Lisí 31. ■it I * * 'I rp v 1 ecaj XLIX. i národně I * izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr. in za četrt leta 80 kr po posti prejemane pa za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 1 Ogl (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako 5 kr Dop naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 7. avgusta 1891 i Dolenjskega i avgusta 1891. (Beseda v pojasnilo.) Sprožila sta L. Svetec in J. Murnik v posebnem Če neki Ljubljanski časnik meui, da bo mir precej naravnost pove, kdo da je prepira jako optimistična. Vzrokov je pač več dopisu, poslanem sedanjim in nekim nekdanjim naroč nikom „Novic", misel, naj bi se one kot častitljiv spo minik nepozabnega nam, dr. Janeza Bleiweis-a ohranile storjeu, ako se kriv, je ta misel ko eden in če je eden krivdi povod. Sploh je v kateri si nasprotujeta nadarjena a kriv, je drugi morebiti toj kakor pri vsaki pravdi, ▼ % ognjena nasprot in pri sedanji žalostni razprtiji med Kranjskem postale nevtralen, med strankami list z namenom, mirno pretre8™atT"nase eden drugega premagati z vsakojakimi po pravdenskem redu mogočimi sredstvi. Tako je tudi nas časnikarska pravda lagcnoa zopet potolažiti in združiti razdvojene brate imamo, mnogo zmešala in velika strasti. To se zdaj nahitroma in z malimi iskovni svobodi,''ki jo tre.bne ne Nastalo je pa semtertje mnenje, kakor da dva s tem nameravala osnovati neko posebno ona tretjo c a stranko. To mnenje je treba več poravnati, in treba bo časa in potrpljenja predno se naše razmere vsestransko mirno preudarijo ter strasti popraviti in pojasniti, poležejo. Zato se bomo tudi v vzrokih naših prepirov „Novice" TJ nikakor nimajo namena se bolj raz- cepiti narodnjake. Saj bodo Nasprotno, rNovice" karstvo in zjediniti pod eno narodno zastavo. sta nam že dve stranki preveč; še pogovarjali. Dobro znamenje je smo skušale odpraviti stran- nami nare nas zopet v političnem oziru vse za zdaj - i . . it -*- mr. r. mir. mi resno meniti, kako bi Torej še enkrat: „Novice" ne o**--- snovati nove stranke, ampak poskusiti od ta namen je pa treba po- praviti razkol, ki je nastal v narodni stranki, ter zdru- razucoljenja ; treba je, da se začnemo zopet mirno, stvarno žiti zopet vse moči proti drzno napredujo 1U sčasoma strast! ova rja ti. Tako je sirsi da se vnanjim sovražnikom prepričajo ne samo, da nam guben i - naše narodne inteligencije vsem enako po- da nimamo nikake vzroka ločiti se in cepiti v dve naspro --- 1 ■ ■1 ir ■— v - ——1— *• . bistri otem razum in živo se" najdejo tudi pota in sredstva rodoljublje naših kranjskih rojakov nam je za to porok narediti konec naši domači vojaki. Zakaj da Govor državnega poslanca Kluna v državnem zboru dne 26. junija 1891. L \* , i (Dalje.) Posebna postava se mora skleniti zaradi navedenih , pa naši strankarski časniki mogli kedaj olajšav, ki se morejo dovoliti le s posebno postavo doseči ta namen, tega se je pač težko, težko nadejati, zaradi visokega zneska Glavna ovira temu je že to, da, odkar srno se razde- mora znašati polovico se zahteva za to podjetje proračunjenih troškov, to i ki je lili v dva tabora, ena stranka niti ne bere časnikov 700.000 gld. Če bi se ta znesek tudi razdelil na pet let druge stranke. Zato pa gleda in presoja vsaka stran vender je tako velik, da bi se zaradi tega morda morala svoje nasprotnike skozi motna stekla svojih stran- opustiti važna in potrebna dela v drugih kronovinah če ki služijo mnogokrat zgol strankarskim kar8kih namenom in menijo torej tem bolje prikupiti se, čim na leto 140.000 gld. se samo za Kranjsko vzelo iz melijoracijskega zaklada krepkeje in brezobzirneje mahajo po navideznih nasprot- Jeanako misel izrekel je moj neposredni gospod nikih. niti do Po taki poti bi pač nikdar ne prišli do sprave, predgovornik. Tudi poročevalec o melijoracijskein za- poročila o tega ne, da se mirno med seboj pomenkovali, kladu je tega mnenja, zakaj na strani 18. melioracijskem zaklada (96. priloga) opaža, da se bodo hujše ? odkar se je začelo odvajanje voda na Notranj seveda vzlic temu veča uravnavalna dela, h katerim je skem. Misel onih veščakov, ki so trdili da je ta pri prištevati našega močvirja osuševanje ia katerih tako kazeu v zvezi z notranjskimi vodami, kačera misel je nujno potrebujejo razne dežele, ravno tako kakor prej zaznamovana tudi v zapisniku, ki leži pred nami urejevale po določbi torej postave z dne 30. junija 1884, ni neosnovana drž zak št 116, s posebnimi postavami in primerno Da se odpomore tej nadlogi, ne kaže druzega, nego da pospeševale z državnimi sredstvi Nadalje je treba posebne postave se hitro začne osuševanje močvirja ali da se zamaše » ker mi zahte- zopet odprte votline na Notranjskem in tako tamošnjemu varno neobrestljivo, v 15—20 letih povračljivo posojilo prebivalstvu zopet navale vodu 3 nezgode, katere so se v znesku 30O.OC0 Id za katero jamči dežela Tako jedva odstranile posojilo se ne more dovoliti iz melioracijskega zaklada, temveč le iz občnih državnih sredstev. Posojilo je pa za Gospoda moja! Ko se je hotelo prejšnje stoletje sušiti močvirje, uprli so se vitezi nemškega reda » ki so izvršitev načrta neizogibno potrebno. Od interesentov se bali ki pripadajo k najrevnejšemu prebivalstvu, pač ne bo-dete zahtevali, da v dveh ali treh letih vkupe spravijo 300.000 gld. Da smo to določbo vzprejeli v deželno postavo, za to smo imeli dobro utemeljene vzroke. Za podobna podjetja in uravnavanje rek so se že dovoljevali da izostanejo race in drage vodne ptice, katerih je bilo po močvirji velika množina, če se močvirje posuši, in se torej ne bodo mogli tako zabavati z lovom. ko se je treba resno lotiti tega vprašanja, Sedaj, tudi mi stvari ne preprečimo iz nikar malenkostnih vzrokov Gotovo je malenkosten nagib če Leykamova pa znatni državni doneski ; naj omenim le urejevanje Adiže, pirnica v Vevčah nakrat ugovarja osuševanju močvirja Narente Izake boji se » da bi jej ne kratila vodna pravica. Omenjena Za elementarne škode so se tudi dovoljevale velike enketa je izrecno izjavila, da že jez na Fužinah, ki je državne podpore, kakor na Koroškem in Tirolskem kjer pol ure Vevčami, pri poglobljenju Ljubljanice več dežela dala niti tri milijone, država pa 7*8 milijonov ne pride v poštev goldinarjev državne podpore, potem pa še brezobrestno posojilo v znesku poldruzega milijona, povračljivo Se bolj malenkosten je pa ta vzrok, če ss pomisli da je prvotna vodna pravica le za mlin s štirimi tečaji petnajstih letih. Opravičeno smo se torej smeli nade- vodno pravico v sedanjem obsegu so si pa samovoljno jati, da bode vlada deželi Kranjski ravno tako naklo- prilastili, in tako prilaščenje njena in jej bode dovolila za to podjetje največi znesek, koristim. ne sme škodovati javnim * ki je sploh po postavi dopuščen in ki bi za nas imel pomen podpore pri elementarnih nezgodah Že večkrat Ravno tako ničeva, pa tudi neosnovana je pretveza da bi posušenje Ljubljanskega močvirja škodovalo južni se je gospoda moja j govorilo v tej zbornici o velikih železnici, ki bi morala predelati svoje mostove na mo povodnjih na našem močvirju in da je treba znatno čvirju kar bi stalo 1,600.003 gld > torej bi vse pod podpirati tamošnje prebivalstvo. Če se nameravane vodne jetje stai0 3 miJijone goldinarjev zgradbe napravijo, odstrani se za vse ozemlje nevarnost povodnji za vselej in omogočilo se bode, da se posuše vsa sedaj močvirna tla. Na dveh tretjinah šotnih tal se bode šota porezala in le dva ali trije hektarji se bodo morali obdelovati kakor močvirje. Korist, ki jo bodemo imeli od tega, je prej omenjeni inžener Podhayski cenil na 2.880,000 gld. (Dalje prihodnjič.) Politični pregled. (Čujte Ćujte!) ) in je torej vsakako vredna žrtev, katere pa poročajo meseca. darujemo. Pa ne samo prebivalci Ljubljanskega močvirja bodo imeli korist od osuševanja, temveč osuševanje je velike važnosti za odvajanje voda na Notranjskem. Ze več let daje vlada preiskavati kotline in podzemeljske votline v Ložu, Cerknici in Planini in je že marsikaj storila da tamošnje vode laglje in hitreje odpelje in tako odstrani povodnji. Notranjske vode so pa v tesni zvezi z Ljubljanico, katera jih na Vrhûiki zbira, potem pa odvaja čez močvirje iu skozi Ljubljansko mesto proti Savi. je glavni namen skrajni Nekateri veščaki sicer trdijo, da hitro odvajanje ta novi zakon pokopati, Domače dežele. Češko. — Iz Prage se poroča dne 4 t. m. „Ob- , da se je izjavil dr. Rieger, da bode cesar obiskal češko razstavo ter bival v Pragi štiri tedne. Drugi listi zoru u da ostane cesar v Pragi štirinajst dni ter da si bode v tem tem času ogledal razne tovarne po Praški okolici. Prišel bode tje baje due 18. septembra 5 Ogrsko Govorica da se bode razpustil ogrski Skrajna levica dela ogrski državni zbor, se ne potrjuje. vladi hudo preglavico. Pri posvetovanji o upravni reformi ki hoče na vsak način levici 5 zavlačevanje Do zdaj jej je notranjskih voda nima nobenega vpliva na Ljubljanico, to izvrstno po godi šlo zakaj stekajo se v podzemeljske recipijente, kateri jih še vedno pri prvem ako pomislimo, da je zbornica členu zakonskega načrta, čeravno zadržujejo. Skušnja je pa poslednja leta pokazala, da so povodnji na Ljubljanskem močvirju bolj pogoste in traja to posvetovanje uže več tednov Neki časopis je izračunil, da bi trajalo posvetovanje o tem zakonu, ako se bi še nadalje tako postopalo kakor deset let. doslej, najmaDj V) Agramer Tagblatt" je priobčil pred nekaj dnevi vest in napisov, slikarji kazal in napisov pa ne smejo opravljati tudi pleskarskih in lakirarskih del itd. C. kr. deželna vlada prosi, da se zbornica izreče da je Zagrebški vojaški korni poveljnik baron Berchtolsheim o uvrstitvi obrta slikarjev kazal in napisov med roko- izrekel v Kariovci zbranim častnikom 79. pešpolka grofa delske obrte, pri tej izjavi pa da se ozira na svojstva Jelačiča po Najvišem ukazu popolno cesarsko priznanje za tega obrta in na razmere po večih mestih ter po deželi. korektno njih postopanje nasproti napadom Ugronovim Pleskarji in lakirarji so na Kraujskem v mestu posebno pa stotniku Uzelcu. Nemški listi trde, da je ta Ljubljani, potem v davčnih okrajih Krškem, Radeškem ? vest izmišljena, ogrski se je stavila e ministerski predsed nikakor pa ne madjarski zbornici Radovljiškem in Kamniškem, in sicer ima Ljubljana sedaj pelacija, v kateri se po pleskarskih in lakirarskih obrtov, slikarjev napisov in pov zbornici, koliko kazal kot samostojnih obrtnikov pa ni v deželi, ampak resoice na tej vesti. Sicer je pa poslal dnj ta obrt je samo v zvezi 'T u obrtom pleskarjev in laki- sam baron Berchtolsheim r Ag Tagbl U pop/avek, v ka- rarjev. Razen tega se pa tudi pripeti, da slikajo in iz teran izjavlja, da se zgoraj omenjeno poročilo ne ujema izdelujejo kazala osebe, ki se z nobenim obrtom ne pe popolnoma z resnico. Admiral Sterneck je dobil trimesečen dopust. vori se ; i nika im da bode umirovlj înovan nadvojvod Go- ter da mu bode za nasled Štefan. čajo. Gotovo se sliKanje kazal in napisov bistveno razlikuje od pleskanja in lakiranja, če se oziramo na po- in na opravila pri obeh obrtih; četudi se trebni uk Belgija. varno, tako da so Nemško. Vnanje države. Be^ijska kraljica je zbolela prav ne- o uže prevideli. Nemški cesar ne bode prišel na Duse bodo nasprotno mora zopet trditi, da se mnogi tukajšnji obrtniki (pleskarji in lakirarji) v slikanji kazal iu napisov odlikujejo, ali drugo je i če je primerno in v korist naj po končanih vajah avstro-ogrske vojske, obema obrtoma, da se loči slikanje napisov in kazal od pleskarskega in lakirarskega obrta. To je glede na razmere pri vršile od 2. do 7. septembra terih se bode udeležil tudi od ondot naravnost v Monakovo. on ? Schwarzenau-u in ka-temveč odpotoval bode zanikati, ker Rusko. Srbski kralj v Peterburgu. tega zborničnega okraja se zbok premalo dela slikarji kazal in napisov kot samostalni obrtniki ne mogli vzdržati niti v Ljubljani, še manj pa na deželi, kjer je celo pleskar in lakirar Srbski kralj Aleksander je dospel v Peterburg dne 3. t. m. popoludne. Na kolodvoru ga je pričakoval ter pozdravil car z vsemi moškimi člani carske obiteli, ki bivajo v Peterburgu. Po ogledu častne kompanije se je predstavila kralju tu in tam kateri posamezen. Ako bi se torej slikanje napisov in kazal uvrstilo med rokodelske obrte, lahko se primerilo baš zaradi tega, Ker imajo redkokedaj slikarji kazal in napisov kaj dela, da se v škodo občinstva tako delo niti ne deputacija Srbjv, bivajočih v Peterburgu. se peljal s čarom v Peterhof ga kolodvora pozdravila moglo šiti i ali pa le z večimi stroški nego sedaj, ke z ozirom na neznatni pomen tega obrta ni moči go- carica ter ženski člani carske obiteli. Car je podelil srbskemu kralju ruski red sv. Andreja voriti o kakovih dohodkih njegovih, in vsled tega bi ta obrt kot rokodelski obrt celo po večih mestih ne bil rancosko brodovje je iz luko Kron- Ports- odplulo 8tadta dne 4 t. m. ter krenilo v angleško mouth, kjer bode tudi slovesno vzprejeto. Srbski kralj Aleksander se odpelje v soboto zvečer iz Peterburga ter pripelje na Dunaj v ponedeljek večer. Car in cesarica sta odpotovala na Firsko. zastopan, ali pa le v zvezi z pleskarskim in lakirarskim obrtom. Zatorej meni odsek, da ob razmerah, ob ka- Narodno-gospođarstvo. Trgovska in obrtniška zbornica. IV. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča v imenu odseka, da je neka zadruga slikarjev kazal in keršnih pleskarji in lakirarji slikajo kazala in napise, vsaj za Kranjsko ni želeti premembe v rečenem smislu. Iz teh razlogov predlaga odsek: Častita zbornica naj se v svojem poročilu za to izjavi, da z ozirom na tukajšnje razmere slikanja kazal in napisov ni uvrstiti med rokodelske okrte. Predlog je bil vzprejet. zbornični svetnik Anton Klein poroča mestni magistrat vsled vloge črevljarske zadrugi Gospod napisov prosila pri da v Ljubljani prosil zbornico, da bi se izrekla o vprašanji, če so trgovci s pozamentirskim drobnim in norimberškim , ženskimi in otroč- visokem c. kr. trgovinskem mini- blagom opravičeni tržiti z moškimi rokodelske obrte jimi črevlji. sterstvu za uvrstitev tega obrta med ter je v prošnji poudarjala posebno napraviti dobro in pravilno kazalo, le če se kdo to, da je mogoče do Za odločitev o tem vprašanji po mnenji odse leta te stroke praktično uči. kovem merodajen* kupčijske dvorne komisije dekret z Ker so enakovrstni obrti dne 11. julija 1818. 1. št. 7032, ki je bil z gubernijalno odredbo z dne 28 julij pleskarjev, lakirarjev itd. všteti med rokodelske, za zvr-ševanje gori omenjenega obrta pa ni treba sposobnost-nega izkazila, zato pleskarji, lakirarji itd lahko izde- cijalni zbirki zakonov v lujejo kazala s pomočniKi, ki so jih izučili slikarji kazal 1818 8749 naznanjen c. kr. okrožnim uradom in se nahaja v ilirski provin dodatnem zvezku, v letniku 1818 na strani 440 * poročala pri visokem c. kr. trgovinskem ministerstvu. vico prodajati črevlje in škornje, v katerem oziru se Ta dekret, ki razpravlja vprašanje, kateri trgovci smejo prodajati črevlje in škornje, slove tako le : „Vsled Ta peticija se je predložila zato, Ker se vedno bolj širi mnogih vprašanj, če imajo in kateri trgovci imajo pra- krošnjarstvo ter dela veliko konkurenco stalni trgovini, V vsled česar je tudi mnogo pritožeb. Zelja, da se kmalu izvede reforma krošnjarsiega zakona, je toliko bolj opravičena, ker se je nadejati, da bode času primerni pre- razširjeno krošoiarstvo. do8edaj po raznih pokrajinah m postopalo po enakih načelih, ter tudi vsled mnogih pritožeb črevljarjev pa je njegovo Veličanstvo blagovolilo potrditi z načelo, ka- trgovcev 1818. Najvišim odlokom z dne 23. junija tero je postavila visoka kupčijska dvorna komisija osnova tega zakona pomagala zoper seiaj in ki slove : Črevlj e in škornje lativne trgovine in kot blago, kot ki predmet speku- Zaradi teh okoloosti predlaga odsek: Častita zbor je dovoljeno prometu , je sicer dopuščeno prodajati tistim v tr- nica naj priporoča peticijo Graške zbornice, je bil vzprejet. Predlog govcem, ki imajo posebne trgovske pravice » če spadajo katero za črevlji imajo in škornje res med tisto pa blago, pravico ? in potemtakem smejo tudi galanterijski trgovci prodajati svilnate in vezene, nikakor pa ne tudi usnjenih črevljev, toda onim trgo vcem, ki imajo splošne trgovske pravice ter smejo j opisi Ljubljane, dne 4. avgusta 1891. (Pojasnila mojemu kandidovanju.) Predobro sem poznan v najširših krogih in to tudi preko deželnih mej, da bi mi mogla kakor prodajalci meševitega blaga prodajati vse dovoljene reči, zunaj glavnih mest, škoditi obrekovanja in natolcevanja, ki se širijo proti ni moči prepovedati pro- meni, zato na nja ne odgovarjam. Potrebno se mi pa ajati črevljev in šiiorenj ravno tako ne, kakor jim ni zdi dati čast. volilcem nastopna pojasnila. pričetku zabranj trgovi z rokavicami, klobuk 8trugar8kimi letošnje pomladi, ko sem pričel kaudidovati, bil sem in pozamentirskim« izdelki itd. Ta dekret priznava torej pri župniku na Gorenjskem se izrazil, da skoraj pravico, prodajati črevlje in škornje, le takim trgovcem, gotovo ne bodem imel nasprotstva, k večemu „večnega ki imajo posebno dotično trgovinsko pravico ali sploš trgovinske pravice ter smejo, mladoslovenskega kandidata obrtne družbe". Vže čez kakor prodajalci meše- nekaj dni mi je pa pisal ta gospod, da so se gorenjsk vitega izdelke blaga, prodajati vse dovol Odsek meni, da ne smejo niti trgovci z drobnim in norimberškim blagom niti trgovci s pozamentirskim blagom prodajati črevljev in škorenj na podlogi svojih trgovskih pravic. Kar se tiče prodaje z usnjem obšitih in s podplati podšitih črevljev iz sukna, klobučine ali druge tvarine, osnovana je po mislih zbornice tudi ta pritožba črevljarjev. Nasproti pa se odseku trgovina s klobučinastimi obuvali, ki niso obšita z usnjem niti nimajo usnjenih podplatov, in tudi trgovina s copatami ne vidi vtikanje v obrtne pravice črevljarjev, ker niso črevljarski izdelki. £re na duhovni zedinili za veleč bode konservativno reč bolje zastopal vikarja Kalana » ki nego rajni dr. Poklukar. Ob tistem času in pred ljubljanskimi mestnimi volitvami pisal je odličen ljubljanski duhovnik župniku na Gorenjsko, da morajo biti proti meni. Vže takrat sem zvedel, da bode proti moji kandidaturi nekdo porabil vsa sredstva da uteši svoje so aštvo do mene in ki ji ne bo nobeno sredstvo pre da slabo, da mi škodi. Iz tega vzroka odločno zanikam, bi izvor tu nadalje popisanih dejanj podtikal kaki po litični stranki ali kakemu gospodu duhovniku vse ovaš te osebe. Odslej naprej do konci junija Odsek zatorej predlaga : Častita zbornica naj se agitovalo se je za veleč. g. Kalana, a vender se je izjavi do mestnega magistrata v omenjenem smislu. • - * Predlog je bil vzprejet. VI. Gospod zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča enem od njegovih agitatorjev prigovarjal tudi o takozvanemu mladoslovenskemu kandidatu" kandiduje. Ta je past spoznal, in ni se ujel n i da naj Doslej o vprašanji ki ga prožila neka obrtniška oblast, če in modnim ni bilo pravega sredstva proti meni agitovati niti smejo kramarji in trgovci s pozamentirsiiim blagom prodajati moške klobuke iz klobučine. Ker. po mnenji odsekovem taki blobuki ne spadaja med modno sedaj 1822. moja mladost ne, ker sem skoraj enake starosti z merodajni dvorni dekret z dne 20. klobukov iz klobučine ne prišteva med , in ker klobuki iz klo- blago, še bruvarija blago, s kojim smejo kramarji tržiti bučine nič vkupnega nimajo s pozamentirskim blagom, Zbornica le bil veleč. gosp. Kalanom. A prišle so mestne volitve ljubljanske in ž njimi dobra prilika razvpiti me za veri saj se v javnosti niti ve, kako je Jaz se nisem nikomur ponujal, nevarnega Seveda bilo z mojo volitvij predlaga poročevalec po kratkem utemelj še manj pa vsiljeval, dasi sta me obe stranki nagovorili naj kandidujem. Pa pustimo ljubljanske volitve. Konci junija so naj se v omenjenem smislu izjavi Predlog veleč, gospoda vikarj Kalana kandidaturo opustili vzprejet. VII. Gospod zbornični svetnik Fran Omersa poroča da je Graška zbornica prosila, da bi zbornica njeno peticijo za hitro izvedbo reforme krošnjarskega zakona pri > iskali so i drugega kandidata ter 24. junija pridobilo po dolgem, celi popoldan trajajočem prigovarjanji veleč. gospoda ži vili za kandidata imenovanega gospoda župnika zato pnika Mesarja. Nasprotniki moji so posta ker so domnevali, da ž njim mene takoj onemogočijo hHfr ■ s / jLÍMaPrl. - H Vr'' ji JngHflPfift^M t? • ^'^ISBH^^hM^ • -V • '^^dol *.: in me prisilijo odstopiti. Pokladali so največo važnost na okolščino, da sem ravno jaz tisti, ki sem največ slavil g. župnika Mesarja, in da ne bodem imel poguma proti njemu delati na način, ki je pri nas žalibog obi- z namenom, kmetijska družba tako ogromno napredovala, da sta se čut in potreba za kmetijski napredek med Slovenci toliko mogočno vzbudila. In glejte Gorenjci ! sedaj pišejo v časnike, ki so merodajnim krogom na Dunaj pristopni, k da bi me denuncirali in obrekovati, da jaz za- ča en pr volitvah. Dotičirk se pa pioli meni ; naj bi bil moj protikandidat ta ali motijo o predobro našam v kmetijsko družbo politiške prepire, da sem družbi nevaren. Na pričo kličem vsakega ? ki kaj ve o sem vzgojen, da bi najmanjšo besedico črlmil o nje- privatnem ali stanovskem življenju, in ko mi govem tem, da sem jaz kedaj provzročil v kaki odborovi seji v kakem občnem zboru, v kaki podružniŠKi seji » naj neki odličen moj nasprotnik hotel škodovati na gledu kmetskem odu s tem, da je ljudstvu trdil mojo man'ši politiški prepir. Pač pa morem z mnogimi dokazi služiti, da sem jaz ravno tisti, ki sem mnogokrat pre- nesposobnost, maščeval sem se nad njim, da sem prosil prečil ? da niso prišle v družbi do besede osebe, ki bi gospoda z Dunaja poprijeti inicijativo, da se pripo- utegnile ude drugega mišljenja žaliti. Pokažem pisma znajo njegove sluge. Ker nisem odstopil, pričelo se je na nezaslišan način delati proti meni, in sedaj se kaže name Glejte mladega moža, ki si upa iti proti za- ni upal zatrositi v družbo politiškega prepira od odličnih duhovnikov iz zadnjih tednov, ki mi čestitajo na mojih uspehih in zlasti poudarjajo, da si nihče še In kdo si služnému možu, kojega je ravnokar še sam slavil, bode tudi upal, saj je napredek v kmetijstvu mejnaroden y Odkritosrčno rečem, da se za druga obrekovanja niti saj so družbeni udje Slovenci in Nemci, in ravno tako ne zmenim, a to zavijanje me je zbolelo, kajti > ako bi je iz vseh strank sestavljen glavni odbor, v katerem so bila reč res taka, potem bi bilo postopanje moje toliko perfidno, da bi se vsak pošten človek moral sramovati delali in še delajo složno duhovni in posvetni v napredek kmetijstva. In vender so si upali moji nasprotniki to moje družbe. Ta zadeva je edini vzrok, da pišem to narediti, z namenom, ki so ga uže poprej javno pnzna- pojasnilo ter je pošiljam v svet. Ne jaz sem proti- vali, prišli so k podružniškim zborovanjem izzivat me in ko niso ničesar dtsegli, zatekli so se v dunajske časnike me denuncirati. Ne dovolj to. Ščuvali so državne poslance, kandidat gospodu župniku, ki kandidujem vže prav od začetka, ampak gospod župnik je od 24. junija zarad mene proti meni postavljen, in dobro je znano, da bi da naj gredo me tožit on nikdar ne kandidoval, da bi mene ne bilo, saj se služba potovalnega učitelj ministru, dobro vedoč ; da je taka da si mi more vsak javno priznava, da je 011 edin mogoč proti meni Go dan vzeti. Vedeli so, da se mi bode stavil pogoj Kan spoda župnika so postavili za protikandidata, ker so didaturo ali službo in ni jim bilo mar tega, da uteg našli orožje proti moji izvolitvi v tem, kar se je lepega nejo svojega bližnjega spraviti ob kruh. Gospoda naj šilo med njim in menoj v teku osmih let. Oni dobro bode prepričana, da volim ob taki alternativi le čast ? vedo ime da si smem skoraj vse zasluge prisvajati, da lega moža poznano tudi preko Bohinjskih mej ki jo hočem neomadeževano ohraniti do smrti » raje > zgubim kruh, nego pustim triumfirati hudobijo. Čujte zarad tega imena postavili so ga za kandidata proti Gorenjci! Ako jaz kandidujem, zagrozili se so, da uničijo tistemu > ki je od nekdaj poznal njegove zasluge in kmetijsko družbo, tisto družbo ki ima nevenljivih zaslug jih vedno poudarjal, in to ljude, ki so mi opetovano Gorenjsko, tisto družbo, ki je pripomogla velečastitem očitali, da delam z gospodom župnikom Mesarjem ne- gospodu župniku Mesarju do njegove slave, zaslužen vrišč. Prav nič mi ne greni gospođa župnika prijela inicijativo da se je uvedlo v Bohinj ki je po-umno si- ukrep, kandidovati proti meni, spomina na najino obče- vanje v zadnjih osmih letih gospod župnik, prisiljen > ker predobro vem > da temu v sedanjih njegovih rarstvo, ki je Bohinju, obstoječemu iz dveh far, izposlo-vala za avstrijske razmere nezaslišano visoko podporo za mlekarstvo v znesku 9000 gld. ter dve leti vzdržavala razmerah, ni spoznal t čemu so ga rabili, pač pa pade v Bohinju švickega ja, ki je Bohinjce sirariti učil vse ono, kar se je hotelo poniževalnega zarad gospoda Iz dejanj mojih nasprotnikov bodo pa Gorenjci spoznali > župnika na me zvrniti, v polni meri na tiste, ki so da jim ni za korist kmeta rabili z namenom in vedoma najino razmerje, da bi uničili namene. ampak gol le za osobne mene. Jaz sem pa sam šel k veleč, gospodu župniku Mirno prepuščam razsodbo med manoj in mojimi Mesarju, in on mi je zatrdil, da volitev ne bode imela naprotniki gorenjskim volilcem ker oni bodo dobre ve nobenih posledic za najino osebno razmerje. Končal sem 8 tem prav za prav pojasuila deli preudariti » svoja in ki hočej da tisti, ki strežejo človeku po kruhu uničiti našo zaslužno kmetijsko družbo, a dolžnost imam Gorenjcem odpreti oči, kako se dela niso prijatelji kmeta, in ne bode se jim težko odločiti proti meni in kakšni so moji nasprotniki Moj delovanj me y v mojih javnih službah tako da sem si pridobil ne dom > ki se hočem vedno ravnati po geslu „Vse za vero, * in ki sem stoterokrat v dejanju pokazal, cesarja na Kianjskem, ampak tudi zunaj deželnih mej tako da sem vse življ ni eden tijskega naroda. posvetil gmotnem priznanje, s kakeršnim se ne more ponašati . napredku kme Gustav Pire. mojih protnikov ga človeka na svetu î ki mi smel odrekati skromen dele^ K na zaslugi, da je kranjska Razne reči. iu kr. državno vojno ministerstvo je Odlikovanja. Presvetli cesar je podelil gali- škemu namestniku grofu Badeniju veliki kriz Leopolao- redilo, da drugi dan bodo dobivali po 30 g' vojaki jušne uže leta 1892. od- vsak conserve za zajutrek. vega reda in imenoval deželnega maršala kneza San guszka in načelnika poljskega kluba viteza Javorskega tajnima svetnikoma. Odlikovanje. Presvetli cesar je podelil sodnemu slugi v Velikih Laščah Jožefu Andresu o priliki njegovega umirovljenja srebrni križec za zasluge. Presvetli cesar je odlikoval gospoda župnika na Brezovici Janeza Potočnika z zlatim zaslužnim križem s krono. Imeli bodo torej en pa jušno konzervo. dan zajutrek kot doslej, drugi dan !. kr. kmetijska družba kranjska je v pomoč tajoištvu nastavila začasuo gospoda Fr. Štuparja, ki je dovršil kmetijsko šolo tijski šoli v Grmu. in bil suplent na deželui kme- C. gospod Jarnej Babnik, župnik na Dobrov pri Ljubi) nevarno zbolel Veselica slovenskih abiturijentov, ki je bila v Oba sina nadvojvode Josipa sta bila dne 31. julij v eliki nevarnosti. Ko sta šla mreč čer iz prostorih Ljubljanske čital se v vsakem obziru miuoli ponedeljek, obnesl pra dob Lep ubrano petje moč kopališča, udarila strela. Nadvojvoda Josip Avgust nega pevskega zbora je ugajalo splošno, poseben užitek je padel na tla, nadvojvoda Ladislav pa ob drev Po pa bilo igranje na tamb sreči sta se oba le malo poškodovala. Gospod deželni predsednik baron Winkler se je vrnil minoli ponedeljek iz kopeli v Laškem Trgu ter zopet prevzel vodstvo deželne vlade. gobrojnemu odličnem arico hrvaških abiturijentov občinstvu. Gospod Finžgar, svojim izvrstno govorjenim Ljubljanski abiturijent je s svoji govorom v vezani besedi provzročil veliko navdušenje ii> so bili bran odobravanje med poslušalci. Pri veselici abiturijenti iz raznih slovenskih pokrajin, posebno obil Za deželnega glavarja vojvodine Kranjske 80 bili pa zastopani Zagrebški abiturijenti. imenovan je gospod deželni odbornik Oton Detela. Izstopil je iz državne službe c. kr. sodni pristav Nevarni cigani nekem gozdiči blizo Dobrove^ gospod Brumen k bil nedavno premeščen iz Slov cigani ki 80 Bistrice v Lož. Gospod Brumen se bode posvetil od pri Črnučah so se utaborili uže 24. julija bili oboroženi z revolverji, s puškami in nožmi, ter na- vetništvu in je v ta namen vstopil v pi dr. Vrečka v Celji. gospoda dlegovali ondotne in bližnje prebivalce. Gregor «in Alojzij Breščak, sta se grozila izmed jih 26. jul Letno poročilo nad otrokom baron Lichtenbergo pristavni&a Jakop mestne petrazredne deske Cotmana. Ko jih je ta zaradi tega oštel, zapretila sta ljudske sole v Ljubljani. Na tej šoli podučevalo je s mu z revolverjem Moral bežati v hlev, cigana pa za katehetom 8 učiteljev. Učencev bilo je koncem šolskega njim ter bi gotovo ulomila po sili vrata, da niso ravno leta 423. Od teh je stanovalo v Ljubljani 371 in zunaj v tem hip prišli drugi ljudje in ju preplašili. Vse to Ljubljane pa 52. S to šolo v zvezi je obrtna priprav- se je povedalo žendarmerijskemu stražmeštru, ki je pa ljalno šolo, katero je obiskovalo do konec šolskega leta troliral tam okoli. Stražmešter je začel takoj zasledovati 118 obrtnih učencev. Poučevalo seje v tej šoli v dveh od- delkih po pet tedenskih ur. Razven čevali rokodelčiči ob nedeljah v veri popoludne. tega tvu od cigane 3 in glej ! na cesti, ki pelje v Trzin, pride mu v 80 se podu- pe8t Gregor Breščak. Ali izmuzne se mu iz rok ter zbeži v bližnjo hosto, kjer se bliskoma obrne proti lovečemu z revolverjem. Straž- ilo ure ga žendarmu ter pomeri nanj Letno poročilo II. mestne petrazredne deške mešter, spoznavši nevarnost, se ustavi, pomeri tudi » ljudske šole v Ljubljani za šolsko leto 1890/91. Na tej puško na cigana, izproži, ali ga slučajno ne zadene. šoli je podučeval v tem šolskem letu nadučitelj ter tem se pa izgubi cigan ? stražmešter ga ni nikjer mogel ob enem vaditelj. 1 učitelj veronauka, 7 stalnih učiteljev nadomestna učitelja. Učencev je pa bilo do konec najti in leta 558. [ITkovino je plačevalo na tej šoli celo 80, pol Gaspari 33, nič pa 445. Na pripravljavnici za obrtno šolo je bilo 119 učencev. Gad je pičil te dni devetletnega dečka Jožefa lija, ko je bral jagode. Dečku je otekel kmalu ves život, ter je po strašnih bolečinah umrl uže drugi dan. Hitra zdravniška pomoč bi bila morebiti otela dečku kr. višja realka v Ljublj « olskem po- življ » ali v Bohinjski Bistrici ni zdravnika » do Bleda Fran ročilu za leto 1890/91 je priobčil gospod profeso Leveč jako zanimiv spis o turških napadih na Kranjsko in v Istro. Podučevalo sil. je pa precej daleč eška razstava. Za rojstveni dan cesarjev se z ravnateljem vred 19 učnih Vstopilo je učencev v šolo 394 in ostali do konec napravljajo v češki razstavi velikanske priprave Slovenci in Hrvatje v Pragi Dne t. m leta 357 iu sicer javnih 355, privatista pa Po národ- zvečer se je pripeljalo v Prago okolo 500 Slovencev in nosti je bilo 170 Nemcev, 162 Slovencev, 12 Italijanov j 5 Hrvatov > Čehi in Poljak. Zrelostni izpit delalo jih Hrvatov. Pred kolodvorom se je zbralo na tisoče naroda a oficijalen vzprejem je bil prepovedan. je 21, dobro. od katerih je ga eden naredil z odliko 9 17 pa Med došlimi učiteljic, ki se udeleže shoda bilo kakih 60 učiteljev in ki bode te dni v Pragi. Načelnik učiteljskega razstav r nega odbora je goste drugi dan, ko so prišla v razstavo, poštnih pošiljatvah prevojenega mesa na Nemško Vsled tega je odredila nemška vlada, da se smejo uvažati odslej srčno pozdravil. Pri obedu v razstavi je napil načelnik razstavnega odbora došlim gostom, v imenu Slovencev male pošljatve prevojenega mesa na Nemško tudi brez rin. Zvečer je pridejanih jim spričeval o njih izviru le tedaj, ako se do- odgovarjala sta gg. Gogola in dr. Grego bila na čast gostom opera Liboša Pri dopolnilni volitv liadelništvo zavarovalnice zoper delavske Dalmacijo v 1 nezgode za Trst j kaže s fakturami, z voznimi listi, z dopisnicami ali pa sploh dotične poštno in na kak drug verodostojen način, da ne izvirajo Primorje. Kranjsko in pošiljatve iz Amerike. To odredbo je c. kr. rstu dne 18. julija t so bili izvolj brzojavno vodstvo v Trstu naznanilo tukajšnji trgovski zastoj nike podjetnikov gg. : V. Tônnies, Filip Zupančič, in obrtniški zbornici z dopisom z dne 21 juli) 1891 Valentin Krisp » Huszak Iv Scalmanini, Andrej št. 16.035 vsled ukaza visokega c. k. ministerstva za tr Milautz za a8topnike delavcev pa go cr • • K. Cozzi Fran Kalmus, Karol Riiting, Maks Samahsa n lFrau Lehner govino z dne 9. julija 1891. št 25.273. Tatvina. V torek minolega tedna je ukradel Na vinarski, sadjarski in poljedelski šoli v ^do posestniku Ivanu Jenku na Pivki v Kranjskem Grmu pri Novem Mestu razpisanih je do 1. septembra 0kraji knjižico kranjske hranilnice št. 180.110, vredno 1891. 5 deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev nogradnikov, kateri pa 42 gld. neki j dva tolarja in več dvajsetic. Drugi dan je pa 151eten deček na poti iz Šiške proti Ljubljani » moraj biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa in izročil knjižico neki znani krušarici, da bi šla čvrstega zdravja Učenci z deželnimi ustanovami dobe šoli stanovanje, hrano in pcuk brezplačno za kolko- spri i šole v tej obleko si pa morajo sami skrbeti. Prošnjam , vanim s kolkom 50 kr., priložiti je rojstni list čevalo dovršene ljudske ali obiskovane srednjb ouic, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. Prošnjam za vzprejem proti plačilu priložiti je ubožni list ali obvezno pismo učenca. zdra star • v » oziroma varuha » zaradi vzdr* Ck evanja Prodaja sodavode je prost obrt kr. mini sterstvo za notranje reči je odločilo sporazumno 8 c. kr. ministerstvom za trgovino, da je prodaja sodavode, ako se tudi meša 8 sadnim sokom ali limonado i. t. prost obrt ter da se ne sme prištevati k onim gostilničarskim 15. in krčmarskim obrtom, za katere je treba po smislu točka 15 in S 16. obrtnega reda dopustila ali koncesije. Za okrajne šolske nadzornike so bili imeno vani: Za nemške ljudske šole v Kočevskem okraji go- slo za spod Wol8egger, profesor na Kočevski gimnaziji, venske in nemško-slovenske liudske šole v istem okraji gosp Luka Pintar, profesor na Novomeški gimnazij za nemške mestne ljudske šole v Ljuolj ini gospod Julij Wallner, profesor na viši Ljubljanski gimnaziji, in za ljudske šole v Radovljiškem okraji gosp. Frančišek Leveč profesor na viši realki v Ljubljani. 5 T Umrl je minoli teden na Vrhniki gospod Fran Kotnik v 21. letu svoj dobe Pokojnik jo bil sin potfoi F Kotnika, posestnika in tovarnarja na Vrhniki. Rajnik je bil vrl in iskren dnjak in » četudi še mlad jako priljubljen in spoštovan od vseh slovenske dijake na tukajšnii ki so ga poznali. Med drugimi ustanovami volil je tudi ^no za 1000 gld. za revne realki. Uvažanje prevojenega mesa na Nemško in pa zdravstvena spričevala. Trgovska in obrtniška zbornica v Lvovu j prosila visoko c. k. ministerstvo za vino » naj poslovalo pri nemški vladi > da trgo-bila .odpravljena dozdaj predpisana zdravstvena spričevala pri po denar. Predno jej je pa izročil deček knjižico î jej je neki okolo 40 let star človek, na njo pravil videz kmečkega stanu, da je deček sirota brez stirišev ter da je ravnokar dobil malo dedščine. Ko spravljal deček za knjižico prejeti denar v mošno, videla je kru-šarica v njej tudi dva tolarja. Toča. Okolo Gorice in po Istri je dne 30. julija razsajal vihar ter padala debela toča, ki je uničila mnogo pridelkov. Letošuja žitna letina. Na Ogrskem ne bode letos dobre letine za žito, posebno pa ne za pšenico. Še slabša letina bode pa na Ruskem, kjer po nekaterih krajih uže danes preti ljudem huda lakota. V Ameriki bode prav bogata žitna žetev, posebno so pa pridelali mnogo pšenice, ki so jo začeli že močno izvažati v Evropo, tako da se ni bati draginje. Ponarejanje kave Dr Hamel Roos priobčuje v listu „Monatsblatt gegen Verfalschugen" raznoter no- vosti o ponarejanji kave, med njimi tudi te so ponarejali kavo iz testa, Do zdaj v katero bilo zavite ne koliko zmlete kave. Tej slepa se je pa prišlo kmal sled. Zato 80 postali ponerejalci bolj prekanj Pona rejanje kave je v zadnjem času storilo velikanski napredek. Zdaj namreč ne ponerejajo zrnja, ono ostane, samo nekoliko bolj črno je od pristnega kavnega zrnja, ter mu, ako je gledaš skozi povekšalnik, popolnoma nedostaj onih oljnatih kroglic, ki so vedno v pristnem zrnji Kemična preiskava je namreč pokazala, da kavno zrnje najpoprej spečejo ter pri tej priliki izvlečejo iz njega na jako umeten katere napravljajo potem odilo, denejo zrnj spet način vso oljnato vsebino, iz kavni ekstrakt. Ko se je to peč ter ga pobarvajo z neko sladkorievo povlako. Ta sleparija je še prav nova ter jo bode treba zasledovati z vso previdnostjo. Strašna nesreča na morji. Iz San Frančiška se poroča, da je trčil japonski parobrod , je vozil 320 delavcev, dne 12. julija, ko se Tamaemaru", ki Suta v Hakodote > tako nesrečno ob parobrod vračal iz „Migo- / shimacu", da se je potopil in je ž njim potonilo tudi 2G0 delavcev. kosti gospoda nadvojvode Karola Ludovika bode v ru- tundi v c. kr. praterji in po bljižnjih vrtih leta 1892. Dne 31. julija je pripeljal prvi posebni viak z mednarodna glasbena in gledališka razstava od 150 bolgarskih gostov v Prago. po Bolgarskega nad zdrava se je zbrala velika množica naroda. Vsebina ■i oficijalnih govorov pri pozdravu je bila posvečena bolj gospodarskemu pomenu češke razstave nego političnemu. do oktobra 1892. leta. Vzpored tej 7. maja razstavi bode : A. Životopisné znamenitosti. B. Glasba, in sicer In- strumenti, II. grafično zapisovanje glasbe, III. glasbena slovstvo in glasbeni pouk. C. Gledališče, in sicer Gledališke zgradbe, II. pripomočki gledali ških predstav; Ob otvoritvi železniške proge Sarajevo-Konjica III. slike o gledališKih predstavah, IV. vsakovrstna dra- minoli teden piše „Fremdenblatt" prilično tako Bosna matična dela , V. dramaturgija , kritika in gledališko je storila ta dni spet važen korak na potu svojega uspe- slovstvo. D. Zanimive narodopisne reči zgoraj omenjenih šnega razvitka. Dovršila se je zveza med Sarajevom in kategorij. Z razstavo vred bodo tudi glasbene in gle- jadranskim morjem. Proga med Sarajevom in Konjico ni dališke predstave sploh, posebno pa z ozirom na dolga, meri le GO kilometrov, ali je vazaa. Iz Konjice dalje vinske narodne narodopisne razmere. Oglasnice zgodo-za po- pelje uže druga železnica po skalnatem hercegovskem šiljatve v strokovno kakor tudi v posebno obrtno raz- svetu do Mostara in od tod v Metkovič do širokega stavo se dobivajo ali neposredno pri komisiji za med- zaliva Narente, katera se izliva v jadransko morje, narodno glasbeno Potemtakem je Bosni odprta pot do morja ter jej tako in gledališko razstavo na I., Echenbachgasse, ali pa tudi po posredovanji Dunaji trsovske omogočena svetovna trgovina. Ali pretežavna je bila ta in obrtniške zbornice v Ljubljani. zveza. Svet je bil iako neugoden. Da se je omogočil prehod čez gorovje, katerega sleme je podobno Semerin-škemu, napraviti se je morala železnica z zobatimi železnimi palicami (Zahnstangenbahn), kakeršne dosibdob v mornarhiji Štev. 5908. ni še Naznanilo ■ ter se bede enaka gradila šele zdaj na progi Eisenerz - Vordernberg. pogledu napredujejo zasedene gospodarskem i glavnega snaženja uradnih prostorov dežele očividno, o čemer ostane deželna blagajna Kranjska od 12. do pričajo železnice. Železniška proga Bosna je dala v vštetega dne 14. avgusta t. 1. strankinem pro letu 1890. 4. o/ ^ 1 o Doboj čistega dohodka, isto tako tudi proga metu zaprta. Tuzla., Sarajevska tramvaj pa 13 o Izvoz oglja, lesa in pa rud se je pomnožil izdatno. Po novi progi sadje do Metkoviča se bode pa posebno izvažalo Deželni odbor Vojvodine Kranjske V Ljubljani dne 7. avgusta 1891 L in vino. Otvoritev te proge pa kaže, kako Avstro-Ogrska razumeva svoj poklic v zasedenih deželah. Ko je poveril cesar upravo Bosne in Hercegovine Kal- layu j merile so vse železniške proge komaj 161 kilo metrov , a še te 80 bile nepopolne in nedodelane Postoiinski u jami » zdaj brez pa merijo želežniške proge uže 615 kilometrov priredi se dne 15. avgusta ob 3. uri popoludn e raznih rudarskih glavno mesto Sarajevo prog Te železnice vezejo izvenredna veselica z električno razsvetljavo, kakor o z ene strani z Budimpešto- binkoštih vsakega leta. Dunajem, z druge pa z morjem. „Vaterland" pa meni, da imajo Ogri več povoda, veselite se nove proge, , nego j. prebivalci tostranske državne polovice, ter da se nekako preveč skrbi za zvezo zasedenih dežel z Ogrsko, ki do-naša k skupnim stroškom Vstopnina za osebo 1 gld. Otroci pod 10. letom so vstonniue prosti. 30 o> za zvezo tostranske Budimpeštanske tržne cene z dne 29. julija 1891. polovice, ki plačuje 70 % skupnih stroškov, pa se prav nič ne stori. Pšenica gld. 10.45 do 10.90, rž gld 8.65 do 885., ječmen 6. do 400, oves (novi) 5 60 do 5*75. - Božkanje psov je nevarno. Te dni je umrlo v nekem kraji ob Renu mlado dekletce po strašnih mukah, ne da bi spoznali zdravniki bolezen. Šele pri sekciji se je dokazalo, da je imelo dekletce v možganih pasje črve, ki jih je dobilo v glavo najbrže malo igralo z lovskim psom. Prej ko se je Mednarodna glasbena in gledališka razstava na Dunaji leta 1892. Pod pokroviteljstvom Nj. c. kr. Viso- Kurzi na Dunajski borzi dne 30. julija. Papirna renta...........gld. Srebrna ,, ....... * - » n Platoi „ ...........n Marcijeva renta...... .... „ Napoleondori (20 frankov)......... 0. kr. cekini............» Nemške marke......... • • n 9245. 92 45. 111.60. 102-30. 9-39V, 5-59. 57*92,1 Odgovorni urednik Gustav Pir o. Tisk in založba Blasnikovi nasledniki