PoSintna plačana t gotovini. L. V«, Št. 31 '(»»Jutro" XII., 176 a?' Ljubljana, ponedeljek 3. avgusta I93I Cena 2 Dir Upravni&tvo: Ljubljana, Knafljeva ofiea 5. — Telefon St 81212. 8123, 8124, 8126, 8126. femerataJ oddelek: Ljubljana, Šelenburgova aL — TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandro«« eesta it 13. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica iti - Telefon St 190. F»in«žni«C Jesenice: pri kolodvora «. JJ«. Podružnica Sovo mesto: Ljubljanska eesta it 42. podružnica Trbovlje: r MS dr. Boiiifr gartnerja. Ponedeljska izdaja Ponedeljska izdaja >Jutra< izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — NaroSa m posebej in velja, po polti prej®-niana 4 Din, po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno. UredniStvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 8125 in 312«. Maribor: Aleksandrova cesta 13. To-lefon it 2440 (ponoči 2562). Celje: Kocenova uL 3. Telefon St 180 ■ —— —j Rokopisi m ue vračajo. — Oglasi po tarifu. PRAZNIK ŽULJAVIH ROK Tradicionalna kmečka prireditev na Krškem polju se je tudi letos izvrstno obnesla — Veličasten je bil sprevod na bojišče Matije Qubca — Ogromna udeležba iz vse dravske banovine Leskovec na Krškem polju, 2. avg. Krasno poletno jutro je davi napovedalo solnčno nedeljo, dostojno velikega dneva, ki ga zasavska Dolenjska že nekaj let praznuje v široko zasnovani proslavi kmečkega praznika na Krškem polju. Pridne roke Leskovča-nov in soseske so bile že nekaj dni v neprestanem tekmovanju, kdo bo pomagal bolj pridno pri delih na pestri planjavi Celine, koder je nastala v zadnjih dneh nova naselbina z neštevil-nimi paviljoni, okrepčevališči, dirkališčem, zabavišči in sploh z vsem, kar je potrebno, da se razmahne tudi ogromna množica, ki jo vsako leto privabi na Krško polje kmetski praznik. Kot uvod v današnje kmetske slavnosti so sinoči priredili v Krškem svečani koncert, ki se je vršil v Sokolskem domu ter je tvoril zares dostojen uvod kmečkega praznika. Davi že na vse zgodaj so se pričele zgrinjati v Krško nešteviine množice ljudstva. Točno po sporedu se je vršila dopoldne konjska in živinorejska razstava. Veliko in prostorno živinsko sejmišče za Savo je bilo natrpano živine, ki so jo prignali naši zavedni gospodarji in kmetovalci tudi iz oddaljenih krajev dravske banovine. V Zatonu je bil postavljen visok slavolok z napisom: »Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, pridnemu nje lega najprava!« Kljub temu, da je vladalo na razstavnem prostoru živahno vrvenje kakor na mravljišču, ni prišlo do nikake nezgode. Ves dan je neumorno sodelovala krška gasilska godba pod vodstvom domačega učitelja g- Žabkarja. Ofici jelui rezultat o premovanju konj in goveje živine bo objavljen jutri. Prihod ljubljanskega vlaka ob 9.30 je clolil še novih gostov. Prišli so kmetovalci in prijatelji kmečkega ljudstva prav iz vseh krajev dravske banovine. Saj so kmečke slavnosti na Krškem polju postale že tradicija našega zelenega stanu, ki se zbira enkrat v letu na ravnici, kjer se je kmečki kralj Matija Gubec tolkel za staro pravdo. Med go sti je bilo opaziti mnogo vidnih mož, med njimi bivšega ministra Puclja, načelnika Kmetijske družbe Sancina, župana Ažmana iz Lesc in mnoge druge. Vsa številna množica je odšla najprej na ogled konjske in živinske razstave. Pestrost dneva je povečala tudi navzočnost enega »naših krik ljubljan skega letala »Pelikan«, ki je pohitel danes v Krško in krožil že na vse zgodaj zjutraj nad Krškim poljem ter vzbujal povsod največjo pozornost. Ob 10. dopoldne je oživel prostor za krško farno cerkvijo, ki je bil določen za zbirališče skupin sodelujočih v sprevodu. Kot primer živahne fantazije dolenjskih kmečkih glav, so pokazale pestre skupine. Med prvimi so prihiteli na zbirališče fantje in dekleta iz vasi Veniše. Dospeli so na širokem vozu, na katerega so postavili pravcato kmetsko hišo. Svojo skupino so nazvali »kmečki večer«. Temu primerno so si tudi porazdelili delo. Pni so delali metle, drugi koše in kolišča, nekateri so vezali lonce, dekleta pa so luščila fižol, »cufala« kurje perje, vezla, krpala itd. Seveda ni manjkalo niti polnega >putriha« s cvičkom iz vinorodnega Tršljavca, niti ma-jolike, niti pšenične pogače. Vsa zbrana kmetska družina pa je okoli peči pnpevala tako prijetno, da si si zaželel sam najti skromen prostorček v živahni družbi ob peči- Voz je pokrivala streha iz ličja in vse je bilo v zelenju. I.e skozi široka okna si lahko opazo-vaT živahno družino, ki je ob delu in majoliki prikazala zimski večer na podeželju. Ta skupina je dobila tudi prvo nagrado. Kmalu po 11. uri je rediteljstvo na čelu z g. Vičičem pričelo formirati po-vorko. Sprevod je otvorila krška gasilska godba, za njo pa je jezdilo pet stasitih leskovških fantov, ki so nosili v desnicah jugoslovenske prapore v potrdilo, da se tudi naš kmet zaveda, da je najvažnejši steber naše države. Seveda so tudi ostale skupine svoje vozove ozaljšale z ju-goslovenskimi trobojnicami. Vse je bilo v trakovih, v kombinaciji državne trobojke. V povorki so bile med drugimi naslednje skupine, ki so bile sestavljene iz enega ali več vozov: Poleg že omenjenih Veničanov, so se postavili fantje in dekleta iz Drnovega s terieami, Leskoveani, ki so predstavljali tesarsko podjetje in neumorno vso pot obsekovali bruna, v ozadju velikega »platona« pa sestavljali kmečki kozolec, Skopičani s svojo kmečko ohcet-jo in pristno slovensko balo. Originalno so se postavili fantje in dekleta od Sv. Križa pri Kostanjevici, ki so nastopili pod devizo »Sveti Križ je pravi paradiž«. Druge skupine so predstavljale mizarje, kosce, zlasti posrečen je bil kmečki vinotoč pod vejo, mnogo pozornosti so vzbujali mlatiči, njim ob strani pa dekleta, ki so mencala proso. Razen navedenih je bilo seveda še mnogo drugih zanimivih in posrečenih skupin. Pestra povorka se je razvila skozi Krško, knsnila skozi Zaton, mimo Zuliča, po glavni cesti v Leskovec, nato pa se je vila mimo Koritnika proti Žadovniku in Celini na slavnostni prostor. Tako na potu skozi Krško kakor tudi pri nas v Leskovcu in na vsej več kilometrov dolgi progi je pestro povor-ko občudovala ogromna množica gledalcev- Prav lep sprejem so priredili domači fantje v Leskovcu na trgu pri Butkoviču, kjer so dekleta obsipala po-vorko s cvetjem. Na vsakem vozu je raztegoval šegav godec harmoniko, kadar pa je omagal on, so ostali njegovi pajdaši zaokrožili domače popevke, primerne svojim skupinam, vmes pa so se čuli udarci peric, mlatičev, tesarjev, vriskanje svatov itd. Ves sprevod je nudil sliko mlade, razgibane in zdrave kmečke mladine. Kmalu po 13. so se vsule na Celino, kjer je nastala za kmečki praznik cela nova vas paviljonov, tribun, zabavišč, električnih vrtiljakov in vsega, kar je še potrebno, velike množice ljudstva. Ob vhodu na slavnostni prostor je bil postavljen velik slavolok z napisom: »Dobrodošli in pozdravljeni, sinovi in hčerke naših kmečkih hiš!« Ob 15. je dal glavni aranžer prireditve g. Gliha znak za otvoritev tekem. Častno tribuno so zasedli med drugimi bivši minister g. Pucelj, sreski načelnik dr. Šiška s podnačelnikom dr. Tomšičem in drugi odlični gostje. Obširni prostor ob dirkališču pa je napolnila množica, ki jo cenijo nad 10 tisoč duš. Dirke so se vršile na lepo planiranem dirkališču, ki meri v krogu 900 m. Na evidenčni tribuni se je zbrala ocenjevalna komisija z g. Zupančičem, županom iz Rakovnika na čelu, na startu pa je vodil posle predsednik g. Anton Gliha iz Krškega. Po sporedu so se vršile naslednje dirke: 1.) 3 do 4letni konji, proga 1800 in: I. nagrada, Danko, lastnik Zorko Cvet- ko iz Družinske vasi na Krškem polju, čas 4:30. 2.) 51etni konji, proga 2700 m: I. nagrada, Cardaš, lastnik Hochbauer iz Krškega, v času 4:49. 3.) Ameriška dirka, proga 2700 m, favorit Neva Posilni, lastnik Ivan Kru-šič iz Ljubljane, v času 4:05. 4.) Dvovprežna dirka, proga 2700 m: I. Silni in Branko, lastnik Fran Kerin od Sv. Križa, v času 6:50. 5.) Jahalna dirka, proga 1800 m: I. Zora, lastnik Ivan Lipej iz Zg. Sušice, v času 2:31, II. Silni, lastnik Fran Kerin, od Sv- Križa, v času 2:34. Nato je sledila zanimiva kolesarska dirka kmečkih fantov. V dirki je nastopilo 14 tekmovalcev iz vse dravske banovine. Proga je merila 2700 m. Prvi je prispel na cilj Fran Medvešek, mehanik iz Krškega, ki je dobil za nagrado moško kolo. Drugo nagrado, srebrno uro z verižico, si je osvojil Jože Roječ iz Ardrega pri Raki. Ocenjevalna komisija za skupine v povorki pod predsedstvom g. Vičiča je nato razglasila oceno. Prvo mesto z denarno nagrado je bilo priznano »Zimskemu večeru« veniških fantov in deklet, drugo nagrado so dobile pre-dice iz Drnovega, tretjo drnovške teri-ce, četrto mlatiči iz Seia, peto manci iz Smlednika in šesto kosci iz Ardrega. Zanimivo je, da so nastopile posamezne vasi kolektivno, kar priča o duhu sloge, ki vlada med našim kmečkim narodom. Posebna atrakcija * kmečkega praznika je bilo letalo ljubljanskega Aerokluba »Pelikan«, s katerim sta priletela na Krško polje gg. Vodišek in Rado Efribar. Prvič je poletel »Pelikan« pod vodstvom g. Hribarja, ki je danes napravil pilotsko preizkušnjo. Okrog simpatičnega ptiča se je vse popoldne zbirala velika množica, kateri je ta/jnik ljubljanskega Aerokluba g. dr. Rape ljubeznivo tolmačil in tešil neusahljivo radovednost. Kmalu po 17- se je »Pelikan« dvignil v zrak, krožil nekaj časa nad slavnostnim prostorom in nato izginil v sinjih višavah proti Ljubljani- Ob 18. je bil oficijelni del krškega praznika z zaključkom tekem končan. Sledila je animirana ljudska veselica ob zvokih godbe in poskočnih pesmi raznih kmečkih pevskih zborov. Kljub velikim množicam, ki so se zgrnile na Krškem polju, je minil dan brez vsake nezgode in incidenta, kar priča, kako visoko spoštuje kmečko ljudstvo svoj praznik žuljavih rok. Sijajno Sokolsko slavje v škofji Loki Mogočna proslava 25 letnice loškega Sokolskega društva škofja Loka, 2. avgusta. Na mogočno svečan način je včeraj in danes proslavila škofja Loka 25 letnico svojega Sokola. Vse mesto je bilo v zastavah in okrašeno. To je bil zares veličasten praznik zmagovite sokolske ideje. Sinoči se je v sokolski dvorani vršil slavnostni občni zbor z akademijo. Prispeli so številni odlični gostje, ki jih je po uvodni koračnici sokolskega orkestra toplo pozdravil popularni starosta br. France Dolenc. Slavnostni govornik podstarosta br. Vinko Zahrastnik je v lapidarnem govoru opisal razvoj in delovanje loškega Sokola. Med burnim odobravanjem je z odra zadonela narodna himna, ki jo je zanosno zapel sokolski pevski zbor pod vodstvom br. Franceta Adamiča. Z navdušenjem sta nato bili sprejeti pozdravni brzojavki kralju Aleksandru in prestolonasledniku Petru, obenem pa so bile tudi prečitane številne čestitke. V imenu gorenjske sokolske župe je br. dr. Obersnel z Jesenic v izbranih besedah čestital loškemu Sokolu, nakar je bil burno pozdravljen br. Vojan Drenik, ki je vzgojil prve loške Sokole. Nato je nara-ščajnik Dominik Bizjak izvrstno recitiral Župančičevo »Kovaško«. Pevski zbor je zapel »Našo zvezdo« in »Sanak«. Sledil je odlomek iz Meškove drame »Mati«. Ob tej priliki je učitelj br. Vojteh Debeljak vzneseno pojasnil občinstvu, da je to že 120. predstava na loškem sokolskem odru. Ko se je slednjič starosta br. Dolenc zahvalil vsem navzočim za udeležbo, je bil slavnostni občni zbor zaključen. Za današnjo jubilejno nedeljo nam je nebo naklonilo prekrasno vreme, že kmalu po zori je gasilska godba dramila Ločane, ob 7. pa so se na telovadišču pričele izkušnje za popoldansko telovadbo, do- čim so meščani ukrenili še vse potrebno, da je bilo mesto čim lepše okrašeno za sokolski praznik. Na škofjeloškem pokopališču so se Sokoli poklonili spominu svojih pokojnih bratov, ob 11. pa se je pod vodstvom godbe Sokla I iz Ljubljane formiral impozanten sprevod, kateremu so se poleg domačih Sokolov priključili številni bratje in sestre iz vse Go-zastopani tudi Ljubljana in pa naša juna-renjske in sta seveda bili v njem častno ška vojska. V sprevodu je svirala loška gasilska godba. Povsod je bil veličastni sprevod burno pozdravljan od množice gledalcev. S tribune sredi trga je izpregovoril br. Stevo šink, ki je v kratkih besedah pozdravil sokolsko vojsko in narodno zavedno občinstvo ter se je toplo spominjal tudi herojskih žrtev Ivana Gosarja in Viktorja Deisingerja, ki sta za Jugoslavijo žrtvovala življenje, in dr. Toneta Jamarja, ki je v Ju-denburgu kot vojaški zdravnik rešil nešteto slovenskih mož in fantov, župan gosp. Hafner je izrazil pozdrav Sokolom v imenu mesta škofje Loke, nadalje je ob burnih ovacijah izpregovoril v imenu vojske polkovnik g. Milorad Radovič, ki je tudi pripel na prapor loškega Sokola svilen tro-bojni trak kot poklonitev oficirjev loške garnizije. Za njim je sestra Mici Keršman-Za vzklikom sokolskega načelnika br. Hor-čeva pripela vsem praporom lipove vence, vata v čast kralju in prestolonasledniku se je gromko oglasila državna himna. Nato je sokOlska povorka odkorakala dalje po mestu vse do razhoda burno aklamirana od občinstva. Ob 15. se je na lepo okrašenem telovadišču vršila javna telovadba ob navzočnosti izredno številno zastopanega občinstva. Telovadbo je vodil načelnik br. Horvat, in sicer je nastopila najprvo ženska deca, pod vodstvom podnačelnice Anice Ankeletove, nato 80 članic pod vodstvom načelnice Elze Linkejeve ter moška deca pod voditeljem br. Berdonom. Mogočne so bile ovacije, ko je na telovadišče privedel poročnik Vodeb 120 vojakov ki so strumno izvajali vaje s puškami. Ko je nastopil še moški naraščaj, se je na telovadišču zbralo vse sokolstvo in je bil ob krasnem nago- voru načelnika Horvata izročen loškemu naraščaju krasen prapor. Po ovacijah, čestitkah in nagovorih so sledili nastopi ženskega naraščaja in članov. Po telovadbi se je v Sokolskem domu razvila prijetna zabava, saj je že znano, kako znajo škofjeločani poskrbeti za razvedrilo samih sebe in še bolj svojih gostov, ki so danes posetili škof-jo Loko v nad vse častnem številu. Kranjski avto je dobil pismonoša Ogromno zanimanje za jubilejno gasilsko tombolo v Kranju Kranj, 2. avgusta. že dolgo let sem prireja gasilno društvo v Kranju tombole, ki so zanimive posebno zaradi dobitkov, ki po svoji vrednosti prekašajo vse druge podobne prireditve. Za kranjsko tombolo je vsako leto veliko zanimanje. Na njo prihajajo ljudje ne le iz Kranja in bližnje okolice, temveč privabijo dragoceni dobitki množice iz Ljubljane, vse Gorenjske, še celo iz štajerske pridejo posetniki z vlaki in avtomobili na tombolo. Letošnja tombola pa glede udeležbe prekaša vse dosedanje. Njen sloves je izvabil k nam celo obilo Hrvatov, ki so se pripeljali vsi v dobri veri, da bo gospa Fortuna tudi z njimi malo pokoketirala. Nekaj preglavic so jim delale izklicane številke, ker so vajeni, da se najprej povedo desetice in nato ednice. Sicer pa je bilo kakor povsod tudi tu največ nežnega spola, ki se je na vso moč prepiral za prostor okoli tribune, pod katero so bili razstavljeni dobitki amb, tern in kvatern. Ogromna množica je zasedla ves Glavni trg. Pričetek tombole se je zavlekel za dobro uro. Ni bilo mogoče pričeti ob napovedani uri, ker so prihajale vedno nove množice z vlaki, avtobusi in peš ter kupovale tablice, kar jih je bilo še na razpolago. Nestrpnost množice je tešila godba, ki je do pričetka ob 16. pridno svirala. že po prvih dveh številkah se je vsulo proti odru polno srečnikov. 232 je bilo amb: metle, klobase, steklenice vina, mik), cikorija, golobi, zajci, piščanci in drugo. Tern je bilo 118: kolači sira, žaklji pšenice ,rži, fižola, ogromni kifelci in štruce kruha, moške srajce, ženske nogavice, gnojne vile, šmir, vrvi in drugo. Na vrsto so prišle kvateme. 47 dobitnikov je odneslo med drugim radio, električne tilke, li-kalnike, čevlje, slaščice, rože v loncih, ogledala, zaboje mineralne vode in še vse polno drugih dobrih reči. Množice se je polastila nervoznost, ko so prišli na vrsto činkvini. Vsako številko je pričakovala z nestrpnostjo. 25 dobitkov so hitro raznesli m na vrsto je prišla glavna tombola z devetimi dobitki. Vsak se je že videl srečnega lastnika lepega avtomobila. Nekatere družbe so že delale načrt za izlete na vse plati. Okrog 18. pa se je Fortuna nasmejala hkrati petim srečolovcem, ki so«v medsebojnem žrebanju dobili pet prvih dobitkov. Izmed teh pa ni nihče potegnil listka z avtomobilom. Ko je bilo izklicanih še dvoje številk, so se javili še štirje, ki, so zopet žrebali za glavne dobitke. Prav zadnji je povlekel številko pismonoša Ostanek Franc iz Kranja in zadel avto. Ostali pa so zadeli: čebul Ivanka iz Kranja opravo, akad. Figar Vekoslav iz Kranja otroško kolo, Kosmač Ivan iz Tržiča velik kos usnja, Veber Jožef, trgovec z lesom iz škofje Loke je zadel kup žime, isto Orehar Alojzij iz Pre-doslja, Grošelj St. in Krajnik Marija, oba iz Tržiča po eno vrečo moke in Ribničan Gornik Ivan voz opeke. Glavnemu dobitniku, ki je poročen in ima štiri male otroke, so vsi privoščili avto. Ce že ne bo pošte hitreje ekspediral, bo pa svojo družinico vozil na izlete... Razočarani ao postlali trg s tablicami, kartoni so frčali po zraku in bodo imeli občinski pometači jutri dovolj posla. Ne najslabše pa je odrezalo gasilno društvo, ki bo čisti dobiček že znalo porabiti za svoje humanitarne namene. Grof Bethlen o finančnem položaju Madžarske Izrecfaie ukrepe zahteva resen položaj madžarskih financ jonov deficita v proračunu 400 raifi- Budimpešta, 2. avgusta. AA. Kor* biro poroča: Po govoru finančnega mini* stra VVeckerla, ki ga je imei v parlamentu o vladnem zakonskem predlogu o finančni pooblastitvi, je parlament ta zakonski nas črt 6prejel v celoti in v posameznostih. Zakon pooblašča vlado za izvedbo nekate* rih finančnih ukrepov, da se prepreči fi* nančna kriza. Izpremenjen je v toliko, da se je število članov nadzornega odbora znižalo od 39 na 33. Zastopniki neodvisne 6tranke malih posestnikov in socialistov 60 izjavili, da se ne bodo udeležili dela v kon* trolnem odboru. Ob sklepu generalne debate o zakon* skem načrtu za finančno pooblastitev vla* de v 6vrho preprečitve finančne krize je imel predsednik vlade grof Bethlen govor, v katerem je med drugim opozoril na to, da so vlade tudi v drugih državah sprejele enake ukrepe, ker smatrajo, da je koristno za vse države izdati izredne uredbe in predpise, da se prepreči finančna kriza. Madžar* ska vlada je stremela za tem, da se izve* dejo nekateri proračunski prihranki, zlasti glede na okolnost, da je mažareki prora* čun prekoračil za 440 milijonov pengov proračunski načrt, ki ga je izdelal komisar Društva narodov Smith. Zdaj bi bilo po« trebno, da se povišajo davki ali pa zni» žajo plače uradništvu. Madžarska vlada dozdaj ni iskala inozemskega posojila, ker je gospodarski položaj povsod na svetu neugoden. Glede madžarske zunanje politike v zve* zi z gospodarskim in finančnim položajem je grof Bethlen mnenja, da prijateljstvo Madžarske z Italijo nikakor ne dela težav Madžarski pri odnošajih z drugimi država* mi. Dobri odnošaji Madžarske z Italijo ni« kakor ne nasprotujejo dobrim odnošajem a Francijo. Italija nikdar ni Madžarski priporočala. naj svoje odnošaje s Francijo za* nemari. Razmerje med Francijo in Madžar* sko je od leta do leta boljše in grof Beth* len je prepričan, da se bo še bolj popravilo. Madžarska vlada si želi prijateljskih zvez tudi z vsemi sosednimi državami in z večj.i» mi industrijskimi državami, ki predstav* ljajo tržišče za kmetijske pridelke Madžarske. Na koncu je grof Bethlen izrazil upanje, da se bodo po sklenitvi trgovinskih pogodb kmalu začutile ugodne posledice za madžarsko gospodarstvo, kratni »Živio!« Impozantna letalska svečanost v Beogradu Beograd, 2. avgusta, p. Letalsfki polk v Beogradu je slavil danes svojo polkovno slavo. Ob tej priliki je bila tudi na 6ve* čan način otvorjena mednarodna letalska postaja na zemunskem letališču. Koman* dant celokupnega zrakoplovstva general Nedič je imel pri tej priliki lep nagovor, v katerem je poudaril veliko važnost letal* stva za splošni napredek človeštva, pa tudi za narodno obrambo. V zvezi 6 svečanostjo so 6e vršite velike letalske prireditve, ki 60 mnogoštevilno publiko naravnost zadivi-le. Naši letalci so pokazali neverjetno gibč* nost v zraku ter izvajali take akrobacije, da ie ljudem zastajala kri. Svečanost je za* ključila impozantna defilacija letal. in v Sarajevu Sarajevo, 2. avgusta. n. Danes ie proslavil II. zrakoplovni polk v Rajlovcu svojo krsno slavo. Slovesnosti sta se udele-ležiila tudi ministra dr. Milan Srškič in Boško Jeftič. Ob 12. se je pričela slava avtomobilskeea voiaškeea oddelka II. ar-mijske oblasti. Tudi tej slavi sta prisostvovala oba ministra. # Bat'a zgradi tovarno pn Vukovarju Sarajevo, z. avgusta, n. Banska uprava drfnske banovine ie dovolila znanemu ve-leindustrijcu Tomažu Bat'| koncesijo za zgraditev velike tovarne čevljev v setu Borovo ori Vukovarju. Tovarno prično graditi v kratkem. Kako se dobi v Italiji plemstvo Rim, 2. avgusta d. Rimski pekovski mojster Luigi Sperandini je prejel od vlade z ženo in osmimi otroci vred plemstvo. Sperandini je dobil to visoko odlikovanje po fašističnih načelih zaradi svoje številne rodbine. »Tribuna« prinaša veiiko rodbinsko sliko plemenitaškega peka. Sperandini je ob priliki prevzema plemskega dekreta navdušeno priznal, da je njegova soproga že de-vetič v blagoslovljenem stanju. »Levičarski« cestni red v Avstriji ostane Dunaj, 2. avgusta, d. Z novim letom 1932 bi se imelo tudi v Avstriji uvesti na* čelo »vozi desno« po onih deželah, kjer tega še dosedaj ni bilo. Kakor pa poročajo, se dunajska mestna občina temu protivi in 6icer zaradi tega, ker bi z novim voznim redom morali spremeniti tudi tramvajski vozni red, kar pa bi v sedanji hudi krizi mestno občino stalo preveč. Do nadaljnjega bo ostalo torej v Avstriji glede smeri vož« nje še pri starem. 100 kg kumar za 16 Din Kntna Hora, 2. avgusta d. O silni gospodarski krizi današnje dobe priča značilno naslednji primer: V okolišu Kutne Hore so te dni prodajali kmetje 100 kg kumar po •10 Kč (16 Din). Najvišja cena v tej kumar bogati pokrajini je bila dosežena v Všeta-ty, kjer so plačevali celih 15 Kč za 100 kg. Poljedelci ne bodo mogli z izkupičkom kriti niti stroškov pridelovanja. Westfalska deca pride v staro domovino Jutri se pripelje s posebnim vlakom 200 rudarskih otrok — V Ljubljano prispejo v sredo popoldne — Priredimo jim prisrčen sprejem! Dusseldorf, 2. avgusta. Westfalska slovenska mladina pride v staro domovino Slovenijo na oddih. Končno se bo vsaj deloma izpolnil ta že dolgo snovani načrt. S posebnim vlakom prispe v torek na Jesenice 200 otrok naših rudarjev na \Vestfalskem in v Porenju. Zlet je organiziral Jugoslovenski izseljenski odbor za Nemčijo s sedežem v Diisseldorfu. Namen izleta je, da se v sedanjih kritičnih časih predvsem olajša našemu delavskemu elementu v za-padni Nemčiji skrb za družino, nadalje pa, da si ti otroci iz sajastega črnega revirja v sveži stari domovini telesno in duševno opomorejo, da se izpopolnijo v materinščini, da spoznajo lepote pravih domačih krajev, da se naučijo narodnih pesmi in šeg in se tako v njih učrvrsti narodna zavest, ki jih bo zvezala s staro domovino, o kateri samo sanjajo po pripovedovanju svojih staršev. Ne dvomimo, da bo stara domovina sprejela te svoje drage sinčke in hčerkice z odprtim srcem. Prihod posebnega vlaka na Jesenice ie določen za torek 4. t m. ob 17.34. Z Jesenic se deca po kratkem postanku odpelje na Bled, kamor dospe ob 21.42 in bo tu prenočila. Naslednji dan, v sredo, pa se posebni vlak z deco pripelje v Ljubljano in sicer ob 16.15. popoldne. Naprošamo vse prijatelje naših west-falskih rojakov, vse ljubitelje otrok in splošno vse prebivalstvo, da malim westfalskim izletnikom in njihovim spremljevalcem priredi čim prisrčnejši sprejem; vse'one, ki jim bo deca oddana v oskrbo, pa takisto prosimo, naj otrokom omogočijo čim lepše bivanje, da bodo ob povratku v črno tujino dne 4. septembra odnesli kar najlepše spomine in čim več ljubezni do stare domovine. Impozantno slavje Sokola IIL Sokolski razmah v bežigrajskem predmestja - Učinkovit sprevod - Lep telovadni nastop in domača zabava Ljubljana, 2. avgusta. Bežigrajsko predmestje je imelo danes ve« lik praznik v znamenju 6okolskega dela. Sokol III. je takoj spočetka ob ustanovitvi pokazal veliko voljo do življenja in krepkega razvoja, ki je tudi sledil. Društvo je staro šele dobro leto, pa je moglo že da* nes ob svojem prvem javnem nastopu po» kazati lepe sadove zimskega dela v telos vadnici v artiljerijsk} vojašnici in pa ea* dove idejnega dela vobče. Kakor je Sokol 311. še mlad, združuje v sebi že sedaj okrog 900 članov, kar je pač res lepo število. Pridni in požrtvovalni eo tudi telovadci in telovadkinie, naraščaj pa obeta dati izbor« ■ne Sokoliče in pozneje kretike, zavedne Sokole. Program današnje lepe prireditve Sokola III. se je pričel z impozantno dopoldansko povorko po mestu in ulicah bežigrajskega predmestja, ki je bilo vse v zastavah. Povorko je otvorila 6okolska konjenica, ki ji je na čelu jezdil br. Cihlaf, ob straneh pa polkovnik Popovič in še en višji oficir. Sle« dili so na belcih trije Sokoli s praporom, za Sokoli pa je jezdila, vojaška konjenica, po vrsti oficirji, podoficirji in redovi. Sle« dila je godba »Sloga«, nato pa 6okolski pešci v dolgih vrstah v krojih in civilu. Po« vorka se je ustavila na Napoleonovem trgu, kjer je br. etarosta Danilo Šapla polo* žil na grob neznanega francoskega vojaka lep venec in spregovoril lepe besede v slavo Franciji. Godba je tu zaigrala maree-ljezo, nakar je povorka krenila naprej, po« vsod živahno pozdravijana od občinstva. Na telovadišču ob Dunajski cesti je sle« di.la otvoritev letnega telovadišča in otro* škega zavetišča. Poleg domačih sokolskih funkcijonarjev in članstva so prisostvovali temu svečanemu činu tudi zastopnik ban-ske uprave prosvetni šef g. dr. Mazi, za* stopnik vojske polkovnik Jovanovič, župni starosta br. dr. Pipenbacher in drugi čast* rii gostje. Pozdravil jih je etarosta Sokola III. br. Danilo Šapla, ki se je nato v dalj« šem govoru spominjal prilik ob ustanovitvi društva in njegovega nadaljnjega dela. Popoldne ob 16. je bil na letnem telovadišču izredno usoel nastop sokolskih vrst in vojaških čet. Sokolske nastope so vodili br. načelnik Mirko Černe. br. Pristov ter s. Pristovava. Po telovadbi, k? ji je pri« so6tvovalo številno občinstvo, se je razvila na telovadišču nad vse prijetna domača zabava, ki jc prenehala šele. v poznih ve* černih urah. Vesela ljubljanska nedelja po »prvem" Številne veselične prireditve, a malo dragih dogodkov Ljubljana, 2. avgusta. Preživljamo pa sušno poletje in poletna ljubljanska nedelja je, če kdo ne utone v Savi, če ni hudih pretepov ponoči ali če ni kakega škandalčka, tako rekoč dolgočasna ne za posameznika, pač pa za cenjeno čita-jočo publiko... Manjka senzacije, okrog katere bi se sukal dnevni pogovor, sicer pa so ljudje veseli, da se lahko pomenkujejo ob ponedeljkih o tem, kako je bilo na Gorenjskem, ob Savi, ob Sori in pa če je bilo prvega šele včeraj, kako smo se zabavali na kakšni veselici. Nu, pa ravno veselic je bilo včeraj toliko, da o prireditvah vseh vrst ni zmanjkalo besedi. Zaradi prvega, ki je bil kakor nalašč na soboto, so Ljubljančani, odvisni od časa prvega dneva v mesecu, precej poropotali. Ni je bilo gostilnicc v mestu, pa tudi ne zunaj v okolici, kjer se ne bi zbrali žejni gostje, ki so pošteno popraznovali in si želeli več takih dni v mesecu in letu, a bogme tudi v tednu... Premetavali in pobija« so se samo v Kolodvorski ulici in v šiškL V Kolodvorski ulici se je vnel pretep ponoči med dvema krošnjarjema in dvema delavcema, seveda zaradi ženske. Micika, ki je bilo do nedavna čisto pošteno kmetsko dekle in ki je zunaj služila za deklo, se je naveličala poljskega dela in zavila v mesto. Tu je dobila najprej službo v neki gostilni, a ji je že po nekaj tednih presedalo delo v kuhinji. Naveličala se je pomivati posode in je hotela postati natakarica. Naenkrat je bila na cesti. V oblast so jo dobili razni ničvredneži, ki so ji izvabili prihranke in še ves zaslužek, ki ga je prejela v službi. Vlačili so jo s seboj vsepovsod, naposled pa je neizkušena, kakor je bila, za-sMa v neko beznico, kjer je točila žganje in i?labo vino. Gostje so bili sami tipi dvomljivih kalibrov in dekle je padalo čedalje globlje. V soboto je Micika oblekla edino obleko, v kateri se je lahko pokazala na cesti, in je odšla pozno zvečer, ko so doma že zaprli, v neko gostilno v Kolodvorski ulici. Tam se je seveda mnogo pilo (gostje so imeli denar) in Micika je postala čedalje bolj vesela. Pa tudi prijazna. Nasmihala se ;je zdaj temu, zdaj drugemu in tako izzvala med oboževatelji prepir, ki se je končal na ta način, da sta jih odnesla krošnjarja. Ostalo pa ni samo pri bunkah, marveč je bil krošnjar Ivo C. tudi ranjen z nožem, Micika pa je imela raztrgano obleko. »Ka-valirji* so jo morali popolnoma pijano spraviti spat, toda šele potem, ko so tudi doma, tam v zapadnem predmestju, razbili nekaj šip. Zadevo sedaj preiskuje policija, ki postopa v takih primerih zelo energično in ji dajo taki dogodki povod, da globlje poseže v življenje po beznicah. V Šiški so se stepli na ulici trije pijani fantje, od katerih se je eden precej poškodovan zavlekel ponoči v travo ob železnici. Tam pa je naletel nanj še neki pijanček, ki je zaspal poleg njega in je moral zjutraj pba nerodneža spravljati domov stražnik. V Tivoliju pa so snoči aretirali nekega Stanka, ki se je specijaliziral za tatvine obleke Fant je znan potepuh in se nikakor ne more odločiti, da bi prijel za pošteno delo. Najbolj mu je že od nekdaj dišalo pohajati in se okoriščati s tujim blagom. Zadnje čase je zašel med tatinsko druščino, v kateri so bili nekateri, ki so Stanka še bolj podučili v svoji stroki. Fant se je nato hitro osamosvojil in pričel posečati razna podstrešja. Sčasoma je v podstrešjih zbral celo zalogo obleke pa tudi drugih predmetov, ki jih je skrival pri nekem svojem prijatelju v Zeleni jami. V soboto ponoči pa je ta prijatelj Stanka izdal in je moral iz Tivolija, kjer se je sukal okrog cirkuških šotorov, v luknjo. Tam v Tivoliju danes ves dan ni bUo dolgčas. Kajpak ne smemo pozabiti: cirkus imamo v Ljubljani. Okrog cirkusa S pravcato ameriško naglico je iz Maribora došli francoski cirkus »Amar« v soboto popoldne postavil svoje prostrano šoto-rišče pod Tivolijem. In moramo reči, da s svojim prihodom v Ljubljano ni zadel slabo. Ne le da v našem mestu ne manjka brezposelnih (pa makar so tudi iz »boljših« slojev), ki imajo svoje praznike s postajanjem okrog cirkusa, marveč je okrog prvega v mesecu tudi dovolj denarčka za vstopnino. In cirkus, naj bo kakršen koli, je ljubljanski publiki tako zelo prikupen... 2e v soboto zvečer pri prvi predstavi je bil na blagajne pravcati naval in se je ves cirkus napolnil do kraja. To se pravi, da je prisostvovalo predstavi okrog 3000 ljudi. Enako dober pa je bil poset tudi pri nedeljski popoldanski in večerni predstavi. Cirkus »Amar« sicer ni podjetje največjega stila, toda po svetu je dobro znan in mnogo potuje, ima pa na sporedu nekatere neoporečno dobre artistične, arenske in dre-surne točke. Posebno ugajajo psički, kozaški nastop in pa šaljivi trio na trapezu. V primeri s cirkusom Kludsky so mnenja ljubljanske publike zelo različna, eno pa je gotovo: da bo Amar odnesel iz Ljubljane še znatno večjo žetev kakor Kludskj. Na igrišču SK Ilirije so se danes popoldne pokazali kot najizbornejši jahači tudi ruski kozaki, ki so imeli dokaj občudovalcev, tudi take, ki so plačali vstopnino ln ne samo one po drevesih in pri špranjah v ograji. Ljubljančani so bili danes v pravi zadregi, kam bi se obrnili. Največ se jih je seveda odšlo kopat; toda tudi kopanja se naveličaš. Kam pa potem? Seveda — vsej zaman premlevani gospodarski krizi vkljub — na veselice! Veselic je bilo danes prav res v Izobilju. Prireditve so imeli v Mostah, v dvorskem okraju, v Šiški, najbrže tudi na Viču, na Posavju, na dolenjski strani — skratka, povsod. V mestu samem je bila poleg prireditve Sokola III. največja prireditev oa Borštnikovem trgu. Bilo je pravcato raja« nje tn to res pod staro lipo, kakor se je glasila deviza prireditve, ki jo je aranžirala prosvetno društvo za Dvorski okraj v korist javne knjižnice. Borštnikov trg je bil docela izpremenjen in obit z deskami. Pod lipo so bile mize in pri mizah ljudje, na mizah po vino, pivo, klobase, pečenka in vse kar še spada k veselici. Lepo prireditev, ki je bila na višku šele pozno ponoči, je posetil tudi župan dr. Dinko Puc, v vas pa je prišel tudi sosednji župan z Viča g. Petrovčič. Ljubljančani smo si pač s sosedi, takole, precej dobri. Mladina sc vrača Kolonija ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa sc je vrnila včeraj s svojega letovanja v Polhovem gradcu. Dečki so čili in zdravi, saj so pridobili na teži povprečno po 3 kg 5 dkg. žal, da ni prišel naročeni avtobus pravočasno v Polhov gradeč, zaradi česar ni mogla kolonija ob določeni uri prispeti pred Mestni dom. V sredo 5. t. m. sprejme ljubljanski krajevni odbor RK v svojo kolonijo v Polhovem gradcu 12 deklic in 17 dečkov od naših rojakov-rudarjev iz Nemčije. Ti otroci bodo dobili brezplačno oskrbo na stroške ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa in mestne občine ljubljanske. V Polhovem gradcu ostanejo do 4. septembra. Prihod pirotehnikov iz Francije V torek prispe v Jugoslavijo 15 slušateljev pirotehnične šole v Franciji. Pose- tfli bodo našo državo, da se seznanijo z našimi razmerami in pokrajinami. V Ljubljani, kamor prispejo v torek zjutraj ob 8.40, ostanejo en dan ter bodo nato po-setili tudi Bled, Trbovlje in Maribor, kjer si bodo ogledali razne tovarne in druge ustanove. Iz Slovenije odpotujejo v Zagreb in Beograd. Novi grobovi V zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani je po dolgem bolehanju umrl v starosti 30 let g. Vladko S r e b r n i č, eksportni akademik, sin upokojenega učitelja g. Frana Srebrn iča. Pogreb blagega pokojnika bo danes ob ys 18. z Vidovdanske ceste 9 k Sv. Križu. V Kamniku je umrl kleparski podjetnik g. Josip Bachel. Po skoro enoletni težki bolezni si je zadnje tedne že toliko opomogel, da je vršil svoje posle, a zdaj ga je zadela kap. Pokojni je bil 26 let član kamniških gasilcev, ki so ga v petek v častnem številu in z mengeško godbo spremili na njegovi zadnji poti na 2ale. »Lira« mu je zapela pred hišo in na pokopališču. Zadnje spremstvo sta mu izkazala tudi »Sokol« in »Čitalnica«, čijih član je pokojnik bU več let. Med gasilci je vršU funkcijo namestnika poveljnika. Zapušča soprogo in dvoje otrok. Pokojnima blag spomin, žalujočim naše sožalje! Zaklal je ženo in se obesil Strašen konec nesrečnega zakona - Mučenistvo nesrečne žene posestnika pijanca - Ugotovitve o tragediji Vukovar, 2. avgusta. V vasi Negoslavdh se je odigrala krvava rodbinska žaloigra, ki se je pričela pred več leti. Kmet Lazar Pvštar, star 32 let, se je 1. 1920. poročil z Jeleno Prodanovi-čevo. 2e takoj v začetku zakona je pokazal Lazar, da ni dober mož. Vdajal se je pijači in je v pijanosti često pretepal svojo ženo in starega očeta. Cas je potekal, dokler niso nekega dne v aprilu 1. 1925. našli starega očeta obešenega. Nesrečni mož je, kakor se sodi, izvršil samomor iz obupa nad rodbinskimi razrvanimi razmerami. Po očetovem ' samomoru je postal Lazar še nasilnejši in je še češče popival. Prav tako se je tudi vedno večkrat izpo-zabil nad ženo, zaradi česar ga je ta morala večkrat zapustiti in iskati zatočišča pri svojem očetu. Pred več dnevi je Lazar sklenil, da proda hišo in kupi zatem manjšo domačijo, da bi se na ta način odkrižal dolgov. Našel je kupca in prodal hišo. ženi to ni bilo prav, pa sta se zopet sporekla in je mož v tem sporu strašno pretepel svojo ženo. Ta ie zopet pobegnila k očetu, vendar se je se istega večera vrnila domov. V četrtek zjutraj okrog 4. ure, kakor trde nekateri vaščani, je odšel Lazar z ženo na svoje polje, ki se nahaja blizu vasi, v smeri proti Vukovaru. Minilo je že poldne, a zakonca se še nista vrnila z njive. Sosedom, zlasti pa Lazarjevemu bratu, se je videlo to zelo sumljivo. Okrog 2. ure popoldne se je Lazarjev brat, ki ima trgovino v vasi, podal v Lazarjevo hišo, da razreši zagonetko. Ko je preiskal vse poslopje, se je napotil v shrambo, kjer se suši meso. Tu se mu je nudil strašen prizor: na debeli vrvi je visel njegov brat. Hitro je sklical ljudi na pomoč. Odrezali so vrv, vendar je Lazar bil že mrtev. Ko so si ljudje ogledovali Lazarjevo truplo, so opazili, da je imel hlače na kolenih krvave. Vaščani še niso vedeli, kaj se je zgodilo z Lazarjevo ženo Jeleno, ki je šla zjutraj z možem na njivo, a je potem niso več videli. Začeli »o jo iskati. Ker je v hiši niso našli, so se podali na njivo. Kup izruva-nega fižola, ki se je nahajal med turščico, se jim je videl zelo sumljiv. Razmetali so fižol in uzrli grozen prizor: pod fižolom je v mlaki krvi z veliko rano na vratu in s 6 ranami po prsih in z rokami krčevito stisnjenimi na prsih ležala ubita Jelena. Nedaleč proč od tega mesta je bila njiva zelo poteptana, kar znači. da se je nesrečna žena, preden jo je ubil zločinski mož, branila z vsemi silami. O strašnem dogodku so takoj telefonsko obvestili vukovarsko sresko načelstvo, ki je poslalo na kraj zločina komisijo. Strašna usoda nesrečne žene je izzvala v vsej vasi sočustvovanje, zlasti ker je pokojnica zapustila dvoje malih otrok. Usodni mesec julij je za nami Kakor je nesrečen med dnevi tedna petek, tako je uso-den med meseci julij - Mnogi veliki zgodovinski dogodki so se odigrali v julijskih dnevih Mnogo je praznovernih ljudi ki so trdno prepričani, da je ta ali oni dan tedna, to ali ono število nesrečno, in da zato na te dni ne smeš začeti niakega dela in da sc moraš izogibati tudi usodnih številk. Po vsem svetu veljata petek in tudi torek za nesrečna dneva, a 13 za nesrečno število. Kar velja za dneve v tednu, velja tudi za mesece v letu. Razlika ie samo v tem. da je torkov in pefikov 52 v letu. a mesec julij, o katerem ie tu beseda, je samo eden. Ako pogledamo v preteklost, vidimo. da je julij zares usoden mesec. V juliju leta 1914. so odjeknili prvi streli pri Beogradu, ki so imeli za posledico svetovno vojno. Vsem nam so še v svežen spominu grozote svetovne vojne, zato ni potrebno, da bi o njih govorili. Ako študiramo staro zgodovino, vidimo. da le imela cela vrsta epohalnih dogodkov svoj začetek v tem mesecu. Po-četek francoske revolucije, napad na ba-stiljo jc bil 14. julija leta 1798. To je bil dan, ki je dovedel do zgodovinskega preokreta rn ki je bil usodnega pomena za francoski narod in ves svet. Ko je prišel Napoleon I na površje, je bil zopet mesec julij. Dne 9. julija leta 1S07. je Napoleon sklenil mir v Tiisitu s Prusijo po zmagi nad Severno Nemčijo, ko je ustanovil novo vazalno državo Westfalsko. na katere prestol je postavil svojega brata eroma. V dnevih 5. in 6. julija 1809 je Napoleon premagal pri Wagramu nadvojvodo Karla Avstrijskega. Dne 7. julija 1815 je vkorakala pruska vojska v Pariz in je bila zapečatena usoda prvega fran-ooskega cesarja. Ze naslednjega dne je prispel v Pariz burbonski kralj Ludovik XVM. in 12 dni pozneje, 20. julija, je bil podpisan drugi pariški mir. Tak je bil konec velike francoske revolucije Naslednja prevratniška manifestacija v Franciji je bila leta 1830. in sicer 27. julija. Ta dan se naziva v zgodovini julijska revolucija. W A N D E R E R 6/30 PS Automobili 10/50 PS ekonomični zanesljivi zelo sposobni za gorske kraje Wanderer-Werke Akt.-Ges. S c h 6 n o o b o i Cnemnitz Generalno zastopstvo: Dolenc & Tonnies, Autoprodajna Družba ž o. z., Ljubljana, Dvorakova ulica 3 Štiriddeset let pozneje se je vršila nova vojna. Dne 19. julija 1870 je bila Prn-siji napovedana yojna, ki je nepričakovano dovedla do ustvaritve velikega nemškega cesarstva. Usodni dan prusko - avstrijske vojne je bil pri Kraljevem gradcu. kjer ie bila za Avstrii.0 usodna bitka 3. julija leta 1866. Premirie med Avstrijo in Prusijo je bilo sklenjeno tri tedne pozneje v Nikolsburgu in sicer 26. julija. Ako pregledamo zgodovino Zedinjenih držav, Severnq Amerike, vidimo, da se tudi tu pojavlja mesec julij kot mesec usodnih dogodkov v zgodovini te dežele. Amerika je po zmagi nad Angleži prokla-mirala svojo neodvisnost 4 julija 1. 1776.. kateri dan je vzet za ameriški narodni praznik, kakor je 14. julij narodni praznik za Francijo. Pa kakor predstavlja 4. julij leta 1776. začetek ameriške svobode, tako je tudi delo končnega osvojenia bilo kronano šele po dobrem stoletja na dan 3. julija 1899 ko je ameriško brodovje premagalo španskega nasprotnika. Kakor nalašč v potrdilo teh izvajanj je bil zlasti lansik julij izredno usoden mesec: ogromne borbe na Kitajskem v teku celega julija, velike poplave v Indiji, ki so skoro redno v juliju vsakega leta in ki so bile tudi letos, karambol v Paš-manskem kanalu na Jadranu, potres v Italiji in drugi dogodki. Vse to se je zgodilo v mesecu juliju. Tudi letošnji julij ni bil brez usodnih dogodkov. Tako se je v juliju začela velika finančna kriza v Nemčiji, ki ie vznemirila ves svet. K sreči je julij že minil, da nas ne bo več strašil s svojo usodnostjo. Znamenite najdbe iz mlajše kamenite dobe na Hvaru Split. 2. avgusta. Dalmatinski otoki, ki so bili naseljeni v starodavnih časih od najrazličnejših narodov in pozneje od Grkov in Rimljanov, nokazujejo obilne najdbe iz starih časov. Zlasti otok Hvar ima mnogo prastarih predmetov. Tako so našli v bližani Jelc v neki jami celo skladišče različnega orodja iz mlajše kamenite dobe (3500 let pred Kr.). v katerem času na Balkanu še niso poznaHi kovin. Najdba obsega koščene ši-vanke, nože, kamenite puščice, živalsko zobovje, keramične izdelke in del človeške lobanje. Mlajša kamenita doba, v kateri je človek dosegel že razmerno visoko razvojno stopnjo, kaže predvsem precejšen okus v izdelovanju orodja in orožja. Najdišča mlajše kamenite dobe so razširjena preko vse Evrope in tudi izven Evrope, v Afriki. Japonski, Indiji in Kitajski, naletijo često na podobne najdbe. V začetku te dobe so ljudje še uporabljali podzemske jame za stanovanja, dočim so v nekaterih pokrajinah. tako v Švici, na vzhodnem pred-arlskem ozemlju in tudi v drugih močvirnatih krajih imeli že bivališča na kolih (mostišča). Kakor znano, so taka mostišča našli tudi na Ljubljanskem barju. Odkritje vročega vrelca pri Vrdniku 'Vrdnik. 2. avgusta. Te dni so naleteli rudarji državnega premogovnika v Vrdniku v Fruški gori v globini 220 metrov na izdaten vroč vrelec. Rov so taKoj zaprli, vrelec pa so napeljali na površje, kjer se voda nabira v velikem koritu. Ker ima voda visoko temperaturo, so io v laboratoriju podjetja kemično preiskali in ugotovili, da vsebuje mnogo žvepla. Končna analiza bo še sledila. Temperatura vode znaša 35 stopinj Celzija. Ker daje vrelec 200 litrov vode na minuto, namerava vodstvo premogovnika zgraditi na tem mestu zdravilno kopališče. Začasno se bo zbirala voda v cementnem koritu, ki so ga napravili v to svrho. in jo bodo uporabljali v kopanje uslužbenci premogovnika in liški prebivalci. Pravijo, da voda prav učinkovito zdravi revma-tizem. Vrelec se nahaja tri četrt, ure hoda od priljubljenega izletnega kraja Zmajevca. Premogovnik Vrdnik je od vrelca tolike oddaljen, da nosetnikov zdravilišča ne bi motil ropot obrata. Dom obubožanih milijonarjev Skupina usmiljenih ameriških milijonarjev (Brakestone, Pitsburg in drugi) je zgraf dila na oceanski obali 50 km severno od San Francisca v velikem parku zavetišč« za obubožane sobrate. Stanovanjski blok ima prostora za 1000 ljudi in prihajajo v poštev samo starci, ki že niso v stanju vnovič pričeti boj za bogastvo. Upravni odbor skrbno preiskuje v prošnjah za spre« jem navedene podatke in je do sedaj odklonil 97 odst. došlih prijav. Sleherni revež mora dokazati, da je res izgubil pre* moženje v znesku vsaj enega milijona dolarjev in tudi ne prejema nobenih podpor od premožnih sorodnikov. Zdaj biva v zavetišču nad 300 »gojencev«, ki so še pred kratkimi leti igrali sijajno, vlogo v javnem življenju. Posamezni med njimi uživajo celo mednarodno slavo kot nekdanji veletrgovci, športniki aK dobrotniki. Zavod nudi nekdanjim bogata* šem res edinstveno življenje. Imajo vsak lastno sobo s kopalnico in vsemi udobnostmi, oženjeni pa po dve sobi. Pohištvo in ostala oprema so kakor v najboljših klubih. Kadilcem so na primer na uslugo usnjeni naslanjači in srebrni električni za-žigalniki. Poieg več sijajnih jedilnic (vsaka za zaključeno družbo) imajo na raz po« lago tudi salone za sprejem gostov, knjižnice, avtomobile za izlete in sploh niso vezani na kak hišni red. Vsakdo si lahko uredi življenje po lastnem okusu in navadah, ker ima tudi lepo pokojnino v gotovini. Bolniki uživajo posebno hrano m v bolnišnici je stalno nameščeno več zdravnikov s potrebnim pomožnim osobjem. Na svetu res ni sijajnejše hiralnice, čeprav se« veda ne mora nekdanjim bogatašem popolnoma nadomestiti izgubljene zlate neodvisnosti. Nevidno letalo »Daily Expresov« rimski poročevalec piše o novem nevidnem hidroplanu, ki baje pomeni znaten napredek italijanskega letalstva. Fiatove tovarne, ki strogo varujejo novo skrivnost, so no možnosti zmanjšale tudi ropot obeh motorjev s 150 KS vsak. Brnenje posebno v začetku poleta sicer izdaja lego letala, a njegova krila in trup so tako pobarvana, da ga ni nobeno oko v stanu zagledati, celo z daljnogledom ne. Poročevalec je bil navzoč pri poskušnji novega letala na Gardskem jezeru. Hidro-plan je kakor srebrna puščica švignil po vodni gladini in nenadno izginil v zraku. Zamolklo, zdaj bližje, zdaj zopet oddaljeno brnenje motorja, je pričalo, da plove v zraku, a ostalo ie nevidno kljub brezoblač-nemu nebu. Naposled je ropot nenadr* narastel, srebrna senca se je zopet spustila na jezero in vojaki so takoj spravili letalo v strogo zastraženi premični hangar na obali. Lev pri službi božji Newvorški listi poročajo o čudnem do* godku "v zamorski naselbini Starckvilleu. Zamorci so se zbrali v nedeljo v mali pro-testantovski cerkvici na Oljski gori, kjer so poslušali pastorjevo pridigo in prepevali psalme. A zadnja služba božja se je predčasno zaključila: prekhrl jo je lev, ki je ušel iz bližnjega cirkusa. Pastor je glasno čital odlom« k iz sv. pisma in se že bližal koncu, a nenadno spustil knjigo na tla, divje zavpil in pobegnil. Verniki so se spogledali in domnevali, da je morebiti duhovniku postalo slabo od vročine. A kmalu so v nepopisni zmedi planili na noge: po hodniku je med klopi dostojanstveno prikorakal krasen lev. Pastor ga je pač zagledal prvi, ker je bil obrnjen proti vhodu. Kralj puščave je z repom raztreseno tolkel po tleh, in menda ni bil na jasnem, kaj bi počel. Zazeval je. stopil k leči in jo pričel vohati. Med tem že ni bilo več v cerkvi no« benega zamorca. Vsi so pobegnili skozi vrata in celo skozi okna, dasi so bili ▼ svojih najboljših nedeljskih oblekah ... Lev se je dolgočasil na samem. Zvil se ie v klopci č in mirno zadremal. Tedaj so zamorci priklicali krotilca, ki je kralja živali odpeljal v kletko. Lev mu je sledil kakor ovca Izkazalo se je, da je bil rojen v ujetništvu in ima čisto pohleven značaj.. . Kljub temu je govoril prihodnjo nedeljo pastor o Mojzesu, ki je rešil Izraelce iz puščave, in dodal: »V svoji blagosfci je na isti način poslal Bog naše prednike iz Af« rike v kulturne Zedinjene države, kjer ni levov.^ Spomnil nas je na to. Bodimo mu hvaležni!« — Pridiga je zelo ugajala vernikom, dasi so menda njihovi prednik! pred stoletji manij sovražili vse leve in dru. ge zveri, kakor ameriške trgovce s sužnji? VELIK GASILSKI ZBOR V MARIBORU Sijajen potek letošnje glavne skupščine JGZ — Vedno večji napredek naše samaritanske organizacije — Ponovna izvolitev staroste Josipa Turka in ostale dosedanje uprave Maribor, 2. avgusta. Pljonirji samaritanskega dela med našim narodom, zdruzem v Jugoslovenski gasilski zvezi v Ljubljani, so s izbrali letos Maribor za svojo redno iletno glavno skupščino. Od vseh strani dravske banovine so prihiteli načelniki in delegati posameznih gasilskih zup, ki so bile zastopane skoro polno-številno. Prsi večine delegatov krase odlikovanja, pač najlepši dokaz, da upošteva humanitarno udejstvovanje gasilcev ne samo javnost, marveč tudi naša oblastva in vlada. In to po vsej pravici. Uasilska ideja zavzema v naši ožji domovini vedno večji razmah in zlasti v zadnjih letih je opažati pravcato tekmovanje med gasilskimi društvi, katero bo opremljeno s čim bolj modernim gasilskim orodjem, vršili pa so se ponekod tudi že samaritanski tečaji pod vodstvom zdravnikov, da morejo gasilci razen pri požarih dati ponesrečencem prvo pomoč tudi pri raznih drugih nezgodah, kar je našlo med našim ljudstvom najlepši odmev. Živahne razprave na skupščini pa dokazujejo, da hočejo imeti naši vrli gasilci tudi še v naprej pred očmi svoje geslo: Na pomoč! — in da se hočejo pokazati vredne spoštovanja in ljubezni. ki jo uživajo v vseh slojih našega naroda. Skupščina, ki se je pričela oto 10. dopoldne v veliki kazinski dvorani, je •trajala vse do 13. Otvoril in vodil jo je zaslužni starosta JGZ g. Josip Turk iz Ljubljane ob navzočnosti prvega podpredsednika g. Jerneja Vengusta iz Celja, drugega podpredsednika g. ljudevita Museka iz Št. Vida pri Ptuju in tajnika Frana Pristovška fe Ljubljane. Bansko upravo je zastopal referent za gasilstvo g. Fran Kristan, dočim mestna občina mariborska ni bila zastopana. Starosta Josip Turk se je v uvodu v toplih besedah spomnil v preteklem letu preminilih zaslužnih članov, zlasti pokojnega Ignaca Holečka, župnega staroste v Trbovljah, nakar se je iskreno zahvalil tisku, ki je vedno podpiral stremljenje gasilcev. Med viharnim ploskanjem je pre-čital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku generalu Živkoviču in ban u dravske banovine dr. Marušiču, kot velikemu zaščitniku gasilskih interesov. V priznanje zaslug, ki so si jih pridobili za razvoj in propagando gasilstva, je skupščina ob dolgotrajnih ova-cijah soglasno izvolila za častne člane naslednje zaslužne gasilske organizatorje gg: Gezo Vezerja iz Martijancev, Antona Cererja iz Kamnika, Josipa Šir-co iz Žalca, Marijana Heržiča iz Dja-kova, Antona Drašlerja iz Borovnice, Janka Sajovica iz Kranja in inž. MenšJ-ka, predsednika avstrijske gasilske zveze na Dunaju. Nato je podal savezni tajnik g. Fran Pristovšek tajniško m blagajniško poročilo. Tajniško poroalo naglasa, da je bilo preteklo poslovno ileto najplodovitejše za gasilstvo. Starešinski svet je imel osem sej, na katerih je reševal notranje organizacijske zadeve ter dajal predsedstvu pobudo in nove osnove za izvedbo raznih predlogov in sklepov". Posebna deputacija je posetila g. bana ter mu obrazložila vse težnje organizacije in ga naprosila za nadaljnjo naklonjenost ia podporo. Zvezni odbor, to je širši starešinski svet, je imel dve seji v Ljubljani. Razpravljal je na njih med drugim o razdelitvi rednih podpor iz dvaodstotnega sklada, o razdelitvi enkratne letne podpore iz podpornega sklada, namenjenega za onemogle gaslice, njihove vdove in sirote itd. Gasilskega poučnega predavanja mednarodne gasilske fe- Ost: Nizza pri 40 C Tako! Ljubi bralec in se bolj ti, ljuba bralka, zdaj boš spet doživela razočaranje ... Ti misliš, da boš zvedela recimo — kaj stane vožnja v III. razredu (jaz vselej upoštevan finančne prilike) ali koliko ur traja vožnja in kako je pri carinski reviziji v Italiji. Tudi te močno zanima, koliko lir in frankov stane hotel in kaj večerja... Kaj ne, to hočeš zvedeti'?... Figo! Od mene nikdar in nikoli...! * * • Jaz nisem Baedeker, Grieben ali Me-rer... Jaz sem popotnik svobodnih cest in kilometri in število prebivalcev me ne zanimajo___Niti ne politične razmere, letine ali verske prilike ... Vse to popišejo drugi... Popišejo močno natančno... In jih nihče ne be-Te... Tudi če delajo odstavke z zvezdicami----ali uporabljajo moje tri pike... Nič ne pomaga! Tak je svet... * • * O Nizzi gre beseda. Jaz nisem šel v Nizzo zaradi naturnih krasot, zaradi bajne obale, nezaslišanega komforta. Ne, za to nisem šel v Nizzo... Sel sem v Nizzo zaradi Monte Carla... To se čudno glasi, a je gola resnica. Častna beseda,! Šel sem tja, da uničim banko T monaškem kazinu, da pograbim in deracije sta se udeležila gg. Josip Turk in Jernej Vengust. Na to predavanje je z vez* še posebej opozorila banska uprava. Mednarodnega kongresa v Parizu v začetku julija se je s podporo ljubljanske mestne občine udeležil zvezni starosta g. Josip Turk. Tozadevno poročilo bo objavljeno v prihodnji številki zveznega glasila »Jugoslovenski Gasilec«. Do 28. julija t 1. je bilo podeljenih izrednih podpor iz 1-odstotnega gasilskega sklada 14S.258 Din, iz 2-odstot-nega gasilskega sklada pa 173.600 Din. Zveza je štela ob koncu poslovnega leta 725 gasilskih društev, organiziranih v 39 gasilskih župah. Zvezno predsedstvo je ukrenilo vse korake, ki bodo mogli koristiti gasilski organizaciji. V svojih vlogah na pristojna oblastva je navedlo vse olajšave, za katere se bori gasilstvo že desetletja. Trošarine prosti bencin za potrebe gasilskih društev še do danes ni dovoljen, ker vztraja finančno ministrstvo na tem, da se sme tak bencin uporabljati samo pri gašenju požarov, ne pa tudi za dovoz in odvoz gasilskega orodja. Za ugodno rešitev prošnje za vozne oiajšave gasilcem je prav malo upanja. Poštne olajšave so bile z novim poštnim zakonom na splošno ukinjene, tudi za vse one, ki so jih že imeli. Tajniško poročilo omenja naposled, da je bil lani postavljen nepozabnemu organizatorju slovenskega gasilstva pokojnemu ravnatelju Josipu Barletu na ljubljanskem pokopališču lep nagrobni spomenik. Oskrbo spomenika je prevzela ljubljanska mestna občina, za cvetje na grobu pa bo še nadalje skrbela zveza sama. Tajniško poročilo je bilo sprejeto z dolgotrajnim odobravanjem. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela zveza v preteklem poslovnem letu 251.555 Din dohodkov in 189.238 Din izdatkov. Podporni sklad je izplačal na podporah 117.700 Din onemoglim gasilcem in vdovam. Odsek za samopomoč je imel Din 279.539 dohodkov in 230.347 Din izdatkov. Zal pa vlada baš v tem odseku, ki je za gasilstvo zelo važen, med gasilci vse premalo zanimanja. Zato je bilo sklenjeno, da smejo v bodoče soodločati o zadevah samopomoči samo | člani tega odseka, ne pa vsi člani ga- silskih društev. Na predlog računskih preglednikov, ki so našli vse v najlepšem redu, je skupščina z odobravanjem in zahvalo podelila odboru razrešnico. Po sprejetju poročil raznih odsekov, kakor literarnega, tehničnega, kongresnega itd., so bile po kratki debati določene razne smernice za še uspešnejše udejstvovanje v prihodnjem letu in za čim večjo izpopolnitev organizacije. Med ostalimi bi bilo še omeniti, da bo zvezno starešinstvo otvorilo letos v Ljubljani na Miklošičevi cesti svojo lastno pisarno, kjer bo med uradnimi urami vsak član zveze lahko dobil vse zaželjene informacije, pojasnila in navodila. Otvoritev pisarne bo še pravočasno javljena potom dnevnega tiska. Za poslovno leto 1931-32 je bila določena članarina na 4 Din za vsakega člana. Od tega gre 2 Din v blagajno zveze, 1.75 dobi pristojna gasiiska župa, 0.25 Din pa jugoslovenski vatrogasni savez. Ko so bili sprejeti še razni predlogi, kakor glede povišanja odstotka od premije, ki jo morajo plačevati zavarovalnice, glede ustanovitve lastne gasilske zavarovalnice, o uvedbi ročnih lekarn pri posameznih društvih, predlog glede oprostitve gasilskih društev veselione-ga davka in raznih taks ter predlog, naj bi se gasilskim društvom priznale enake ugodnosti kakor jih uživa SKJ, je skupščina prešla na volitve novega starešinstva. Med viharnim ploskanjem in navdušenimi ovacijami je bil sprejet predlog župnega načelnika g. Gererja, naj se zopet izvoli za starosto dosedanji vele- zaslužni starosta g. Josip Turk. Ko so se ovacije polegle, se je g. Turk z iskrenimi besedami zahvalil za izkazano zaupanje in simpatije ter izjavil, da hoče tudi v bodoče vse svoje moči posvetiti procvitu in razvoju gasilstva. Tudi ostalo starešinstvo je bilo ponovno izvoljeno v sedanji sestavi s podpredsednikoma gg. Vengustom in Mu-sekom ter tajnikom g. Pristovškom. S tem je bil dnevni red izčrpan in je starosta g. Josip Turk zaključil zborovanje s pozivom k nadaljnjemu vztrajnemu, požrtovalnemu in uspešnemu delu. Popoldne so udeleženci skupščine korporativno odpotovali v Št. Ilj v Slovenskih goricah, kjer so prisostvovali tamošnjemu gasilskemu slavlju ob blagoslovitvi nove motorne brizgatne. Ljubljana, 2. avgusta. Čeprav stKoraj ni dneva, da bi ae obhajali kakšnega jubileja, vendar je prav malo ta« ko lepih, domačih in obenem pomembnih, kakršna je bila 301etnica enega naših naj* starejših pevskih društev z bogato tradicijo, z neštetimi borbami in zmagami za seboj — pevskega društva »Moste« v Mo« stah. Koncert Proslava jubileja se je pričela v petek z baklado in podokn.ico kumici društvenega prapora ge. Rabnetovi, častnemu predsed* niku g. Zupanu in društvenemu mecenu g. Codelliju. Glavna točka proslave je pa bil sinočnji društveni koncert, na katerem je nastopil 35članskj društveni moški pevski zbor pod pevovodjem g. V. Rup-iikom. Koncert se je vršil v meščanski sokolski dvorani ter je povsem uspel. Najprej je pozdravil udeležence koncerta društveni predsednik g. Paveie, se zahva« lil za številno udeležbo, s katero so prisotni pokazali, da vedo ceniti nesebično, požrt« v ovalno delo pevcev, ki se "kljub temu, da so večinoma delavci in obrtniki ter pre* obloženi z delom in skrbmi za vsakdanji Na jubilejnem slavju moščanskfh pevcev Lepa proslava 30 letnice pevskega društva „Moste" — Koncert je uspel odlično — Pregled dela na slavnostnem občnem zboru kruh, — posvečajo iz čiste ljubezni pesmi in ne iščejo priznanja. Posebej je potem pozdravil oficijelne predstavnike, ki so počastili društvo s po-setom koncerta, in sicer zastopnika koman* danta ljubljanske garnizije polkovnika gosp. Novakoviča, odposlanca Hubadove pevske župe ia zastopnika »Ljublj. Zvona«, pevo* vodjo g. Zorka Prdovca, predsednico mo« šeanske podružnice KJS, go. Kuharjev«, zastopnike pevskih društev, šišenskega iz* obraževalnega društva »Vodnik« gg. Bab« nika, predised., Pirša in gdč. Grilovo, za* stopnika primorskega pev. društva »Ta« bor«, pevovodjo g. Venturinija, delegata pev. društva »Save« gg. Ropiča in Kogaka, izmed 09talih gostov pa še bivšega dru« štvenega pevovodjo g. Balo ga, kumico prapora go. Rahnetovo, društvenega mecena g. Codellija, zastopnika meščanske občine itd. Slavnostno besedo je imel g. Vladko Pfeifer, tajnik Zveze obrtnih Bitte noch einmal,« se čuje... No, prav... pa naj bo noch einmal... Motorji brenče in zrcala bliskajo ... Vse to ob štirih popoldne na Angleški promenadi pred Masseenovim muzejem pri 40° C... • • • To je bilo na desni strani promenade... Na levi je obala in kopalci... Po mili volji se kopljejo brez vstopnine in brez kabin... Vsa obala jih je polna, sami domačini so, tujcev sedaj ni... Sredi med njimi pa je ena, ki je črna, črna... in ima žogo... Ko zagleda tujca ob ograji obale, skuša zagnati žogo gori na promenado... To sicer ni dostojno, a zabava... Vsi kopalci prestanejo in vse gleda in čaka.. . Pa se ji posreči in žoga pade na pravo mesto... Aplavz krona uspeh, jaz pa obžalujem, da nimam hlač — kopalnih hlač... »Mercic, pravi zagorelka, solnce pali in popotnik stopa po promenadi dalje... Tako je življenje, da... • • • Vsi ti kraji: Nizza, Monte Carlo in vse in vse daleč naokrog, začenši skoraj od Genove, vsi so bili pribežališče ali izhodišče pohodov morskih roparjev... To priča vsekako o njihovem dobrem okusu in smislu za udobnost in lepo pokrajino... Recimo: znamenit korzar Carlo Grimaldi, ki jo je moral urnih krač popihati iz Genove, ie usta- njem sodelovali »K ga kakorkoli podpirali. Dejal je, da so morda gostje začudea; nad mlacnostjo, ker bi ta slavnost zaslužila vse bolj svečano razpoloženje. Uverjeni pa bo« dite, je dejal, da je društvo vedno storilo vse, kar je bila njegova dolžnost, da je bila njegova politika samo ljubezen do petja tn naroda ter bi radj tega zaslužilo priznanje splosnoeti. Prvih delavcev se je govor, nik spominjal imenoma, ustanovnikov Er« beznika, Kelbla, Zupana, Cundra, Urbanca m dobrotnika Codellija, umrlim delavcem je pa zaklical »slava!« in prisotni s0 po. častili njih spomin stoje. Predsednik se je zahvalil govorniku za lepe iskrene besede ter povabil prisotne na društveno veselico, ki se je vršila od 16. naprej pri tovarišu Erbežniku v Mostah. Ob pol 16. je pireditveni odsek jubilejne proslave s predsednikom g. Remsom na če« Ju sprejemal pred vojno bolnico goste, nakar je krenil sprevod z niimi k Erbežniku. Prireditvenemu odboru gre vse priznanje, ker je poskrbel, da 6e je proslava izvršila tako lepo in dostojno. Jugoslovenski učenjak na severnem polarnem ozemlju Beograd, 2. avgusta. Na severnem polarnem ozemlju, ki ga je te dni preletel zrakoplov »Grof Zeppelin«. se nahaja znanstvena ekspediciia francoske akademije znanosti, katere se udeležuje med drugimi tudi beograjski vseuoiiliški profesor dr. Mihajlo Petrovič, matematik svetovnega slovesa. Cilj efkspe-dicije je znan st ver, o raziskavanje severne polarne cone. Udeleženci ekspedioije se bodo vrnili vzdolž sevemozanadne obaJe □ronlanda, škotskih otokov in Islanda v septembru domov. Prvotno so imeli v načrtu, da bi se ekspediema sestala z zrakoplovom »Zeppelinom«. Ce se je to posrečilo. m anano. Beograjska »Foffiffika« }e prejej* v petek k Harrrmerfesta v Norveški dopisnico, na katen javlja profesor dr. Petrovič, da se nahaja ekspediciia na potu nroti sever« in da bo na delu še dva do 3 tedne, potem pa se bo vrnila proti Evropi. Učenjak je izročil doprsnioo v Spi+zberg-ih nekem« polarnem« lovcu, ki jo ?e potem ob po-vratk« v Norveško rrroofl na pošto. Iz prekmurske kronike nesreč Murska Sobota, 2. avgusta. Na križidču Aieksainove tn Cerkvene ceste s ta v petek proti večeru trčila dva avtomobila. Ker šoferja nista vozila z ve-liko hitrostjo, tudi nesreča ni bila velika. Vendar pa je bil sunek tako močan, da je 121etna hčerka učitelja g. Benkoviča, ki je sedela v enem izmed vozil, z glavo butnila v karoserijo in dobila precejšnjo rano pod očesom. Kri je preplavila obraz in brizgala tako, da je vsa množica, ki je v hipu navalila na križišče, mislila, da je z dekletovim očesom pri kraju. Odvedli so dekle k zdravniku, ki je rano zašil in niti ni odredil prevoza v bolnico. Ko je prišla komisija na kraj karambola, je ugotovila, da oba šoferja nista imela šoferskega izpita. Kako mučno naključje za dva tička! Bila sta takoj kaznovana. Benčec Karol se je na motornem kolesa z brzino 20 km peljal po Radgonski cesti. Daleč pred njim je korakal v isto smer neki kmet Ko je prišel Benčec bližje, se je hotel pešec izogniti sa drugo stran kolesa. Toda bilo je že prepozno. Kolo ga je podrlo in dobil je manjše poškodbe. V soboški bolnici so uradniki zelo zaposleni z vprašanjem, kam z bolniki, ko je tako malo postelj. Je res križ, če morata po dva ležati v isti postelji. Razen tega pa se prihajajo neprestano zdravit novi. Sadja na deželi zdaj ne manjka, in griže tudi ne. Samo 29. m. m. so bili prepeljani v bolnico štirje, M jih je oblegala ta bolezen. lOletne Ane Tornarjeve iz Brezovcev niti ni bilo treba več sprejeti: umrla je dobesedno na očetovem naročja, ko jo js pripeljal pred bojniška vrata. Reva je bolehala cela dva tedna in nihče se ni spomnil na to, da bi vprašal zdravnika za svet. — Istega dne sta bila prepeljana dva štiriletna otroka, ki jima difterija ograža življenje. 1. Pri obledeli givornmenkasti barvi kož«, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delovni moči, duševni depresiji, težkih sa« njih, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče ko« zarček naravne »Franc Jožef« grenčice. V zdravniški praksi »Franc Jožef vodo« radi tega posebno uporabBjajo, ker naglo od* strani vzroke mnogrb pojavov bolezni. Franc Jožef grenčica se dobi v vseh lekar« nah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. novitelj Monte Carla... Tam se je oddahnil od težavnih pohodov, od zatohlega zraka v kajutah, zobal marelice in igral na kocke... Zraven je pil muscat blanc in mistral ga je hladil... Morda je imel zastavo, črno z belo mrtvaško glavo in prekrižanimi kostmi... Ako bi bil jaz korzarski .kapitan, bi gotovo imel tako zastavo.. 1 — Monte Carlo se pa le imenuje po njem, po fa-lotu, morskem roparju — Da, da, Monte Carlo... to ostane v krvi, kaj se hoče ... voila... • • • Proti večeru ob luki na kraju, ki mu pravijo Rauba Capel (spet ropar klobukov — to prihaja od sape, ki tam neprestano piha), sedem v majhno birti-jo... Tako majhno, kakor so pri nas tiste, kjer referira natakarica^ šunka, salami, sir, kranjska klobasa... Tu pa, o Dio, o slast, po dolgem času: Ho rs d' oeuvres varies... in nato langusta in še košček ostrega roqueforta (nima z avtomobili nič skupnosti) ... Preko vsega une demi rouge... Hkkk... hkkk ... Vse to ... ob osmih zvečer na Cap Rauba Capel... Hkkk... Zraven mene kvarta birt s prijatelji... Kaj de, če izgubi... saj ima gosta... Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige S Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Pred tednom dni je bila v Sinaji poroka rumunske princese Ileane z Antonom Habs-burgom. Svatje so se po poročni ceremoniji slikali in so na sliki razvrščeni z leve na desno v prvi vrsti: Prestolonaslednik Mihael, bivša grška kraljica Elizabeta, rumun-ski kralj Karol, mati ženina nadvojvodinja Habsburška, nevesta princesa Ileana, kraljica-mati Marija, nadvojvoda Salvator, ženinov oče. Za nevesto v drugi vrsti: ženin Anton Habsburg, poleg njega naša kraljica Marija in drugi svatje Tehnifni del rnhrik« urejuje •rtetehničBi »ddelek Vsesam OU Cempanr. 4. d. n Nikola Tesla o svojih senzacionalnih izumih Naš slavni učenjak je odkril stvari, ki značijo popoln preobrat v človeškem življenju Borza za rabljene avtomobile Že večkrat smo poročali o vedno bolj perečem vprašanju prodaje rabljenih avtomobilov. V našem zadnjem članku smo govorili o nemški družbi za cenitev rabljenih avtomobilov in o tem. da se je skupina nemških trgovcev obvezala, da bo kupovala rabljene avtomobile po cenah, ki jih določi družba za cenitev. Prodaja rabljenih avtomobilov po posameznih trgovcih pa se vrši prepočasi, kakor kaže, in se tudi kupci težko odločijo, ker mnogokrat ne zaupajo dovolj trgovcu in jih vesti o posebno ceneno kupljenih rabljenih avtomobilov zmedejo. To je napotilo Zvezo nemških avtomobilskih trgovcev in obrtnikov, da so v Monakovem ustanovili stalno borzo za rabljene avtomobile. Po posrečenem poizkusu v aprilu lani so imeli že 7 borznih dni. Dosedanji uspehi teh borz so bili dovolj dobri. Dasi se je prodalo le 10 do 15% vseh zastavljenih avtomobilov, vendar so bile kupčije, ki so se na borzi začele, pozneje perfektne in je število teh kupčij bilo mnoco večje, kakor pa efektivne prodaje na sami borzi. Na borzi imajo kupci priložnost, da vidijo najrazličnejše vrste avtomobilov in se na ta način mnogo lažje odločijo za nakup onega vozila, ki ga rabijo, za denar, ki so sa nameravali dati za avto- Tudi najdejo trgovci na teh borzah mnogokrat poznejše kupce novih avtomobilov. V začetku so te borze poslovale na prostem. Ker je pa bil obisk raznih radovednežev prevelik, so prenesli borzo na prostore monakovskega sejma in začeli so pobirati malo vstopnino (okrog 3 Din). Določila za udeležbo na teh borzah so približno naslednja: Sodelovati smejo le avtomobilski trgovci, ki so protokolirani; če privatnik želi prodati avto, ga mora prodajati po trgovcu. Na borzi smejo biti naprodaj le rabljeni avtomobili. Ti avtomobili se morajo dati ceniti pred borznim dnevom po pooblaščenem strokovnjaku. Strokovnjak izda posebno potrdilo o vrednosti dotičnega avtomobila in to potrdilo se mora interesentu pokazati. Potrdilo samo stane trgevca za prvi avtomobil 10 mark in za vsako nadalj-nje vozilo 5 mark, za motorno kolo 5 mark. Borznemu vodstvu je plačati za vsako vozilo 7.50 marke in je s tem plačan prispevek za dvodnevno razstavo vozila. Vozila ostanejo čez noč na razstavnem prostoru in ima borza svoje čuvarje. Vsaka efektivna prodaja se mora javiti borznemu vodstvu zaradi statistike, vendar ge za napravljene kupčije ne plača nobena pristojbina. Na borzi sami so kupcem na razpolago tudi strokovnjaki, ki morajo popolnoma nepristransko dati kupcu nasvete in razna pojasnila o razstavljenih avtomobilih. Kakor je videti, organizacija takih borz nikakor ni komplicirana in stroški trgovca, ki se te borze udeleži, niso visoki. Uspeh dosedanjih prireditev v Monakovem je vsekakor tak, da bi kazalo prirejati take borzne dneve za rabljene avtomobile tudi pn nas. Inieijativo za tako borzo bi morali prevzeti naši trgovci z avtomobili in prepričam smo, da bi bili uspehi pri skupnem delu mnogo večji, kakor pa če posameznik konkurira drugemu. Oskrbovanje t bencinom na poti. Mreža bencinskih postaj v vseh državah s količka] razvitim avtomobilizmom je vedno gostejša. Kljub temu se kdaj pripeti, da ostane avto-mobitist, posebno po manj obljudenih krajih, na poti brez bencina. Pri nas se to sicer le redkokdaj zgodi, ker so naselja gostejša, zato se pa to dogaja n. pr. v Ameriki- Zato so nekatere bencinske družbe v USA sedaj uvedle potujoče bencinske postaje. To so motorna kolesa, ki imajo prikolico v obliki trodelnega tanka, v katerem je bencin, zgoščen zrak in olje za mazanje. Ta motorna kolesa patrulirajo po cestah, ki drže po manj naseljenih krajih, in so tam avtomobi-listom na razpolago. Na ta način so velike bencinske družbe zopet pokazale smisel za velikopotezni >service< in celo razvajeni ameriški avtomobilisti so jim za to hvaležni. Dirka na progi Ams. Dirkališče Avus pri Berlinu je zopet odprto in na njem so se včeraj vršile velike avtomobilske dirke. Na teh so sodelovali znani vozači Caraeciola, Morgen, Burggaller, Maserati, Nuvolari, Arco - Zinneberg, Stuck, Brauchitsch in drugi. Zanimivo je, da so se dirke udeležiti tudi vozači na malih avtomobilih DiKW m BMW. Ti so nastopili v kategoriji avtomobilov z malo cilindražo, kajti DKW ima največ 5*20 ccm, a BMW 745 ccm. Dirka na Semmeringn je odpovedana. Avstrijski avtomobilski klub je odpovedal letošnjo dirko na Semmerineu. ki je bila 19. po številu in bi se morala vršiti 13. septembra. Kot vzrok se navaja gospodarska kriza. V zadnjem času so začele prihajati v svet vesti o novih znamenitih odkrit* jih velikega našega učenjaka Nikole Tesle, toda kaj natančnejšega se ni moglo izvedeti, ker je Tesla smatral, da ni še prišel čas, ko bi kazalo, da pri« de na dan s svojimi odkritji. Zgodilo se mu je pač že marsikdaj, da je za* upal svoja odkritja ljudem, pa je do* živel razočaranje, da so se njegovih odkritij polastili drugi. Ali sedaj da se jc odločil, da pove vendarle nekaj točnejšega o svojih najnovejših odkrit« jih ,ko niso več v proučevalnem sta« nju, temveč že popolnoma dovršena. Tesla je o teh svojih odkritjih izjavil tole: »Ko so se pred petdesetimi leti po« javili prvi telefoni, so ljudje gledali na» nje, kakor v neka nadzemeljska čude* sa. Ali še tedaj so trdili, da je popolnoma nemogoče, da bi žica prenašala človeški glas in druge zvoke. Danes pa vemo tudi že to, da se more človeški glas prenašati tudi brez žice. V naj« bližji bdočnosti bo brezžični pogovor med Evropo in Ameriko, med Londo« nom in Melbournom že vsakdanja stvar. Toda to je šele začetek nove si« jajne dobe, na čije pragu se ravno mi sedaj nahajamo.« »Televizija — gledanje v daljavo —• 3e danes že toliko dovršena, da se bo« do v nekaj mesecih ljudje že mogli razgovarjati po brezžičnem telefonu in bodo pri tem mogli tudi videti osebo, s katero se bodo razgovarjali. Člove« ku se ho zdelo, da se pogovarja z ne« kom, ki sc nahaja v isti sobi in si sko» raj nc bo mogel misliti, da je med nji« ma razdalja nekaj tisoč kilometrov. »Radio se danes še vedno nahaja v povojih. Preživlja svojo otroško dobo, kakor jo je preživljal film pred 20 leti. Toda ni daleč čas, ko bo vsak posest« nik radijskega aparata mogel ne samo poslušati najoddaljenejše orkestre, temveč jih bo tudi videl, kakor da so pred njim.« »Ni dvoma, da je radio največji iz« nm vseh časov, da je navečji napre« dek, ki so ga doslej dosegli ljudje. To« da pri tem mislimo samo na brezžični brzojav in telefon. Jaz sem danes že v stanju, da trdim, da sem odkril in popolnoma dovršil tudi radio za pre* našanje električne energije v najoddaljenejše kraje sveta. Brezžično prena« šanje električne energije se bo moglo zabeležiti kot največji uspeh moderne tehnike. Odkar se je odkrilo železo, ljudje niso imeli večjega in značilnej« šega izuma.« »Brezžično prenašana električna energija ne bo nič dražja od navadne energije, ki se prenaša po žici. Izguba zaradi brezžičnega prenosa bo znašala komaj pet odstotkov, a praktična vred« nost njegova je neprecenljiva.« »Od tega mojega novega izuma bo v prvi vrsti imela korist avijatika, letala in zrakoplovi. Odslej jim ne bo treba nositi s seboj ogromnih količin benci« na, kar je v veliki meri oteževalo let. Letalo ali zrakoplov bo mogel, ne gle« de na to, kod leti, dobivati električno energijo iz osrednje postaje za elek« trično energijo za svoje motorje, koli« kor je bo hotel. Bencin postane tako popolnoma odveč. Ravno isto velja tu« di za avtomobile. Jasno je, da bo novi izum napravil popoln prevrat na pod« ročju zrakoplovbe in sploh na področ« ju motornih prevoznih sredstev.« »Z brezžičnim prenosom električne energije letalom in zrakoplovom z zemlje pa se tudi omogoči znatno hi« trejši, lahnejši let in vremenske priii« ke bodo nanj popolnoma brez vpliva. Letalo ali zrakoplov bo mogel leteti v največji višini popolnoma varno. Samo tako pa se tudi omogoči reden, vsak« danji promet med Ameriko in cvropo in ostalimi oddaljenimi kontinenti. Moj najnovejši izum pa prinaša tudi še druge koristi človeštvu. Električna raz* svetijava se poceni in postane vaktičz nejša. Ena centrala bo mogla oskrblje« Pravilno stališče Moskovska »Mlada garda«, glasilo komunističnega naraščaja, poroča o letošnjih državnih izpitih na literarno-zgodovinskem oddelku moskovke univerze. »Povejte, tovariš, kdo je bil Herostrat?« Molk. »Torej vam ni ničesar znanega o Hero-stratu?« »Pač... Velika reč... Saj vem, da je bil grški vojskovodja.« »Vi se motite, tovariš... Herostrat je bil samo bahač in zločinec.« »Saj vem... Ali vam ni znano, tovariš profesor, da so bili vsi vojskovodje brez izijeme bahači in zločinci?!« Drugi profesor je vprašal: »Kateri Napoleon se je vojeval z Nemci leta 1870?« »Tega vprašanja sploh ni v našem uč> nem gradivu, tovariš profesor, a vam bom kljub temu odgovoril. Pred vsem me ne boste ujeli, ker vem, da je bil na svetu samo en Napoleon. Razen tega vam moram pripomniti, da me to prav nič ne zanima, ker odreka marksistična historiografija posamezniku vsak vpliv na zgodovinski razvoj« ... »Mlada garda« občuduje »razredno zavest«, ki je razvidna iz teh odgovorov in pravi: »Četudi niso kandidati posebno dobro pripravljeni, imajo pravilen svetovni nazor — in to popolnoma odtehta vse drugo.« vati z lučjo in toploto najoddaljenejše kraje, ogromne komplekse zemljišč, ee« le države obenem. Z mojim izumom se more razsvetliti cel pragozd in iz iste centrale i Pariz i Berlin i Dunaj, in, če hočete, tudi Moskva. V bližnji bodoč« nosti popolnoma izginejo žarnice, ki jih nadomestijo tako imenovane va« kuumske cevi. Žica in montaža posta« neta nepotrebni; ostaneta samo v pr» vem začetku po hišah, dokler se ljudje nc privadijo novemu izumu.« »Po mojem prepričanju pa bo člove« štvo imelo največjo korist od izuma brezžične energije s tem, ker se s to energijo more izzvati — umetni dež. To brez dvoma pomenja ogromno ko« rist za vse ljudi. Delam na izumu za napravljanje umetnega dežja že celih 35 let in moj trud je sedaj venčan z uspehom. S pomočjo poccni izzvanega umetnega dežja se bodo mogle ogrom* ne puščave izpremeniti v pravi zemeljski raj in posejati z najkoristnejšimi sadeži. Nabavljanje ljudskih živil bo lažje kakor doslej. Vsak poedinec na zemeljski obli, pa naj je milijonar ali pa ubog delavec, bo imel v bližnji bo» dočnosti veliko lepše življenje.« Tako Nikola Tesla sam o svojih iz« umih, ki obetajo tako dalekosežne iz« premembe v vsem človeškem življenju. Še dva rekorderja S poročnih svečanosti v Sinaji Ameriška, letalca Panghorn (levo) in Herndon sta priletela iz New Yorka na Angleško in nadaljujeta polet, v Moskvo. Potolči hočeta rekord Posta in Gattyja, ki sta obletela svet v dobrih 8 dneh. Užaljeni igralci Zveza umetnikov, največje francosko udruženje poklicnih igralcev, se je pritožila ministru pravde zaradi odloka, ki ga je izreklo v neki ločitveni pravdi sodišče v Toulonu. Zakon je bil ločen po ženini kriv» di, a desetletni otrok je bil vendar izročen v varstvo ženi. To se je zgodilo edino iz vzroka, ker je oče igralec. Sodniki so bili mnenja, da niso igralci primerni za družinsko življenje in so v splošnem pre-lahkomiselni. Zato so rajši izročili dečka materi v prepričanju, da so meščanski krogi primernejši za vzgojo dece... Igralci ogorčeni izjavljajo, da je tak odlok odmev starokopitnih nazorov iz dobe, ki ni smatrala gledaliških umetnikov za enakovredna člane javnosti. Tndi avtomobilski teden r St Moritzn odpovedan. Kakor znano, so priredili v St. Mo-ritzu vsako leto avtomobilski teden. Letošnji pa ie, kakor se službeno javlja, končno odpovedan. Ford govori. Na vprašanje sotrudnika nekega velikega lista, kako bi prišli do boljših" cest, je Ford kratko odgovoril: >Na ta način, da fabriciramo kolikor mogoče več avtomobilov!« Vsekakor zelo kratek, pa resničen odgovor. Garaže v Berlinn. Na zadnji razstavi garaž v Berlinu so bili na razpolago obiskovalcem razni statistični podatki in diagrami, ki so pokazali razvoj avtomobilizma (posebno pa garažne obrti) v Nemčiji in v drugih zemljah. Med .drugim je iz teh diagramov razvidno, koliko saraž imajo posamezna mesta v Nemčiji. Na prvem mestu je seveda Berlin, ki ima vsesa skupaj 639 garaž. Po velikosti je največ garaž, v katerih je prostora za 10 do 50 avtomobilov. Teh garaž je 75%, a ostanek so garaže z nad 50 boksov. Garaž, ki imajo prostora za nad 100 avtomobilov, je nekaj nad 60. Naša avtotehnična literatura. Pred kratkim sta izšli v Zagrebu dve knjigi, in sicer II. izdaja vprašanj in odgovorov za šofersko Izkušnjo, ki jjh je napisal Franjo Leakovie, in I. izdaja večje knjige banskega inšpektorja Urbanyja in tajnika avtomobilskega kluba Josipa Skale, ki vsebuje razen snovi, ki je potrebna za šoferski izpit, še mnogo drugega gradiva. Obravnavajo se delovanje motorja, praktična vožnja, potovanje v inozemstvo in drugo. (Kakor znano, je v slovenskem jeziku izšla strokovna knjiga inž. Josipa Štolfe »Šofer in samovozače že leta 1928, Op. ur.) Tudi otroški vozički morajo biti razsvetljeni. Kakor poročajo švicarski časopisi, morajo biti otroški vozički ponoči razsvetljeni Tako je namreč odločilo vrhovno sodišče v tožbi proti avtomobilistu, ki se je zaletej ponoči v otroški voziček. Avtomobili st je le delno kaznovan, ker morajo biti po zakonn vsa prometna sredstva ponoči spredaj in zadaj razsvetljena, a otroški voziček, v katerem k sreči ni bilo otroka, v trenotlcu, ko se je nesreča zgodila, ni bil razsvetljen. Holandski tourist trophv. Velika mednarodna dirka motornih koles za holandski tourist trophv, ki so se je udeležili znani vozači raznih narodnosti in ki se je vršila pred skoro 50.000 gledalci, se ie končala z absolutno zmago Angležev. V kategoriji motor-lutno zmago Angležev. V kategoriji motornih koles 250 ccm je prišel prvi na c;lj Smith na motorju Rudge, ki je prevozil progo 242.2 km s povprečno hitrostjo 115 km na uro. Glavno zmago v kategoriji motorjpv od 350 ccm je odnesel Woods na Nortona, ki je dosegel povprečno hitrost. 123.5 km na uro. Ta kategorija je morala prevoziti progo 276.8 km. V glavni kategoriji mo-torjev od 500 ccm je bil prvi Hunt na motorju Norton, ki je vozil s povprečno hitrostjo 132.1 km na uro. Nemški grand prix. Glavna zmagovalca na tem velikem mednarodnem tekmovanju avtomobilov sta bila Caraeciola, ki je dos*-gel najboljši čas v kategoriji avtomobilov s cilindražo nad 1100 ccm s tem, da je vozil s povprečno hitrostjo 108.3 km, in Anglež Froy (kategorija do 1100 ccm) s povprečno hitrostjo 93.4 km na nro. Posebna vrsta davka.. V pokrajini Ontarin v Kanadi so uvedli posebne davke na bencinske postaj*. Ta davek se plača po oddaljenosti postaje od glavne prometne cest« in je največji tedaj, ako je bencinska postaja tik ob robu ceste. Čim večja je oddaljenost od ceste, tem manjši je davek na bencinsko črpaljko. Kapetan Fuhrmaitn vodi reševalna dela pri dviganju potopljenega »St. Philiberta« Francevič: Ničemurnosf G. Jakob Navihan, upokojenec, ni bil brez prihrankov, ali med bogatine se vendarle ni mogel šteti. Nečesa pa je imel obilo preobilo: samozavesti in ponosa. Ko so ga vabili, naij se vpiše v novo društvo R o t a r y, m« je bilo to premalo, češ, kaj nai nočne Jaka Navihan med rov-tar i i? Možak bi nam bil torej prikupen, da ni imel omenjene hibe. Sicer pa. kdo je v tej solzni dolini brez napak? Doslej je Bo2 posla! na zemljo en sam popoln stvor, a še tega so Judje — ljudje — križali ter usmrtili. Napuh ie Jakobu veleval, da je hodil vsako poletje iz mesta na oddih. To je bil dolžan svoji stanovski časti. Tudi tistikrat sta z ženo Lenko razmišljala, kam bi krenila na DočUuice, da ne bi bilo predrago. Brskala sta oo reklamnih sešitkih in oglasih, ogledovala pokrajinske fotografije, cenila hotele, restavracije in zdraviliške domove, od katerih je eden nosil anahroni-stičen napis v bukovskem jeziku, kakor je Trubar nazival latinščino: Saluti Aegroto-rurn Consolationi Dolosibus Cruciatorum RheumadismoQiue Opprknendo Aedifioatum »Tole bi bilo nekaj za naju«, je pomo-dToval moj junak, toda velike številke so ga plašile. »Cene, cene. cene!« je cencal in oinoal, dokler se miu ni zabliskalo v rjavih možganih: »Poslušaj, Lenčica,« je dejal boljši polovici, letovanje si to pot prirediva na umetni način... kar doma. Venkaj se voziti prav za prav ni vredno. Sai že do konca poznava vse hotelske pripetije. peripetije in sleparije. Kjer le morejo, te oskubejo im obrnažijo. Kopati se moraš v jezeru, kaimor so speljani smradotoki. Rib loviti ne jmeš, kvečjemu oprezovati moreš ob bistrid, kako drugi love na avtomatizirane ribnice, na elektriko. To pa že ni več imenitno, ker ni naravno... Kar tukaj ostaneva.« Moj Navihan ie čutil nekako tako. kakor pokojni modrijan Rivarol. ki je nekje zapisal krilatico: Prezir mora biti najskriv-nostnejše naše čuvstvo... Potemtakem, je sklepal navihano, preziraj naslade, ki so ti težko dostopne. To je Jakobu čisto prav hodilo, saj je bil varčen in hranljiv, po naziranju nekaterih celo skopuh in stiska-vec. Njegov sosluživec Cibic je preganjal češ, Jaka je tak štedljivec, da bi cibici vtaknil slamico v život in popil toplo me- hko jajce, s čimer bi si prihranil drv. Ali obrekljiv Gibic je bil sličen puranu, ki se srdi ob vsem, kar je rdečega, čeprav je tudi sam rdeč po vratu in po glavi. Pravilneje bi se Jakobovo mišljenje primerjalo s Garlvlovim sestavom, ki predočuje srečo v obliki navadnega ulomka. Števec v življenju je to, kar imamo, imenovalec, kar si želimo. Večinoma hoče človek-be-dak — povišati količnik svojega blatžen-stva s tem. da skuša povečati števec. Pametni pa rajši zmanjša imenovalec in učinek je sijajen. V svojem računu ne trči ob razočaranja, kakor mora trčiti nanje prva vrsta ljudi. Ta ključ do sreče je torej nehote vzel v roke Jakob Navihan ko je ženki Lenki predlagal, naj se odrečeta dragoletniškemu odpočitku. Ženka Lenka .ie takoj pristala, vendar v naslednjem časku se ji ie vrinil pomislek: »Kaj pa poreče soseska in bližnji znanci? Menili bodo. da sva že pri kraju z denarjem.« »Ne boj se, to sem preudaril. Novico raztrosiva, da se ta ui ta dan zarana odpeljeva. V resnici pa se zakleneva doma. si poprej preskrbiva jedače in pijače, da ne bo treba tebi na trg in meni k »Posled- nji pari«. Za deset ali štirinajst dni se kajpak spet pojaviva in čast bo rešena.« Rečeno, storjeno. Njiju stanovanje je bi- lo na samem, ker so bili v poslopju okrog in okrog prodajalski ali društveni prostori. edino hišnik je bival v prizemliu. star in nagluh mož z nič bolj ohranjeno zakonšoioo. Po takem ne bo težko hlmati odhod. Nanesla sta si konserv, klobas, sira, tobaka, ob kratkem raznih potrebščin, ki se ne pokvarijo. Kuriti ni bilo treba, nekatere ma-lenkosti so se dale pripraviti v samovarjtt na špirit. Sicer pa taka dvojica — pravi Filemon in Baucida — že tako ne ootrebujeta Bog ve koliko. Od kraja se je še nekam odsedalo. ko sta imela še zelenjave. Toda po nekaj dneh je ta pošla, zato se jima je v kratkem zahotelo spremembe v prehrani. In neprevidna Navihanka je zanetila ogenj v peča. Videč, da dima niso zaipazili, j p ponovno zagrešila to nepremišljenost. Ker sčasoma naša rado voljna ujetnika nista več tako oprezno šarila po sobah, je naposled okolica pričda sumiti. Hišnikova sta se zbala, da so se nemara vlomilci poskrili v stanovanje, ki bi ga utegnili ople-iriti in odondod celo vdreti v sosedne trgovine. Zato sta poslala po redarstvo. In prišla je komisija. Trkajo, trkajo, odgovora nič. Naviban ka sicer »purgarjem« zaenkrat še ni zmešala računov, vendar pa bo borba za vodstvo zaradi tega do konca neodločena. Zanimivo je tudi, da je Ilirija ravno v finishu dosegla več zaporednih častnih rezultatov, dočim jc sprva — posebno dvakrat — pokazala mnogo manj odločnosti in volje do rma.ge. Ta okoliščina, ki velja v obratni vrsti za drugega ljubljanskega »Ugaša«, kaže, da naša moštva niso v dovolj stalni foTmi za tako močno konkurenco; sedaj se pač maščuje, ker svoječasno zaradi pomanjkanja sredstev in materijala nismo imeli v Ljubljani nasprotnikov, ki bi bili lahko dvignili kvaliteto našega nogometa in bi bila naša moštva v srečanjih z njimi dobila potrebno rutino. Ilirija: Gradjanski 1:1 (1:0) Zagreb, 2. avgusta č. Današnjo prvenstveno tekmo Ilirije proti Gradjanskemu je pričakovala tukajšnja javnost z veliko napetostjo, ker se je imelo odločiti glede važnih točk Gradjanskemu. Na igrišče je prispelo okoli 500 ljubljanskih navijiačev, kr so se pripeljali v Zagreb s posebnim vla» kom. Ljubljančani so silno iznen-adili Zagrebčane s svojim temperamentom. Bili. so namreč mnogo bolj temperamentni, kakor svojčas beograjski in splitski navijači v Zagrebu. V predigri rezerv je zopet zmagala rezerva Ilirije nad rezervo Gradjanskega 4:3. Ob točno določenem času sta nato na s to« pili prvi moštvi Ilirije in Gradjanskega v znani postavi. Občinstvo ije navdušeno pozdravilo simpatične Ljubljančane, ki so nastopili v belozelenih dresih. Tekma sama pa je najbolj iznenadila navijače Gradjanskega, mnogo bolj nego one iz Ljubljane. Gradjanski je bil namreč docela prepričan, da zmaga in si zagotovi obe točki. Ta želja pa se Zagrebčanom ni popolnoma izpolnila. Gradjanski je moral deliti točke z Ljubljano. S potekom igre je Gradjanski lahko za« dovoljen, ker ima zagotovljeno število točk za nadaljnjo udeležbo v državnem prvenstvenem tekmovanju. Na igrišču je bilo preko 3000 gledalcev, a bi jih bilo še več, da ni bila v Zagrebu strahovita vročina in pa zabava na Savi. V prvem polčasu je bil Gradjanski v premoči, a kljub temu je bil rezultat prvega polčasa 1:0 za Iliritjo. Ta rezultat je zakrivil napad Zagrebčanov, pa tudi Mihelčič, ki mu je ostra žoga izpadla iz rok. V drugem polčasu so Zagrebčani igrali slabo in raztrgano in je mogla Ilirija vzdržati ves čas odprto igro. Enajstmetrovko proti Iliriji je Stankovič ustrelil naravnost Maliču v roke. To je Iliri jane še bolj ohTabrilo. Ilirija je prešla v opasne neprestane protinapade. Ljubljančani morejo biti zadovoljni ta-ko z rezultatom, kakor tudi z igro svojega moštva, ki je bilo v startu in brzini daleko boljše od Gradjanskega. Igra je bila fair. Ilirija je zabila gol v 25. min. prvega polčasa po desni zvezi Lahu. Gradjanskemu je uspelo v prvem polčasu priti le do nekaj komerjev. Malic je strele izborno držal. V drugem polčasu je Gradjanski sicer boljše igral, vendar pa je kmalu popustil. V 29. min. pride Kokotovič nekajj metrov pred nasprotni gol ter ostro strelja žogo naravnost v Malica. Žoga vratarju izpade in jo Stankovič pošlje v mrežo. Dobro je sodil g. Kniffer iz Osijeka. Po današnji tdkmi v zagrebški skupini je stanje prvenstvene tabele tako4e: Gradjanski 8 5 2 1 11: 6 12 Concordija 8 5 1 2 22:18 11 Hajduk 8 4 2 2 32:10 10 Hašk f' 3 1 4 30:18 7 Primorje 8 2 0 6 i 6:35 4 Ilirija 8 ■■■ 1 2 5 12:36 4 SuboHca: Mačva : Bačka 1 : 0 (1 : 0). Novi Sad: Vojvodina : Sand 4 : 1 (1 : 1). ISSK Maribor - prvak LNP. ISSK Maribor : SK Svoboda 6 : 0 (2 : 0) Po zmagi 7 : 2 na domačih tleh je bil Mariboru naslov prvaka LNP za 1931-32 že zasiguran. Če je včeraj prišel v Ljubljano na revanšo, je bil to samo formalen alkt. diktiran do tozadevnih dispozicijah. Z včerajšnjim rezultatom 6 : 0 je Maribor dovršal skupen seore na 13 : 2. Prvič je šel naslov prvaka iz Ljubljane, dejstvo, ki na svoji vrednosti trpi nekoliko po okol- nostS. da nista Ilirija ta Primorte posegla v dogodke. Tekma se je odigrala na igrišču Primorja in ji je prisostvovalo skromno število občinstva. Moštvi sta nastopili: Maribor: Gutmajer - Brtoncelj Stanko. Koren I - Jež, Konič, Domicelj - Miro, Pepček, Hreščak, Terglec. Pliberšek. Svoboda: Natmiovič . Jeršek, Mlarjetič-Boncelj. Habicht, Bogme - Zemljalk, Jane-žič. Mahkovec. Bončar, Starman. Igra je potekla precej živo in je trpela največ po nepotrebni ostrni noti, ki je sčasoma zašla vanjo. Svoboda je tekmo izgubila šele v drugem polčasu, ko je precej popustila. Sicer ie poraz zaslužila, vsekakor pa je nekoliko premočno izražen. Kajti novi ljubljanski prvak niti od daleč ni igral toliko inferiorne vloge, kot bi se dalo sklepati po rezultatu. To velja zlasti za prvi polčas, ko so Mariborčani sicer deloma prevladovali, toda niso niti toliko zrelih situacij izdelali kot Svoboda. Svobodin napad ni razpolagal s strelcem, ki bi postavil piko na L Mariborski prvak se Je povsem trve-If&vil šile v drfigi:^olovici igre. Njegovi zmagi hi oporekati?'in če se upošteva dejstvo, da se mošhm ni bilo ničesar bati, je razumljivo, da se ni preveč trudilo. V svojih znanih nastopih proti Primorju in Iliriji je vse drugače zaigralo. Sioer pa je primerno vigrana enajstorica, ki jo bomo v Ljubljani vedno radi videli. Prve četrt tire je prizadalo Svobodi več zrelih šans ni znala izkoristiti. Ze v 7. min. I : 0 za U. vpadi Svobode, serija kotov. V 16. min. 2 : 0 za U. Oba gola je dal Pliberšek. Menjajoči se napadi v odprti igri. Do konca polčasa še nekaj kor-nerjev, sicer nič pomembnejšega. V drugem polčasu je Stare zvišal v 4. in 8. min. na 4 : 0. V 13. min. je Berton-celj potisnil žogo v prazen gol in ko je v 21. min. še Stare z lepim strelom z glavo premagal Naumoviča. se je glasil končni rezultat 6:0. — Kornerji vsega 7 : 6 za M. Imamo novega podsaveznega prvaka! Victorija - prvak v juniorskem plavanju V junlorski plavalni konkurenci je Viktorija odnesla prvenstvo s 191 točkami, dočim je zasedla Ilirija s 115 drugo, Primorje pa z 39 točkami četrto mesto — Ogromen napredek naših mladih plavačev Lampretova in Wilfan junaka dneva Sušak, 2. avgusta. Danes so se vršila finalna tekmovanja za ujniorsko državno prvenstvo v plavanju, kjer so se zopet plavaoi Ilirije, zlasti dame, in pa Draško Wilifan (ASK Primorje) krasno afirmirali, če ne bi bila včeraj štafeta 3 x 100 mešano ASK Primorja diskvalificirana zaradi napačnega tolmačenja pravil sodniškega zbora o obratih pri hrbtnem plavanju, M bili najbrže odnesli še eno krasno zmago. Ugotoviti moramo, da tudi danes organizacija, dasi je bila boljša kot včeraj, še vedno ni bila na višina. Sodniški zbor je mnogo pogrešil in tolmačil pravila najbolj rigorozno, dasi bi smel to storiti le v primeru, če bi biLi dani vsi ostali pogoji, ki so določeni po pravilih. Razen tega se je dopoldansko tekmovanje pričelo s tričetrturno, popoldansko pa s oe-trturno zamudo. Slaba stran organizacije je bila tudi ta, da je bilo treba skoke po soglasnem sklepu sodniškega zbora zaradi nemogoče deske prenesti v Karlovec. Dopoldanski program: 50 m prosto. Za fimale so se plasirali: Donatič (Bob), "Wilfan (Primorje), Frič (Ilirija) in Brainovič ter Birimiša (Jadran). Po dobro uspelem startu, pri katerem je WuKan nekoliko zaostal, se je pričela ostra borba do sredine proge, kjer se je Wilfan odtrgal in izvojerral zmago z naskokom približno ene dolžine v času 27.2. (Vaš poročevalec je meril 26.8). Med Birimišo, Fričem im Brainovičem se vodi borba do tik pred cilj, kjer se Birimiša odtrga za malenkost 5n plasira kot drugi v času 28.5 pred Fričem (II.) v 28.6, Brainovičem (Jadran) v času 28.7 in Donatičem (Bob) v času 29.9. Mar-četa (Viktorija) v finalu ni nastopil, ker se je hotel steddti za finale na 100 m hrbtno. Točke: Primorje 13, Jadran U, Ilirija 5, Bob 2. 100 m juniorke prosto; V tej disciplina je zopet Ljubljana lahko brležila krasno zmago LampretoT«, H ee je brez konkurence plasirala v času 1:15 kot prva. Z izbornim rezultatom si je pri-, borila drugo mesto Bradačeva (II.) v času 1:21.3 pred županovo (Vik) v času 1:23.6, Medaničevo (Viik.) v času 1:25.8, Kogojevo (Cone.) v času 1:39, Wimmierjeva (Vik.), ki se je tudi plasirala za finale, ni nastopila, ker se je štedila za 100 m prsno. Pri tej disciplini je omembe vredno, da je sodniški zbor diskvalificiral Lampretovo iz razloga, ker je 1 m pred ciljem udarila z roko po vrvi, češ da se je potegnila po vrvi na celj. Ilirija je vložila protest, ki mu je jury ugodila. Točke: Ilirija 26, Primorje 13, Jadran 11, Viktorija 8, Bob 2, Concordija 2. 100 m juniorji hrbtno: Po krasno uspelem startu pridobi Wilfan dober meter in vodi do cilja. Rezultati vseh so slabši kot včeraj, ker so se vsi tekmovalci bali nepravilnega obrata ln izgubili pri tem po 1 do 2 sekundi. Ostra borba se je do 90 m vršila med Marčeto, Ciganovi-čem in Duvnjakom. Rezultati so naslednji: 1. Wilfan (Pr.) 1:16.1, 2. Marčeta (Vik.) 1:20.3, Ciganovič (Jug.) 1:20.8, 4. Duvnjak (Jug.) 1:21.9, 5. Grkič (Bob) 1:23, 6. llič (Jadran) 1:29. Točke: Ilirija 26. Primorje 2<5, Viktorija 16, Jadran 12, Jug 8, Bob 4, Concordija 2. 100 m juniorke prsno: V tej disciplini se Je pričakovala po rezultatih preditekmovanj najostrejša borba ■med Wimmerjevo in Bieroro (Vik) ter Se-verjevo (II.). Ta pričakovanja so se tudi izpolnila. Takoj od starta je W.immerjeva z efektnim skokom v prednosti za 1 m, Severjeva In Bierova se borita medsebojno za centimetre in zmanjšata naskok Wim-merjeve do obrata na malenkost. Bierova prehiti par eem pred obratom Severjevo, toda Severjeva jo po dobrem obrata zopet prehiti in vodi do 90 m. 5 m pozneje se vrši ponovna borba med WAmmerje vo ln Severjevo za vodstvo, ki jo odloča odločnej- ša Sušačanka v irojo korist AsTerjev Je izgubila to zmago samo zato, ker "Je v zadajal 20 m preveč popustila v stilu. Bierova je v višini 70 m resignirala na borbo. Rezultati so naslednji: 1. Wimmer (Vak.) 1:32.8, 2. Sever (II.) 1:34.2, 3. Bier (Vdk.) 1:37.7, 4. MTkušič (Jadran) 1:38.9, 5. Matota (Cone.) 1:41.8, švarc (Vikt.) je bila zaradi nepravilnega plavanja deskvalificarana. Točke: Ilirija 34, Viktorija 34, Primorje 26, Jadran 15, Jug 8, Bob 4 In Concordia 4. Štafeta 4 x 50 m juniorji prosto: V tej disciplini so nastopile po ena štafeta Jadrana, Viktorija, Ilirije, Concordijc, Boba ln veslaškega kluba iz Beograda. Takoj od starta je Viktorija v vodstvu in vodi v prvih dveh progah, toda Binimiša (Jadran) prinese svoji štafeti vodstvo, ki ga finalist Brainovič še poveča. Kot prva štafeta se je sigurno plasirala štafeta Jadrana v postavi: Kuzmanič, Prvan, Birimiša, Brainovič v času 1:57.8, kot druga se je plasirala štafeta Viktorije (Negovetič, Vranič, Grkinič, Marčeta) v času 2:00.6. Zelo efektno je nastopila štafeta Ilirije, ki si je priborila tretje mesto v času 2:02.6. Drugi plavač Ilirije Ziherl je v krasnem crawlu zmanjšal naskok proti plavačem Ooncordie, Boba in veslaškega kluba iz Beograda Tretji plavač Lavrenčič si je priboril tretje mesto, dočim je Frič s krasnim plavnajem zmanjšal naskok Viktorije. Kot četrta je prišla na cilj štafeta Conoordie (šuster, Paškvan, Črnko vič, 6u-lač) v času 2:06.8. Peto meglo je zasedla štafeta Boba (GTČič, Raič, Batgovska, Dur-van) v času 2:09. Štafeta veslaškega kluba iz Beograda je bila zaradi prezgodnjega starta zadnjega plavača diskvalificirana. Točke: Viktorija 50, Ilirija 44, Jadran 41, Primorje 26, Concordia 10, Jug 8, Bob 8. Štafeta 3 x 100 juniorke meiano: Na startu sta se javili po dve štafeti Viktorije in Ilirije ter po ena Jadrana in Concordije. Zmago si je priborila štafeta Viktorije v postavi: Bier-Wimmer-župan, t času 4:29.8. Kot druga se je plasira/la Ilirija v postavi Sever-Lampret-Bradač v času 4:30, nato so sledile Viktorilja II r času 4:48.3, Ilirija II (Keržan, Ozimič, Fetih Majda) v času 5:11. Štafeta Concordije je bila diskvalificirana. Peto mesto je pripadlo 6tafeti Jadrana v času 5:16. V prvi disciplini 100 m prsno pride Severjeva prva na obrat v času 1 : 34, z naskokom približno 2 m pred Bierovo. Lampretova na 100 m brbtno vodi do obrata, kjer jo dohiti Wtiin mer jeva ter jo v drugih 50 m prehiti ter odda finalistiki Županovi z naskokom približio 4 m. Wlim-merjeva je plavala pod 1 : 31. Bradačeva pa pod 1 : 51. Nato se je vršila vaterpolo tekma Jug : Bob 2 : 1 (1 : 0). Jug je bil tehnično. Bob pa taktično boljši in odličnejši v igri. Najboljši mož je bil vratar Boba Goršič. Tekmo ie sodil g. Esahovič objektivno, vendar s po-greški v škodo Juga. Popoldanski program. 200 m juniorji prosto: Na startu so se javili: Wilfan, Braino« vič, Ciganovič, Durman (BeogTad) Frič in Duvnjak (Jug). Kot favorit je veljal Wiitan, dočim se je pričakovala ostra borba med Brainovičem, ■ Ciganovičem m Duvnjakom. Dočim sta se Brainovič in Ciganovič res ostro borila, je Duvnjak odpadel in sta mu bila celo Durman in Frič zelo za petami. Rezultati so bili naslednji: 1. Wilfan (P.) 2:18.5 (vaš poročevalec je meril 2:18), 2. Brainovič (Jadran) 2:30.8, 3. Ciganovič (Jug) 2:31.8, 4. Frič (II.) 2:34, 5. Durman (Ves.) 2:35.2, 6. Duvnjak (Jug) 2:36. WiIfanov rezultat je najboljši na tem tekmovanju in se približuje srednjeevrpp-sikemu razredu. Wilfan je dosegel vodstvo takoj od starta in je plaval prvih 50 m 30.5, prvih 100 jn 1:06,5 in je do .150 m porabil čas 1:42.5, kar pomeni, da je plaval drugih 50 m 36, tretjih 35.5 in četrtih 36 sekund, torej popolnoma enakomerno. Točke: V. 86, I. 69, J. 53, P. 39, Jug in C. 10, Bob 8. 50 m juniorke prosto: Kot favoritka je veljala Lampretova, za ostala mesta pa so prišla najbolj v poštev Medanič, Vimmer, Župan (V.) in Bradač (I.). Kot šesta je sodelovala v borbi Leto« nja (V.). Takoj od starta se vrši ostra borba v isti višini med 4 plavačicami, med katerimi 6e končno odtrga Lampretova in sigurno zmaga. Borba med ostalimi tremi gre do 45 m, kjer je Županova malo za« ostala, Bradačeva in Wimmerjeva . pa sta prispeli istočasno na cilj. Rezultati so na« slednji: 1. Lampret (I.) 33, 2. Medanič (V.) 34, 3. Bradač (I.) 35, 4. Wimmer (V.) 35, 5. Župan (V.) 35.8, 6. Letonja (V.) 38. Točke: V. 100, I. 87, J. 53, P. 39, Jug 14, C. 10, Bob 8, Vesl. 2. 100 m juniorji prsno: Borba za prvo mesto med šestimi za fi« nale plasiranimi je bila negotova Na startu je takoj na vodstvu Birimiša, ki ga lo« vita Grkinič (V.) m Laska r in (KSU). Grki. nič pride na obTat kot prvi in vodi do 70 m, od koder se vrši o6tra borba med njim in Birimišo do 90 m, kjer potegne Birimiša in zmaga za približno pol metra. Rezultati so naslednji: 1. Birimiša (Jadran) 1:22.8, 2. Grkinič (V.) 1:24.3, 3. Laskarin (KSU) 1:26.6, 4. Serček (Gradj.) 1:27, 5. Strmac (Cone.) 1:27.2, 6. Ivanovlč (Cone.) 1:27.4. Točke: V. 108, I. 87, J. 66, P. 39, Jug 14, C. 13, Bob 8, KSU 5, Gradj. 3, Vesl 2. 100 m juniorke hrbtno: Kot favoritka je veljala Wimmerjeva, dočim se je računalo, da bo drugo mesto zasedla Lampretova. Viktorija pa je dobila v mladi Švarcevi nov talent v hrbtnem pla* vanju, k{ se bo gotovo razvila ▼ prvovrstno plavačico. Zanimivo je, da je med vsemi plavačicami samo Lampretova pla« vala hrbtni crawl, o9tale pa 6o plavale z istočasnim udarcem obeh rok. \Vimmerjeva je takoj na vodstvu, po ostri borbi dohiti Švaroeva Lampretovo pr; 80 m in jo pusti za dolžino za seboj. Rezultati so bili na* slednji: 1. NVimmer (V.) 1:29.2 (vaš poročevalec je meril 1:28.8, 2. Švarc (V.) 1:33.3, 3. Lam« pret (I.) 1:35.8, 4. Sever (I.) 1:43.6, 5. Ozimič (I.) 1:47.2, 6. Matota (C.) 1:48. Točke: V. 129, I. 97, J. 66, P. 39, Jug 14, C. 14, Bob 8, KSU 8, Gradj. 3, Vesl. 2. 3 X 100 juniorji mešano; Na startu so 6e javile samo štafete VI« ktorije, Juga in Concordije, ker je bilo včeraj 7 štafet diskvalificiranih. V prsni progi je bil Grkinič (V.) takoj na vodstvu, pred Strmcem (C.) z naskokom 1 m. Mar« četa (V.) je plaval hrbtno 1:19 in zvišal proti Duvnjaku nasikok na okroglo 8 m, ki ga drži Negovetič do konca. Rezultati: 1. Viktorija (Grkinič, Marčeta, Negovetič) 3.54.6. 2. Jug (TaTana, Duvnjak, Ciga« novic 4:00.8, 3. Concordia (Strmac, Ivano« vič, Sulic) 4:09.6. 4 X 50 m juniorke prosto: Doseženi rezultati so bili naslednji: 1. Viktorija I. (Letonje, Wimmer, Župan, Me« danič) 2:27, 2. Ilirija I. (Fetih, Grošelj, Bradač, Lampret) 2:31.7, 3. Viktorija II. 2:47.6, 4. Jadran 2:54.6, 5. Concordija 2:„8.8, 6. Ilirija II. 3:00. Končni plasman po točkah je naslednji: Viktorija 191, Ilirija 115, 3. Jadran 72, 4. Primorje 39, 5. Jug 30 in 6. Concordija 28 točk. Med sodelujočimi klubi se niso plasirali: Bob z 8, KSU s 5, Gradjanski s 3 in Ve« slački klub z 2 točkama. Kot zaključek tekmovanja se je vršila vaterpolo tekma med Bobom in Jadranom, v kateri je zmagal Bob 9 4 : 2 (2 : 2). Sod« nik Količ se je pokazal v tej tekmi kot najboljšega vaterpolo sodnika. V waterpolu je plasman naslednji: 1. Jug 5 točk, 2. Bob 4 točke, 3. Jadran 3 točke in 4. Viktorija 0 točk. Včerajšnje poročilo o plavalnih tekmah je treba popraviti v toliko, da je sodnika Vranica napadel potni maršal g. Miiller, ki mu je pomagal igralec čulič. Proga je po ponovnem merjenju krajša samo za par centimetrov in ne za 50 centimetrov, ka« kor smo poročali včeraj. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes' ob 20. seda sekcijškega odbora v hotelu Miklič. Gostovanje slavne bazenske družine praške »Slavije« v Ljubljani. V torek, dne 4. avgusta t. 1., gostuje proti hazenski družini >Atene«, hazena SK Slavije iz Prage, dolgoletni državni prvak v tem ženskem športu. Tekma se vrši na igrišču »Atene« v Tivoliju ob. 18.S0. Predtekma, v kateri bosta nastopila dva kombinirana tims »Atene«, se bo pričela ob 17.30. Predpro-daja vstopnic od Din 5 do Din 20 v tajništvu »Atene«, Dunajska cesta la-n. in pri oskrbniku Baltazarju na vežbališču »Atene« v Tivoliju. Ljubljanski »drukerji« so se v Zagrebu postavili Zagreb, 2. avgusta, n. Navijači ljubljanskega nogometnega moštva Ilirije so prispeli na današnjo prvenstveno tekmo z Gradjanskim v Zagreb v precejšnjem številu. Popoldne so korakali po zagrebških mestnih ulicah po štirje in štirje z zelenimi zastavicami. Vodil jih je harmonikar, ki je ves čas sviral slovenske narodne pesmi. Navijači pa so mu sledili s prepevanjem. Zagrebčani so s precejšnjim zanimanjem sledili manifestacijam enodnevnih slovenskih gostov, ki so prispeli prvič v zgodovini jugoslovenskega športa s posebnim slovenskim športnim vlakom. Prvi prapor kmečke sokolske čete Sarajevo, 2. avgusta. V prisotnosti ministra v predsedništvu ministrskega sveta dr. Srškiča ter ministra dvora Boška Jef-tioa se je vršila danes posvetitev zastave prve kmečke sokolske čete sarajevske župe V 40 urah iz Skadra v Prago — Naj bo, saj tudi meni ni prijetno, pa kaj hočete, v zadnjem delu pota vendar ne smeva zaspati in nazadnje ga še lahko polomiva, — pravi čez nekaj časa g. Rosa in zopet zapre zaščitno steklo. Z nezmanjšano brzino voziva dalje skozi Milčin in Votice. Cesta vseskozi asfaltirana in naSa škodovka je kakor konj na dirkališču, ko se bliža cilju, drvela z vso paro ali prav za prav plinom proti Pragi. Kdaj sva vozila skozi Benešov, kjer je nameščen jugoslovenski pešpolk, Se vem, pozneje pa nič več. Vse je bilo zaman! S silo sem odpiral oči, pa ni šlo. Kar same so zlezle skupaj. Gospod Rosa mi sedaj sicer pravi, da me je na vsakih deset kilometrov dvakrat dregnil pod rebra in naslednjega dne sem sicer začuden gledal modre lise po telesu, toda čutil in slišal nisem nič. Zaščitno steklo je ponovno odprl, pa vse zaman. Celo njega je baje prijemalo, tako da je moral večkrat ustaviti in tekati okrog avtomobila, da se je zdramil. šele tik pred Prago, ko sva se začela spuščati v nižino in je bil krasen pogled na morje luči, v katerih se je svetlikalo milijonsko mesto, me je zares krepak sunek spravil pokonci. — Gospod Ozim! Gospod Ozim! Tak za božjo voljo, dajte se vendar že enkrat predramiti! — me je klical ln suval, preden sem priSel k zavesti. — V Pragi sva! čez par minut pasira-va mitnico. Vsaj tu ne spite, sicer se vam bodo res še smejali! To je pomagalo. Nak, tega pa že ne. Nam, ki prihajamo iz Albanije, pa smejali! Zelena luč se je posvetila sredi ceste. Znak za postanek pred mitnico. — čislo tri! — je zaklical mitniški paznik, kq je posvetil na avto in opazil našo dirkalno številko, ki je bila seveda vsa zablatena. — Torej ste vendar prišli? Ves večer že sprašujejo. Zelo so se bali za vas, ker je za Taborom zapadel debel sneg in sta dva avtomobila obtičala. — Pa mi ne! — se je odrezal gospod Rosa. Na mitnici ni bilo seveda nikakih sitnosti. Napotili so • naju, naj se odpeljeva takoj v Avtoklub,; kjer čaka dirkalna komisija, da potrdi čas prihoda. Po širokih, vzorno razsvetljenih cestah sva mimo celih kolon avtomobilov drvela po mestu. Prometni stražniki so nama šli kar najbolj na roko in naposled sva se ustavila pred impozantnim poslopjem v Liitzovi ulici: Avtoklub, je žarel velik napis. Na cilju! Hvala bogu! — sva vzkliknila z gosp. Rosom hkratu, ko sva vsa premražena in otrpla izstopna. V Avtoklubu je bilo kljub pozni uri še vse pokonci. Veselo so nama prihiteli nasproti. — Nazdar! živio! — je šlo vse križem. — Dobro ste vozili, — je dejal odličen funkcionar Avtokluba, ko je pregledal v naglici. startno listino in potrdil čas prihoda: 22.50, r »JiTRK)^ Jjonedeijsfca bifeja 6 Ponedeljek, 3. avgnsta 193f ŽENA V SODOBNEM SVETU Zakonski problemi Ugankarstvo okoii modernega zakona se je osredotočilo na tri točke: zakon in poklic žene, monosamija ali Dofeamija v v zakonu, zakon in otrok. Neporočena žena, zaposlena v ooklicn. ie danes samo ob sebi umliiv uoiav. Poklic v zakonu pa bo .prodrl ali orooadel, če bo žena videia v poklica le preskrbo, dokler se ne poroči ali pa sredstvo, da si v vsakem primeru zagotovi svoio neodvisnost Kadar sta poklic in poklicna soosob-nost eno. takrat postane poklic potreben za razvoj in utrditev ženske osebnosti. I>a poklicno delo. ki tudi ustreza njenim nagneniem. zagotovi ženi nieno neodvisnost m tvori in izkristalizira njeno osebnost. teza se današnja žena dobro zaveda. S tem pa ie vprašanje zakona in poklica pozitivno rešeno. Oblika zakonskega življenja ie odvisna ©d telesne in duševne elastičnosti, ki sta jo zmožna zakonca po poklicnem delu. Seveda se pojavlja vprašanje, kako naj bo zakon srečen, če ie sedaj tudi žena zvečer živčno izčrpana in utrudena. Ali ne bi bilo boli pametno, če bi vsaj en del ne imel opraviti z bučnim zunanjim življenjem? Ta del naj bi bila seveda žena, kaiti da b se mož vrnil v namišljeno brezdelje med domačimi štirimi stenami, se vidi kajpak smešno. Vendar, zalkaj baš pri možu smešno? To vprašanje nas ne vznemirja več. kaiti gospodarski razvoj zadnjih let je razbil idilo mirnega doma in razen tega je tudi prej morala gospodinja vsak večer premagovati svojo utrujenost hi živčno izčrpanost, da je pokazala možu prijazen obraz. Današnje žene so zelo različne, nekaj pa imajo gotovo skun-nesja: svojega pogleda ne upirajo več izključno v moža, tudi ne v zakonskega druga. Preveč samozavestne so postale, da bi se stalno silil e k samozataji, ki je v dobro le enemu delu. Zato moderni zakon ne poteka brez disharmonij. Borba in spor sta v njem. Ni več počitek po dnevnem trudu. Toda zato psi zakonca včasih resnično najdeta drug k druserrm. k razumevanju drue drugega. Sedanjost rada postavlja norme — tako tudi za erotično stran zakona. Toda ta je tako močno odvisna od temperamenta in čustvovanja, da je povsem zgrešerno postavljati neke splošne zakone. Aiko ie žena zaposlena v poklicu, se pozneje pojavita vsakdanjost v zakonu in navaienost v ljubezni. Ker je žena izpostavljena ves dan pogledom zunanjega sveta, vse bolj pazi na svoje telo in obleko in tako dalje časa ohrani svoio privlačnost. Primerja svojega moža z drugimi in tako ustvari pri možu večjo erotično pažnjo. Postav0ati teorije o zakonski zvestobi ali nezvestobi v toliko nima pomena, ker o koponderabitejah ne moremo postavJjati teorij. AOi je kaj bolj nepreračunljivega kakor spolni odnošaji med dvema človekoma? Vedno so živeli žene in možje, ki so čutrili poligamno in zmerom taki, katerim ie pomenil eden ali ena vse. Moderni zakon teh dejstev ne zanikuje Ln partnerja se izkušata no svoji naravi prilagoditi drug drugemn Prva leta svojega zakona živi poklicno zaposJena žena po večini bre% otrok. Iz gospodarskih vidikov si ne želi takoj otroka, ker hoče imeti najprej solidno podlago. pa tudi človeški oziri so včasih odločilni. Otrok je tako srloboka izpolnitev, da bi nikdar ne smel bita slučajnost. Katera pa s to mislijo v sebi postane mati, ne priznava več možu primata v vzgoji. Zato niso več redki primeri, da pride zaradi različnega mnenja o vzgoji otroka v zakonu do borbe matere za otroka in včasih do ločitve zakona. Nasprotno pa pogosto le zaradi otroka žena vzdrži v zakonu, ki je iz drugih razlogov postal neznosen. Zakon ne izgubi pomena, kjer ie bil mož vržen s prestola. Sedaj prestola ni več. na njegovem mestu je otrok. Ko otrok ne potrebuje več njene neprestane telesne bližine. se maJodane vedno zopet povrne v svoj poklic z večjim veseijem in večjim za-vedanjem same sebe. Zborovanje delavskih žena na Dunaju Pretekli teden je zborovala na Dtrnajti internacionalna konferenca delavskih žena. Udeležilo se je zbora 300 delegatk iz 27 držav, ki so zastopale 1,300.000 včlanjenih delavk. Vse govornice so poudarjale nujno potrebo, da žene podvoje svojo aktivnost v borbi za zboljšanje položaja delovne žene. za zaščito žene matere in za pravice žen vobče, ki iih v mnogih državah ogroža reakcija, zllasti fašistična. Tudi županov pozdravni govor je izzvenel v prepričanju, da more nova družba nastati in zmagati samo s pomočjo žen. Največ zanimanja pa je vzbudil govor delegatke iz Berlina, Toni Senderjev<» o snovi »Vpliv politične reakcije na svobodo žene.« Osnovne misli njenega govora so približno naslednje: »Še nikdar ni Mila vera v obstoječi družabni red tako omajana, kakor je v današnji dobi. Ker so se zamajala materijal-na eksistenčna tla meščanskih plasti, se je pričela rušiti tudi idejna zgradba. Ma-lomeščanstrvo se zaveda svoje proletari-zacije. toda namesto, da bi se zavestno priznalo v vrste proletarijata. sledi novemu gibaniju, ki je znailo s psihološkim ra- zumevanjem vpHvaS aa srednfi slof, na njegove instinkte. To ie fašistično (narod-no-socijalistščno) gibanje, ki nudi v vseh državah, kjer se je pojavilo, sliko človeške izprijenosti. Toda ni dovoft. da samo protestiramo proti fašističnemu nasilju in demagoštvu njegovih voditeljev. Predvsem moramo poiskati vzroka tega gSbanja. ki je le strah gospoduj očega razreda pred napredovanjem delavskega gibanja in pred brzim korakom industrijalizacije, ki nujno prinaša tzpremembo starega reda. Zato pome-nja fašizem predvsem nasilstvo nad delovnim ljudstvom. A tudi me. žene imamo dovolj vziroka. boTiti se proti fašizma, ki tira ženo na^aj v staro miselnost kar znači izgubo ori-borjenih pravic bodisi glede na javno življenje ali pa na dostop v službe — skratka popolno brezpravnost. Fašistična vzgoja ima za posledico tudi posirovelost in pop Ht veni e mladine. Naposled še en važen moment sili ženo na branilk proti fašizmu: fašizem povzroča nenrestno vojno nevarnost. Svojim pripadnikom sugerira vero v nezmotUivost voditelja, pod vplivom njegove ideolog se smatrajo fašisti za elito naroda. Govornica je predlagala naslednjo resolucijo: Fašizem ne ogroža samo vseh pridobitev na socijalnem polju, temveč stavlja v nevarnost posebno politične pravice in neodvisnost v družbi in poklicu. Goii šovinistične stiasti in zastruplja mladino s šovinistično miselnostjo. S svojim imperija!-stičnimi težnjami pripravlja novo vojno. Zato pozivamo vse žene na boj proti fašizma, ki pomeni novo zasužnjenie žene in novo vo.no nevarnost. Resolucija je bila sprejeta z navdušenjem. _ Pedagoške razstave. V MGnchenu so ob zaključku šolskega leta priredile vse šole skupno razstavo de' učencev in historično zbirko abecednih in računskih pripomočkov. Posebno zanimivi so biii izdelki učencev iz takozvamh praktično-poizkus-nih razredov. Prisotni učitelji so obiskovalcem tolmačili razstavljene predmete. Namen razstave je, da staršem pokaže pot do harmoničnega sodelovanja c šoio in doumetja bistva današnje pedagogike: katere izhodna točka je otroška narava in ne učna snov iz sveta odraslih. Bernard Shaw je praznoval 26. julija 75 letnioo. Veliki angleški dramatik je znan pri na« po svojih duhovitih dramah, a me žene bi ga morale poznati zlasti po njegovi knjigi »Kažipot inteligentni ženi k socializmu in kapitalizmu.« Aleksander Nevjerovt Anuška Vsak večer Piljugin moli; »Ln ne vpelji nas v skušnjavo!« Na postelji sedi snaha Anuška, razte&u-je ovratnik svoje srajce. Kakor jabolka na jablana so prožne grudi Po molitivi leže Piljugin z razimršeno brado na peč. štiruirošesMeset let mu je, toda tančica, ki jo jn stkala starost, se trga, po telesu preletavajo kratke, žgoče iskre. Bere Annškine roke ga objemajo, da mu zastaja dih. Samotno stoje pozabljene sveče, ikone, svetiljke, greha in pokopališče. Vse je za-senčila brezbožna Anuška, Pod tančico mu sili, z ustnicami ga zapeljuje, z nasmehom, z vsem svojim telesom. >G-lej!« Pod drgetajočimi vekami m« odpira stare oči, pa šegeče in muči. »Glej!« Piljugdn skoči s peči in zbeži v vežo. Pleše, na mrazu stresa brado, čita molitve. Zjutraj ga Anuška zbudi k jutranj* isZt Pletilja začetnica išče . mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro izurjena«. 34353-2 Pletilja vajem« vseh v to stroko spadajočih del, želi stalno službo. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra«. 34511-2 Pohištvo čisto, radi selitve naprodaj n* Pogačarjevem trgu 3,HI lev«. 34306-13 Posestvo obstoječe iz 3 bič, vinograda in sadonoenika, radi bolezni prodam na Poče-hem 8 — Košaki pri Mariboru. 32734-20 Hišico 30 minut od tramvaja p-o-dam. Cena 25.000 Din. Naslov r ogL odd. »Jutra«. 34348-20 Trgovsko hišo dvonadstropno, za 700.000 Din proda Troha, Maribor, Aleksandrova cesta št. 18. 34133-20 Hišo z vrtom pripravno za obrt, 5 minut od cerkve, ob cesti v Šmartno pod Šmarno goro i prodam'. Vprašati pri Ce-I dilnikn, Šmartno štev. 41. | 33405-20 Camernikova šoferska šola L]uM]ana, Dunajska e. 36 (Jogo • Aato) telefon 2236. Prva oblast, koncesijončrana Prospekt 15 zastonj — pičit« ponj! 251 Stare stelaže omare in mize proda Gerkman, Cankarjevo nabrežje 1. 34240-6 Brivnico dobro idočo, v industrijskem kraju, prodam. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«. 34290-6 Tehtnico za 100 kg in polico prodam. Florjanska 38. 34363-6 Stanovanje S t Trisobno, z vsem komfortom, v novozgrajeni vili blizu Tivolija oddam s 1. novembrom. Naslov v ogl. oddelkn »Jutra«. 34171-21 Stanovanje dvosobno s pritiklinami in 700 m* vrta takoj oddam. Poiive se: Koder, Rudnik. 34352-21 Stanovanje 3 eofc, kopalnice in pritiklin, išče za oktober, november ali december zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac pod »Dr. S. K.« 34259-21 2 krasni stanovanji trisobno in enosobno, v novi vili za Bežigradom oddam s septembrom. Pojasnila daje oglasna oddelek »Jutra«. 34401-21 Stanovanje 3 »ob rn kuhinje, v novi hiši ob Gradašč ici, k oračem Kolezije v Mencingerjevi ulici oddam. 34551-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam mirni stranki v Stezicah št. 9(1. 34556-21 Jabolka In hruške za kompot, za hotele, večje kuhinje ali trgovce, kg po 3—i Din franko Novo mesto, po povzetju razpošilja Cir3 Dular. Novo mesto. 33841-34 Nova hiša s 4 stanovanji, vrtom in električno razsvetljavo takoj naprodaj. Nasipna nI., P obrežje — za tovarno Kohnst-ein v Mariboru. 34133-20 Novozidano hišo prodam z večimi stanovanji. Vpraša se gostilna »Jelen«, Tezno pri Mariboru. 34570-20 Hišo z S sotvama, kuhinjo kletjo in velikim vrtom prodam Pobrežje pri Mariboru — Vrtna ulica 17. 34574-20 Enostanovanj. hišo * 1030 m» vrt« poceni prodam — Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica 47. 31578-20 Htmcvanja Stanovanje 2 sob, kuhinje ia pritiklin, z elektriko tST vodovodom ia 500 Din oddam s 1. septembrom v Rožni dolini — cesta V/31. 34497-81 Stanovanje obstoječe h 5 velikih sob, kuhinje, poselske sobe, kopalnice in vseb drugih pritiklin, v sredini mesta oddamo s 1. novembrom. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »1. november«. 34008-2! "S* Za letovanje v lepem kraju na Gorenjskem oddam 3 lepi sobi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 34223-23 Opremljeno sobico svetlo in zračno takoj oddam mirni gospodični ali gospodu. Naslov v ojlas. oddelka »Jutrac. 34228-23 Sostanovalko sprejmem v lepo sobo sredi mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 34197-23 Pisalni stroj znamke Underwood, v prav dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov pri ogl. odd. »Jutra«. 34522-29 Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod lz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna. 70 JMmta Tovorni avtomobil poltonski, znamke »Ansa!-doc, v dobrem voznem stanju poceni naprodaj. — Vprašati pri Dolenc & T6n-■nies, Ljubljana, Drofakova ulica 3. 34247-10 Vrehrana- OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. 86 GOSTILNA PRI »AMERIKANCU« LJUBLJANA, FLORJANSKA UL. 20 Pozor! Pozor! Pozor! Znižanje cen vinu! Vsled ugodnega nakupa sva znižala cene: Bizeljsko rdeče 10 Din, Turški vrh Mozler belo 10 Din, rdeče iz Gadove peči 14 Din, Zavričan, belo 16 Din, Zigmundov Sampon iz Jeruzalema 20 Din, Marinkov Bermet bel 36 Din. črno in belo pivo v vrčkih. Prvovrstna domača kuhinja, gorka m mrzla jedila po nizkih cenah. Tujske sobe od 15 Din naprej. Se vljudno priporočata 9373 MARIJA EV RUDOLF SKULJ Telefon 2059 Premog 2 gospoda - 4F\' suha drva na ?!>bro domačo brano Poga5nii Bohoričeva gt. 6 sprejmem Pred škofijo st. 7 __ pritličje. 33470-14 j BHMHHMBBBRHBB Okvirji za slike in slike M. M, [B| Prešernova ulica 4 206 INSERIRAJTE V „JUTRU" (Privatni pcuG ssa ucence(tee) srednjih, streGcvnih in osnovnih sol 1. Privatni učencifke), katerim ne zadostuje srednja šola, k.hk-0 uspežae polagajo potrebne razrede gimnazije ali realke. 2. Redni učenci(ke), ki so ponavljali razr. (ali pa izgubili pravico n». daljnega obiskovanja) lahko tekom šol. leta polagajo dva razreda, tak« n« izgubijo leta. 3. Oddelek za redne tičence(ke) iz notranjosti fkjer ni gimnazije) sprejema v oskrbo in poučuje iz vseh predmetov učence(ke), kateri žele, da redno izvršijo šolo v katerikoli beograjski gimnaziji. 4. Dopisna predavanja za učenke(ce), ki ne morejo (za dalj časa) zapustiti kraj bivanja. 5. Ženski oddelek. Pripravlja učenke za sprejemni izpit v višjo šolo sa žensk« ročna dela. (Pnsebna oskrba.) 6. Informacijski oddelek. Daje pojasnila za vsa šolska vprašanja sa ta in inozemstvo. Vse prevode. Skromen honorar. Vsak učenec(ka) polnži izpit in dobi izpričevalo m državne gimnazije. Priznano najboljši pouk. Sodelujejo samo strokovnjaki in najboljši profesorji ter je zagotovljen vsakemu marljivemu učencu siguren uspeh. Moderni pansion. Ravnanje in nadzorstvo domače, a strogo. — Oei» povoljne. Podrobna pojasnila daje in vrši vpisovanj« vsak daa N. P0P0V1C, Njegoševa 29, Beograd Vili. Tel. 16-65. Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz h) valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt In inkaso menic ter nakazila v tn- ln inozemstvo safe - deposita itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana. — Telefon št 2040. 2457. 2548. Internrban 2704, 2886. Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Eibnikar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek, Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ysi j Ljubljani \