I. prHoga „Jutranjim Novostim“ štev. 261 x dne 8. decembra 1923. „RADIKALSKI GLASNIK", št. 8 Iz naroda — za narod! O narodni vladi. Beseda slovenskemu kmetu. Te vrste podajam vam, bratje kmetje iz naše lepe Slovenije. Živeč v vaši beli Ljubljani, med brati slovenskega jezika, sem iskreno vzljubil ta kraj in ta narod, D ver j en, da je življenski interes slovenskega naroda, da živi v ljubezni in slogi z nami Srbi in brati Hrvati, iskreno želim in delujem na to, da bi se ta sloga čim. preje dosegla. Z ene strani delujem med Srbi in Hrvati, da bi iskreno vzljubili svoje slovenske brate in njih lepo domovino, a z druge strani, živeč med vami, želim delovati na to, da tudi vi vzljubite vase brate srbskega in hr-vatskega imena. Prepričal sem se, da nas ne ločijo baš taka velike razlike, kakor to mnogi mislijo in kakor se to zdi iz pisanja časopisov. Široki sloji naroda stoje medsebojno mnogo bližje kakor takozvana inteligenca. Poglejte mlade vojake. Vsi so v enakem .položaju, vsi vrše enako dolžnost ter se medsebojno ljubijo. Ta sloga in ljubezen med širokimi sloji naroda srbskega, hrvatskega in slovenskega imena bi se dosegla mnogo hitreje, če bi ne bilo časopisov, kateri ne razumejo vzvišene naloge tiska in kateri hote širijo mržnjo med istokrvni-mi brati. Ker se počutim v Sloveniji enako kakor doma, ker ljubim slovenski narod iskreno, smatram za dolžnost in živo potrebo, da vam mnogo tega povem. Vse naenkrat ni mogoče. Mi mestni ljudje se moramo obračati na va% da skupaj poiščemo način, kako naj povzdignemo in gradimo našo narodno j državo in jo postavimo na čvrstejše temelje. — Cas hiti, in mi ne smemo čakati. Vsak dan je potreba jesti in piti; treba je najti pravo pot, ako želimo iti naprej; treba je da obdelamo zemljo in sejemo^ ako želimo žeti. Treba je izvršiti mnogo stvari, da povzdignemo lepo zgradbo naše domovine, ako hočemo, da živimo kar najbolje, a za vse to ne smemo čakati. — Kako bi bita mogoče zgraditi hišo, če bi stali prekrižanih rok in čakali, da se vzdigne kamen na kamen, da se malta sama napravi in t. d. —• Gotovo je, da bi hiše nikoli ne zgradili in ne samo to, ves materijal, katerega smo hoteli uporabiti za zgradbo, tri se uničil. Tako je tudi z državo. — Pač vsak motre za državo nekaj storiti; eden na ta, drugi zopet na drug način, ali vsak mora smatrati za svojo nalogo, da vzdigne kamen in ga položi na temelj ogromne zgradbe svoje narodne države. Državljanske svobode in pravico, katere smo dosegli z osvobojenjem, to so sredstva, ki vam služijo za dviganje te zgradbe, katero nazivamo svobodno narodno državo. Mi smo danes gospodarji v svoji hiši in moramo skrbeti sami za se. To je težko, a da se to delo čim preje in čim bolje izvrši, ter da bo vsakega ali pretežno večino zadovoljilo, se moramo zbrati vsi in vsakdo mora izvršiti nekaj za svojo1 narodno' državo. Da se to delo čim preje in čim bolje izvrši, se moramo dogovoriti o izvršitvi tega težkega posla. Neprestano se moramo posvetovati o zgradbi. Radi tega je potrebna organizacija naroda, treba je^ da se zberemo v eno vrstoi, da se zberejo vsi tisti, ki sp sposobni in pripravljeni, da. delajo za občo korist, kajti kdor deluje za splošno narodno stvar, ta dela istočasno za sebe in svoje pot-tomce. Vzemimo primer, da se v eni vasi deluje za ustanovitev šole. Treba je, da se vsi za to zavzamejo, pa tudi oni kateri nimajo otrok, ki obiskujejo šoto. Ce jih nimajo sami;, jih bodo. imeli njih potomci in tako bo onim omogočeno, da se okoristijo s šolo, da postanejo dobri obrtniki, delavci, trgovci, so-trudniki, zdravniki, inženirji in t. d. Od organizacije naroda, od njegove zavesti je odvisno, ali bo storila za narod to, kar je njemu koristno. Ako se v vasi ustanovi šola, šola otvarja trgovino^ trgovina deluje na tO', da se uredijo prometna sredstva in ceste in tako se tej vasi odpirajo vrata v svet. Ustanavljajo se zadruge, poljedelstvo se izpopolnjuje, razvija se industrija, ustanavljajo se tvornice, širi se kultura in prosveta in tako dalje. Z dobro voljo, vztrajnim in složnim delom nastane iz zapuščene vasi, kjer se je človek čutil majhnega in neznatnega, mesto, kjer se človeku nudijo vse duševne potrebe kulturnega človeka. — Razumljivo je, da ne gre to tako naglo, temveč po goto-vem določenem redu. Ta organizacija naroda je močna samo v svobodni narodni državi, v državi, kjer vlada narod sam. Moja naloga je, da vam, bratje z dežele, v nekoliko člankih razložim, kaj je narodna vlada, ali boljše, kakšna mora biti narodna vlada. — V naši državi si mnogi predstavljajo narodno vlado popolnoma napačno in gledajo na njo tako, kakor so gledali na tujo vlado, na vlado, ki je bila vse drugo kakor narodna. —- Da se pri ras ne ve, kaj je narodna vlada, so krive razmere, v katerih se je naš narod do sedaj nahajal. Prizadevati si torej hočemo, da vam na kratko razložim in dokažem, kako mora narod sam s pomočjo narodne vlade in narodnega kralja vladati in upravljati svojo usodo. Kakor je vsak človek tako je tudi vsak narod svoje sreče kovač. Nihče drug se ne bo za nas in našo korist nikdar pobrigal. Mi sami moramo za se skrbeti, in če se nam posreči, da to storimo čim bolje, edino takrat nam bo dobro, edino takrat nam bo bolje. V resnici, dandanes se mnogo govori o narodni vladi. »Narodna vlada« to je prav za prav lepa beseda in že vidim na vaših ustih porogljiv posmeh, ki mi pravi: — da, brate, popolnoma pravilno in lepo pišeš »narodna vlada«, mi smo pač narod, pa še do danes nismo vedeli niti ne vemo. da vladamo mi, — vlada gospoda, uradniki in žandarji, a mi kmetje plačujemo davek, kuluk in poginjamo in t. d. Mnogi tako govore in mislijo, a mnogi jim verjamejo, da je v resnici tako. — Razen tega se najde kak zloben človek, kakršen je na Hrvatskem neki Stopica Radič, ki laže, da so seljaki v naši državi sužnji, bedna in brezpravna raja, ki ji ne bo v naši državi nikoli dobro. To je, bratje moji, laž, grda in velika laž. Resnica je, da je naš seljak siromak, da je v mnogih stvareh neuk in zanemarjen, da ga mnogi izrabljajo, ali temu težkemu položaju ni kriva narodna dr- žava, narodni kralj in narodna vlada. Temu so krivi naši stoletni sovražniki» ki so nas vedno tlačili, M so nas preganjali, ki nam niso otvarjali pravih narodnih šol, kjer bi se odgajali pravi narodni ljudje, ki nam niso osnovali neodvisnih gospodarskih in drugih zadrug, ki niso podpirali naše trgovine in industrije. Vsega zla so krivi naši sovražniki in oni naši ljudje, ki so jim pomagali. Torej ni resnica), da ni naš kmet svoboden, in da mu ni mogoče, da napreduje, da izboljša svoje stanje in imetek, — da sam sebi vlada. Vse je ravno nasprotno» našemu kmetu je dana popolna svoboda, treba mu je sedaj samo dobro mišljenega in poštenega dela, pa mu bo zasijalo pravo solnce. In zato vas prosim, bratje kmetje iz naše lepe Slovenije, ko verujete moji iskrenosti, moje besede naj gredo iz srca k srcu. U ver jen sem, da se boste sami prepričali, da mi Srbi iskreno želimo dobro vsem našim državljanom, osobito pa vam, bratje Slovenci! Zakaj se bi prepirali, ko moremo lepq, složno in v miru živeti v skupni narodni državi? — Bratje, podajmo si bratske roke in se objemimo v skupnem delu — delu za našo narodno državo. Ljubo D. Jurkovič. sti, radi tega mora vsaka vrednost, ki se ustvari, biti last onega, ki dela, mora vsa oblast biti v rokah njih, ki delajo, mora vsakdo imeti sredstva za delo in za življenje. Sli smo proti vsem neproduktivnim stanovom. V koliKor so potreom ijudie, ki ne proizvajajo, za vzurzavanje reua in za širjenje napredka in svoooae, morajo biti služabniki njih, ki delajo. Prvo in najpotrebnejše delo je kmečko delo, zato mora predvsem kmečko delo biti podlaga vsake druge organizacije. Država mora biti samo organizacija svobodnih občin. Državo ljubimo in čuvamo, ker je najvišji okvir zadružne občinske organizacije. Sli smo proti avtonomizmu in proti federalizmu, Ker ta so samo sredstva modernih tevdalcev, da razbijejo enotnost delavnih vrst. V srednjih vekih smo imeli strašno veliko avtonomizma, a čisto nobene samouprave. Vsaka grofija je bila avtonomna, graščak je lahko koval denar, sodil na življenje in smrt, lovil svoje podanike kot zverino, lastne carine mu celo ni bito potrebno, šel je enostavno na cesto, oropal popotnega trgovca in ubil. Toda ljudstvo ni imelo nobene samouprave. Na Laškem je vladal federalizem v največjem obsegu. Vsako mesto je bilo državica zase. Kopičilo se je bogastvo, zidale so se velikanske palače, a vse to je bilo samo last malega števila rodbin. Ko so bile Benetke v največji slavi in je svobodna republika benečanska slovela po celem svetu, je vladalo v Benetkah najstrašnejše suženjstvo. Vso oblast je imelo samo majhno število oseb. Revni človek je vkovan v železje moral vlačiti ladje, naše slovenske fante in dekleta so javno prodajali kot živino na trgu sv. Marka. Ako se država razdeli na avtonomne ali federativne dele, bo v posameznih krajih lažje zavladati nad ljudstvom, ter mu zabraniti samoupravo. Ako je pa ljudstvo zedinjeno, bo močno. Torej ne avtonomijo, ampak samoupravo! Mi ne poznamo nobenega razločka med Slovencem, Srbom in Hrvatom, Bunjevcem, Šokcem in Merlakom. Za nas je prav vseeno, če je kdo rojen to ali onstran Sotle, Kolpe, Drine, Save, Ibarja, Tise itd. Poznamo samo ljudi, ki proizvajajo in ki ne proizvajajo. Prvi naj upravljajo, drugi naj pomagajo, v kolikor so potrebni in koristni. Kako se hoče trdo imenovati, je njegova stvar in vsakdo lahko ostane kar hoče. Tudi vsak človek drugega jezika je naš brat. Naš cilj je država kot socijalni organizem, najvišje samoupravno telo, velika zveza samoupravnih občin. Kako je država upravno razdeljena, je postranska stvar. Naj bo tako, kot hoče ljudstvo, glavno je samouprava od spodaj do zgoraj. A odklanjamo tako avtonomijo, ki bi razbila enotnost delavnih vrst, omogočila, da zavladajo po posameznih krajih domači mogotci in nas vrgla nazaj v srednjeveški fevdalizem. Boj vaškim mogotcem, boj tudi vsem krajevnim in pokrajinskim mogotcem, kdor dela in trpi, je naš brat. Država je ustanovljena s krvjo in z nadčloveškimi napori. To državo je treba sedaj urediti, a to na načelih radikalizma, ki povdarja vrednost dela in samoupravo delavnih slojev. Stara radikalna generacija je častno izvršila svojo nalogo, sedaj mora nastopiti mlada radikalna generacija in graditi dalje. Nar. rad. stranka dela za narod. rodni radikalni stranki se pa ravno како se danes med Slovenci grdi NRS od pristašev vseh nasprotnih strank, presega že vse meje. Narodni radikalni stranki očitajo, da je čisto srbska stranka. Poglejmo, koliko je resnice. Pred ustanovitvijo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev so bile vse stranke v Srbiji srbske, v Hrvatski hrvatske, v Sloveniji slovenske. — Drugače tudi ni moglo biti. Lna politična stranka ne more delati v dveh državah. I oda idejno se je srbska radikalna stranka že v začetku razširila daleč čez meje bivše srbske kraljevine. Povejte mi le eno slovensko ali hrvaško stranko, ki bi se bila pred svetovno vojno postavila na stališče narodnega in državnega edinstva vseh južnih Slovanov, kakor je to storila Nar. radikalna stranka? Kdor je bil pristaš majniške deklaracije, ki je zahtevala ujedinjenje samo onih Slovanov, ki so živeli pod »habsburškim žezlom«, nima prava, očitati Nar. radikalni stranki separatizma, ker ona ni podpisala niti londonske pogodbe, čeprav bi s tem dobila »veliko Srbijo« ter danes imela ugodneje stališče nasproti svojim sosedom. Separatizem imajo tiste stranke, ki še danes imajo svoje nazive kot slovenska ljudska stranka, hrvatska pučka stranka, hrvatska republikanska seljačka stranka. Ako pogledamo izid zadnjih volitev v parlament, vidimo, da so Slovenci oddali večino separatistični slovenski ljudski stranki, isto vidimo pri Hrvatih, kjer je ogromna večina glasovala za Radiča, dočim v celi Srbiji, Makedoniji, Vojvodini ni dobila srbska stranka niti enega mandata, edino v okrožju Tuzla, je dobila en mandat srbska stranka. Očitati Narodni radikalni stranki plemenski separatizem, je laž. Narodni radikalni stranki očitajo, da je bila nekdaj dobra, toda sedaj je zanič. Stranka, ki je bila pol stoletja dobra, se ne pokvari v par letih, posebno če stoje na čelu isti ljudje, ki so bili nekdaj pošteni in razumni, ne morejo čez noč postati nesposobni in nepošteni. Korupcija more vlezti v stranko polagoma in ako vlezejo v stranko novi ljudje iz sebičnih razlogov. Na- Ideja radikalizma. Radikalizem ni fraza, radikalizem je ideja. Fraza omami, potegne za sabo, navduši, opijani — ideja prevzame razum, gre v srce, zraste s človekom. Mi nočemo agitirati za radikalizem, širiti hočemo njegovo idejo. Ideja je vedno zmagovita, ker ima svojo moč v sebi, ideja je napredek, prodira, osvaja. Nam ne gre za to ali za ono osebo, ne gre za uspeh pri volitvah, za dosc- rado očita, da jo vodijo vedno stari ljudje. Dalje očitajo, da Nar. rad. stranka ni stranka srbskega ljudstva, ampak beograjske porodice in čaršije. To se sliši mnogokrat, toda nikdo ne pove, kdo so te porodice, ki predstavljajo stranko. Pristaše ima večinoma med kmetskim ljudstvom, voditelji so iz kmetov ali obrtnikov, ki žive med ljudstvom v najtesnejših zvezali. Voditelj Nar. rad. stranke g. N. P. Pašič je sin obrtnika iz Zaječara, Ljuba Jovanovič iz Dalmacije. Na Narodno radikalno stranko lete očitki, da je najbofj koruptna stranka. Naša stranka lahko razgrinja svojo preteklost. S koruptnimi sredstvi ni mogoče doseči velikih in trajnih uspehov. Težko bo najti v politični zgodovini stranko, ki bi v tako težkih razmerah dosegla tako lepe uspehe, kakor naša. Nar. rad. stranka ima za seboj preteklost od blizu pol stoletja, polno najljutejših bojev in največjih uspehov. Koruptna stranka bi kmalu razpadla, v vsakem slučaju pa ne bi imela tako velikih uspehov. Narodna radikalna je protiijudska stranka. Tudi ta očitek se pogosto sliši, če je Nar. rad. stranka protiijudska, potem je protiljudski tudi srbski kmet, ki tvori njeno jedro. Kmet je nosilec radikalne misli že pol stoletja. Če bi srbski kmet spoznal, da je Nar. rad. stranka protiijudska, bi ji lahko hrbet obrnil. Toda ona uživa še vedno zaupanje, kajti kmet, ki je sledil delovanju radikalne stranke od začetka, ve dobro, kaj je storila zanj. Če pa ni mogla uresničiti svojega programa v celoti, so krive kritične razmere v katerih je delovala. Ona je morala voditi boje za politične in državljanske svobode z dinastijo Obrenovičev in starimi koruptnimi strankami. Hud boj je bojevala za vlade kralja Petra I. z Avstrijo glede carine (izvoz živine). Nazadnje svetovna vojna in urejevanje države. Zato bo Nar. rad. stranka sedaj pričela delovati za narod brez ozira na desno in levo. Andrej Dolenc. go tega ali onega praktičnega cilja, nam gre samo za radikalno idejo. Prva ideja radikalizma je »samouprava«, a podlaga samouprave je občina. Naša občina je kmečka, radi tega je tudi radikalizem kmečki. Radikalizem je izšel iz šole Bakunina, prvi oznanjevalci radikalizma na Srbskem so bili Bakuninovi učenci, radikalizem je socijalističen, priznava samo prednost dela, samo delo ustvarja vredno- Spomin iz časa Zaječarskega upora. Štefan A. Stefanovič. *5lavnl odbor narodne radikalne stranke in njegov arhiv. Tekom teh dni bo 40 let odkar se je vršil slavni Zaječarski upor, in mislim, da ti spomini ne bodo zanimali samo malo število živih ustanovnikov velike narodne radikalne stranke, nego tudi vse njene poznejše člane, ki so se kot njen naraščaj v velikem številu in v tako kratkem času zbrali okoli njenih voditeljev, da skupno izvedejo to, kar so si njeni voditelji stavili kot sveti cilj. Iz teh par vrst se bo videlo, s kakšno požrtvovalnostjo, veliko energijo in vztrajnostjo v delu polnem časti in ponosa in s koliko vero v siguren uspeh, so delovali glavni borci za radikalna načela in ideje» borci za katere se z vso pravico lahko reče, da so oni ustanovitelji današnje radikalne stranke. Polni čistega nacijonaiizma in idealnih nasvetov, da upomorejo svoji do-movini, so imeli pred očmi samo en cilj. dobro in napredek zemlje in naroda. Z neumornim delom do današnjega dne» so se gotovo brez prestanka borili celih 40 let za svoje ideje, ustvarjali in stvorili iz nekdanje male Srbije našo današnjo veliko domovino, v kateri so nam združili troimeni narod — Srbski, Hrvaški in Slovenski, in tako dovedli na stopinjo močnih in velikih Evropskih sil. Naš narodni izrek: »Čim bolj pritisneš, tem višje se skoči« — dobil je v polnem smislu besede svoj stvarni primer za celi čas ustanovitve velike narodne radikalne stranke, a posebno v začetku, v d,oibi o kateri nočemo govoriti. In ako fatalno za mnogo njenih članov, a posebno za glavni radikalni odbor, je Mio leto 1883 takrat še mladi radikalni stranki istočasno velik pripomoček za njeno celo razvijanje in napredovanje. Za dokaz temu služi zgodovinski razvoj stranke, katera je tekom teh par let ustanovila velik političen kader, kateri' so s ceno svojega življenja, kljub trpljenju svojih rodbin, ostali zvesti načelom Adama Bogosav-Jjeviča, Svetozara Miletiča in Markoviča, Mite Ceniča in dr. Trpljenja teh in ostalih, niso preplašila zveste branilce radikalnih načel. Nasprotno» njihovo trpljenje je služilo mlajšim generacijam kot primer, kako se je treba boriti za idejo, katere glavni cilj je bil .osvoboditi zemljo in narod od takratne po njihovem mišljenju reakci-jonarne vlade, katera je zadrževala pravilno razvitje in napredek cele zemlje. Izvrstno narejen program narodne radikalne stranke, požrtvovalno delo njenih glavnih ustanovnih članov, važen in opravičen Pad teh ljudi in nekoiristo-Ijubje v polnem smislu besede, so prinesli, da je radikalna stranka dobila vedno trdnejše korenine v vseh krajih zemlje. Samo par let tega padca so naredila, da je stranka postala resnično narodna, ker je predstavljala skoraj 75 odstotkov vseh upravičenih glasovalcev v državi. Poiitičarji in državniki do takrat vladajoče napredne stranke, so z odprtim očesom spremljali ta tako redek narodni pokret. Boječi se za svoj obstanek m v skrbeh, da bi nastali v deželi radi tega pokreta težki časi, so eni uporabili celokupen policijski kader, da bi ta pokret zadušili. In da bi v državi in izven te vsakogar prepričali, da je cilj pokreta: uporniški prevrat v državi, ki zahteva padec takratnega režima, so nameravali po potrebi tudi uporabiti najstrojža sredstva napram pokretu. Iz najvišjega mesta, pa vse do najnižjega hierarhične državne uprave, a predvsem politične, so se širile v naro- du vesti: da radikalna stranka pripravlja upor v državi, ki namerava vreči kralja, ubijati državljane, razpustiti vojsko in na vse zadnje prodati še državo tujcem itd. Ko so mislili» da so vse potrebne korake podvzeli, da bi uničili pokret in da se je začel v kliki pokret, kateri je navzlic vsem pod vzetim korakom zavzema! vedno večja tla, je bila stvorjena teta 1883 Zaječarska buna, katera je uničila mnoge rodoljube in s patriotskim žarom napojene Žide, ki so svoji državi želeli samo dobro in ki so za njo m za svoje politične ideje darovali tudi življenje. Kako je nastal Zaječarski upor, ali je to bil stvarno ali ustvarjen po potrebi takratnega političnega režima, prepuščam našim političar jem radikalne in vseh ostalih strank v razmotrivanje. S tem spominom sem hotel oživeti dogodi ja j, ki ima veze z zaječarskim uporom» dogodi ja j, ki se je globoko u rinil v mojo takrat mlado dušo' katerega se še vedno dobro spominjam in za katerega lahko trdim kot očividec in kot prostovoljen sodeloval ec, da je natančen in resničen. V ostalem pa še živi danes nekaj članov takratnega glavnega odbora, in upam da bodo tudi oni potrdili glavne momente tega dogodljaja, kateri jim je brezdvoma ostal še danes v živem spominu. Kot dijak, za časa konca šolskega leta in tudi drugače na pr. ob velikih praznikih sem M večkrat pri svojemu sorodniku Štefanu A. Stefanoviču lončarskemu trgovcu v Savi. In čeprav sem bil precej dober dijak, sem vendar moral ferijalne dneve prebiti pod nadzorstvom svojih sorodnikov, radi tega, ker sebno odprtih rok» in nisem imel sredstev, da bi počitnice prebil kakor moji ostali sošolci. Bilo mi je to veliko zadovoljstvo, da sem smel počitniške dneve prebiti v trgovini pokojnega Štefana. S cunjo za brisanje prahu in z malo metljico sem z velikim užitkom brisal krožnike, kozarce, steklene objekte, lonce itd. V veliki, na dva dela razdeljeni trgovini, polni vsakovrstnih stvari, sem brezbrižno preživel počitnice, ne vodeč račune o kakšni drugi stvari. Ravno sem se pripravil» da bi pričakal mnogobrojne vzorce, in posebno zadovoljen bi bii, če bi bi! mogel komu nekaj espape prodati», hvaleč vzorce in njih izvire. Pri porcelanu sem navadno rekel kupcem, da je »Karlsbadski«, za kozarec in steklenice, da so »brušene« in iz znane Šrajberjeve tovarne» za espajh, da je iz pravega angleškega jekla »Solingen« II. priloga „Jutranjim Novostim“ itev. 261 г dne 8. decembra 1923. („RADIKALSKI GLASNIK.“) V boj za zmago radikalizma. Poziv radikalni omladini. Ideja radikalizma, ki se je začela tako močno razvijati v času našega trhlega političnega življenja, je pokazala v praksi nedosegljive lastnosti za politične in meščanske svoboščine. Kakor v teoriji tako v praksi je prinesel radikalizem bojevitost z disciplino volje, kar je dajalo moč njegovim voditeljem. Toda narod je bil tisti, ki je pri-lastivši si idejo radikalizma dal možnosti radikalni stranki, da izvede reformo do takratnega našega političnega življenja in da stoji na Dramku tako tezKO pridobljene politične in meščanske svooode. Radikalna stranka, ki bazira na sistemu radiKalizma, želi, da se tudi v teh dnevih kar najbolje in najsohdneje organizira. Oa pa pomladi svoje moči, zato se mora postaviti radikalna omladina v prvo vrsto političnega boja. Po osvobojenju in ujedinjenju na- 1 šega troimenega naroda se je leta 1919 oonovua organizacija beograjske radikalne omladine, ki je že obstojala pred vojno, paiior po vojni, tako vrši tudi danes oeograjsKa radikalna omladina funkcijo centialncga odoora za organizacijo radikalne omladine v vsej državi. toda ta organizacija se v preteklem času še ni popolnoma izvedla. Zato pa je nujno potrebno, da se radikama omladina organizira v vsakem srez-kem in okrožnem mestu in da na vsakem mestu štiri ideje radikalizma in podučuje ljudstvo o zgodovini radikalne stranke in pojasnjuje vlogo na pridobivanju političnih in meščanskih svoboščin, povdarjajoč njeno vlogo tudi v sedanjosti. Klubi radikalne omladine morajo biti šole za politično in moralno vzgojo svojih članov in jim na ta način dati sposobnost za aktivno delovanje v radikalni stranki sami. Dosedaj je radikalna omladina organizirana v velikem delu naše države in zato so potrebne kolikor mogoče velike medsebojne vezi in potrebna je čim večja disciplina organizacije radikalne stranke in radikalne omladine. To je naš cilj. Živimo v časih ko se snuje radikalna stranka iz temelja. Kot žrtve časa so padli naši vrli borci — voditelji, in ravno radi tega je potrebno, da radikalno stranko z veliko voljo in energijo organiziramo in razširjamo kot v času njenega početka. Radikalizem ne pozna ne verske ne plemenske razlike: mi smo proti vsakemu ustvarjanju političnih strank, ki so na verski ali plemenski podlagi. Radikalna stranka sprejme v svojo sredino vsakega častnega in poštenega državljana in skrbi, da ga vzgoji v duhu radikalizma. Ne smemo skrbeti za osebnosti in zase, temveč le za idejo stranke same. In za to mora radikalna omladina paziti predvsem na vprašanje politične morale kot tudi na vprašanje svoje politične akcije. V organiziranih omladinskih klubih morajo biti večkrat predavanja in se-stanKi, V duhu idej radikalne stranke pripravljajmo ljudi, ki bodo kot apostoli nosili idejo radikalizma. Z živo besedo pripravljajmo rauikalske agitatorje in uspeh radikalne stranke in radikalne omladine ne izostane. Ne smemo pozabiti, da je dosedaj že preko 50.000 radikalskih omladincev, in da moramo to število pomnožiti. Ni pa dovolj, da se človek imenuje samo radikal in s tem konča že svojo politično akcijo. Nam so potrebni ljudje, ki morajo politično razumeti radikalizem in ki se bodo zanj navdušeno borili z živo besedo. Vsak radikalski omladinec mora razjasniti svojemu bližnjemu, ki ni radikal, naše ideje. On ga mora prepričati o naših idejah in ga tako pridobiti za našo organizacijo. Z vnetim in skupnim delom si mora pridobivati čim večje število radikalskih omladincev in s tem se tudi stranka širi in jači. Na delo, da se v vsakem mestu organizira radikalska omladina! Združimo se in pojdimo v boj za politične in meščanske pravice, za katere se je radikalna stranka borila nad trideset let in za katere se še danes bori! Občinske volitve Pod tem naslovom prinaša »Nova Pravda« št. 48 z dne 30. nov. daljši članek posvećen tukajšnjim samostojnim kmetijcem in demokratom, združenim sena j pod lepo donečim naslovom »Cio-spodarska stranka«. Ker je članek napisan oid pristaša NSS, čije zastopniki so že imeli čast sedeti v občinskem zastopa skupaj z gospodi, katerih imena vsebuje sedaj lista »Gospodarske stranke« in jih zato pobliže poznajo iz dobe »napornega dela«, bo tudi za našo javnost zanimivo poznati njegovo mnenje glecie delavnosti večine članov »Gospodarske stranke«. Prinašamo za^-to v naslednjem odlomek iz navedenega članica »N. P.« »Gospodarska stranka« ... Za nas je že sedaj jasno, kako bo delala... — Na Gospodarski listi se blešče povečini imena ljudi, ki so bili tudi dosedaj vedno v občinskem odiboru.-Zato' si dovolimo navesti izmed mnogih drugih samo en slučaj. Naša občina še sedaj nima lastnega ljudsko šolske ga poslopja. Brez nevarnosti bi zastavil glavo, da izvzernši v naši slavni dolenjski metropoli v celi Sloveniji ne dobiš nobenega mesta, ki bi se moglo ponašati s tako razveseljivim dejstvom in tako sijajno razvitim delom! Ker pa se stari ljudje navadno drže starega kopita, si seveda lahko obetamo od Gospodarske stranke, da bo ostala pri svoji stari gospodarski metodi. Ob času volitev so ti ljudje res delavni, to jim tudi mi radi v Novem mestu. priznamo. Ali ker se ravno takrat preveč pretegnejo, si zato dovolijo po volitvah vedno in redno svoj triletni počitek. Tako bo izgledalo naporno delo tudi v bodočnosti in zato le korajžno za njimi vsak, kdor ima veselje za delo! — Sama bahavost in domišljavost, drugega nič!« Sodba, ki jo izreka s temi vrsticami člankar »N. P.« o naših mestnih «pseu-dodemokratih« in njih zaveznikih, je ravno tako uničujoča za nje, kot je bila uničujoča sodba celokupnega naroda o demokratski stranki ob zadnjih skupščinskih volitvah. Od številnih primerov zanemarjenosti mesta dodajamo k gornjemu za danes samo enega, ki postavlja našo dolenjsko metropolo skoro na enako stopnjo s hribovskimi vasicami našega Roga. Značilno za naše mestne pojme o »redu in vzornosti«, ki vladajo po zaslugi dosedanjih »mestnih gospodarjev« v našem mestu (vidimo in radi priznamo zasluge, ki jih imajo tudi na pedagoškem polju,, in le čudimo se zakrknjenosti člankar ja »N. P.«, ki jih po zgoraj citiranem nikakor noče uvideti), je dejstvo, da se še danes nahaja nemoteno (kako pa tudi drugače, saj to zahtevajo stroga zakonska določila in pije-jeta) pokopališče skoro sredi mesta. Cela generacija že rešuje pokopališno vprašanje, skozi 30 let že se trkajo naši za razvoj mesta navdušeni župani in občinski svetovalci (delali bi krivico dosedanjim županom, ako bi vse »zasluge« samo njim pripisavali) na svoja napredna prsa* ali zaman — pokopališče stoji še vedno tam, kjer je stalo pred to sijajno dobo razvoja in napredka našega mesta. In v povzdigo pijetete, ki naj viada nad pokopališčem in njega okolico, se oh vseh dnevih sejmov v njegovi največji bližini vzdiguje k nebu kričanje in vpitje sejmarjev in s težkimi kletvami podkrepljeno pridušanje živinskih prekupčevalcev. In zopet kot v povzdigo zbranosti misli, ki naj bi obvladala človeka, kadar pride v bližino mirogoja, se vzdigujejo k nebu po vsakem sejmu —■ obiaki smradu. Na takem mestu stoji nase pokopališče kot v zasmeh — zdi se, da bolj nam ki smo pri dosedanjih volitvah v obč. zastop skrb za napredek mesta polagali veuno je v tako uenavne roke, kot pa mestnim očetom z županom na čelu. Vsa leta po vojni niso zadostovala, da bi se bile obstanite še obstoječe ovire, ki ne dopuščajo, da se začne s splošnim' pokopavanjem na novem pokopa-iišču. in imena, ki se blešče na listi »Uo-spoaarske siranne, so vsakemu poznavalcu naših razmer dovoljno jamstvo, ua se tuai v bouoče lahko nadejamo — takih razmer, kot so vlaaale aosedaj, anjo bo outocevata »Gospodarska stranka«, kar pa zeio dvomimo, ker smo prepričani, da so ti »gospodarji« dogo-spouanin enako kot v drugih mestih, tako tudi pri nas. Navdušenje za razvoj in napredek mesta teh krogov karakterizira najroij to, da vsakega, ki si upa izraziti — če tudi prav ponižno — svoje naziranje grede pomanjkanja fjuuskošoiskega poslopja, giede potrebe ua se odstrani ko-nečno vendar enkrat peikopaiisce iz mesta ali gieue kakega drugega od številnih perečih vprašanj, takoj proglase za reakciijonarja in sovražnika mesta, če že ne tudi države. Pozivamo zato vse v resnici za napredek in razvoj mesta navdušene volil ce — in teh je upamo še vedno večina —■ da si v njih lastnem im predvsem mestnem interesu dobro premislijo v katero skrinjico naj spuste 23. decembra svoje krogljice. Na ta način pokazali bodo najbolje, da mora biti enkrat konec osebnemu partizanstvu, konec samopašnosti mestnega tribuna — pravi, pošteni in za resno gospodarsko povzdigo mesta vneti naprednjaki našli se bodo že sami skupaj! Otresite se pretenj, otresite se sedaj Ijubeznjivo zapeljujočih besed teh »dobrih« gospodarjev, ostanite svobodni v svobodni državi v dobrobit našega zanemarjenega mesta. Objave. POZIV. Izvedbo organizacije naše stranke zlasti priporočamo predsednikom onih KRO, kjer se nahaja sedež srezke in okrožne oblasti. V smislu sklepa seje akcijskega odbora z dne 4. decembra 1923 pozivamo vse KRO, da čim prej ustanovijo redne SRU ter nato redne URO in to točno po navodilih, ki smo jih objavili v »Radikalskem glasniku«. Želeti je, da se izvede cela strankina organizacija do konca letošnjega leta. V Ljubljani, dne 5. decembra 1923. Za akcijski odbor: Dr. Niko Zupanič, predsednik 1. r. Ljubo S. Jurkovič, sekretar 1. r. OPOZORITEV. Opozarjamo člane, da ne nasedajo katerimkoli političnim demagogom in intrigantom, ki so začeli celo izdajati svoj list pod imenom »Radikal« z namenom, da povzročijo v vrstah naše stranke zmedo in da koristijo tako nasprotnim strankam ter njihovim kapitalističnim in koruptnim podjetjem. V disciplini je moč vsake organizacije! Delovanje Akcijskega Odbora. Ustanovitev ožjega akcijskega odbora. Iz praktičnih razlogov se je ustanovil v Ljubljani ožji akcijski odbor, ki sestoji iz dosedanjega predsedni-štva akcijskega odbora in članov dr. Huberta Souvana, prof. Mihe Prešla, dr. Miroslava Lukana, dr. Josipa Ažmana in Josipa Lenarčiča. Ožji akcijski odbor bo imel svoje redne seje vsak torek, širši akcijski odbor pa bo imel seje vsak prvi teden v mesecu. NRS za pomoč oškodovancem po povodnji v Sloveniji. Akcijski odbor je poslal glavnemu odboru obširno poročilo o silni škodi, ki jo je povzročila povodenj v Sloveniji. Akcijski odbor je obenem s poročilom zahteval na vsak način takojšnje pomoči za oškodovance. Pomoč Narodnemu gledališču v Ljubljani Premotrivajoč položaj Narodnega gledališča v Ljubljani je akcijski odbor sklenil enoglasno zaprositi radikalski poslanski klub, da na vsak način poviša v proračunskem predlogu določene vsote za vzdrževanje Narodnega gledališča v Ljubljani in to z ozirom na njegovo veliko kulturno misijo. Kriza občinskega sveta v Ljubljani. Akcijski odbor je temeljito razmo-trival situacijo v občinskem svetu mesta Ljubljane in je predlagal glavnemu radikalnemu odboru v Beogradu potrebne predloge, ki najbolje odgovarjajo interesom cele Ljubljane. Za meščanske šole. Meščanske šole so, kakor izgleda, zapostavljene s tem, da se ne smatrajo enakim z nižjimi srednjimi šolami. Akcijski odbor, ki je bil nato opozorjen, je poslal prosvetnemu ministrstvu predlog, da naj se na meščanske šole posebno ozira in da naj se uredi položaj meščanskošolskega učiteljstva v tem smislu. Za akcijski odbor: Dr. Ivo Sajovic, podpredsednik, 1. r. Ljubo D. Jurkovič, tajnik, 1. r. Pokret NRS. Slovenski delavci v Nemčiji so se obrnili na Akcijski odbor, da se zavzame za njih težnje, čemur se je Odbor zelo rad odzval. Na prošnjo raznih delavskih društev je izposlovali Akcijski Odbor, da jim bo pošiljala uprava »Jutranjih Novosti« list brezplačno. Od raznih strani prejemamo pisma bratov v tujini, H kažejo, da spremljajo oni s posebnim zanimanjem razvoj političnih razmer v domovini. Iz daljave uvideva-jo baš oni najbolj', da je NRS v resnici edina stranka dela, poštenega dela, stranka, v katere delu spoznava narod osnove biolljše bodočnosti. Naj živijo naši vrli rojaki v tujini! Ugotovitev. G. Emil Stefanovič in g. Anton Pod-bevšek nista čiana NRS. Prekinjenje zvez z imenovanima gospodoma v strankinih zadevah je v korist vsakega člana. Ljubljanski ORO. Zbor NR5 v Sp. Šiški. V petek, dne 30. novembra t. 1. se je vršil občni zbor NRS za Sp. Šiško v prostorih »Reininghausa«. Zbor je nadvse pričakovanje dobro uspel. Množica od 300 do 400 ljudi je dokazala javno na zboru, da je velik del Sp. Šiške radikalne misli ter^ da je prepričana, da je edino NRS zmožna, da pomaga delavcu, kmetu in uradniku 'in zboljšati položaj vseh stanov. Na zboru je bilo tudi par socijalistov in klerikalcev, ki so imeti namen, da na provokaterski način motijo zborovanje; po izčrpnem razlaganju nesaterm govornikov pa so se umattmii, uviuevši, ua so na Krivi poti in priznan so, ua je m