črnega bora. Prošnje morajo biti vložene pri sres. poglavarstvu najkasneje do 9. avg. t. 1. Razpis služb za 80 jetniških paznikov. Pravosodno ministrstvo razpisuje natečaj za 80 paznikov sodnih zaporov in sicer 30 v kategoriji zvaničnikov in 50 v kategoriji služiteljev. Sprejeti kandidati bodo razvrščeni po zaporih okrožnih in prvostopnih sodišč na ozemlju apelacij-skih sodišč v Beogradu in Skoplju ter velikega sodišča v Podgorici. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih novin« št. 173 z dne 1. t. m. Trboveljska premogokopna družba je znižala rudarske mezde in plače uslužbenstva od 5 do 12%. Znižanje je izvedla družba sama, ker se ni mogla pogoditi z zastopniki delavstva in uslužbenstva. Opozorilo izseljencem. Opazilo se je, da se v nekaterih krajih razširja mnenje, da izseljenci ne morejo dobiti potnic za inozemstvo brez posredovanja, ki ga baje morajo dostikrat zelo drago plačati. To ne drži in zato se opozarjajo interesenti, ki bi se radi izselili, naj ne nasedajo takim neresničnim glasovom. Potni listi se izdajajo brezplačno in brez posredovanja, in sicer tako, da interesenti pošljejo prošnjo pristojni oblasti, ki jo dalje odda višjim oblastvom v rešitev. Obenem se bo pri tem vsak morebitni primer izsiljevanja kazensko zasledoval v ministrstvu. — Iz izseljeniškega odseka ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje. V Zagrebu študira letos 4659 visoko-šolcev. Stirie rodovi ga poznajo Štirje rodovi že poznajo čisto milo „Jelen". Že več ko 80 let perejo izkušene gospodinje najrajši s tem izdatnim milom — kar priča, kako je dobro! SCHICHTovo MILO JELEN vedno tako kakor prej, vedno enako dobro SCH J 1 Tovarna v Dušah zgorela. V noči od nedelje na ponedeljek je nastal v ruški tovarni za umetna gnojila velik požar. Nočna paznika sta prva opazila ogenj ter sta takoj mobilizirala prvo gašenje. Ogenj je nastal v obsežnem poslopju za mešanje gnojil, ki pa je kmalu zajel vsa obsežna skladišča. Gašenje je bilo zelo otežkočeno vsled strašne vročine in eksplozij raznih goriv, ki so se nahajala v skladiščih. Vendar pa je požrtvovalnim gasilcem iz Maribora, Ruš, Bistrice, Studenca in drugod uspelo strahovit požar omejiti, tako da so poslopja, kjer izdelujejo gnojila, ostala nepoškodovana ter bo tovarna v ne-skrčenem obsegu še nadalje obratovala in tudi delavcev ne bo reducirala. Škoda pa znaša po dosedanjih vesteh okoli 15 milijonov dinarjev, ki je pa povsem krita z zavarovalnino pri zavarovalnicah »Vardar«, »A-mor« in »Jadranski zavarovalnici«. Strela ubila očeta in sina. Posestnik Anton Golob iz Šturmovcev je kosil na travniku v Št. Vidu niže Ptuja otavo. Pomagala sta mu tudi žena in sin. Med delom je nastala nevihta, pred katero sta iskala zavetja oče in sin pod košatim drevesom, mati pa pod kopico otave. Nesreča je hotela, da je udarila strela v drevo in pri priči ubila Goloba in njegovega sina. Brezposelnost v Ameriki. Število brezposelnih v Zedinjenih državah bo kmalu naraslo na 7 milijonov. Te dni so odpustile Fordove tvor-nice avtomobilov 100.000 delavcev. Smrtonosen kačji pik. Blizu Sarajeva je pičila strupena kača dečka Anta Mikuliča v roko, ko je pred domačo hišo trgal rože. Kačji pik je bil tako strupen, da je deček na zastrupljenju po eni uri umrl. „ Bafa, znani češki kralj čevljev, je dobil od drinske banovine dovoljenje za zgraditev velike tvornice čevljev v vasi Borov pri Vukovarju. Vroč vrelec jih je pregnal. Rudarji v državnem rudniku v Vrdniku pri Fruški gori so naleteli v rovu 220 m globoko na močan topel vrelec, ki je bruhal v eni minuti 200 litrov vode. Rudarji so morali rov zapustiti, vrelec so pa speljali na površino. Uprava rudnika namerava zgraditi zdravilišče, ker ima topla voda veliko zdravilno moč. Belgijski profesor Piceard, ki se je nedavno dvignil s svojim balonom 16.000 m visoko, se pripravlja na ponoven dvig v zračne višave. Sedaj hoče doseči 20.000 m višine. Bolgarski poslanik v Beogradu Vakarelski je podal ostavko na svoje mesto. Odstop Vaka-relskega je v zvezi z večjo spremembo diplomatskega osobja, katero hoče izvesti nova bolgarska vlada. Dober poklic. V Dubrovniku je policija te dni preiskala razne zakotne gostilne in aretirala tudi večje število beračev. Pri enem je našla policija 3000 dinarjev gotovine in hranilno knjižico z 62.000 dinarji. Demonstracije proti papeškemu nunciju v Pragi so se pretekli teden večkrat ponovile, ker Poroka na romunskem dvoru. Mladi par po poroki pri odhodu iz cerkve. (Slika na levi.) Princ Liechtenstein in njegova nevesta. Princ Liechtenstein. dedič prestola kneževine Liechtenstein, se je v Londonu poročil z ame-rikansko milijonarko iz Teksasa Ale-ano Mc Farlandovo. (Slika na desni.) Naročajte in čitajte Kmetski list! Kitajski banditi so razdejali celo vas. Na otoku Macao, ki je portugalska last, so banditi napadli ob belem dnevu večjo vas in so jo zažgali, ker niso hoteli prebivalci roparjem plačati od njih zahtevanega zneska za odkupnino. (Slika na levi.) Profesor Besteiro, novoizvoljeni predsednik španske ustavodajne skupščine. Amerikanci grade v Akronu (Oliio) ogromen zrakoplov sistema »Zeppelin«, ki bo največji mornariški zrakoplov na svetu. Imenoval se bo Z. R. S. 4, Od prejšnjih zrakoplovov sistema »Zeppelin« se pa v mnogih posebnostih znatno razlikuje. (Slika na levi.) Nemški državni komisar za finance in gospodarstvo. Ravnatelj »Delavske banke« v Berlinu Bochem bo baje imenovan za državnega komisarja za finance in gospodarstvo v Nfemči}i; li1oyd Geerge. ki je bil te dni operiran. Operacijo je dobro prestal. Bernard Dernburg, ravnatelj nove nemške »garancijske banke« v Berlinu. Tenorist Carnso. 2. avgusta je preteklo 10 let, kar je umrl svetovno-znani italijanski tenorist Caruso. Strela je udarila v cerkev. V Revalu je udarila strela v 80 m visoki stolp znamenite I Olai-cerkve. Stolp se je vnel. Cerkev prište- • vajo med najlepše stavbe v Revalu. mesta Sevilje na Španskem. d. Ah.«*!* mtmt* 'i - < smatrajo, da je nuncij zakrivil odstop nadvse priljubljenega in pravičnega praškega nadškofa dr. Kordača. Dr. Kordač je nedavno v svojem pastirskem listu hudo obsodil današnji krivični kapitalistični red. To so mu baje nekateri zelo zamerili in ga prisilili celo na odstop kot nadškofa v Pragi. Zločin proslavljajo. Tržaški fašisti so te dni proslavili obletnico požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu. Bivši grški kralj Jurij bo stopil kot igralec k neki filmski družbi. Plaz zasul 47 vojakov. Na jugoslovansko-albanski meji je neka četa albanskih vojakov popravljala varnostne naprave. S hriba se je nenadoma utrgal plaz, ki je pokopal pod seboj 47 vojakov. Atentat na italijanske otroke. V Newyorku je vrgel nekdo bombo pod avto, v katerem so se vozili otroci italijanskih izseljencev. Eksplozija je zahtevala več človeških žrtev. Vlada je razpisala 25.000 dolarjev za izsleditev atentatorjev. >Zeppelin« se je vrnil s severnega tečaja, potem ko je v glavnem preletel vse one kraje, ki jih je imel v načrtu. Zaradi neugodnega vremena ni mogel na severnem tečaju pristati, niti se dalj časa tam zadržavati. Ruski učenjak in raziskovalec severnih pokrajin je s potovanjem zelo zadovoljen in pravi, da so odkrili nekaj novih otokov ter dognali natančno velikost Franc Jožefove zemlje in njeno obliko, ki se znatno razlikuje od dosedanjih ^popisov. Edison, znani veliki ameriški iznajditelj je smrtno nevarno obolel. Trije zdravniki so stalno okrog njegove bolniške postelje, toda upanje na ozdravitev velikega moža je zelo majhno, kajti visoka starost mu že sama šteje dneve. Komunisti so vprizorili v nedeljo velike demonstracije v Celovcu. Med njimi in policijo je prišlo do - spopada, v katerem je bil ubit en policaj, več komunistov pa težko ranjenih. Bombni atentati v Italiji se nadaljujejo. Pretekli teden je zopet eksplodirala ena bomba v Genovi in druga v bližini Agneda pri Tridentu. Prva ni zahtevala nobenih človeških žrtev, pri drugem slučaju pa sta bili ubiti dve osebi. ' Španska vlada je sklenila izda-ti nove republikanske novčanice. Dokler ne bo nov denar dotiskan, bodo ostali v veljavi stari bankovci in novci, katere bodo pa žigosali. Zakaj ne pride noben godec v pekel? ! Napisal Ivain Pašk>. (Nad*lj«vwB(je.) »Peter,« mu odvrne vojščak. »Kako pa tebi?« »Godec Anza sem in Anžetov An za so mi pravili na cmem svetu. — I, kaj pa imaš tu v tej posodici?« »Kaj jih res več ne poznaš? Kocke so! Ali jih vrževa parkrat?« ga vpraša Peter in mu lokavo pomežika. Urno potegne izza pasa posodico in pokaže Anžetu tri kocke, ki so rožljale v njej. t Ah, kako nebeško zažvenketajo velikim Amzovim uhljem! Oči mu strastno zaiskrijo: toda takoj jih zopet klavrno povesi in žalostno meni: »Da, da! — Žvenfc, žvenik — je res prekrasen; Toda cvenk, cvenk? Nimam ga, da bi mogel staviti.« „ 'Med tem pogovorom je splezala v kipe-cem kotlu neka posebno radovedna dušica do roba in sedla nanj, gola kakor oskubljen vrabec. »Nazaj, nazaj! — Dol, dol!« zakriči jezno peklenski paznik Anza in poskuša revico z dolgimi burkljami potlačiti nazai v oljnato vrelico. Plemstvo za obilno družino. Fašistična vlada v Rimu je podelila plemstvo pekovskemu mojstru Alojziju Sperandini, ker ima osemčlansko družino. Nevidno letalo. Italijanski listi poročajo, da so Fiatove tovarne zgradile letalo, katerega se v zraku ne vidi niti s prostim očesom, niti z daljnogledom. Tudi brnenje motorja so zelo zmanjšali. Nemiri v Španiji se nadaljujejo tudi po volitvah. Zadnje čase je bila izvršena cela vrsta bombnih atentatov na razne mestne naprave v 'Barceloni in Sevilji. Atentatorji so pokvarili vodovodne, plinske in električne naprave. Oblasti so proglasile v večih mestih obsedno stanje. Nemire vprizarjajo delavci, organizirani v strokovnih organizacijah. Znižanje cen mesa v Ljubljani. S 1. avgustom t. 1. so cene mesu v Ljubljani sledeče: Govedina. Zadnji del: I. 17, II. 15, III. 10; prednji del: I. 14, II. 12, III. 8. — Teletina: stegno, pleče, ledvična pečenka I. 16, II. 12. —Svinjina. Domača: kare 22, vrat (šink) 18, rebra 16; hrvaška: kare 20, vrat (šink) 16, rebra 14. Te cene so se določile sporazumno z mesarsko zadrugo po daljših posvetovanjih in veljajo za blago s priklado. Za meso brez priklade veljajo pribitki, kakor jih je svojčas objavilo tržno nadzorstvo s posebno odredbo. Dati moramo za: 1 švicarski frank Din 10'97 1 avstrijski šiling Din 7'94 1 ameriški dolar Din 56'30 1 francoski frank Din 2'22 1 češkoslovaško krono Din 1'67 1 italijansko liro Din 2'96 Sejmi: 9. avgusta: Žužemberk, Radeče pri Zid. mostu. 10. avgusta: Dvor, Rovte, Dob, Železniki, Kamna gorica, Ig, Trava, Št. Lovrenc, Svetina, Luče, Brežice, Podčetrtek, Radgona, Slov. gradeč, Sv. Barbara, Sv. Marija v Ja-renini, Sv. Lovrenc na Dr. polju, Trbovlje, Sv. Lovrenc v Puščavi. 11. avgusta: Ljutomer. 12. avgusta: Sv. Jurij ob juž. žel. 13. avgusta: Toplice. 14. avgusta: Leskovec. 15. avgusta: Fara pri Kočevju. »Nehaj, nehaj, umira grda!« mu zavpije Peter. »Stavi ti to dušo, jaz pa stavim cekin.« To rekši, vrže na tla svetložolti beneški cekin, ki se je ves blesketal v svitu peklenskega ognja ter popolnoma omamil pohlepnega muzikanta. »Kaj pa je gospodarju za eno dušico?« si Anza misli na tihem. »Sicer pa, saj ne pojde takoj preštevat ravno mojega kotla.« In že je zgrabil za posodico in vrgel dvanajst pik ter se že zmage veselil. Toda Peter jih vrže petnajst, vzame nago dušico s kotlo-vega roba ter jo mirno vtakne v svojo malho. Anzo je izguba ozlovoljila; hoče jo popraviti in še cekin pridobiti. Stavi toraj drugo dušo, nato tretjo, četrto, deseto, stoto in tako dalje. Toda vedno je Peter zmagal z eno ali' dvema pikama. Čim večja je bila izguba godčeva, tem strastnejši je postajal, in tako je polagoma izgubljal ne le v varnost mu izročene duše, temveč tudi vso razsodnost. Ko ga je sivi vojščak obigral že za precej tisočev revnih duš, hoče z dobro nabasano malho oditi. Toda Anza ga jezno potegne za suknjič nazaj, ga prične zmerjati ter zahteval, da se kockanje nadaljuj. Ni trajalo dolgo in že je bil Anza zopet ob nekaj stotin revnih dušic, ki so pa vse našle prostora v Petrovi malhi. In zopet hoče Peter oditi, toda Anza ga zadržuje s psovkami in prošnjami. Nesreča v igri in strah pred kaznijo sta ga popolnoma zbegala. Kako dela moderna policija. V časopisih beremo sledečo zgodbo: Nekega lepega solnčnega dne se je sprehajal po nekem šetališču v Parizu elegantno oblečen gospod visoke krepke postave. Kadil je lepo dišečo smodko in se ponosno oziral okoli sebe. Njegov gladko obriti obraz je bil čisto drugačen kakor so pa bili bledikasti obrazi domačinov Parižanov, ki so imeli vsi več ali manj nališpane obraze. Na prvi pogled se je videlo, da mora biti krepki in zdravi mož Amerikanec. Amerikanec je zavil mimo sodnjiskega poslopja mimo dveh ali treh gledališč proti velikemu trgu »Na severni kolodvor«, je za-klical šoferju avto-taksija, stopil v voz in se odpeljal. Tri dni pozneje vidimo našega Ameri-kanca z amerikansko čepico na glavi in z usnjato torbo v roki stopati po široki cesti v Londonu. S široke ceste je mož zavil v predmestje, kjer se zbirajo navadno največji zločinci. Tam je izginil v neko pritlično klet. Čez eno uro se je zopet pojavil na ulici in se plašno oziral naokrog. Ko je srečal nekaj stražnikov, se je že od daleč umaknil. Njegova usnjata torba je postala očividno zelo težka, ker jo komaj nosi. Ko je prehodil nekaj ulic, je vstopil v avtobus in se vljudno umaknil mladi deklici. Takrat je s torbo zadel ob železen drog in v torbi je zaropotalo, kakor da tolče železo ob železo. Na bližnji železniški postaji je vstopil v vlak in se čez nekaj minut že odpeljal. Mož se je vozil v prvem razredu in je razgledoval načrt velikega mesta Berlina. Pet dni kasneje so poročali berlinski listi: »Pretekle noči so vlomili v eno največjih berlinskih bank. Zlikovec je na doslej neznan način odprl tri blagajne in je odnesel s seboj raznih dragocenosti in denarja v vrednosti 200.000 mark«. To poročilo je bral naš Amerikanec, po imenu Leviš Shorty, že na nekom italijanskem parniku, ki se je vozil od Trsta v Carigrad. Pol dneva pozneje pa je dobila ladja sledečo radio-brzojavko: »Zloglasni mednarodni vlomilec Lewis Shorty iz Galvestona, Zedinjene države, je v Kar se nenadoma zasliši v daljavi hrum in trešč ter zamolklo trobentanje. »Gotovo se vračajo čete peklenskega kneza!« se ves preplašen domisli Anza. V skrajnem obupu stavi, ves tresoč se od groznega straha, jadni muzikantek na en lučaj vse, kar je še bilo duš v kotlu, proti temu, kar je bil izgubil. Peter se veselo namuzne ter dobrohotno potreplja Anzo po ramenih: »No, malo budalast butec si sicer, toda v škodo naj ti ne bo!« Nato strese posodico in vrže osemnajst pik. • In kakor bi pihnil, prilezejo vse dušice iz kotla in sedejo na rob. Ubogemu Amžetu pa se zazdi, ko trepe-taje vrže trinajst pik, kakor da sliši vse na okrog sebe stotisočerno hihitanje. Stari vojščak pa mirno pobere zlati cekin, ga očisti peklenskega prahu in ga vtakne v žep. Nato se veličastveno vzravna, in vse rešene dušice mu sedejo na glavo in rameni. Hipoma ga obda žareč sijaj: toda ne kakor peklenski, ampak rožnat in nebeško čist. »Bog s teboj, Anžetov Anza!« se poslovi Peter. »Da ne boš preveč premišljal, vedi, da si kockal s samim svetim Petrom! In že je dvignil starčka močan piš ter ga odnesel z rešenimi dušicami vred skozi peklensko razpoklino v sinje višave. (Dalje prihodnjič.) noči od 18. na 19. junija izropal v neki berlinski banki za 200.000 mark draguljev, zla-ta in platina. On je pobegnil in sicer bržkone po morju. — Za policijske oblasti: Shorty Leviš, 27'8, 80 Galveston USA. D. 6333, 5/6, 4444 1232 12 ba 2/7 0 4/6 20, (4/57) 301, c 004, e 31 57, f 044, g 5/8 h 1 5/7 4/8 i 41. Sa 1/2 23/69 b 3/6 345/789. Naj se zapre«. Tej radio-brzojavki je dodana še po radiju t. •»•.!.,•:••,•!!{ ''H; , ^ločiiica. Ladijski detektiv, ki dobi to brzojavko prvi v roke, začne takoj vse potnike pazljivo ogledovati. Podobnost Amerikanca, ki se je vpisal na ladji kot John Marley, z brzojavljeno sliko je velikanska. Zato se detektiv po obedu vsede k njemu in ga zaplete v pogovor o prerokovanju iz rok, • • = -f i VLOGE u« knjižice ln tekoAi račun obrestuje pt 5V, '/t odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7 */• k » • J k i i L ■ d 1 T i ■ na r e n I e Stanje vlog nad 50.900.000 dinarje. Rezerve nad 700.000 Jinarir< Jamstvo sa vloge preseda večkratno vrednost vlog Vložne knjižice dragih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, n vknjižbo ln proti zastavi premičnin ln vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tok. računu pod najugodnejšimi pogoj! BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 12«/, ln od 3 — 4'/,, le ob sobotah ln dnevih pred prazniki od H — 12' Podrnfnčci v fCamniSo«, Glavni trg, in v Mariboru, S!oin$U< Uo« p« »manjšajo pridelovalne stroike. Eno teh sredstev je: M"*"1 ki vsebuj« 1« 20*/« dušika ln d« 70'/, apna, t« je ■ 9 ■kupno 00- 90% rastlinske hrene. Apnoni duiik vpliva blagodejno na tm posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vino (rada ta sadonosnikih povzro« apneni dušik večji pridelek teko kakovostno kakor količinsko. _ . . . . pnv»ob^«TM poirahna rastlinsko hrano dnšik, tosforno kislino, kalij in apno. T"*d *•«» ostala enostranska vnetna gmoJOa in j« prikladno sa vso posotve in vsako semljo. | Ap»«U iiA ta Hltrofoaknl-Mfc m lahke nat*Jt pri hOCONOM-m*4, Lj.hljana, Kolodvorska ul. 7, ali pa pri: J Tvomici sa duiik d. d., Ruie pri Mariboru I H raziskuje tudi zemljo ln daje navodila za umno uporabo umetnih gnojil. 150 do im dnevno zaslužijo oni, ki iuiaio mnogo po znanstva! Za odgnvor znamki I — K«amox, Ljubljana, poštni preti«! 307. MMMMMMnnuv««.. Oblastveno koncesi-ionirana šoferska šola GOfKO PIPFGFHtHl« Ljubljana, Gosposvcf-ska cesta šf. 12 7-nhlevajle Informacije Kdor oglašuje, la napreduje ? EKONOM OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo ba-naško in domačo moko, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa. Poinomastni, pclmaslni in trspistovski ^JC J®, ima stalno v zalogi po zelo ugodnih cenah «1U8UCWQ Koiu .iioiskn ulica 7 * jiMtemeeeMenpf-i tnsapaz Edino prava fltdlev 99 kclosoL kolesa kolesa kojih suojstoo /e laheh tek in izborna kakovost, dobite samo pri Naiboha kvaliteta. Nizke cene. JoS. Pcjclilic, jCjubljana Nizke cene. Najboljša kvaliteta. ®