Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 27, št. 11 ■ november 2021 V PGD Videm - Dobrepolje so ponosno prevzeli novo gasilsko vozilo, ki bo v veliko pomoč pri intervencijah (slika zgoraj). Skoraj istočasno pa so se s posebnim panojem v sklopu projekta Božič z okusom poklonili poprtniku – enemu izmed kamenčkov v mozaiku naše kulturne dediščine (slika levo – foto: Nina Klavs). MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Za vas in vaše brbončice poskrbimo v Mesarstvu Adamič ! Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla po UGODNIH CENAH. Ker prisegamo na domačo umetnost priprave mesa, je meso kvalitetno in odličnega okusa. Z vami z veseljem delimo tudi nasvete za pripravo mesa in poskrbimo za dostavo. Pokliči 041 25 25 14 Janez Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Naš kraj ■ november 2021 Spoštovani bralci Našega kraja, žal prihaja nova številka našega glasila v vaše domove v času novega vala covida-19. Strokovnjaki pravijo, da je ta že četrti in, navkljub optimizmu pred letom dni, je ta najhujši doslej. Spominjam se, kako smo pred letom odštevali tedne do prihoda novih cepiv. Bili smo polni optimizma: »Ko bomo imeli na voljo cepivo, bo te more in omejitev konec. In spet bomo zaživeli normalno.« No, pa žal ni tako. Upa še kdo napovedati, kdaj bo spet vse po starem? Preden vam zaupam, zakaj jaz tega ne upam, vam želim predstaviti novembrsko številko. Naslovnico krasi fotografija novega gasilskega vozila, ki je sredi novembra pripeljalo v garažo PGD Videm–Dobrepolje. Gre za najmodernejše in najbolje opremljeno gasilsko vozilo v naši občini. Samo upamo lahko, da ga bodo gasilci na intervencijah uporabljali čim manj pogosto. Prispevek o vozilu in njegovih karakteristikah si boste lahko prebrali v decembrski številki. Jakličev dom je dobil nov stenski pano, posvečen naši tradicionalni praznični jedi – poprtniku. Prispevek o panoju in razlogih za postavitev najdete v glasilu. V oktobrski številki ste lahko prebrali nekaj več preventivnih informacij ob mesecu požarne varnosti. Tudi tokrat je gasilska tematika bogato zastopana. Poleg videmskega društva so zdaj informacije o svojih dejavnostih predstavili tudi PGD Ponikve in PGD Zagorica. Gasilstvo je v naši občini zares dobro razvito in vsi smo lahko tega veseli. Kadar koli gre kaj narobe, so gasilci stalnica, na katero se lahko vedno zanesemo. Podnevi, ponoči, v snegu in ognju. Nekaj dni pred oddajo novembrske številke v tisk so svetniki občinskega sveta opravili razpravo na svoji redni novembrski seji. Sprejeli so prvi predlog proračuna za naslednje leto in ga tako poslali (do 28. novembra zvečer) v javno razpravo, h kateri lepo vabljeni. V prvem tednu decembra naša občina praznuje občinski praznik. Žal ga verjetno tudi letos v polnosti ne bomo mogli obeležiti. Množične prireditve so v teh časih, ko se v bolnišnicah borijo za vsako posteljo in dnevno umre približno 20 sodržavljanov, odsvetovane. V načrtu je sicer nekaj prireditev, o katerih boste obveščeni na naslednjih straneh. Vendar bo treba upoštevati decembrske epidemiološke razmere. Spremljajte v naslednjih tednih pogosteje občinsko spletno stran, kjer boste našli prave informacije. Ob tem bi vas rad povabil k branju pogovora z direktorico občinske uprave, gospo mag. Mojco Špec Potočar. V obrtno-podjetniški zbornici v Grosuplju so pripravili zanimivo analizo stanja dobrepoljskega podjetništva v lanskem letu. Vabljeni k branju. Videti je, da se zadnje mesece vsi spoznamo na vse. Nekoč je veljalo, da se vsi spoznamo na nogomet, zdaj pa smo usvojili tudi vse odtenke zdravstvenih ved. Vsak dan si nekajkrat dovolimo predavati o značilnostih širjenja virusa, izvajamo ekspertize o koristih ali škodljivosti cepiva, na področju psihologije vnaprej analiziramo mogoče trajne posledice na otrocih, ki morajo izvajati samotestiranje. Iz anonimnosti in iz stanja nikakršne odgovornosti za svoje odločitve presojamo vsako odločitev tistih, ki s svojim podpisom in polno odgovornostjo usmerjajo (delno) neposlušno ljudstvo. Ob vsej tej Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 23. decembra. Rok za oddajo prispevkov je 13. december 2021. vsemogočnosti, podprti z instant tečaji na družabnih omrežjih (ki so verjetno v polnosti nadomestili nekdanje tovrstne instant tečaje ob točilnih pultih), pa mirno spregledamo kaos v bolnišnicah, pozive napol objokanih zdravnikov in medicinskih sester, ki se trudijo na intenzivni negi rešiti čim več življenj. Dnevno zaradi posledic covida umre približno 20 naših državljanov. Tedensko je to več kot sto ljudi. Za dva polna avtobusa. Tega pa razumsko ne želimo razumeti, na tem področju pa nismo vsevedni. Raje mižimo. In upamo, da bo virus nekega jutra izpuhtel ... Skupaj se proti njemu očitno v naši državi ne bomo borili. Raje se bomo med seboj. Spominjamo na nogometno ekipo, kjer na igrišču igra vsak zase. (Glasna) polovica ekipe ne posluša trenerja, upira se mu in igra po svoje. Nekaj igralcev sploh ne prizna, da obstaja tudi druga ekipa. Slaba polovica igralcev noče obuti športnih copatov, ki ne drsijo na travi, ampak raje igra bosa ter trdi, da ji na mokri travi ne bo spodrsnilo, ker imajo tako dobro ravnotežje. Nekateri se ne strinjajo z višino trave, drugi bi raje igrali s kvadratno žogo. Delu ekipe niso všeč pravila igre, del je užaljen zaradi grdih besed trenerja … Tako na igrišču kričimo drug na drugega, se obtožujemo, kdo je kriv, da nas nasprotnik preigrava po levi in desni. Eni obupani, drugi zaripli od stalnega upiranja, opozarjanja, cepetanja, moraliziranja. »Meni že ne bo nihče govoril, kako naj igram.« Kdor nas gleda z vrha strehe stadiona, za nas ne more imeti druge oznake kot – razbita vojska. Kdor se je kdaj vsaj malo ukvarjal s Kazalo IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA......................................11 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................16 KULTURA.........................................20 IZ NAŠIH VASI.................................21 IZ DRUŠTEV.....................................24 ŠPORT.............................................37 ZAHVALE.........................................40 4 ••• Iz občine ••• športom (v tem primeru šteje tudi kot gledalec oziroma navijač), ve, da taka ekipa nima možnosti za uspeh. Poražena bo dan za dnem, tekmo za tekmo. Dokler se ne zave, da lahko samo skupaj zabije (»kitajskemu nasprotniku«) kak gol. Organizirano. Skupaj. Tiho. Ponižno. Ja, tudi ponižno, brez (lažnega) občutka vsevednosti. In jaz ne upam napovedati, kdaj bomo tega sposobni. Si upate vi? Težko je še najti kak unikaten način, kako pozvati sodržavljane k odgovornosti. Naj bodo zgornje besede poskus igralca sredine igrišča vsem igralcem okoli sebe: Zaigrajmo že skupaj! Cepimo se, obujmo s tem kopačke, zaradi katerih nam bo verjetno manj drselo. Ne komentirajmo vsega in vsepovprek. Utihnimo in Naš kraj ■ november 2021 igrajmo. Kot ekipa. Vsak na svojem igralnem mestu. SKUPAJ! Želim vam, da v prvi vrsti ostanete zdravi. Naj vam naše glasilo polepša te kratke jesenske dni in dolge večere. In čestitke ob našem občinskem prazniku. Urednik Bojan Novak Korona in podnebje Spoštovane občanke in občani! Poleg covida 19 in vsega povezanega z njim je najpogostejša tema javnih razprav podnebje in njegove spremembe. Oboje se dogaja dobesedno pred našimi očmi in o obojem velik del človeštva dvomi. Posebej Slovenci. Neizprosno dejstvo je, da posledice obojega vsi občutimo. Res je, da celo znanstveniki niso enotni o tem, ali podnebne spremembe res povzroča s svojim početjem samo človek ali pa so posledica cikličnih gibanj v zemeljski zgodovini. Verjetno se dogaja oboje! Korona in podnebje od nas zahtevata spremembe v načinu življenja. Tega pa nočemo! Tudi tisti ne, ki se na protestih zelo glasno zavzemajo za spremembe. Težko postane, ko moram spremeniti samega sebe! Lažje je spreminjati druge! Za druge hitro vemo, kaj in kako bi morali ravnati. Velikokrat slišimo, da bi morali odločilne korake narediti veliki – Kitajci, Američani, Rusi, ki menda najbolj onesnažujejo. To v grobem morda drži, vendar ima vsak od nas svojo nalogo in odgovornost za ta svet. Morda bi bilo dobro, če bi si šli pogledat, koliko je naše odpadne plastične embalaže v komunalnem odlagališču v Špaji dolini. Ni je kam odvažati! Tako kot nihče od nas noče svojih odpadkov pred lastnim pragom, jih nočejo tudi drugi. Vsaj za majhen denar ne. Nočemo iz udobja, ki ga živimo v Evropi. Hkrati pa se še vedno ne zavedamo, da bomo morali to udobje vse dražje plačevati. Vodo, kanalizacijo, odpadke. Povabim vas, da naredite v okoljevarstveni smeri en korak naprej. Npr.: da kupujete izdelke s čim manj embalaže, posebej PVC, da boste tako zabojnik, v katerega odlagate plastiko, oddali samo enkrat na mesec, in enako tistega s preostalimi odpadki. Pa še takrat naj ne bosta polna. Večkrat uporabite javni prevoz. Porabite vse, kar ste kupili za prehrano, in ničesar ne zavrzite. Vse to je možno, ampak treba se je odločiti za to in si nekoliko drugače organizirati življenje in morda tudi prehranske navade. A brez tega ne bo šlo! Vsi imamo radi svoje otroke in vnuke, kajne? Lepo vas pozdravljam in se zahvaljujem vsem, ki ste se cepili proti koroni, ki ne odmetavate odpadkov v naravo (ob cestah) in tudi sicer odgovorno ravnate. Igor Ahačevčič, župan Spoštovane občanke in občani! 6. decembra, na dan rojstva našega velikega rojaka Frana Jakliča – Podgoričana, Občina Dobrepolje v njegov spomin obhaja občinski praznik. O Franu Jakliču je bilo že veliko napisanega, vendar je bil ta naš rojak – učitelj, gospodarstvenik, politik, pisatelj, kulturni delavec – tako pomemben za naše življenje po letu 1890, da je še kako prav, da se ga spomnimo vsako leto. Da vsako leto poudarimo njegovo ljubezen do svojih krajev, do svojih ljudi. Da poudarimo njegovo zavzemanje za širjenje znanja in izobrazbe ter kulturnega izročila kot temelja našega obstoja. Da poudarimo njegovo zavzemanje za gospodarstvo, kateremu osnova so naravne danosti, ki nas obkrožajo. Iskrene čestitke ob občinskem prazniku. Igor Ahačevčič, župan Naš kraj ■ november 2021 ••• Iz občine ••• OBČINSKI PRAZNIK 2021 Spoštovane občanke in občani! Naša občina obhaja svoj praznik 6. decembra, na dan, ko se je rodil naš Fran Jaklič – Podgoričan. V petek, 3. decembra, bomo prižgali praznične lučke, ob 18. uri bo v župnijski cerkvi na Vidmu ob spoštovanju priporočil za zaščito pred covidom 19 sveta maša za občino, na katero ste vsi lepo povabljeni. Po maši bo pripravljena razstava poprtnikov v Jakličevem domu. Leta 2020 smo morali zaradi epidemije praznovanje opustiti; na žalost nam tudi letos preti enaka nevarnost. Načrtujemo, da bi osrednjo proslavo, združeno z odprtjem športne dvorane, izvedli v soboto, 11. decembra. O podrobnostih glede proslave vas bomo še obvestili. Da ostanete zdravi in se lepo pripravite na adventni čas, vam želim Igor Ahačevčič, župan SKLEP O PRIČETKU JAVNE RAZPRAVE O PREDLOGU ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DOBREPOLJE ZA LETO 2022 Z NAČRTOM RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE OD 2022 DO 2025 Župan Občine Dobrepolje posreduje predlog Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2022 z načrtom razvojnih programov za obdobje od 2022 do 2025, skrajšano Predlog proračuna, v javno razpravo. Javna razprava bo potekala od 17. 11. 2021 do vključno 28. 11. 2021, do 20.00 ure. Predlog proračuna je objavljen na spletni strani Občine Dobrepolje. Ob predhodni najavi se zainteresiranim omogoči dostop do vpogleda v dokumente v prostorih občine. Pripombe se lahko posredujejo po elektronski pošti na e-naslov: obcina@dobrepolje.si, osebno v prostorih občine ali v pisni obliki na naslov: Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm Dobrepolje. 5 6 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ november 2021 Poročilo s 17. redne seje Občinskega sveta Občine Dobrepolje Novembrska seja občinskega sveta je potekala v torek, 16. novembra 2021. V luči takrat zelo slabih epidemioloških razmer so svetniki sejo opravili na daljavo, s pomočjo videokonferenčnega sistema Zoom. Glavni poudarek na seji je bila prva razprava o predlogu proračuna za leto 2022. Svetniki so opravili razprave tudi o nekaterih spremembah pravnih aktov in opravili nekatera kadrovska imenovanja. Na dnevnem redu je bila tudi seznanitev s predlogi za občinska priznanja. Svetniki so sicer razpravljali o 12 točkah dnevnega reda ter sprejeli vse predlagane sklepe. Glavni poudarki s 17. seje občinskega sveta: Sprejet je predlog proračuna za leto 2022 in podan v javno razpravo. Prav tako so sprejeti vse predlagane spremembe občinskih dokumentov, predlogi za imenovanja novih članic dveh odborov ter predlogi dobitnikov letošnjih občinskih priznanj. Bojan Novak Izvajanje sej preko videokonference je zdaj postalo že rutina in poteka brez zapletov ali težav. Takoj po obravnavi in sprejemu zapisnika 16. seje so se svetniki posvetili najpomembnejšemu občinskemu dokumentu – odloku o proračunu za naslednje leto. Uvodno predstavitev je opravil župan Igor Ahačevčič. Svetnikom je predstavil jasen pregled postopkov in izhodišč pri pripravi predloga. Generalno gledano se najbolj znižujejo sredstva za javni red in mir. Razlog je v tem, da so bila v letošnjem proračunu sredstva za novo gasilsko vozilo za PGD Videm - Dobrepolje. V naslednjem leto tako velike naložbe v posodobitev voznega parka gasilcev ne bo, zato večje znižanje. Precejšnje povečanje sredstev v naslednjem letu je na področju zdravstva, saj so predvidena dela v zdravstveni postaji na Vidmu. Pregled predvidenih sredstev po dejavnostih prikazuje tabela desno. Nekaj neznank pri oblikovanju proračuna predstavljajo nesprejeti pogoji črpanja sredstev evropske finančne perspektive. Najpomembnejši projekti v letu 2022 bodo: • nadaljevanje izgradnje kanalizacije in čistilne naprave; • izgradnja povezovalnega hodnika med šolo in športno dvorano; • prenova zdravstvenega doma (odvisna tudi od državnega razpisa); • popravilo občinskih cest (Rapljevo, Zdenska vas in drugi krajši odseki); • prometna ureditev okolice šol; • rekonstrukcija državnih cest (sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo RS in Direkcijo RS za ceste): Videm– Pri Cerkvi, Zdenska vas, dolgoročno obvoznica Ponikve; • izgradnja povezovalne poti v Brezju; • ureditev avtobusnih postajališč (Hočevje, Cesta, Predstruge, Podpeč); • koraki naprej na področju prometne varnosti (prikazovalnik hitrosti in urejanje cone 30 na avtobusni postaji Predstruge); • dokončanje zazidalnega načrta Predstruge (ceste, kanalizacija, vodovod, elektrika); • nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda Rob; • nadaljevanje gradnje širokopasovnega omrežja (Ponikve, Struge, Hočevje); • izgradnja stalne mobilne postaje Podtabor (za mobilno telefonijo); • pokablitev električnega voda Ribnica– Podtabor; • sodelovanje pri namestitvi panelov na strehe – za sončno energijo (s podjetjem GENi); • nadaljevanje protipoplavnih ukrepov (javne razprave). Predlog proračuna so obravnavali vsi odbori in komisije. Mateja Lohkar, predsednica odbora za družbene dejavnosti, je povedala, da je po razpravi na odboru ta soglasno prižgal zeleno luč za sprejem in nadaljnjo obravnavo. Odbor za kmetijstvo je prav tako po razpravi sprejel mnenje, da je odlok primeren za nadaljnjo obravnavo. Vsebinsko je razprava na odboru potekala v smeri potrebne promocije novih načinov kmetijstva (ekološko kmetijstvo), zlasti med mladimi. Odbor za gospodarstvo je prav tako ugotovil, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. V razpravi posameznih svetnikov so z vprašanji in komentarji sodelovali Janko Nose, Jernej Stare in Nada Pavšer. Janko Nose je povedal, da zaradi povišanja stroškov delovanja občinske uprave (z županom in podžupanom), kljub nekaterim dobrim rešitvam v proračunu, pre- Naš kraj ■ november 2021 dloga proračuna ne bo podprl. Podobno je bilo mnenje Jerneja Stareta, ki je prav tako poudaril, da je v načrtu nekaj zelo dobrih projektov, a v celoti predloga ne more podpreti. Nada Pavšer je pohvalila načrtovane projekte s področja zdravstva. Ob tem pogreša nekaj strukturnih sprememb in še vedno neurejen vodovod na Vodicah. Župan je na pomisleke svetnikov odgovoril, seveda pa so nekatera mnenja, kot je pri tako pomembnem aktu v navadi in normalno, ostala deljena. Svetniki so po razpravi opravili glasovanje in predlog večinsko podprli. Župan je predlog proračuna dal v javno razpravo, ki traja od 17. do 28. novembra do 20. ure. V tretji točki je župan predstavil predlog odloka o razglasitvi del Franceta in Toneta Kralj za kulturni spomenik lokalnega pomena. V želji po obnovi kapelice na Vidmu potekajo načrti za možnost sofinanciranja del iz državnega proračuna. V sodelovanju z Zavodom za varovanje kulturne dediščine so pripravili predlog odloka, ki bo na pravnoformalni ravni uredil področje in zavaroval našo kulturno dediščino. Pristojna komisija in odbor sta se s predlogom strinjala in predlagala v sprejem. Svetniki so sklep potrdili. Župan je svetnikom v razpravo ponudil tudi predlog odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave 5G. Sodelujoči župani so se na pobudo občinskih svetov odločili za spremenjen način plačevanja uprave. Za našo občino bi to pomenilo, da bi po novem ključu prispevala manj. Svetniki so se s predlogom soglasno strinjali. V naslednji točki so svetniki razpravljali o predlogu sprememb poslovnika občinskega sveta. Predlog je predstavila 7 ••• Iz občine ••• Sprejeti sklepi na 17. redni seji občinskega sveta: Občinski svet Občine Dobrepolje sprejme: • predlog Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2022 s prilogami; • predlog Odloka o razglasitvi del Franceta in Toneta Kralj v občini Dobrepolje za kulturni spomenik lokalnega pomena; • predlog Odloka o spremembah Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave 5G; • predlog sprememb Poslovnika Občinskega sveta Občine Dobrepolje; • predlog Odloka o dopolnitvi Odloka o ustanovitvi javno-vzgojno izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje; • predlog Sklepa o podelitvi pooblastila županu za sprejem in potrditev investicijske dokumentacije; • Sklep o imenovanju Darje Bartolj za članico Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; • Sklep o imenovanju Katjuše Gognjavec za novo članico Odbora za družbene dejavnosti; • Sklep o podelitvi bronaste plakete Občine Dobrepolje Prostovoljnemu društvu Ponikve in Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zagorica. direktorica občinske uprave, mag. Mojca Špec Potočar. V predlogu sta dva predloga sprememb, ki pa ne bosta bistveno vplivala na delo občinskega sveta. Pomembnejša je sprememba, ki omogoča razpravo in sprejem dvoletnega proračuna, česar sedanji poslovnik ni omogočal. Svetniki so predlog soglasno podprli. Zadnji pravni akt, ki je doživel spremembo, je bil Odlok o ustanovitvi javno-vzgojnega izobraževalnega zavoda Glasbena šola Grosuplje. Predlog je podala Glasbena šola Grosuplje, ki želi odpreti dislociran oddelek v Zagradcu. Kot enega izmed ustanoviteljev so tudi našo občino zaprosili za potrditev sprememb, svetniki pa so se s tem strinjali. Na predlog občinske uprave in župana so svetniki opravili razpravo o ukinitvi statusa javnega dobrega na parceli v Kompoljah. Po soglasnem sprejemu predloga se bo stanje lahko uredilo v zemljiški knjigi. Občinski svet je v naslednji točki sprejel predlog o podelitvi pooblastila županu za sprejem in potrditev investicijske dokumentacije. S sprejemom občinskega proračuna bo treba za investicije pripraviti dokumentacijo. Župan je predlagal, da se mu, zaradi morebitne časovne stiske in nezmožnosti sklicevanja občinskega sveta, izda pooblastilo, da lahko sam sprejme in potrdi investicijsko dokumentacijo, o tem pa potem poroča svetnikom na naslednji seji. Svetniki so opravili tudi dve imenovanji nadomestnih članic. V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so za novo članico imenovali Darjo Bartolj, za novo članico Odbora za družbene dejavnosti pa po odstopu dosedanje članice Katjušo Gognjavec. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je razpisala razpis za posredovanje predlogov za občinska priznanja. Na razpis so prispele tri prijave. Za dve prostovoljni gasilski društvi (PGD Ponikve, PGD Zagorica) je komisija potrdila podelitev bronaste plakete Občine Dobrepolje. Svetniki so ta predlog soglasno potrdili. Po dobrih dveh urah razprav se je seja zaključila s stalno točko – vprašanja in pobude svetnikov. Mateja Lohkar je predlagala, da se na občinski spletni strani objavi urnik zasedenosti športne dvorane, da se morebitni novi interesenti lahko prijavijo na vadbe. Nada Pavšer je spraševala, če je infrastrukturno ministrstvo res podaljšalo koncesijo podjetju, ki upravlja s kamnolomom Predstruge. Župan je potrdil, da so bile vse koncesije, ki bi se končale v letu 2021, znotraj protikoronskih ukrepov podaljšane za leto in pol, torej do sredine leta 2023. Slavc Palčar je opozoril, da sta potrebni menjava ogledala ob javni cesti v Predstrugah in odstranitev smeti po prometni nesreči ob cesti proti Grosuplju. Župan je sejo končal s krajšim razmišljanjem o obeleženju bližnjega občinskega praznika. Glede na epidemiološke razmere je skupinsko praznovanje vprašljivo. Nekaj dogodkov je sicer predvidenih, a v času seje še ni bilo jasno, v kakšni meri bodo izvedeni. ■ 8 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ november 2021 Pogovor z direktorico občinske uprave, mag. Mojco Špec Potočar Z gospo mag. Mojco Špec Potočar sva bila dogovorjena za krajši pogovor ob izteku leta 2021 in njenega dobro dvoletnega dela v naši občini. Kljub temu da trenutne razmere srečevanjem niso naklonjene, sva ugotovila, da izpolnjujeva pogoj PCT, in opravila kratek pogovor. Bojan Novak Gospa Špec Potočar, nam po izteku dveh let svojega dela v naši občini predstavite vaše mnenje o izzivih v njej? Uspešno izpeljanih izzivov oz. projektov je bilo v občini do sedaj kar nekaj. Naj navedem predvsem tiste, ki pomenijo veliko finančno breme za občinski proračun: to so dokončanje izgradnje športne dvorane in seveda njeno nadaljnje upravljanje, suhokrajinski vodovod in kanalizacije, ki jih bo v prihodnje treba še graditi, ter tudi začete dejavnosti na protipoplavnem področju. Za prihodnje obdobje je za občino še posebej pomembna nadaljnja ureditev infrastrukture s poudarkom na prometni varnosti ter spodbujanju podjetništva v Obrtni coni Predstruge med mladimi in drugo. Ko sem začela delo na občini, je bila moja prioritetna naloga najprej urediti poslovanje občinske uprave, kot je bilo zapisano v poročilu Računskega sodišča, priporočilu Ministrstva za javno upravo in inšpekcijskem nadzoru kadrovskega področja za pretekla leta. Te dejavnosti so trajale vse do sedaj, pa še danes ugotavljam, da je tu in tam treba dopolniti ali sestaviti nove dokumente, pravilnike ... Ob tem poudarjam, da mora občinska uprava poslovati na temelju zakonodaje, in ravno tukaj prihaja do občasnega nerazumevanja, kot npr.: »Občinska uprava ni prijazna in nam ne gre na roko …« Vem, da so javne uslužbenke strokovne, da je vzpostavljen sistem zaupanja, tako da sta delo in komunikacija z občani na visoki strokovni ravni, kar pa v nekaterih primerih ne more slediti vsem željam posameznikov. Prepričana pa sem, da kdor želi najti pot k cilju, mu to tudi uspe. Na sedežu občinske uprave (Videm 35) ste naredili tudi nekaj prostorskih sprememb. Kaj vas je privedlo do tega in kako vidite priložnosti »novih sosedov«? Biti prijazen do občana pomeni biti tudi dostopen, še posebej v trenutnih razmerah, ko nam širše neposredne stike onemogoča covid-19. Prostore, kjer je v preteklosti delovala pošta, smo preuredili tako, da sta tam sprejemna pisarna za stranke in tudi krajevni urad v času uradnih ur dostopna vsem, tudi invalidom (vhod zadaj). Izjemno me veseli, da imamo v občini ponovno zagotovljeno zdravstveno oskrbo na primarni ravni ter da Lekarna Ljubljana deluje v večjih prostorih sosednje stavbe. Oživljanje dejavnosti v središču Vidma prav gotovo predstavlja pomemben dejavnik za ustvarjanje pogojev za druge dejavnosti na podjetniškem, kulturnem, turističnem in kmetijskem področju. Tu vidim prihodnje izzive predvsem za posamezne skupine občanov in za spodbude s strani občinske uprave. Vendar poudarjam, da če ni želje in motiva po izvajanju, povezovanju, ustvarjanju od posameznika, torej »od spodaj navzgor«, občinska uprava ne more ustvariti delovanja z rezultati ne s finančnimi niti ne z vsebinskimi spodbudami. Občinski proračun je temeljni dokument, ki usmerja vaše delovanje. V čem vidite izziv oz. napredek v tem delu sodelovanja z občinskim svetom? Naš kraj ■ november 2021 Priprava dvoletnega proračuna je ena izmed dejavnosti, ki je pomembna za hitrejše, učinkovitejše in gospodarnejše delo občinske uprave. Prišli smo do točke, kjer nam bo v prihodnje možno oblikovati dokument oz. proračun v tej smeri. Na novembrski seji občinskega sveta bodo med drugim svetniki sprejemali tudi predlog proračuna za leto 2022, možno bo tudi neposredno sodelovanje v javni razpravi vseh občank in občanov. Želim, da s konstruktivnimi predlogi javnosti pridemo do dokumenta, ki bo omogočil izvedbo začetih in dogovorjenih projektov ter s tem nadaljevanje 9 ••• Iz občine ••• razvoja občine v smeri postati še prepoznavnejša, dostopna in za turiste zanimiva destinacija. Kaj želite sporočiti občanom sedaj, ko je okuženost s koronavirusom v Sloveniji tako visoka in med nami? Že lansko leto sem prebolela covid 19, in to kar težko, zato sem se kasneje tudi cepila. Sedaj grem že po poživitveni odmerek. Vem, da je ključnega pomena pri cepljenju predvsem naše zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv. Jaz popolnoma zaupam stroki in verjamem, da bomo samo s skupno solidarnostjo in doslednim upoštevanjem priporočil NIJZ-ja kot družba »premagali širjenje okužb s koronavirusom«. Pozivam vse, ki se še niso cepili, da to storijo čim prej in s tem dokažejo odgovornost do sebe in bližnjih. Želim si, da bi se čim prej bolnišnične kapacitete sprostile in bi lahko zdravstveni sistem ponovno izvajal vse dejavnosti, kot pred pojavom covida-19. Vsem občankam in občanom želim zdrave, mirne in srečne praznične dni! Najlepša hvala. V imenu občinskega glasila Naš kraj vam želim veliko pozitivne naravnanosti in prijetno delo med bližajočimi se prazniki! ■ Povzetek dejavnosti – evropski teden mobilnosti 2021 Evropski teden mobilnosti je potekal med 16. in 22. septembrom. Slog in tema za leto 2021 je: »Živi zdravo. Potuj trajnostno.« cej oddaljene od postaje. To pomeni, da se morajo ljudje do postaje pripeljati (ponavadi) z avtom, kar v veliko primerih pomeni, da potem, ko so že v avtu, pot nadaljujejo do končnega cilja. Opazili smo, da se večina občanov odloči za ta način, ker na železniški postaji ni pripravljenih dovolj parkirnih mest (za zdaj le pet). Da bi občane spodbudili k večji uporabi lokalnega prevoza in uporabi vlaka, smo organizirali poskusno lokalno linijo avtobusa, ki je imela krožno vožnjo Živa Novak, Občina Dobrepolje Občina Dobrepolje se je priključila projektu in sodelovala z dvema dejavnostma: 1. Promocijska kampanja o javnem prevozu. 2. Aktivno v vrtec ali šolo. V okviru dejavnosti Promocijska kampanja o javnem prevozu smo želeli občanom približati in spodbuditi uporabo javnega prevoza. Na tej točki smo se še posebej osredotočili na promocijo in spodbudo občanom, da bi več uporabljali vlak, ki je po več desetletjih mirovanja ponovno začel vožnjo na relaciji Ljubljana–Kočevje. Železniška postaja je na severnem delu občine, tako da so vse vasi kar pre- po celi občini. Vozni red je bil usklajen s prihodom vlaka na železniško postajo. Poskusna linija je delovala v času od 16. do 30. septembra 2021 in je bila v tem času za uporabnike brezplačna. Dejavnost smo izvedli v sodelovanju z Ljubljanskim potniškim prometom (LPP), ki je zelo resno in vestno pristopil k organizaciji poskusne linije. Povezali so se s SŽ – Potniški promet in uskladili vozni red s prihodom vlakov. Postavili so začasna avtobusna postajališča in promo- 10 virali poskusno lokalno linijo avtobusa. Linija je bila med občani dobro sprejeta, a na žalost premalo obiskana, da bi lahko postala redna lokalna linija. Ugotavljamo, da tudi čas ni bil idealen, ker v septembru študentje še ne obiskujejo fakultet. Občane smo o promocijski liniji obveščali v radijskih oddajah na radiu Zeleni val, v občinskem glasilu Naš kraj, na plakatih, občinskih spletnih straneh, družbenih omrežjih ter z obvestili o poskusni lokalni liniji z voznim redom avtobusa. To obvestilo smo po navadni pošti poslali vsem gospodinjstvom v občini. Za promocijo poskusne lokalne linije smo naredili zelo veliko, po vseh kanalih, ki so nam bili na voljo. Občane smo spodbujali tudi k večji uporabi koles. Za ta namen smo kupili stojala za kolesa, ki smo jih namestili ••• Iz občine ••• na glavni avtobusni postaji na Vidmu. S tem želimo spodbuditi uporabo kolesa za prevoz do glavne avtobusne postaje in nadaljevanje poti z avtobusom. Zelo dobro smo sodelovali z vrtcem Ringaraja, saj so vzgojiteljice pripravile zelo dober program ozaveščanja najmlajših o trajni mobilnosti. Spodbujale so prihod v vrtec z drugimi načini prevoza na trajnostni način, kar vključuje hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in alternativne oblike mobilnosti. Prav tako so spodbujale, da so se otroci skupaj s starši odpravili na izlet z drugimi načini prevoza kot samo z osebnim Naš kraj ■ november 2021 avtomobilom. Otroke so peljale na izlet z vlakom, pogosto so za prevoz uporabljali avtobus, ki je vozil po poskusni lokalni liniji. Otroci so si ogledali preventivnoizobraževalno predstavo za najmlajše S pikapolonico na pot, da ne bo nezgod. Zagotovo pa so bili najbolj veseli novih poganjalcev, skirojev in zaščitnih čelad, ki jih že z veseljem uporabljajo. Za shranjevanje novih koles smo kupili tudi vrtno hiško, ki jo bodo postavili na vrtčevsko igrišče in jim bo služila kot mobilna hišica za shrambo koles, skirojev, poganjalcev in zaščitne opreme – čelad. ■ ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2021 11 PODJETNIŠKI KOTIČEK ANALIZA GOSPODARSTVA V OBČINI DOBREPOLJE V LETU 2020: Na OOZ Grosuplje vsako leto pripravimo Analizo gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, torej v občinah, ki jih pokriva OOZ Grosuplje. Analiza se osredotoča zgolj na t. i. zasebni sektor gospodarstva, to so samostojni podjetniki in pa gospodarske družbe vseh pravnoformalnih oblik. Marca 2020 je bila v Sloveniji prvič razglašena epidemija nalezljive bolezni covid-19, ki je med drugimi ukrepi pomenila tudi zaprtje številnih gospodarskih dejavnosti. Da bi zmanjšali negativne posledice pandemije v gospodarstvu, je vlada podjetjem in zaposlenim ves čas pandemije namenjala izdatna finančna sredstva v obliki t. i. protikoronskih ukrepov (temeljni dohodek za samozaposlene, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, sofinanciranje plač delavcev na čakanju ipd.). Z nestrpnostjo smo pričakovali podatke o delovanju lokalnega gospodarstva v pandemičnem letu 2020. V Analizi za leto 2019 smo napovedali, da bo »imela pandemija v letu 2020 kljub izdatni pomoči države pogubne posledice za gospodarstvo«. Na podlagi pridobljenih podatkov objektivno ugotavljamo, da ni tako, naše črnoglede napovedi se niso uresničile. Številne spodbude, ki jih je gospodarstvo prejelo s strani države za omilitev posledic krize, so torej delovale. Celotno analizo, podkrepljeno z grafi in dodatnimi analizami ter z navedbo največjih lokalnih podjetij po posameznih kazalcih, si lahko podrobno preberete na naši spletni strani www. ooz-grosuplje.si, v nadaljevanju pa na kratko povzemamo empirične podatke, ki našo zgornjo oceno potrjujejo. Celotni prihodki poslovnih subjektov v vseh treh občinah so se v letu 2020 prvič od leta 2013, ko smo začeli svojo analizo, zmanjšali. Prej so ves čas, v skladu s konjukturo gospodarstva, rasli, padec v letu 2020 pa je glede na pojav koronavirusa in zapiranje gospodarstva pričakovan, a manjši, kot smo glede na izredne razmere v gospodarstvu pričakovali. Celotni prihodki poslovnih subjektov v vseh treh občinah so v letu 2020 znašali 1,251 milijarde EUR in so se glede na leto poprej, ko so znašali 1,302 milijarde EUR, zmanjšali za 51 mio. EUR oz. za 3,9 %. Skupno povprečno število zaposlenih v obravnavanih poslovnih subjektih v vseh treh občinah raste celotno opazovano obdobje in se je navkljub pandemiji povečalo tudi v letu 2020. Znašalo je 9071 zaposlenih, kar je 2,1 % več kot v letu 2019. Poslovni subjekti v vseh treh občinah v vseh letih naše analize, od leta 2013 dalje, izkazujejo dobiček, kar je dober znak. In tako je bilo tudi v pandemičnem letu 2020. Vseeno je bil izkazan dobiček poslovnih subjektov v vseh treh občinah v letu 2020 najnižji v zadnjih štirih letih, znašal je 56,3 mio. EUR, kar je 19,8 % oz. za 13,9 mio. EUR manjši kot v letu 2019, ko je dobiček poslovnih subjektov v vseh treh občinah skupaj znašal 70,2 mio. EUR. V pandemičnem letu 2020, ko so bila zaradi zaprtja dejavnosti ogrožena številna delovna mesta, do bistvenega povečanja števila nezaposlenih ni prišlo. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je res v vseh treh občinah narasla, vendar ne občutno, giblje se nekje na ravni iz leta 2018 oz. 2017. Spodbudno je tudi, da je povprečna stopnja brezposelnosti v vsaki izmed treh občin, ki jih pokriva OOZ Grosuplje, precej nižja od slovenskega povprečja. In še hiter pregled gospodarstva v letu 2020 v občini Dobrepolje. V primerjavi z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica je Dobrepolje precej manjša občina, sorazmerno nižji so tudi gospodarski rezultati. V letu 2020 je 264 poslovnih subjektov iz občine Dobrepolje, kar je devet enot manj kot leto poprej, ustvarilo 55,3 mio. EUR prihodkov oz. za 3,2 % manj kot v letu 2019. Poslovni subjekti iz občine Dobrepolje so edini izmed treh občin v letu 2020 povečali svoj dobiček, ustvarili so 2,6 mio. EUR dobička, kar je za 14,1 % več kot v letu 2019. Se je pa povprečno števi- lo zaposlenih pri poslovnih subjektih iz občine Dobrepolje, kot edini izmed treh obravnavanih občin, zmanjšalo, v povprečju so v letu 2020 zaposlovali 469 oseb oz. za 2,9 % manj kot v letu poprej. GOSTINCI ZA ODPRAVO POGOJA PCT PRI DOSTAVI HRANE IN ZA POMOČ PANOGI: Gostinci že dlje časa opozarjajo na velik upad prometa zaradi pogoja PCT, z uvedbo strožjih ukrepov pa je gostov še manj. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je zato pozvala vlado, da panogi zagotovi ukrepe pomoči in obenem odpravi nekatere nesmiselne ukrepe, kot je izpolnjevanje pogoja PCT pri dostavi in prevzemu hrane. Po mnenju gostincev to namreč ni logičen ukrep, saj tudi v živilski trgovini potrošnik ne potrebuje pogoja PCT, ko kupi oz. prevzame hrano. Poleg tega je naročilo hrane po spletu ali telefonu, zato je nemogoče vnaprej vedeti, ali naročnik (potrošnik) izpolnjuje pogoj PCT. Ob dostavi hrane bi se morala potemtakem ta hrana zavreči, če naročnik ne izpolnjuje pogoja PCT. Te hrane namreč ni mogoče prodati komu drugemu, obenem pa naročniku tudi ne moreš zaračunati hrane, če mu je ne izročiš. Številni gostinci tudi opozarjajo, da nimajo dodatnega kadra, ki bi lahko na vstopnih točkah lokala preverjal izpolnjevanje pogoja PCT. Zato predlagamo, da se pogoj PCT lahko preverja tudi za mizo v gostinskih lokalih ter na hotelskih recepcijah oz. ko je oseba že v prostoru, vendar pred začetkom opravljanja storitve. Zaradi izjemnega upada prometa v gostinstvu in drugih storitvenih dejavnostih je nujno treba ponovno aktivirati ukrepe, ki bodo nadomestili upad prometa in zagotovili plače zaposlenih. Želimo, da se ponovno uvedejo nadomestilo za upad prometa, nadomestilo za zaposlene s skrajšanim delovnim časom, ukrep čakanja na delo in povračilo nekritih fiksnih stroškov. Poleg gostincev pa sicer o velikem upadu prometa poročajo tudi frizerji, izvajalci kozmetičnih storitev in specializirani trgovci, fotografi, kemični čistilci ter industrija srečanj. Tudi v teh panogah 12 zato pričakujejo ukrepe pomoči. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa možen ob izpolnje- ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2021 vanju pogoja PCT in po predhodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs. si in po telefonu 01/786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje Analiza gospodarstva v občini Dobrepolje v obdobju 2017–2020 Na OOZ Grosuplje letno pripravijo analizo gospodarstva v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, torej v občinah, ki jih pokriva OOZ Grosuplje. V nadaljevanju si lahko ogledate ugotovitve za našo občino. Zbral Bojan Novak (po gradivu OOZ Grosuplje, avtorja Janeza Bajta) Analiza se osredotoča na t. i. zasebni sektor gospodarstva, to so samostojni podjetniki in pa gospodarske družbe vseh pravnoformalnih oblik: družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), družbe z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.)., komanditne družbe (k. d.), delniške družbe (d. d.) ter zavodi in fundacije. Podatki ne zajemajo t. i. javnega sektorja: šol, vrtcev, zdravstvenih ustanov, upravnih enot, javnih agencij, organov lokalne samouprave ... Pri analizi spremljajo in primerjajo naslednje gospodarske kazalce po občinah: število poslovnih subjektov, povprečno število zaposlenih, celotni prihodki poslovnih subjektov ter celotni poslovni izid poslovnih subjektov. Analizo dopolnjujejo z navedbo petih najuspešnejših poslovnih subjektov v obravnavanem letu glede na izbrani kazalec. Vir večine podatkov je plačljiva bonitetna baza podatkov bonitete.si podjetja Bisnode. Dotična analiza se osredotoča na podatke za obdobje 2017– 2020, s poudarkom na letu 2020. TABELA 1: PET NAJVEČJIH PODJETIJ V OBČINI DOBREPOLJE PO CELOTNIH PRIHODKIH IZ POSLOVANJA V LETU 2020 (VIR: WWW.BONITETE.SI) Poz. 2020/ poz. 2019 1./1. 2./2. 3./3. 4./ -. 5./5. Podjetje GRANDOVEC ANTON S.P. ŽAGA POGORELC D.O.O. KGŽ D.O.O. ORGANA D.O.O. BIMEDIA D.O.O. Celotni prihodki iz poslovanja v mio. EUR (v letu 2020) 7,8 (–1,1) 7,0 (–1,1) 5,6 (–0,2) 3,5 (+1,2) 2,9 (+0,6) GRAF 2: CELOTNI POSLOVNI IZID PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBČINI DOBREPOLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) Pregled gospodarskih kazalnikov v občini Dobrepolje GRAF 1: CELOTNI PRIHODKI PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBČINI DOBREPOLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) Celotni prihodki v občini Dobrepolje so se v letu 2020 glede na leto 2019 zmanjšali, z 57,1 mio. EUR na 55,3 mio. EUR, kar pomeni 3,2 % upad prihodkov. Medtem ko so se celotni prihodki pri samostojnih podjetnikih zmanjšali, so se celotni prihodki pri gospodarskih družbah celo malenkostno povečali. Vsi poslovni subjekti v občini Dobrepolje so v vseh preučevanih letih izkazovali pozitivni poslovni izid. Medtem ko se je dobiček poslovnih subjektov v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica v pandemičnem letu 2020 glede na leto poprej zmanjšal, pri občini Dobrepolje ni bilo tako. Dobiček tako gospodarskih družb kot samostojnih podjetnikov se je v letu 2020 v občini Dobrepolje povečal glede na leto 2019, znašal je 2,6 mio. EUR, leto prej pa je znašal 2,3 mio. EUR. TABELA 2: PET NAJVEČJIH PODJETIJ V OBČINI DOBREPOLJE PO CELOTNEM POSLOVNEM IZIDU IZ POSLOVANJA V LETU 2019 (VIR: WWW.BONITETE.SI) Poz. 2020/ poz. 2019 1./2. 2./ -. 3./ 1. 4./ -. 5./ -. Podjetje KGŽ D.O.O. ORGANA D.O.O. ŽAGA POGORELC D.O.O. BIMEDIA D.O.O. VINCENCIJ ERČULJ S.P. 13 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2021 GRAF 4: POVPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO POSLOVNIH SUBJEKTIH V OBČINI DOBREPOLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) Cel. posl. izid v mio. EUR (v letu 2020) 0,77 (+0,53) 0,44 (–) 0,30 (–0,01) 0,29 (–) 0,13 (–) GRAF 3: ŠTEVILO POSLOVNIH SUBJEKTOV V OBČINI DOBREPOLJE (VIR: WWW.BONITETE.SI) Povprečno število zaposlenih v poslovnih subjektih v občini Dobrepolje je konec leta 2020 znašalo 469 oseb, kar je za 2,9 % manj kot v letu 2019, ko je to število znašalo 483. Medtem ko se je povprečno število zaposlenih pri samostojnih podjetnikih zmanjšalo, je povprečno število zaposlenih pri gospodarskih družbah ostalo več ali manj nespremenjeno. TABELA 3: PET NAJVEČJIH PODJETIJ V OBČINI DOBREPOLJE PO POVPREČNEM ŠTEVILU ZAPOSLENIH V LETU 2020 (VIR: WWW.BONITETE.SI) Število poslovnih subjektov v občini Dobrepolje je konec leta 2020 znašalo 264 enot, kar je devet enot manj kot konec leta 2019, ko jih je bilo 273. Medtem ko se je število gospodarskih družb zmanjšalo, je število samostojnih podjetnikov ostalo nespremenjeno. Poz. 2020/ poz. 2019 1./1. 2./2. 3./3. 4./-. 5./5. Podjetje GRANDOVEC ANTON S.P KGŽ D.O.O. ŽAGA POGORELC D.O.O.. ORGANA D.O.O. GAJ MIZARSTVO D.O.O.. Povp. št. zaposl. (v letu 2020) 67 (–3) 61 (–9) 37 (0,0) 20 (–) 19 (+3) Okrepimo se s čebeljimi pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov Med in cvetni prah sta živili, ki sta nepogrešljivi za preventivno krepitev imunskega sistema v jesenskem in zimskem času, ko je večja možnost pojava in širjenja virusov, prehladov in drugih zdravstvenih nevšečnosti. Tina Žerovnik, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ Ljudje smo bili že v preteklosti inovativni pri oblikovanju in izražanju idej, ki so se odražale na raznovrstnih izdelkih iz medu in čebeljih pridelkov. Poznamo tradicionalno izdelavo lectovih src in medenjakov. Čedalje bolj je priljubljen kremni med, ki mu dodajajo raznovrstne sestavine, kot so cvetni prah, propolis, matični mleček, liofilizirano sadje, kakav, oreščki in podobno. Nekateri izdelujejo propolisovo tinkturo, medeni kis in raznovrstne medene pijače, kot so medica, medeno žganje, medeni liker, medeno pivo in peneča medica. Čebelji pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov, vir: arhiv ČZS 14 ••• Obvestila ••• Vrste slovenskega medu, vir: arhiv ČZS MED – SLADILO NAMESTO SLADKORJA Vsaka vrsta medu ima svojevrstne značilnosti in daje jedi ali pijači posebno aromo. Lahko ga uporabimo v različnih kombinacijah in pri vseh dnevnih obrokih kot nadomestek sladkorja ali kot dodatek k jedem. Svojo hrano lahko popestrimo z nakupom različnih vrst medu. Temne vrste medu, kot so kostanjev, gozdni, smrekov in hojev med, so primernejše za medenjake in močnejše jedi, kot so obare in mesne jedi. Kostanjev med vsebuje obilo cvetnega prahu, zaradi katerega ima tudi bolj grenko aromo in posebno vrednost. Svetlejše vrste medu, kot so lipov, cvetlični in akacijev med, pa so primerne za nežnejše pecivo v kombinaciji z mandlji, lešniki, marcipanom, za zavitke, sadne solate, zelenjavne juhe, zelenjavne jedi, solate in medene napitke. Med deluje protibakterijsko, vsebuje minerale, beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline in je vir antioksidantov, ki krepijo imunski sistem in povečujejo odpornost. Poleg čaja lahko sladkamo tudi druge pijače, kot so kava, limonada, ledeni čaji in sadni sokovi. Pri sladkanju jedi in pijač z medom mora- Pijmo kavo in čaj z medom, vir: arhiv ČZS mo biti pozorni na to, če jih želimo zgolj osladiti. V tem primeru jim dodamo cvetlični ali akacijev med. Kadar jim dodamo kostanjev ali gozdni med, pa bodo imele jedi in pijače posebno aromo. Pomembno je, da v kuhinji uporabljamo lokalno pridelan med, ki smo ga vajeni. Pri nakupu lokalnega medu ne gre le za podporo slovenskemu čebelarju, ampak tudi za manj možnosti za razvoj alergij, ki so reakcija ob zaužitju tujih snovi, ki jih naš organizem ni vajen. CVETNI PRAH – NEPOGREŠLJIV PREHRANSKI DODATEK Poleg nektarja ali mane, ki jo v mednem želodčku čebele prinašajo v panj in nato predelajo v med, pa se ob obisku cveta na dlačice čebele oprime tudi cvetni prah različnih rastlin. Med poletom ga čebela s pomočjo sprednjih nog prečeše in shrani v posebnih koških na zadnjih Naš kraj ■ november 2021 nogah. Cvetni prah je raznolikih barv. Barva je odvisna od rastline, na kateri ga je čebela nabrala. Cvetni prah je lahko dodatek naši vsakodnevni prehrani. Vsebuje idealno razmerje vseh sestavin, ki jih organizem potrebuje za delovanje, povečanje odpornosti in ohranjanje zdravja. Uživajo ga lahko tako zdravi kot tudi bolni ljudje. Pred uživanjem cvetnega prahu se je treba prepričati, da nismo nanj alergični. Pri zdravih ljudeh je priporočljivo uživanje cvetnega prahu v prehodnih obdobjih leta, torej na prehodu iz poletja v jesen in na prehodu iz zime v pomlad. Cvetni prah lahko uživamo samostojno, lahko pa ga namakamo in zaužijemo v kombinaciji s čajem, naravnim sokom, jogurtom, mlekom ali medom, saj s tem dosežemo boljši izkoristek hranilnih snovi, ki jih vsebuje cvetni prah. Med in drugi čebelji pridelki in izdelki iz čebeljih pridelkov so koristni, naravni ter obujajo slovensko tradicijo in kulturno dediščino. Poleg tega, da jih uživamo in vključujemo v vsakodnevno prehrano, so tudi lično in uporabno darilo ob prihajajočih praznikih, tako za prijatelje in sorodnike kot tudi za poslovne partnerje. ZAŽIVELA KARTICA POMAGAM ČEBELAM IN DRUGIM OPRAŠEVALCEM Kartica »Pomagam čebelam in drugim opraševalcem« je namenjena splošni javnosti in podjetjem kot poslovno darilo. Projekt je usmerjen k spodbujanju sajenja medovitih rastlin in posledično zagotavljanju večje količine hrane za če- 15 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ november 2021 bele in druge opraševalce. Hkrati je namenjen ozaveščanju javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev ter njihove ekosistemske storitve opraševanja, ki je ključna za prehransko varnost. Z nakupom kartice bodo imeli posamezniki in podjetja možnost, da pripomorejo k izboljšanju stanja. Ob nakupu podporne kartice v vrednosti 20 € bo del sredstev namenjen nakupu ter sajenju sadik medovitih dreves in semen medovitih rastlin, posameznik pa bo prejel tudi darilo, ki je naravnano trajnostno v skladu z ohranjanjem narave in sajenjem medovitih rastlin. Ob nakupu kartice posameznik prejme e-potrdilo Posvojitelj medovitega drevesa, USB-kartico Pomagam čebelam in drugim opraševalcem za podpornike čebel in drugih opraševalcev, vrečko semen medovitih rastlin, ki so vir hrane za čebele in druge opraševalce, ročno izdelano trajnostno nakupovalno vrečko, izdelano na način ponovne uporabe, knjigo o učinkoviti rabi čebeljih pridelkov Zdravnik svetuje, avtorja prim. Petra Kapša, dr. med., nogavice Brez čebel ni življenja in svinčnik za podpornike čebel in drugih opraševalcev. Kartico lahko naročite s skeniranjem QR kode, ki je na fotografiji, ali na e-naslovu: tina.zerovnik@czs.si. Vabljeni posamezniki, društva in podjetja, da z nakupom kartice postanete podporniki čebel in drugih opraševalcev! ■ Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski čas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, četrtek popoldne, petek dopoldne. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Četrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Naročanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Četrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Torek: 18.00 do 20.00 POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 5G: PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBČINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. 16 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ november 2021 Na PŠ Struge smo izdelovali glinene piščali Na ploščadi pred Jakličevim domom na Vidmu so postavili spomenik velikima slikarjema Francetu in Tonetu Kralju. Občina Dobrepolje je že leto 2020 poimenovala »leto bratov Kralj«, in sicer ob 125. obletnici rojstva Franceta in 120. obletnici rojstva Toneta. Ob tako slavnih obletnicah smo jima tudi učitelji in učenci prve in druge triade PŠ Struge namenili dan dejavnosti, ob katerem smo se spomnili njunega ustvarjanja. Izdelovali smo glinene piščali. Učiteljici Karmen Kljun in Mojca Pugelj Otroci so z velikim navdušenjem med nami prisrčno pozdravili mentorici iz Rokodelskega centra Ribnica, gospo Andrejo Bojc in njeno hčerko Jasmino. Že skoraj 300 let se družinsko ukvarjajo z lončarstvom. Izdelki nastajajo iz domače gline, ki jo kopljejo sami. V Ribniški dolini je bilo lončarstvo hišna oz. domača obrt, za katero je bilo značilno, da je bila ob kmetijstvu zgolj dopolnilna dejavnost. Ljudje so se s to hišno obrtjo ukvarjali ob slabem vremenu ali takrat, ko so bila kmečka dela že opravljena. Pod spretnimi prstki otrok in ob pomoči mentoric je glina kmalu začela dobivati obliko petelinčkov in kokošk. Mlajši otroci so si poleg glinenih piščali izdelali tudi prašičke kot simbol sreče in sovice kot obeske; starejši so poleg glinenih piščali izdelali tudi glinene posodice. Ob tej priložnosti se učenci in učiteljice prve in druge triade PŠ Struge iskreno zahvaljujemo mentoricama Andreji in Jasmini, gospe Katji Žagar in Rokodelskemu centru Ribnica za ves njihov trud, organizacijo, prijaznost in potrpežljivost. Vi, dragi šolarji, pa ostanite radovedni, zvedavi, zaupajte vase, bodite vztrajni in dosegli boste zastavljene cilje. ■ Poštevanka s prsti – prstna poštevanka Matematika ni zgolj štetje in poznavanje postopkov različnih računskih operacij, temveč mnogo več. Poštevanka pa je eno izmed najpomembnejših znanj. Pomembno je, da poštevanko učenci avtomatizirajo, saj je to eden izmed glavnih, minimalnih in temeljnih ciljev pouka matematike v tretjem razredu devetletne osnovne šole (Naggar Smith, 2008). Magda Tanko Ko se morajo otroci v tretjem razredu na pamet naučiti poštevanko, je to za njih precej stresno. Naučeno na pamet pa se tudi hitro pozabi. Zato je dobro, da poštevanko redno obnavljamo. Tudi v višjih razredih pogosto opažam, da otroci ne znajo poštevanke s števili 6, 7, 8 in 9. Otroci, ki imajo težave s poštevanko števil 6, 7, 8 in 9, si lahko pomagajo s prstno poštevanko. Moram pa vas opozoriti, da ta metoda pri vseh otrocih ne deluje, saj zahteva nekaj računske spretnosti (znanje poštevanke do števila 4). S prstno poštevanko lahko izračunamo račune množenja, pri katerih sta oba faktorja večja od števila 5. Kako množimo s prsti? 1. Prstom določimo število 6, 7, 8 ali 9 (mezinec 6, prstanec 7, sredinec 8 in kazalec 9). Število 10 opustimo, saj večini učencev poštevanka števila 10 ne dela težav. Naš kraj ■ november 2021 17 ••• Iz vrtca in šole ••• 2. Iztegnemo prste ene roke proti drugi roki. Izračunali bomo produkt 7 × 8, zato se s prstom leve roke s številko 7 dotaknemo prsta na desni roki s številko 8. (S prstancem leve roke se dotaknemo sredinca desne roke.) 3. Preštejemo prste pod in vključno prsta, ki se dotikata. Dobljeno število predstavlja desetice rezultata, torej 5 (prstov) × 10 = 50. 4. Preštejemo prste nad dotikajočima se prstoma, trije prsti na levi roki in dva na desni roki. Torej 70 + 2 = 72 in 8 × 9 = 72. Želim si, da bi vašemu otroku prsti dobro služili. Prsti so namreč didaktični pripomoček, ki ga ima otrok vedno pri sebi in ga, verjemite, nikoli ne pozabi doma, pa če je še tak pozabljivec. Vir: http://www.faceit.si/11-uporabnih-matematicnih-trikov-ki-jih-ne-ucijo-v-soli/4/. IZZIV ZA BRALCE NAŠEGA KRAJA! Ti dve števili zmnožimo 3 × 2 = 6. 5. Seštejemo desetice in enice 50 + 6 = 56. Torej produkt 7 × 8 = 56. Še množenje 8 × 9. 13. novembra smo praznovali SVETOVNI DAN PRIJAZNOSTI. Živimo v svetu, kjer se zdi, da smo prijaznost »vpisali na seznam ogroženih pojmov«. Čeprav vemo, da je prijaznost nalezljiva. Celo bolj kot vse doslej zaznane različice virusov. Prijazna beseda v veliko primerih rodi prijazno besedo. Prijazno dejanje privede do prijaznega odziva. ŠIRI ZATO PRIJAZNOST! POSKUSI IN OPAZUJ ODZIVE … S prijaznostjo v lepši, prijaznejši jutri!!! Urednik Bojan Novak 18 ••• Iz vrtca in šole ••• UVODNIK Tokrat bomo kratki, saj je vsebina daljša. Imamo novo ime, ki smo ga izbrali z glasovanjem. Iz vsebine pa: intervjuvali smo osmošolko Lano, ki trenira odbojko; predstavili knjigo Gremo mi v tri krasne in obeležili teden znakovnega jezika. Za konec vas čaka namig, kako lahko pozdravite gluhonemo osebo in se ji zahvalite. Ostanite zdravi in pazite nase. Vaša EKIPA, DA TE SKIPA ŠPORT: INTERVJU Z LANO (Piše: Eva Žnidaršič.) Za svoj prvi intervju sem se odločila, da bom predstavila prijateljico Lano Virant, ki trenira odbojko. Odbojka je moštveni šport, sestavljen iz dveh ekip, ki ju loči mreža. Namen igre je žogo poslati preko mreže. Igra se začne s servisom. Igralec z njim pošlje žogo preko mreže v nasprotnikovo igralno polje. Ekipa dobi točko takrat, ko žoga pristane v nasprotnikovem igralnem polju. Če sta ekipi izenačeni, se igra na razliko dveh točk. Ekipa zmaga na tekmi, ko osvoji tri nize (po 25 točk). Če je rezultat v nizih izenačen, se igra na tri dobljene nize, pri čemer se peti niz igra do 15 točk. Po vsakem nizu ekipi zamenjata strani. Posebnost je peti niz, kjer ekipi zamenjata strani, ko ena ekipa doseže osem točk (na polovici niza). Lana se je za ta šport odločila, ker jo je že od nekdaj zelo zanimal. Priložnost za treniranje pa je dobila šele v začetku šolskega leta, saj prej ni imela prevoza. Opremo, ki jo vsak odbojkar potrebuje, sestavljajo: • čevlji za odbojko, • ščitniki za kolena, • rokavčki in • športna oblačila. V ekipi je običajno 15 članov. Lana trenira v Klubu Flip Flop v Grosuplju. S tekmo se za zdaj še ni soočila, saj trenira le dva meseca. V klubu Flip Flop je njen trener Simon. (Intervju je bil opravljen oktobra 2021.) KULTURA V oktobru in začetku novembra smo se ljubitelji jezika in pisane besede pripravljali na šolsko Cankarjevo tekmovanje. Osmošolci smo prebrali knjigo Gremo mi v tri krasne avtorice Nataše Konc Lorenzutti. Ana Žnidaršič se je postavila v vlogo testne bralke. Poglejmo, kaj je napisala. TESTNA BRALKA Ta knjiga. Gremo mi v tri krasne. Čisto me je prevzela. Veliko drame, čustev, težav, simpatij, prepirov … Je res odlična knjiga. Dogaja se na taboru, kjer so prisiljeni biti. Vsaj nekateri. Uroš: veliko preveč pred mobilnimi napravami. Oče je mrtev in mama ima novega partnerja, za povrh mora prenašati pa še svojega polbrata. Mislil je, da mu tabor ne bo pomagal, ampak na koncu se je izkazalo ravno nasprotno. Pri sebi je premislil in se mu na koncu Naš kraj ■ november 2021 njegova družina sploh ni zdela tako slaba. V resnici pa je lahko srečen, da ima tako družino, ki mu vedno stoji ob strani. Nato pa še Valentina: za svoje pojme predebela, vso hrano izbruha, oče izginja v hribih in ga po cele dneve ni, mama je vedno v skrbeh ... Tudi njej ni lahko. Njo mama prijavi na tabor in Valentina se ga celo malo boji. Laže se Mileni, obletava jo Blaž … V sebi je dolgo zadrževala stvari, ki jih ni upala povedati nikomur. Res je bila čisto na dnu, v velikem tunelu, ki se nikoli ne konča … Všeč ji je Uroš, tako kot ona njemu. Menim, da knjigo lahko prebere vsak. Mlajši, najstniki, saj se mogoče tudi oni ukvarjajo z enakimi težavami in bi jih s knjigo lahko lažje razrešili … Rada bi prebrala še veliko takšnih knjig, saj so mi res všeč. OBELEŽUJEMO … TEDEN SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA (Piše: Ekipa, da te skipa.) V tednu slovenskega znakovnega jezika, ki je potekal od 8. do 12. novembra, smo v okviru novinarskega krožka in šolskega novinarstva spoznali znakovni jezik. Pri tem so nam bila v pomoč gradiva Zveze gluhih in naglušnih Slovenije, ki je šolski knjižnici ob tej priložnosti podarila tudi knjigo Vse je v naših rokah. Knjiga je namenjena vsem, ki so tako 19 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ november 2021 ali drugače povezani z gluhoto in s slovenskim znakovnim jezikom, ter tistim, ki ga želijo spoznati. Slovenski znakovni jezik je znakovni jezik, ki ga uporabljajo osebe z okvaro sluha na območju Repu- blike Slovenije. Temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in ustnic ter gibanju. Znakovni jezik je za gluhe jezik sporazumevanja. Ne uporabljajo pa ga le gluhi in naglušni, ampak tudi osebe v njihovem ožjem družinskem krogu ter tolmači, ki govorjeni jezik pretvarjajo v kretnjo in obratno. Zgoraj prilagamo dve sličici, kako pozdraviti gluhonemo osebo in se ji zahvaliti. Zagotovo bo vesela. Na Glasbeni šoli Grosuplje ne trobimo vsi v isti rog Glasbeno izobraževanje na otroka deluje pozitivno in njegov vpliv človeka spremlja vse življenje. Otrok s petjem, poslušanjem, z igranjem in ustvarjanjem glasbo doživlja ter se z njo izraža. Na Glasbeni šoli Grosuplje sta že skoraj 50 let, kolikor šola deluje, sicer najbolj priljubljena klavir in kitara, a vsako leto se nekaj otrok odloči za učenje enega najstarejših glasbil na svetu – roga. Kaj jih je k temu pritegnilo? Nina Kaufman, za Glasbeno šolo Grosuplje Če bi cev roga raztegnili, bi merila več kot pet metrov Rog so v različnih oblikah in pod različnimi imeni poznali že v starih civilizacijah. Nekdaj so ga uporabljali predvsem za opozarjanje na nevarnost ali ob svečanostih. Danes ga mnogi zmotno poimenujejo francoski rog. V današnji obliki je bil namreč prvič izdelan v Nemčiji in ni povezan s francoskim lovskim rogom, kopijo nemškega gozdnega roga. Prav tako ni v sorodu z angleškim rogom, ki je pihalo in ne trobilo (in, mimogrede, sploh ni angleškega, ampak poljskega izvora). Najbolj pravilno je torej, če mu preprosto rečemo rog. Je eden bolj znanih predstavnikov trobil. Hornisti (tako imenujemo glasbenike, ki igrajo na rog) so morali v 18. stoletju s seboj nositi več različnih cevi, da so lahko igrali v različnih tonalitetah. Šele v času Beethovna so se začeli uveljavljati ventili, s katerimi se podaljšuje cev na inštrumentu. Z njimi je rog dobil svojo končno podobo in zaživel v vsem svojem sijaju. Danes je nepogrešljiv inštrument v simfoničnih in pihalnih orkestrih ter različnih glasbenih sestavih. Zaradi bogate- Bernard, 11 let: »Rog mi je zelo všeč, lahko ga vzamem s seboj kamor koli, njegov čisti in nežni zvok me vedno znova preseneti. Všeč mi je tudi učitelj: ko zaigra na rog, prav slišim, kako ga ima rad.« ga zvoka sodi med izvajalsko najtežje inštrumente. Učitelj roga na Glasbeni šoli Grosuplje Robert Petrič je svojo ljubezen do inštrumenta in poučevanja strnil takole: »Zlati lesk je le del lepote glasbila, ki igra pomembno vlogo v najbolj izraznih delih orkestrske glasbe in celo v hollywo- Pia, 12 let: »Za rog sem se odločila, ker nanj igra moj brat in mi je bil takoj všeč: ima prijeten ton in lep je na pogled. Pri rogu me najbolj veseli nastopanje in igranje v duetu s prečno flavto.« odski filmski produkciji. Odločitev za poučevanje ni bila težka, le kdo si ne bi želel nečesa tako lepega deliti z iskrivimi očmi mladega moštva?« Mladim hornistom in drugim učencem Glasbene šole Grosuplje lahko prisluhnete na rednih nastopih v Modri dvorani Jakličevega doma, Videm 34 (datumi so objavljeni na https://gsg.si/napovednik.php). Vljudno vabljeni! ■ Prijaznost je jezik, ki ga lahko slišijo gluhi in berejo slepi (Mark Twain). Ljudje vse prevečkrat pozabijo, da je prijaznost zastonj (avtor neznan). Prijaznost se širi sama od sebe. Če si prijazen do drugih, bodo oni danes prijazni s teboj in jutri z nekom drugim (Šri Činmoj) 20 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ november 2021 O dobrepoljskih poprtnikih v Jakličevem domu Nosilke izročila priprave poprtnika iz Dobrepolja so se s projektom Božič z okusom odločile, da si poprtnik v občinskem hramu dobrepoljske kulture zasluži več pozornosti. Jakličev dom na Vidmu je tako pridobil stenski pano, ki pripoveduje o dobrepoljski dediščini priprave poprtnika, etnološka zbirka pa je bogatejša za nov poprtnik. Metka Starič, foto Nina Klavs »Če bomo znanje priprave poprtnika prenesli na mlade, smo naredili vse,« je dobrepoljski župan Igor Ahačevčič ob novem panoju nagovoril nosilke izročila iz velikolaških krajev in Dobrepolja. Občinski hišnik je pano namestil v pritličje kulturnega doma tudi zato, da bo dostopen najširšemu krogu obiskovalcev. Nada Lunder je za to priložnost pripravila dobrepoljski poprtnik po Ljubičevi grafiki iz leta 1939. V letu, ko se Slovenija ponaša z nazivom evropska regija gastronomije, ga je v družbi župana, predstavnic TD Dobrepolje in Zavoda Parnas simbolično predala Marički Žnidaršič, ki Jakličevo zbirko interpretira obiskovalcem. Ob vsakokratnem čezmejnem Festivalu božičnega kruha bo lahko krasil kmečko mizo v etnološki zbirki, katere ogled je možen po predhodnem dogovoru s TD Dobrepolje. Etnološko zbirko v Jakličevem domu je pred leti zasnovala etnologinja Anka Novak. »Dobrepoljci bi bili lahko dosti bolj ponosni, da priprave poprtnikov ne oživljajo, ampak to dediščino že ves čas neprekinjeno živijo,« je bila kritična danes 89-letna etnologinja, ki je v zbirki poiskala še božičnemu času primeren namizni prt za pod poprtnik. »S projektom Božič z okusom smo lahko podprli ideje nosilcev izročila iz različnih koncev Slovenije,« je povedala Metka Starič iz Zavoda Parnas. Projekt so zasnovali skupaj s šestimi nosilci izročila po Sloveniji in ob sofinanciranju Ministrstva za kulturo RS v dobrih dveh mesecih poleg dobrepoljskega panoja posneli še dokumentarni film o župniku iz Loškega Potoka, povabili mlade k pripravi treh videorazglednic, posodobili so spletno stran priprave poprtnika in ptičkovo pot v Velikih Laščah, oblikovali poprtnik kot protokolarno darilo in še marsikaj. Začetek čezmejnega Festivala božičnega kruha v Dobrepolju sovpada s praznovanji ob občinskem prazniku. »V Dobrepolju imamo pravo bogastvo kulinarične dediščine, ki nas preko različnih projektov lepo povezuje z drugimi občinami,« je bil zadovoljen župan in takoj podprl tudi idejo, da nosilke izročila iz Dobrepolja 3. decembra zvečer poleg panoja razstavijo tudi svoje poprtnike. ■ Naš kraj ■ november 2021 21 ••• Iz naših vasi ••• Obnova ostrešja cerkve svetega Antona V nedeljo, 10. oktobra 2021, smo se zbrali pri sv. Antonu, v tej naši lepi romarski cerkvi, na zadnjem romarskem shodu v letu. Kljub bolj kisli jesenski nedelji se nas je zbralo kar lepo število ljudi. Tokrat s še posebnim namenom, k blagoslovu obnovljenega ostrešja cerkve. Stane Klinc Mnogi malo starejši Dobrepoljci veste, da je bila cerkev sv. Antona med vojno kar močno poškodovana, saj so bili precej uničeni notranjost cerkve, zvonik, pa tudi del ostrešja cerkve, zlasti nad prezbiterijem. Po vojni so ostrešje nad prezbiterijem obnovili, na cerkvi pa toliko popravili, da je ustrezalo takratnim razmeram. Prav tako je bila zasilno obnovljena streha zvonika, saj takratne oblasti niso dovolile nobenih popravil. Skozi leta je vaščanom Zdenske vasi in Ceste s pomočjo vseh dobrepoljskih faranov uspelo temeljito obnoviti zvonik, obnoviti fasado cerkve in zamenjati kritino. Ta dela na zunanjosti cerkve so bila končana pred približno 40 leti. Zadnjih nekaj let pa je bil ključar Jože vsako zimo, ko je zapadlo malo več snega, zaskrbljen, kako bo ostrešje cerkve zdržalo to težo. Ugotavljal je, da je ostrešje dotrajano, da vezave popuščajo in da obstaja nevarnost, da pride do vdora. Ko smo poklicali mojstra, da pregleda in oceni stanje ostrešja, je ugotovil, da je situacija res kar kritična in je potrebna obnova. To smo načrtovali že lansko leto, vendar se nam zaradi situacije s korono to ni izšlo, letos pa, hvala Bogu, je to veliko delo opravljeno. Obnovo ostrešja smo zaupali mojstru Andreju Šuštaršiču iz Logatca, ki je pri nas že obnavljal farno cerkev, cerkev v Podpeči in v Podgorici in obnavlja cerkve po celi Sloveniji. 22 Dela so začeli v začetku septembra. Najprej je bilo treba postaviti zidarske odre, da je delo potekalo varno. Razkrili in odstranili so dotrajano ostrešje. Pri tem so našli napisano letnico izdelave starega ostrešja, in sicer 1881. Potem so izdelali opaž, da so zabetonirali nosilce in s tem utrdili in povezali zid cerkve, nato pa montirali trapezno kovinsko konstrukcijo. Na to konstrukcijo so potem montirali leseno ostrešje. Nad prezbiterijem, kjer je bilo po vojni izdelano novo ostrešje, so to samo okrepili, ker če bi vse odstranili, bi poškodovali zunanje »simse« in bi jih morali na novo izdelati, kar bi še dodatno podražilo obnovo. Nova kritina na cerkvi je bobrovec, ki je najprimernejši za cerkvene stavbe. Prav tako je bila zamenjana kritina tudi ••• Iz naših vasi ••• na zakristiji. Na novo so bile izdelane vse obrobe na ostrešju in obnovljeni žlebovi. Prav tako so bili izdelani strelovodi na cerkvi, ki jih prej ni bilo, in obnovljeni tudi na zvoniku, ker so bili stari poškodovani. Na severni strani cerkve je bil tudi na novo izdelan zunanji »sims«, ker je stari že davno odpadel in je bil samo lesen zaključek. Obnovljen je bil tudi križ na zvoniku, ki je bil tudi že v slabem stanju. V kroglo pod križem smo v poseben tulec vstavili listino, ki jo vidite na priloženi fotografiji, kot zgodovinski zapis za prihodnje rodove. Kot vidite iz naštetega, je bilo opravljenega ogromno dela in, hvala Bogu, nam je bilo vreme v tem času izredno naklonjeno, da je vse res potekalo tekoče, brez zastojev. Vsa ta dela bodo seveda Naš kraj ■ november 2021 ogromno stala, posebno še letos, ko so se vse cene materialov izredno podražile. Del denarja smo že zbrali, koliko pa bo še potrebno, pa bomo izvedeli v tem tednu, zato se seveda še priporočamo za vaše darove, ki jih sv. Anton ne bo pozabil, da bomo lahko poplačali vse stroške. Kot sem omenil v uvodu, je gospod župnik Franc Škulj v nedeljo, 10. oktobra 2021, ko je zadnji romarski shod v letu pri sv. Antonu, vsa dela blagoslovil, pri maši pa smo se Bogu zahvalili za vse opravljeno in vsem, ki so kakor koli prispevali pri tej obnovi. Po maši pa smo se kljub oblačnemu dnevu še malo zadržali pred cerkvijo ob kozarčku pijače in dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje iz Zdenske vasi in Ceste. ■ Urejanje luže (bajerja) v Bruhanji vasi Območje bajerja v Bruhanji vasi je zelo bogato kot spomin na nekdanje življenje in običaje na tem območju. Ob tem ima območje zaradi svojih naravnih danosti (bajer, požiralnik, B'č ...) tudi posebno biotsko pestrost, ki jo je smiselno in potrebno ohranjati. Janez Lohkar, predsednik VO Bruhanja vas Osnovna ideja je bila, da bi prebivalcem vasi, mimoidočim, učencem osnovne šole za potrebe učilnice v naravi in otrokom iz vrtca prikazali nekdanjo vlogo in pomen bajerja za življenje vaščanov ter značilnosti kraškega sveta. Na učnih tablah bomo prikazali tudi živalski in rastlinski svet na močvirnem in kraškem življenjskem prostoru. Vaščanom bo prostor omogočal kvalitetno bivanje in druženje na prostem, hkrati bo tudi prispevek k turistični ponudbi naše doline. V letošnjem letu v maju smo začeli dela. Načrt krajinske arhitekture je predvideval obnovo obstoječega bajerja s čiščenjem in poglabljanjem dna, čiščenje požiralnika in b'ča ter urejanje brežin. Ker je to območje kraškega sveta občutljivo poplavno območje, smo pri posegu upoštevali opisane ukrepe, ki nam jih je podala krajinska arhitektka s sodelovanjem strokovnih služb. Najprej smo začeli s čiščenjem bajerja in b'ča, ki je bil skoraj neopazen, ker je bil zapolnjen z odpadnim materialom in smetmi. Iz luže (bajerja) smo odpeljali več kot deset kamionov mulja in drugih naplavin. Odpadni material in smeti iz b'ča pa bo odpeljalo komunalno podjetje. Bajer je bil prvotno pravokotne oblike, pred več leti pa so ga zasuli in mu odvzeli prvotno obliko. Zato smo na predelu, kjer je bil zasut, na novo iz kamna obložili del stene. B'č smo očistili, ga na novo obložili, tako da je dobil prvotno obliko. Prav tako smo očistili strugo požiralnika in sam požiralnik. Ob luži sta bili tudi dve betonski koriti, ki sta se uporabljali za napajanje živine, po ustnem izročilu pa tudi za pranje perila. Eno korito je že popolnoma dotrajano in se je odstranilo, drugo pa bomo obnovili in ga predstavili ob ureditvi. Naš kraj ■ november 2021 ••• Iz naših vasi ••• Nekaj del nam je še ostalo, predvsem čiščenje brežin. V čiščenje luže in okolice smo vložili veliko dela in veliko delovnih ur vaščanov. Da smo to lahko uredili, iskrena zahvala našemu strojniku Franciju Babiču. Velika zahvala Antonu Grandovcu, ker nam je brezplačno posodil vso strojno mehanizacijo, ki smo jo nujno potrebovali za ureditev luže (kamion, bager). Brez te pomoči nam luže in okolice ne bi uspelo urediti. Hvala tudi gasilcem PGD Videm - Dobrepolje za črpanje vode iz bajerja. Zahvala Janezu Jakopiču za odvoz mulja in Občini Dobrepolje za pridobitev vseh soglasij, pripravo dokumentacije in pridobitev gradbenega dovoljenja. Hvala Jakatovim, lastnikom sosednje parcele, za služnostno pot, preko katere bo dostop do luže sploh mogoč. Sledi pa dokončna ureditev (učne table, poti, lesene klančine, zasaditev, leseni plato, klopi), ki jih bomo uredili s pomočjo občine, pri čemer računamo tudi na finančno pomoč iz državnega oziroma evropskega proračuna. Še enkrat hvala vsem vaščanom in omenjenim, ki ste nam pri tem delu bili v veliko pomoč. ■ 23 24 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2021 Predstavitev projekta Nadgradnja Klančarjeve domačije v RC Ribnica Foto: Tamino Petelinšek V četrtek, 14. oktobra, je v Rokodelskem centru Ribnica potekala predstavitev projekta Nadgradnja Klančarjeve domačije, ki je financiran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in se počasi zaključuje. Luka Škulj Projekt predvideva prenovo stare hiše na Klančarjevi domačiji v Zagorici, ki je vrisana že v franciscejskem katastru iz začetka 19. stoletja. Poleg prenove pri ponovni oživitvi hiše sodeluje tudi javni zavod RC Ribnica, natančneje sovaščanka Polona Rigler, ki je v sklopu projekta pripravila hišno zgodbo družine Škulj, osnovano na bogati ohranjeni kulturni dediščini domačije. S tem je nastala muzejska dokumentacija, ki jo je bilo mogoče spoznati na predstavitvi in ki bo bogatila prenovljeno hišo v Zagorici. Če ste predstavitev zgrešili, si boste zgodbo in dediščino družine lahko ogledali v prenovljeni hiši. Predstavitev projekta Nadgradnja Klančarjeve domačije je potekala v pro- storih Rokodelskega centra Ribnica v Ribnici, za vsebino je odgovorna Andreja Škulj s.p. Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. ■ Naš kraj ■ november 2021 25 ••• Iz društev ••• Vrtec na obisku pri gasilcih v Zagorici V oktobru sta nas gasilce v Zagorici obiskali dve skupini otrok vrtca Ringaraja. Kot ponavadi smo gasilci otroke sprejeli pred gasilskim domom. Boštjan Hren, PGD Zagorica Razkazali smo jim opremo, garažo in prikazali oblačenje gasilca v zaščitno obleko ob pozivu na intervencijo. Največ zanimanja pa je seveda poželo veliko število pokalov na omarah. Po nekaj uvodnih besedah smo se odpravili na igrišče, in sicer po gasilsko, v koloni po dva. Na igrišču je vsaka skupina poskusila vajo z vedrovko, tako kot jo izvajajo najmlajši na tekmovanjih. Poskusili so tudi prižgati modre lučke in sireno. Zelo zanimiv je bil tudi prikaz gašenja z avtomobilom za gozdne požare. Na koncu sta čaj in zavitek prav teknila. Zahvala članom PGD Zagorica za njihov čas, ki pa zagotovo ni bil vržen stran. Otroci bodo naslednje leto prvič zakorakali v šolo, hkrati pa tudi med gasilske vrste. Vsaj obljuba je bila taka. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! ■ V naravi ni WiFi-ja, vendar pa lahko tam najdeš boljšo povezavo (avtor neznan). 26 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2021 Uspešno izpeljan oktober, mesec požarne varnosti v PGD Ponikve Letošnji mesec oktober požarne varnosti se je začel z občinskim gasilskim tekmovanjem. Tradicija gasilskih tekmovalnih ekip v PGD Ponikve je precej dolga in bogata. Društvo v svoji zgodovini beleži velike uspehe z nastopov na občinskih in regijskih tekmovanjih kot tudi nekaj uvrstitev in nastopov na najvišji ravni – državnih tekmovanjih. Boštjan Škulj, poveljnik PGD Ponikve Eden takih uspehov, uvrstitev na državno tekmovanje, je nazadnje uspel ekipi članov B, ki so se po 20 letih ponovno uvrstili na državno tekmovanje. Zaradi epidemije je tekmovanje potekalo z enoletnim zamikom. Tako so letos nastopili v Celju, kjer so zasedli 33. mesto. Letošnjega občinskega tekmovanja, ki je potekalo v Grosupljem pod strogimi ukrepi, smo se prav veselili, saj je bilo tekmovanje v lanskem letu zaradi lockdowna odpovedano. V društvu se je tokrat organiziralo šest tekmovalnih ekip v različnih kategorijah: dve moštvi članov in članice A, člani in članice B ter starejši gasilci, ki so na občinskem tekmovanju osvojili najvišja mesta. Tekmovalna kategorija Člani A Članice A Člani B Članice B Starejši gasilci Dosežen rezultat 1. mesto in 3. mesto 1. mesto 1. mesto 1. mesto 1. mesto Samo v tekmovalnih ekipah PGD Ponikve je bilo skupno z mentorji udeleženih 53 članov, na tekmovanju pa so sodelovali tudi trije naši sodniki gasilsko- športnih tekmovalnih disciplin. Zelo pomembna zadeva, na katero se vedno brez pomislekov zanašamo gasilci na intervencijah, je hidrantno omrežje. V sodelovanju z JKP Grosuplje smo se dogovorili za pregled vseh hidrantov na območju Ponikev, ki so ga tudi tokrat odlično opravili naši starejši gasilci. Letošnja tema meseca požarne varnosti je bila »Po potresu lahko tudi zagori«. Zaradi ukrepov proti covidu 19 smo bila letos društva v GZ Dobrepolje primorana sama pripraviti vajo. Operativna vaja je potekala na temo požara objekta, ki ga je prizadel potres, ob tem pa je v njem ostalo več ujetih ljudi. Na vaji je sodelovalo 12 operativnih gasilcev, trije kandidati za pripravnika in starejši gasilci. Pripravljen je bil scenarij za ponesrečence, ki so bili razporejeni po prostorih, operativci pa so morali različnim okoliščinam prilagoditi tehnike reševanja. Vaja se je začela z obveščanjem po pozivnikih in v aplikaciji Fireapp. Člani operativnega sestava so izvozili s tremi vozili. Na kraju intervencije se je postavilo sprejemno mesto, vodja intervencije je razdelil naloge vodjem skupin, ki so opravili naloge notranjega gašenja, preiskovanja in reševanja, prezračevanje, iznos ponesrečencev, zunaj pa delo s cevovodi, napajanje vozil iz hidrantnega omrežja, Naš kraj ■ november 2021 ••• Iz društev ••• 27 organizirana pa je bila tudi skupina dveh prvih posredovalcev, ki je oskrbela poškodovance. Pri delu z IDA je sodelovalo šest operativcev, na cevovodih pa so delovali bodoči pripravniki, ki so svoje delo odlično opravili. Luka Škulj je na vaji sodeloval kot fotograf in ustvaril izjemne fotografije. V društvu velik pomen dajemo izobraževanju kadrov ter tako boljši usposobljenosti operativcev. Prav sveža novica je ta, da je Blaž Somrak (namestnik poveljnika PGD Ponikve) v izobraževalnem centru v Sežani uspešno zaključil tečaj za gasilskega inštruktorja, za kar mu iskreno čestitamo. Hvala vsem članom PGD Ponikve za odlično izpeljan program in delo v oktobru 2021 in hvala vsem našim podpornikom. ■ Po potresu lahko zagori ... ... je bilo geslo letošnjega oktobra ter obenem naslov vaje, ki se je v nedeljo, 24. oktobra 2021, odvijala na zapuščenem poslovno-stanovanjskem objektu v industrijski coni Podgorica. Uroš Gačnik Poveljnik društva PGD Videm - Dobrepolje Dejan Pugelj je zasnoval odlično ter obenem zahtevno vajo, pri kateri je sodelovalo 28 operativcev ter sedem statistov. Naloge so bile razdeljene tako, da so bili vsi operativni člani primorani pokazati določeno mero usposobljenosti. Ker je stavbo prizadel močan potres, je bilo treba stabilizirati vhod ter z orodji umakniti ruševine. Zaradi starejše gradnje in dotrajanosti materiala se je udrl strop. Tako je bil prehod skozi notranje stopnišče onemogočen in se je v zgornje prostore vstopilo po lestvi. Tam je operativce pričakalo več različno poškodovanih oseb. Mešanica paničnega vpitja, krikov bolečine ter strahu je polnila zadimljene prostore. Pisarniška oprema, omare ter drugi material so ležali po prostorih in oteževali gibanje. Potrebni sta bili hitra triaža in takojšnja pomoč najbolj poškodovanih, med katerimi je ena oseba utrpela poškodbo stegenske arterije ter je kri »špricala« v loku, druga oseba je zaradi porušitve stropnega nosilca imela v trebuhu zapičeno železno palico in je močno krvavela, našli so tudi osebo, ki je bila negibna ter nezavestna s popolnim zlomom podlaktnice. Največ »dela« so imeli posredovalci z osebo, ki je bila zaradi udarca v glavo izredno zmedena in je paranoično skušala zapustiti stavbo skozi okno, precej so se namučili, da so jo umirili in ustrezno transportirali na varno mesto. Osebe, ki 28 so bile udeležene v nezgodi, so bile na kraju oskrbljene, mobilizirane ter prenesene na varno lokacijo, kjer se je izvajala nadaljnja obravnava s strani reševalcev UKC Ljubljana. Hkrati so potekali notranje in zunanje gašenje ter iskanje ponesrečenih, ki so ostali ujeti v stavbi. V spodnjih prostorih, ki jih je zajel požar in z njim močan dim, so bile ujete tri osebe, ki so jih gasilci pravočasno našli ter rešili iz zadimljenega prostora. Prostor se je pregledal, pogasil, z ventilatorjem se je naredilo nadtlačno prezračevanje. Iz prostora se se odstranile jeklenke z zemeljskim plinom. Okolico objekta je budno spremljala tretja napadalna ekipa, ki je gasila požar na severni strani objekta ter izva- ••• Iz društev ••• jala opazovanje in gašenje z vzhodne strani. Na vaji sta se tako preverili odzivnost in usposobljenost operativnih članov, preverili sta se tehnika in oprema, obnovila so se znanja s področja gašenja, reševanja, vstopa v objekte ter prve pomoči. Na koncu se je naredila analiza vaje, kjer so vodje sektorjev poročali o izvedenih dejavnostih. Z vajo smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Takih in podobnih vaj si želimo več tudi v prihodnosti. V imenu društva bi se rad zahvalil lastniku objekta Vinku Erčulju, ki nam je objekt dobrohotno odstopil v namene izvajanja vaje. Prav tako zahvala vsem statistom, ki so odlično odigrali svojo Naš kraj ■ november 2021 vlogo in tako realistično prikazali dogajanje ob potresu. Poveljnik je poskrbel, da so bili statisti opremljeni z realističnimi pripomočki, ki so naredili vajo še bolj realno. Da je vaja ustrezno dokumentirana, je s tehničnimi pripomočki poskrbel naš član Klemen Tegel, ki je v vse prostore namestil kamere ter tako dokumentiral dogodke, z brezpilotnim letalnikom pa je poskrbel, da se je izvedba videla tudi s ptičje perspektive. Hvala. Veseli smo bili tudi vseh gledalcev, ki so jih privabili zvoki siren ter so z najmlajšimi budno spremljali vse gasilske operativno-taktične postopke, ki smo jih izvajali. ■ Tečaj gasilskih in gasilsko-športnih tekmovalnih disciplin Jesen je poleg dejavnosti v sklopu meseca oktobra, meseca požarne varnosti, tudi čas gasilskih tečajev. Boštjan Hren, Poveljnik GZ Dobrepolje V GZ Ribnica je na ravni Gasilske zveze Slovenije v septembru in oktobru potekal tečaj za sodnika gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin, ki smo se ga udeležili tudi trije gasilci iz GZ Dobrepolje. Po mojem mnenju in mnenju tečajnikov je to najtežji tečaj v sklopu gasilskih izobraževanj. Tečaj vsebuje vse tekmovalne discipline, ki so napisane v knjigi Pravila gasilskih in gasilskošportnih tekmovalnih disciplin. Verjetno vsi gasilci poznate malo rdečo knjižico, ki vsebuje 16 različnih disciplin, pravila tekmovanj, sestavo tekmovalnih odbo- Naš kraj ■ november 2021 rov in še bi lahko našteval. Tečaj je potekal v PGD Sušje, kjer so nas lepo sprejeli in poskrbeli za vso opremo in učne pripomočke za izvedbo tečaja. Udeleženci smo prihajali iz GZ Dobrepolje, GZ Ribnica, GZ Loški Potok, GZ Ivančna Gorica in GZ Velike Lašče. Zahtevana je bila 90 % prisotnost na predavanjih in 100 % prisotnost na praktičnem delu. Tako je dobilo pravico za pristop k zaključnemu izpitu 21 kandidatov. V prvem poskusu je izpit opravilo 15 kandidatov, kar je visoko nad slovenskim povprečjem. V drugem poskusu pa je izpit opravilo še pet kandidatov. V GZ Dobrepolje smo vsi kandidati uspešno opravili tečaj in okrepili ekipo 29 ••• Iz društev ••• sodnikov. En udeleženec tečaja je bil žal neuspešen in bo moral ponovno obiskovati celoten tečaj. Izpit vsebuje najprej praktični del vaje z motorno brizgalno, pri kateri žrebaš funkcijo tekmovalca, pri čemer je treba vajo opraviti brez napake. Po uspešnem praktičnem delu izpita dobi kandidat pravico do pisnega dela. Pri pisnem delu mora kandidat odgovoriti na 140 vprašanj, pri čemer mora biti 90 % odgovorov pravilnih, da opravi tečaj. V GZ Dobrepolje smo vsi trije kandidati uspešno opravili tečaj in tako postali sodniki gasilskih tekmovanj. V GZ Ribnica se je pred kratkim začel tečaj za nižjega gasilskega častnika, ki ga obiskuje devet tečajnikov iz GZ Dobrepolje. Upam, da bodo udeleženci pridobili veliko znanja in tečaj uspešno zaključili. Z znanjem, pridobljenim na tečaju, bodo prenašali znanje na druge kolege gasilce in gasilke. Upam, da nam bodo v začetku pomladi razmere že dopuščale, da pokažemo svoje znanje na kvizu za mladino. Prav tako upam, da se v prihodnje še kdo opogumi in udeleži tečaja za sodnika. Mi smo se opogumili in ni nam žal, saj smo res poglobili svoje znanje ter spoznali nove gasilske prijatelje. Z gasilskim pozdravom Na pomoč! ■ Domača hrana za telo in srce – trenutki iz Zavoda svete Terezije Leto gre h koncu. Kar nam lepo kaže tudi narava. Kmetje so spraznili vrtove, njive. Vzklila so ozimna žita. Polja so zaorana, pripravljena na počitek. Ljudje smo napolnili shrambe, kleti in kašče … Pobrali in predelali smo vse, kar nam je narava dala na naši ljubi zemlji. To je naša hrana, naš kruh. Letina je bila bolj borna, bomo pa bolj cenili tisto, kar nam je le uspelo pridelati. Marinka Merzel, Zavod sv. Terezije Hrana je bila vedno pomembna. Pri nas v domu radi obujamo spomine, kako je bila dobra tista malica, ki so jo prinesle gospodinje na njive, v gozd, ko se je želo, ko so šli kosci zgodaj zjutraj kosit, ko se je pripravljal les za zimo … Tako je hrana dragocena še danes, le premalo jo cenimo. In tudi ljudi, ki jo pridelujejo. Dan slovenske hrane obeležujemo vsak tretji petek v mesecu novembru, letos, 19. novembra, bo potekal že enajstič tradicionalni slovenski zajtrk. Tudi v naši hiši ga vsako leto pripravimo. Maslo, med, kruh, mleko, jabolko so redno na jedilniku. Da bi sami dali »piko na i« pomembnemu dnevu, smo za ta dan s stanovalci pripravili medenjake iz domačega medu. Da se še malo »pocrkljamo«. Tako prijetno je dišalo po vsej hiši, spretne roke pa so mesile, gnetle, rezale … Še znamo! Poskrbeti, da se imamo lepo. Zajtrk tako še bolj tekne … Mi bomo še naprej obujali spomine, kako smo kot otroci jedli na robu travnika dobrote, ki so jih gospodinje prinesle. Spominjali se bomo vonja po sveže pečenem kruhu, ki so ga mama ravno vzeli iz krušne peči. Tako je božansko dišal, ko so se hlebi hladili na belem prtu … Kako smo komaj čakali, da so mati odstranili skrbno vezen prtič in vzeli iz velikonočnega jerbasa blagoslovljene jedi, ki jih nismo jedli prav pogosto. Najboljša šunka, boljši kruh, pirhe, domač hren … Vse pridelano in pripravljeno doma, z domačimi žulji. Takrat smo res cenili hrano. 30 Ni zastonj pregovor: »Prazen žakelj ne stoji pokonci.« Ali pa: »V gozdu je lakota privezana.« In tisti: »Brez dela ni jela.« Ob koncu vam prilagamo še nekaj fotografij, da se vam bodo sline pocedile ••• Iz društev ••• ob naših medenjakih. Vi pa le pazite na to našo drago hrano. Babice, dedki ter mame in očetje pa le pripovedujte, kako je bilo v vaši mladosti, kar se prehrane tiče. Naučite mladino pripraviti kakšno Naš kraj ■ november 2021 staro kmečko jed na žlico. Tako bodo bolj cenili vsako stvar, ki jo imajo. Zdrava kmečka hrana pa naj bo večkrat na vaših jedilnikih. ■ Srce, ki sprejema Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm »Srce, ki sprejema« je geslo letošnjega tedna Karitas, ki bo potekal od 22. do 28. novembra. Nagovarja nas, sodelavce Karitas in vse ljudi dobre volje, da razmislimo, kakšen je naš odnos do odrinjenih, pozabljenih, zavrženih in drugačnih ljudi. Marta Šuštar Dvorana Golovec v Celju sreda, 24. 11. 2021 ob 20.00 f o t o Ta t j a n a S p l i c h a l , o b l i k o v a n j e i n g r a f i č n a i z v e d b a G A P R O d e s i g n , o k t o b e r 2 0 2 1 Veliko ljudi danes živi osamljeno, brez družine, brez socialne mreže. Tudi če imajo štiri stene, v resnici nimajo doma. Nihče jih nima rad, nikomur ni mar zanje. Niso izključeni samo starejši, ampak tudi osebe v aktivni dobi in otroci. V družbi digitalnih družbenih omrežij in navidezne popolnosti, ki veje iz ekranov, mnogi še dodatno obupujejo v samoti, čeprav jih obkroža množična komunikacija. Mnogi niso primerni za trg dela in jih ta zavrže, ker so prestari, ker nimajo dovolj sposobnosti ali zaupanja vase. Mnogi so zavrženi, ker imajo težave v duševnem zdravju ali pa so v svoji ranjenosti preprosto obstali v začaranem krogu. Nekatere pa odbijemo preprosto zato, ker se bojimo njihove drugačnosti. Teden Karitas je priložnost, da v tem času, ko smo velikokrat vsi zbegani, prestrašeni, tudi jezni in negotovi, najprej v sebi obnovimo življenjsko energijo. Verjetno je največji izziv ohranjati človečnost, dobronamernost in sprejetost za vsakega človeka, da gledamo v njem osebo s svojim dostojanstvom. Prerok Ezekiel pravi v Svetem pismu: »Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. Svojega duha denem v vašo notranjost …« Poiščimo v sebi to duhovno moč, potem morda lahko damo na razpolago svoje srce, roke, čustva in to, kar je lepega v nas, poklonimo drugemu kot svežino, kot življenjsko energijo, veselje, da smo to, kar smo, da smo živi. Vsako leto smo v tednu Karitas sodelavci Karitas iz cele Slovenije poromali v Ponikvo, tam imeli sv. mašo, potem pa se udeležili še generalke Klica dobrote. Prenos tudi: Nastopajoči: Orkester Cantabile, dirigent Marjan Grdadolnik MePZ Adoramus | Nuška Drašček Mojca Bitenc Križaj | Jure Počkaj Irena Yebuah Tiran | Estera Stojko sodelavci Radia Ognjišče Omar Naber | Kvatropirci Ansambel Saša Avsenik mladi solisti z Glasbene Matice Ljubljana Petra Kodba, Neža Močnik in Simon Zgonc Voditelji: Bernarda Žarn, Jure Sešek in Žiga Bunič V studiu: Romana Kocjančič Zahvaljujemo se Mestni občini Celje. Vstopnice so na voljo na telefonski številki 01/ 300 59 60, info@karitas.si. Za obisk koncerta je potrebna prijava in izpolnjevanje PCT pogoja. Zaradi izredno slabih epidemioloških razmer romanje odpade. V sredo, 24. novembra 2021, ob 13.30 pa bo kljub SRCE, ki sprejema Teden Karitas 22. 11. do 28. 11. 2021 temu na Ponikvi potekala sveta maša za sodelavce in prostovoljce Karitas, ki jo bo vodil nadškof msgr. Alojzij Cvikl, pred- Naš kraj ■ november 2021 sednik Slovenske karitas. Mašo bosta neposredno prenašali TV Golica in RTS Maribor. Dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski bo v sredo, 24. novembra 2021, ob 20.05 v celjski dvorani Golovec z omejenim številom gledalcev. Lahko pa ga bomo spremljali na TV SLO 1, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. V naši Župnijski karitas bomo teden Karitas obeležili tako, da bomo v petek, 26. novembra, od 17. do 18. ure v župnijski cerkvi na Vidmu vodili uro molitve na temo »Srce, ki sprejema«. Zavedamo 31 ••• Iz društev ••• se, da smo šibki in slabotni in le z Božjo pomočjo lahko spremenimo svoja srca, da ne bodo kamnita, ampak odprta in pripravljena za sprejemanje sebe, svojih najbližjih, pa tudi odrinjenih, pozabljenih in drugačnih ljudi. Lepo vabljeni, da se nam pridružite. V tednu Karitas bomo tudi pomagali Miklavžu pripraviti darilca za starejše, bolne in invalide. Naj se naše srce ob spodbudah, ki jih bomo deležni v tednu Karitas, uči sprejemati druge ljudi, jim prisluhniti, jih skuša razumeti, se v njih vživeti in jim pomagati. ■ Z Grošem do Južne Afrike Je v Grošu kaj novega? Se je v oktobru in novembru kaj zanimivega dogajalo? Seveda! Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Mesec oktober je bil pri ŠK GROŠ zaznamovan s stojnicami in vpisi. Startali smo v začetku meseca na Adamičevi ploščadi v Grosuplju. V prijetnem stilu dnevne sobe sredi mesta smo dijakom in študentom predstavili klub, njegovo delovanje, ugodnosti, merch ter jih tako povabili k vpisu in povezovanju mladih na območju naše upravne enote. Stojnica se je nato selila pred lokalno knjižnico v Ivančno Gorico, promocijo kluba pa smo sklenili pred Jakličevim domom v Dobrepolju. Po uspešno zaključenih vpisih smo 28. oktobra ponovno okupirali Adamičevo ploščad. V goste smo povabili podjetje Malinca, ki je v svojem Malinca Mobilu in v okviru svoje akcije »podarili bomo 100.000 palačink!« peklo palačinke, ki so jih nato delili med Groševe člane in druge mimoidoče. Pred začetkom izvedbe novembrskih dogodkov smo, tako kot vsako leto, ponovno osvežili organe kluba. Tako je 29. oktobra potekal občni zbor z volitvami, ki so določile, da bo Študentski klub GROŠ tudi letos vodila predsednica Anamarija Ahlin. Za zaključek meseca je v baru Jama v Ivančni Gorici potekal koncert: Ekskurzija v Jamo. Nastopali sta dve mladi glasbeni skupini, Babooni in Kokosy. Za vse avanturiste in popotnike se je 5. novembra v klubskih prostorih odvijalo potopisno predavanje. Tadeja Skubic je z nami delila svojo izkušnjo z 21-dnevnega potovanja po Južni Afriki, za katero bi lahko rekli, da je bilo precej zanimivo, pestro in adrenalinsko. Ponovno oziroma že skoraj tradicionalno smo bili med 30. oktobrom in 1. novembrom del humanitarno-ekološke akcije Manj sveč za manj grobov. Skupno smo na pokopališčih v Grosuplju, Šmarju – Sapu, Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični in na Vidmu zbrali 4.223,85 €. Zbrana sredstva so namenjena dekletoma s cerebralno paralizo, ki si bosta tako lažje privoščili hipoterapije, ki jima pomagajo pri zdravljenju. Hvala vsem, ki ste nas tudi letos podprli pri tej akciji. Za naprej pripravljamo kup simpatičnih projektov, za katere si želimo, da bi nam aktualne zdravstvene razmere dopuščale, da jih izvedemo. Naj vam izdamo le, da pripravljamo koncert s skupino Koala Voice. O vseh prihajajočih dogodkih in aktualnem dogajanju v klubu (ter morebitnih spremembah) vas bomo še naprej obveščali na spletnih omrežjih. Facebook (GROŠ študentski klub) Instagram (@sk.gros) Spletna stran (www.klub-gros.si) Groševcu ni nikoli dolgčas! ■ 32 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2021 Jesensko dogajanje v zavodu Prizma Ponikve Zima se bliža in močno nas skrbijo odvečni kilogrami, ki jih prinesejo zimski prazniki ter dobrote. Tako smo se konca julija odločili, da se podučimo o zmerni ter zdravi prehrani. Ogledali smo si svoj prebavni trakt in vse njegove funkcije, v gramih smo izmerili, koliko sladkorja vsebujejo naši priboljški v avtomatih, in pregledali vse možne diete za 100 let nazaj. Dipl. del. ter. Barbara Bavdek, Prizma Ponikve Na koncu smo ugotovili, da čudežne tabletke, ki bi topila maščobe, ni. Še vedno je najboljši in edini delujoči recept zmerna prehrana, pitje zadostne mere tekočine, dobro spanje ter fizična dejavnost. Lotili smo se tudi jesenskih opravil. Poskrbeli smo za okolico zavoda in pospravili svoj vrt. Letos smo se odločili, da nadgradimo skalnjak. Navkljub temu, da smo ga poleti očistili, je bil videti prav zapuščen in žalosten. Vso zemljo smo odvozili, nasuli novo, zaščitili s filcem in lubjem ter nasadili rastline. Naredili smo tudi venčke iz koruznih štokov in nabranih storžev. V jedilnico zavoda pa smo postavili dve ogromni sliki, izdelani iz odpadnega listja. Osebno smo zelo ponosni, menimo, da sta presežek umetnosti in zavidanja vredni. Oči se nam kar spočijejo, ko ju gledamo med obrokom. Da pa nismo skrbeli zgolj za svojo podobo, smo nahranili tudi svojega duha, z udeležbo pri sv. maši v baziliki Marije Pomagaj. Cerkev smo popolnoma napolnili in ob koncu obreda je župnik namenil nekaj toplih besed prav samo za nas. Predavanje o zmernem prehranjevanju smo potisnili vstran takoj, ko so nam postregli dunajski zrezek, pomfrit in jabolčni zavitek. Ob tej priložnosti bi se toplo zahvalili gostišču Marinšek v Naklem. Bili smo sprejeti in postreženi kot grofje. Še pridemo! Jesenski vetrič in listje sta pripihala tudi v naš zavod. Ustvarjalne delavnice so bile jesensko obarvane. Izdelali smo si svoje buče. Kar dobro poglejte sliko … Ne, niso prave – te so izdelane iz papirja. 1. oktobra 2021 smo v dvorani zavoda pripravili senzorno stezo. Senzorna steza je terapevtski pripomoček, pot, sestavljena iz različnih materialov, ki jo opravimo bosi. Prostor smo delili na dva tabora. Pri vhodu smo postavili stezo in na nasprotni strani postavili mize s posodami. Tako smo lahko bili vsi vključeni. Nekateri smo raziskovali z rokami in drugi z nogami. Med dejavnostjo se ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2021 je izkazalo, da to ni zgolj senzorna pot, ampak pot spominov. Ta kratki sprehod nas je ponesel v otroštvo, ko smo bosonogi raziskovali svojo okolico. Začeli smo na plutovinastih zamaških, šli skozi slamo, listje, smrekove veje, pšenico, suho travo, peno, žaganje, lubje, peno, prepojeno z vodo, in zaključili na suhi rjuhi. Najbolj priljubljeni sta bili zaplata s pšenico in pena, napolnjena z vodo. Bodeče smrekove veje pa smo nekateri kar preskočili. Največje presenečenje in najširše nasmehe (tako zaposlenim kot oskrbovancem) pa nam je pričarala DI, ki je prinesla zajčka, ki smo ga božali še dolgo po zaključku dejavnosti. 33 November se počasi izteka in zavod se že pripravlja na zimo. Zimsko spanje bomo prepustili medvedom, saj imamo v načrtu še ogromno dejavnosti. Toplo se oblecite in ostanite zdravi. Lepe pozdrave iz Prizme Ponikve. ■ Z baklami k polnočnici »Kako lepo je bilo, ko smo prišli do Androvskih (tam se odpre pogled na Struge) in so se videle lučke, ki so se stekale proti cerkvi,« je nekoč moj oče opisal utrinke s poti k polnočnici. Janko Nose Čez leta so nas te besede spodbudile, da smo se tudi sami iz Tisovca odpravili z baklami k polnočnici v Struge. Potem smo povabili še druge vasi, da smo skupaj ustvarili božično vzdušje. Korona nas je malo ustavila, letos pa nadaljujemo. Letos vabimo vse občane, ki zmorejo in želijo, da se nam pridružijo. Imamo dve župnijski cerkvi, struško in dobrepoljsko. Lepo bi bilo, če bi se na ravni družin, ali še bolje vasi, dogovorili in skupaj obudili žlahtno tradicijo ter se odpravili z baklami (lahko tudi lučkami) v svojo farno cerkev k polnočnici. Ker se stanje s korono slabša, se bomo prilagodili razmeram. Tudi v najslabšem primeru (da bi bila polnočnica zaradi epidemije prepovedana) se lahko organiziramo na ravni družin in se na božični večer, ob upoštevanju ukrepov za zajezitev epidemije, z lučkami sprehodimo do svojih farnih cerkva in skupaj ustvarimo božično vzdušje. Koordinacijo za Struge prevzema ŠTD Tisovec, za Dobrepolje pa TD Dobrepolje. Podrobnosti boste lahko našli na naših spletnih straneh in na naših družbenih omrežjih. Vsak pohod ima svoj čar, se pa že na poti pozna, če ima cilj duhovno vsebino! ■ 34 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ november 2021 Pogled, ki napolnjuje naše gledanje V mesecu oktobru in novembru so naše učenke in učenci 1. triade JVIZ OŠ Dobrepolje s svojo radovednostjo, pristnostjo in iskrivim pogledom napolnili virtualno galerijo v Jakličevem domu. Marija Žnidaršič in Dušica Hočevar, TD Dobrepolje Turistični vodnici sva se povezali in sodelovali skupaj z učiteljicami, z željo in ciljem, da naši otroci spoznajo naša umetnika Franceta in Toneta Kralj. S svojimi učiteljicami so učenci že pred obiskom galerije obiskali Zagorico, najlepšo vas na Slovenskem, rojstno vas obeh umetnikov. Ogledali so si spomenik bratov Kralj v Zagorici. V virtualni galeriji sva jim na njim prijazen in razumljiv način predstavili nekaj značilnih del obeh umetnikov. Predstavili sva jim tudi jaslice, izdelane po litografiji Toneta Kralja. Povabili sva jih tudi k skupnemu sodelovanju pri izdelavi jaslic, s katerimi bi popestrili trg v prazničnem decembru. Nato smo nadaljevali z ogledom spomenikov na trgu in pokopališču. Srečanja so bila prijetna, saj so otroci pozorno spremljali slike in se ob njih pogovarjali. Doživeli so vsako sliko ali kip na svoj način, se zazrli v preteklost in vse jim je bilo blizu. Hvala gospem učiteljicam, ki otroke vodijo v svet naših umetnikov, jim razkrivajo kulturno in drugo dediščino, ki jo imamo v našem Dobrepolju. Kar otroci v ranih letih spoznajo, jim ostane dolgo v spominu, in zato bodo znali ceniti to, kar so nam predniki zapustili. »Lepota, resnična Lepota, prihaja od znotraj. Tudi Lepota družbe in tudi Lepota dežele. V tej Lepoti, ki jo pišemo z veliko začetnico, so združeni lepi krogotoki narave in blagi duh prebivalstva. Lepa narava krepi človeški duh – okrepljeni TD Dobrepolje nudi vizitke z motivom litografije Toneta Kralja Rojstvo za simbolično ceno 1 € za tri vizitke s kuvertami. Vizitke lahko do konca leta 2021 naročite na e-naslovu: td.dobrepolje@gmail.com ali po tel.: 040 962 823. Brezstični prevzem in gotovinsko plačilo v TIC-u na Vidmu vsako soboto od 9. do 11. ure ali po dogovoru. duh močneje doživlja lepoto. Doživljanje Lepote pa je najzanesljivejše zagotovilo lepe podobe in etične vitalnosti posameznika in družbe. Zato je o lepoti treba govoriti. Še več, ustvarjati moramo pogoje, v katerih bo o sebi govorila Lepota sama.« (Žuborenje Slovenije, Anej Sam) Hvala za sodelovanje! ■ Naš kraj ■ november 2021 35 ••• Iz društev ••• Spomini na začetke delovanja Turističnega društva Dobrepolje Takoj po ustanovitvi Občine Dobrepolje leta 1995 sva se z županom Antonom Jakopičem pogovarjala, kaj bi lahko pripomoglo k promociji občine. Predlagal sem ustanovitev turističnega društva, ki smo ga 24. julija 1995 tudi uradno ustanovili. Stane Škulj Imenovali smo upravni odbor v sestavi: Stane Škulj – predsednik, Pavlina Novak – tajnica, člani: Janez Pavlin, Janez Kralj, Tone Steklasa. Nadzorni odbor: Tone Jakopič – predsednik, člani; Jelka Samec, Marija Kramžar. Disciplinska komisija: Mihaela Steklasa – predsednica, člani: Franci Adamič, Frenk Padar. Že v letu 1995 smo začeli projekt obiska starih vozil v sodelovanju z OLD TIMER klubom iz Škofljice in Kompasom Ljubljana. K sodelovanju smo povabili tudi Godbo Dobrepolje in prireditev vrsto let tudi organizirali. Vaškim odborom smo dali tudi vprašalnik in prosili za mnenje o organizaciji urejanja vasi, ocenjevanje vasi in domačij. Organizirali smo skupaj z vaško skupnostjo Podgora adventno-Miklavžev sejem, ki je postal tradicionalen, kot tudi blagoslov konj ob prazniku sv. Štefana na Vidmu. Leto 1996 je bilo izredno delovno, saj smo občino skupaj s Športnim društvom Dobrepolje predstavili na Igrah brez meja v Torinu v Italiji. K sodelovanju smo povabili tudi Godbo Dobrepolje in en avtobus navijačev. RTV Slovenija je posnela tudi spot o občini, ki ga je večkrat predvajala na slovenski televiziji in ob promociji samega tekmovanja na vseh televizijah v Evropi. Kljub negotovosti, kako bo med ljudmi sprejeta akcija Urejena domačija, saj je šlo za ocenjevanje urejenosti hiš in vasi, smo ta projekt izpeljali. V sedmih letih smo v komisije za ocenjevanje vabili različne strokovnjake, ki so se spoznali na krajino, etnologijo, arhitekturo, tako da so udeleženci, ki so bili izbrani za ocenjevanje, dobili tudi koristne napotke. Sodelovanje je na koncu preraslo tudi občinske meje, saj smo skupaj z občinama Grosuplje in Ivančna Gorica izbirali najlepše urejeno vas. Vsako leto smo ob zaključku akcije podelili priznanja in povabili vidne slovenske ansamble, ki so popestrili prireditev s koncertom. Izdali smo tudi razglednice Dobrepoljske in Struške doline in jih ponudili Pošti Slovenije in trgovinam. Z vaško skupnostjo Podgora in Planinskim društvom Dobrepolje smo organizirali pohod z baklami na Kamen vrh. V letu 1997 smo poleg utečenih projektov izdelali prvi turistični katalog znamenitosti občine in predstavitev tedanjih gostiln v občini. Povabili smo gostince k večjemu sodelovanju in jih tudi promovirali na raznih sejmih, ki smo se jih člani društva udeleževali. Z velikim zanesenjakom Frenkom Padarjem sva izpeljala prve konjske dirke v Dobrepolju na hipodromu v Kompoljah. V naslednjem letu pa poleg drugih dirk tudi pravo galopsko dirko športnih konj. Z Godbo Dobrepolje smo nekaj let sodelovali na projektu Dan godbe, ki je privabil obiskovalce iz vse Slovenije. Po mojem predlogu (načrtu) je mojster Meglen Darko izdelal in postavil oglasne table (kozolca toplerja) na mejah štirih občin, ki mejijo z našo občino. Ob koncu leta pa smo izdali prvi kole- dar prireditev vseh društev in organizacij v občini za naslednje leto, ki se je na različne načine obdržal do današnjih dni. Leto 1998 smo začeli z organizacijo izvedbe državnega prvenstva sledarskih psov z glavnim nosilcem Alojzom Štrubljem, članom Kinološkega društva Grosuplje. S priznanimi strokovnjaki, dr. Borisom Kuharjem, profesorico Olgo Zupan in etnologinjo Anko Novak, v ocenjevalni komisiji smo izvedli projekt dobrepoljskega turističnega spominka. Škoda je, da se kljub dobrim in izvirnim spominkom, ki so jih prispevali udeleženci natečaja, ni nihče od njih odločil za nadaljnjo pot trženja. Organizirali smo tudi velikonočno razstavo jedi in kulinarike, ki je tudi bila nekaj let stalnica v sodelovanju z aktivom kmečkih žena. Z gospo Tatjano Kralj in Fundacijo 36 ••• Iz društev ••• Toneta Kralja smo začeli izlete po poteh del slikarja in kiparja Toneta Kralja, kar turistično društvo še danes z veliko vnemo počne. V letu 1999 so bile organizirane vse stalne prireditve. V letu 2000 pa smo izvedli vseslovensko srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Ko zbrani gremo vsi skoz vas. Na prireditvi je nastopilo 14 skupin iz vse Slovenije, od Prekmurja do Primorske. Radio Slovenija je prireditev posnel za oddajo Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Pripravili smo tudi razstavo vezenin, prtov in drugih ročnih del dobrepoljskih žena in mož. Odprta je bila tudi razstava grafik Toneta Kralja. V letu 2001 smo bili organizatorji projekta Rastoča knjiga v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije. Pripravili smo tudi razstavo kiparja in rezbarja Draga Koširja, ki je kasneje izdelal tudi podobe na vhodnih vratih cerkve sv. Križa na Vidmu in križev pot v kapeli župnišča na Vidmu. V letih 2002 in 2003 smo organizirali prireditev Srečanje pod kozolcem, ki smo jo izvedli pri Anžetovih na Cesti. Namen je bil, da bi turistom in obiskovalcem občine predstavili bogato dediščino ko- Naš kraj ■ november 2021 zolcev, ki so postavljeni po naših vaseh. S prireditvijo bi naredili promocijo naše kulturne dediščine in ob zaključku družaben kulturni večer. Delovanje društva, ki je v lanskem letu praznovalo 25. obletnico, je z zlato plaketo odlikovala občina, ki je prepoznala dejavno in bogato delovanje. Upam, da smo delček dobrega prispevali tudi ustanovni člani društva. ■ Svetovni dan hrane – 16. oktober Vsako leto obeleženje svetovnega dneva hrane v ospredje postavi nekaj ključnih tem. Poudarki letošnjega obeleženja (vir: NIJZ): • Lokalno pridelana hrana je pametna odločitev. • Jedi pripravljajmo iz osnovnih živil. • Otroci naj se izogibajo prigrizkom na poti iz šole (avtomati s prigrizki in sladkimi pijačami, obiski trgovin ...). • Prehranska dopolnila ne nadomeščajo osnovne prehrane. • Poiščimo ravnovesje med priporočenimi in odsvetovanimi živili. • Uravnotežen obrok poskrbi za naše zdravje. • Voda je najboljša pijača. • Zajtrkovalna navada je dobra navada. Bojan Novak Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na predbožično tržnico v nedeljo, 19. decembra 2021, od 8. do 12. ure pred Jakličev dom na Vidmu. V ponudbi bodo potice (rožičeva, orehova, kokosova, rozinova), golobice, božični kruh in še kaj. Vljudno vabljeni! Naš kraj ■ november 2021 37 ••• Šport ••• Novembra ekipe Futsal kluba Dobrepolje v polnem zagonu November je v futsal tekmovanjih tisti mesec, ko se veliko dogaja. Ne mine noben konec tedna, da ne bi široko po državi nastopale ekipe našega kluba. Tudi v reprezentančnem premoru so se številni naši igralci udeležili bodisi reprezentančnih zborov bodisi t. i. NZS futsal centrov. Tokrat si ob poročilih s tekmovanj lahko preberete tudi zanimiv pogovor z Matejem Babnikom, kapetanom članske ekipe, ki nastopa v elitni 1. slovenski futsal ligi. Bojan Novak Za člansko ekipo so tri zelo težke tekme z renomiranima nasprotnikoma. V samo petih dneh je ekipa dvakrat gostovala v Rogaški Slatini, kjer domače tekme igra serijski prvak zadnjih let in udeleženec lige prvakov, Futsal klub Dobovec. V petek, 5. novembra, sta ekipi odigrali tekmo osmine finala slovenskega futsal pokala. Pričakovano so na igrišču dominirali domačini, naši fantje pa so se trudili čim dražje prodati svojo kožo in po zelo dobro odigrani tekmi izgubili s 5 : 0. V torek, 9. novembra, pa sta se ekipi ponovno pomerili, takrat v prestavljeni tekmi 8. kroga državnega prvenstva. Odličen prvi polčas, ko je našim fantom v tretji minuti z golom Gala Škulja uspelo celo povesti, je očitno razjezil odlične domačine in v drugem polčasu so zadeli kar devetkrat. Ko je za našo ekipo zadel Žiga Andolšek, je končni rezultat kazal 13 : 2. Že nekaj dni po tem je ekipa gostovala pri drugem renomiranem nasprotniku, ki v letošnji sezoni po osvojenem superpokalu tudi v državnem prvenstvu meri na najvišja mesta. Futsal klub Litija prav tako ni ekipa, proti kateri bi lahko iskali priložnost za nove točke. Ekipa je odigrala čvrsto v obrambi in tekmo po dobri igri izgubila s 4 : 0. V petek, 19. novembra, je ekipa odpotovala na novo gostovanje, tokrat k ekipi, ki jo je doslej edino premagala, KMN Bronx Škofije. O rezultatu bomo poročali v naslednji številki. Druga najstarejša ekipa (U-19) je doslej v novembru odigrala le eno tekmo, o kateri lahko poročamo. V nedeljo, 14. novembra, je v napeti in živahni tekmi v domači dvorani premagala vrstnike z Vrhnike (Siliko Fortrade). Na koncu je bilo 7 : 4. Zadetke za našo mladinsko ekipo so dosegli Tevž Ivanjko (dva), Da- vid Nose, Gašper Tomašič, Luka Grm, Luka Đorđević in Nejc Albreht. Ekipa ima po šestih krogih štiri zmage in dva poraza in je na tretjem mestu. Ekipa U-17 je tekmo odigrala v soboto, 13. novembra. Na gostovanju v Sodražici so fantje premagali ekipo ŠD Extrem (3 : 2). Po nepopolnem petem krogu zaseda ekipa v konkurenci osmih ekip drugo mesto. Odlično nastopa tudi selekcija U-15. V nedeljo, 14. novembra, so fantje zabeležili novo zmago. V domači dvorani so bili s 6 : 4 boljši od ekipe ŠD Extrem. Ekipa je s tekmo manj na odličnem drugem mestu lestvice U-15 zahod. Naš igralec SPORED DOMAČIH TEKEM V NASLEDNJIH TEDNIH: Petek, 26. 11. (20.00) – ČLANI (nasprotnik FK Siliko) Sobota, 27. 11. (17.00) – KADETI (U-17) (nasprotnik NK Duplek) Nedelja, 28. 11. (17.00) – MLADINCI (U-19) (nasprotnik Futsal klub Trzin) Sobota, 4. 12. (17.00) – KADETI (U-17) (nasprotnik Futsal Olimpija) Nedelja, 5. 12. (17.00) – SELEKCIJA U-15 (nasprotnik Futsal Olimpija) Petek, 10. 12. (20.00) – ČLANI (nasprotnik ŠD Mlinše) Nedelja, 12. 12. (17.00) – MLADINCI (U-19) (nasprotnik FC Litija) Sobota, 18. 12. (od 10.00 naprej) – SELEKCIJA U-13 (drugi domači turnir) Za vstop v športno dvorano je treba izpolnjevati pogoj PCT! Vstopnica na članske tekme stane 3 EUR, vstop na druge tekme je prost. 38 ••• Šport ••• Naš kraj ■ november 2021 Grega Tomašič je trenutno celo najboljši strelec lige. Po težavah s karanteno je v soboto, 13. novembra, na domačem terenu tekmovanje začela tudi selekcija U-13. Na prvem turnirju je ekipa naletela na najboljši dve ekipi v ligi in zabeležila dva poraza. Najprej z 0 : 8 proti ekipi KIX Ajdovščina, nato pa po boljši igri še proti ekipi Siliko Temte (4 : 8). V soboto, 20. novembra, je ekipo pot vodila v Kobarid, kjer je odigrala nove tri tekme. Prvi novembrski konec tedna je bil rezerviran za reprezentančne treninge in tekme, v mlajših kategorijah pa za t. i. NZS futsal centre, na katerih se zberejo povabljeni najbolj perspektivni igralci futsala. Veseli smo, da je na omenjenih srečanjih sodelovalo veliko fantov našega kluba, kar kaže na dobro delo in potencial v naslednjih letih. Najodmevnejši rezultat je uspel našemu vratarju članske ekipe in selekcije U-19, Luki Đorđeviću, ki je kot kapetan srbske mladinske reprezentance sodeloval na močnem mednarodnem turnirju. Z dvema ubranjenima streloma s šestih metrov je v finalu poskrbel za zmagoslavje gostiteljev in požel veliko navdušenja. Naš kraj ■ november 2021 Nejc Albreht je s slovensko mladinsko reprezentanco odigral dve tekmi proti reprezentanci Italije. NZS futsal centra U-17 sta se ob poškodbi Erika Finka, 39 ••• Šport ••• ki se je v preteklih letih udeleževal tovrstnih srečanj, udeležila Luka Grm in Klemen Marolt. Centra U-15 pa so se udeležili Nejc Zrimšek, Grega Tomašič in Nejc Širaj. Vsi so na treningu z najboljšimi igralci uživali in dobili nova znanja, ki jim bodo prišla prav na nadaljnji športni poti. ■ Nositi kapetanski trak pomeni biti zgled Ob polovici tekmovalne sezone v 1. slovenski članski futsal ligi sem se pogovarjal s kapetanom ekipe, Matejem Babnikom. Bojan Novak Matej, lansko in letošnjo sezono, ko članska ekipa Futsal kluba Dobrepolje nastopa v elitni 1. SFL, si kapetan ekipe. Kako gledaš na to funkcijo? Najprej naj povem, da je biti izbran za kapetana res velik poklon in čast. Nositi kapetanski trak pomeni v prvi vrsti biti zgled vsem soigralcem s svojim pristopom, trdim delom in prizadevnostjo. Predvsem je to pomembno v trenutkih, ko ekipi ne gre najbolje, na tekmi ali pa izven igrišča. Vsekakor sem zelo vesel kapetanske funkcije. Kako bi skozi oči kapetana opisal ekipo, ki se letos drugo leto zapored dokazuje na najvišji ravni slovenskega futsala? Preskok iz 2. v 1. SFL je neverjetno velik – kakovost ekip v prvi ligi je res na visoki ravni. Prvo leto je gotovo najtežje, saj se je treba privaditi na hitrejši tempo igre, kjer je vsaka napaka hitro kaznovana. Vesel sem, da smo se obdržali v 1. ligi, kar nam je bil tudi cilj pred sezono. Kot kapetan sem ponosen na našo ekipo, saj vidno napredujemo v igri in se kljub težkim tekmecem ne predajamo, predvsem pa nam je uspelo obdržati visoko moralo, kljub nekoliko slabšemu začetku. V klubu si že od začetka svoje športne poti. Opravil si celotno klubsko šolo futsala, seveda povečini s poudarkom na treningu za vratarja. Preizkusil si se tudi v vlogi trenerja in podajal znanja novim generacijam. Kako gledaš na prehojeno pot v klubu? Res je, v klubu sem praktično od same ustanovitve, najprej kot igralec, nato še kot trener. Spomnim se začetkov, ko smo s sošolci komaj čakali na trening, saj je bilo igrati za klub nekaj več kot krožek, počutili smo se del nečesa večjega. Ob svoji tako dobri izkušnji sem želel s trenerskim delom v najmlajših selekcijah za futsal navdušiti čim več mladih fantov in deklet. Moram reči, da se je celotna organizacija, način in kakovost dela z igralci, skozi leta res dvignila na visoko raven – poleg tedenskih treningov se v klubu organizirajo tudi letne priprave, pred nekaj leti pa sva s trenerjem Danijem organizirala prvi poletni futsal kamp, za katere- ga je vsako leto veliko zanimanja. Vesel sem, da sem sedaj kot kapetan članske ekipe še vedno del naše futsal zgodbe. Letošnjo sezono ste kot ekipa začeli s prvo zmago v 1. ligi, zadnje čase pa kljub dobrim predstavam ne najdete več poti do paketa vseh treh točk. Kako v ekipi gledate na prvo polovico sezone in kakšni so načrti za naprej? Letos smo končno dočakali prvo zmago v 1. ligi – v domači dvorani nam je ob bučni podpori s tribun uspelo uprizoriti preobrat po zaostanku z 0 : 3 na 4 : 3. Žal nam v zadnjem času res ne uspe iztržiti polnega izkupička, vendar vsekakor napredujemo v igri, kar se bo prej ali slej pokazalo tudi na tekmah. Vstopamo v 2. krog lige, kjer nas na začetku čakajo nekoliko ugodnejši nasprotniki, kjer ciljamo na zmago. S prvo polovico sezone smo kar zadovoljni, bomo pa vsekakor morali popraviti nekaj napak v igri, ki jih ponavljamo celo sezono. Za nas bodo pomembne predvsem prve tri, štiri tekme v drugi polovici sezone. Zadali smo si cilj, da se obdržimo v 1. SFL, kar nam za zdaj uspeva. ■ 40 ••• Zahvale ••• Jaz sem otrok Marijin, se smrti ne bojim – na materinem srcu najlepše jaz zaspim. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Na praznik Rožnovenske Matere Božje se je poslovila naša teta Tina, Naš kraj ■ november 2021 Draga mama, za vse nas je ostala molitev tvojih ustnic, večna pesem, ki še pela bo za tabo – topla blaga misel, angelski odmev za vse, ki v spominih jočejo za ljubo mamo. ZAHVALA AVGUŠTINA DERNULJC, (rojena 6. 9. 1936, umrla 7. 10. 2021) iz vasi Paka v Strugah. Vsem, ki ste se od nje poslovili v mrliški vežici, darovali za sveče in maše, prav lep boglonaj. Boglonaj vsem, ki ste si v času njenega bivanja v domu vzeli čas in jo obiskovali, še posebej zadnja leta, ko je bila priklenjena na invalidski voziček. Boglonaj našemu župniku Marinku Bilandžiću za opravljeno pogrebno slovesnost in župniku Francu Škulju in vsem duhovnikom, ki so ji v domu na Vidmu nudili duhovno oskrbo. Zahvaljujemo se pogrebnemu zavodu Novak za organizacijo pogreba, pevcem za v slovo zapete pesmi in citrarki za zadnji zven strun. Boglonaj vsemu osebju v Domu svete Terezije na Vidmu, kjer ste ji v 13 letih bivanja nudili vso potrebno pomoč in oskrbo. Še posebej pa velik boglonaj sestri Nataši, ki ji je srčno in sočutno nudila pomoč v zadnjih urah njenega življenja. Boglonaj gospe Slavki Novak za vodenje molitve v vežici in vsem, ki ste se k molitvi zanjo še ves teden zbirali v župnijski cerkvi. Boglonaj vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekali sožalje in nam stali ob strani s pomočjo, nasveti in sodelovanjem. Boglonaj vsem, ki ste se udeležili njenega zadnjega romanja iz župnijske cerkve sv. Avguština na božjo njivo. Naj molitev in blagoslov naše tete Tine – »domske tete«, kot so jo imenovali na Vidmu – ostaja nad vsemi kraji, kjer je teklo njeno zemeljsko življenje. Teta Tina, tebi pa boglonaj za živi zgled vere. Ob izgubi naše drage mame FRANČIŠKE OBLAK (1932–2021) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste v času bolezni obiskali mamo ali ste z njo radi poklepetali po telefonu. Hvala vsem, ki ste v trenutkih slovesa izrekli ustna in pisna sožalja, darovali za cerkev in svete maše, darovali cvetje in sveče, zanjo molili in jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala vsem, ki ste skrbeli za njeno zdravje, predvsem pa njeni osebni zdravnici dr. Nives Dražetić in Renati Strnad. Zahvala dr. Urošu Tomincu in Katarini Bukovec ter dr. Matevžu Harlanderu. V bolezni in težavah ji je bil v veliko pomoč domači župnik Franc Škulj, ki je mamo redno obiskoval, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Prav tako gre gospodu župniku zahvala za podeljeni zakrament svetega bolniškega maziljenja ter za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo. Zahvala Stanki Mihelič za poslovilno misel maminih sovaščanov vasi Kot pri Ribnici. Zahvala pevcem moškega zbora Rafko Fabiani in še posebej iskrena zahvala pevcem iz Ponikev. Hvala pogrebni službi Novak. Naj Bog povrne vsem vaščanom, ki ste hodili v cerkev k molitvi za pokojno mamo, še posebej pa Tini El Shawish, ki je vse večere vodila molitev. Največja zahvala pa gre Bogu za njeno srce in roke, ki so mnoge vsak dan povezovale v veri, dobroti in miru. Vsi njeni Vsi njeni Pregovori – december (gruden): Če Grudna bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi. Grudna mraz in sneg, žita dosti prek in prek. Na Barbaro (4.12.) mraz bo trajal ves zimski čas. Če na božič (25.12) dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Zelen božič (25.12), bela velika noč. Dež na Štefanje (26.12.) obeta le malo žita drugo leto. Naš kraj ■ november 2021 41 ••• Oglasi ••• POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� SOBOTNI SMUČARSKI TEČAJI od 8.1.2022 dalje na dan PREVOZNI SMUČARSKI TEČAJ: ROGLA 26.-30.12.2021 ARNOLDSTEIN 21.-25.2.2022 Tečaji vključujejo: učenje smučanja v majhnih skupinah, smučarsko karto, kosilo, prevoz. Prevoz iz Dobrepolja. Informacije: info@snezinka.com; 041/621-803 – Janez Škantelj POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� Zaradi širitve obsega poslovanja zaposlimo programerja/operaterja na CNC-stroju. Opis dela: • priprava stroja in orodij po tehnološki dokumentaciji, • nadzor kakovosti. Pogoji: • • • • • poznavanje tehnologije rezkanja in struženja, poznavanje meril in postopkov merjenja, znanje branja tehnične dokumentacije, natančnost, samoiniciativnost. Nudimo: • • • • možnost nadgrajevanja znanja, stimulativno plačilo, možnost zaposlitve za nedoločen čas, enoizmensko delo v urejenem in prijetnem okolju. Več informacij na 041 723 550 (Gregor), 041 578 477 (Gašper) oziroma info@kovinostrugarstvo-klinc.si. + 42 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ november 2021 Bi avto takoj? Povprečna poraba goriva: 1,383 – 7,816 l/100 km, emisije CO2: 31,40 – 181 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Akcija velja do razprodaje zalog. Več informacij vezanih na akcijsko ponudbo je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) terenskim in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 in http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14. Izdajatelj si pridržuje pravico do tiskarskih napak. Slike so simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah CO2 so na voljo na www.hyundai.si. Avtohiša Zalar d.o.o. Male Lašče 105, Velike Lašče 031 331 920 040 490 070 www.avtohisazalar.si prodaja@avtohisa-zalar.si FB Instagram Twitter Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Primož Trubar: Foto: D. Vincek »[...] Bug je dva človeka stvaril, tiga moža inu to ženo, ...« Če želite poroko pod okriljem duha prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, si izberite za prvi korak na skupni življenjski poti Trubarjevo domačijo na Rašici. Info na: www.trubarjeva-domacija.si, t: +386 1 781 03 60 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan JANEZ POZNIČ s.p. Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo! Sobota in nedelja zaprto! Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si Priba okna d.o.o. je zelo uspešno in rastoče podjetje, s svojo proizvodnjo in montažo pvc in alu stavbnega pohištva. Svojim strankam ponujamo celovite rešitve pri izbiri in vgradnji stavbnega pohištva. Zaradi povečanega obsega del potrebujemo nove sodelavce. V podjetju Priba okna d.o.o. ZAPOSLIMO 2 delavca za delo v proizvodnji stavbnega pohištva 2 delavca za montažo stavbnega pohištva na terenu Pogoj:  Srednja poklicna izobrazba smer mizarstvo, varilstvo, strojništvo, gradbeništvo ali druge ustrezne smeri  Zaželene so ročne spretnosti in natančnost  Zaželene izkušnje pri enakih ali podobnih delih www.pribaokna.si / info: 01/510-55-30 Prijave z življenjepisom in CV-jem sprejemamo na : info@priba-okna.si ali po pošti na Priba okna d.o.o., Javorškova ulica 3, 1315 Velike Lašče 倀漀最漀搀戀攀渀椀 猀攀爀瘀椀猀 䌀攀渀椀琀攀瘀 琀攀爀 瀀漀瀀爀愀瘀椀氀愀 稀愀 瘀猀攀 稀愀瘀愀爀漀瘀愀氀渀椀挀攀 倀漀瀀爀愀瘀椀氀漀 琀漀ഁ攀 戀爀攀稀 氀愀欀椀爀愀渀樀愀 䈀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀愀 渀愀搀漀洀攀猀琀渀愀 瘀漀稀椀氀愀 䄀瘀琀漀欀氀攀瀀愀爀猀琀瘀漀 䄀瘀琀漀瘀氀攀欀愀 ㈀㐀栀 倀漀氀椀爀愀渀樀攀 瘀漀稀椀氀 䬀攀洀椀ഁ渀漀 ഁ椀愁ഁ攀渀樀攀 䌀攀猀琀愀 㘀㘀Ⰰ ㄀㌀㄀㈀ 嘀椀搀攀洀 䐀漀戀爀攀瀀漀氀樀攀 眀眀眀⸀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀 椀渀昀漀䀀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀