TE D NI K GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Leto XXVI. št. 2 Ptuj, 18. Januarja 1973 Cena 1 din Kaj prinaša delegatski sistem? Nov delegatski sistem, ki bi naj prihodnje leto zamenjal skupščm- skega, je bil v ponedeljek predmet razprave na razširjeni seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, Ormož in predstavnikov drugih družbenopolitičnih organizacij. Uvodne besede je dala članica predsedstvarepubliške konference SZDL Silva Jereb. Takoj v uvodu je povedala, da novi sistem še ni v javni raupravi in da gre za osnutke. Nato je govorila o načelnih izhodiščih novega sistema in poudarila, da bo z uveljavitvijo delegatskega sistema dobil naš delavec in občan - samoupravljalec možnost neposrednega soodločanja pri posameznih vprašanjih. Bodoči delegati bodo voljeni neposredno v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Tako bo baza dobila možnost vsebinske^ vključevanja v odločanje, saj pravi- loma delegat ne bi bil profesionalec in tudi ne vodilni delavec gospodar- ske ah druge organizacije. V osnovi gre za čim večji odmik od tako imenovane predstavniške demokra- cije in za približevanje odločanja neposrednim delavcem in občanom. Dalj časa se je Silva Jereb zadržala pri delegatskem sistemu v občini. Po novem hi naj občinska samouprava bila organizirana tako kot republi- ška; bilo bi naj več zborov: gospodarski, kulturno politični in socialno zdravstveni zbor. Po nekaterih predlogih bi bil v občini še enotni zbor in zbor delegatov krajevnih skupnosti ter občinski zbor. Delegacije v posamezne zbore volijo temeljne organizacije združe- nega dela, krajevne-skupnosti in po nekaterih predlogih tudi interesne samoupravne skupnosti. Nedvomno je res, da bo delegatski sistem in s tem odločanje delovnih ljudi toliko bolj zaživelo, koliko bolj bo razvito samoupravljanje v osnovi. Razprava, ki je sledila uvodni besedi, je pokazala predvsem skrb. Ormožanov, ali bodo manj razvite družbenopolitične skupnosti v no- vem sistemu deležne večje pozor- nosti naše družbe. Ali bodo področja z majhnim številom zaposlenih in občanov sploh ter tako z manjšim številom delegatov na ravni republike sploh kaj dosegla ali bodo spet preglasovana? Ali bodo številni predstavniki razvitih sredin razumeh stisko, denimo treh Ormožanov in glasovali za dobrobit in razvoj te^ manj razvitega območja? Sprejem zakona o manj razvitih dokazuje nasprotno, saj je bil sprejet zato, ker samoupravno sporazumevanje ni bilo uspešno. Pa tudi do sedaj naši poslanci niso ničesar dosegi, čeprav niso bili zmeraj tiho. Mnogo govora je bilo okrog regionahiega povezovanja, v katerem vidijo Ormožani (kljub vsemu!) vsaj delni izhod iz navedenih problemov. V razpravo se je sicer prikradla bojazen ali regionalno povezovanje ni tiho vračanje k starim okrajem. Vendar to ne bi bilo niti tako hudo. Obstoja bojazen formiranja nepro- duktivnih centrov, ki bodo v breme gospodarstva. Dosedanji sistem rigo- nalnega povezovanja te bojazni ne potrjuje in tudi predvidene spre- membe ne prinašajo nič takega. Potrebno bo le spremeniti sestavo medobčinskih svetov tako, da bodo poleg predstavnikov družbenopoli- tičnih organizacij in občinske skupščine, člani sveta tudi predstav- niki interesnih samoupravnih skup- nosti. V splošnem pa regionalno povezovanje lahko pomeni tudi uspešen in enoten nastop velikega območja na nivoju republike. Nov delegatski sistem nalaga precej zahtevano in odgovorno delo. V Ormožu so do sedaj evidentirani delegati predvsem iz vrst uveljavlje- nih družbenopolitičnih delavcev, kar pa ne ustreza ciljem novega sistema. Premalo je mladih, žensk in neposrednih proizvajalcev. V Ormo- žu bo z izborom delegatov hudo, če izključimo vodilne delavce. V razvitih vehkih gospodarskih sredi- ščih je mnogo naprednih mladih ljudi, takih pa v Ormožu skoraj ni. Zato so ob koncu sprejeh sklep, da je potrebno z evidentiranjem nada- ljevati ter mladim ljudem omogočiti uveljavitev ter zanje organizirati posebne oblike izobraževanja, kjer bi jih seznanili z osnovami delegat- skega sistema, ustavnimi spremem- bani in gospodarskim razvojem občine. Poleg tega bodo v treh krajevnih skupnostih (Središče ob Dravi, Kog, Tomaž) v dveh gospodarskih in eni negospodarski organizaciji formirali poskusne dele- gatske samoupravne skupnosti. Jr, do nedelje, 28. januarja 1972 Zadnji krajec bo v četrtek, 26. januarja ob 7.05. Napoved: Od nedelje, 21. do ponedeljka, 22. januarja bo verjetno snežilo, nato bo spremenljivo in mrzlo. Vmes se bo verjetno tohko otoplilo, da bo v nekaterih krajih izdatneje snežilo. Od 26. dalje bo fepo in oster mraz. Alojz Cestnik PRIPRAVE NA KRAJEVNE KONFERENCE SZDL v ormoški občini Krajevne konference socialistične zveze bodo letos posvečene krajevni problematiki. Poleg pregleda dela društev in organizacij na področju posamezne krajevne sJcupnosti bodo ocenili tudi medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje med organizaci- jami. Na Kogu so prepričani, da je to sodelovanje dobro in da ga bo konferenca prav gotovo pozitivno ocenila. Nekoliko večji problemi bodo.pri oceni razvoja samouprav- ljanja v kmetijstvu. Ob razpravah o zakonu o združevanju kmetov so se le-ti odločih razvijati obstoječi kooperacijski sistem, to je sodelova- nje z obratom „Jeruzalem" Ormož. Ta kooperacija pa je po nekaterih ocenah preveč trgovsko usmerjena. Na področju ormoške občine potekajo te dni intenzivne priprave na konference krajevnih organizacij socialistične zveze. Minulo soboto smo se udeležili takšnega pripravljal- nega sestanka na Kogu. Prišla sta tudi predsednik in sekretarka občinske konference SZDL Ormož Vlado Ožbolt in Marica Brazda. zato bo potrebno angažirati vse sile, da se odnosi izboljšajo. Kmetu je potrebno tudi priznati status, ki mu gre, saj bo le tako postal bolj zainteresiran za sodelovanje. Res je, da je družba v zadnjih obdobjih šla nasproti kmetom, vendar prepočasi. Na Kogu in okohci je precej močnih, preusmerjenih kmetij, ki si želijo sodelovati v poštenem koope- racijskem odnosu. Ne bi pa smeli pozabljati, da je na območju občine Ormož vsaj 80 odstotkov kmetijske- ga potenciala v zasebnih kmečkih rokah, ki je kljub vsem prizadeva- njem še vedno zapostavljen in zato manj učinkovit. Kljub temu, da bodo letos krajevne konferen* le delovne, bodo po potrebi izvedli tudi volitve. Na Kogu so sklenih v upravni odbor vključiti več žensk (sedaj samo ena) in mladine. Ob koncu je tekla beseda tudi o novih zakonih, ki urejajo odnose v kmetijstvu in kmetijstvo sploh. Na Kogu bi o tej zakonodaji radi shšaH kaj več. jr Klub ptujskih študentov odslej v Ptuju V delavskem domu „Franc Kram- berger" v Ptuju, je bil v soboto popoldne, 13. januarja 1973, prvi zbor ptujskih študentov, ki študirajo v Mariboru. Znano je, da je doslej klub ptujskih študentov deloval le v Ljubljani. Z razvijanjem višjega in visokega šolstva v Mariboru in vse več ptujskih maturantov se odloča za študij v tem drugem slovenskem visokošolskem centru, vendar doslej niso bih organizirani v klubu. Zato je nad 40 študentov, ki so se zbora udeležih, soglasno sklenilo, da se • ptujski študenti, ki študirajo v Mari- boru vključijo v enotni klub ptuj- skih študentov. V zvezi s tem so na zboru tudi do polnih svoj statut, v katerem velja posebej omeniti, da bo odslej sedež kluba v Ptuju in ne več v Ljubljani. S tem bo omogočena lažja povezava med študenti, ki študirajo v Ljublja- ni in v Mariboru, obenem pa bo tudi večja povezanost študentov z vsem družbenim dogajanjem v občini. Povečah so tudi število članov izvrš- nega odbora kluba, ki sedaj šteje 10 članov, po 5 iz vsakega visokošol- ske^ središča. Predsednik kluba ptujskih študen- tov - Božo GLAZER, študent, 4. letnika fakultete za sociologijo, poli- tične vede in novinarstvo, je na zboru podrobneje poročal o doseda- njem delu kluba in spregovoril o njegovih programskih nalogah. Na osnovi tega so potem sprejeh vsebin- sko bogat program dela. V njem velja • predvsem omeniti redno spremljanje družbenega dogovora o štipendiranju, srečanje s ptujskimi dijaki, na katerem jih bodo seznaniU s pogoji študija na višjih šolah in fakultetah, namesto akademskega plesa pa bodo izdaU bilten kluba ptujskih študentov, v katerem bodo • podrobno opisah zgodovK^o kluba, objaviU program svojega dela m seznanih javnost s študentskim amandmajem. Poleg tega žehjo obja- viti odlomke iz seminarskiji nalog študentov, ki obravnavajo problema- tiko ptujske občine. V svojem programu dela so predvideli tudi razgovor študentov z družbenopohtičnimi delavci ptujske občine. Do uresničitve te naloge bo prišlo že jutri, 19. januarja v klubu mladih v Ptuju. Na tem razgovoru se bodo pogovorih predvsem o štipen- dijski in kadrovski pohtiki v občini, o problemih odhajanja kadrov iz ptujske občine, o sociabi strukturi študentov, saj je znano, da je število študentov iz delavskih družin v stalnem upadanju in jih je sedaj komaj slaba četrtina. Posebej bodo spregovorih še o odnosih med štipenditorji m štipendisti, ki so doslej zreducirani več ah manj le na nakazovanje štipendij, mnogo pre- malo pa je seznanjanja štipendista z njegovim bodočim delovnim me- stom in s problemi kolektiva, v (Nadaljevanje na 11. strani) 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 18. januarja 1973 Ob obnovi in razširitvi šolsliega pro- stora v bistrišici občini 2. junija 1968 so se občani Slov. Bistrice in pozneje delovni ljudje v gospodarskih organizacijah na refe- rendumu nesebično izrekli „ZA" uvedbo občinskega samoprispevka za obnovo in razširitev šolskega prostora v občini. Ta datum je začetek stalnega zbiranja namenskih sredstev za reševanje perečih proble- mov v šolstvu. Letos, ko se samoprispevek izteka, je bilo uresničenega le manjši del zastavljenega programa. Z investicijskimi naložbami nad 16,600.000 din so rešili komaj tri območja: makolsko, poljčansko in delno bistriško. Odprta pa je še vedno že sprejeta programska naloga, obnoviti še preostalih 14 šolskih zgradb v občini. To je zgradb, od katerih so v marsikateri razmere že danes take, da ne zagotavljajo niti varnega bivanja, kaj šele normalnega izvajanja šolskih programov. Že dejstvo, da je bilo 9 od teh šol zgrajenih pred 20. stoletjem to potrjuje. 13 šol v občini je brez kabinetnega pouka, v 10 šolah sanitarije ne zagotavljajo higienskega minimuma, le 4 šole imajo po normativih urejene mlečne kuhinje, le tri šole imajo centralno ogrevanje in samo pri eni šoU je ustrezna telovadnica. Vse te po- manjkljivosti v končni fazi vplivajo še kako tudi na slabši učni uspeh učencev. Že ta bežni prikaz trenutnih razmer v šolstvu nas privede do spoznanja, da je treba vsa t? nerešena vprašanja v šolstvu reševati vztrajno in nujno. Zato stojijo v občini Slov. Bistrica pred neodložljivo skupno nalogo, zagotoviti v najkrajšem času še 13,000.000 din za dokončno uresni- čitev zastavljenega programa. Dose- danje zaostajanje pri izpolnjevanju programa je pogojeno s počasnim dotokom sredstev in močnimi inflacijskimi gibanji, ki so se odražali v ceni gradbenega materiala in storitev, ki so se v petih letih povečala za nad štirikrat. Ta spoznanja torej narekujejo novo nalogo: akcijo za podaljšanje občin- skega samoprispevka za obnovo in razširitev šolskega prostora. Ta ne bo lahka, toda ob enotnosti, solidarnosti in nesebičnosti vseh, ki so kakorkoU zainteresirani za vzgojo otrok in prek njih za varen, lepši jutrišnji dan, vsekakor uresničljiva. DAKO ŠOLSKO LETO 1971/72 V ORMOŠKI OBCINI Občutno zmanjšanje osipa Podatke o učno vzgojnem delu osnovnih šol zvemo navadno takrat, ko pedagoški svetovalci napišejo poročila za občinsko skupščino. Tako je bilo tudi v Ormožu. Poročilo je napisal Stane Stanič. Delo osnovnih šol na področju ormoške občine je bilo v šolskem letu 1971/72 nekoliko spremenje- no. Medtem ko se organizacijska in geografska struktura ni spremenila, je opaziti bistvene premike pri številu učencev, le-to se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo za 260, od tega samo v obravnavanem šolskem letu za 93. Ni dvoma, da gre nekaj znižanja na račun posebne šole, kije bila v Ormožu ustanovljena pred štirimi leti. Lansko šolsko leto je imela v dveh razredih 42 učencev. Število oddelkov se v zadnjih štirih letih ni skoraj nič spremenilo. Na razredni stopnji je bilo v obravnavanem obdobju 61 oddel- kov, na predmetnem pa 50. Na posamezni oddelek pride približno 25 učencev; to razmerje velja za razredno in predmetno stopnjo. Glede na padanje vpisa v I. razred je v bodoče vprašljiv obstoj samo- stojnih oddelkov na šolah Hum, Kog in Runeč. Učni usp)eh je bil v šolskem letu 1971/72 zadovoljiv in znaša 92 odstotkov. Ravnatelji so z uspehom na splošno zadovoljni, čeprav je za nekaj več kot 2 odstotka nižji od leta prej. Stane Stanič je v svojem poročilu zapisal, da tako pavšalno zadovoljevanje z uspehom ne more roditi željenih rezultatov. Gre za 59 učencev, ki bi se zanje dalo kaj več storiti. Potreben bi bil večji čut odgovornosti in večje prizadevanje učiteljev za vsakega posameznega učenca ter večji interes staršev za napredek njihovih otrok. V vsakem primeru bi namreč moralo zvišati učni uspeh dejstvo, da je 42 učencev obiskovalo posebno šolo. Na popolnih osemletkah je največji uspeh dosegla osnovna šola Središče ob Dravi (97,4 %), sledijo Tomaž (94,5), Vehka Nedelja (93,7), Ormož (92,7) in Miklvaž pri Ormožu (88,6 %). Na podružničnih šolah je na prvem mestu Hum (96,4%), sledijo Runeč (93,4), Podgorci (86,8), Kog (86,7) in Ivanjkovci (85 %). Razlike med posameznimi šolami so bile mnogo večje kot leto prej. Takrat je znašala razUka samo 4,2 %, medtem ko se je v šolskem letu 1971/72 dvignila na 8,8 %. (Primer: Središče-Miklavž) Med posameznimi razredi je najslabši uspeh zabeležen v prvem, kar je vsekakor presenetljivo. Na vseh šolah je delovala mala šola, ki so jo obiskovali vsi učenci. Skoraj na vseh šolah so bih ustanovljeni vrtci. Vsa ta prizadevanja pa niso rodila uspeha kot je bilo pričakova- ti. Uspeh v I. razredu je najslabši. Vrtci po enem letu dela resnično ne morejo dati kakšnih posebnih uspehov, male šole pa le delujejo že več let. Mnogo otrok, ki so zaostajali v I. razredu je odšlo v posebno šolo. Vodstva osnovnih šol se še naprej pritožujejo, da mentalna sposobnost mnogih otrok ni takšna, da bi lahko sledili rednemu pouku. Kategorizacijo učencev bo tako potrebno opraviti že v vrtcu ali mali šoli pred vstopom v osemletko. Od generacije učencev, vpisanih v šolskem letu 1964/65, ki šo lansko leto dokončali osemletno šolanje, se je od 334 vpisanih učencev osulo 127 ali 38 odstotkov. Lansko leto ni bil izračunan osip, zato naredimo primerjavo z letom 1962/63, je znašal za občino Ormož 51,2 odstotka. Primerjava s sedanjim nam pove, da se je osip znižal za 13,2 odstotka, kar je vsekakor velik uspeh. Osip je namreč osrednji problem šol na sploh. Podatki kažejo, da je v VII. razredu končalo šolsko obveznost 52 učencev, kar je nedvomno veliko število. V zvezi s tem se poraja vprašanje, ali je bilo res nujno, daje teh 5 2 učencev bilo le eno leto nesposobnih za prestop v višji razred, medtem ko so vseh ostalih 7 let redno napredovali. Precej podob- na situacija je z 49 učenci v VI. razredu. Najnižji osip je prikazala osnovna šola Miklavž pri Ormožu (29,8%), najvišjega pa šola Tomaž (47,6 %). Razlika med obema šolama je celih 17,8 odstotka. Zelo visok osip je imela tudi osnovna šola Velika Nedelja (44,9 %). jr V ORMOŽU BO DO LETA 1976 PRIMANJKOVALO 747 STA- NOVANJ Gradnja stanovanj v ospredju Stanovanjsko gospodarstvo se je V Ormožu začelo po letu 1965 razvija- ti na družbenih in ekonomskih os- novah. Takšen način dela je postavi- la resolucija zvezne skupščine o na- daljnjem razvoju sistema stanovanj- skega gospodarstva. Nosilci financi- ranja so postali delavci v organizaci- jah združenega dela. Izvedena pa je bila tudi valorizacija najemnega sta- novanjskega sklada, kot osnova za določanje realnejših stanarin. Tako je bil uveden sodobnejši način go- spodarjenja s stanovanjskimi hišami in stanovanji. Po tem obdobju se je začelo uveljavljati načelo, da je graditev stanovanj poleg delovne organizacije in širše družbenopolitične skupnosti predvsem stvar občana. Tako stališče je močno razvilo zasebno iniciativo. Prišlo je do močnih in spodbudnih premikov v zavesti do ustvarjabiega vključevanja občanov v stanovanjsko graditev. Logična posledica tega je bilo občutno povečanje stanovanjskega fonda. Tako se je v tem obdobju obseg sredstev, ki so jih občani neposred- no od svojega osebnega dohodka vlagali v stanovanjsko gradnjo, zelo povečal. V tem obdobju so delovne organizacije samostojno razpolagale s sredstvi obveznega stanovanjskega prispevka, razen s sredstvi za delno nadomestitev stanarin. Delovne organizacije stanovanjskega prispev- ka niso vedno trosile smotrno in pri tem večkrat niso upoštevale progra- ma za reševanje stanovansjkih problemov. V prvi vrsti so skrbele za visokokvalificirane kadre in pri tem zelo pogosto pozabljale in zapostav- ljale revnejše delavce, ki pa so bili stanovanja mogoče IdoIj potrebni. Posledica takšne stanovanjske poUti- ke v minulem obdobju je tudi ta, da nekaterim kategorijam delavcev in drugim občanom niso zagotovljena stanovanja niti v prihodnosti. Ob dosedaj veljavnem zbiranju in trošenju sredstev je bilo v občini Ormož v obdobju 1966/71 zgraje- nih skupaj 243 stanovanj, od tega zasebnih 237. Podatek dovolj zgovorno priča, da je bila zasebna stanovanjska gradnja zelo intenziv- na, medtem ko je udeležba družbenega sektorja minimakia, saj je bilo zgrajenih samo 6 stanovanj ah 2,4 odstotke. Za krepitev družbenega stanoanjskega fonda je taka rast odločno premajhna. Tu je še nekaj drugega. Ves obstoječi stanovanjski fond v občini ne zadovoljuje sedanjih in naraščajočih potreb prebivalstva. Popis prebivalstva in stanovanj, ki je bil izveden 1971. leta, je pokazal, da je na področju občine 4.766 stanovanj, od katerih je bilo do leta 1918 zgrajenih 2.884. Od leta 1919 do 1945 je bilo zgrajenih 686 stanovanj in od 1945 do 1960 pa 603. Po 1960 je bUo v ormoški občini zgrajenih 567 stanovanj ali 11,8 odstotkov vseh. Stalno naseljenih je 4.620 stanovanj, medtem ko je 57 stanovanj začasno naseljenih in 89 opuščenih za daljši čas. V 4.462 stanovanjih stanuje po eno gospodinjstvo, v 150 po dve in v 8 po tri in več gospodinjstev. Po lastništvu je 462 ah 9,7 odstotkov družbenih stanovanj in 4.304 zasebnih. Tako vidimo po eni strani opuščena in začasno naseljena stanovanja, na drugi strani pa gospodinjstva, ki prebivajo v nestanovanjskih prostorih. V občini je skupno 4.780 gospodinjstev, od katerih prebiva v pravih stanovanjih 4.677, medtem ko so v 7 primerih naseljeni poslovni prostori, v 30 primerih pa drugi prostori za zasilno stanovanje. Slaba stran razpoložljivega stano- vanjskega fonda je tudi v tem, da je poleg velike udeležbe starih stanovanj (60 %) še precejšnja utesnjenost prostorov. Na področju občine je 2.343 stanovanj, kjer je' stanovanjska površina na prebivalca pod poprečjem - 14 kvadratnih metrov. Kritično utesnjenih stano- vanj, kjer pride samo 8 kvadratnih metrov ali manj na družinskega člana, je 630. Pri ugotavljanju primanjkljaja stanovanj moramo upoštevati sedanjo in bodočo situacijo. Ce se postavimo na stahšče, da bi imelo vsako gospodinjstvo svoje stanova- nje, potem po navedenih podatkih primanjkuje v občini le 37 stanovanj. V danem primeru je takšen nm ugotavljanja stanovanj- skega fonda neuporaben, ker je potrebno upoštevati še mnogo drugih objektivnih kriterijev. Tako npr. naseljene poslovne prostore (7) zasilna stanovanja (30), stanovanja z dvema ali več gospodinjstvi (155), utesnjena stanovanja do 6 kvadratnih metrov na stanovalca (285) in podobno. Ce upoštevamo samo navedene primere, dobimo stanovanjski primanjkljaj, ki znaša 514 stanovanj. Do leta 1976 se bo po nekaterih ocenah povečalo število manjkajočih stanovanj tudi zaradi naravne rosti prebivalstva oziroma povečanja števila gospodinjstev (170), zaradi normalne obrabe stanovanj (48) in zaradi rušenj v zvezi z urbanističnim načrtom in drugo (15). Tako je realno pričakovati, da bo do leta 1976 primanjkovalo v Ormožu skupno 747 stanovanj. Kako bodo v Ormožu takšno stanje vsaj delno sanirali pa boste lahko braU prihodnjič. PLANINCI PREŽIVELI NE- DEUO NA RIBNIŠKI KOCi Planinsko društvo' Ptuj je v nede- ljo priredilo izlet za 50 mladincev in pionirjev na Pohorje, kjer je že dovolj snega, da so lahko pokazali svoje smučarske veščine. Z avtobu- som so se iz Ptuja pripeljaU do Pesnika pod Ribniško kočo, odko- der so peš nadaljevah pot do svojega cilja. Vseh 50 otrok se je pod vodstvom osmih odraslih oseb zdra- vih vrnilo domov s njihovega prvega letošnjega smučanja. Ce v nižjih predeUh še ne bo v doglednem času padel sneg, bodo takšni nedeljski izleti pravgotovo postali številnejši^ TEDNIK — ČETRTEK, 18. januarja 1973 STRAN 3 Vsebinsj^e spremembe v šolanju Letošnje leto bo za naše šolnike dokaj zahtevno. Cas nas sih v spremembo kvaUtete in vsebine po- uka. Večji poudarek bo potrebno dati splošnemu izobraževanju, kar je za naš samoupravni sistem še pose- bej pomembno. Na področju vzgoje in izobraževa- nja je gledanje v prihodnost potreb- no bolj kakor na katerem koli drugem področju družbenega življe- nja in dela. Sedanji osnovnošolci bodo šele čez 10 ah več let pokUcno aktivni, zato jih je treba že zdaj usposabljati za takratne razmere, ki se bodo od sedanjih gotovo močno razhkovale. Gre za tako imenovano idejnost pouka v sistemu izobraževa- nja in vzgoje. Ta smoter zasluži posebno pozornost, saj usmerja de- lovanje šole tako, da si bodo učenci pidobih .znanstveni' pogled na svet in bodo spoznaU sodobne dosežke marksizma na področju družbenih ved. Vse to pa seveda razvojni stopnji otrok primerno. Uresničevanje tega smotra kaže v naši praksi najrazUčnejše odmike in stranpota. Zato bo letos potrebno kritično pretresti vsebino dela v osnovnih šolah in šolah sploh. Čutiti je tudi odpore proti vsej vzgojno izobraževalni pohtiki, kije prešla od besed k dejanjem po pismu predsed- nika Tita. Čutiti jih je na primer v odnosu do samoupravljanja, odpori pa so tudi v apoUtični, neangažirani šoh, ki so tako močni, da učitelji marsikdaj ne upajo govoriti o rehgi- ji, marksizmu, socializmu ipd. Vzro- ki za vse te nepravilnosti so razhčni, najpogostejši pa so pravgotovo v nezadostni usposobljenosti učite- ^ev, da bi elemente idejnosti aktiv- no vtkah v široko vzgojno izobraz- beno delovanje šole. Z namenom, da bi na tem področju steklo delo bolj učinkovito, bo letos organizirano za vse učitelje obvezno družbenopoU- tično izobraževanje. Tako bo v naših šolah potekal pouk v skladu s spremembami, ki jih lahko zasledu- jemo že sedaj in ki zahtevajo vedno večjo razgledanost in splošno izo- brazbo. V nekaterih deželah podaljšujejo osnovnošolsko obveznost na devet in deset let. Tudi pri nas nekateri razmišljajo o tem. Podaljševanje šol- ske obveznosti pa ni tako nujno potrebno, saj večina učencev po cončani osemletki nadaljuje šolanje na srednjih in drugih šolah. Kar je bil nekoč privilegij bogatih, postaja sedaj potreba za množice. Tehnična revolucija se ne zadovoljuje samo z osnovnošolsko splošno izobrazbo, temveč zahteva več. Povsem nerealno je dohajati na- predek znanosti z dodajanjem učne snovi. Tako težnje so še vedno prisotne v učnih načrtih naših osnovnih šol; zlasti še velja ta ugotovitev za učbenike. Sola mora prenesti težišče svojih zahtev na učenca in ga naučiti razvijati mišlje- nje, tehniko učenja in pomnenja snovi, da bi učenci pozneje mogli bolj samostojno sprernljati napredek znanosti. Enciklopedična šola je preživela. Šola v sodobnem svetu mora v večji meri razvijati psihične funkcije, predvsem logično mišlje- nje. Poleg sprememb v izobraževanju prinaša čas novosti tudi v vzgojno delo. Nekoč je bil glavni smoter vzgojiti proizvajalca in državljana, ki je pasiven in discipUniran opravljalec navodil. Samostojnost, izvirnost, ustvarjahiost, odgovornost in druge umske in moralne kvahtete niso bile zaželjene, ker bi lahko povzročale nevšečnosti. Mi pa si moramo priza- devati vzgojiti ljudi, ki bodo voljni in zmožni sprejemati naloge, se zanje zavestno odločati in zanje tudi odgovarjati. Take vzgojne kvaUtete pa je možno razvijati le tedaj, če prihaja spodbuda za uveljavljanje teh kvahtet od učenca. Učitelj mora tako postati obUkovalec in mentor doraščajočega otroka. Kako izpolnjujejo obveznosti? Slovenska Bistrica je bila pred letom in pol na črnem seznamu občin, ki so naj dalje odlašale s podpisom družbenega dogovora o kadrovanju in štipendiranju. Kljub precejšnji zamudi so le uspeli dogovoriti se z delovnimi organiza- cijami in zavodi o ustanovitvi posebnega občinskega sklada, ki skrbi za smotrno in bolj učinkovito kadrovsko politiko v občini, usmer- ja mlade strokovnjake in pomaga tistim manjšim delovnim organizaci- jam, ki same zaradi premalih sredstev ne bi mogle zasnovati ustrezne kadrovske in štipendijske poUtike. Upravni odbor sklada za usmerja- nje, štipendiranje in kreditiranje je v šolskem letu 1972/73 po dveh razpisih podelil 21 štipendij in pet posojil. Trinajst štipendistov imajo na srednjih, osem pa na višjih oziroma visokih šolah. Višina štipendije se ^blje od 260 do 760. dinarjev, odvisno od socialnega stanja posojilojemalca in oddaljeno- sti od šole, ki jo obiskuje. Sklad je štipendije razpisal na podlagi po- drobne anahze, s katero so ugotoviU potrebe po kadrih v vsaki delovni organizaciji. Premalo prosilcev je bilo le za pravno, ekonomsko in filozofsko fakulteto. Upravni odbor sklada je s štipendisti redno povezan. Z njimi se pogovarjajo o učnih pogojih in uspehih, o položaju v bistriškem gospodarstvu in o predvidenih delovnih mestih po šolanju. Na ta način bodo, tako vsaj upajo, mlade strokovnjake dobili v bistriške delovne organizacije in preprečih njihovo odhajanje v večje „centre", kot se je v preteklosti večkrat dogajalo. Ko se s tako zasnovano kadrovsko politiko obetajo bistriškemu gospo- darstvu v prihodnosti boljši časi, bi-. pričakovali, da je vsem končno le jasno, kako je to najboljša in pravzaprav edina možna pot do izboljšanja že kar kritičnega kadrov- skega položaja skoraj vseh delovnih organizacij v občini. To, in pa obveznost s podpisom družbenega dogovora, naj bi bila porok, če ne za kaj drugega, vsaj za reden dotok finančnih sredstev. Žal ni tako. Nekaj delovnih organizacij sporazu- ma sploh ni podpisalo. To so praviloma tiste delovne organizacije, ki imajo vse prej kot zavidljivo kadrovsko strukturo. (Opekama Pragersko, Kmetijski kombinat Ptuj - obrat Pragersko, hotel Planina, letovišče grad Štatenberg in nekate- re druge). Nekaj delovnih organiza- cij kljub podpisom svojih obveznosti do sklada sploh ne izpolnjuje (Koloniale Poljčane, Delavska uni- verza Slov. Bistrica, Komunalno podjetje Slov. Bistrica, Ljubljanska banka, EMI Poljčane, Intes in TIS Slov. Bistrica). V analizi sklada za preteklo leto je zapisano, da, če bi bih odvisni od tekočega mesečnega prihva sredstev, sploh ne bi mogli izpolnjevati svojih obveznosti do štipendistov in posojilojemalcev. Tak odnos nekate- rih pa poleg že zgoraj zastavljenih dilem in vprašanj zastavlja še kup drugih. Kako dolgo bo še trajalo, preden bodo povsod spoznali nujnost ustrezne kadrovske zased- be? Kako dolgo bodo zasedali nekatera delovna mesta ljudje z neustrezno kvalifikacijo? Kdaj bo- do te strukture nehale zavirati hitrejši napredek? Kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi spoštovali dogovore? Ali v take delovne organizacije ni prišlo pismo predsed- nika Tita in izvršnega biroja? DAKO IZBIRINI isrebanci IZ NAKUPOV OB NOVOLET- NEM POPUSTU V času od 12.do 31. decembra 1972 je trgovsko podjetje Izbira Ptuj zagotovilo 12% novoletni popust pri nakupu izdelkov Gorenje. Zraven popusta je trgovsko podjetje sklenilo, da bo 10 izmed potrošnikov, ki so koristih ta novoletni popust še dodatno nagradilo. V ponedeljek je v prostorih Izbirine prodajalne tričlanska komi- sija, ki so jo sestavljali predstavnik podjetja, predstavnik radia Ptuj in ena izmed potrošnic, zavrtela v bobnu pralnega stroja 349 odrezkov računov vseh tistih kupcev, ki so v razpisanem času kupih izdelke Gorenje. Potrošnik Pavel Kekec iz Nove vasi pri Markovcih pa je nato iz bobna izvlekel deset srečnežev, ki so prejeli naslednje vredne nagrade trgovskega podjetja Izbira Ptuj: 1. Pralni stroj bio-superavtomat Gorenje, ANKICA SKARJA, Kidri- čevo 6 2. Hladihiik Gorenje, MARIJA OSTERC, Gradiščak 3. Električni štedilnik Gorenje, JOŽE MARKS, Hvaletinci 7 4. Električna sušilna avba Gorenje, BARBARA KRANJC, Belšakova 69, Ptuj 5. Električna sušilna avba Gorenje, JOŽE KMETEC,Lancova vas 17 7. .Mikser Gorenje, PRELOG, (naslov ni popoln, kupil v Elektro-radio) 62000 Maribor 8. Kuhinjska tehtnica Gorenje, MARTIN ŠEŠERKO, Grajenščak 42 9. Kuhinjska tehtnica Gorenje, JANEZ MURKO, Sele 8 - Ptuj 10. Kuhinjska tehtnica Gorenje, JOŽE ŠENKIŠ, Podvinci 95 Vsem izžrebancem trgovsko pod- jetje Izbira iskrenočestita in jih prosi, kakor tudi člane kmisije, ki so žrebali, da se v četrtek, 18. januarja ob 16. uri zberejo v prostorih prodajalnec Novi dom na Bre^u, kjer bodo prevzeli nagrade. Nagrence lahko zastopa tudi odnik, vendar naj prinese s seboj račun artikla renje, ki ga je v času popusta kupil pri Izbiri. Danilo Masten - kandidat za predsed' nilca OBSS Ptuj Na zadnji razširjeni seji predsed- stva občinskega sveta ZSS Ptuj - j e bila v petek, 12. januarja - so govorih o pripravah na trinajsti plenum ptujskih sindikatov, na katerem bodo pregledah delo v preteklem letu in sprejeh program dela za leto 1973. Na plenumu bodo tudi izvoUh novega predsednika občinskega sindikabiega sveta, ker je dosedanji, Simon Pešec, sicer dela- ven in uspešen, zaradi preobreme- njenosti na delovnem mestu zaprosil za razrešitev. Kandidat za novega predsednika je dolgoletni sindikahii delavcev Danilo Masten, vodja sploš- nega sektorja v Sigmi in zvezni poslanec gospodarskega zbora. Ko so se člani predsedstva dogo- varjah o pripravah na plenum, so sklenih, da bodo pri pregledu dela v jreteklem letu kritični, izčrpni in conkretni. Program za leto 1973 bodo zastavih tako, da bo slonel na akciji, ki so jo začeU s prvo konfrenco ptujskih sindikatov, usklajen s pismom predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ in tesno povezan s programi stro- kovnih medobčinskih sindikatov. Na plenumu bodo sklepah tudi o ustanovitvi medobčinskega sveta ZS po dravskih občin. V prvem trime- _ sečju letošnjega leta bodo pripravih še konferenco o stanovanjski proble- matiki. Ker so prav te dni občni zbori osnovnih organizacij sindikatov, so člani predsedstva spregovorili tudi o tem. Dogovorili so se, da bodo na njih posvetih največ pozornosti ustavnim dopolnilom in TOZD, kadrovski pohtiki in akcijam za varčevanje. DAKO NESREČA NE POČIVA Pretekh teden so se zdravih ah se še zdravijo v ptujski bohiišnici naslednji ponesrečenci: LAŽJE POŠKODOVANI. Ivan Drab, Središče 41; Tonček Bombek, Ptuj, Cojzova pot 15; Miran Rep, Gorca 21; Dušan Toš, Trnovska vas 44; Stepan Celovečki, Radoboj 192; Borut Kovačič Gereč- ja vas 79; Franc Kozel, Draženci 47; Marija Matjašič, Dragovič 24; Krista Pavič, Lukovčak 39; Viktor Kamen- šek, Doklece; Nada Skok, Ptuj, Golobova 7; Fmac Prosenjak, Brstje 17; Mihael Zorko, Grhnci 32; Marija Bele, Pobrežje 163; Martm Kožej, Sestrže 55; Andrej Doma, Lendava, Moše Pijada 1; Ivana Horvat, Pod- vinci 32. 4 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 18. januarja 1973 ALFRED MERC, DIPL. VETERINAR: Zatirajmo trakulje (Nadaljevanje) Pri živih živaUh je težko ugotovi- ti bolezen. ŽivaU, ki so močno me- hurjave, imajo prebavne motnje, hujšajo in dolgo bolehajo. Prašiči imajo trd trebuh, so okorni in so slabo rejeni. Bolezen je razširjena po vsej državi pri prašičih in ovcah ter ogroža tudi zdravje človeka. Človek se lahko okuži na razne načine: če pusti, da ga pes liže po obrazu ah po rokah, če je ah pije iz iste posode aU krožnika, če psa z roko gladi po dlaki pa si potem ne umije skrbno rok. Psi, ki imajo trakulje, se namreč kaj pogosto li- žejo okoh zadka in potem drugje po telesu. S tem prenašajo jajčeca ali odrivke trakulje na gobec ali dlako, od koder jih utegne človek prenesti v usta in se tako okuži. Zlasti so v nevarnosti otroci, ki se kaj radi igrajo s psi in se tako oku- žijo. Pri človeku je mehurjake mogoče odstraniti le z operacijo, ki utegne biti tudi nevarna, zlasti, če mehur tiči v možganih ali drugih telesnih organih. Da se bolezni obvarujemo, ne smemo okuževati psov z odpadki mehurave drobovine zaklanih živali. Ce že hranimo pse in mačke z dro- bovino, jo moramo prej prekuhati, ker so včasih mehurji slariti v no- tranjosti pljuč ah jeter in jih od zu- naj ne opazimo. Vse pse klateež in neregistrirane moramo odstraniti ali pokončati. Psi čuvaji naj bodo pri- vezani na razpeti žici in naj imajo svojo hišico, ki jo je treba večkrat razkužiti, steljo in iztrebke pa za- kopati ali sežgati. Paziti moramo na otroke, ki se igrajo s psi, da si roke večkrat umivajo, zlasti pred jedjo. Pes mora imeti svojo posodo za hrano in vodo. Kakor hitro opa- zimo pri zaklanem prašiču, da ima mehurjeva jetra, otrebimo svojega psa trakulj po navodilih živino- zdravnika. Vse pse brez razlike je treba vsaj dvakrat na leto otrebiti trakulj, ker je redkokateri pes hiez, teh zajedalcev, bodisi te ah druge vrste. Po podatkih, s katerimi razpola- gamo, je pri nas ta bolezen kar pre- cej razširjena. Iz podatkov ptujske klavnice je razvidno, da je z zamet- ki te trakulje okuženih 30 do 45 odstotkov zaklanih prašičev iz kmečke reje. Kakšen je odstotek okuženih prašičev, zaklanih doma za lastno uporabo, nam ni pozna- no, sodimo pa, da je ta odstotek precej vehk. Zdravstvena služba pa pri ljudeh le poredkoma ugotovi ekinokokus- ne mehurje v jetrih, pljučih ah dru- gih organih. Ekinokokoza je pri nas danes važno veterinarsko-sanitarno pa tu- di ekonomsko vprašanje. Okužene živah z mehurjaki v droboju ne moremo zdraviti. Bolne ljudi zdra- vimo le s težkimi, nevarnimi opera- cijami glede na važnost organa, v katerem je mehurnjak. Ekinokoko- za nam napravi tudi vehko gospo- darsko škodo. Okuženo drobovino je zato nujno potrebno uničiti. Ce pogledamo samo odstotek okuže- nih prašičev pri nas, lahko ugotovi- mo, da moramo vsako leto uničiti vehke kohčine neužitih jeter, pljuč in druge drobovine. Škodo utrpimo tudi zaradi obolenja živah, ker me- hurnjaki ovirajo normalne funkcije okuženih organov, zato živina ne pridobiva teže, v resnejših primerih pa tudi hujša. Zdravimo in ozdravimo pa lahko okužene pse. Iz zaščitnih razlogov bi bilo nujno, da bi veterinarska služba pripravila organizirano akci- jo za obvezno zdravljenje psov. Ob obveznem cepljenju proti steklini naj bi se psi še obvezno zdravili zo- per trakulje. S tem bi povsem od- praviU trakulje in njih posledice. Vljudnost pa taka Res je, da na avtobusni progj PTUJ - LESKOVEC vozi dnevno 10 avtobusov v vsako smer in je kljub temu včasih taka gneča, da soUdni šoferji in sprevodniki ob zvrhani meri potrpežljivosti komaj stlačijo ljudi v vozilo ah pa sploh ne. Res pa ni, da bi imel, oz. si lahko vzel kdo pravico, izganjati potnike, ki so vstopili v skoraj prazen avto- bus skozi odprta vrata, kot se je to dogodilo 5. januarja 1973 ob 10. uri in 20 minut v Leskovcu. Izgon potnikov šoferju ni uspel v celoti, zato od ostarelega potnika - ki se je z muko prikobacal v avto, a ni izstopil in ponovno vstopil po njego- vem navodilu - ni hotel sprejeti denarja za vozovnico. Potnik se je brez vozovnice peljal do Ptuja in ob izstopu izročil šoferju vozovni zne- sek. Skoda, da v avtobusu ni bilo kontrole. Človeku, ki ima veselje do gnavlje- nja ljudi, bi svetoval, naj si drugič izbere za tarčo kakega mladega, nagajivega fantahna, da mu bo ska- kal iz avta nazaj v avto. Ostarele ljudi pa, če jim res noče biti naklonjen in ustrežljiv pri vstopu in izstopu - kot je to vehka večina avtobusnih uslužbencev, naj vsaj pusti pri miru aU pa si naj izbere primernejši pokhc. JM Priznanja pionirjem Svečanim proslavam tridesetletni- ce pionirske organizacije so dopri- nesli tudi pionirji vseh osnovnih šol v ormoški občini. V centrahiih in podružničnih osnovnih šolah so bile v ta namen večje svečanosti. Programe so pripravili učenci s pomočjo svojih učiteljev - mentor- jev pionirske organizacije. Nastopili so recitatoiji, instrumentalisti, pev- ski zbori in govorniki, ki so orisah pot našega malega kurirčka - pionirja, ki je v času narodno osvobodilne vojne vehko pripomo- gel k zmagi naših narodov in osvoboditvi. Ob tej priložnosti so pionirski odredi osnovnih šol Vehka Nedelja, Tomaž, Miklavž, Središče ob Dravi, Ormož, Runeč, Ivanjkovci in Hum prejeh pionirske znake „Tisoč radosti", kot priznanje za uspešno sodelovanje v jugoslovanskih pionir- skih igrah v času od leta 1970 do 1972. Vsi pionirski odredi so prejeli tudi pismeno priznanje za sodelovanje pri kurirčkovi pošti, ki letos praznuje 10-letnico obstoja. Od repubhške skupščine zveze prijateljev mladine Slovenije bodo prejeh prizn?nja za svoje dolgoletno delo tudi številni učitelji - mentorji pionirske organizacije. jr Napredek v gostiščih v bistriški občini ^__________^ ^ . ^. . v januarju zaključuje Turistično društvo Slov. Bistrica v pretc' m letu pričeto akcijo za naj i urejeno okolje, notranjost gu i skih lokalov ter nudenje gostin h storitev. Na področju bistriške občine deluje blizu 50 večjih ali manjših gostinskih lokalov, ki so se vključili v tekmovanju za najboljšega. Poseb- na komisija, ki te dni obiskuje še zadnje gostinske lokale, da bi ocenila urejenost okolja, notranjo ureditev in gostinske storitve v zasebnem in družbenem sektorju, je že sprejela posebne zaključke. Tako ugotavlja, da je bilo v preteklem letu vloženo v izboljšanje gostinske dejavnosti in ureditev objektov in okohce na območju občine veliko finančnih in materialnih sredstev. Obnovljeni so bili mnogi družbeni in zasebni lokali, gostje pa so bih; deležni solidnejše in pestrejše postrežbe, ki se je kazala tudi v nudenju večjega števila domačih specialitet. Organizator tekmovanja Turistič- no društvo Slov. Bistrica je mnenja, da je pomemben prispevek k doseženim uspehom v preteklem letu na področju bistriškega gostin- stva dalo tudi turistično 1972. leto. Ob zaključku akcije, ki bo verjetno končana do zadnjega januarja 1973, bo turistično društvo Slov. Bistrica podelilo trem naj- uspešnejšim družbenim in trem zasebnim gostinskim lokalom poseb- na priznanja. Tri najboljša zasebna gostinstva pa bodo za najbolje urejeno okolje, notranjost lokala in kvalitetnejšo postrežbo, posebno še domačih specialitet sprejela še posebna darila. Viktor Horvati 10 let »ZARJE« Kolektiv trgovskega podjetja Zarja Ormož je minuh četrtek praznoval lO-letnico obstoja sedanjega podje- tja. Velika večina prodajaln je bila za nekaj časa zaprta, tako so se vsi člani tega delovnega kolektiva, ki sedaj šteje brez vajencev 140 zaposlenih, zbrali v dvorani delavske univerze v ormoškem gradu. Tujih je čakala pogrnjena miza. Najprej je bil delovni del. Opraviti je bilo treba redni letni občni zbor. Prisotni so poslušali poročilo predsednika njihovega sindikata. Med drugim je prikazal gibanje osebnih dohodkov v primerjavi z lanskim obdobjem in poudaril, da so delavci trgovskega podjetja Zarja glede na kvalifikacijsko strukturo najbolje plačani v vsej občini Ormož - vendar v mejah samoupravnega sporazuma o dehtvi dohodka in osebnih dohodkov. V nadaljevanju so soglasno sprejeh predlog o povišanju prispevka za graditev stanovanj od sedanjih 4 na 6 odstotkov. Sprejeli so tudi predlog o plačevanju povišanega prispevka za nadaljnjo graditev bolnišnice v Mariboru in Ptuju. Tako kot druge delovne organizacije bodo tudi Zarjini delavci do leta 1977 plačevah 0,75 odstotkov od kosma- tih osebnih dohodkov v ta namen. Drugi del ni bil nič manj živahen, le nekoliko bolj slavnosten. Sedanji kolektiv trgovskega podjetja Zarja se je spomnil tudi svojih nekdanjih delavcev, ki so že v pokoju ali pa so v službi drugje, a so v podjetju aktivno delah nad 10 let. Tako seje zbralo 30 slavljencev, ki so v zahvalo za svoje delo in uspeh podjetja prejeli rdeč nagelj ček in ročno uro z graviranim posvetilom. Ob tej priložnosti je direktorica Zarje, Anica Lukaček dipl. eoc. govorila o prehojeni poti podjetja ter orisala sedanji položaj in prihodnjost Zarje. Vsem prisotnim, slavljencem pa še posebej, je čestitala ob 10-letnem' jubileju. Tudi mi čestitamo. Sledilo je slavnostno kosilo, ki se je nadaljevalo z živahnim kramlja- njem in plesom do poznih ur. jr Konferenco borcev v Ormožu Člani ormoške mestne organiza- cije zveze borcev NOV so na svoji redni letni konferenci spregovorih o svojih problemih in delu. Po poročilu predsednika, tajnika in> blag3Jnika so ugodno ocenili svojo dejavnost v preteklem mandatnem obdobju. Proslave dneva borca, kije bila lansko leto v Brestanici, se je tako udeležilo 30 članov te organizacije. Organizirah so tudi komemoracijo pri spomeniku padhh v Ormožu. V razpravi so predvsem poudariU potrebo po večji povezanosti med vodstvom organizacije in članstvom, saj vse leto ni bilo nobenega sestanka vseh članov. Za predsednika mestne organiza- cije zveze borcev NOV je bil pnovno izvoljen Celestin Sedmak iz Ormoža. Ob koncu so ormoški borci poslah pozdravno pismo tovarišu Titu in protestno pismo repubhškemu od- boru zveze borcev NOV zaradi gonje avstrijskih oblasti proti koroškim Slovencem. Obe pismi so prisotni sprejeh z vehkim odobravanjem. Borci so sprejeh tudi predlog, da bi do ureditve razmer na avstrijskem Koroškem naši državljani bojkotiraU razne prireditve v Avstriji ter opustih nakupe v avstrijskih trgovi- nah. . jr ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Minulo soboto ob 17. uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju na Kogu, last Albina Sever iz Šalovec pri Središču ob Dravi. Gospodarsko poslopje je del enostanovanjske pritlične zgradbe^v kateri ni ze več mesecev nihče stanoval. Gospodarski del poslopja je zgorel do tal. V njem je zgorelo tudi 1000 kg slame in prav toliko sena. Vaškim gasilcem in sosedom, ki so takoj prihiteli na kraj požara, je uspelo preprečiti širitev ognja na stanovanjski del zgradbe. Škode cenijo na približno 30.000 din, medtem ko je poslopje bilo zavarovano za 60.000 dinarjev. Vhodna vrata v gospodarsko poslopje niso bila zaklenjena. V zgradbi ni električne napeljave zato domnevajo, da je nekdo ogenj podtaknil. jr tednik — Četrtek, is. januarja 1973 stran 5 Praznik občine Slovensica Bistrica pro- slavili tudi športniki in kulturniki Letos, ko je preteklo 30 let od zadnje bitke Pohorskega bataljona, so v Slovenski Bistrici proslavih svoj občinski praznik še posebej sloves- no. Velikim delovnim uspehom so se pridružih tudi športniki in kulturniki z vrsto privlačnih tekmo- vanj in prireditev. Vse so bile posvečene pomembni obletnici. Omenimo le nekaj najvažnejših. V prostorih matične knjižnice je razstavljal domači umetnik samouk Franci Kolar. S svojstveno tehniko slikanja na aluminijsko in bakreno folijo, s perorisbo, slikanjem na usnje in žganjem lesa, je Kolar tudi tokrat med obiskovalci vzbudil zanimanje in pohvale. Njegova izraznost, v kateri so mčderni prijemi in Kolarjeva vizija sveta skladno združeni z ustrezno mero realizma, vse bolj postaja čista, enotna in samo njemu svojstvena. Občinski praznik so obogatih tudi člani SNG iz Celja, ki so v nedeljo, 7. januarja, v domu kulture v Slov. Bistrici pred nabito polno dvorano uprizorili Mikelnovo dramo Stalino- vi zdravniki. Predstava celjskega gledahšča je bila osrednja točka slavnostne akademije, na kateri je govoril Slavko Kleindienst, sekretar komiteja OK ZKS Slov. Bistrica. Petnajstčlanska partizanska patru- lja je dan pred občinskim prazni- kom odšla po poteh partizanskega Pohorja in pred žalno komemoracijo pri Treh žebljih dan kasneje je o svoji poti poročala Mitji Ribičiču, članu predsedstva SFRJ in pripadni- ku prvega Pohorskega bataljona. Prvi so začeli s praznovanjem ob občinskem prazniku šahisti. V hotelu Planina se je v brzoturnirju pomerilo 14 ekip krajevnih skupno- sti občine Slov. Bistrica. Najboljši so bili šahisti iz Špindlerjeve ulice v Slov. Bistrici, drugi iz Visol, tretji pa iz Laporja. Na četrto mesto so se uvrstili Bloki, na peto pa starešine JLA. Na memorialu Pohorskega bataljo- na je nastopilo 131 judoistov iz 11 slovenskih klubov. Pred 400 gledalci so bili v telovadnici v Slov. Bistrici najboljši: pri pionirjih Očko (IMPOL), pri članih pa Mithans (Branik). Prehodni pokal je letos ponovno osvojil IMPOL, ki je zbral 50 točk, druga je bila Olimpija s 14 točkami, tretji pa Branik z dvanajstimi. DAKO NAGRADE ZA RADrOAMATERJE Pred kratkim je bila v domu upokojencev v Slov. Bistrici prisrčna svečanost. Na razširjeni seji radio- kluba Slovenska Bistrica ob koncu tekmovanja radioamaterskih postaj Jugoslavije ob tridesetletnici zadnje- ga boja Pohorskega bataljona so najboljšim radioamaterjem razdelih nagrade, radioklub YU 3 FOP Slov. Bistrica pa se je preimonoval v radioklub YU 3 FOP Pohorski bataljon. Slovesnosti so prisostvovali tudi številni gostje, radioamaterjem iz cele Jugoslavije pa je spregovoril Mirko Kolenko, predsednik skupšči- ne občine Slov. Bistrica. Orisal je zgodovino Pohorskega bataljona, njegovo poslednjo bitko in njegov pomen za narodnoosvobodilno giba- nje v vzhodni Sloveniji. Poudaril je tudi pomen radioamaterjev ne samo v splošnem ljudskem odporu, ampak tudi v reševanju človeških življenj ob klicih v sili, ob naravnih in drugih nesrečah, njihove medčlove- ške odnose in humanost, nevidne prijateljske vezi, ki se pletejo tudi s radijskimi aparaturami. V izbranem, kratkem lepem programu so sodelovah člani DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Predsednik tekmovalne komisije Ivan Hren, je objavil rezultate vsejugoslovanskega tekmovanja ra- dioamaterjev v počastitev 30-letnice smrti Pohorskega bataljona, ki se je začelo 5. novembra 1972 ob osmih in končalo istega dne ob 22. uri. Tekmovanja se je udeležilo nad dvesto postaj iz vse Jugoslavije. Do predvidenega roka je komisija dobila 102 dnevnika. Edi Polanec, predsed- nik bistriškega radio kluba je v imenu organizatorja izročil nagra- jencem priznanja, pokale in nagrade.^ Najboljša klubska postaja v Jugoslaviji je YU 3 APR, najboljša osebna postaja Yu3 Cm. Nagrade so dobile tudi najboljše postaje po republikah, najboljša ženska tekmo- valka, najstarejši tekmovalec, posta- je okrog Pohorja pa so imele svoj sistem tekmovanja. Med njimi je dosegla največ, 369 zvez postaja YU 3EQ/3. To tekmovanje je bilo letos prvič, postalo pa bo tradicionalno. Organi- zator bo vsako leto drugi radio klub iz ene od občine, ki mejijo na Pohorje, v letu 1973 bo to radio klub iz Raven na Koroškem. DAKO Predsednik radiokluba iz Slov. Bistrice predaja nagrado predstavniku radiokluba iz Sarajeva. , Oddelek za gospodarstvo in urba- nizem skupščine občine Ptuj razpisuje po določbah zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 20/71). J A V N i NA T E Č A J za prodajo hiš in zemljišča družbene lastnine I. 1. Y Kungoti št. 55, obstoječe iz: a) dela stanovanjske hiše z 2 sobama in kletjo v izmeri 54 m^ katere izklicna cena je 22.095 din b) gospodarsko poslopje v izmeri 45 m^ katerega izklicna cena je 8.080 din c) zemljišče, obstoječe iz pare. št. 161 stavbišče, 19/60 njiva, 19/63 njiva in pare. št. 19/64 travnik v skupni izmeri 1,1192 ha, katerega izklicna cena je 14.344 din Skupna izklicna cena za celotno posestvo 44519 din 2. V Gomili št. 20, p. Desternik, obstoječe iz: a) stanovanjska hiša s kletjo, 2 sobi predsoba in kmečka kuhinja s shrambo v izmeri 78 m\ katere izklicna cena je 10.035 din b) gospodarsko poslopje v skupni izmeri 120 m^ katerega izklicna cena je 5.208 din c) zemljišče, obstoječe iz pare. št. 76/1 stavbišče, 76/2 stavbišče, 26 njiva, 27 njiva, 28 njiva, 29 njiva, 30/1 pašnik, 30'2 njiva, 30/3 njiva, 73 travnik, 1/1 travnik, 780/1 gozd, 780/2 njiva, 780/3 travnik, 780/4, 780/5, 780/6 njiva, 780/7, 780/8, gozd, 781 gozd, 55 pašnik, 56 njiva, 31/1 gozd in 31/5 pašnik v skupni izmeri 6,5824 ha, katerega izklicna cena je 36.131 din Skupna izklicna cena za celotno posestvo 51.370 din II. Javni natečaj je usten in bo v petek, 26. januar- ja 1973 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi Skupšči- ne občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 23/1. Interesenti morajo eno uro pred pričetkom predložiti potrdilo o vplačilu varščine in sicer za posestvo pod 1. v vi- šini 4.500 din, za posestvo pod 2. pa v višini 5.500 dinarjev, ki jo je treba nakazati na iračun komu- nalnega .sklada občine Ptuj, št. 524-652-9-041. III. Posestva bodo oddana najboljšemu ponudniku. Pogoji plačila bodo določeni na natečaju. Podrobnejše informacije v zvezi z razpisanim na- tečajem dobe interesenti na Oddelku za gospodar- stvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1. soba 28/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem 6 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 18. januarja 1973 nenehne težave pri po- skusnem vrtanju na bregu Poskusno vrtanje, da bi odkrili termalno vodo, s katero bi Ptuj dobil tudi kopališče, je ponovno v zastoju. Sveder se je že koncem preteklega leta ustavil v globini okoli 700 metrov. Ekipo geološkega zavoda Ljubljana nenehno spremlja- jo večje in manjše težave. Včasih nastanejo za^di trših zemeljskih plasti okvare na svedru, sedaj pa je v okvari pogonski motor, ki je ruske izdelave in je nadomestne dele zelo težko dobiti. Vrtalna ekipa sama odpravlja okvare, v kohkor je to možno. Delo in popravila so sedaj, ko je pritisnil mraz postala še težja, še slabše pa bo v snegu. Upajmo, da bo poskusno vrtanje prej ah slej uspešno končano, da bo Ptuj dobil svoje novo, več let pričakovano kopahšče m da mihjo- ni, ki so jih namenih za te raziskave, ne bodo porabljeni zaman. SINDIKALNI OBCNI ZBORI Te dni bodo v delovnih organiza- cijah ormoške občine končani občni zbori sindikalnih organizacij. Delavci obravnavajo stanja v svojih delovnih kolektivih, gospodarske ukrepe, samoupravne odnose ter oblikovanja temeljnih organizacij združenega dela. Pogovarjajo pa se tudi o družbeni prehrani, rekreaciji, športu in drugem. Občni zbori sindikalnih organi- zacij tako postajajo dogovor, kako življenje v okviru posameznega podjetja in podjetij sploh, bolj smotrno organizirati. Zbori bodo končani do 20. januarja letos. 129 spominskih plaket in roCnih ur Slovenija vino - samostojni obrat Jeruzalem Ormož je skupaj s samoupravnimi in pohtičnimi organi tega podjetja pripravil ob novem letu vehko slovesnost za nekatere svoje delavce. Razdelih so jim 129 spomisnkih plaket in prav toliko ročnih ur z vpisanim posvetUom. 46 delavcev je dobilo omenjena prizna- nja za 25-letno neprekinjeno delo v tem podjetju, 71 članov kolektiva za nad 20-letno zvestobo in 12 članov te delovne organizacije, ki so letos šh v pokoj. Lep sprejem starejših občanov v Kidričevem Ob' koncu lanskega leta je krajevna skupnost Kidričevo že drugič organizirala sprejem starejših občanov,- ' 5^'^aterim je želela dokazati, da tudi starejši občani z obrag^ja Kiajevne skupnosti niso 'pUiabJjem in- da še vedno nekdo misli na nje. Lansko leto, ko je bil organiziran prvi sprejem, je bilo jasno, da nekaj ni bilo v redu, čeprav je tudi prvi sprejem bil dobro pripravljen in tudi izveden. Tisto nekaj pa je bilo to, da so lani povabili le nad 70 let stare občane, zato jih je tudi bilo tako malo. Svet krajevne skupnosti je zato sklenil, da je za drugi sprejem starejših občanov treba znižati letnico rojstva ali bolje rečeno urediti vse tako, da bi bilo zajeto kar največ starejših ljudi, vsekakor pa vsi nad 60 let stari ljudje. Razumljivo je, da se je glede na to nabralo lepo število starejših občanov, 260 jih je bilo na seznamu. Druga lepa poteza krajev- ne skupnosti je bila v tem, da je uredila za vse prevoz z avtobusi v Kidričevo in nazaj na domove. Čeprav vsi niso mogli priti pa je vsekakor bil 26. december 1972 lep dan za starejše občane v Kidriče- vem. Lep kulUirni program - zelo prisrčno so ga izvedli otroci iz otroškega vrtca ter osnovne šole - je privabil marsikateremu prisot- nemu solze v Oči. Predsednik krajevne skupnosti ANTON KOSI je s prisrčnimi besedami orisal plodno pot in uspehe, ki jih je dosegla krajevna skupnost tudi z njihovo pomočjo. Na sprejemu so bila razdeljena mnoga priznanja oz. zahvale organi- zacijam iri posameznikom za njiho- vo večletno aktivno delo in doprinos pri ureditvi vseh območij krajevne skupnosti kot tudi za utrditev krajevne samouprave. Sledi- la je skromna zakuska, ki so jo biU prisrčno veseh, kot jim je bilo v veliko veselje, da so se spet našli v krogu prijateljev. Ob prijetnem kramljanju je predsednik krajevne skupnosti podelil še nekaj darilnih paketov šestim najstarejšim in šestim najbolj potrebnim občanom. M. F. Franjo Gumilar (Nadaljevanje in konec) Vse, kar vam nudimo na tem odru, so le spominski povzetki iz Gumilarjevih pripovedovanj, le fragmenti vsega tistega vehkega, lepega, hudega in globokega, kar je sam doživel, le siromašni drobci, za katerimi le slutimo obhkovanje njegove osebno- sti. MED VIHARJEM PRVE SVE- TOVNE VOJNE IN RUSKE PRO- LETARSKE REVOLUCIJE Franjo Gumilar se je rodil v Murski Soboti v hiši krojača 18. oktobra 1890. Imel je še brata in dve sestri. Po maturi na učiteljišču v Cakovcu leta 1910 je služboval v Slatini in Babini gori, kjer so ga 1. avgusta 1914 poklicah v vojsko in kmalu poslah na rusko bojišče. Se pred letom 1915 so ga Rusi zajeh in poslah v ujetništvo. Tam je sklepal številna znanstva z nekdanjimi avstrijskimi vojaki, ki so se znašli za bodečo žico. Največ je bilo Slovanov. Med njimi je tlela želja po nacionalni osvoboditvi slovanskih narodov Avstro-Ogrske. V vojnem ujetništvu je preživljal viharne dni ruske proletarske revolu- cije. Mnoge ujetnike je potegnil val vehke revolucije za seboj, drugi so branih staro kapitaUstičnc ureditev. Taborišča z vojnimi ujetniki so taboriščne oblasti selile, kakor so narekovale strateške okohščine. Ko- manda se je menjavala. Ujetnike sta morila glad in huda zima. Mnogi so umrli zaradi podhranjenosti, epi- demij tifusa in drugih bolezni. Mlad, visok mladenič Gumilar je v tem nemirnem času iskal samega sebe. V debatah z mnogimi razumniki v taborišču, med katerimi je srečaval tudi avtorja Leninove biografije - Merežkovskega, je luščil zrno od plevela, je odkrival prave krivce za svetovno tragedijo prve svetovne vojne, za vse druge vehke probleme, ki tarejo človeštvo. Ko je mednarodni Rdeči križ poslal v ruska vojna taborišča svojo misijo, so vanjo pritegnili mladega Gumilarja kot prevajalca, ker je govoril poleg madžarščine tudi angleško in rusko. Zanj so se tako za leto ah dve prekinila leta gladovanja in prezebanja ter nastopih meseci potovanja iz taborišča v taborišče in nazadnje prek Sibirije do Vladivo- stoka, od tam pa z ladjo v domovino. , POTOVANJE V MIRNI PRISTAN Na poti z ladjo so se ustavljaU v veUkih pristaniščih Shanghai, Hong- Kong, Saigon, Madras, Bombay, Karachi, Aden, Port-Said. Zadnje postaje njihove večmesečne poti so bile na Kreti in v Grčiji predno so zavih v domače Jadransko morje. V pristaniščih, kjer so postajah, da so si nabavih zalogo hrane, so si ogledah mestne značilnosti in znamenitosti. V Bombayu so se srečah z vehkim indijskim mislecem in pisate^em Rabindranthom Tha- kiurjem (Tagore), starim tedaj 60 let. To srečanje in pogovor z velikim možem vzhodnjaškega kulturnega kroga, ki se je povzpel med svetovne pisatelje, je Gumilarju seglo v ^obino. Od tedaj je rad prebiral njegove umetnme. Pisani vtisi s poti po vzhodnih morjih in obalah ter spoznanje ljudi, ' ki se tam pehajo za vsakdanji kruh, pogled na nešteta skrušena bitja od lakote in revščine, vse to je še dolgo odmevalo v učitelju Gumilarju. NJEGOVE NALOGE V DOMO- VINI Nemirno obdobje Gumilarjevega življenja, ki ga je prebil v tujini, mu je pomenilo šolo življenja, notranjo rast, poglobitev z vehkimi spoznanji o svetu in ljudeh. Njegov svetovni nazor se je obhkoval, postal je sociahst, še več, postal je komunist, a ne včlanjen, vendar povezan s komunisti, ko je po letu 1930 našla ta misel drugič svoje ljudi na prekmurski zemlji. Gumilar je v ujetništvu v poletnih mesecih, ko jih je zapustila sovražna zima, vehko čital. Med bivanjem bhzu Kurtskega so ujetnikom prina- šah domačini hrane, da so se opomogh in v tistem času je Gumilar poglabljal znanje jezikov, filozofije in zgodovine. Tako mu je vojno ujetništvo pomenilo novo višjo šolo, nikjer s spričevah potrjeno, šolo, ki jo je nadaljeval z neprestanim izobraževanjem še do- ma. Njegova šola ni bila nikoh od družbe priznana, zato ni užival ponekod ugleda, kakor bi ga zaslužil po svoji srčni kulturi in izobrazbi. Po skoraj sedemletni odisejadi se je vrnil v rodno Prekmurje, ustvaril družino ter se posvetil pedagoškemu delu. Služboval je kot šolski upravitelj v Tumišču, Veliki Polani in Lipovcih. Leta 1923 je med počitnicami v dunajskih arhivih preučeval zgodovino Prekmurja in nato objavljal zgodovinske članke v strokovnih glasilih in dnevnih časo- pisih. Vneto je čital zgodovinske knjige, predvsem se je zanimal za zgodovino srednjega veka. Njegov dom je bil shajahšče kulturnih in pohtičnih delavcev. Več let je bil za Prekmurje podpredsednik Udruže- nja jugoslovanskih učiteljev. Na njegovem domu se je pogosto oglašal slovenski pisatelj Miško Kranjec. Med vojno je sodeloval v osvobo- dilnem gibanju Prekmurja tako, da- je sprejemal pod svojo streho pohtične ilegalce OF. Leta 1946 je nastopil službo na hajdinski osnovni šoli, s 1. januarjem 1947 pa v ptujskem muzeju. Vsa ptujska leta je vneto deloval z ' mnogimi uspehi kot tajnik zgodo- vinskega društva, predvsem je bU glavni prireditelj vsakoletnih izletov v zgodovinsko pomembne kraje ptujske občine. Njegova neizmerna dobrota nas je vse, ki smo delah z njim globoko ' prevzemala in ostala v neizbrisnem spominu, njegova smrt pa globoko pretresla. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše ljube mamice, žene in hčerke ter sestre TINICE KOPŠE, roj. Homeršoli \ IZ PLACARJA 23 se najtopleje zahvaljujemo \sem sorodnikom, posebno rodbini Alič iz Ptu- ja, Mlinska cesta, rodbini Malek iz Maribora in rodbini Šneberger iz Pla- carja ter vsem znancem in prijateljem, ki so jo v tako velikem .številu spre- mili na njeni zadnji poti, podarili toliko vencev in cvetja in vsem. ki so nam izrekli ustno ali pismeno sožalje. Posebna Inala zdravniškemu osebju bolnišnice dr. Jožeta Potrča ter podjetju za popravilo železniških noz v Ptuju za denarno pomoč. Prisrčna hvala tudi g. župniku, pevcem in veliki množici spremljevalcev. Žalujoči mož Stanko, otroci Vilko, Darko in Stankica, brata Branko in Erancl ter ata in mama z ostalim sorodstvom. TEDNIK — ČETRTEK. 18. januarja 1973 STRAN 11 Slikar Franc Kolar drugič pred domačim občinstvom v okviru praznovanja 8. januarja, praznika občine Slov. Bistrica in 30. obletnice tragedije (padca Pohorske- ga bataljona na Osankarici) pri Treh žebljih je Matična knjižnica Slov. Bistrica pripravila zanimivo (tokrat že drugo) razstavo mladega shkarja amaterja iz Slov. Bistrice Franca Kolarja. Slikarstvu se je Franci Kolar posvetil pred petimi leti, čeprav se je s tem ukvarjal že mnogo prej. Osebni stiki s slikarjem Jože Horvat-Jakijem so pomenili za še neizkušenega Kolarja prve smernice v slikanju. V začetku se je navduševal za črno-belo grafiko, nato pa se je pričel ukvarjati z olji. Predvsem so mu ugajali pejsaži in portreti. Z doseženimi rezultati pa ni . vedno zadovoljen, vedno išče nove in nove oblike in tehnike. Ta prizadevanja pa so danes že rodila tudi določene uspehe, ki pa po njegovem mnenju niso zadnji. Njegovo delo že dolgo ni več zaprto med domače stene, ampak je večkrat že z uspehom razstavljal doma pa tudi na Hrvaškem. Na razstavi predstavlja obiskoval- cem predvsem dela z emajh na papirju in foliji, perorisbe, risbe s tušem, oljem in tudi na področju oblikovanja lesa (korenin) se uspeš- no uveljavlja. Med posebnosti svoje shkarske dejavnosti uvršča predvsem slike, ki jih ustvarja z žganjem na usnje, ker dopolnjuje tudi z oljnatuni barvami. Viktor Horvat Žeja ob ormoškem vodovodu Oskrba Ormožanov s pitno vodo je že precej časa zelo problemati- čna. Vodovod je večkrat suh in marsikdo zaman odpira vodovodno pipo v upanju, da bo iz nje kaj priteklo. Že več kot pol leta se Ormožani sprašujejo, kaj je narobe pa ni nihče prišel z jasno besedo. Za zadnjo sejo obeh zborov ormoške občinske skupščine pa je Stanovanj- sko komunalno podjetje, pripravilo poročilo o dejavnosti podjetja, kjer je zajet tudi vodovod. V začetku lanskega leta ni bilo večjih težav s pitno vodo, ko pa je pričelo delati kopališče in ko so občani in delovne organizacije zaradi vročine pričeh trositi več vode, se je poraba občutno pove- čala. Samo v času od junija do konca oktobra se je poraba vode »večala za 22.200 kub. metrov, car je nedvomno velik skok. Sedanja kapaciteta vodovoda je 9,5 htra na sekundo ah 822 kub. metrov dnevno. Omenjeno količino vode zmore ena črpalka, če obratuje vseh 24 ur dnevno pri zadostnih kohčinah vode v vodnjaku. Ta kapaciteta vode bi zadostovala skozi ves dan, če bi bila poraba enakomerna, če ne bi prihajalo do izpadov električnega toka ter okvar v črpahšču in omrežju. Poleg tega se je poraba vode v delovnih dneh še posebej povečala. Razmerje med porabo v gospodarstvu in drugimi potrošniki je 4:1. Registrhah so tudi večja nihanja " porabe vode v posameznem dnevu. Pride čas, ko je normalna dnevna poraba vode dosegla že pribhžno 1.400 kub. metrov. Navedene razhke v porabi vode nam govorijo, da se pri kapacitiranju vodovoda ni moč zanesti na poprečno dnevno porabo, ampak je nujno upoštevati maksimalno dnev- no porabo in morebitno potrebo i vode v primeru požara. Ce bi hoteh, in to si gotovo žehjo vsi Ormožani, ^gotoviti maksimalno kohčino vo- de dnevno, bi morah zmogljivost vodnjakov povečati na 20 litrov v sekundi. Vodo pa bi morah črpati vsaj z dvema črpalkama zmogljivosti ' do 9 htrov vode v sekundi - v •zjemnih primerih pa bi morah priključiti še tretjo črpalko. . Projektirana zmo^jivost obsto- ječih vodnjakov je 4,6 litrov vode v ^ekundi. Dejanska izdatnost vodnja- •^^v - izmerjena je bila 22. novembra 1972 - je za 1. vodnjak '.00 litrov v sekundi, za 2. vodnjak ^.J litra v sekundi, za 3. vodnjak ni bilo mogoče izmeriti izdatnosti ker zaradi še neugotovljene napake na sesalnem sistemu iz njega vode ne črpajo. Ce izdatnost prvih dveh vodnjakov seštejemo - ta dajeta sedaj vodo za Ormož - dobimo komaj dobrih 10 litrov vode v sekundi. K temu prištejmo projekti- rano izdatnost tretjega vodnjaka (4,6 htrov) tako dobimo skoraj 15 litrov vode v sekundi, kar je za sedanje potrebe absolutno premalo. Ker še niso zbrani točni podatki Biroja za hidroenergetiko v Mari- boru, ki je opravU potrebne raziskave, še ni mogoče pojasniti, zakaj drugi vodnjak daje tako malo vode in zakaj ni možno črpanje iz tretjega vodnjaka. Stanovanjsko ko- munalno podjetje Ormož bo pričelo z odpravljanjem napak takoj, ko bodo zbrani vsi potrebni podatki. Tako s stanjem vodovoda, črpalk in načinu črpanja v Ormožu nikakor ne moremo biti zadovoljni. Nekaj napak je že v projektu vodovodnega sistema. Zaradi velike oddaljenosti vodnjakov prihaja do vehkih obre- menitev črpalk. Ta obremenitev m slabše mehanično filtrkanje hitro uničita lovne elemente črpalk, zato jih treba vsako leto izdatno popravljati, kar pa poleg visokih stroškov tudi precej časa traja. Ormoški vodovod je sedaj oprem- ljen s tremi črpalkami. Generalno je popravljena le ena, .medtem ko je druga še na popravilu. Črpanje vode je skozi vse leto slonelo na dveh črpalkah, ki sta obratovah izmeni- čno. Za dobro delovanje vodovod- nega sistema je potrebno zagotoviti najmanj štiri tipizirane črpalke, tako da bodo ob vsakem času priprav- ljene za obratovanje najmanj tri. Vse to pa ne bo kaj prida koristilo, če vodnjaki ne bodo dajah zadostnih kohčin vode. KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV (Nadaljevanje s 1. strani) katerega se bo študent vključil po študiju. Na zboru so sodelovah tudi predstavniki vseh družbenopohtič- nih organizacij, občinske skupščine in temeljne izobraževahie skupnosti Ptuj, ki so obljubih študentom vso pomoč in podporo v njihovih prizadevanjih. Uradnemu delu zbora je sledil še zabavni del, v katerem so na šegav način krstih 12 brucev, to je študentov, ki so se v tem šolskem letu vpisaU na višje in visoke šole v Mariboru. N^NANI VIRUS NAPADA OB NEDELJAH IN ZADNJI DAN PRAZNIKOV Znano je, da največ ljudi „zboh" dan, preden je treba ponovno n iti na delo. Zdravniki imajo navadno v teh dnevih enkrat več hišnih obi- skov kot sicer. Glavni vzrok za povečanje števila hišnih zdravniških obiskov je, da se občanom po praznikih ah ob ponedeljkih kratko malo ne da iti na delo. Zdravniško potrdilo o opravljenem hišnem obi- sku na domu je večini simulantov in delomrznežev najlepše opravičilo v podjetju, kjer reče; „Tako hudo mi je bilo, da sem moral zdravnika khcati na dom." Kaj vse zdravniki in njihovi spremljevalci med hišnimi obiski doživijo, je težko zapisati. Prav tako je težico opisati vse obhke in načine pretvarjanja, ki se ga poslužujejo „pacienti", ko bi bili radi bohii, čeprav jim nič ne manjka. Takšni simulanti ne delajo samo škode podjetju, temveč tudi zdrav- stveni službi in resničnim bolnikom, ki res potrebujejo zdravniško po- moč. Marsikateri pomoči potreben bolnik čaka, ko zdravnik pešači po terenu, da bo pregledal simulanta, ki ^ je malo pred tem, ko je pregledal prijavnico, imel za težjega bolnika. Pri vsem tem ne smemo gledati samo na nepotrebne stroške nepo- trebnega obiska, temveč tudi na to, da takšni obiski pri zdravnikih ustvarjajo revolt, ker je to norčeva- nje na njihov račun. Razburjen ah jezen zdravnik kaže kasneje svoje nerazpoloženje do naslednjih pa- cientov. Simulante navadno mučijo ne- otipljive in nezapazne bolezni, kot so: ,,Ves dan je bruhal, zvija ga v trebuhu ali križu, imam vrtoglavico in me trese, udaril sem se z ^vo in sem bil nezavesten in podobno." Nekateri se po obrazu namažejo z raznimi barvili ah zaužijejo manjše kohčine mila, da jim je slabo, nekdo se je nekoč namazal celo z rumene- zanom in podobno. Ko zdravnik pride k bolniku, je postelja marsikje hladna, bohiik pa oblečen in vsak količkaj razumen človek ve, da se je dotični tisti trenutek, ko se je pred vrati ustavil dežurni avto, spravil v posteljo, kjer že „ves dan trpi v strašnih mukah in je komaj dočakal zdravnika!" Mnogokrat se pripeti, da bohiika sploh ni doma, ker je baje „šel k sosedu po toplomer ali aspirin ah pa na stranišče'. Zdravnik proti takšnemu simulan- tu ne more ukrepati, čeprav je jasno, da mu hišni obisk ni bil potreben. Dežurni zdravnik v svoji torbi in avtu ne vozi laboratorja, nima EKG, nima rentgena in nima drugih aparatur in pripomočkov, s katerim bi pacienta popolnoma preiskal in dokazal ah je bolan ah ni. Na terenu se ne da dokazati, ah ga res muči srce, ah je kaj narobe v njegovi glavi ah kje drugje, ah ga res mučijo neznosne bolečine in drugo. Zraven tega pa vsi domači tako radi podpirajo takšnega prevaranta in povehčujejo njegove muke. Mnogo- krat se pripeti, da dežurni zdravnik dobi prijavo za hišni obisk ob poznih nočnih h in ranih jutranjih urah, na kateri piše: Že tri dni ima visoko vročino, bruha... Ce je človeku res tako hudo, kaj je bilo potem res treba tako dolgo čaJcati in khcati zdravnika ob najbolj neprimernih urah? Pri vsem tem pa lahko omenimo še nekaj. Se vedno je mnogo ljudi, ki zdravni- kom dajejo netočne in nepopolne prijave kraja, kjer se bohiik nahaja. Namesto, da bi napisah: 5 km pešačenja do hiše, prijavitelj napiše 10 minut do hiše, ker pač misli, da zdravnik ne bo prišel. Kadar je zdravnmdežuren, zanj ni važno ah je to med tednom ah na praznični dan, ah je dež ah sonce in ah je do hiše možno priti z avtomobilom ah pa pešačiti uro in več. Netočne prijave vodijo dežurne ekipe v zablodo, predvsem v nočnih urah, ko ne vedo kam, ker se podatki ne ujemajo. Vsak človek se lahko moti, tudi zdravnik, vendar se ne smemo čuditi, če je premnogokrat slabe volje, kajti najčešče g3 v takšno razpoloženje spravljajo ,,bolniki" in drugi s pretvarjanjem in netočnimi podatki. On bi moral vedno imeti čas in razumevanje, bohiikom v čakahiicah pa je vedno tako težko čakati na vrsto in to največkrat tistim, ki so najmanj potrebni zdravniške pomoči Kje pa imate bohiika, gospa? O, šmentana reč, ravno zdaj je šel k sosedu na stranišče, ker pri nas nimamo papirja. 12 stran tednik — Četrtek, is. januarja 1973 DR. FRAN BRUMEN: Išias Ischias, ischial^a, lumboischialgia, lumbalgia so najpogosteje uporab- ljani strokovni pojmi za to obolenje. Bolezen je razmeroma zelo pogosta. Pojavlja se navadno in najčešče v zreli človeški dobi. V otroški in mlajši dobi je skoraj ne opažamo. Le izjemoma se pojavlja po 65. letu. Je torej značilna bolezen aktivne dobe človekovega življenja. To indirektno dokazuje, da je njeno nastopanje v zvezi z delom in z okolnostmi, ki delo spremljajo. Ker je pravi vnetni išias v bistvu revmatično obolenje, veljajo za njegov nastanek podobni pogoji, kot za ostala revmatična obolenja - izjema je le revmatična vročica. Najpogosteje opažamo na- stajanje pri delu, ki zahteva mnogo in napornega, včasih tudi nepri- mernega pripogibanja. Išias se posebno pogosto pojavlja pri delu v laladnih, vlažnih pogojih. Tako pri delu v kletnih prostorih, pri opravilih v zemeljskih rovih, kana- hh, pa tudi pri vsakojakih opravilih, kjer vladata vlaga in hladen prepih. Znatno več obolenj opažamo pri moških in manj pri ženskah. To gre verjetno predvsem na račun zapo- shtve v omenjenih okohščinah. Razločujemo genuine in simpto- matične ishialgije. Za skupino genuinih obolenj je značilno, da vzrok bolezni tiči v ishiadičnem živcu samem. Ishiadični živec je največji telesni živec in poteka nekako od višine kolčnega sklepa v globini med mišičevjem na zadešnji strani nadkolenice in preide na podkolenju pod imenom peroneal- nega živca na zunanjo - zadešnjo stran ter sega s svojimi krajniki čez zunanji gleženj in peto. Povsod po opisani poti se lahko pojavljajo bolezenske senzacije. Kot osnovni vzrok genuinih ishialgij smatramo različna prehlad- na obolenja, med katerimi je daleč najpogostejše revmatično vnetje. Po klinični podobi in po poteku obolenja moramo revmatično ishia- dično neuritido strogo ločiti od neuroloških znakov, kakršne nam kaže okvara oziroma obolenje medvretenčnih blazinic spodnjega predela ledvene hrbtenice. Pod sliko ishialgije se namreč nikakor vselej ne skriva zgolj okvara, oziroma draženje, ki ga na obhrbteničnih živčnih korenih povzroča pritisk izvinjene medvretenčne blazinice, kakor mnogokdaj prehitro in nepra- vilno zaključimo. Tudi tukaj velja pravUo, da, ČETUDI OBJEKTIVNO UGOTOVLJENA ANATOMSKA NAPAKA, NI VSELEJ TUDI VZROCNIK PRISOTNIH TEŽAV. Zato je izrednega pomena pravilno ugotovljena razpoznavna diagrioza. Revmatično ishialgično neuritido zdravimo namreč po konservativnih metodah. Hernio disci - izvmjenje medvretenčne blazinice pa z opera- cijo. Tam, kjer po operaciji kile medvretenčne blazinice dosežemo poln uspeh, lahko rečemo, daje bila diferenciabia diagnoza pravilno in izčrpno ugotovljena in da je tudi operacija uspela. Pri tistih, žal razmeroma še vedno dokaj številnih primerih pa, ko po operaciji še naprej ostanejo težave, moramo naknadno spoznati, da kila blazinice ni bila edini vzrok za težave, oziroma da operacija ni uspela. Pri pristni GENUINI REVMA- TIČNI NEURITIDI ishiadičnega živca se zelo značilno le počasi razvijajo in pokažejo poteku živca odgovarjajoče bolečine. Le razmero- ma počasi se pokažejo navadno malo opazne delne ohromitve - pareze tistih skupin mišic na podkolenju, ki jih oskrbujeta živca, v katera se na svojem koncu razcepi ishiadični živec. Nadaljevanje prihodnjič Vikend - kaj je to? Po nekajletnem zatišju so ponovno v centru pozornosti vikendi. Vzrok je v tem, da so družbenopolitične sile usmerjene v borbo za stabilizacijo in za zmanjšanje sooialnih razlik med občani, predvsem v tistih grobih zunanjih oblikah, ki so največkrat najbolj vidne in očitne: v stanovanjskih objektih in njihovi adaptaciji. Ker pojem vikenda pri nas še vedno ni določen in je zelo širok, prihaja do nesporazumov. Kaj je pravzaprav vikend? Pod tem imenom se lahko skriva prava stanovanjska hiša ali minihotel s pet, šest ah več luksuznimi prostori ali pa skromna zgradba z dvema prostoroma, kjer ni niti elektrike, niti vode. Oprema teh prostorov, namenjenih „oddihu in razvedrilu" je še bolj različna, kajti ponekod so to prostori, obdani s krznom, tapisomom in žametom, drugje pa samo sobice iz neobdelanih desk in brun. Te velike arhitektonske razlike so glavna osnova za vse debate na temp o vikendih, ko se krešejo mnenja za in proti vikendom, katere so celo nekateri skeptiki označili za glavni vzrok nezadovoljstva. V Jugoslaviji je trenutno nad 50.000 vikendov, verjetno pa jih je še mnogo več. Sthi jpetine jih je v rokah družin, ki imajo skupni osebni dohodek nad 6.000 din. Naj 3.500 lastnikov je takšnih, ki unajo po tri vikende zraven rednega stanovanja. Kljub prepovedi lastniki eno četrtino vikendov dajejo v najem turistom v sezoni proti visokim odplačilom. Mnoge viken- de, predvsem obmorske, so m jih še gradijo izključno z zaslužkarskim namenom. Ce skupno vrednost vikendov (stroški za ceno zemljišča niso všteti) dehmo z njihovim številom, dobimo približno popreč- no ceno enega vikenda, ki znaša okoli 200.000 din. Ker je precejšnje število tudi tako imenovanih pravih - skromnih vikendov; nam število 200.000 din pove, da je tudi mnogQ, vikendov z vrednostjo, ki se gotovo vrti okoh 500.000 din. Direktor nekega podjetja v Srbiji je v svoj vikend v črnogorskem primorju napeljal elektriko iz precejšnje oddaljenosti in samo za to je plačal 30.000 din. Ce so se mu izplačali taJco visoki stroški za elektrifikacijo, lahko vprašamo, kohko je stal cel vikend? V mnogih obmorskih občinah je bilo do nedavnegi mogoče dobiti parcele za vikende zastonj, ker so na ta način skušali reševati področno zaostalost v turizmu, ki bi jim naj postal vii dohodkov. Mnoge vikende sO zgradili ilegalno v tem smislu, da zanj ve samo en član družine. Lastniki najbolj razkošnih vikendov so pretežno direktorji, drugo nekoliko skromnejšo skupino t\o rijo advokati, fotografi, poslanci, filmski in RTV igralci, nogometne zvezde, obrtniki in drugi. Komaj v tretji skupini so sodniki, zdravniki, trgovski potniki, višji uradniki ii drugi. To so navadni ljudje, nagnjeni k bivanju v naravi ob lovu, ribolovi in vrtičkarstvu. Četrta, najboj skromna skupina se razvija komaj teh letih in vanjo sodijo vsi o sta smrtniki s poprečnimi osebnin dohodki. Ti so si vikende zgradih štednjo, ker niso pih, kadih, so s izogibali zabav in nepotrebni izdatkov in podobno. Kakšen je naš, socialistični odnc do pojava gradnje vikendov v naši razmerah? Najbrž bo potrebe diferenciran pristop k tem vprašanju. Občan, ki mu uspe kiju nenehnemu porastu cen in življen skih stroškov, s prihranki, na pošte način postaviti vikend, je treba da priznanje. Drugače pa je v vseh tisti primerih, ko so bila za gradnj vikendov porabljena na nepošte način prisvojena sredstva, skratka č gre za neopravičeno bogatenje. ^ takšnih prhnerih gre za socialn razlike, ki ne izvirajo iz dela, proi katerim je uperjena politična akciji v naši družbi. , Kako tretirajo vikende republiški predpisi: i Slovenija: vikend je stanovanje^ namenjeno občasnemu bivanju,] namenjeno oddihu in razvedrilu. Nff sme služiti za pridobivanje prikritill dohodkov z obrtno dejavnostjo ali I najemniškim izposojanjem turistom.: Vikend lahko uporabljajo tudi tuj^ osebe, vendar brezplačno, kot gosli lastnika. Občinam je prepuščeni presoja, če obstoja sum špekulacij* ske dejavnosti s poslopjem, ki j« namenjeno ,,oddihu in rekreaciji"- Hrvaška: zakon še ni sprejet. Stanovalci v družbenem sektorju naj bi se po novem zakonu preselili * svoje vikende, kolikor so večji od njihovih trenutnih družbenih najem* niških stanovanj. Občan, ki im« denar za vikend, ima tudi denar, si priskrbi lastno stanovanje. Srbija: zakon je še v obravnavi: osnutek je podoben hrvaškemu. Makedonija: vikend je zgradb* namenjena občasni uporabi fl* področju, ki služi za oddih i" razvedrilo in ni večja od 60 kv. m^ BiH: isto kot v Makedoniji^ (Nadaljevanje na 13. straJiil Sol na cestišču že več kot dobro desetletje naša cestna podjetja posipavajo v zim- skem času cestne površine s soljo, da bi preprečila zmrzovanje cesti- šča. Podobno so do nedavnega delah v marsikateri državi, vendar so v lanski ah letošnji zimi uporabo soli že pre po vedah. Sol ima določene pozitivne strani, kajti posoljeno cestišče ne zamrzne in promet se lahko varneje odvija, ker vozila ne zanaša po cestišču. Toda po skoraj petletnem proučeva- nju negativnih učinkov uporabljanja soli, so angleški in nemški znanstve- niki dah naslednje poročilo: upora- bo soh za preprečevanje zamrzova- nja cestišča je potrebno takoj prepovedati, da ne bo še več nesreč in škode. Sol uničuje obcestno rasthnstvo, predvsem v mestih, kjer je zelenih površin že tako malo in se zrak zaradi njihovega uničevanja še bolj zastruplja. Zelene površine so pljuča mesta in filtri za prečiščevanje zraka, ki je ob voznih površinah najbolj umazan. Sol pospešuje korozijo metala 300-krat hitreje in povzroča na podvozju vozil, gumah, zavorah in oseh težke okvare. Največkrat te okvare nastopijo nekaj mesecev po zimi, tako da pravega krivca za odpadlo kolo, zlomljeno podvozje ah zavore, ki naenkrat odpovedo zaradi preperelosti in korozije, sploh ne moremo najti. Najtežje okvare povzroča sol na zavornem mehaniz- mu sistema disk plošč, ki je sedaj najpogostejši pri osebnih vozhih. Pri težkih vozihh maši zračne ventile, medtem ko na trolejbusih povzroča preveliko oksidacijo stičnih ploskev, zaradi česar so ta vozila v zimskem času mnogokrat v okvari. Tretji razlog zoper uporabo soh pa je, da ona sploh ne izboljša varnosti prometa v takšni meri, da bi bila njena uporaba upravičena. Sol odtaja cestno površino le delno in neenakomerno, da je vožnja po takšni površini včasih še bolj nevar- na. ' Najhuje m najbolj nevarno pa je njeno psihološko dejstvo, ker vozni- ki mislijo, da na posoljenem cestišču vozila ne bo zanašalo in da lahko vozijo z navadno poletno hitrostjo in da niso potrebne večje zavorne razdalje. Sol povzroča tudi hude poškodbe cestne površine (asfalta in betona). Ceste, na katerih so posipavah sol, je treba večkrat popravljati od tistih, kjer soli niso uporabljah. Betonska cestišča sol popohioma uniči, da so kasnejše obnove nemogoče, ker se nova betonska masa ne spaja s staro površino. Strokovnjaki menijo, da je za cestna podjetja, ki nimajo dovolj sredstev, da bi nabavila nove in neškodljive kemikahje zoper zmrzo- vanje, najbolje, da posipajo cestišča z grobim peskom, ker je ta še vedno učinkovit, najcenejši in njegova uporaba ne povzroča dodatne škode na cestišču in vozihh. SIGMA za svoje upokojence že nekaj let se podjetje , sigma" v Ptuju ob novem letu spomni svojih upokojencev. Povabi jih, da si ogledajo, kako podjetje napreduje in kako kolektiv živi in gospodari. Tudi za minulo staro leto smo bili povabljeni vsi upokojenci v podjetje, kjer smo bih s strani direktorja, predsednika delavskega sveta, sindi- kata in drugih vodilnih delavcev zelo lepo sprejeti. Pokazali so nam podjetje in pojasnih, s kakimi težkočami in dosežki so se v lanskem letu srečali in kako so vse lepo uredih. Na vse nas je ogled podjetja napravil najlepši vtis. Reči je treba, daje v podjetju res lepo, vsi prostori so zasedeni večinoma z novimi stroji, da ni več nobenega praznega kotička in da se podjetje trudi za dvig strokovnega usposab- ljanja članov. Posebno je vredno pohvaliti to, da se število delovnih mest povečuje, ne pa zmanjšujejo kot je to kje drugje in, da ima vedno več naših ljudi zaposlitev in kruh. Po obisku podjetja smo imeli zakusko in se pomenih o vsem ter si želeli srečno novo leto in da bi se zopet videh. v imenu vseh upokojencev podjetja se najlepše zahvaljujem vsem v podjetju za sprejem in v imenu vseh upokojen- cev želim vsem članom kolektiva obilo sreče pri delu in uspehov polno novo 1973. leto! Štefan vrti C xednik — Četrtek, is. januarja 1973 stran 13 SLOV. BISTRICA 20. in 21. januarja: dom. film LOV NA JELENE; 24. in 25. januarja: am. stand. bar. film KDO JE MORILEC. LJUTOMER 20. in 21. januarja: am. barv. film NA SEVERU ALJASKE; 24. januarja: am. barv. drama DREVO SPOZNANJA. PTUJ 17. in 18. januarja: am. barv. voj. film NEVARNO POSLANSTVO; 18. januarja: ob 19.30 meh. barv. film EL SANTO; 19. januarja: meh. barv. film EL SANTO; 20. in 21. januarja: am. barv. zgodov. film POSLEDNJA DOLINA; 21. januar- ja: ob 10. uri in 15.30 am. barv. film RIO LOBO; 23. in 24. januarja: it. barv. krimin. film JEGULJA ZA TRISTO MILIJONOV; 24. januarja: ob 19.30 amer. barv. film POGREB TI PLACA SARTANA. i GLAZER EMICA IN STANKO Bil je deževni jesenski dan, ko se je v našem uredništvu, moker do kože, oglasil njun oče in vprašal, če ju lahko prijavi. „Zakaj pa ne," smo mu odgovorih, zanimalo pa nas je še nekaj: „Kaj ste prišh v mesto samo zato, da bi se oglasih, pri nas in to ob tako slabem vremenu? ". Odgo- voril nam je, da je imel še druge,. opravke in ker je imel čas, da je obiskal še nas. Emica in Stanko sta rojena 3. aprila 1963 na Rodnem vrhu in sta ena redkih dvojčkov, ki sta se rodila doma in to kar brez pomoči babice. Tudi njuni starejši sestri sta rojeni doma. Vsi otroci so bih zdravi, kljub temu, da družma ni imela nikoU lahkega življenja. Starši so posestni- ki m mnogo truda m dela je potrebno za vsakdanji kruh, zraven tega je Rodni vrh eden izmed najbolj odročnih in zaostahh krajev v občini. „Ko sta prišla na svet dva, sem kar debelo pogledal," je dejal oče. Emi- ca in Stanko sta zelo samostojna dvojčka, kljub temu, da doma drug brez drugega ne moreta biti. Obleče- na nista bila nikoh isto, ker sta bila fant in dekle, pa tudi denarja ni bilo, da bi jima kupovah podobna oblačila. Kadar pa jima kupimo kakšno drugo uporabno reč, je to navadno ista, ker si tako žehta. V šoh ne hodita v isti razred. Emica hodi v četrti razred in se zelo rada uči, medtem ko Stanku učenje ne gre kaj prida od rok. Zelo rad „fura živino , kladivo mu je vedno pri roki in že sedaj je videti, da bo boljši gospodar m naslednik pose- stva, kakor pa učenec. Zelo rad ima žogo, vendar pravega časa za igro nikoli ni. V Rodnem vrhu, kjer hodita v šolo ie nepopohia osemlet- ka, kajti višji razredi so v Podlehni- ku, tja pa bo v kasnejših letih potrebno precpj pešačenja. MAJDA, NEVENA, DORKA IN BRIGITA SO najbolj vestne Majda Rojko v letu ptice Te dekhce so vredne prave^ občudovanja. Že drugo leto vztraj- no hodijo k vadbenim uram točno ob določenem času. Takih manjka v našem TV društvu. Zato je vredno o njih nekaj spregovoriti. Majda Rojko je skromna. Znašla se je po naključju v telovadnici ESS lanskega leta. Takrat se je tudi prvič včlanila v naše društvo. Bila sem je posebno vesela, ker sem imela samo mlajše dekhce in z njuni sem si težko pomagala pri vadbi. V začetku je bila plaha m nezaupljiva, je razumljivo za trinajsteltno dekhco, ki se je znašla prvič resno na orodjih. Moja prva naloga je bila, premagati njen strah, tega tudi v n^cni ni manjkalo, saj je bila že takrat tolikšna, kot sem sama. Hitro nii je uspelo pridobiti moč, ki sem s svojimi metodami počasi vnašala v njo. Nisem še pozabila njenih plahih °čk in njenih ,ooj". Vedno ga je "porabljala, preden je poskusila kak element posameznih vaj ah pri spodrsljajih, ki so se jo še v začetku ^•^0 radi prijemali. Spodbudni ^^^vki, z njimi ne skoparim nikoh, "Saj ni nič zato, bo že šlo, samo več I^guma in ne vznemirjaj se pri^ spodrsljajih", so ji krepili samoza- vest. Sicok nad kozo, prej okoren, se je počasi zgladil. Postal je lep, lahek in varen, kot let ptice, o čemer se lahko tudi sami prepričate na sliki. Tudi na ostahh orodjih je približno enako. Erika NAJBOLJŠI ŠPORTNIK OBCI- NE PTUJ ZA PRETEKLO LETO BO IZBRAN V SOBO- TO Kot vse leta poprej, bo tudi v tem mesecu ObZTK Ptuj organizhala izbor najboljšega športnika ozhoma športnice iz ptujske občine. Ta tradicionalna prireditev bo letos v Narodnem domu v soboto, dne 20., januarja 1973 ob 18. uri. Zraven najboljših športnikov naše občine bodo prheditvi prisostvovah tudi naši ohmpijci in drugi vrhunski športniki naše repubhke. Prireditev bo popestrena z glasbe- nim sporedom, kjer bo sodeloval ansambel Petovia. Vse ljubitelje športa in druge, ki jih zanima ta enkratna prireditev vabimo, da se je udeležite. O poteku prireditve vas bomo obvestili v prihodnji številki. FRANCI IN VINKO PŠAJD Napisala sta nam. pismo, v kate- rem je med drugim pisalo tudi to: „Tudi midva se prijavljava za sreča- nje dvojčkov, ki ga organizha vaš Tednik. Rojena sva 5. januajja 1946 v Jiršovcih, kjer sva od svojega rojstva pa vse do služenja kadrovske- ga roka živela skupaj pri svojih starših. Ko su naju pokhcah v vojsko, je nisva služila skupaj, tem- več ločeno in to je bilo za naju zelo težko. V družini nas je bilo sedem otrok. Midva sva bila rojena kot drugi in tretji in vsi smo živi ter zdravi. Ko sva bila še mala, naša mati in oče z nama nista imela težave. Kohkor se spominjava nazaj v rana otroška leta, sva bila vedno enako oblečena če je le bilo mogoče. Bila sva zelo navezana drug na drugega in še sedaj sva najbolj srečna, kadar sva skupaj in lahko obujava spomine na pretekla leta kako sva jih preživela in kaj vse sva doživela v šoh. Bila sva si zelo podobna in še sedaj se nasmejiva, ko se spomniva, da naju celo naš ata ni dobro ločil in naju je vedno zamenjal pri imenih, ko naju je pokhcal. Najina mama je bila gospodinja, oče pa je zaposlen v Mariboru. Ker nas je bUo mnogo otrok, življenje v naši rani mladosti ni Ijilo lahko. Sedaj je že precej drugače, ker imajo že svoj kruh in mnogi že svoje družine in vedno je veselo. Kadar se ponovno vsi zberemo pri svoji mami in očetu in ko zraven pripeljemo svoje otroke." ,,Lepo vas pozdravljata Vinko in Franci Pšajd." VIKEND - KAJ JE TO? (Nadaljevanje z 12. strani) vendar še vedno tečejo pogovori okoh kvadrature vikenda. Črna gora: verjetno so le Črnogorci začasno reših vprašanje" vikendov. Vikend je vsaka zgradba, postavljena na turističnem območju ah takšnem, ki je primeren za oddih in ki se občasno uporablja. Lastnik vikenda lahko koristi le 45 kv. m površine, če je vikend večji, razpolaga z ostalimi prostori ob določeni odkupnini občina, ki daje te prostore v najem turistom. Maksimalna površina 45 kv. m se lahko prekorači, če je družina lastnika večja od petih članov. 14 stran tednik — Četrtek, is. januarja 1973 MOJE PRVO PISMO Ker opažam, da se zelo poredko kdo oglasi iz našega kraja in sicer s Ptujske gore, sem se jaz odločila vam pisati. Najprej se vam predstavim. Sem učenka S. razreda osnovne šole na Ptujski gori, ime mi je Marija. Sedaj vam pa naj opišem dogodek, ki se mi je pripetil pred kratkim. Ko sem prišla iz sole, sem naredila domačo nalogo. Ker še ni sneo, da bi se s sestro Marjetico sankali, sva se v kuhinji igrali z muco. Jaz sem jo povila v mojo bundo pa se je hotela rešiti in je zlezla v rokav, nekaj časa sem se še smejala in rekla mami: „Glej, kaj se godi, kakšno klobaso imam, takšno kot rokav." Kmalu mi je smeh iz^ginil z obraza in so nastale solze v oceh. Obe s sestrico sva se začeli jokati, ker nisva mogli rešiti mačke. Končnp sva mamo poklicali na pomoč. Tako smo komaj rešili muco iz rokava. S strahom sva gledali mamo, če ima tudi ona solze v očeh. Vendar se je mama tako smejala, da je imela solze. Ta dogodek se mi je zdel ravno tak, kot takrat, ko sva z mamo 'pomagali kravi spraviti telička na svet. Marija Eberl, 5. r.,O.Š. Ptujska gora NAŠA VAS SPODNJA POLSKAVA Ko ste prebrali naslov, je verjetno vsak pomislil, kje je le ta vas. Če vam povem, da je to rojstna vas, v kateri je bil rojen naš pisatelj Anton Ingolič, boste našo vas takoj lahko nasU na zemljevidu. Ali morda ne poznate pisatelja Antona Ingoliča? Kdo izmed pionirjev še ni prebral Udarne brigade. Tajno društvo PGc, Tonček Balonček, Zgodba o črnobeli ovčki in še mnogo mnogo drugih njegovih zgodb? Hočem vam torej opisati rojstno vas pisatelja Ingoliča, kakršna je danes. To je precej obsežna gručasta vas, ki leži na zahodnem robu Dravskega polja. Sredi vasi je majhen trg z Marijinim stebrom, gasilskim domom in osnovno šolo. V vasi živijo kmetje, uslužbenci in delavci. Nekateri se vozijo na delo v Slov. Bistrico, Maribor in na Pragersko. V vasi imamo obrtno mizarstvo, kjer je zaposlenih okrog 80 ljudi; dve trgovini, kovača, gostilno in še nekaj drugih obrtni- kov. Med zgodovinske posebnosti spa- da jjrav gotovo cerkev, katere stavba je ze iz leta 1686, ki hrani baročno opravo. Vas je povezana z Zg. Polskavo in Pragerskim. Skozi vas vodi cesta četrtega reda. Vaščani so že pred leti dali samoprispevek za asfaltiranje tega dela ceste, vendar še ni dovolj sredstev. Tudi potok Polskava, ki izvira pod Arenom na Pohorju in teče skozi vas, daje lep izgled. Ob potoki je v vseh letnih časih vedno živo. Poleti so stalni obiskovalci otroci, račke in gosi. V zimskem času pa služijo posamezni odseki potoka za naravno drsališče. V neposredni bližini stoji grad Prajštan, ki se pojavlja v zgodovini že zelo zgodaj. Leta 1376 je bil last celjskih grofov; v letih od 1679 do 1782 je bil last studeniškega samostana. Leta 1635, ko je tudi ta predel zajel kmečki upor, je bil grad poškodovan, obnovljen pa leta 1643. Danes je ta grad preurejen v stanovanje, kjer stanujejo delavci kmetijskega posestva, ki spada h kmetijskem kombinatu Ptuj. Kme- tijsko posestvo se je v zadnjih letih osredotočilo na pridelovanje hmelja, kar jim prinaša lepe dohodke. Morda je zanimivo tudi to, kako razlagajo zgodovinarji ime „Polska- va". Vas je bila naseljena že v davni preteklosti. Saj so pohorski gozdovi nudili ljudem bogata lovišča in gozdne sadeže. Tako so prek ozemlja vodile važne poti. Naše kraje so zasedli Iliri, nato Keki, pozneje pa celo Rimljani. Ti so nekje v naši okolici zgradili vojaško naselbino Pultavio. Tako je iz rimskega Pultavio nastala današ- iya Polskava. V dokaz za to naj navedem, da je v bližnjem gozdu v Veleniku, na koncu obronka tik ceste ohranjen usek ravne trase rimske ceste, ki je povezovala Celeo (Celje) s Petoviem (današnjim Ptujem). Na gozdnem grebenu pa so vidne antične gomile. Nekaj izko- panin, ki so jih našli v tem predelu, je ohranjenih v mariborskem muze- ji- Tudi sola, oz. šolsko poslopje ima svojo zgodovino. Staro je že 66 let, zgrajeno je bilo namreč 1905 leta. Kljub visoki starosti se šolska stavba ponosno razgleduje po vasi in je še vedno živa priča, kaj so judje s skupnimi močmi- zgradili pred tolikimi leti. Danes je to centralna osemletna šola s podružničnima šolama v Zg. Polskavi in na Pragerskem. Šola res ni moderna. Manjka nam mnogo kaj! Vendar se v njej počutjmo ugodno in je to naš drugi dom. Šolo obiskujejo učenci iz bližnje in daljnje okolice. In končno - kakšni so ljudje, ki živijo v tej vasici? Garajo na polju, pri živini in se tako pehajo za svoj obstoj. Znajo pa čuvati tradicijo svoje vasi in so ponosni nanjo. Iz kmečkih hiš veje topla domačnost, fffisrčnost in poštenost. V svojih zahtevah znajo biti skromni in pošteni. To je moja vas Sp. Polskava, v kateri živim že skoraj dvanajst let. Zato ni odveč*, če pravim - moja! Mojca Žnidarič, 6. b, OŠ Sp. Polskava ŠPORTNI DAN Sonce je zaspano pogledalo izza gora. Snop svetlobe se je lesketa- joče, kakor biseri razlil po trati, ki je bila pokrita z mrazom. Vstala sem z mehkega ležišča. Ura je bila pol šest. Še omotična od spanja sem stopila v kuhinjo, kjer je prijetno zadišalo po kuhanem mleku. Oblekla sem se in zagazila v megleno jutranjo tišino. Po beli cesti smo odriniH 5., 6. in 8. razredi na dolgo pot. Odpravili smo se v Pristavo, kjer stoji spomenik 4 padlim kurirjem postaje-Podlehnik 8 TV. Hodili smo po jutranjem mrazu med vinogradi, po gozdovih, ki so že bili skoraj goli. Prijetno je šumelo po rjavem listju. Dolga je bila pot. Začele so me boleti noge. Toda vztrajala sem. Vso pot sem mislila le na boj teh hrabrih kurirjev. Misli so mi vihrale kakor zastava v vetru. Kmalu smo prišU do zaželenega mesta. Sanjava dolina, sredi katere se vije lesketajoča se Dravinja, porasla z vrhovi, grmičevjem in robidovjem, dolina, po kateri se vije bela cesta, ob njej so razstresene hiše, dolina, v kateri, se je v 2. svetovni vojni bila smrt z življenjem. Nad njo je vladala nežna tišina, le Dravinja je rahlo šumela in Veter se je poigraval z odpadlim listjem. Zavili smo za belo hišo. Pred njo je bU majhen sadovnjak, v katerem je ponosno stal marmornat spome- nik. Stopila sem bliže. V marmor so bila vklesana imena 4 junaških kurirjev. Gledala sem v spomenik in veter mi je mešal lase. Na levi strani je gorela sveča. Nemo sem gledala vanjo. Nisem mogla umakniti pogleda od nje; v njej je bilo nekaj, kar bi človek težko povedal. Ta sveča jim je gorela v čast, da so branili naso domovino pred sovražniki. Na spomeniku je tudi bil venec. Počasi in zamišljeno sem brala imena. Bili so ljudje, kakršni smo mi, v njih je gorela le ena misel: ,,svoboda". Ivan Tušek je iz knjige prebral opis tega boja. Najbolj se mi je vtisnila v spomin vrstica: „Andrej je ranjen skril kurirčkovo torbo v Dravinjo, da je ne bi našli sovražniki. Nato je bilo konec življenja in usodo je moraljjrepustiti smrti." Da, boj se je začel 28. 9. 1943. Prišlo je 100 nemških vojakov in s 30 obroči so obkolili kurirje. Orožja niso imeli veliko. Kolikor so imeli streliva, so jih hitro porabili. Potem so se bojevali tako rekoč z golimi rokami Tudi mi smo prinesli nekaj cvetja. Počasi smo se odpravili nazaj v Podlehnik. Polni čustev in misleč na potek boja smo se vzpenjali v strmi hrib, za nami pa je ostajala tiha in nežna dolina. Dravinje v kateri se je v II. svetovni vojni bilo življenje mladih src s smrtjo. Irena Podgoršek, 8. b r. OŠ Podlehnik NOVO LETO Po vsem svetu zagori na silvesterski večer milijone lučk. Na miljone želja se vrne, ko kazalci ure kažejo polnoč. Vsak si zaželi novega leta, da bi bil srečen, zdrav in vesel in potem vso leto upa, da se mu bodb izpolnile želje. Čaka, da poteče vseh 365 dni, 365 noči, da se mu morda v katerem od njih izpolni želja. Novo leto sem pričakovala doma v postelji. Spala sem takrat, ko je poteklo staro leto, vendar so se tudi meni tisti večer porodile želje. Vsem želim veliko sreče, vsem ljudem v svetu mir, dovolj kruha in topel dom. Ne vem zakaj, toda prav na novoletni večer sem se spomnila na otroke v Vietnamu, kjer pričakajo novo leto na skrivaj in v strahu, da jim bodo jeklene ptice porušile dom in njihove drage. Pomislila sem nase in vedela sem, kako velika je razlika. Na novoletni večer se je za oblaki utrnila zvezda, na novoletni jelki je dogorela svečka in je nastala moja želja: Naj zavlada mir, naj bo zemlja, svet brez sovraštva! Verica Majerič, 5. r., OŠ Trnovska vas PTIČEK LIŠCEK Doma imamo ptička liščka. Khčemo ga murko. Je zelo ljubek. Nisem ga dobila ne za rojstni dan ne za god. Nekoč je imel mož dva ptička. Enega je ponudil nam. Oče ga je z veseljem sprejel. Imamo ga tako radi, da je postal murko naš družinski član. Vsako jutro nas zbudi z veselim žvrgolenjem. Tudi čez dan poje. I^dar mu kaj govorim, je ves srečen in zadovoljno prepeva. Če nima nič jesti, tako čivka, da mu nekaj moram dati. Ko se naje, začne peti.. Pri petju obrača ^avico sem in tja. Če začnemo jesti, je tudi murko. Na balkonu oponaša vrabce in lastovke. Če ga razjezimo, jezno čivka, da se moremo umakniti od njegove kletke. Zelo rad je radič in jabolčne olupke. Kruh, sir, mleko, sladkor, sol in slanih jedi ne sme jesti. Če odpremo vratca, začne preplašeno skakati in se umikati našim rokam. Če ga držim v roki, me s kljunom prav pošteno opika. Enkrat na leto se ogoli. Kadar je na balkonu, se_ kopa, da je vsa stena mokra. Zvečer, ko spi, stisne glavo pod perut in takrat je videti kot mala žogica. V družini ima najraje mamo. NikoU se ne naveliča peti razen zvečer, ko je že utrujen. Zjutraj se prvi zbudi. Murko je naš dragi družinski član in želim, da ne bi nikoh poginil. Majda Hedl, S. a r., OŠ Franc Osojnik, Ptuj HOTEL SEM POSTATI GASILEC Peljal sem se iz šole. Pred mano se je dvigal črn oblak dima in grozeče naznanjal, da nekje blizu gori. Radovednost me je pognala do hiše, pri kateri se je zgodila nesreča. Opazoval sem pogumne može, ki so poskakali iz gasilskih avtomobilov in pričeli reševati. Takrat sem Judi jaz sklenil, da bi rad pomagal ljudem ob podobnih nesrečah. Ob vpisu pionirjev v ptujsko gasilsko društvo sem se tudi jaz vpisal. Že v začetku nismo imeli pravega mentorja. Ob vpisu so nam dejali, da v£ye odpadejo le, če pada toča. Nekega petka, ko sma imeli napovedane vaje, je deževalo. Mislil sem, da ne bi bilo dobro, če bi ostal doma. Nagovoril sem prijatelja in šel je z mano. Prišla sva do gasilskega doma. Počasi so prihajali se drugi, a ne vsi. Nekaj časa smo čakali. Ura je že odbila čas, ko bi se vaje morale pričeti. Nekaj časa smo se čakali. Ker ni bilo nikogar, ki bi nas vodil, smo se razšli. Domov sem prišel do kože premočen. Takrat sem sklenil, da ne bom več hodil k vajam. Tako so storiti skoraj vsi tisti, ki so šli zastonj na vaje v takem vremenu. , Pionir-gasilec nisem postal, upam, da bom imel več sreče, ko bom mladinec. Janko Cafuta, OŠ Martina Koresa, Podlehnik DEDEK MRAZ Siva kučma bela brada ... Vsem je znana pesem ta, če jo postavimo v množino, še bolj se je razveselimo. Je za stare in pa mlade, . . . sive kučme bele brade. S tem povem vam jaz, da ni samo en dedek Mraz. Tu je takšen, tam drugačen, povsod z brado in kožuhom je zasačen Ko trda zima nas zajame, dedek Mraz gre čez poljane, dedkov Mrazov najmanj sto, saj vendar očka, mamica sta to. Borut Fekonja, 5. ar.. OŠ Franc Osojnik, Ptu MLADINSKI AKTIV KOG SPET DELA Nekaj pred novim letom je na pobudo občinske konference zveze mladine Ormož spet pričel z delom aktiv na Kogu. V razgovoru z novim predsednikom Cirilom Zabavnikom smo zvedeh, da so že imeU en sestanek ui se dogovorili o formira- nju hterarne in šahovske sekcije Začrtali so si tudi program dela, v katerem so med drugim zapisali, da se bodo udeleževali dela drugiti organizacij in društev v kraju tei sodelovali pri manifestacijah drugih prireditvah, ki jih bo ^ tekočem letu organizirala občinska konferenca ZMS. Imajo tudi svoj kar dobro urejen prostor Z2 sestajanje. Sedaj pripravljajo hterai- ni večer, s katerim bodo počastil slovenski kulturni praznik - ^ februar. Sedaj so v velikih finančnif težavah, vendar so prepričani, da s' bo stanje kmalu izboljšalo. Takra' bodo kupih nekaj gramofosnkit plošč in delno uredih svojo sobo, ^ bo tudi družabno življenje me< mladimi bolj zaživelo. Aktiv sedaj šteje 58 mladink i' mladincev, ki bodo s svojim delor gotovo veliko doprinesh k več) razgibanosti kogovskega območja TEDNIK — ČETRTEK, 18. januarja 1973 STRAN 15 Dober den fsen fkupi Zaj, gdo že v drugo polovico prvega mesca v novem leti pluvlemo, van moren povedati, da se je toto leto še kar vredik začelo. Vete, pri nas na deželi je pozimi pač tak, ke nemarno koksnega vejkšega dela. Oprovimo živino, malo okoli voglof pogledamo, drva nasekamo te pa se v hiši za pečjoj s kokšnimi svinjski- mi kostmi „montramo". Saj vena vete, da je zaj sezona svinjskih sedmin. V naši vesi je že fsoko utro tokšno dreje no cvileje, kdo prašički dušo spuščajo v večno pohrustaje. Ja, fčosik je resen hec, gdo koksni vražji predstovnik svinjske rodbine mesore okoli voglof nagoja, namesto da bi mesori prašička lovili. Zaj pa še nekel Če te pri keri hiši prašička klali, se lepo priporočam za povabi- k). Zagotovlan van da sen zadovolen z zlo malin svinjskim darilom: Pet klobos, tri koline (če preveč po dreki ne smrdijo), zodjo taco, seve- da s plečon vred no še poleg en flaškon vina. Če te mi fse to dali mo potli priša še drpjč na koline. No ja, heca je zadosti. Zaj še te poglednimo, kaj so nan napisali naši dopisnikL Gnes se mi je celo java Vanek iz Lotmerka. Poslušajte, ke nan je napisa: Pozdrovleni Lujzek! Veš drogi Lujs, jas že od fsega začetka štejen tvoj rezervirani kot, pa sen si reka - neje vrag, ke ti ne bi tudi jas enkrat neka črnega na belen napisa. Zodjič si neke pisa o tisten tvojen „gatepralniki", za kerega moreš no- siti vodo iz grabe na breg. Jas ti svetuvlen no predlogan, da odneseš na breg celo mlako, na gatepraUk pa naredi klopotčove peroti pa boš resa tudi problem tvoje neelektrificirane mlake. Če veter pogoja mline neje vrag, da ne bi še tvojega pralnega stroja. Tudi za tisti hčerin televzor ne bodi v strohi. Vsoki den boš vlija v jega malo mlečnega grijesa pa de ti celi den gopeva no oddoja polulane plenice, ce Ti nede hteja na grijes runkcionirati pa mu vlij malo v prvi kanol šmarnico. Te bos vida, kak de meja čisto sliko no močen ton. Zanošaš se tudi na domočo proiz- vodnjo tejacof. Nesi nan napisa kerih, tistih na štirih ali dveh nogah. Naj še ti opisen kak smo letos v Lotmerki silvestrovali. Okej, igrola nan je znona „cimjner banda", pUi pa smo pristnega Ljutomerčana. To je najboljšo slovensko vino pa če glih zlobni jeziki provijo, da si je fnalo z našimi južnimi vini v „žloh- tJ . Ce boš gdo priša v lotmerk na silvestrovoje, ti svtuvlen en recept: Duma pusti zobe, na glavo si povez- ni železni pisker pa z rešiliin avtom se pripelej. . . No, pa saj nede tak hujdo, saj vidiš, da se samo hecan. Lepo te pozdrovla lotmerški VA- NEK. Serbus Vanč z Lotmerka! Ker si moj friški dopisnik, te moren najpret v mojem rezerviranen koti praf lepo pozdraviti no ti izrečti dobrodošlico med mojimi dopisniki. V zvezi s tistim, gatepral- nikom, si mi da resen eno joko pametno zamisel. Jas ti priporočan, da di doš tvoj patent zaščititi saj lehko dobiš zato Noblovo nagrado. Z domačo proizvodnjo teličkof so resen vejke težove, še posebno zaj, gdo mamo že vsemogočna človeška no živalska kontracepcijskega bori- mo, da bi bil z mano ze vsemogočna človeška no živalska kontracepcijska sredstva: Saj veš kak gre tista sen „Zato se s kontracepcijo borimo, da bil na svetu bi kak cepec manj . . . Kak vidim, ste na lotmeršken silvestrovoji resen luštno meli. Naj- bolj so se mi pocedle sline gdo si mi napisa, da ste Silvestra z ,dobrin Lutomerčanon doj zalivali. Če si je toti vaš vinček kaj v žlohti z južnimi vini jas ne vem, saj do zdaj se nesen najša v jen nibenga Slovenca, Srba, Hrvota ali kerega drugega predstov- nika naših bratskih republik. Tejko te po naj bo za gnes. Tebe Vanc no fse druge lepo pozdrovla Lujzek iz Prlekije. Trgovsko podjetje »IZBIRAit PTUJ - poslovalnica »CrCtBAN« v Prešernovi ulici 1 obvešča cenjene potrošnike na veliko razprodajo: FANTOVSKE HLAČE 4-16 let 27.00 do 40- din MOgKE HLAČE 63,- din DEKLIŠKE RAZTEGLJIVE HLAČE 4-12 36,50 din ŽENSKE BLUZE, zelo lepe, velur 49,— din NA VOLJO SO VAM ŠE VSA DRUGA OTROŠKA OBLAČILA V VELIKI IZBIRI IN NIZKIH CENAH. Se priporoča kolektiv T. P. IZBIRA »CICIBANA«, Prešernova ulica 1, v Ptuju NEDELJA, 21. JANUARJA: 6.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob 6.05 Poročila; 6.30 PoročUa - EP; 6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20 Poročila; 7.30 Za kmetijske proizva- jalce; 7.50 EP; 8.00 PoročUa - Radjjski in TV spored; 8.05 Radijska igra za otroke; 8.50 Skladbe za mladino; 9.00 Poročila; 9.05 Srečanje v studiu 14; 9.5 5 EP; 10.00 Poročila; 10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00 Poslušalci čestitajo; 1 1 .00- 11.15 Poročila; 11.50—12.00 Pogovor s poslušalci; 12.00-12.10 PoročUa; 13.00 Poro- čila; 13.15 Reportaža; 13.50 Do-" mači ansambh; 14.00 PoročUa; 14.05 Operne melodije; 14.30 Humoreska; 14.50 EP; 15.00 Poro- čUa; 15.05 Športno popoldne; 17.00 PoročUa; 17.05 Radijska igra; 17.42 Zabavni zvoki; 18.00 Radijski radar; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radij- ski dnevnik; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 PoročUa; 22.20 Zaplešite z nami; 23.00 PoročUa; 23.05 Literar- ni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. VSAK DELAVNIK je zjutraj naslednji program: 4.30-8.00 Do- bro jutro - PoročUa; vmes ob 5.00 PoročUa; 5.30 Poročila - Za vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika; 6.30 PoročUa - EP; 6.50 Rekreaci- ja; 7.00 PoročUa; 7.15 EP; 7.25 PoročUa - Radijski in TV spored; 7.45 EP; 8.00 PoročUa. PONEDELJEK, 22. JANUARJA: 14.00 PoročUa; 14.10 Amaterski zbori pojo; 14.30 .Poslušalci čegtt- tajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Heinz Hoetter; 17.00 PoročUa; 17.10 Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila; 18.15 Zvoki iz vzhodnoevropskih dežel; 18.35 Interna 469; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Z ansamblom Štirje kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Operni koncert; 21.30 Tipke in godala; 22.00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 PoročUa. TOREK, 23. JANUARJA: 14.00 PoročUa; 14.10 Kaj pripoveduje glasba; 14.30 Kvartet Jonaha Jo- nesa; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Od melodije do melodije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Dirigira Georg Solti; 18.00 PoročUa; 18.15 V torek nasvidenje; 18.45 Svet tehnike; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Trio Avgusta Stanka; 19.2 5 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Od premiere do premiere; 21.30 Lahka glasba; 22.00 PoročUa; 22.15 Popevke; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Skladatelj Janko Jezovšek; 24.00 PoročUa; SREDA, 24. JANUARJA: 14.00 PoročUa; 14.10 Komorni zbor; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Tenorist Ludvik Ličer; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Gapitol simphony orkestra; 17.00 PoročUa; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene razglednice; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Simfonični orkester - v odmoru: „Kultumi globus"; 22.00 PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 PoročUa; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Zabavna glasba; 24.00 Poročila. ČETRTEK, 25. JANUARJA: 14.00 PoročUa; 14.10 Mladina poje; 14.30 Sestanek instrumentov; 14.40 Enajsta šola; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Haydnove simfo- nije; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš podlistek;: 17.10 Po željah poslušal- cev; 18.00 PoročUa; 18.15 Zabavni otllčBster RTV Ljubljana; 18.30 Iz kasetne produkcije; 18.45 Znan- stveniki prjed mikrofonom; 19.00 Lahka noč, otroci; 19 10 ObvestUa; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Domače pesmi; 21.00 Literar- ni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila; 22.15 Popevke; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Simfonična litera- tura; 24.00 Poročila. PETEK, 26. JANUARJA: 14.00 Poročila; 14.10 Otroške pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Glasba Ferda Juvanca; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Orkester Hollywood Pops; 17.00 POročUai 17.10 Operni koncert; 17.50 Človek in zdravje; 18.00 PoročUa; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel Rudija Bardorferja; 19.25 EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Tekmovanje pevskih zborov; 20.30 Top-po^s 13; 21.15 Oddaja o pomorščakih; 22.00 PoročUa; 22.1 5 Iz logov domačih; 23.00 PoročUa; 23.05 Lherarni nokturno; 23.15 Jazz; 24.00 PoročUa. DELAVCI IN UPOKOJENCI, SAMOUPRAVNI IN VOD- STVENI ORGANITOZD! Izplačevanje osebnih dohodkov in pokojnin na hranilne knjižice je znatna pomoč pri ukrepih za stabilizafcijo gospodarstva. Sleherna delovna organizacija ima od tega-korist,'pravtako pa tudi vsak delavec in upokoje- nec, ker sredstva obrestujemo po 7,5 "/o. S skupnimi napori bomo lažje premagali težave. Zato razmislite in se odločite! KREDITNA BANKA PTUJ 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 18. januarja 1973 SOBOTA, 20. JANUARJA: 18.00 Obzornik; 18.15 Kraljevič in berač; 18.45 FUmska burleska; 19.10 Mo- zaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.30 Pesem s čolna in ceste; 21.15 Na poti k zvezdam; 21.40 Arsene Lupin; 22.30 TV kažipot; 22.50 Poročila, NEDELJA, 21. JANUARJA: 8.50 Po domače z zadovoljnimi Kranjci; 9.20 Mestece Peyton; 10.12 Kmetij- ska oddaja; 10.55 Mozaik; 11.00 Otroška matineja; 11.50 Poročila; 11.55 TV kažipot; NEDELJSKO POPOLDNE: 18.05 Poročila; 18.10 Grenak kruh; 18.10 Gonja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik- cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Šoferji; 21.20 Jazz; 21.35 Športni pregled; 22.05 POROčila. PONEDELJEK 22. JANUARJA: 17.45 Zmajeve težave; 18.00 Risan- ka; 18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana, dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00 Mladi z mlade; 19.45 Risanka; , 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer) 20.35 E. Petrovič: Mileva Einstein; 21.35 Kulturne diagonale; 22.25 Poročila. TOREK, 23. JANUARJA: 17.45 Srečni metulj; 18.10 Risanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Moški zbor Stane Žagar; 18.55 Mozaik; 19. Infekcij- ske bolezni; 19.20 S kamero po svetu; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Mi med seboj; 21.35 R. Bratny: Kolumbovci; 22.25 Jazz; 23. Poročila. SREDA, 24. JANUARJA: 17.45 Prigode psa Civila; 18.10 Obzornik; 18.25 Na sedmi stezi; 18.45 Znanost in ekonomika; 19.10 Mozaik; 19.15 Zabavna glasba; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 Celovečerni film; . . . Likov i nokturno: . . . Poroči- la. ČETRTEK. 25. JANUARJA: 17.45 Otroški spored; 18.15 Obzor- nik; 18.30 Druščina Jehu; 18.55 Opice, človeku podobne opice in ljudje; 19.05 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.25 Kam in kako na oddih; 20.40 Četrtkovi razgledi; 21.30 Slovo Ancheja Vitužnika; 22.05 D. Šosta- kovič: Katarina Izmajlova; 22.50 Poročila. PETEK, 26. JANUARJA: 17.45 Kuhinja pri violinskem ključu; 18.15 Obzornik; 18.30 Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni problemi; 18.50 Pet minut za boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00 Kratek film; 19.15 Naš ekran; 19.45 Risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in TV barometer; 20.35 iz zakladnice svetovne književnosti; 23.15 Poro- čila. SOBOTA, 27. JANUARJA: 12.55 Kitzbuehel: Smuk za moške; 15.30 Državno mladinsko prvenstvo v rokometu; 16.30 Košarka Partizana: Beograd; 18.00 Obzornik; 18.15 Kraljevič in berač; 18.45 Filmska burleska; 19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična oddaja; 19.45 Risan- ka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.25 3 -2-1 in TV barometer; 20.35 Pesem s čolna in ceste; 21.30 Na poti k zvezdam; 21.45 Arsene Lupin; 22.35 TV kažipot; 22.55 Poročila. ZAHVALA Ob nepričakovani in tragični izgubi, ki nas je doletela s smrtjo našega moža in očeta CIRILA CEBEKA iz Sel se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- teljem in znancem za spremstvo na zadnji poti; ko- lektivu farme bekonov za pomoč ter gasilcem za pomoč pri pogrebu. Še enkrat: iskrena hvala vsem! Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Tonček in Igor. Sela, 14. januarja 1973 Brezniški gasilci izbrali najlepšo Od leve - Irena Bombek, Marta Bombek m Munica Zidar Vas Breznice pri Podgorcih v Slovenskih goricah je odročen, nianj znan kraj; vendar tudi tam živijo ljudje, ki si po napornem delu zažehjo razvedrila, družabnosti in zabave. Breznice je majhna vasica, raztresena po hribih in dolinah Slovenskih goric z slabimi zvezami proti Ormožu in Ptuju. Leta 1953 je stekla akcija za gradnjo kulturnega doma, namenjenega tudi gasilski organizaciji. Čeprav takrat, ob pobudi za novi skupni dom, vaščani niso čutili nobene potrebe po gasilski organizaciji, razen po skupnem kotičku; si danes brez te humane ' gasilske organizacije ne morejo zamishti nobenega kultur- nega in zabavnega življenja v vasi. Vse delovne zmage proslavijo skupno v svojem domu, kjer deluje tudi mladinska organizacija, ki je vsa vključena v gasilske vrste. Gasilska zveza si je pred kratkim nabavila novo motorno brizgalno, Ici jo je dobilo na kredit in to je ■ njihova prva zadolžitev v vseh letih njihovega delovanja, vendar so sklenili, da bodo dolg poravnali v najkrajšem času. Priredili bodo razne kulturno zabavne prheditve s katerimi bodo prišh do finančnih sredstev, ki jih ,potrebujejo za odplačilo kredita. Na eni takšnih prheditev so izbrali tri najlepše udeleženke prireditve, tri dekleta, ki so v dvorani sprejela največ glasovnih točk. Naslov najlepše je pripadel Marti Bombek, gostilničar- ki iz Podgorc. VARČEVALCI! Kreditna banka Ptuj sporoča, da od 22. januarja 1973 vpisuje v hranilne knjižice obresti za leto 1972. ZAKONCEMA nudim takoj vseljivo stanovanje v okolici Ptuja. Podrob- nosti po dogovoru. Naslov v upravi. PRODAM osebni avtomobil znamke SIMKA, zelo dobro ohranjen. Franc Zelenik, Štuki 10. UGODNO PRODAM odlično ohra- njeno kuhinjsko kredenco. Vprašaj- te pri Pavalec, Ormoška cesta 4, Ptuj POSESTVO S HIŠO ob asfaltni cesti blizu avtobusne postaje prodam. Stanko Holcer, Skoke 16, p. Orehova vas. OPREMLJENO SOBO za eno ali dve osebi na Mariborski cesti 16 oddam. Interesenti se naj oglasijo pri Janezu Murku, Vespazianova 4, Ptuj. KMETOVALCI! Na zalogi imamo kvalitetne tridelne traktorske brane po 2.250 din. Izdelujemo puhalnike, zračni sistem po 3.400 din. Klepar- srvo Edi Voljč, Ormož, tel. 70-027. IŠČEM DEKLE za pomoč v gostilni. Gostilna Finžgar, Prager- sko. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tek. račun pri SDKPtuj, št. 52400-603-3045 8.-Tiska Mariborskitisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14. HOROSKOP OVEN: Vaša tovarišica veliko ve pa ni dobra. Družba odide, temnolasa ostane in čaka. Posledice razmerja se pokažejo v soboto. Nekdo še vedno misli, da niste pri pravi. Ne prosite več. BIK: Klepetava oseba vam postaja vedno bolj prijetna. Pogrešano razumevanje najdete na sprehodu v gozdu. Pred velikim poslopjem boste izvedeli veselo vest. Srce se odloči. DVOJČKA: Po dolgem času zaidete med ml^še, ki vam naložijo ponosno dolžnost. Ponujeno dvor- jenje odpravite po tihem in na hitro. Disciplina vam bo pomagala, da boste doživeU lepo pomlad. RAK: Všeč ste starejšemu tovari- šu. Varujte se srečanja pod ogledalom ob dolgi mizi. Svojci bodo zoprni, zato Je vzemite nek^ časa zanje. Uteho najdete pri vasi simpatiji. LEV: Svet bo lepši šele spomladi. Obljubljeno prinese črnogledi sorod- nik. Opazovanje okolice vam pove, kaj je narobe. Za vas bi bilo zelo dobro, če bi šli po stopinjah zvestega srca. DEVICA: Za vas se bo zavzel nič k^ ugleden znanec. Vaša ljubezen se uveljavi, čeprav ne bo dote. Dober prijatelj postane navidezno domiš- ljav. Prijeten občutek ob ljubezen- skem kramljanju. TEHTNICA: Velike denarne za- deve prihajajo iz majhne hiše. Veselje ob prijaznih pogledih temnolase osebe. Slučajno srečanje pomaga dohiteti zamujeno zabavo. Slab posel za vaše sposobnosti! ŠKORPIJON: Lanska ljubezen se bo ponovila do nedelje. Odločitev bo padla pri obloženi mizi, ko boste vsi skupaj. V inajhni izbi vam bo lepo, samo če boste hoteli. Sorodnica že dela za vas. STRELEC: Veselje vamjsrineseta dve stvari za delo. Neodločna oseba postaja dolgočasna, vi pa neučakani. Želite si veseli dogodek, vendar brez dela ni plačila. Stopite hitreje! KOZOROG: Sebi še ne znate pametno svetovati pa že drugim solite pamet. Lepo urejena zuna- njost je všeč sorodnikom, vendar zahtevajo več. Bodite previdnejši, saj imate opravka s pametnimi. VODNAR: Zelo hitro narašča ljubezen, ki ste jo sklenili na prostem. Finančno trden položaj vam omogoča gosposko pojedino. V lepem spominu ostane torek. Sorodniki lažejo. RIBI: -Mlajšemu boste nekaj kupiU zato, da bo starejša zvesta. Odzvali se boste povabilu tiste osebe, ki vas že dalj časa rada gleda. Delovne dneve vam podaljšajo zaradi zasluž- ka. KAVČ IN MIZICO S FOTELJI ugodno prodam. Keleminova 16, Maribor, II. nadstropje - desno. PO UGODNI CENI prodam dobro ohranjeno dnevno sobo. Naslov v upravi. 7 MESECEV starega lovskega psa prodam. Mestni vrh 94. IŠČEM ŽENSKO za trikrat tedensko (od 10. do 13. ure) pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi. PRODAM GUMI VOZ 14-15-13 eolske gume. Jože Tome, Laznica 14, p. Škofljica.