ISSN 0350-5561 ZI kon0c tođna Precej jasno 2 občasno povečano oblačnostjo. 00 rv 54 let šteuilka 3 četrtek, 18. januarja 2007 t,S5 EUR- 300SIT IMIIIO VI^IJÙVJI^ V Lokovici včeraj zjutraj Financiranje po novem Miiena Krstič • Pianinc Regijska cesta Velenje - Mozirje oziroma SafesKd magistrala je bila lani večkrat omenjena v rubriki Crna kronika» Kot kaže posnetek, ki smo ga naredili vierai zjutraj, letos ne bo nic drugače. Foto: S. Vovk Se volitve še niso Iconcale? GGT Pr«artgffllWvo VELENJE. Starllrg 35,3320 Vblen^e m. 03/997 so 96,03iw 50 97 tet: 03666 83 61 ^ N Spoznajte premoženjsko lA ) zavarovanje z osebno in pravno asistenco! 08019 20www.opa.» Novi zakon o flnanciruuju občw. kije nekaj prahu dvipiil Se ob ohravfuivi v àrtawcn zhoru,je zative/ (udi v praksi, '/agovoríňkí zakom irJijo, da je pravicjiejši do v^eli 2J0 ohcin, kitlikor jHi je v Sioveniji, }*m:)proiniklff pa menijo, da ínuJo po njem nekatere občine, zlasti mestne, prikrajšane. Mesim oixinu ljut)!jana, ki naj bi !)ila zaradi voveti^a načina fimnciranja ob y milijard loiarjev. je že napovedala, da ho na iistirvnem sodišču zahtevala presojo zukomi \feslna občina Velenje z novim zakommi o jh nandranjn ni pridolfila dodatnih sredstev, morda jih je nekaj ceh izgubila. O tem, kako bodo v njej razdelili sredstva, ho znano šele, ko bo proračun sprejel. Svetu Mestne občine Velenje naj bi bil predvidoitia predlagan v obrav-na\ o mun/L Drugače pa je v manjših občlnaJt v Savinjskt)-šaleški regiji. kjer te računajo koliko cesi l)odo z dodatnim denar-jem lahko prenovili. Tudi v Rečici ob Savifjji. kije z izločitvijo iz ohâ'fie Mozirje nova občina. Njen pr^i proračun bo težak /nilijon in 168 tisoč evnn. '/ njim se hodo najprej lotili urejanja lokalne ceste mi Pobretje in pridobivanja projektne dokumeniacije za kanalizacijo Varpolje-Spodnja Rečica. Majhne občine se namreč soočajo s .številnimi težavami na podr^tcju komi malne in cestne Injraslruklure in ymtjo usmerja:jo tudi večino .'ired.Ktev. Vl.nčah, kjer bodo dobili precej več, kot so inie/i lani. k čemur so prijjomo^le predvsem javne poli in lokalne cesle, teb je v občini kar 142 kilometrov, pa pravijo, da mška^ ne bo problem {xtra-bili. Ob urejanju cesf se bodo letaki lahko hitli kakšne večje naložbe, ki se je v preteklih lelih niso mo^H, V občini Mozirje i)a s tistim, kar bo več, niso najbolj zadovoljni. Sekaj jim je »odščipnila^ Rečica, malo pa so k lemu prijfomogh itidi sami. saj mim'.ur.snv podatkov o dolžinah cest (li so eden od dejavnikov, ki vplivajo na izračtrn f^lavarinef niso posredovali. Pravijo. da iz objektivnih razlo^iov Velenje • To se spritsi^e tudi župan Srečko \!e!i^ ki nam je v torek, k^ub temu d» je v teh dneh še na dopustu, komentiral aktualno politično dogajat\je v VIO Velei\ie. Poleni koje 16 svetnikov strank SDS. I.DS (dva su izstopila i/ svelniškc skupine). NSi, SMS in SLS podpisalo sporazum o us(a-îîoviivl laíco imenovane Unije /a razvoj, kalcrc predsednik je postal Franc .Sever, so \va župana naskv vili tudi spora/um. s katerim predlagajo. da unija imenuje podžupana Id ra/voj in prcv/ame nekaj najbolj vitalnih delov upravljanja obCinc. /upan lo iKenjuje, kol da se volilve še niso končale, po pre- gledu Pri>grania razvoja, ki niu ga jc prav lako posredovala unija, pa je nasel kar nekaj pomanjkljivosti. Potrdil je ludi, da za svoje delo ne dobiva plaće, za kar je ^zaslu^en« predsednik KVlAZ-a Franc Sever, kije v enem (»d akiov našel člen. pn katerem naj bi se po volitvah j^upan na seji svela odločil, ali bo opravljal delo poklicno ali nepoklicno. Meh pravi, da je lo sprenevedanje in način dela drugega političnega pola, saj je jasno, da svoje delo že ves čas opravlja poklicno. Več n dogajanju v velenjskem pnliiičnein prostoru, kije « vedno vroče, preberilc na strani 3, ■ bš c''eprav se je januar že prevesil v dt^go polovico, o snegu in mrazu ne duha, dc sluha. Letoi^nja zima ruM dolgoletne rekorde, marsikje ludi najstarejši ne pomnijo tako lepe In mile zime. Čeprav v pro slih irenuikih vsi uživamo v soncu in opazovanju prebujanja narave, ki se v zimsko spanje sploli ic ni dobro pogreznila, vemo, da taksna zima ni dobra. Da /.ua pustili posledice v naravi, kjer se vse bolj pozna suša, v smučarskih središčih pa se bojijo ka-lasirofabie sezone. Lelos še medvedi v živalskih vrtovih niso sli spat, lako da so jih ponekod umcino uspavali, /bivali, k: so si že nadele zimsko jopremo« in bogatejšo dlako Jo bodo morale, če zima ne bo pokazala svoje moči, odvreči. Mi pa bomo do lakrai uživali v pomladi sredi /ime. In na pusta sploh ne bomo mislili. Ce bo šlo tako naprej, ga letos ne bomo poircbovall. saj zime nc bo treba odganjati, ■ bs .V I V/ rîTTTTfT 65M:090 140804 (300 ^/nBl 9770350556014 '"H'JÎS 18. januarja 2007 lokalne novice Znani predsedniki komisij Šoštar\j, 10. januaija - Na konsiiiuiivniJi sejah komisij in odho-mv sveiH Občine Šoštanj so v sredo volili predse dni Ice. Komisijo za pripravo sialuia in poslovnika občine bo vodila Judita Cas Krneža. za okolje in prostor Vojko Kmeža, /a prošnje, pritožbe in varstvo potrošnikov Šiefan Szabo. za kniciijsivo in goic-darslvo Marjan Jakob, /.a razvoj malega gospt^darslva Franc Seven Ikar./a priznanja Roman K avšak, za področje gospodarskih javnih služb Viki D rev, za področje negospodarskih javnih služb Drago Koren. Nadzornemu odboru bo predsedovala Ivanka Grud-nik. za predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pa je bil Imenovan Peter Radoja. ■ mkp Državni razpisi se vrstijo LJubljana. Velenje - Po tem, ko seje rok za prijavo kulturnih projektov za leto 2007, kijih bo sofinanciralo republiško ntinisirslvo za kukunî. že Iztekel, je 12. januarja začel leči enomesečni rok za oddajo projektov, kijih razpisuje Javni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Slovenije (JSKD). Ta je seveda namenjen predvsem ljubiteljskim kulturnim društvom, za pomoe pri prijavi pr'ah doslej zbrati le na ustanovi^'e^i seji, je konec. V torek. 23. jannaija, bodo na drugi zaporedni seji pnic v novem sestavu lahko zastavljali vprašai^^ in pobude, Imenovah pa n^ bi tudi odbore, komisije in svete, ki so za delovanje mestnega sveta In lokalne skupnosti ntyni. Poleg lega bodo svetniki dajali soglasje za Imenovanje direktorja javnega zavoda ŠR/ Rdeča dvorana. Kandidat za direktorja je dosedanji direktor Marjan Klepec. V Vrtcu Vclcoje so svetnikom pripravili obsežno gradivo, saj bodo obravnavali povišanje cen programov ter stroške za poletne rezervacije ali začasni i/pis iz Vrtca v poletnih mesecih. Cene programov naj bi sc zvišale le lohko. kot so se lansko Icin povišali življenjski stroški. Obravnavali pa bodo ludi odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o lokacijskem načrtu rekreacijsko območje Jezero. Odlok spreminjajo in hkrati dopoliyujejo na pobudo invest iiojja BTC LJubljana, kije že lastnik zemljišča, na katerem bo zrasel vodni park. V fazi izdelave idejnega projekta za pokriti del so namreč načrt nekoliko spremenili. Tako je sedaj predvideno zmanjšanje vodnih površin notranjih bazenov na minirnum. bodo pa zgradili center za bovling. v drugi etaži centra pa načrtujejo zabaviščni del z blljar-doni. Že po prvem načrtu bodo zgradih tudi sodoben fitnes center, kompleks različnih savn in prostore za ureditev m asa žn ega centra. V zunanjem delu objekta bodo prav tako savne, zunat^ii razvedrilni bazen 1er terasa za sončenje in posedanje. V načrtih ostaja tudi zunanji olimpijski bazen s pripadajočimi tribunami in servisnimi prostori, le da za lega investicija še nI urejena, saj Je ve rie t no vse odvisno od uspešnosti MO Velenje na evropskih in državnih razpisih za pridobitev sredstev. Župan Srečko Meh je namreč že nekajkrat povedal, da je investicija prevelika, da bi jo zmogli samo iz proračunskih sredstev. bs 107,B MHz nc»'- Predstavitev »državnih« e-rešitev slovenskim oblinam V torek je v Velenju potekal posvet, na katerem so predstavniki slovenskih občin spoznavali prednosti e-uprave -Velenje med vodilnimi v državi Bojana Špegel_ Velenje - «Živimo v dobi. ko Je informacijska podpora delovnim procesom zagotovo najpomembnejši vidik in dejavnik uspeha modernizacije dela občinskih uprav. Procesi informatizacije niso preprosti in še manj brezplačni. Občine lega z^ílogaja zagolovtj niti organizacijsko niti materialno niso zmožne. Izrednega pomena so se pokazale oblike povezovanja občin, v katerih lahko te izražajo skupne ijilerese. organizirana nastopajo kot kompetenten sogovornik državnim organom, kot naročnik na tržišču informacijskih storitev in ktmkurenl za sredstva EU,« je v vabilo na delovni sestanek, ki je z razlogom potekal prav v prostorih velenjske mestne občine, zapisala generalna sekretarka /druženja sloveiî-skih občin Jasmina Vidmar. Vabilo so dobile vse slovenske občine, ki se zaradi številnih prednosti že nekaj časa združujejo v skupnost občin, »Dejstvih je, da država v svojih prizadevanjih /a učinkovito in prijazno upravo ne bi smela prezreti segmetua lokalne samouprave. ZagIogij mora zagotavljati povcz, velenjska <îb-čina Je skupaj s podjetjem PlA i/ Velenja razvila ludi dokumentarni sistem za občine. Imenovan ODOS. ki ga sedaj uporablja že kar nekaj slovenskih občin in večjih podjetij. statisiičnem portalu so brezplačno dostopni podatki, kijih občine pri svojem delu potrebujejo, pa zanje ne vedo, in še hi lahko naštevali ... Prav vse to so spoznali udeleženci delovnega sestanka, posamezna področja pa so predstavljali predstavniki minislrstva za notranje zadeve, ministrstva za Javno upravo, mi- ^se več ljući s pridom uporablja elektronsko poslovanje, ki jim ga omogočajo občinof pa tudi občinam so že razvití programi v veliko pomoč pri delu. O tistih, ki jih je financirala država, so predstavniki slovenskih občin več izvedeli v torek. Skupnost občin Slovenije je torej želela z dobro obiskanim delovnim posvetom občinam približati informacijske rešitve, razvite prcd-vseni s sredstvi iz državnega proračuna, ki so občinam v podporo pri delovnih procesih, da bi se s svežimi informacijami lažje odločale za modernizacijo dela svojih <;bčinskih uprav. Občinam je tako od polelja aa voljo sloritev elektre rekorde. Ne le domačUi mdi tujih poslov. In zdravilišč Imamo na našem koncu še celo \'ev kot urejenih smučišč. Skoda le. da se ludi ta vse bolj dražijo in so vse manj dostopna tistim, ki njihove n.^lu^e morda najbolj fwtrebujejo. Zuto se Jih tudi vse manj imenuje zdravihšče, bolj so to najrazličrtej.še terme. Za še bolj Zilruvu živlienje si prizade\a tudi naš minister za zdruye, čeprav zanuli njegovih nekaterih ukreix>v mno^e edno bolj boli %lavu. 7xi boljše zdravie si ne prizadeva s tem. da bi čim yet na.^ih liolnikov dobivalo naiMtnice za zdravilišča, a/npak s tem, da bi jih čim več odvmlll ka-diti^ Oheia se /lum nov kadilski zakon, ki bo ljubitelje cigaretnega in podobnega dima pregnal še iz lokalov. Preostale Jim bodo le še pœebne i*kadiinicele!\ie. 9. januarja - VclcQjski ahčinski svet se je /na^el v /aple-leni situaciji, saj sta sc v njem oblikovala dva pola. ki zaenkrat ne ka/c(H. da hosta zlahka naišla skupen jezik. Na eni strani so župan Srečko Meh in svetniki SD ter DeSUS. skupaj 14 svetnikov od vseh svetnikov v občinskem svetu, ki jih jc na drugi sirani pa so svetniki iz svelniškiti skupin SDS, l.DS (delno). SLS. NSi in SMS (skupaj ti> svetnikov), ki so oblikovali t, i. Unijo za razvoj mcsine občine Velenje in svoj program za sodelovanje v mestnem s vel u. Dogovor so podpisali vodje posaniez.nih svetniskih skupin, in sicer Franc Sever, Drago Martin&ek. Herman Arlič. Andrej Kuzmari in Robert Bah. Predsedujoči unije Franc Sever poudaija, da bi tak<^ i^hko ustvarili pogoje za uspešen razvoj občine. Ob po zivu za sklenitev sporazuma so županu posredovali ludi sklenjen dogovor med svelniskimi skupinami, v katerem so predstavljena idejna razvojna izliodišča do leta 2010. Med drugim predvidevajo večjo pozornost razvoju turizma in oblikovanje poslovne skupine za turizem, ki bi ustvarila tržne produkte in nove zaposlitvene niožnosii. Velike možnosti vidijo v modernizaciji prometne infrastrukture, v kateri želijo poiskati rešitve, ki bodo zagotavljale večjo in bolj urejeno mobilnost ljudi in gospodarskega prometa. Pri lem naj bi imeli prednost dve nalogi: posodobitve notranjega prometa vključno z mirujočim prometom in uavezavtî notranjega prometa na avtocestno omrežje. Zagotovili naj bi ludi pmslorske in mfra-strukturne pogoje /a postopno selitev poslovno-obrinih dejav-nosii iz primesija v poslovno-obnniî cono in ustvarili pogoje za ra/voj novih posÍovn(K)brtnÍh dejavnosti. Med cUji je tudi ustvarjanje povezav med raziskovalci in proizvajalci industrije visoke tehnologije na našem območju. Izgradnja pokrajinskega nakuptv val nega zabaviščnega središča, ureditev mestne tržnice, zagotavljanje konkurenčne oskrbe s komunalnimi dobrinami, racionalizacija upravne dejavnosti, nižja obdavčitev stavbnili zemljišč, oblikovanje univerziteinega sredi-sča, skrb za športne projekte, stanovanjsko gradnjo in priprave na oblikovanje Saše ... Za veČino teh nalog naj bi bil zadolžen podžupan Mestne občine Velenje, zadolžen za razvoj. Ktn vemo. la se ni imenovan. Kaj pravi župan? Srečko Meh je v leh dneb sicer na dopustu, a seje odzval na nail klic in tudi pokomentiral aktualno dogajanje. Na vprašanje, kaj pravi na ponudbo, ki jo je prejel od Unije za razvoj, je odgovoril: "Neznám povedali, ali je gradivo, ki sem ga je prejel, ponudba za malo, ali župan meni. da se bo razmerje moči pokazalo na njej. »Mislim da ne, če seveda člani unijo ne bodo spreminjali odločitev, ki so bite sprejete na koordinaciji vodij svetniških skupin, ko smo se odločali za sejo. v vsakem primeru pa lahko prekinem sejo. Mislim, da sem dobil mandat, da v naslednjih štirih letih naredimo veliko. Nemogoče pa so mi zdi, da skusajo spremeniti ra/jnerje sil in naloge, ki jih ima župan, prenesti na nekoga drugega. Ves čas govorijo o parlnerstvu za razvoj, v Velenju pa se ne moremo niti sestati za isto mizo. Vsi smo pred volitvami veliko govorili o spremembah in sodelovanju. A očitno nekateri računajo, da bi se moral spremeniti le jaz in svetniki SDS ter DeSUS. Mislim, da sem v preteklih 12 letih dobro opravljal svoje delo. zato sem ludi dobil se četni mandat. Ne Vidini razlr)ga, da bi tisti, ki je bil na volitvah poražen, sedaj/xlcl tako prevzeli županski položaj. Kar se samega programa unije tiče, pa naj povem le to. da piSejo ludi o univerzitetnem sodelovanje. Prejel sem dopis županu in dogovor, ki so ga sklenili. Pozvali so me k pogovoru in podpisu sporazuma z njimi. Torej je nekdo nekaj že sklenil in sedaj preprosto predlaga, da se izjasnim. Ne vem niti, komu ponujajo sodelovanje, saj je v svetu se več strank in svetnikov. Najmanj 16 svetnikov ni bito povabljenih k lemu sodelovanju. Se bolj čudno je to, da sem vabD vse le skupine na razgovore in posel^ej SDS se pogovorov ni udeležila. Torej se niso imeli niti namena pogovarjati. Oe preprosto rečem, votitve so bile v Velenju zaključene 12. novembra, ko sem bil izvoljen za župana. Moj takratni pmtikandi-dai se s tem očitno ne more sprijaznili. zamdi lega išče vse možne Franc Sever (foto: vos) načine, kako bi spremenil trenutno stanje. Moja ocena je, da se volitve niso končale In da se volitve v drugem krogu nadaljujejo ludi danes, kar jo velika škoda za nadaljnji razvoj mesla Velenje. Ponudbo, ki so mi jo poslali, razumem približno lakote: župan naj bi skrbel za Onance in bil odgovt^-ren za človečke vire in morda ekologijo, vse ostalo pa naj bi delal nekdo drug. In če ta nekdo drug ne bi mogel opraviti svojih nalog, hi bil kriv župan, ki îii zagotoviJ denarja. ponujajo program, ki ima vsaj dve ali tri velike napake. Prva je, da ni ovrednoten. Druga je ta. da je nosilec tega razvoja nekdo, ki ga ne po/jjam, imenujejo ga podžupan za razvoj. l,ahko si seveda mislim, kdo bi to lahko bil, a o tem nočem govorili. Manjka tudi nekaj točk. ki bi jih bilo treba vgraditi v pwgram. Svetniški skupini SD in DeSUS bosta ta pn>-gram ocenili v četrtek (torej danes. op. a,) in takšno, kot ho stali-sčo svetniške skupine, bo tudi moje stališče. Poudaijam pa. da še vedno vabim Jia pogovore vse stranke, ludi tiste, ki se sestanka z menoj doslej niso udeležile, ker -kol pravi njihov prvak - sedaj predsedujoči Unije za ra/voj, niso do-biD vabila. Mislbn. da bi se z aktualnim županom morali pogovarjati. Predsednik uuije je tudi predsednik svet niske skupine SDS, kar zame (îsebno pomeni, da je sedaj v mesinenî svetu le SDS, vse ostale stranke pa so prepustile odločanje predsedniku unije.« V torek bo v Velenju potekala druga seja sveta, zato nas je zani- Maja Hostnik (foto: vos) središču in visokem šolstvu v Velenju. tîjihovi posamezniki pa so se zelo trudili, da v Velenju nekaterih programov ne bi dobili.« Župan nam je tudi potrdil govorice, da za svi\ie delo ne dobiva plače, kar se niu zdi čista provo kacija in pravi odgovor na vprašanje, kaj se dogaja v mestu. Ne dobiva je natureč zato. ker se še ni jasno izrekel, ali bo delo opravljal poklicno ali nepoklicno, kar naj bi lahko storil le na seji sveta, ki pa je še ni bilo. Ta člen v zakonu pa je našel Franc Sever, ki je, kol jc znano, prvi kadrovik v MO Velenje. lorej predsednik Komisije za kadrovske zadeve, voliive in imenovanja. Razmerja sil 14 : 16 in 3_ r- ...........1 V Svetu mestne občijie Veîenje so razmerja sil taksna, da koali- cije zaenkrat ni bilo mogoče t>blikovati. Župan oziroma največja stranka v svetu, SD. ima sklenjen dogovor zaenkrat z DeSUS-som, kar pomeni, da imajo 14 od ^^ glasov. Svetniške skupine SDS, t.DS, SLS. NSi in SMS. ki so podpisale dogovor o sodelovanju, pa imajo 16 svetnikov. Zunaj obeh polov ostajajo trije svetniki. To so dr. Matej Lahovnik, nosilec liste [.DS, ki se v to poslansko skupino sploh ni vključil, Viaja Hostnik, prav tako z lisle LDS, ki je iz svctniske skupine izstopila, in Mihael Letoige. SNS. Kam se nagibajo? Dr. .Matej Lahovnik: »Mestna občina Velenje ima legitimno izvoljenega župana. Velenje bi zdaj potrebovalo neko širšo koahcijo za razvoj, saj smo pred velikimi izlivi. MO Velenje namreč po mnogih kazalcih zelo zaostaja m tistimi najuspešnejšimi občinami in da bi se izognili (emu, da bi se razmere poslabševale, menim, da bi morali oblikovati šimko koalicijo. Vsekakor se mi zdi zelí) nenavadno. da tukaj med seboj podpisuje dogovor o sodelovanju opozicija. Normalno je, da se koalicija sklepa ali pa ne sklepa z žu-panrí>čilo. kdo smo, kam gremo in da znamo tudi sami kaj naredili, ne samo v koalicijskih in opozicijskih povezavah.« In kako bo glasovaJa na seji prihodnji leden? »Brez dvoma lahko računajo na moj glas tisii. ki bodo pripravljeni sodelovati in bodo predstavili projekte, programe profesionalno in korektno, s pravim pristopom, brez določenih pritiskov in bodo pripravljeni na pogajanje, sodelovanje in vzpostavljanje zdravega dialoga, ki ga v današnji družbi potrebujemo. Velike obveznosti lokalne skupnosti in občanov V občini Šmartno ob Paki doslej na javno kanalizacijo priključenih 21 odstotkov občanov, do leta 2018 obvezno na nekaterih območjih 95, na drugih 70 odstotkov - Bodo svetniki zaznali, da sta čas in denar lahko njihova zaveznika? Tatjans Podgoršek Hvropa je narekovala, država Slovenija pa pred dvema Icloma in pol sprejela Nacionalni opera-livni program odvajanja in čišćenja komuiîalne odpadne ler padavinske vode. Na osnovi tej?a so bile občine dol/ne izdelali lokalne tovrstne programe za obdobje od lela 2008 do 2018. /a t)bčine Velenje. Šo:^iani in Šmarinn ob Paki Jih je izdelalo Komunalno podjetje Velenje. V slednji je bila zadeva že dvakrat uvrščena na dnevni red seje tamkajšnjega ol> ćinskega sveta, a je še vedno na začetku. Primož Rošér, vodja poslovne enote Vodovod kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje, je po vedal, da so za šmar^ko občina iz- delali tri predloge in tudi naka/ali moi^nosti za pridi)biiev potrebnega denaîja, končno besedt) pa bo pri vsej zadevi imela občina. Tudi glede lega, kako bo pridi> bila manjkajoči denar. *Med viri llnanciranja smo predvideli mo^ nosi pridobitve kar tretjino p(h Lrebnih nepovratnih sredsiev iz evropskih kohezijskih skladov. Razpisi bodo kmalu objavljeni, nanje pa se brc/, soglasja občine za katerega od izdelanih predh> gov pn)grama ne bomo mogli prijaviti. Nenazadnje tudi pri slednjih velja: kdor prej pride, prej melje. Obveznosti ler odgi>vornt>sii so velike za občino in za vsakega občana, ki bo moral tako ali drugače poskrbeti za predpisano odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.« Iz ob«ne Šmartno ob Paki Juras ravnatelj še pet let Po podatkih ministrstva /ja šolstvo in spori je minister dr. Milan /ver že pred minulimi božično-novoletnimi prazjiiki dal soglasje k imenovanju Bojana Jurasa za ravnatelja smarške Osnovne sole bratov l.etonja. Ib dolžnost je Juras opravljal že minuli mandai, novega pa bo nastopil I. februarja. O tem je ministrstvo seznanilo lokalno skupnost ^ele sredi prejšnjega tedna. Kot je povedal župan Aiojz Podgoršek, so bili nad hitrostjo odločitve ministra nekoliko začudeni» saj ta očitno ni ptíčakal na 15-dnevni pritožbeni rok in je tako povsem zaob-sel mnenje, ki gaje poslala na ministrstvo lokalna skupnost. Kol smti že pon>čali. so na raz.pis za ravnaieîja šmarške šole prispele štiri prijave, od kandidature pa je kasneje odstopil 8ojan Prašnlkar. ,ïuras je dobil podporo v kolektivu, na seji s'veta zavoda gaje podprlo 6 članov od 11, na za javnost zjprti seji i>bčinskega sveta pa sla od 14 zanj glas^jvala le 2 svetnika. Precejšnje zanimanje za izgradnjo doma starejših V občini v zadnjem času ne manjka informacij o tem. da naj bi občina pristopila k aktivnoslim za izgradnjo doma starejših. Informacijo smo preverjali na občinski upravi In izvedeli, da go voriee niso brez osnov, saj so v občini v zvezi s tem že storili nekaj korakov. Kieniu jih je -po navedbah župana Alojza Podgorška - navedlo zanimanje za izgradnjo takšnega doma, ki je precejšnje, in pa seveda ocene, da bi bila tovrstna skrb za starejše koristna. Tako so si že ogledali nekaj lokacij In eno od teh ocenili kol zelo primerno. Navezali so stike z lastniki zemljišča, ki pa se za zdaji še niso odločili za prodajo. Kakor- koli že, občina bo nadaljevala iskanje primerne lokacije in umestila med prizadevanja izgradnjo dt>ma za starejše. Bodo tokrat potrdili načrt za poslovno-obrtno «ono? Danes (v čciriek) ob 18. uri se bodo šniarski svelniki v mali dvorani kulturnega doma sesii na tretji redni seji svela. Med devetimi točkami so Iri takšne, ki jih umaknili z dnevnega reda prejšnje seje, in sicer lokalni operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v občini, predlog odloka o odvajanju in čiščenju omenjene vode ter predlog odloka o lokacijskem načrtu za obrinoposkïvno cono. Poleg omenjenega naj bi obravnavali pravilnik o vračanju vlaganj v javna telekomunikacijsko omrežje, osnutek poslovnika šmar-škega občinskega sveta, kar je na prejšnji seji predlagal sveinik Janko Kopušar, pri prometu z nepremičninami pa naj bi se dogovorili o prodaji deleža nepremičnine v Piranu, Maredi na Hrvaškem ter o prodaji Tomažka. Strategija prostorskega razvoja Do konca letošnjega julija bi morale lokalne skupnosti že imeli izdelano strategijo prostorskega razvoja ler prostorskega reda v občinah- Ker pa zakonodajalec kasni s spremembo ustreznega zakbniočju Malega Vriia pa se bo moralo obvezno priključili 70 odstotkov prebivalcev Po ocenah bo izgradnja kanalizacije na ob-ve/jiih območjih veljala 3 milijone -^67 tisoč evrov (808 milu^v now SIT), denar za to pa b<5 med drugim možno pridobiti tudi iz sredsiev okoliških dajatev za obremenjevanje okolja, iz državnega pn)računa in nepovratna sredstva IIU. »Našprviprcdlogjenads(an-darden in za občino zelo težko iz- Primož Bošer: -Prej ko bo sprejet kateri od predlaganih predlogov, veČ možnosti bo za pridobitev denarja na različnih ravneh, s čimer bi zmanjšali potrebno višino prispevkov, ki bi Jih sicer morali ptačati uporabniki," vodljiv. Izgradnjo kanalizacije na obveznili območjih smo predvideli v tretjem predlogu, po našem mnenju pa je za občino in tudi občane najbolj sprejemljiv drugi predlog. V njem smo poleg obveznih vključili še strnjeno naselje (jorenje, območje med železniško progo in bivšo I-ro Vinom Šmartno ob Paki 1er spodnji del llečice ob Paki. Ta po številu prebivalcev izpolnjujejo merila vključenosti v nacionalni pn^gram. po gostoti poselitve pa iie. Vrednost lega predloga je 3 milijone 7X4 tisoč evnw, možnih virov rtnancira-nja pa je več: sredstva okoljskih dajatev, cena storitve, občinski proračun, krediii pod ugodnimi pogoji, prispevek za razširjeno reprodukcijo in kohe/.ljski skladi lilJ. Po ocenah bi lahko i/ slednjih pridobili do 1,25 nijlijšerja bo z uresničitvijo druge m ožji os t i lokalnega programa na javni kanalizacijski sistem priključenih do 75 odstotkov prebivalcev, za preostalih 25 odstotkov pa bi težave odvajanja ter čiščenja komunalnih padavinskih in odpadnih voda reševali z izgradnjo malih individualnih ali skupinskih čistilnih naprav, »Po letu bo na območjih zunaj vodovarstvenih pas<ïv sicer dovoljena uporaba standardiziranih pretočnih greznic, vendar odpadna voda iz teh naprav ne velja 7Já prečiščeno in bodo zaradi tega ti uporabniki plačevali bistevno višjo okoljsko dajatev za obremenjevanje okolja.« je še dejal Primož Rt)šer. Tudi letošnji proračun naravnan razvojno V občini Ljubno 33 odstotkov letošnjega proračuna za naiožbe - Preiinost obrtni coni, iskanju dodatnih virov za oskrbo z zdravo pitno vodo Tabana Podgoršek Anka Rakun, županja Občine Ljubno je nadvse zadovoljna, ker so svetniki na lanski zadnji seji prvi v regiji Saša potrdili predlog lelošnjega proračuna in s tem zagotovili nemoteno nadaljevanje dejavnosti. Proračun je »težak« 1 milijon 773 tisoč evrov in je - po njenih navedbah • naravnan razvojno. 33 odstotkov denarja naj bi namreč iz občinske blagajne namenili za naložbe, med katerimi so na prvem mestu aktivnosti za ureditev poslovno-obrine cone. Letos nameravajo lu na 2.5 hektaijev velikem prostoru komunalno opremiti zemljišča, tako /iigotoviii pogoje za odpiranje novih obrat(walnic in s tem novih delovnih mest. Med prednostnimi nalogami je tudi izgradnja novega mostu v Rasikah. Ta je dotrajan, je pa pomemben, ker poveziije kraj z RTC CJoIte. /m četrtRaz>e$e1ili smo se te možnosti m jo že izvajamo. Cilj, ki ga pri tm želimo doseči, je, da »prekrškarji« preko dela razvijajo lastnosti, s katerimi lahko kasneje rešujejo manj ljube težave v 2ivljei\jii oziroma se zavedo pomena vztrajnosti, natančnosti« sposobnosti prilaganja. Verjamem, da je nekaterim dijakom težko sedeti pri miru toliko casa, da morajo ušpiciti kakšno mladostniško neljubo dogodivščino, a vendarle.« Doslej so izvedli dve akciji dobrega dela. obe ob sobotah, obe sta bili oC-iščcvalni. Pri lepšanju okolice Veletîjskega gradu in policijske posiaje je sodelovalo približno dijakov in dijakinj, med katerimi -po zagoto vilih Klcmenćićeve - ni nihče razmišljal, daje delt) kazen, nekaj manj vrednega. Nasprotno. Ce so na začetku nekateri čutili odpor do pobota, so kasneje mnogi spo-/Jiali. da je v življenju potrebno dati kaj od sebe, naredili nekaj /a to, da se gradiš in osebnosino spreminjaš. Navdušeni pa so bili tudi zato, ker sojini orgajii/atorji omtK goćili malico. Na naslednji akciji, /a katero so sc /.e našli kandidati, bodo čistili razrede in klopi v njih- In kdo so >»prekrskarji? Največje dijakov in dijakinj, ki so na hitro i/rekli kakî^no besedo, ki bi bila morda v drugem okolju drugače razumljena kot pri pijuku, in pa tisli z več kot 50 neopravičenimi izostanki nd pouka. «Nihče ne sili dijaka ali dyakinje, da opravi za storjen prekršek pobot - dobro delo, ampak je to i^egova odločitev. Će driižbeno dobro delo opravi, se izrečen ukrep izniči, sicer se stopi^iige. Zaradi lumparjje ali preveč izostankov od pouka Mateja Ktemenčič: "Cifji pri v^oji in izobraževanju so dolgoročni.^ mu izreče najprej vzgojni ukrep razrednik, temu sledi ukor razrednika, nato oddelčnega učiteljskega zbora, ravnatelja in celotnega učiteljskega zbora. Čeprav ponižamo dijakom možnost, da najdejo dejavnosti, v katerih bi bili uspešni« se je že zgodilo, da je bil zaradi omenjenih najpogostejših prekrškov kdo izkyučen iz šole.« Doslej povratnlk^Smo šele na začetku. Ci-yi na področju vzgoje in izobraževanja so dolgoročni, zato bomo počakali na prve učinke in na osnovi teh načrtovali delo v prihodnje,« jc ác dejala Klemcnčičeva. Blizu 400 udeležencev Velenje, 10, in 11. januarja • V okviru aktivnosii ob otvoriivi novih p msto rov Me d podjetniškega i/obra-ževHlnega cenlra na Siarem jašku v Velenju jc Šolski center Veletije (ŠCV) pripravili dneve odprtih vrat. Minulo sredo dopoldan je potekalo srečanje svetovalnih delavcev in razrednikov devetosolccv, na kateretn se je s predlogom razpisa za vpis v pr<> grame centra v prihodnjem solskem letu seznanilo već kol 30 udeležencev iz Koroške in širše regije Saî^a. Tako so med drugim izvedeli, da bo SC"V v so predsiavili predvsem vsebinske spremembe in novosli na področju srednjega poklicnega 1er strokíwnega izobraževanja in v gimnazijskih programih. Te prinašajo večjo izbirnosi vsebin, več med predmetnih povezav, projektnega dela in povezanosti izobraževanja s socialnimi parineiji. Isti popoldan ter naslednji ves dan pa so za učence, ki končujejo osnovnošolsko izobraževanje, in njihove starce pripravili roditeljske sesianke. Z možnostmi in pogoji izobraževanja se je seznanilo blizu 400 udeležencev. razpisu za vpis za šolsko leto 2007/200H objavil prosta mesla v 32 programih, od katerih bo nov le nadaljevalni program poklicnotehuiskcga izobraževanja avtoscrviser lehnik. Ravnalelji posatnezjiili šol cenlra pa Z dneva odprtih vrat Ti so bili se posebej navdušeni ob ogledu opremljenosti učLlnic praktičnega pouka na MK'-u. mrp Enostavnejše izpolnjevanje in odmera dohodnine Največja novost, ki velja že za odmero dohodnine za leto 2006, je, da bo davčni organ zavezancem po pošti poslal 'predizpolnjene' dohodninske napovedi -Opremljene z olajšavami jim bomo vrnili najpozneje do 30. aprila Milena Hrstič - Planine Največja novost, ki nas čaka pri izpolnjevanju dohodninskih napovedi za leto 2006, je goi ta, da bomo davčni zavezanci na dom prejeli 'predizpolnjene' obrazce s podatki, ki jih morajo davčni upravi izplačevalci posredovali do M, januajja 2007. Olajšave in morebitne popravke bomo vpisali sami ter dohodninsko napoved davčni upravi vrnili najpozneje do 30. aprila. Ce se bo slučajno zgodilo -lahko pa se komu zgodi - da 'pre-dizpolnjene' napovedi ne Iv» prejel do 31. marca, bo moral dohodninsko napoved izpolniti sam in jo prav iak(3 do 30. aprila predložili davčnemu organu. Poudarili velja, da se v napi^vedi in obračune, vlo- žene za leto 2006, vsi podaiki vpisujejo v tolaijih in ne v evrih. Poleg le največje nrjvosti 'prediz-polnjenih* dohodninskih napovedi je za odmero dohodnine za lelo 2006 pomembno ludi, da lahko starši za otroka, ki jo skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, zanj uveljavljajo letno olajšavo tudi p<'> njegovem IS. leru starosti. Prav tako ostajajo v veljavi olajšave za različne namene (zdravila, gradnja ali nakup sunovanja, šolnina ...). Zavezancem, ki jim je pokojnina edini dohtidck. od pokojnine pa jim ni biJa odle^njena in plačana medicina akontacija dohodnine in niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane člane, po-kji pokojnine pa so imeli lani §e največ 80 evrov (19.171 tolarjev) obdavčljivih dohodkov, ni potrebno vkjžiii dohodninske napovedi. Prav tako napovedi ni potrebno vložili zjîvezancem, katerih dohodki v Iclu 2006 niso presegli zneska 604.330 tolarjev. V napoved za leto 2006 ne bo več potrebno vključhi obresti, dividend in kapitalskih dobičkov. Tisli. ki so v leiu 2006 dosegli dohodke od dobičkov iz kapitala, morajo do 2K, februarja davčnemu organu predložni napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov. Prav lako morajo davčni zavezanci, ki so imeli v ielu 2006 prejemke u naslova obresti in so do hodki iz lega naslova presei^li Nova dohodninska zakonodaja, ki velja letos, bo prišla v poštev pri oddaji napovedi za leto 2007, ^orej priliodige leto. Prinaša iri dohodninske stopnje: davčna osnova do C.ifOO evrov je obdavčena v višini 16 odslotkov, do 13.600 evrov v visini 27 odstotkov, najvišji doiiodninski razred pa bo obdavčen z 41 txlstoiki. Tristopenj-ska lestvica sc nanaša na dohodke iz zaposlitve, iz dejavnosti, iz osnovne kmetijske dejavnosti, osnovne gozdarske dejavnosti, oddajanja pmmoženja v najem ter dohodka iz prenosa premoženjskih pravic. Kapitalski dobički, dividende in obresliso obdavčeni 2(kidsioino. znesek 1.251,S7 evrov (300.000 tolarjev^ davčnemu organu do 2X. februarja predložiti napoved za odmeri) dohodnine od obresti na denarne depozite pri bankaJi in hranDnicah, ustanovljenih v Republiki Sloveniji ter drugih državah članicah Evropske unije. Ni pa potrebno hileli, pa so jih prejšnji teden lahko kupili tudi v avli MO Velenje. Za vse tisle, ki doslej abonmajev šc niso imeli, pa bi jih želeli, velja, da morajo pred nakupom abonmaja izpolnili vlogo. Dobijo jo lahko v občinski avli ali na spletni strani Mcsine občine Velenje (www.velenje.si). Vsak lastnik stant)vanja v modrih conah ima prav1cgcm mesinem jedru veljajo le 2 uri. jih zjutraj ne zase- dejo ljudje, ki prihajajo v mesto v službo, in tako (îbiskovalci centra tudi kasneje 5e dobijo parkirno mesio. To pa velja ludi za področje okoli zdravstvenega doma in Šolskega centra Velenje, kjerjc plačljivo parkiranje v veljavi do popoldanskih ur. Prej lam nI bilo mogoče najti pn>siega parkirnega mesia, sedaj pa ga vsi obiskovalci zdravstvenega dietna lahko d<5-bijo,« še pravi Brodnik. Ob koncu pa se to. Na MO Velenje so se odločili, da se s spremembo valute ni spremenila cena upravnih taJcs, saj so vrednosti točke, po kateri so postavljeni ceniki upravnih taks, le pretvorili iz tolaijev v evre. Vrednost točke je bila do konca leta 2006 17 tolarjev, zdaj pa znaša 0,070íí evra. Od irede do tork« • jTCt in d0B0Tl&4 Sreda, 10. januarja Osredîija novica dneva in ludi (ega ledna je bila» daje ministrica /a kmetijstvo, go/dnrsivo in prehrano Marija I.ukadč podala odstopno i/javo, Ministrica v odstopni i/Javi. ki jo jc prejel predsednik vlade Janez iansa, navaja, da odstopa /aradi ;idravslvenih ra/logov. Seveda pa ra/Jog ver-jcino liCi drugje. Na kmeiijski resor je Icielo veliko pripomb in v sedanji sestavi gotovo ne bi mogel uspesno opraviti vseh nalog doma in kot predscdujtîOi Evropski uniji. Zamenjava jc bila /aio pričakovana in razumljiva. Manj razumljiva pa je spre- Odšfa Je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič, memba i/hodii^C, ko vlada zamenja kakšnega minisira. Nova ministrica za delo, dru/ino in socialne zadeve Marjeta Cotman se je sestala z delodajalci. Spregovorili so o noveli zaki)na o delovriili razmeriili. in koi jc pojasnila po srečanju, so se dogovorili, da bodo delodajalci pisno predstavili svoja stališča o urejanju vprašanj, kol so odmor za malico, dodatek na delovno dobo. regres. Coimanova zagovatja siališče. da smo socialna dr/ava. zato bi mo rali ohranjali tc socialne pridobitve. Tn pa je povsenî drugačno izhodišče, kot gaje pred njo zagovarjal bivši minister Drobnic. Ker je popustil ludi minister za zdravstvo, se zdi, da si vlada pred pred-sedtwanjeni LU predvsem ue želi nesoglasij s sindikati. Tirna v/penjaca na Ljubljanski grad je tudi uradno odprla. Od-prii sojo: nekdanji županji Viktorija Potočnik in Danica Simšič, župan /oran Jankovih 1er direktor Festivala Ljubljana Darko Br-lek. Zanimivo jc, da je od prve ideje o vzpenjaći minilo 110 let. saj je o vzrwnjaci razmišljal zc nekdanji ljubljanski župan Ivan Hribar. V ćasu poskusnega obrauwa-nja, od 28. decembra do 9. janu-aria. seje z vzpenjaco peljalo že okoli 67.380 potnikov. Četrtek, 11. januarja Minila so štiri leia od smrti enega od ustanoviteljev Demokratične opozicije Slovenije (Demos) in Slovenske demokratske stranke (SDS) ter glavnega akterja gibanja za demokratizacijo Slovenije Jožeta Pučnika. Ob obletnici Pučnikove smrti seje delegacija SDS poklonila njegovemu spominu oh grobu na Čresnjevcu pri Slovenski Bistrici. Dobili smo Slovenko leta za leto 2006 po izboru bralk in bralcev revije Jana. To je postala Metka Zore. specialistka kardiolog inja. ki je ustanovila tretji slovenski center za zdravljenje bolezni srca in o/Jlja - MC Medicor v l/tili. Na oddelku za srčno kirurgijo so s p ro fes t ^ rje m Ninoslavom Radova-novlčeni na čelu opravili že okrog 500 uspešnih operacij zelo bolnih, nizek delež umrljivosti letos še posebej impresiven, pa izolski Medicor uvršča med pomembne svetovne centre. Bivši predsednik republike Milan Kucanje bil zaslišan pred parlamentarno komisijo, kj preiskuje razmere na državnem tožilstvu in ugotavlja morebitno pjjlitično od-govonjosi tîosilcevjavnih ťunkcij, saj ga je za svojo aretacijo obtožil koprski ^pan Boris Pgodki in s kazenskimi postopki, ki so se vodili ali se še vodijo zoper Popoviča pred sodiščem zaradi domnevno storjenih kaznivih dejanj. Kučan ho Popoviča tudi tožil, če se mu ta za izrečene besede ne bo opravičil. Petek, 12. januarja C'udno vreme po srvetu ppsk<3 unijo o sklenitvi stabili/acijsktvpri-družil ven cga sporazuma. Pri nas pa se zapleta zaradi helikopterskih prevozov nujne n)c-dicinske pomoči. Minister Bru-čan pri izboru ni upošteval zakonodaje. zato jc bil njegov izbor izvajalca začasno razveljavljen. Do izbire n(wcga izvajalca ho to delo opravljala letalska ejîota policije. Zdravniki, ki socle lujejo j')ri zago tavljanju helikopterske nujne medicinske pomoči, so ob tem opo zorili, da začasni policijski helikopter ni polno opremljen ter da ima daljši odzivni čas. kot ga je imel Mycímiov, ki je moral prenehati (eteti. Na to se je Že odzvala policija, ki slabo opremljenost in slabšo odzivnost zanika. V b.oli sicer izid lokalnih volitev še ni dokončno potijen, kljub temu pa je Ibmislav Klokočovnik prevzel ključe županske pisarne in se srečal s sodelavci občinske uprave. Breda Pečan še čaka où-ločitev vrhovnega sodišča. Sobota; 13. januarja po številnih nesoglasjih, ki so pretresla stranko l.DS. seje na sestanku sestalo vodstvo te stranke. Po njem je jasno, da l.DS vsaj navzven ohranja monolitno držo, razpada stranke zaenkrat ne bo, do kongresa pa bo stranko vodil Jelko Kacin. Delegati kongresa se bodo iznikli o njegovi zaupnici. Vodilni člani l.DS so sprejeli ludl skupno izjavo, v kateri ugotavliajo, da jih ne glede na različne poglede na po- Kljub grmenju v stranki LOS Jelko Kacin zaenkrat ostaja njen predsednik. same/na kadrovska, programska in polilična vprašanja vežx interes po ohranitvi skupne stranke, ki bo zmožna vnovič dosegati dobre volilne rezultate in prevzemati odgo vorngov<íri o iskanju skupnih po\[ za izhod iz krize. Avioprevozniki so sledili zgledu trgovcev in ustanovili svojo zbornico. Usianovne skupščine seje udeležilo 90 članov. Na skupščini so sprejeli statuí, program, 11-nančni okvir, določih so članarino in izvolili vse organe. Predsednik Avt opre vozniške zbonnce je Štefan Ktjcijančič, sicer predsednik Sindikata avtoprcvoznikov Slovenije. Zbornica ima dve vrsti člant>v, avto prevoznike in ostale,v obeh članstvlh pa se članarina deli v tri kategorije.. Nedelja^ 14. januarja v Dražgošah je bila slovesnost v spomin na znamenito bitko NOB, ki je pred 65 leti teijala življenje devetih partizanov in 41 Dra/gošanov. Udeležence spominske slovesnosti je nagovoril minister /.a obrambo Kari (Erjavec. Poudaril jc. da veličina Draž-g oš postane mogočíia šele v našem tfdnosu do časa, v kalerem se je bitka dogajala. Dejal je, da so Dražgoše nekropola štiriletnega bojevanja za osvoboditev slovenskega o/emlja. Mali narod je bojeval dražgoško bitko in v nič razblinil mit o nepremagljivi vojski tretjega rajha, je poudaril l:ijavcc. V Dražgošah se je tokrat zbralo veliko ljudi. Na siiki Karel Erjavec in Janez Stanovnik. Lepo vreme in bogat pn^gram osrednje proslave ob 65. obletnici dražgoške bitke sta v Dražgoše na tokratno, jubilejno 50. prireditev, privabila kar okrog 10.000 ljudi. Tolar, ki je bil slovenska nacio-nalna valuta 15 let in je med prebivalci Slovenije užival ^soko zaupanje, se je dokončno poslovil in odšel v zgodovino. Ponedeljek, 15. januarja_ Slovenija je gostila enega največjih dogodkov v svoji zgodo-vIdi. Prevzem evra in slovesnost ob tem dogodku sta v Slovenijo privabila sedem predsednikov vlad, predsednika Evropske komisije in Lvropske centralne banke in številne ministre, skupaj t^koli 200 vi.sokih gostov. Dogodek in priprave nanj se lahko primerjajo z vrhunskim srečanjem Bush-Putin ali zasedanjem Ovseja. Slovesnost so s svojimi uvodnimi nagovori med drugim zaznamovali kanclerka Zvezne republike Nemčije Angela Merkel, predsednik livropske ko misije José Manuel Barn>so, predsednik livropske centralne banke .lean-i'"laude Trichet, predsednik livroskupine in predsednik vlade Luksemburga Jean-Claude Jun-cker ter predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, Predsedujoča HIJ, nemška kanclerka Angela Merkel, je v svojem nagovoru med drugim dejala, da so bila za sprejem evra potrebna velika prizadevanja, ki pa so se poplačala tako Sloveniji kot livropski uniji. Merklova meni, da je uvedba evra v Sloveniji 8- / »? Med prireditvijo vzpodbuda tudi za druge članice LU. "Zgledujte se po Sloveniji in videli boste, da se prizadevanja ptíplačajo trojno," je dejala nemška kanclerka. Tudi drugi gostje so Slovenijo pohvalili /a ta izjemen dosežek, a jo iïbencm opozorili na nadaljnje izzive, zJasti na staranje prebivalstva in dolgon^čno vzdržnost javnih financ. Socialni partnerji so na pogaja-njih o prihodnjem stjcialnem sporazumu obravnavah poglavje o plačah. Sindikati zahtevajo, da se plače ne bi usklajevale le z rastjo inflacijc. ampak tudi z rastjo produktivnosti. S tem se niso strinjah predstavniki delodajalcev, ki pa bodo dopolnjen predlog glede usklajevanja plač posredovali pri-hodnii teden. Usmeritev vlade je, da naj bi se začelo plače usklajevati tudi s produktivntïsljo. Polbrat Sadama I luseina Barzaii Hasan in nekdanji vrhovni iraški sti /evf koi pa /}u deswx Morda leži vzrok ludi v tem, da twni z opazovanjem okolja />o/ei{ ostalUt čntil izostrila zaznawnje (nejpravićnosri. Ta ae/izor vsak dan znova izmeri, da se življenje, kije om>vrid c'lo\eska funkcija, v koordinaia/i drutiwne^a sistema razporeja moc/ut nepravično. Vsaka pnmizporedile\ moči na mi kro. srednji ali makro raari kaiere^ako/i {>0iir0čja do neke mere res premeša in razdeli karte znom. A vsakokrat .îe izkaze, da nohen mlem in noben chvek nfsia idealna, dovolj premlšijena 1er uspešna za vzpostavile^' in ohranjanje praviàie^a íivljen/ske^a okolja. Uslavimo se pri zelo banalnem primeru nepravU'noslf, zaradi k daikov, Krivično.^ Zelo, kadar kupim tortico CDjev, na kaiere potem shranjujem lastna avtorska dela, kot je članek, ki fia pravkar prebirale, ali pajolofirafije z družinskega izleta. lu morda malo manj krivično, ko na misilec prenesem kopije skladb Natalije Verboten in Jih podarim najboljši prijateljici. Premislimo, ali lahko začrtamo bolJk> mejo in avtorjem pnivičneje razdelimo denar? Verjetno ne znamo. In še vedno se strinjamo, da Je taka uredba zelo slaba - iKtsebeJ če ^iledanio z zorne^^a kota upimbnikov. ki večino kupljenih naprav in nosilcev {M)daikov zapolnimo z lastnimi vsebinami. Ko pomisli nt o. da ludi sami ol)-Javimo kakšno avtorsko delo, nas kar malo zamika, da bi ob priliki rfdskali leren oz. preračunali, ali smo lahko deležni vsaj koščka pogače, ki se deli kot posledica te uredbe. Se vam ne zdi, da v drugem primeru zaznavanje krivičnosti kar malo zvodeni? S lem preprostim prnnertnn smo pokazali, daje naš občutek za pravičnost relativen. Četudi Je ta vrednota za nas zelo pomembna, uas misel na lastno korist kaj hitro oddalji i>t/ uje. To nikakor ne pomeni, da moramo pozabiti na pravično.'!i. /Mvedajmo se. da bo tivljenje (država, delodajalec, trgovec, znanec...) do nas mar-skidaj krivično, in lemu navkljub radodarno raideljumo pravic/), kadarkoli nam okoliščine to dopuščajo! Oglašujte na Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospoiiinjstev. Pokličite 03/ 898 17 50 v SREDISCU Manjše občine vesele novega načina financiranja Marsikje že preračunavajo, koliko metrov asfalta več bodo lahko položili - Posebej zadovoljni v Lučah - Mestna občina Velenje po novem Zakonu o financiranju občin ostaja na istem - Ponekod (občutno) debelejše tudi denarnice županov Miiena Krstić - Píaninc v praksi je zaživel nov/akono llnanci-ranju občin. Dr/ava bo po njem znesek glavarine občinam odmcijala Ledensko» medtem ko bodo župani plače ^ vedno prejemali nicr^ečno. Po novem bi>do župani občin z do 10.000 prebivalci ze ob nakazilu januarske plače ćulili dobro razliko, saj se jim bo z odlokom o funkcio-narskih plačah osnovna brulo plača dvignila za od 239 do cvrov, A pomembneje od tega, kakšne plače bodo imeli županije /a občane to, koliko več denaija bodo prejele občinske blagajne. Ponekod, v manjših občinah, pa bo denarja goiovo več; lam ze preračunavajo, koliko kiIc. kaj menijo (nekateri) župani o zvišanju plač? V Velenju toliko kot lani Na osnovi izračunov primerne porabe občin, prihodkov občin iz glavarine ter finančne i/ravnave. ki jih je po novem Zakonu o fmanciraniu občin pripravilo mi-nisirsivo za finance, znaša primerna ptv raba Mestne občine Velenje za letošnje leto 1.1.401.260 evrov. Skupni prihodki občine, v izračunu katerih se v prehod- Šoštanju je nov zakon o financiranju občin prinesai 30 odstotkov denarja veČ, fcot so ga imoli lani. dodatnih sredstev, temveč jih je kvečjemu nekaj izgubila.-« pravi predstavnica za stike z javnostjo Mojca Živart in dodaja, da bodo lahko o namenu porabe denarja v Mestni občini Velenje govorili šele po sprejetju proračuna. Ta bo svetu predvidoma predlagan v marcu. pan nove občine v Zgornji Savinjski dolini. Rečica ob Savinji je »IzstopiJa« iz t^b-čine Mt)Ziijc. V tej občini so nad tem, ko ljkt>jini bo v proračun letos odmeril zakon. malo razočarani- »Cire le za kakšnih 20 tisoč evrov. Seveda ze v naslednjem V Šmartnim ob Paki bodo "deiali ' dobre projekte. nem obdobju do leta 2011 poleg glavarine v določenih deležih upoštevajo še nadoinestilo za uporabo stavbnega zemljišča. davki In dediščine na darila, davki na dobitke od klasičnih iger na srečo, davki na promel nepremičnin in upravne takse občinskih uprav 16..^23.472 cvrov ter glavarina 12.969.30S evrov. Ker skupni prihodki občine presegajo obseg primerne porabe, občina ni upravičena do fniančne izravnave. »Glavarina nadomešča prihodek občine iz dohodnine in je v primerjavi z doseženo dí)h(>dnÍDo občine v lelu 2006 za približno 3 odstotke višja. To pa ob upcv števanju rasti cen. rasli mase plač in realise rasli prispevne osnove pomeni, da Mestna občina Velenje z novim Zakonom o fmanciraniu občin ni pridobila Rečicd ob Savinji sestavlja prvi proračun v povsem novi občini. Rečici ob Savinji, ki po podatkih Statističnega urada RS šteje prebivalcev» pa sestavljajo prvi proračun. Ko je povedal župan Vinko Jeraj. bo v njem približno I milijon in 168 tisoč evrov. »Majhne občine se soočamo s številnimi težavami na p(v dročju komunalne In cestne infrastrukture. Pri nas bomo letos gotovo namenili osrednjo skrb ureditvi lokalne ceste na Pobrežje. ki povezuje Gornji Grad in Ljubnt) ob Savinji. Cesta je stara in ozka, nujna obnove. Računamo tudi, da nam bo uspelo pridobiti projektno dokumentacijo za gradnjo kanalizacije Varpo-Ije-Spodnja Rečica,« razmišlja prvi žu- letu računamo na več. Ministrstvu smo namreč zaradi objektivnih razlogov lahko podatke o lokalnili cestah, ki so pri novih izračunih igrale pomembno vlogo, sporo čili naknadno, » pravi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. V Lučah se veselijo Najbolj zadovoljni so s tistim, kar prinaša novi zakon, v l^čah, občini s 1.633 prebivalci, kjer se jim bo letos v proračun natckl<^ za približi\o 400 dsoč evrov več kol lani (lanski proračun občine Luče je bil težak L074.000 evrov), »Brc/, problema bomo potrosili to, karnam pripada. V í.učah imamo okoli 60 kilometrov lokalnih cest in 80 kilometrov javnih poti. Prav slednje so pripomogle, da bo k nam prišlo več denarja. I,uče smo občina, kjer imamo največ lokalnih cest in javnih poli na prebivalca, približno metrov jih pride na enega,« pravi župan Ciril Rose. O tem, kaj pa bodo s tem denarjem, na katerega lani se niso računali, počeli, pa na veliko še ni želel govorili. Pravi, da bo treba najprej sprejeti proračun, .le pa vseeno naka/al. vsaj tako je bilo razbrali med vrsticami, da se bodo najbrž lotili večje naložbe na področju lurizma. Ko je že govora o metrih lokalnih in javnih poti na prebivalca, v mest ni občini Velenje pride denimo na enega prebivalca 6 metrov iavnih poti in lokalnih cest. v Šoštanju jih je že 25 metrov. Več bo kanilo tudi v občinsko blagajno v Solčavi, občini z okoli 500 prebivalci. Direktorica uprave .Nfateja Stiliadalnik je povedala, daje lanski proračun znašal 473 lisoč evrov, da pa bo letoSnji za kakih 125 tisoč cvrov bogatejši Ib pa je že znatna razlika! el.ani smo se lotili gradnje šole in vsaj s financira njeni te bo letos lažje. Sicer pa si dtïslej kaj dosli nismo mogli priwíščiii. bilo je za najnujnejše, lako da smo tega denarja res veseli.* v v Smartnem ob Paki le malenkost več Kol je povedal župan .Šmarinega ob Paki, računajo, da bodo v letošnji proračun dobili med pel in osem odstotkov več kot lani, kar znese približno 60 tisoč evrov. »Noben problem jih ne bo porabiti, Vsekakor ne gre za tolikšen denar, o kakršnem so nekateri govorili in ga tudi pričakovah. Vsaj v našem primeru ne. Denar bomo namenili za obnovo infrastrukture, predvsem cest. Bol} kot na ta sredstva se bomo morali zanesli na lastno iznajdljivost, predvsem na dobro pripravljene projekte, s katerimi se bomo lahko prijavljali na razpise,« pravi župan Alojz Podgoršek, kjer jim gre, kol dodaja, mila zima na roke. saj že od novembra nepretrgoma urejajo cestno infrastrukturo. v v Šoštanj 725 tisoč evrov vec v občini Šoštanj v teh dneh vneto pripravljajo osnutek proračuna letošnje leto. Hitijo, ker bi se radi čim prej »zne- bili* začasnega financiranja. Župan Darko Menih pravi, daje želja veliko, da pa denarja za vse letos goiovo ne bo. V osnutku naj bi bil pnvačun. ki je težak 4 milijone 11 tisoč evrov. pripravljen za obravnavo na seji 29. januarja. »V tem primeru b j ga lahko sprejemali že koncc februarja.« Nov zakon o fmanciranju občin bo občinsko blagajno obogatil s 725 tisoč evri. kar je pribliznt) 30 odsloikov več. kol so iineli denarja lani. »Vnelo se bomo lotili predvsem priprave prostorskih aktov, vsaki krajevni skupnosti pa smo ponudili da razmisli o kakšnem svojem projektu,« pravi šoštanjski župan. Debelejše denarnice županov manjših občin Zupan, ki vodi občino z do 3.000 prebivalci. lakih je na območju Savinjsko-ša-leske regije šest (OornjI Cirad, l.jubno ob Savinji, l.uče. Nazarje. Rečica oh Savinji, Solčava) bo pi) novem (če delo opravlja pokUcno) prejel 979 evrov vijjo plačo, kol jo je imel. Profesionalno bo občini lučica ob Savinji zupanoval Vinko Jeraj. Gre /a îiovo (Občino, ki v teh dneh ^ele zastavlja delo. »Će bi bila plača po starem zakonu, bi bila bolj slaba, po novem pa - odkrilo povedano - Se sploh ne vem, koliko bo.« pravi. No. pa povejmo mi: če je av), v občinah od 10.001 do 15.000 prebivalcev bo 65 evrov višja, županom, ki vodijo občine z od 15.001 do 30.000 prebivalcev, se bo povečala za 109 evrov, medtem ko bod(î župani ki vodijo občine z od 30.001 pa do 100-000 prebivalcev (mestna občina Velenje), imeli plačo manj št) za 26 evrov. Cq je veienjski župan dtislej prejemal 3.152 evrov bruto, jih bo februarja za januar dobil le 3.126. Prvo merilo strokovnost Nova direktorica Centra za socialno delo Velenje za zdaj bistvenih novosti ne napoveduje - Še več pozornosti uporabnikom, delovanju centra kot ustanove in razvoju socialnovarstvene » dejavnosti v Šaleški dolini Tatiana Podgoršek Center za socialno delo Velenje ima od prvega dcl(wnei^a dne v lelu 2007 navo v. d. direklorice. To je mag. Brigita Krićaj ' Korelc. Na direkiorskeni me^iu je nai^ledila mag. Jelko Fužir ki sc jc po več kol 30 letih vodenja centra upokojila konec lanskega leta. Korei-ceva jc univcr/.iieina diplomirana psihologinja. na centru je zaposlena osem let, delovala pa je na področju varslva oirok In družine. Na nekaicra na^a vprašanja jc takole odgovorila: V zaCetku januarja su*. sedH na du-eklorski stoiček. Kakšni so občulki? »Dobri. Ćutim podporo kolektiva, pripravljenost In zagnanost zaposlenih,« Velenjski center je veljal za zelo slivkfmf) asianovit na swjew podmř/u delovanja v dt'-tavneni nieiilu. Bos le nadaljevali po tej poti? »Zanesljiv<\ Prvo merilo ho strokovnost, zagotavljanje uOInkoviiih in kakovostnih oblik pomoči tiporabnlkom.« /.aznatť na tem podrtKju xaUko dela? »Delajo dovolj, razviîjno razmišljanje pa bo pripomoglo k temu. da bo jz/ivt>v ^ vcc. Verjamem, da se bomo odzivali nanje lako, kot to od nas pričakuje ustanovitelj - Minis- Ma^. Bňgha Hrlčaj - Kore/c; **Še z večjo pozornostjo se bomo (odzivalo na potrebe svojih uporabnikov." trstvo za delo, družino in socialne zadeve ter uporabniki naših îiioritcv.» Nma metla, novi ukrepi? >/a zdaj večjih sprememb ne načrtujem. Delo poleka dobro, aklivnosti so postavljene in ni razloga za lakojinje uvajanje korenitih sprememb. Sčasoma pa bom videla, kje bom uvedla spremembe in dodala kakšno svojo noto ali svoje poglede ter videnja.«t Pvi preÁstavitvi svoje vizije razvoja centra ste izostavili íripodrrnja: skrfj zo uporabnike, večja prepoznavnost dejavnosti centra ter razvoj socialnovarstvene dejavnosti r Šaleški dolini, »Drži. Pri skrbi za uporabnike naših storitev sem izpostavila prizadevanja za zmanjševanje iveganj sociahie izključenosli in revščine ter za večjo socialno vključenost posameznikov, družine. Menim, da je vlaganje v človeške vire naših uporabnikov najbolj učinkovit boj proti revščini in izključenosti Moje izkušnje kažejo, da ljudje oblike pomoči potrebujejo, si jo želijo, jo iščejo in tudi hvaležno sprejemajo. Goiovo ludi /.aradi strokovnosti in predanega dela delavk centra. Zalo se bomo še z večjo pozornostjo odzivale na potrebe svojih uporabnikov, Vcija-mem, da bo center v prihodnje odprla, prijazna, uporabnikom približana ustanova. Razvijale bomo programe, spmtno preverjale in izboljševale kakovost, učink-nioči maksimalno izkoristijkrajin. Velenjski ceuler za s<ïcialno delo ho regijski ozrioma pi>kra-jinski center, kar napoveduje zelo intenzivno delo ter razvoj na področju socialnega varstva. Potrebno br) uslanoviti nekalcre službe, kot so intervencijska, krizni cenier za olroke in mladostnike, varovana slanova-nja. kakovosten gcrontoluškl cenier, svetovalni center za olroke. mladostnike in starše. Seveda vse našleto nI zgolj v domeni Centra za socialno delo temveč ludi drugiii socialnovarsivenih služb. « /. januarja letos naj hi centre reorganizi" ralL To se ni zgodilo. »Reoiganizacija predvideva, da bo velenjski center regijski. Siccr pa je v zvezi s tem potrebno počakati na ustanovitev pokrajin.« Privlačita ga bencin in varnost Julijan Slemenšek; dolgoletni aktivist sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dobitnik republiške listine za zasluge, prepričan, da gresta dirkanje in preventivno delo v cestnem prometu izvrstno skupaj Mi/end Krstić • Planine Hden najaktivnejših članov Sveta preventivo in V74řojo v cestnem promelu v Mestni občiru Velenje - in to že vrsto let - je gotovo Julijan Slemenšek. Vmes jc svetu tudi predsedoval. Prejšnji mesec seje iskreno razveselil republiške listine za zasluge, ki jo je prejel v Ljubljani. »Tudi ponosen sem biJ, ko sem videl, v kakšni družbi sem jo sprejel.« pravi. /e dve leti je akliven upokojenec. -Res aktiven. Imam l4-mesečiu) vnukinjo Špelo, s katero se veliko sprehajava. Pomaga mi ohranjali zdravje. Ker veliko hodim, pa ludi veliko vidim. Tudi stvari, ki so povezane z varnostjo v prometu,« pravi. Julijana .Slemenška smo prod upokojitvijo pozimi velikokrat srečevali, ko je bdel nad zimsko službo. Letošnja zima brez padavin Jvlljan Slemenšak: •'Varnost ni odvisna samo od vzgojef odvisna je tudi od stanja cest, prometa," in brez snega - bi mu bila všeč? »Lahko bi se hvalil, kako lepo je vse počiščeno,« se nasmehne. "A tistim, ki v pravih zimah prebe-dijo vse noči, privoščim, da je zima laka. kakršna je, čeprav je malo nerodna,« pravi, Sam ob takih zimah, kot je ta, vedno pomislim na tiste, ki opravljajo vozniške izpile. Najlepše je delali izpii.koje sneg, kojesplu-ženo, ko ne moreš vi^zitl drugje kot lam, kjer je prosior. Pa še to počasi, tako da imaš čas rudi za razmislek.« Pravi, da ga vonj po bencinu privlači že od majlinega. »Vedno meje zanimal avtomobiJ-skl in motoristični šport in promet nasploh. Zalo sem si tudi izbral tak poklic, na »stara« leta sem se celo lotil šiudija in uspešno končal varnost v ccsinem prometu ... Pri meni sc vse vrli okoli iega.«( Po znamo ga kol tistega, kije v dolino pripeljal evropsko prvenstvo v re-liju, kar ni bil mačji kašelj. »To mije bilo prav v posebno veselje. Janez Martinčič. kije skupaj z menoj prejel enako priznanje, ko( sem ga dobil sam, me je vprašal, kako se lahko lak športnik, kot sem, navdušen dirkač, ukvarja tudi z varnostjo v cestnem prometu. Moj odgovor je bil, daje treba lisie, ki imajo višek adrenalina, spravni nekam, kjer lahko sprostijo žilico po hhmsti. v cesinem prometu pa vozijo normalno. Ib je na nek način združljivo.« Pa se pt>vrneva spel na delo v svetu za preventivno in vzgojo v cestnem prometu. So vidne kakšne razlike od takrat, ko so začenjali, s temi, ki se dogajajo zdaj? »Vsekakor je bilo narejenega veliko. Rezultatov pa ... Nekako jih ni videli. Čeprav veliko delamo za lo, da hi bil promet varnejši, pa se pojavlja ludi vse več mladih voznikov, vse večje motornih vozil, vse gostejši jc promel ... Oe vse skupaj vržemo na tehtnico, pridemo na enak rezultat, kol je bil takrat, ko smo začenjali. Varnost pa ni odvisna samo od preventive in vzgoje, čeprav je ta izjemno p(v membna. ampak tudi od tehničnih ukrepov, boljših cesi in bolj urejenega prometa,« Obolevnost nad, smrtnost pod povprečjem Na Celjskem že cepijo proti raku na materničnem vratu - Preventivni ukrep priporočajo najstnicam in mlajšim ženskam Potrebni so trije odmerki, stanejo pa 354 evrov - Za zdaj je cepljenje samoplačniško Tatjana Podgoršek Ceplicnje proti raku na materničnem vratu, ki je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri ženskah, od prvih dni v januarju izvajajo ludi na Celjskem. Za zdaj cepijo le na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje vsak dan od H. do 12. ure, po napovedih pa naj bi bilo cepilnih mest več. Potrebni so trije odmerki v obdobju šestih mesecev, cepljenje pa je samoplačniško in stane 354 evrov. Za u preveiivni ukrep se je v prvih januarskih dneh odločiI<3 pci mla-d^istnic. Po zagotovilih dr. Alenke Skaza, predstojice oddelka za epidemiologijo na omenjenem celjskem zavodu, je cepivo zelo učinkovito pri preprečevanju okužb s humanimi pa pilo ma virusi (IIPV), ki p(Wzročajo hujše p red rakave spremembe in raka maiernič-ncga vratu. Ščiti proti najpogostejšima genotipoma IIPV, ki povzročata blizu 70 odstoikov primerov raka maierničnega vratu. Učinkovito preprečuje tudi nastanek genitabiih bradavic. Cepljenje priporočajo zlasii mladostnicam in ženskam, starim do 26 let. Posebej ranljiva in pomembna skupina so mladi, saj se v starosti od 15 do 24 let s humanimi papi-loma virusi okuži vsak četni posamcz.nik. / vidika javnega zdravstva je ccpljenje smiselno tudi za moške, saj lahko ti kot pasivni prenašalci virusa okužijo ženske. Siccr pa je cepivo, po navedbah Ska/ove. varn<5, prciskušcn(^ je bilo na že več kot 11 lisoč ženskah v različnih državah sveta. Cepijo v mišico tiadlakii» najpogostejši nezaželeni učinek pa je kraikolrajna reakcija na mestu cepljenja. Nc glede na ta preventivni ukrep bodo tudi ženske, ki bodo cepljcne. morale na redne ginekološke preglede in odvzeme brisov materničnega vratu, saj ccpiv(î nc ščiii proti vsem genotipom IIPV, Za večino primerov raka sta odgovorna genoptipa 16 in 18. Cepivo, ki je na voljo v Sloveniji, vsebuje štiri genotipe HPV. in sicer 6. 11, 16 In IS. Okužba z onkogenimi tipi IIPV je zelo pogosta in se lahko prenaša s spolnimi odnosi. Vsaj 50 odstotkov ljudi, ki ima spolne odnose, se okuži s IIPV. Za okužbo najpogosteje sploh ne vedo inje ludi ne prepoznajo. Pri večijii žensk mine spontano v H do 12 mesecih, pri 10 odstotkih žensk pa se razvije v trajno okužbo, ki se lahko konča z rakom na maierničnem vratu. Zaradi delovanja IIPV nastanejo ludi nekateri raki zadnjika, zunaniega s plovila. Dr, Afenka Siiaza: »Cepivo je varno in preiskušeno." Po zadnjih podatkih Registra raka Okološkega inštiiuia je vletu 200? v Sloveniji za rakom na materničnem vratu na novo zbolelo 20X žensk, 55 jih je zaradi lega ludi umrio. Najpiv gosteje zbolevajo ženske, stare od 35 do 45 let. Obolevnost jc v Sloveniji dokaj visoka in je v letu 2iW znašala 20, 4 obolelih na 100 lisoč žiinsk na leto. Je pa smrtnost zaradi lega raka v Sloveniji pod evropskim ptwprečjem, kar pripisujejo učinko vitim preventivnim pristopom za uspešno odkrivanje zgodnjih oblik raka na materničnem vratu. Pobudo bodo prouali Na zadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki je svetnica Urška Podgoršek predlagala, da bi občina pristopila k sofinanciranju cep Ij crti a proti raku na maierničnem vralu za deklice, stare od do 12 lei. Smarški župan Alojz Podgoršek je povedal, da bodo pi> budo proučili. pt> neuradnih podatkih bi občino stajo cepljenje blizu 8.345 evrov. nožnice, ustne votline in žrela. »Za preprečevanje raka na materničnem vratu je zelo pomemben kakv, pozitivno odzvalo samo 8 prebivalcev. Od tega bi 2 inicresenta kupila po dva parkirna rii^č ni niti v bližini. Tega se zavedajo ludi na MOV, kjer /e nekaj lel obljubljajo gradnjo gara/ne liiše. Vendar pa so računali, da bi bilo za nakup garažniii boksov v njej zainiercsiranib več krajanov Gorice, kot seje izkazalo, ko so izvedli anketo, saj bi bil strošek izgradnje res velik. /a garažno hišo sn tudi že rezervirali zemljišče. Nas pa je na začetku leta 2007 zanimalo, kako sedaj kaže z reSc- kupovalni center, ki je bil pred nakupom zasebnika v lasti Tre. Center naj bi porušili, na istem mestu pa zgradili nov nakupovalni center, ki bi ijïiel 400 parkirnih mest Ta naj bi siu/ila tako potrebam nakupovalnega centra kot prebivaV cem Gorice. Zato naj bi pri i2gjadrgi 11-nančno sodelovala tudi MO Velenje. Izvedli bomo tudi anketo med siant>valci na Gorici, saj nas zanima, kakšen jc interes za nakup ali najem garažnili bok- boksa. Mi pa smo takrat načrtovali izgradnjo hiše s 450 parkirnimi boksi. Potem smo na mestu, kjer bi sicer lahko zgradili garažno hiý>, uredili le odprta parkirišča, saj bi bila sicer invcslicija prevelika,* nam je povedal Brodnik. Skratka, v kratkem na Gorici ne mo-rem(i pričakovati več parkirišč, a v letu 2007 naj bi vendarle začelo premikati. ■ bs Zadruge se povezujejo prepočasi V Sloveniji je približno 145 kmetijsko-gozdarskih zadruga prostora bo za največ 20 zadrug - Zadružniki pričakujejo večje razumevanje države Tatjana Podgoršek Podgoije pri Slovenj Gradcu. II. januarja - Zadružna zveza Slovenije že četrto leto zapored pripravlja ptjsvele, na katerih udeleženci obravnavajo aktualne teme iz kme-lijsiva, kol so program razvoja podeželja /a obdobje 2001 do 201."i, zadruge in slovenska mesno predelov a lil a industrija ter aktualna zadružna dogajanja v regiji. Pred ted-ni)m dni je pripravila tovrstno izobraževanje v Podgorju pri Sloveîij Ciradcu za zadruge Koroške regije, nanj pa je povabila tudi predstavnike 7.K7 Mozijje in Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Udeleženci posveta pravzaprav niso slišali nič takega, česar ne bi vedeli že prej. Tako je Peter Vnsk. predsednik zadružne zveze Slovenije, zntjva poudaril, da se zadruge pri nas povezujejo prepočasi, V državi je približno 145 kmetijsko-gozdarskih zadrug, v evropskem prostoru pa bi jih lahko uspeSno delovalo največ 20. Povczo vanje zadrug v K(^roškl regiji je označil kot dober šolski primer, saj zadruga posluje uspešno. Na posvelu so obravnavali novosti, kijih prinaša predlagani program razvoja podeželja za <îbdobje 2007 do 2013, zlasti giede pridobivanja cvriîpskili sredstev, sltivenske mesmipredelovalne industrije ter mo/.nosti za krepitev, sodelovanje ter uspešno konkuriranja na trgu. Program je sicer še v pripravi. strategija pa je že sprejeta, V omenjenem obdobju naj bi država za razvoj podeželja namenila 1,1 milijarde cvrov, od tega y00 milijonov evrov iz evropske blagajne. V okviru tega bodo morale poiskali svoje priložnosti tudi zadruge. V dokumentu je podeželje obravnavano kol celota, kmeiij-stvo kol eno od področij ni ločeno, tudi ni edina panoga na pijdeželju. Za ohranjanje slednjega je potrebno stavili tudi na druge dejavnosti, ki bodo pripomogle k varovanju virov (voda» kulturna krajina). Strategija razvoja je zasnovana na treh oseh in v programu LlíADl .R. Prva predvideva konkurenčnost agroživilslva in gozdarstva, s katerima Želi Slovenija prispevati k močnemu in dinamičnemu evropskemu knietij-skci-7jvilskcmu sekioiju. druga os vključuje aktivnosti za ohranjanje kulturne krajine in varovanja okolja, tretja pa predvideva ukrepe za izboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih ter spi^dhujanje di-ver/illkacije. Kot je bilo slišati na posvelu, bo pomembno, da bo program pripravljen tako. da ga bodo knîCTje lahko izkoristili. Udeleženci so v razpravi izrazili pričakovanje za večje razumevanje države za zadružno organiziraD<»si v predlaganem programu razvoja podeželja, kjer imajo zadruge pomembno vlogo za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in pcjdeželja samega. Pričakujejo, da bodo razpisi čim bolj enostavni in bodo zagotavljali dostop do denarja vsem. tako malini koi velikim kmetom. Prav tako so predstavili svoje poglede na lastništvo zadrug v podjetjili živilsko predelovalne industrije in o pogojih odkupa mleka. Po podatkih Zadru/Jie zveze Slovenije zadruge Kt>roške regije, skupaj s Kmetijsko zadrugo Šaleška dolina in ZKZ Mozirje, uslvarijo na lelo 59,1 milijonov evrov prometa in združujejo več ki>t 1ÎSOO članov. Največ odkupijo mleka, govedi in lesa. Zadruge v regiji sodijv 51S lisoč cvrov prihodkov. v lokalih kajenju šteti dnevi? Pripravka se strožii protikadilski zakon, ki bo prepovedoval kajenje na vseh javnih mestih v zaprtih in delovnih prostorih. Zakon pozna že več držav, do poletja pa naj bi se jim pridružila tudi Sl»Novica o zakonu me je pravzaprav razveselila, kajti sama ne kadim in cigaretni dim mc izredno nioli, posebej neprijetcîi je njegov vonj. Mislim, da so kadilnice kar dobra rešitev, saj bodo v njih zbrani le tisti, ki uživajo v kajenju, ttekadilceni zalo ne bo potrebo prenašati smradu. Mogoče se bo celo število kadilcev zmanjšalo. Lokali pa zaradi zakona vctjctno ne bodo imeli tnanjšega obiska, morda celo večjega« Níarya Kumer: »O zakonu nimam niti pozitivnega nhi negativnega mnenja. Nimam sicer ničesar proti tistim, ki kadijo. naj. ampak zdravo gotovo ni, sploh i>a ne za mladino. Posebej sem razočarana, ko vidim šoloobvezne (jtroke s cigareto v roki. Drugače pa nie dim zelo moti, predvsem zaradi vonja in zaradi tega, ker v zakajenem prostoru težje diham. V lokale sicer boj redko zahajam, a vseeno me veseli, da imajo v načrtu ptJSiaviU kadilnice, kjer bodo kadilci lahko v miru kadili in ne bodo nikr)gar mt)iili. Ibrej se število kadilcev ne bo /jnanjšalo, bo pa zakon mogoče prinesel pozitivne spremembe: bomo ^deti, naj čas prinese svi>je.« Daniir Covič: ^Jaz sem absolutno proti zakonu, saj kadim in me seveda ne moli, če kadijo drugi okrog mene. Kljub zakonu bom kadil še naprej, saj ne vem, zakaj bi prenelial. Kadar b(un v lokalu na kavi, bom pač šel v kadilnico ali pa ven na eno cigareto. Prepričaj! pa sem, da zakon 5te\âla kadilcev ne bo zmanjšal, razen v primeru, če bi cigarete še bolj podražili.« Terezka Rfdnak: »Zakon se mi zdi dobmdošel. saj bi bilo naravnost odlično, če bi bili priest ori pi)polniïma U>-čeni. tako kot to nameravajo naredili s kadilnicami. Dim mc namreč zelo moti, če je prosiorzelo zakajen, saj ne mt)rcm normalno dihati. Mislim pa, da dim ne moli le mene. temveč tudi druge, posebej astmatike in oirokc. Mogoče bodo zaradi zakona nekateri le prenehali kaditi, vsaj poznam nekoga, ki ima to v načrtu. Upam. da mu bo uspelo.« Peter Ćrešnar, natakar »Sem proii zakonu, predvsem zaradi upada prometa. Prepričan namreč sem. da bo prav zaradi tega prišlo na pijačo veliko manj ljudi, saj po večini hodijo sem kadilci, in sicer zaradi kave in cigarete. Ker sem sam prenehal kaditi šele pred kratkim, sem na cigaretni vonj navajen, mc ne moli, in mislim, da tudi drugih natakarjev ne. Zalo gotovo nismo mi razlog zj U zakon, kakor trdijo nekateri.« Sašo RoJic, naUkar: ^Zakon popolnoma podpiram, ker ne kadim. Sicer imamo v lokalu ločene kadilske in ne-kadilske prostore, vendar ti niso dovolj, saj se dim vali tudi do nekadilcev, torej s tem niso rešili ničesar. Kadilnica pa se mi tudi ne zdi primerna za lokal. Ljudje, ki bi hodili tja, bi jih vsi gledali. Ce že morajt), naj gredo na cigareto ven. Sam namreč veliko hodim p(î tujini, predvsem po Italiji, kjer je ta zakon že dalj časa v veljak in popolnoma funkcionira, ljudje so zado« voljni, 'izpada' promela pa gotovo nimajo, saj so lokali nabito polni, in ludi pri nas ga ne pričakujem.« vg Rudarski oktet navdušil Lepo darilo odličnih pevcev ob novem letu Veleiije - Rudarski okicl seje odločil, cIh občanom Velenja za srećo v novem Iclu podari celovečerni končen. Dvorana cenira Nova je bila polna, obiskíwalci pa so v dobn> uro dolgem pn>gramu več kot uživali. Dolg aplavz med ločkami samimi, predvsem pa ob koncu koncerta, je bil zagotovo nagrada luUi pevcem, ki so koncert pripravili pod umetniškim vodsivoni odlične /bon>vodkinje prof. Danice Pirećink. v prvem delu k-tctov, dodali pa smo tudi nekaj iz časa čitalnic, V drugem delu smo začeli z božičnim sklopom in nadaljevali s sproščenim programom. v katerem smo dodali tudi nekaj starogradskih skladb. Kiin-čali pa smo s tradicionalno rudarsko skladbo »»Pel nas je bilo«, ki jo že nekaj časa prepevamo in je med posiusalci zelo priljubljena.« Ker vemo. da Rudarski oktet že pripravlja novo ploščo, smo naso sogovornico povprašali ludi o tem. »Nekaj skladb/e imamo pripravljenih, je pa tako. da izberemo predvsem lisie, ki so se najbolj prijele, kijih najraje prepevamo in so najbolj dodelane. Dve iretjini naslednje plošče je res že pripravljene, nas pa čaka še kar nekaj trdega dela.« Osebno se mi je zdelo, da so ljudje k posebej toplo sprejeli sia-rogradske skladbe, kijih je oktet ludi sodobno priredil in predsia-viL Te so, prizna Danica, na dušo pisajie ludi njej- Je pa dejstvc). da tovrstnih skladb pri oktetih nismo ravn<ï vajeni in so morda ludi zato zvenele tako posebno. Sploh, ker sla tamburica in harmonika ob petju prispevali svoje, »Do lega. da smo začeli prepevali tudi starogradske skladbe, je prišlo spontano. Po koncertih in vajah. ko se družimo, začnemo prepevati tudi skladbe, ki niso v našem repertoarju, in lako smcj prišli ludi do njih. Zasluge pa ima ludi član okteta I ranci /^erdoncr, kije glasbenik zelo širokega spektra. Na vajah smo potem določili soliste, združili večglasje in tako • je tudi nastal ta skli>p skladb, ki jih zelo radi pojemo.« ■ Bš Novoletni koncert Rudarskega okteta je bil res lepo darilo vsem, ki so jih prišli poslušat Navdušili so tako z repertoarjem kot izvedbo programa. v Bogata ustvarjalnost Salečanov na ogled V predverju velenjske knjižnice na ogled lani izdano knjižnično in neknjižnično domoznansko gradivo Velei\je - Zadnjih nekaj let so v Muzeju Velenje na začetku novega leta pripravljali prireditev, na kateri so predstavili vse knjige in publikacije, ki so preteklo leio izšle v Šaleški dolini. Od letos bo koncept tega dogodka drugačen, saj je organizacijo prevzela Knjižnica Velenje, pri tem pa sodeluje z Muzejem in velenjsko izpostavi Javnega sklada za kulturne dejavnosti ler zvezo kulturnih društev !^aleške doliiie. V preddverju knjižnice so v to- Člani društva Hotenja so z branjem popestrili večer rek zvečer odprli razstavo v letu 2006 objavljenega knjižničnega in neknjižničnega gradiva, ki so ga ustvarili avtorji iz Šaleške doline. Razstava, na kalen so prikazali tako brošure kol kniií:ne Iz- daje in Jiosilce zvoka, l.orej CD-je za aviorsko glasbo, multiviz.ijo ho na ogled vse do 7. februarja, saj želijo, da jih spozna čim več ljudi. Na torkovi otvoritvi razstave je v kulturneni programu nastopila glasbenica Sara. člani Šaleškega literarnega društva I lo-l en i a pa 80 brali svoia dela. ■ Ďi Zapoznelo silvestrovanje Člani Univerže za 111. življenjsko obdobje Velenje smo v nedeljo, 14. januarja, uazxJravili letu 2007. Tovrstno silvestrovanje se iradicitmalno odvija v dvorani (îasilskega doma Velenje. V dvorani seje zbralo preko 100 nasmejanih obrazov, Na začetku silvestrovanja je zbrane pozdravila predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje gospa Marija Vr-lačnik. Sledil je kulturni program, v katerem so sv<}je delo predstavili nekateri krožki univera. Prijetno novoletno vzdušje so pričarale pesmi v izvedbi krožka Petje v malih vokalnih skupinah. Ob citrah je zapel kvartet Deteljica. V modni reviji so klekljarice pokazale umetelno izdelane šale. Pozorno smo sle' dili gibanju prstov in rok čarodejev, vendar trikov nismo razvozlali. Na odru so se zavrteli ludi člani plesnega krožka. V zabavnem delu so se prestavile še Ciganke z domačini ausamblom iz Vinske Gore. V gosteli sta bila amaterska igralca Irena Sliplcw-šek in Karii Orctnik, ki sta zbranim popestrila večer z dialogom i/ komedije »Pacienti v čakalnici«. Z mislijo, da sije za prijalelje potrebno vzeli čas in jim poklonili toplo besedo, seje zaključil svečani del prireditve. Bilje večer, ko smo bili nasmejanih obrazov, polni lepih misli, in večer, ko smo bili veseli, da se družimo pod okriljem Univerze za HI. življenjsko obdobje Velenje. ■ Nataša DoiejŠi KOL-CnST/V Republika Banana Nataša Tajnik Ihieni ko Je jimija sodišče pofrovno odločilo, da morajo knijewe tahle m avstrijskem Koroškem biU tako ftem'ske kot shvemke,Je dal dezelm ^law Joer^ Haider av^uata pod enojezične table mauj.se lahllce v veiikostl uviomobilfikih re^istr.'ikih tablic s sloven-:ikim imemim kraja, kar je ustavjio sodilče decembra kwi prav tako označilo za protizakonito, ob tem pa odločilo, da morajo hitf kra/evne tahle v Pl/herku označene etrakopravno v obeh jezikih, y Plibcrku bi morali v skladu z odločbo avstrijskega ustavnega sodišča s konca leta 2005 postavili dvojeziàie kra/evne table, veïi-dar je Haider tedaj napovedal, da tega ne bo izpoinlf, in dal 8. februarja enojeztčne krajevne tahle v Pliberku premakniti za nekaj metrrn\ da bi xe tako izognil Izfiolmtvi odločbe ustavnega sodišča. Umetnik Kiaiis Pobitzer se je na IJafderjev ript}r zoper dvojezične kn^evne napise odrvai z nmetnlško akcffo Ali almit Í)ananas (vse o bananah). Z akcijo, ki jo je južnotiroiski umetnik i>ripravil v Pliheriai na Koroškem, je odgovoril predvsem na gealo koro^ega deželnega glatarja Joerga ilaiderja "Koroška bo enojezična " in si izbral geslo "Koroška bo trc^ezlčna ". Svoje geslo je uresničil s postavitvip krajevnih tabel v "banai/skem jeziku'\ kije vizualno sestavljen iz različnih banan, glasovno pa ga lahko enačimo s t. i. goriiščlno. Umet/nka. ki je namesiil table, je {mpreinih sedem igralcev, preoljlečenih v gorile, ki so glasno prepevali in krulili 'hanansko himno"po gorilsko. Nekateri mimoidoči so se na akcijo odrvali z ogorá^njem in na pomoč jH)kiicali t>olicip. dnfgi so jo pozdravili in zaplesali z gorilami, mogoče celo malo zaukah. Policija je sotielujoCe za vsak primer le ^wplsala, ob tem pa Jih opozorila, da mora/o oh koncu akcije table oniim somišl-jenikonh lz!)ostavimo lahko tudi pozitivno drio umeltUka, ki .se je navkljub perečemu problemu upal izpostaviti in zastaviti sriyo umetni.^ko integriteto in kariero, saj je znano, da umetnik, če ne hodi i^vštnc z oblastfhki, težko iu>di naokoli s polno denarnico. Je 1X1 ravno umetnik ponavadi ris ti pobahn/ka, kije toliko (tdštekan in naivno jwgumen, da si upa tako gla.sno. tako odkrilo in tako direktno fhivedati stvari in misli, kijih v.\i vemo in opažih jemo. vendar smo zaradi božje previdnosti raje tilu>. razen Če se težava nanaša na lastni individualni vrtiček. Seveda bi se laJtko vpra.vali, kaj je zdaj tu umetnost, kje Je tisti presežek, ki nam bo spodil mravljince po okončinah. Verjetno nam ob tablait v bananščini in kruljenju goril naš čutni sistem ne bo narekoval t^>sebnega ugodju in vznesenosti, je jw rešeno v.'iaj pravno jbrmalru). saj je nmelniška svoboda pravno zelo ohia/>en tKijem in lahko ga pogosto obrnemo na v.îf uutne strani neba. l.ahko naredimo kakšno stvar, za katero {)i bili mogoče brez kategorije 'umetmka svoboda ' hitm na drugi strani zakona. Zato .smo lahko hvaležni umetnosti, ki r kriznih situacijah govori namesto nas. tihih In prikritih bojazljivcev. 107,8 MHz R/UDOJSKO IOO i/I\S@POsOGl Radio Velenje skupaj z revijo Viva Glasbene novičke v na^i rcJakcjji gradimo prepozna vnosi obeh mcJijev mod drugim z vključil vij o v najrazličnejše akcije. V la splel sodi tudi sodelovanje Radia Velenje v akciji revije za zdravje Viva, ki lelos že enajstič zapored izbira Naj zdravnika. Seveda ne revija $ama, ampak njeni bralci, mi pa se nadejamo, da se boirerji bodo na presenečenje mnogih nastopili na letošnji EMI. Pred^avili se bodo % skladbo Kdo hoće plesat z menoj. Pred leti bi si punkerje na Euro-songu težko predstavljali, po lanskoletni zmagi finskega benda U)rdi pa je očitno vse mogoče GAL m GALERISn Dolgo napovedovani album za* sedbe Gal in Galeristi je končno tu. Pnnasa skladb, 9 vokalnih m 3 instrumentalne. Med drugimi se na plošči nahaja tudi singl Po-glei ven, (fežuje in nova verzija skladbe Ko ljubim, ne ljubini. Uradni datum izida je 19. januar 2007. vljenja. Vse o Anžeju Dczanu najdete na naslovu www.anzcj.com. Prihaja Sean Lennon gostoval v nekaterih skladbah na materinih albumih. V najstniskih letih seje glasbe lotil boij resno in leta 1998 že izdal svoj prvenec Enio 'lil C Sun. Na drugi album je moral čakati kar precej časa, saj je iz§el šele ki>ncc lanskega leta pod naslovom Friendly Fire. Ella na znamkah Slavna jazz pevka Ella Fitzgerald je upodobljena na novi ameriški poštni znamki. Znamko so prvič predstavili na slavnosti v newyorském Lincoln centru in je že naprodaj po ZDA. Filzge-raldova. rojena leta 1917 v Virgi-seje kot mladenka z materjo preselila v New York, kjer se je začela ukvarjati s peljem in plesom. V svoji karieri je prejela 13 gram myje v in številne druge nagrade, vključno z državno nagrado za zasluge v umetnosti (National Medal of Arts), kiji jo je leta 1987 izročil takratni predsednik Ronald Reagan. Bila je ena od petih ustvarjalcev, ki so leta 1979 prejeli častno priznanje Kennedyjevega centra. Leta 1989 je ameriško pevsko društvo po njej poimenovalo nagrado za živlicnjsko dcl<ï F.lla in ji jo kot prvi dobitnici tudi podelilo. Ella Fitzgerald je umrla leta 1996. Tim McGraw Konec marca bo izSel nov album country pevca Tima McCîrawa. To bo njegov prvi album po letu 20Q4, ko je izšel Live l.ike You Were Dying, na njem pa bo kot pevka gostovala ludi Timova žena, prav tako znana country zvezdnica i aiih Hill. Skupaj sta zapela v dveh skladbah: I Need You in Shotgun Rider. Skorajivnji izid albuma že napoveduje prvi singl Last Dollar. Slovenijo bo 10. februarja obiskal Sean Lennon, 35-letni sin leta 1980 umoijcnega legendarnega beat la .lohna l.ennona in njegove /.ene Yoko Ono. Ljubljano bo i obiskal v okviru svoje prve svetovne turneje, na katero se odpravlja v začetku tega leia, nasicv pilpabovHali BGospiîdarskega razstavišča, Njegovo glasbeno udejstvovanje se je začelo že v otroških letih, ko je se kot malček Justin in Cameron sta se razšla 25-letni pop zvezdnik Justin Timberlake in .^4-letna ameriška igralka Cameron Diaz sta pru kot prijatelja, ob vzajemni ljubezni in spoštovanju. Prav hudo vsaj Justinu ne bo, saj je po pisanju ameriškega tiska že našel tolažbo v objemu prelestne 22-1 et ne Igralke Sc ari et t Jo-hannson. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE l2bor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko ú-Šrte v pmgramu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročitih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1.n/lILK&HÛNEY'Habibi 2. EMMA BUNTOM - Downtown 3.BEY0NC6-Usten Milk 8 Honey je dtKi, kiga sestavljata 2t-letna Anne Ross in 2ô-letna Manel Filall. Pevki v glasbi zdruhjjeta glasbene vplive vzhoda in zahoda in z na videz nezdružljivo mešanico razlii^nih glasbenih elementov ustvaiiata očitno uspešno kombinacijo. Manel je rojena v Alžiriji, odražala je v Parizu. danes pa živi v Beriinu. mestu, v katerem se živahno pretakajo različni kulturni vplivi. V njunem prvem singlu Hâbibi (Je ťaime) prispeva orientalski del. Sâi poje v arabščini (pa tudi v francoščini), medtem ko Anne Ross uteleša evropski del dueta in poje v angleščini. LESTViCA M Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak čehtek v tedniku Naš čas. Vrstni red v nedeljo, 14. L 2007 (št.:712): 1. POGUM: Tovomjakar 2.ČUKl:Pancertanc 3.NAVIHANKE: Polka, valček. l'nV 4. UNIKAT: Prevzetna Neža 5. TAP8AV1 FALOTl: Adijo. zdrava pamet 6. VRISK: Snežni valček 7.PETEUNI:Ma pane 8. ZREŠKA POMLAD: Le redkokdaj se pozdravifamo 9. POLXA PUNCE: Frčafela 10. BRANE KLAVŽAR: Novoletna pesem ..•veina: www. radiové len [e.w m Vili Grabner I Zelo redki so dogodki, na katerih župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek pokaže svoje plesne sposobnosti. Menda tako redko zaradi tega, ker mora skorajda vsak dan )^plesati« tako, kot drugi hočejo. Čvek predvideva, da tudi tokrat ra2^ misija o tem, kdaj bo žena Milena napovedala drugačen ritem. Na vabilu je pisalo, da bo nastopila mlada glasbenica Sara. Vabilo je na torkov dogodek v preddverje velenjske knjižnice, imenovan Novo v letu 2006^ kjer so razstavili publikacije, CD-je in plakate, ki so je v lanskem letu izšle v Šaleški dolini. A za mnoge je bila pravo odkritje tudi mlada Sara, ki ne le, da odlično poje. Je tudi saksofonistka, sama se spremlja s klavirjem in kitaro. In tisti, ki poznamo njeno mamo So njo Beriša, smo lahko le ugotavljali, da jabolko res 1 pade ^^ daleč od drevesa. Za Saro bomo go* tovo še slišali, pa ne le v Šaleški dolini! Pij pivo in zrosie ti bodo prsi? Mnogo livropejccv v zadnjem času na obisk Htîlgarije zvahi pivo Boza, kaicrega pitje naj bi sptjJ-bujalo rast žcnskili prsi. Potem ko je Bolgarija posula članicii Hv-ropske unije, uvoznih carin na ''čudežno" pivo, oarejeno \z fcr-memiranc pšenične moke in kvasa, ni več. zato je postaio prava uspešnica. Moški iz različnih koncev Hvn)pe /alo v velikih kohčinaři nakupujejo hmeljni napitek za svujc boljše polovice, da bi jim zraslo oprsje. Neki Avsîrijecje dejal: "Že pred leti sem slišal za Bo/o. a prej je bilo predragi). Zdaj. ko so carine umaknjene, pa sem prišel v Bt)l-gatljo na velik nakup.'* Kitajcem bo zman jicaio žensic Na Kitajskem ho leta 2020 zrelih za zakon kar 30 niilijoDov več moških kol žensk, kar bi lahko ogroxilo družbeno stabilnost. V povprečju se na Kitajskem rodi 119 dečkov na 100 deklic, nesorazmerje pa izvira iz obdobja pred več kol 25 leti, ko so uvedli poliiik<î enega otroka in s tem še spodbudili tradicionalno naklonjenost rojevanju dečkov. Nesorazmerje bi lahko postala skrita težava dnjžbene stabilnosti, saj bi več neporočenih tiii)ških povzročilo povečanje nasilnega vedenja. Zaradi politike enega otroka se Kitajska sooča tudi s staranjem prebivalstva, kar je sicer značilnost razvitih držav. lo bo na Kitajskem omejilo socialne usluge in ogrozilo družbeni sistem, kar bo prizadelo odnose med generacijami. Že zdaj predstavlja predvsem veliko finančnih težav, ko mora en otrok skrbeti za dva starsa in štiri stare slarše. Na Kitajskem živi več kot polovica starej šili prebivalcev Azije. Malenkosti, ki vplivajo na zdravje Novejše raziskave diikazujejo. da enostavni užitki, kot so prijatelji» čokolada, smeh in seks. izb<îli-šujejo vašo imunost. Tukaj vam bomo predstavili sedem enostavnih. a zelo vrednih malenkosti, ki vam pomagajo da ostanete zdravi. • Ve< prijatelji« Kalifornijski znanstveniki so tako odkrili, da imajo tiste ženske z več prijateljicami, manjšo telesno težo, manj kadijo, imajo maiy težav z visokim krvnim tlakom ter redkeje zbolevajo za diabetesom in depresijo, - Če ne utegnete telovaditi, se smejte! Smeh je pol /.dravja. No, v tem je veliko resnice. Pomislite: samo doživljanje nečesa, kar je smesno, lahko dvigne va^e razpoloženje in s tem izločanje endorfina. hormona sreče, za kar 25 odstotkov. Šc več. smeh lahko na zdravje vpliva kol telovadba. Pri uživanju v smešnih situacijah naj bi se vaše krvne žile razširile, s tem pa ludi zmanjkujete stres. Prepustite se sonmim žarkom Izkoristile zimske sončne žarke. Namesto da delovno pavzo preživite s sendvičem pred računalnikom. raje preživite 15 do 20 minut na svežem zraku. Soncc izboljšuje razpoloženje, zalo bosie preostanek dneva preživeli produktivnejše. Sončni žarki pa po- Šoštanj ima enega prebivalca več. Jurčka, ki je luč sveta ugledal v ponedeljek zgodaj zjutraj in s svojim prihodom razveselil ma* mico Tjaso Rehar. je v Šo staja ju, v ol> činskl upravi, skoraj do njegovega prihoda skrbela za stike z javnostjo, ves čas pa spremljala šoštanjsko športno dogajanje. Tisti, ki so opazili, da je v nedeljo ni bilo na košarkarski tekmi, kamor je hodila redno, so si rekli: »Aha, zdaj pa bo ...« Jureta so se razvese-Uli mnogi. Med tistimi, ki so nestrpno čakali njegov prihod, pa je bil gotovo tudi dedi Tbni, ki nam je zaupal, da čakajo še enega. magajo tudi pri odpravljanju nekaterih bolezni. Povečujejo proizvajanje viianiina D, ki ztnanjsuje nevarnost raka na debelem črevesju, dojkah, prostati in jajčnikih. - Pri teku nosite športni nedriek Britanski znanstveniki so odkrili. da med tekom brez nedrčka, ženske prsi med vsakim korakom skačejo gr)r in dol za devet centimetrov. Po kilometru in pol to poskakovanje nanese že na 144 metrov, kar povzroča velik stres za kozo in vezivno tkivo. Nošenje športnega nedrčka pa poskakovanje/.manjka kar/a 74 odstotkov. Paziti morale le, da izberete pravo velikost ter ga /aradi izgube elastičnosti zamenjate vsakih ses i di) devet meseccv. - S seksom do zdravega srca Dt^brih strani seksa niti ni treba izpostavljali. Vendar je seks lahko §c veliko več kol čisti u/ilek. Pomirjajoč učinek po seksu naj bi bil pove/an s stimulacijo različnih živcev, se posebej tistih, ki umirjajo delovanje srca in nižajo krvni tlak. Če vam mogoče ni do seksa ali pa se le radi stiskate s partnerjem, izločate hornmn. ki povzroča obCutek topline in ugodja ter seveda /manjšuie stres. •Vsoko jutro preberite cosopis Mladost svojih možganov naj bi ohranili i branjem ali igranjem instrumenta vsaj trikrat na teden. Mentalne aktivnosti so namreč pomembne za rasi novih možganskih celic in vezi med njimi. Dvajseta in trideseta leta človekovega življenja so najboljša leta za kopičenje rezerv v možganih, zalo naj bi v tem času imeli kar največ intelektualnih aktivnosti. Dovolj bo že. če štirikrat na teden resite križanko, pa bo nevarnost pred Alzheimerjcvo zmanjl^ana za 50 odstotkov. -Ostanite poiitîvni-jejte žitarice Ljudje, ki vsako jutro zajirku-jejo žitarice, so bolj razpoloženi, imajo boljši spomin in manj trpijo zaradi stresa, ^^itarice so tudi dober pripomoček v boju proti b<îlczni dihal. Nekatere vrste so bogate z vlakninami, ki zmanjšujejo maščobe in povečujejo energijo. Za bolj zdravo srce pa jim zjutraj dodajte še skodelico borovnic in pol banane, - Čaj brez mleka je bolj zdrav Po raziskavah, ki so jih izvedli raziskovalci iz Berlina, uživanje črnega čaja v veliki meri pripomore k zaSčiti pred boleznimi srca, saj naj bi črni čaj povečeval zmožnost sproščanja in širjenja arterij, kar ptwečuje krvni obtok, medtem ko mleko v čaju popolnoma izniči omenjen biološki učinek čaja na arterije. Znanstveniki so pt)vedali, da ima črni čaj tudi tako imenovane protirakaste učinke, a sanio, če čaju ne dodamo nileka. & (Ra)zdruievaiije v Velenju so nekateri vstopilo v še eno unijo. Zanje pomeni to združevanje, za mnoge druge razdruževanje. Nekaj je ostalo Ljubenska Anka ni postala »mati SJovenije«. Še vedno pa ostaja mati županja. Določen ifo kto 2006 za uasUve iz dth Hne? »l.ahko že rečem, da Je lo, kar se dtjgaja, kridčno. Vseh stalistik še nimamo zbranih, točne podatke o številu intervencij bomo imeli marca pred rednim leuiiin zborom Gasilske zveze Velenje, Povem pa laliko. daje samo največje društvo v dolini, torej PCîD Velenje, v letu 2006 opravilo 199 intervencij, kar je precej več kot v letu 2005. Takrai smo jih v društvu opravili 1X5. Največje povečanje beležimo na področju p rev mata. več pa je tudi ostalih. Ne vem, ali premalo naredimo za preventivo, a to so dejstva,« Začeli so se ion'j redni letni oh-eni zbori Kako dolffo bodo pote* kali? pJa. konec preteklega ledna so se začeli redni lelni občni zbori. Na njih bomo pregledah vse dogajanje v lanskem letu in ludi začrtali delo za letošnje leto. Po društvih jih bodo končali prvi vikend v marcu, Cíasilka zveza pa ga bo pripravila 16. marca. Je letos miUno leto? »Nc, bo pH drugo leto. Po priporočilih Cîasilske zveze Slovenije volitve pripravljamo vsakih 5 (et. Leta lOOH bo ludi kongres gasilske zveze Slovenije. V naši gasilski zvezi imajo nekatera društva krajše mandate, zalo bodo nekateri v letošnjem letu imeli volitve novega vodstva. Vem, recimo, da bodo imeli voDtve v Skalah. Ki ste na swjem ouKstu te tretji mandat» torej teve že petnajsto leto. Kako vidite raz^f>j gasilstva v Šaleški dolini v tem obdobju? »Res sem na poveljniškem mestu že petnajsto leto. Moja ocena je. da smo v tem času napredovali tako na področju usp^v sobijenosti kot opremljenosti. Ogromno vlagamo v izobraževanje gasilcev, saj že dolgo ne gasimo le požarov. Vse več je namreč tako imenovanih zahtevnejših intervencij. Zmogljivosti vla-gann> v to, da vse to zmoremo. Se posebej velik napredek beležimo na področju tehničnih intervencij. med katere sodi pomoč v prometnih nesrečah. Veliko truda smo vložili na tem področju, pa tudi opremo smo močno posodobili. Od začetka mojega mandata se mi zdi. da smo močno napredovali na področju ravnanja z nevarnimi snovmi. Tega namreč včasih ni bilo, moram pa priznati, da se tovrstnih intervencij gasilci bojimo. So zahtevne, dolgotrajne, puščajo pa lahko tudi posledico na zdravju. Ocenjujem, da sledimo vsem trendom, tako na ravni intervencij kol znanja in opremljenosti društev. In to velja za vseh 14 društev v Gasilski zve/j.« S èknstmn doslej niste inwU težav, Je še vedno tako? V zadnjih 15 letih članstvo nikoli ni beležilo negativnega trenda. 1-ahko celo rečemo, da so leta, koje v porastu. Povprečje je »Leta 199X je bilo po dogovoru z lokalno skupnostjo ustanovljeno poklicno jedro. V njem je zaposlenih 10 gasilcev, ki opravljajo najrazličnejša dela. Prednostna naloga je čim prejšnji izvoz na intervencije, priprava na- JoŽ9 Drobiž : "Vse več/e intervenci/, v katerih imamo opravka z nevarnimi snovmi. Priznam, da se jih gasilci bojimo." foto: bi dobro. Težav s podmladkom nimamo, je pa res. da pač eni odhajajo, drugi prihajajo. Teg« smo zelo veseli, saj brez podmladka ne bi bilo razvoja. Operativcev imamo veliko,zagoiovo jih je več kot 700. Pri gašenju požara v G o» renju jc bilo rccimo prisotnih gasilcev, /ato misli, da smo s tem moštvom sposobni opravili tudi najbolj zahlevne intervencije.* Zadnji dve leti je veijctao k več' jemu številu intervencij pripomogel tudi potisalee. Ia'Io 2005 je bilo zaradi njega za m.v precej naporno. ponovilo pa se je tudi lan is kajne? »Res jc. tudi lani je požigalec pripomogel k večjenm številu po žarov. K sreči lanski niso povzro čili toliko škode kot leta 2005. Upamo, da bo vsaj letos lu več sreče. Dejstvo pa je, da številke ob koncu leta pokažejo, kaj sc dogaja med letom. Želimo si, da bi se laliko gasilci ukvarjali več z iz- ramo, da je oprema zel05ie dobiti avto- Staro gasilsko lestev bo aprila zamenjala nova. Res, da bo zelo draga, a v Velenju je marsikdaj nepogrešljiva^ saj imamo veliko visokih stavb. Vporabili so jo tudi pri gašenju strehe kulturnega doma. (foto: vos) nje in pregled gasilske opreme. V devetih letih delovanja poklicnega jedra ugotavljamo le prednosti. /agoiovi> s svojim delom opravičijo vse stmške, ki so povezani z njihovim delovanjem. V Šaleški dolini imamo 14 gasilskih društev. Koliko pa je gasilskih domov? »Prav it)liko. Vsako društvo ima 2009 si bomo največ priz-adevali za to, da kupimo vso osebno so dobno Opremo za gasilce. Je pa to velik strošek, saj oprema za enega gasilca stane okoli 2100 evrov. e Velenje je moderno mesto, imamo kar nekaj naselij s strnjeno blokovsko gi'adnjo. Veliko blokov je zelo visokib, zato je re- lestev, pa jo hoste ve»jetno pripravili. kajne? »Sprejem b jno spevna in ljubko božajoča, kar naenkrat sem spoznal nove izraze, kijih do lakrat nisem poznal, razen tega jc Silva uko lepo šobila ustnice, da so bili gla- IĎ. Síwi lepo oblikovani in so dolgo lebdeli v zraku, ki smo ga vdihavali. Sklenil sem, da bom tudi sam poslal učitelj in da bom svoje otroke učil v Iju bij an sči ni. ki se tako prilega lepim Si Ivinim ustnicam. blagoglasno deluje na nežne olroi;kc dušice in je zelo primerna za popestritev takih dolgo- časnih predmetov, kot sta bila aritmetika in algebra. Prepričan sem bil, da je bila doma na ljubljanskem nebotičniku. ker je bilo to vse. kar sem od Ljubljane poznal Toda ne! Doma je bila iz neke Zelene jame, ki je bila čisto nekaj drugega kot na^a Gruska jama. njena sestra pa ni hodila z nobenim drugim koi z Mikijem Mustcr-jcm, ki je tako lepo risal Zvito- repca v tednik PP. Požiral sem vse. kar je povedala, zlasti pa prirodopis, ki sem ga poslusal z odprtimi usti. Tisti zoprn del o čeljustnih kosteh je sproti in ljubko prevajala v Ijub-Ij ans čin or »Učas'li se zgodi, da spodna čustna kost izskoč' i/ sklepa in pride do izpaha, ust ne moremo zapr't, pol se narahl' udarmo po lic* in ťkr t bo kost sama od sebe pr'sia na svoj' mesť.tf je govorila bi hodeč po razredu ravno takrat prišla do mene in me z dlanjo ljubeznivo usekala p sobotno dopoldne, s pravim spomladanskim vremenom sredi januarja, so člani Univerze za tretje življenjsko obd<îbje Velenje koristno izrabili za praktično seznanjanje z uordijsko hojo, po uvodnem pretlavanju. ki so mu prisluhnili pred dnevi, so tokrat zvelikim veseljem in pričakovanjem stisnili v roke palice in sc pod vodstvom prim. Polcsa in fizioterapevtke Polone Lebar sprehodili okoli jezera. Zbralo se jih je kar 50, Zanimiva izkušnja, koje bilo potrebno uskladiti ritem rok in nog ter palici sprejeti kot del telesa in z njima aktivîio hoditi. Pravilna tehnika je ob intenzivni hoji številnim prinesla nekaj bolečin v iztegovalke podlahti, mišico ramenskega obroča pa so si dobro ogreli. Navdušenje je bilo vchko. Hoja jc učinkovita, občutek fantasUčec, rekreacija celovita. Ponovno se dobijo prihodnjo nedeljo, da nadgradijo tehniko nordijske hoje. Prepričan sem, da jim bodo v spomladanskem času sledili tudi ostali prebivalci di)lme in bo tako nordijska hoja postala del vsakodnevne telesne aktivnosti tudi pri nas. Poslali smo del LvRipe. sprcjeU evro, zakaj ne Im potem sprejeli tudi nordijske hoje. ■ Janez Poles radio® alfa 103,2 & 107,8 Mhz ^^ V^alr Han f^fi m iiim vsak dan 36 ur VI PIŠETE v novo leto z Zarjo v Topolšici že celo Ocsseiíclje in nekaj čez siDpdj« v novx> leio s ira-Jidonalmm fomcenoni pihaliîegn orkestra /aija Šošianj. In lako je bilo tudi Icios. CudovTi izbor zabavnih komadov, rahločutno iz- bran za praznični čas, je ob bri-Ijanini izvedbi orkestra in solistov navdušit zbrane pi^slušalce. Še posebej so se ogreli ob Tanlasličnih priredbah Mozaria in Slovenskih pet. pri katerih je dirigent prof. Jani Šuligi>j znova dokazal, daje pravi umetnik in moji;ter glasbe. Svoje so prispevali še gostje - Oktet Zavodnje in Maj ni ce. Skozi program nas je ubrano In šarmantno vodila gospH Urška Me-nih • Doki. Ko smo ob kancu uživali ob skupaj zjpeiih pesmih, so se duše topile in srca vriskala od sreče. Na svoj račun so prišle se dlani, ki so se dobro ogrele, še po sebcj ob Kadetskem marsu. Leto 2(307 nas je objelo in vzelo za svoje. Naj bo srečno, zdravo in prelito z ijube/Jiijo; naj bo mirno prizanesljjvo in razumevajoče. B^w dimo taki tudi sami, ■ Janez Po/es w w os Livada zelo uspešna v SKL Šolska košarkarska liga (SKl.) je medijsko zelo odmevno tekmovanje v Sloveniji. Kol edina predstavnica tega tekmovanja iz mestne občine Velenje v njem nastopa OŠ Livada. Učenci, ki ju vodita športna pedagoga Marjan Kristan in Natalija Szabo. sosdelujejo v tem tekmovanju od samega začetka: dvakrat, v letih 1997/98 in 1999/2000 so bili tudi prvaki ŠKL. Da na OŠ Livada zelo dobro delajo, priča podatek, da s te šole prihaja Maja Lrkic, državna reprezentantka. igralka KK Merkur Celje in letos najboljša strelka ter igralka tekmovanja. Za ekipo nastopajo dečki in deklice, rezultat pa se sešteva. Po prvem delu teknitwaiija zaseda L mesto OŠ Livada, kije zmagala v vseh tekmah. Tako so ponovno področni prvaki in so se uvrslih v nadaljnje tekmovanje - državno prvenstvo osnovnih šol v ŠKI-. Za ekipo OŠ Livada nastopajo: Edisa Koca, Zoja Lešnik, Taja Ja-luslč, Mihaela Štiglic. Maja Mavec, Zala Fendre, Taja Košica, Kristina Bajcer» Kimi Trubarac. V Toinlc. Marko Ojstrsek, Jaka Žagar^ Simon Brezovnik, Tomas Lovrlc« Žeijan Sančanin. Milia Glavač. Žiga Lenart, Ermin [bra- himović Dominik Zrinišck. Leon Blatnik. Jaka Kastelic, Bor Boži-ćević in Nac Visocnik. ■ Pika Zlodej SKRIVNOSTNA SLED CT>ic PiesUg«) 13tM SÛ.NE 17tl0 19:40 Z2?20 PE.SO ERA60N (Eragon) 12tH SÛ.NI ISsM M2II1«. trigliv 1'Mtk V«« stMns, om Sveto »«M. OfnioianA iMmám. V«* tenaiBSwi— ^Wryifon^ Iliri tíiÉM 'i[i. fimMekff«. tomrcifm NOČVMUZEIU (Nlghl M Thé Mu&řum) t« liAinMAKK «DVtMà »MBA O KXtSTUSOVEM R0J51VU (Pi« NstMry Sttiv) Ml m 16t»0 i9tl0 21:20 2}i50 PC. so f • • « « VCSEUH06ia (Kap«P«0 lO^SO so. NE 12:50 SÛ.NE 15:90 tlM 20:10 22()0 PE.SO SShuch^mnv qm^iw. WtfflAMU, M Cbouann. Ovt-N»^ lllOO sa NE IStSO 11:10 20t50 22:S0 PC. 50 tmip GROS (PulM) I6t20 lê:20 30:20 PtAO P£,so Í C 0 0 0 & APOKAUFTO (Apocat^ptD) 15:10 IS.'OO 20:50 2đi40 PE.SO m SMsituw cmu»)|uw. MuiMOttn. stm^oca NMÛilA«; itfîtseaort «P^ mb» m. lanSQMtoUr, a« to a Q. i§ 11 3 O 32 m t Informacije o programu m avtomatskem telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 In 03/42 41722 lOtKmatograri $i {jmJilujepur—daaařwftemtu pingimiiif Wtfq^.planet-tus^ûm ttgmcui lAfr, Cista t mCeJii, ................... fmetvjš cdfe fcáaiiciiu og Mnenja in odmevi Velenje potrebuje dializni center Velenje v zdravstvenem pogledu ni pravo mesto. Nima na primer di-alizne^a centra, /.aradi česar ledvični bolniki izgubljajo preveč dragocenega časa. Diali/nih centrov je v Sloveniji kar develnajsi. Imata ga celo lako majhna kraja, koi sta Vojnik in Kobaiid. VTrbt>vljali tak center deluje /e preko dvajset let in nudi diali/no oskrbo v treh i/nienah. tudi ponoči. Kje smo v Velenju? Bolnike iz Velenja vo/imo v Slovenj Ciradec. Celje in Vtjjnik!. Tam jih zdravijo, zdravljenje plačujejo v Ravnah na Koroškem. Velenje, daleč največje mesro med vsemi, pa pri tem zdravye-nju sodeluje samo s prevozi. ■ Marjan Marínéek Cesta 4/IV, Veienje MantKVSka 66, (EMO) Celje Agencija za nepremičnine in bančno kreditiranje TG3/4d0.33-4a, E.eurosimar^emđiUi 4 PRODAJATE hišo.Jokal, vikeng stanovanje, pisarno, /^/^TiK'J Wj^í]% parcelo, gozd , travnik,. ir^iir^ig-np Uredimo; GOTOVINSKI KREDiï za dohodek le 70.000 srt ^MfVM^ BanKREOlTI do 30 M Dflk6iml4a, TiIJOS/7ISI410 GOZDARSKI VITLI Mekagskfl ali elebro^ldrovliáo iprwljoi[9Ml3SkN*80]iN(3,5t*8r) ^kà mm tm pm' HIDRAVLIČNI CEPILNIKI od 6 lino Soče na višini 2..^47 m. Saj ni lako sirašno visok, Ic v/pini nanj se Ua primerjali / v/pononi i/ dcv- line Vrat na IViglav in nazaj, lu ni popuščanja in vscsko/1 se pol d(v kaj simio vzpenja, sicer je pa zelo lepa In zanimiva. Oc bi bil dan daljši, bi se /aradi mile zime ludi sedaj lahko povzpeli nanj. V hudi pt>lelni vročini je zaradi visinske ra/likc in vscsko/l «odprte« južne sirani pot zelo naporna. Midva sva v prvih obrisih juira startala iz kraja Soča v skrivrn^s- len, m<î]àoêcn jzozd. Po njegovem prelKidu v nizko ruševje naju je s skale radovedno opazoval mlad gams in s lem izra/al svojo neiz-kusenosi, Druuačc se je zgodili) njegovi soroduici srni, katere truplo se je nahajalo v nahrbtniku mladega lovca. S parinerico sla zapuščala malo lovsko kočo nad zelo lepo planino I.emovje. Ptv gled na mrtvo žival nama je kar zagrenil sicer lepojuiro ... Na tej planini se nahaja opuščen zaselek in človek pomisli na nekdanje življenje tod kljub lepolam narave. Dn sem gor polrebuješ celi dve uri nenehnega vzpona, lidino ?.[• vljenje ji daje trop ovac, ki se Lep pogled z yrha Bavékega Grintavca na pogorje z najvišjim Trentskim Pelcem, ki ga olfdajata Zadnja in Spodnja Trenta s Sočo. Dosno v ozadju Trigiav, brezskrbno pasejo, in samoten moški, ki seje pravkar prebudil v nedeljsko juiro v prijemi majhni kočici. /agotov(i je eden poionv cev nekdanje kjueiije, kal ere korenine ga vežejo, da se ne more iztrgali od lod... Najino po/ornosi je prevzela narava in njene kamni le gmole, ki so navpično zložene po plasleh in ponujajo čudovilo sliko. Ob pogledu na veliko in globoko brezno brez dna oh poU tc kar stisne pri srcu. Bližala sva se vrhu in na travnati skalni polici naju je nekdo spci opazoval. Bila je ena od ovac. kalere trop se je pasel spodaj na planini- Njo jc sem gor pripeljala sočna paša in radoved- nost. Ne znam si predstavljali njenega povratka, razen ... Irud na vrhu je bil bogaU) po plačan z razgledi, in k0 ka-ftAVNl Hm IWHNI JO KAVNOVISJII IN LtPOTO, Kozmeiikj K^Hr le f*r^>ozoiviu po movaijvniffliij ;Koa, »ía ko2d foilul« cJtav viIpz. ^jfj^jUA^Iictu lirAnjfnv kúAť jmiAotusJíne, bťiii« iKwinc, pepuJcin vicd/nine. ki odprjvliiiostnno tcž^ RfViHui.ionin zcue^^ď jr gub. Ai^icbcie* k ^niVj^piiitid, ki /Jiidnjsá kiinitak cijc giohno guti t^r paired usc4mjuv no vih iitCiidi nmehncga kfftíniao^H«'.« vnimikcj. Poleg liiaJnosT, Ha ko2ú britm v spcMlniib pitiich. Formule ^'Sřhi^e kVu^AF pe|HÍiíe m viuinuw. ki o^ivivliajo «.v)» akrp^je. izáii Vnixji, kIa^Íci) in (loJuCiijAk^. loi>vaiivnA s««idvin;) iiímkuit' tiiko. dá /?ndiTi9u|ť gutc áJi právoťunu picpctffuic ru nic, ludípo tiiifSanju. u^tklnasn iii.'flp Dmox tiA íi^zltfnih oivunli koíc NegA 0leitieni4i ui i2ij«tť>: ZUiťUiij »riiniii z Aí^iiťlmooi all koi i/.ilelťk ?.à uf^ktdbo pf) negt DoiiJt poma^ff ((»dpravljonru kc>2e. Kteraii pifpre kctfjiih rnitdeSřv in vfvbiin! akci vrv S);&ravirte lZuli>|T««tnni. iipkvtto|)em viuinmlCl, kiki}2; m h ; •• «Il '11' . t. i • u 11 l-zii. - . 1. )[.) ' .r^nli ^ ^ i ^riiili vifi u lilku i :i • • .Iiuih j ' ..'iri.-JH Upokojcnci Ciorenja smo sc pred kraïkim pt>daîi n» nekoliko lažjo planinsko pol. /a tokralni cilj pohoda smo izbrali priljubljeno Goro Oljko. Zanjo sc nas je navdušilo 61 pnhijdnikov. pol pa smo /ačeli na vlaku. Ko maj smo se malo ra/-gledali po Savinjski dolini, /e smo bili na Polzeli. kjer smo izsiopili. Pol do cer-kvicc sv. Miklav/a na Vinjcrku nas je kar malce ogrela in /e smo menjali prvo garderobo. Sledila jc čudovito speljana gozdna pol navkreber in le bučanje vetra v hrastovih krasnjah nas je oporni-njal(\ da umo sredi zimskega meseca januarja. Nato smo malo poslali in obcudwali ra/gled na Kamni^ko-Savlnjskc Alpe. Naio smo hojo nadaljevali do vrha kraškega osamclca Gora Oljka, kjer nas je po/dravU moćan veier in smo le s le/avo naredili skupinski posnetek. Na poti diîmov smo se ra/delili v dve skupini. Najmočnejši, tisii z več kondicije, so pol nadaljevali preko praških vrhov Uo Velenja, druga skupina pa je odšla po slrmini navzdol do železniške postaje Smarino ob Paki. Smo ta dan dovolj i/koiistili in naredili nekaj /.a svojo lelesiio aktivnost? Smo. !n zapisaJiga bomo med lepe spomine. <'eprav smo upi)kojcnci, se v tem lepem dnevu nismo počutili kol slarosiniki, /aio bomo podobne pohode gotovo še nadaljevali. Mrb nikoli saiïii 107,8 SPORT Uresničujejo se jim sanje Na 8. namiznoteniškem prvenstvu Gorenje Slovenija open 2007 v Velenju od 23. do 27. januarja vrh svetovnega namiznega tenisa - Prireditelji so morali nekaj prijav zavrniti /«dnji dnevi lega nicseca boUd v Velenju v /.namenju nami/aega lenisa. Na enem od najnioćnei-ših in najkakovoslnejših Ickino-vanj \/. lako imenovane serije Pro lour (prvi ho v Zagrebu) v Rdcci dvorani se hoúo po prijavah so deč zbrali najbt>Ijši svetovni Igralci in igralke. Med njimi ludi vodilni na svetovni jakoslni na-mi/noieniJki lestvid • Kiiajci Wang í.iqin. Ma I.in (drugi), lanski zmag 21 let. poleg njega pa še Jaka Klepec (direktor Rdeče dvorane) začeli sanjati, da bi čez nekaj let privabili v Velenje najboljše. Te dni se jim sanje uresničujejo. Izvedba lakšnega prvenstva jc J -X lanskega turnirja Krenker in Patrik Rose. K lakšni izjemni udeležbi na letošnjem prvenstvu je seveda veliko prispevalo tudi 100 tisoč ameriških dolarjev, ki si jili bodo razdelili najboljši po končanem tekmovanju. Vse lo potrjuje, da gre za slovenske razmere za izje-men športni dogodek, ki ga bo gotovo vredno spremljati, /a primerjavo: na L odprtem prvenstvu Velenja leta 1998 za člane, kar jc začetek tega največjega naniizno-icniškega ickm^jvanja v Sloveniji» jc naslopiJo Ic 37 tekmovalcev iz petih držav, zmagovalec pa jc prejel prahu stroj Gorenja. Ob analizi lega prvega tekmovanja so Stane Gruber (takratni predsednik kluba). Dan^an Kljajič (član upravnega odbora kluba). Alfred Vodušek (prav tako član upravnega odbora kluba) in Marjan /H seveda zelo zahievna. Res pa je -kdo pridružili Union Olimpiji v ligi za prvaka, preostalih pel pa bo igralo v ligi za obstanek. Prav zato je bil trener Bojan Lazte po tekmi še posebej vesel: »Resnično sem zelo vesel te zmage. Kapo dol vsem Taniom. Pokazali so pravi karakter in pokazali so, Ja imajo j.... kar je zame najpomembnejše, sploh, ker smo ccl leden trenirali le s sesiimi, sedmimi ^aici. saj je viroza spravila v posteljo več ktsl polovico ekipe. In fantje so res pokazali, da se kljub vsem lezavam lahko pripravijo na tekmo in jo odigrajo fenomenalno. Naš cilj pa se vedno ostaja igra v ligi z^ prvaka in upam, da ga homo čim prej dosegli.« Kar pm'ejsen det tekme je hifo rtied igťahi videti, da so pod pri' tiskom, kersopač 'morali'zjuoRaii? »Se slrhijam. Videli ste. prvi polčas seje čulil krč v naši igri, nikakor je nismo mogli razvili, tudi met ni sickel; lo se nam šc ni zgodilo, saj smo 'šuierska* ekipa.« Boste nadatjevaii zntQSo^iťt niz? »Mi gremo v vsaki tekmo na zmago, poskušamo iz nje izvleči maksimum. Včasih nam to uspe, včasih ne.« Sinoči so v vnaprej odigrani lekmi gostovali v Domžalah pri lie-liosu, v soboto (27. januarja) pa bodo doma gostili Zagorje. Blaž Ručigaj, igralec: »To je bila zame prekrasna zmaga. Cel le-deri smo se namreč intenzivno pripravljali, trenerja sta naredila svoje, prakličtio smo nasprolnike spoznali do najmanjšili potankosti, Tudi na zaèeiku ickme. ko nam ni 51o najbolje, smo ostali mirni, saj smo vedeli, da prihajajo naše minulek. in na koncu so bili naši nasprotniki praktično brez možnosti u zmago. Še enkrai resnično česlilam vsem fantom za izredno srčno igro. Mislim, da smo sedaj res blizu lige prvakov, vendar se s tem ne smemo zadovoljili. Se naprej moramo osiaii kolektivna ekipa, ki dobro sodeluje, in mislim, da potem večjih težav ne bi smelo bili,« Će bi srce spregovorilo f^ | Dovolile, dH sc predsiavini. Ca^ lomi in icžavc postopno izzvo slndkarij-NikiUi jih nisem maralo. \ • ^ Dovolile, da sc predstavim. Cas je, da me končno nekoliko bolje spoznale. Sem vaše sn:c. Od samega spočetja dalje sem del vas. Bivam v vai^cm telesu, naiančneje v levom delu vasej^a prsiie^a kosa. Veliko sem približno tako kot vaša pesi. Ljudje mi pripisujej<ï nemogoče «vari - liube/en, krepost. srčnost, celo pogum. Pa sem le najpomembnejša mišica vakj?a telesa. V notranjt^sli imam štiri votline, štiri zaklopke, nekaj /ivčnili niti in žile. Neumorno črpam in potiskam kri po /ilah. 60 utripov vsako minulo. 6 litrov krvi vsako minuto. V 80 let dolgem življenju tako prečrpam kar 248.X?2.000 litrov krvi. Ostale mišice vam omogočajo telesno aktivnost, vendar je bre/ mene ne bi mogli izvajali. Tudi mislili ne bi mogli, saj možgani /a svijjo aktivnost prav tako potrebujejo kisik in hrano. Sem vam ob napornem delu doslej kdaj potožilo: kdaj karkoli prosilo? Ne, A bom lo siorili> v naslednjih minutah. Da mi odleže. Morda se boste potem /a trenutek ustavili, /.amislill. spt> znali mojo pomembnost in me končno pričeli sptJšiovati. ljudje si življenje že dolgo lajšate s številnimi aparati. Vsak nakup načrtujete, zanj varčujeto. izbirale. Izberete in končno kupite. Aparate nato skrbno pa/iie in redno vzdržujete. Po nekaj letih jili kljub temu /iivržele, saj so i/tro-šeai in neup»)rabni. /ame ni biJo potrebno odšieti novcev. Vrsto let ne potrebujem nobenih servisov, lesnil ali niin>v. Mi /»io nc namenjale nič pozomi)sti? Pa bi mi mcv rali. ob majlmib po/xirnostih in spremembah vaših življenjskih navad bi uiripal*) mirneje in močneje, predvsem pa dalj časa. Mojetežave so vedno, /al, tudi vase. Ce ne takoj. pa čez leio ali dve. Kot osiale mišice za delo in življenje tudi samo poirebujcm kri. Pnjhranjujem se preko dveh kors t holesterola naj ne prese/e S mmol/l, še bolje pa je. če je vrednost pod A.5 mmol/l. Med holesteroli je najbolj nevaren LDL holesterol, ki nikakor ne sme biti višji oú ^ mmol/l. Pri sladkornih btjinikih in vseh. ki sladkarij. NikiUi jih nisem maralo. Strah meje drobni^žihie bole/nl ko hrana in kisik ne moreta do mišic in celic na koncu poli. Kot da bi v prometu naenkrat odre/ali vse Itîkalne ceste in bi se lahko vo žili samo po avtocesti In hitrih ccstah. hi kako bi potem prišli do lastnih domoV?/ato kontntojte krvni sladkor, ki naj na teščc nc preseže 6,1 mmol/l. V primeru višjih vrednosti se boste napotili do vašega zdravnika, Skupaj bosta našla rešitev v ustrezni prehrani in morebitnih zdravilih. Brez spremembe že utečenih življenjskih navad pa ne bo šlo. Razveselite me in si podarile tehtnico. Da boste lahko potem vsak dan stopili nanjo in se vese- \ bi imeli radi čim manj žilnih oblog, pa naj bo vrednost pod 2.5 m mol/l. Izredni) rad se namreč lepi na žilno steno in je tako odgovoren za razvoj alerosklenize. V telo ga vnašale neustrezno prehrano, kar dve tretjini pa se ga tvori v vašem telesu. Ob moteni presnovi morale zato poleg ustrezne dieie z vašim zdravnikom izbrali ludi ustrezno zdravilo za nižiínje holesten^la. Kar strese me. ko pogledam, kaj Sloji na krožniku pred vami- Ko likt) maščobe, sladkoija in soli. Se še spomnile, kaj je bilo zapisano o zdravi prehrani? Sieviltî obrokov; pa struktura in ustrezno razaneije. po katerem naj bo maščob manj k(n 30 %: še bolje - manj kot 20 %. Dnevni vnos holesterola naj ne preseže .^00 mg. Ste na lekcijo o maščobnih kislinah že čisto po/jň-bili? Med /jtu/jiimi naj bo nenasičenih več kol 2/.1 In mediteranska dieta? Saj se še sponniiie! Izbrali boste oljčno olje in u^jvali dovolj zelenjave. Po kosilu s: boste privoščili kozarec rdečega vina. veliko testenin, vsaj dvakrat tedensko pa ribo iû le malo mesa. Med ogljikovimi hidrati hoste izbirali sesiav-Ijetîe, ki imajo nizek glikemičen ÍJi-dek s. Kadar sežete v žep in si prižgete cigareto, sem posebej žalostno. Nikotin me namreč močno nad-raži. Stisne mi žile. pospeši hii-rosi utripanja in zviša krvni tlak. Deltî postane naenkrat ležko, k(v risli nobene, posledico pa velike in neugi>dne. Bojim se trenutka, ko vaš zdravnik ugoKïvi, da imate sladkorno bolezen. Ne maram sladkorja in hli, ko bo pokazala kakšno Adcko<^ manj, TeJesna teža. Indeks telesne mase ah obseg pasu še bolje r)dražata neustrezno ra/jiierjc med leži) iiî zdravjem. Ko bi vt> deli, kako pomembno jc biti vitek. Kako pomembno je, daje vaš indeks telesne mase pod 25. Obseg pasu pri moškem naj ne preseže 102 in pri ženski ne ^^ cm. Nc samo zaradi ogledala in škx> doželjnil) pogledov sosedov, ampak predvsem zaradi zdravja. Velikih lažje boste opravili številna opravila, Okreinejši boste in hitrejši. Razbremenih boste hrbtenico in sklepe, razbremenili ludi mene. Ob dinamičnem opravljanju številnih opravil bo tudi vaš krvni tlak bolj stabilen in nižji. Hvaležno vam bom. če me boste kdaj peljali na izlet s kolesom. Se morda hitro sprehodili po bližnji okolici ali slekli okoli jezera. Kako mi to prija. Da me nežno poženete, brez pretiravanja, lako. da pridobim moč in vztrajnost. Vsak dan bi to počel, prav vsak dan. Tako od 30 do 50 minut. Vadba naj bo redna, postopna, raznolika, pametna, pred- BOlMŠNiCA TOmilCA 1 vsem pa varna. Poskrbite, da boste polovico časa uporabili za vaje vzdržliivosli, ostak) polovici^ pa namenili vajam za moč ter vajam za gibljivosi in elastičnost. Vedno bodite pozorni na varne meje vašega srčnega utripa. Da me ne prcgrejete in nc uničite »obročkov« ali »ventilov«. Meje lahko izračunate, še bolje pa je, če vam zdravnik opravi obremenitveno testiranje in jih določi po opravljenem testu, /a varno rekreacijo bo poskrbel Poiarček-pulzna ura: uradno imenovan monitor srčnega ulripa. "lako bo vsaka telesna aktivnost varna in boste ob njej lahko le uživali. Življenje bo lepo. pestro in brez nepotrebnih zapletov. [zt^gibajie se prevelikih količin alkohola, prave kave ali drog. Slabo delujejo name, pa tudi drugi oi^ani se tiho pritožujejo. Izogibajte se stresnih situacii. Povsem pcîhegniti jim ne morete, saj so sestavni del vašega življetija in človekov stalni sop<îtnik. Žal je stres pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca in žilja. Torej tudi mene mkojju. Povsem enaki mehanizmi, ki vam v bt>rbi z nevarnostjo omtigočijo preživetie, pri kronični izpostavljenosti neobvladljivemu stresu vodilo v bole/Jii. Sposobnost prilagajanja stresu je meni vitalnosti vsakega človeka. Bodite vitalni in premagajte stres. Nikar sami nc rinile v neugodne sîtuadje. Tolikim stvarem sc da šc pravi čas umakniti ali jih narediti inanj neugodne. Ce pa Sle že v neugodni situaciji, počakajte, premislite in izberite pot, ki je za vas najugodnejša. Potrudite se in vedno uskladite sviýa pričakovanja. želje in /možni^sii. laki) sc boste izognili nepotrebnim težavam in se vedno znova lahko veselili majhnih zmag. ki vas bodo zadovoljevale, polnile in dvigovale vašo samozavest. Naj bo za danes dovolj. Upam, da se sedaj bolje poznava. Hvala za v.'išo potrpežljivost. Veselilo me bií spoznanje, da ste prebrali in sprejeli sporočilo, in bo tako morda jutrišnji dan drugačen, /a vas lepši, zame manj naporen. Želim, da skupaj preživiva šc mnogo zanimivih in lepih let. brez bolezni in zapletov ■ prim, Janez Pofes, dr, med,'interrtist g n i rc 121 HCMeCiNSu 2vui u k tmjmsh dotflevq wncn OBDfiBJi KLilUS i i I i » \ t Za moje zdravje gre - darujem za Tranukciiski račun: 01100^030279185 Sklic; 00 930004 Nimei»; a CT Kratka zgodba Bo Še škrjanček zagostolel Kot otrok sem. Ta. ki ne p<*zna gorja. Tk, ki sc mu soncc nenehno smeje. Dan in nt»č. VvschUt;scdaniih zgcnenic po slaščicah tega življenja, loncčtiga v otroštvo. Škrjanček jc zagostolel, sc dvigjiil visoko pfHl nialio nebo, in ni vrnil. Čutertic po sladkem žvrgoleniu ostaja. Srcc se čuti ves ta pisani laj sveta. Nenadoma prekrižajo bliski nebo, siřela lídari in razčesne zrelo dreva Kot hi mignil. /daj, zdaj. sc naj zgodi, /adnii prodal je odprt. Sii ene urgeninega vozila tulijo skozi mesto. Roka ti potisne masko s kisikom or nos. "I/C kam?" Kam neki! V kliniko!! "Nc, sajnt) injekcije, in donu>v..." "Kakšen otn:>k sle! 7.ivljetnie jc na tehtnici. Razumete? Ali - ali..." lelo je plosknilo na ptwteljo, in /c jc v v(^zilu. Ppcraiivno dvoisn«), C)kit>g mene nasmejani kij'urgi. V /ile je hitro stekla ccvka z nirežic<í in glas iz poUcmc je prijazno vprašal: 'Kako sc počutite?" "Kar dobro!" "Spremljajte cevki), lyo^^ečt» v srcu, na nuinitooii!" ledaj sem sc šele ovedel: koamo-granja brez l>olcčin. Neki meščan me jc pred leti prestrašil, čcs, ko so mu odprli žilo v dimljah. in porinili cevko, je poslala mkii čisto mcxJra Cevka na monitoiju se se vedno igra v srcu, in le znani kirurgov gias ukazuje: -1112, U16 ...!î" Kdo bi lahko todcšifriral. Noč v kliniki jc bila dolga cclo večnost. Sc nekaj dni intcnzivc. Ergo-mcirični lest sc jc posmihal moji 1Î-zični kondiciji. Taje padla za polovico in zdelo se je, tla nisem bil več tisti zagnani in hitri homo, ki jc vsak dan tekal in gonil kolo. Tudi nisem bil več tisto drobno bitje, ki bi sc pridružilo skijančku na dolgi poti. in z njim ponovno odkrivalo vse prelesti vcsi> Ija "Bo vzdržal? Navadno hitro pobere inlarktovce." "^ena. pa^i namoj^a! Dieta, lahko delo, nič stresov, ki so le skoraj uničili-" Same pridiišenc besede in misli, z nozejn za hrbtom, ali pa z iskreno željo po ozdravitvi. Pei vrst tablet! Mast vstran! Notranji mir duše! Da. n'sc to! lakolc pred spanccm zatisncm oči, kot zajcc za grmom, in sc telitam: sem sc kaj vreg lako hoče " V petek (^Idnc je zapel navčck. Prsti so tresoče drsaU po papiiju. Neznana bojazen pred zadnjim korakom. Lc zakaj nisem bil toliko močan ludi jaz. I:1j, Skijančkov let, in ixJprta pot. Olejle Mirka, Njegovo živycnfc, p<ílno pisanih rož, dela v jami in doma, strasti in bí>lcčinc. Pa ga dti-tolče zadnja • vipcakojilcv. škod« ranih, šc črnih las. sc nabirajo po vsem čelu tliJlge vrcznine: 'VMa vclia, kameradi. /a slovo, za dniženje. /a strah pred plinont in siebemim udarom!" Kol računalnik jc bmclo v njegovem čelu.,. "F.ks. možie!" Peiia rumenega sc je iziila. Mirko v živiicnju ni jokal Tokiai je zdrsnila svetla s(3l/a mimo nosu v ustnicc. In jutri, in poiem. Zazibal se jc v vablfivo zave\je bifeja, med enako prizadele. Nekega juua ni več vsial. Klo-fumila ga jc-kap. Srebrni mesec me šc vedno ^eda, ves začuden: "Naj ti povem, dragi vesoljski brat. še ew) zgodbo, kije nc razimicm?" "Kar povej!" ('udcnjc nebeškega brata sc vse lx>l{ zliva z modrino vesolja. "Veš. stiska inc tu pri srcu. Mogi«c drtili vsajena opornica. Po/nam o po na.ši pii-Zemljino še neznanske> dolga .,." Zopet seje nasmehnil. Po njegovem čelu in licih in razmršcnih laseh seje žc razlivala jwzjiajesenska olož-nosi. "Ne, dragi mc5ec! Ne otipavaj več revme. osteoponr>zc, infarkta, bronhitisa in sio drugih sovražnikov, ki grozijo. Rajeskrii, pmsiniî" In zopet se jc zelja drobnega bilja hoiula zavihteli na krila škrjanCka. in zopet zaigrati tisto. Na planincali... Da, hrepenenje ostaja, in ni prividi Bi«/ hrepenenja ni ljubezni. Bilja 10 čutijo. Culi pa ga ludi bel papir, ves počečkan. od same lakote • po ljubezni. ■ VIS MODROIBllLA KRONIKA Prehitra vožnja^ spolzka cesta Lokovica, 17. /dnuarja • Ha po/ spomladansko vreme prinaša tući pasti na cestah. Te so zlastí rjutraj mokre in spolzke, zato nevarne za voznike. Zlasti za tiste, ki ne prilagodijo vožnje razmeram na njih. Včeraj zjuiraj. nekaj po 7. uri. jc bila regijska cesia Velenje -Mozirje v naselju Lokovica /laradi prometne nesreče nekaj časa /apna. Trčili sta dve osebni vo/ili. /a vzrok nesreče pred oddajo gradiva v tiskarno še nismo izvedeli. Najpomembneje pa je. da se je nesreča končala sicer z veliko maicrialno škodo, a ni terjala človeških življenj. v Žagali in pili bodo Velei\je, 12. januar - V noči na petek je bilo Velenju, na Prešernovi, vlomljeno v irgovintJ Trgo-avto. Neznanei so odnesli sedem iDoiormîi žag ra/Jičnih znamk, pretočno črpalko in električni hidroH^r. vse skupaj vredno okoli 8-000 evrov. Noč kasneje pa jc bilo vlomljeno v skJaJjščni prostor gostinskega lokala na Cankarjevi. Odiujetiih je bilo več alkoholnih in brezalkoholnih pijač v skupni vrednosti 1.140 evrov. Že v sredo. 10, Januaija. popoldan pa so policisti obravnavali tatvino s poUwornega vozila, parkiranega na Cesti Mat^c Ciubca v Šoštanju. Storilec je odcesel mo tomo žago in električni vrtalnik. Ob treh zjutraj v zaprtem lokalu Vransko, U. januarja - V noči na četrtek so pollcisii pri rednem delu odkrili, da je nekdo v lokalu na Vranskem. Ker je bila ura tri zjutraj, je bilo jasno, da ncznanee najbry. ne more imeti dobrih namenov. Osebi» so najprej pozvali, naj pride Iz lokala, kar Je tudi storil, vendar je pred lokalom nabrusil pete in usel proli avtocesti. Poli-eisti so ga s ponn>čjo službenega pSH kmalu dohiteli in mu tîdvzeli prostost. Izkazalo se jc. da gre za 26-lcinega Trboveljcana. Pri pregledu lokala pa so našli še njegovo 23-letno »sodelavko^s s stal-nim prebivališčem na območju upravne enoie /alec oziroma z območja Vranskega. Policisti so obema odvzeli prostost. / zbiraiîjen^ obvestil so ugotovili. da sta isto noč vlomila še v štiri gostinske lokale na območju Vranskega. Polzele in Prebolda. 26-lcimk pa jc decembra lani vlomil tudi v prodajalno s kolesi v !>empeiru, januarja letos pa v bencinski servis na Vranskem. Osumljen je tudi voč vlomov v trgovine in bencinske servise na območju Ljubljane, kjer je pretežno kradel cigarete. Preiskovalni sodnik je zoper njega že odredil pripor, celjski kriminalisti pa v sodelovanju z ljubljanskimi se zbirajo obvestila. Previdno pri bankomatih! VfleiOe, januarja -Vsobolo zvečer je občanka na Kidričevi cesti ob dvigu denarja z bank^v mata pozabila vzeti denar. Njeno nepazljivost je izkoristil neznanec in vzel njenih 50 evrov ter zbežal, preden je oskodovanka ugotovila svojo napako. Eden se je oglasil sam^ enega še • v v t iscejo Velei^. II. in 15. januarja - Velenjski policisti so v četrtek zvečer obravuavali prometno nesrečo s pobegt^m na Jenkov} cesti. Voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje po levi trčil v nasproti vozeče vozilo. Po trčenju je odpeljal naprej, a se je kasneje sam oglasil na policijski postaji. V ponedeljek pa je do nesreče prišlo na parkirnem prostoru pred domom krajanov na Konovcni, Neznani voznik temnejšega osebnega avtomobila, delnih registrskih številk Œ CI ,.., je trčil v parkirano vozilo in s kraja odpeljal./a njim se poizvedujejo. Učencem ukradel drobiž Prebold. 11. januarja • V noči na četrtek je nekdo vloaiil v Osnovno šolo Prebold in učencem ukradel steklenico, v kateri so zbirali drobiž, da bi ga podarili v humanitarne namene. Vlomilec ga golov(i ne bo. Policistom pripeljal granate in bombo Zavoíltye« Velertje. 15. januarja - Malce lahkomiseln je bil v po nedeljek popoldne krajan /avo-denj. ki je v svojem gozdu našel tri starejše granate in ročno bombo. Vse skupaj je dal v avto in pripeljal kar na Policijsko postajo v Velenje. Pm, so imcD policisti v petek, 12. januarja. Na Ljubljanski cesti v Velenju so mlajši ženski zasegli cigaretni zavitek marihuane. V bistroju Belle de jourv TopoV šici so ^pomirili« (izdali plačilni nalog) pijanega moškega, ki je tam razgrajal, ker mu v lokalu niso hoteli postreči z alkohohio pijačo. Pred lokalom Širumfv Pesju pa sta dva pretepla enega. Oba lahko pričakujeta vabilo s sodišča, oddelka za prekrške. Na Koroški cesti v Velenju je možak s kamni razbil stekla na dveh oknih svoje bivše partnerke. S kraja je odšel, preden so tja prispeli policisti. Okradli starčka v petek. 12. januarja, zvečer sta dve mlajši ženski in mlajši moški v stanovauju na Šlau-drcM vVeletýu obiskali starejšega možaka. Izkoristili so njegovo oslabelost in mu vzeli dve denarnici, v katerih je imel 440 evrov. Tatino so policisti obravnavali v nedeljo zjutraj. Pri begu izgubila heroin V soboto. 13. januarja, popoldan, so prodajalke v trgoviDi Mercator v Pesju pn poskusu tatvine zalotile mlajšo žensko. Ta je blago sicer vrnila, pri begu pa izgubila štiri zavitke heroina. Raluni brez krcmarja v ponedeljek. 15. jatiuarja. popoldan so policisti obravnavali prometno nesrečo na Rudarski v Velenju. Voznik osebnega avtomobila je vzvratno zapeljal s parkirnega prostora banke, ko se mu je na pokrov motorja vrgel pešec. Ta je vozniku pustil številko svojega mcjbií-nega telefona, kasneje pa od njega za bolečine v ni>gi terjal denar. Ker se vtiznik s tem tii strinjal, je o nesreči obvestil piUicijo. Hpilog: plačati bo moral pešec. Prekršek: nepravilna hoja. TV SPORED '^HjiS 18. januarja 2007 ČETRTEK, 18. Januar SLOVENIJA 1 O/.OO Poročila O/.nS Dohmiiilfo 08.QD Pnrofala DO.Qb OobroiuUD \\m PrroeJa 09.05 Malcsivscoltra.kvr/ fí9.S[) Risanka nO.hS San]ska(lB/ela,?. oddaja 10.2D Bwhti.finriia W39 1(1.-16 Z vami 11.40 Pcfriùla. šport vrt!me 1370 Zařnimf]?M(iva.l/7Ú 13.60 Piramtří« IbílO P(TOt% prriiiiët lh.in Musiw Kliukecsslrehe. 13/26 16.10 /nhni sf^etai, dc^utti.filni 16,2S (naisia^ia 17.D0 Nuviœ. špori.vr^nip 1/30 Jasno in glasno 187Û Duhovni ulnp 18.4n PdiwKrUsanka 19i]G OncviutvTsiim.^bil ig.bb Icilnik 20.^5 VBD/akiaflih(ikohsvftia.4. dol 21.60 UlniDvi. Spati, vfwiie 22.5U lOijip nicnc hríga 23.111 Giísbmiivsfeí nO.'tS Dnevmk U1.26 \\Mm\ 8L0VENUA 2 08.30 liilQksndI 09.no Ivprndaja 09.30 /abavni inínkanal 11.10 Ivpnidaja ll.'tO V?porst]itaekonomija,2. oddaja 12.40 V vufii je mt dnkum. oddaja 13.40 ?blciDldfl]ii/rcâloicdna M.QS Pokl[uka: SP v biaiJonii. ^pnni IM I. pisnos Ib.bO Sniuî^^kinia^a^in 1630 MnM 1/.26 mikiiv) 18.00 l^oroála 18J1& Kuiniknva go^ulim mb l;te;.ll/1? 20.00 Miiii ^vtjenjein ki sari|?rii], ipan^ki film HiJil.7/)3 221^5 Í^eiífsna kola, nein^ki iv tifrii 00.06 Soulh park. 2/14 00.30 Na£anim§kililni 02.20 Inloksnai pop 0/J{) 24 urpotioviiuv 0/-16 Mrslecb verfnn, nail 09.06 V(harl|Libmn»il. 10.nn NeiEiiHl|J3na srca, nad. 10.60 rvproflaia 11,20 Novapfiloteinaíl. 12.10 Psregnna, nad. 13.06 Na sloiijam lirbla dokom. odd. 11.06 IVprorlâja H.36 Sedma nebe^. itan. 15.25 Psregnns, nml. 16.16 N(;vHprilo^noslnarl. 17.10 Neusniiljimnsrra, nml. 181)0 74 or 181)5 Viiidrljubi3;ni.nsd. 19.00 ^4 or 20.00 lfRii|3,nHn. 21.^16 Na kraju zloôina. nan. 22.36 Poseben uCefIec, i1nkgapopoidn(!V3 14.36 5minutslavB 14.40 ČMki faktor 14.46 Ofugo mnenj« 14.60 Nedeljsko oko 16.00 ClasbEini dvoboj • 2.kior| 15,20 PlanoiSlov))ni|a:pninorska 1535 SjJoriinCas 15.40 Angl»$kanogoi]ieinalig3 15.45 0/]pfio:ndFam;lnaoio^gani 16.55 Astnrvizija 16.110 Osmi pomik: Saab 95 artro 16.10 lorelfa. porof.ne obleke 1630 Nikaitaka;ivahno,5,del l/.OO PnroCila,Šporivreme 17.15 listeqa IrrF^g a popoldneva 1Q30 tóniefoia 18.40 Kravica Katka, rnanka 18.45 Sm^Mei; lolk, nsaiia 18.55 Vrame 19.00 Dnevmk. vreme. Šport 19.55 Spstdoma 21.46 Dni^inske zgodbe 22.40 Poroiila, vreme 23ilb Kronika nekega izginotja. palesuiBki film 00.25 tlnavmk. vreme, špat n0.50 Infokanal SLOVENUA 2 Da30 Irilrikanal llBilO Tvprodaja 08.30 SkwtK 08.40 Mi^dvalmtvKrjppî 09.10 Slovenski maga/in 09.40 SPvaip.smofr..VSl(?).l. vo?nja 10.66 SPvaljvsmuC.. super konilsnac. ^nnk (M), prenos 11.50 SP v biatlonu, skup I nski start [h prsnos 12.40 SPvalp.smuf..VSI ň.2. vožnja 13.40 SP v smui. skokih, prenos 1530 SP v biatloon, skujiioskj sprini [M j. posnetek 1830 7daj[ oddaja 7a razgibano ^ivljenre l?i)0 SPvalp.smu/l..supHfkQmbin. slalom (Ml. posnp.iek 17.50 SP v rokometu (f^).Slaveniifl- KiJvaiL prenos 1930 Magazio diskanta na snegu 20110 Košarka, liga nlb.llnion Olimpija Ci bo na. prenos 21.46 Î športna oddaja 22,30 Pokvar|Bnaijeklota.3/16 23.20 Umotnrist glasbe in plesa 2330 Carmen.balittsngopsra 11Û.20 liifrjkarial pop 07.31) IV prodaja 08.00 A(tair v Zvezdolaorbji. rts, senia 08.16 Vci>cliavt:sekdoho|i voile^ 09.26 iJddaia za otroke 10.30 Stirie prou zlodeju. 3/13 11.06 lgipt,6/6 12,00 Sestra v ogleilalu. portret I enče Fsreni^ak 13i)D Poroiiila. Spon, vreme 13.10 Spel doma 16.00 Poročila 15.10 Oober dan. Koroška 15.40 Ief(ibajski.34/45 15.06 Sejalci svetlobo. 3/10 16.26 Marljna m ptičje strašdo: znamivenika 1536 ta. lutkovna lian. 17.00 Novii;e, špori, vmnm 17.35 Surovararav3.3/13 18.40 Pavla, rdfíáhsiaček.nsanka 18.46 Joko!?akamnko! lotoî.nsdiika 19.00 OnevJiik. vreme, špori 19.56 Johia. 12/13 20.60 fJsnudan 21.26 Prvi m drugi 21.60 Odmevi, špori. vreme 22.60 I ep; striCak, franc, film 00.40 Surova nsrava. 3/13 01,30 On Bvnik, vreme, špnrt 02.10 Infokanal SLOVENUA 2 0830 Infokaoal 09.00 Tv prodaja 09.30 /abavm infokanal 10.06 Ivf^orlajd 1036 športna oddaia 11.;^0 Vfiljak 13,20 lisiegalspegapopoldneva 1/.00 Mozaik 18.00 Porodila 19.10 lekma. debatna odd!iia 18.66 VsHo;ivalili,9/13 19.20 Saniska debela. 3. oddaja 19.60 SP v mkometii (Ml, Slovenija iunf;ija. jirtnos 2130 Studio cny 22.30 Sm)ihpark.3/14 22.60 Orana RofiW i/zfl odra 00.16 Infokanal pop 07.25 24 ur, ponovitev 0B.26 Mestece za vedno, nan. 09,15 Vihar IjubcztH. nad. 10.10 f^iiusnulfeoa srca. nad. 11.00 Ivprodaja 11.30 NovapnWnusinad. 12.20 Peregnna.nar). 13.15 Žporina scena 14.00 IV prodaja 14.30 Sedma nebesa, nan. 16.26 IVfignna. oad. 16.15 Nova prilnfnosi nad. I/.IO fVL>usmil|i^n£.naivasuirie/nicde.v/tn]a]icn3/ačr(aiiípdu./mier)|ijpai^^ a na siRbe sivan Inun po/abimn.K sr»£i[ Rak od 22*6. do 22*7* V?eir težavam pri di^lulHSts [Q^ko kljubovali pnidvsDin /aradi i;iru[i]i)Osli. kj bospiDrniniala na spomlatMnskn.sai vani bo /nianiknvafo rrmù. Ni dva krai la reù. da bn ;aast2nek vsak dan Vâi^i. a ka|. kr^ si ne bosia /nali po Ni? bo vfitn padla kmna li ylîivc. tp. brsic?apr(j!iiii n pomoč m prr /nali.da sle prni»n|t!vali svd|q spisnliiiosii. P^/ith.I?. da i2jya ne piiwnsie komij. ki b /nai lo u[)orabrii prou vam m v lasuio kon&L Ha vsi ljudje niso vredni va^ga /aiii marifd. pa [ako dobro vtsu. Predobro. IKu^feso bdeis doslej marsikdai krute. 7aio pa iniaie loliku bril irdo krýo. VbsuIiiq !ii2/imskih pn^ilriic, ki vas bririo mtm ra;brenirmile. Lev od 23*7* do 22*8* • ^ /fi)o naporni diuwi so pr«d vami. Ne le, da bosie /asuU i delrm, iRim ©bosis imâli uidi donia. 7aiû bodn misli na (iihodncsi naporne. S parincr l^rn bosiamisflarGsno kn^o, krsebo^ poglobila, bosle/atilcvaliis ksfmfl pugovnra. In poskusil skupaj uyoioviu. kai se dnyaia ? varna. Ifî-inSni» /iniQ \\í sic^r pnjsuia m u^la. Vij^ pcčulj« pa ib prav má podobno vreinunu. Kmalu bo prt^l Ces, ko bosis osiveli ^n sp&i polm cnergiie opumisu^o /rli naprej. Knv^ pa brj Ijiibe/en. In la tam. kiarsie jo najiiiari; pr^i^akwflli. Devica od 23*8* do 22*9* ^^^^ /godilo so bn. kar sit faliku le saniali. Oa le življenje îbs fepD btstó sprvnali ?ob kocicij tega ledna. l)oguiÍr4:ba prav post^bsn. /aioiis bn i^it Cndiio, da vas ho vrgel i; ura. bn ^k nekaj dni odliâio. kar ra/yaiijaltj vas bo qú snergiic m dobrs vnlje. Morda parinif rie bo ôsin ^adovoljdiu vsm vsSinii ^^^^ rHakGtarii, povfidal pa vam ^aenkrai leya ^ nti bu. Siar p» vas prsdubn] po/T», da bJ kaj prtdii)^. hi dpkj vas bnilo poiivalib. v denamiin |)a se Se ne bo kinaln pn?nalu. /m velikih nakip raje duhrn premislil». llkrtipc^iKŠule. knbri deJiHr^e v va^hmkali. Tehtnica od 23*9* do 22*10. Še nekaj dni no brste v lakâni koiidiciii kol sle vaieni. Udrs/avi m lećni /naiKhid. len^dko Uidi vns^h.Fokraivam prav nihî^i>ne bnTariimil. Vseka kor pa poskrbilK da lo ne bo uaialn in irajnlu. Saj vs>sie. da Ijiidi. ki se ki^lo dr^ijo, nihčemniaradvsvniibli?ini. NaCrtr/a pnhadnosLkijih bosiaspan noiiEHii di^f^la v pniindnjili i\mK ne bodo obrodili klenih sadnv. ts ne V bosia vMsb ?efn realna. Partner (oina. vi pasiva /nnaj višino prevHČ npiimisui^ii, v msnir;i pa vas vës Cas gloda. í?iiin]h misli br) kmahi ime, strah [)a bnsm občtiuli k', nekaj dni. Škorpijon od 23*10* do 22*11* ^^^^^ Kmřno se varn bo i/polnila velika ielja, ki sle jo. tïprav iiwav^u, h na-kaj C«a ilaùli v pod/avi-ívL Ni? b, da bosiu knnincspei bdj zadovoljni ssmi Wap^ s sabn, intli pcu^itiíi st^ biKti^ i; dneva v dan bnlj^. To. ris ne bosie v^ /^•ř? kali na brjIiSe m da si bosis znali v;eiJ pn^sti Cas imli. £e tiLi vas nt^ bo svHttl pffriiier. pa iioiakn nHjVDi!ii korak napri^j. Da ya m potr^bojei» vurinn ob sebi, lako ?e vesis. dofgo ^ tudr mi /drMii bre/ pa (inprav bnsie ravno v teh dnâh nanj pn3i:(^jmKřrbfjirrielsí^nvesLbnugnililvs»k;v3§i^Qlji.čejih bCK>ti^ seveda pinerlali na yls. Strelec od 23*11* do 21*12* Nikar nfiniislilfi. da siB popolni. Vi*Jsihnamrai^ssvojimn«jlkynii/^^^ /elo vrflim, ps to ne dr^i. lokrat vss bo ra;o^ral ibber/nanac, pms^-nI zelo pozitivno, pa dober prijaisli. Ta bn h kmalu rloka/iil. d» več kot ^^ vmden zsni^B^nja. Pnmr^mhcn prrjjiiki ki bn koni^an v pniindrijih dniili, bn več ki3i iispe^en. Še sami boste p^stio^^enr natl kniikanir, ki bodo inkrai izra/ilo prj/ilivne. Tq vam bo punit^nilnviibkovdi^kotdenaUrbosbiil. Paruii^rboiudi navdii piiazal pa isga ne bo. Ssj vusie. kćfkšni je, Vei^ vitaminov, ^ noi^stn obIsJau! Kosorog od 22*12. do 20*1* ' 'V Uspeki vam |BrasničnonareiJiiipiavn7niedni/svoj)?ya vsakdanjika, Cesi ^^ L^ovt)k prestavi previsoke alja drugai;e biii ne mom. V^i so sedaj TT kar visokn Isiad. In s«3daj se bisi^ čudrli m si Nili norca iz samiuja sebe, liidi na glas. V rvsnici |)a vas bo vse skupaj tako močno monfo, da se m ^^^^^ /giiditi. da vam ju bo zagrjdlo zdravjii Kaj. ku lii unb vi raje malo pnpusiili m 51 pn^nalL da î\a prtitiravali. /M)\\ |n lurii. rja se o^lločiU:. aii si lisie pnvn.^ili zimske počiinine ah ne. Poja^lii vas ne bodo vt^i dolgo trakali, odlomil se bodo brez m. Vodnar od 21.1* do 19*2. PraajStvanvvaátíňWj^diuiiu sebo.kmka?0.z(ilD^iemL'/iiln.Ni4;oliknla^ie J vam ba ki>r Iikií; i^e to pni^krivali. zaio ne bosi^ riiogU ni^ pamagsti. Pn siii^jie iMJtraiiji pw bosle vididi, da se bo va i^U'iklo laku kot je prav. Ùiitiirlr ri^mla m bo zelo na iiiiai. Na ćusiveni^m porJnii^iu bo ;ijHla ^ ^ rahla priTniiia. na (inarir^n^r pa bosts zsin zadrjvoltni. še naibolj zaiiovuljiu btsie/zdravieiii.Mpdtpni,knsj;bnrfovsiiJkdivaspriioMi.sebi)sievipu£uDli vsakdo ludi vina. ki tetc^mo ^into ttí mso prav ^ac^c^ilr, bate pa pnbatajo. vam no bodo Tnali dc fivD^a. Ribi od 20.2* do 20*3. Pnini bosis ^elja. [)a br jih spravili v življenje èft preiien v de^do ludi uradno pnde pomlad, pa čeprav so dntivi h sndai prelepi, bosie knvili i?, vndno kfaiku dnsvc.Sajsebie^lP legs^avedali.asaitiali basinnaprt,*]. In upali, da ss borlo ča^ spnimcnili, dogirdki pa tfrmli tok, ki bn fiel na vú mim A ts pr^l vas 6aka spoznanje, da se vam nekaieresivsn v va§sm irvljoniii nilijo kol liišica u kan. Zelo verjetno je. da bosi:) najprej silno jezni. siL'rlilo bo razočaranje m polom chio ^iosl Bojiie sk nek^g» srn6iiij8. ki se bn na kuncu odlično ineklo. ludi pi3 va^i zaslugi. VSlfNJE Četrtek^ 18* januarja 1000 Knjigarna Mladinske knjige Knjižna čajanka za družinsko branje Na pomoč! 1700 Mladinski canler Velenje Izobraževanja: Upravljanje z svropskimi projekli Študija primera Razstavišče 3B0 18 nn Vila Mojca šola za siarse - začetni program Elen UršiPogovarjajmo se 18.00 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Odprtje 3. mednarodnega klavirskega seminarja pod vodstvom Laszla Baranyaya 19.30 GlasbenesolaVelenje.orgelska dvorana Koncert Trio Aiphorn Petek^ 19. januarja 1800 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Cool knjiga 19.30 Oom kulture Velenje Akustični festival Nastopajo: Dav or Radoffi. Skupina AVE. Irena Vrčkovnik. Milan Kamnik. Aki Rahimovski Sobota, 20* januarja fino-nag AiiijKSC Kmečka tržnica 19.00 Restavracija pod Jakcem XXXI. jubilejni planinski ples Nedelja, 21. januarja 10.00 Velenjski grad î^edeljska muzejska ustvarjalnica za otroke Muzejske zbirke spregovorijo: Kaj boste pa danes kupili? 1§J)(J Telovadnica šolskega centra Kdaj - kje - kaj krog KKVelenje: KKRogldZreče Ponedeljek, 22* januarja 19 3D Glasbena sola Velenje, velika dvorana Zaključni koticert udeiežent^ev 3. mednarodnega klavirskega seminarja pod vodstvom Lás^a Baranyaya Torek, 23* januarja 9 QQ-22.00 Rdeča dvorana Velenje 8. n)adnarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem Tenisu Predtekmovanja 13.^Ç HotelPakaVBlsnje.maladvorana Oan odpr# vrat Slovenske turistične organizacije Sreda, 24. januarja sag-?? 00 Rdeča dvorana Velenje 8. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu Predle kmo van ja 17.00 Knjižnica Velenje. otro§ki oddelek Špeline pravljične ure 1100-20.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Potopisno predavanje Alenka Seher: Nepal • Šepet tišine Za dodatne informacije o prireditvah in do* godkih lahko pokličete Turi^iČno-intorma-cijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/8961860). SOiTANJ v Četrtek, 18* januarja 16Í1D Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična ura 18.DD Mostna galerija Šoštanj Odpitjeiazstave Sobota, 20* januarja ^ Lokovi ca - Gora Oljka Udeležba na pohodu na Goro Oljko 733m-Zdravju naproti 19.0D Osnovna lofa Šoštanj Tradicionalni novoletni koncert MePZ Svoboda. MePZ Mavrica in KO Vrhnika NAZARJE Sobota, 20* januarja 19.00 športna dvorana Nazarje Letni koncert kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline Koledar imen Januar/prosinec 18 • četrtek - Maijetka, Petra 19 • petek-Marij 20 • sobota «Boštjan 21 • nedelja'Neža 22 ♦ ponedeljek'AnaS' tazij, Vincencij 23 • torek* Rajko, Al- fonz 24 • sreda-Timotej Lunine mene Košarkarska tekma 2.SKL vzhod 2. mladina. 14. Novoletni koncert Šošlaiý • Pevci iii pevke mešanega zbora Svoboda Soilanj. ki ga vodi Anka Jazbec, sc kc nekaj lel v prvih dneh novega leta pred-Slavijo Ijubiieijem ubranega petja na novoleinem koncertu. Letošnji ho v soboto« 20. Jartuaija. ob 19. url Da bi jim lahko prisluhnilo čim več Ijubiicîjcv zborovskega petja od bli/u in daleC, hodo koncert prvič Kot gostje bodo nastopili pevci in pevke Mavrice (/borovi>dkinja Darinka Fabiáni) in orkester Sin-tbnikH L Vrhnike 16 • januaija, četrtek, ob 05.01 nastopi mlaj ali prazna luna V cirkuško areno pride artist s krokodilom. S kladivom udari krokodila po glavi, da ta odpre gob», in artist mu v gobeD vtakne roko. Nato ga udari §e enkrat, da kmkodif zapre gobec, in nato še enkrat da roko izvleče. Enako ponovi še 2 drugo roko. oĎema nogama in na koncu še z luićkom. Ko konča, vpraša občinstvo, če si upa kdo od njih vajo ponoviti Iz prve vrste se oglasi nežen ženski glas: "Jaz bi, samo če obljubite, da me ne boste tepli s kladivom po glavi." "Halo. je tam društvo za zaščito ovali?" "Da. kaj želite?" "Prosim, takoj pošljite kogal Na našem dvorišču sedi na veji poštar in zmeria mojega psa." Janez je vstopii v gostilno in rekel: "Pijačo za vse! Tudi zate, natakar." In tako so piti rundo za rundo. Ko je natakar Janezu rekel, naj plača za-prtek. je ta povedal, da nima nm to- larja. in natakar ga je vrgel na ulico skozi vrata. Zvečer se je Janez vrnil v gostilno in spet za vpil: "Natakar, pijačo za vse gostei" "Kaj pa zams?^ je vprašal natakar "Zate pa nič! Si preveč nasilen, ce kaj spiješf* Trgovski potnik sprašuje gospodinjo: "81 niorda kupili spalno vrečo?" 'Ne hvala, (o že (mam. Pred desetimi leti sem se z njo poročila." RADIO VCLCNJe Žena je rekla mozu: "Oanes sem vetiko razmišljala o najinem včeraj^jem prepiru in ugotovila. da je bilo vse ^upaj trapasto. Se posebno vse tisto, kar si rekel tli' "Veš. da Barbaro resnično občudujem/ "Zakaj pa? Saj nI nič posebnega na njej." 'Tako zvestih kot je ona. je zelo malo. Že petič je poročena, pa ima še vedno istega ljubimca." Zgodilo se je ... od 19. do 25. januarja Med sodobnike slovenske moderne prišievanio ludi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladiinirja Levstika, rojenega 19. januarja 1386 v .Smihelu tiad Mo/irjem; 19. januara 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lamprei. kije hiJ med drugim ludi verski referent 14. partizanske divizije; delavci /dravslvencga centra in /dru/Ainih lekarn Velenje pa so se 20. januarja leta 1983 na referendumu odločili za /družilev v skupno delovno organizacijo, ki seveda /e nekaj let ne obsloja vec: 21. januarja 1917 se je v Puli rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar AlaJin Lanc; ljudsko in meščansko šc)l{íje končal v Šoštanju. kjer je nekaj časa /ivel tudi nied dru^o svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju: takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline /opet o/ivili delo gledaliških odrov; Že konec leîa 1945 je igralska družina Ljudske prosvele iz Velenja odigrala prvo igro / naslovom "Svei brez sovrasiva". v tem času pa jc pripravila tudi Kli-narjevo igro "Plavž", s katerf> so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici: 21. januarja 1984 je bila v velenjski knjižnici prva projekcija Kinal6; 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano pr Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 lalcev. ki so jih okupatorji 25. januarja leta S944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju: prva ^te^ka časopisa Nai» čas je izšla 26. januarja 1973; po Velenjskem rtidarju, Rudaiju in Šaleškem rudarju torej Nas čas - ime, ki seje izc^blikovalo v komisiji za informativno iu politično pmpagando, p<ïtrdil pa ga je i/vršni ndbi>r občinske konference S/.DL. ■ Damijan Ktjajic Nakupovalni center Velenje (Arhiv Muzeja Veienje) OBVESCEVALEC '"H'JÎS 18. januarja 2007 Nagrajemi nagradne kriianiie Hobit, objavljene v tedniku Nos^osdne 28« 12, 2006, so: Rozika Jonč. Uriskova 2, Velenje (3 karte za ogled Muzeja pre-mogovm§tv3 Velenje Valefljd Lubej. Tomšičeva 47. Velenje Ikosik) za 2 osebi v restaviaciii Jezera): Nejc Praprotnik Šalefka 11. Velenje (kosilo za 1 oseto v restavraciii Jezero) Nagraienci prejmejo potrdila po po§ti. Čestitamo! Nagrajemi nogradne križanke AVTO DOM iN objavljene 21« decembro v tedniku Na$ čas so: 1. nagrada: nakup po izbiri iz kataloga F1 v vrednosti 62.59 Eu( (15.000 srn prejme Tanja Cefoviek. Mali 28.3327 Šmartno ob Paki nagrado nakup po iAtri iz kataloga F t v vrednosti 41,73 Eur (10,000SIT)prejme Ivan Pleinik 6ori§ka 44.3320 Velenje 2 nagrado, nakup po izbiri iz kataloga f 1 v vrednosti 20,86 Eiff (5.000 OT) prejme Dušan Mrak Li)kDvcd 131 3325 Šoštanj Geslo nagradne križanke se glasi: Dom najvarnejših srečno volnjo v novem letu. Nagrado dvignete v podjetju Avto dom in na Cesti talcev 28 v Velenju s pnnosom osebne izkaznice. Čestrtamo< ZAPOSLITEV V SPARU? Dobro zane! Ste natančni in zanesljivi? Želíte vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? BI se fadi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra Izbiral Za delo v poslovalnici Interspar Velenje razpisujemo prosti delovni mesti za: 1. Peka Pričakujemo: - najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu - veselje do dela z ljudmi in komunikativnost. Zaposlili vas bomo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. 2. Zbiralca nakupovalnih vozičkov Pričakujemo: • pripravljenost na delo na prostem Zaposlili vas bomo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Interspar Velenje, Šalek 112, 3320 Velenje PRIDRUŽITE SE NAM! (S) SLOVENIJA 5 PAR Ste kdaj v zadreg, kaj poldoniti tvojim najbližjim za praznik? Poklonite jim fettitko ¥ Um faiii. m 89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo! Nagradna križanka Gostilna Sonce Goscilna WNCE Stari trg 28 Velenje Tel.: 03/ 897 04 02 IZVRSTNA MAKEDONSKA KUHINJA ' aperitiv* Mâstikâ, Zoltâ Loza •raznovrstne jedi z žara: mešano meso na žaru sarska plesakvica vešalica ćevapčići... •postn/oaOhrídď^inaiiin • solata sonce, makedonska solata. paprike na 101 način • pijače: izvrstna makedonska vína Skovin. Tgzajug.. • tavčegravče Sprelemamo rezervmije za zaključene skupine Releno knžanko pošljite, najkasneje do ponedeiika 29. januaija. na naslov Na^ čas d.o.o., Kidričeva 2/a. 3320 Velenje s pripisom Gostilna Sonce. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada - mešano meso na žaru. tavcegravče 2. nagrada - Šarska pleskavica, (avčegravče 3. nagrada - čevapčiči. tavčegravče. CETRTIK 18.icnuorja: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.DQ Horoskop; 7.15 Ces^e informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroi^ila; 7.45 Današnji kuHurni ubi p; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Sbvenije; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 17.45 Ercsov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 13.00 Na svkJenje. HJIK. 19. ionirarja: 6.00 Pozdrav In veseto v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnj? dan; 7.00 Horoskop; 7.16 Poročilo Avto moto zveze Sbvenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 ^rtni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav ; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdai. kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladib; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, ?0. jonuajjar 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Siovenije; 7.30 Poročila; 745 Današnji kulturni iitiip; B.OO Poleplaimo si sobotno iutro; 8.30 Poročila: 9.30 Poročila: Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 18.30 Poročila: 17.00 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEOEUA.^I.ionuarjo: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.16 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 18.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poničila; 19.00 Na svidenje. PONEDiLJiM, 22. joniKirja: 8.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije • p^ roči k) Avto moto zveze Sovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kuhurni utrip 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 PmíWs; 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 23. januarja; 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 8.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije 7.30 Poročila: 8.00 Ka dogaja; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila 18.00 Kdai kje. kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročita; 19.00 Na svidenje. SREDA, 74. jonuarjo: 6.00 Dobro juUo in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utnp; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša 8.30 Poročila; 9 00 Strokovnjak svetuje: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno 15.30 Šport; 18.00 Kdaj. kje. kaj, 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 8. januaila 2007 do 14. januaita 2007 niso povprečne dnevne koncentracije SD2. izmerjene v avtomatskih postajah ralc najprej sprejeti občinski pri> gram varnosti. Gre za instru-meni. ki občinam in policiji narekuje sodelovanje. Izobraževanje občinskih redaijev bo zagotovila država, poseben program usposabljanja pa bo izvajalo ministrstvo za notranje zadeve tako, kot to počno za policiste. Skladno z zakonom bodo občine lahko redarstvo organizirale na tri načine: občinsko redarstvi) bodo lahko ustanovile same; dva ali več občin bodo lahko ustanovile medobčinsko redarstvo; če občinskega redarstva ne bodo ustanovile, pa bo naloge opravljal Medob«nslcî inspektorot Medobčinski inšpektorat deluje koi skupni organ občinskih uprav Šaleške in /gornje Savùijske doline {ol>čin Gornji Grad. Ijubm> ob Saviiyi, Luče. Mozirje. Nazarje, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in nieslna občina Velenje), pridružila pase jim je tudi t^bčina Bras-lovče. V okviru medobčinskega inšpektorata deluje občinsko redarstvo, ki poleg nadzora nad sprejetimi občinskimi predpisi opravlja tttdi nadzor nad določbami /akona o varnosli v cestnem prometu. občinski redar kot pooblaščena uradna oseba. V mestni občini Velenje imajo občine že sedaj skupni, medobčinski in^r^^kloral. za izvajanje občinskih odlokov pa skrbi šest redarjev. /akon redarjem poleg pooblastil, kol so opozorilo, ustna odredba, ugotavljanje istovetnosii, varnostni pregled osebe, zaseg predmetov in zadrzanje storilca, daje tudi možnost uporabe fi- zične sile. sredstev za vklepanje in plinskega razpršilca. Že med samim sprejemanjem zakona in tudi zdaj. koje la v veljavi, so največ polemik in pomislekov spriv žila pooblastila, kijih daje zakon redaijem. Nekateri so prepričani, da Zakon o redarstvu lak, kot je. uvaja lokalno policijo, saj daje redarjem pristojnosti, ki jili ima p'v licija. MALA AlsiKEXA Občani o zakonu Sala Jaliič: »Zakon se mi zdi popolnoma sprejemljiv. saj mislim, da je Velenje potrebno spravili v red. Sicer so za to zadolženi policisti, vendar oni ne zmorejo vsega. Opažam namreč, da je vse več nasilja, predvsem mislim na mladino, ki razgraja in razbija po mestu. Prav zalo sem prepričana, da bodo redaiji morali kar velikokrat posredovali ter uporabili tudi fizično silo.« Jela Matic: »Sem proti zakonu, saj so že sedaj redarji imeli dovolj pooblastil ali pa so le-ta prekoračili. Sama imam namreč zelo negativno iz-kušnjo z njimi. Naš parkirni prostor pred blokom je vedno poln, zato velikokrat nimam kam parkirati. Knkrat sem zato pustila avto na pločniku in zjuiraj na njem našla listek s kazniio. Kaj bo šele sedaj? Mislim, da bodo dobili pooblastila popolnoma brez razloga, saj jih ne bodo potrebovali. Za vzpostavljanje reda in miru imamo policiste.« Mato Vlyatovié: »/akon podpiram. kajti pri nas je vedno več nasilja in kriminala. Ta pooblastila bodo redarji zelo potrebovali, posebej v Velenju. Največ težav bo gotovo povzročala mladina, ki se mi zdi vedno bolj podivjana. Ne vem, zakaj se lo dogaja, v mojem času tega ni biio.« Aljaž Vitimajor: *Za varnost je zado^ žena policija, ne pa redarji. Oni naj opravljajo svoje delo, torej redarstvo, nadzorovanje parkiranja in podobno. Će pa bodo redaiji Imeli ta pooblastila. naj jih tudi uporabijo, saj jih bodo verjetno morali, sploh v bližini lokalov. Morda bomo imeli v Velenju sedaj nekoliko več reda in miru. kar je tudi pravilno.* Maruša Ce>zar: »Cc bo zaradi zakona večji red v mostu, se popolnoma strinjam, da imajo redarji tako veliko pooblastil. Prav se mi zdi pa predvsem /Jiradi tega. ker je Velenje v zadnjem času postalo kar nevarno. Opazila sem namreč veliko pretepov, predvsem v nočnih urah, zato menim, da bodo redarji morali pogosto upora-bhi tudi fizično silo.« Pomlad sredi zime jemlje zaslužek ^komunalcem' Zadolženi za zimsko službo dobijo plačano le tistO; kar dejansko naredijo - V letošnji zimi plugi počivajo, porabili pa so nekaj soli in peska za posipanje spolzkih cest Neleiýe - Letošnja zima bo, sploti če se bo loplo in suiio vreme nadaljevalo, zagotovo šla v zgodovino kot ena najbolj milih. Marsikje se tudi že pozna, da padavin ni. zalo lahko verjetno pričakujemo tudi sušo. Da o lem, da se narava že prebuja - pravzaprav niii zaspala ni dobm -niti ne govorimo. Je pa tudi res. da nam v letošnji zimi v roke še oi bilo treba vzeli lo pat za odmetavanje snega, pa ludi snežni plugi počivajo. Zalo nas je zanimalo, koliko je MO Velenje letos namenila za zimsko čiščenje cest in kaj se zgodi z denarjem, če ta ni pt^rabljen. Odgovi»re smo poiskali na uradu za javne gospodarske zadeve. Predstojnik Tone Brodnik nam je povedal: »-Na vreme pač nihče ne more vplivati, mo se vedno pripravimo na zimo tako. da nas ta ne bi smela presenetiti. V proračunu smo zagotovili za lelošiíjo zimo precej sredstev za pluženje in posipanje cesi. Rezervirali smo 140 milijonov tola-(jev ali 584 tisoč evrov. Od lega je za čiščenje lokalnih cesi namenjenih 45 milijonov tolaijev ali 187 tisoč evrov, .^5 za javne poti, 60 pa za čiščenje mesta. To so lorcj le predvidena sredstva, dejstvo pa je, da nam koncesi-onarji izslavljajo račune glede na dejansko opravljeno delo po kilomeirib. To rej so plačani le toliko, kolikor dejansko naredijo. In glede na to. da lelos sploh še niso pluzili, ob hladnejših nočeh pa cesle posipajo, bi moraJ detiar, rezerviran za ta namen, ostali v proračunu, in če bo. ga bomo namensko namenili za obntïvo cesi v krajevnih skupnostih ali mestnih četrtili. Cz bo torej zima še naprej lako mila. bo osial denar za obnovo kar nekaj kilometrov cest.« In kdo Je tisti, ki bo zaradi mile zime ob zaslu- žek? MO Velenje koncesiji) za zimskt^ službo sklene za petlelno obdobje. V mestu je koncesija za zimsko čiščenje sklenjena s podjetjem PUP. v zunaj-mestnih krajevnih skupnostih pa je za čiščenje večine cesi zadolženo podjetje Andreje, s. p. V zimskih mesecih so sicer temperature vseeno prenizke, da bi obnavljali ceste. Tam, kjer so poškodbe na vozi-ščiii velike, jih sicer krpajo s posebnim asfaltom, ki prenese tudi nižje temperature. Ceste pa, pravi Brodnik, redno vzdrzujejo in skrbijo tudi u bankine. Zemlja pa ne drsi Je pa še ena dobra plat tuile zime. Narava namreč tokrat ni povzročila zdrsov Vremenosiovci pravijo, da snega se ne gMali kar naprej, smo skoraj že bo. Na taksne prizore, lii smo jih iansko hudo žimo pozabili. Takofe pa je bilo 30. decembra lani. (vos) zemlje in plazov, s čimer je imela MO Velenje v preteklih letih nemalt? težav. Te so bile toliko večje, ker so drage sanacije plazov doslej fmančno morali plačati iz proračunskih sredstev • na dr-žavniii razpisih namreč v preteklih letih niso bili uspešni Zitradi še večjih naravnih nesreč, ki so prizadele druge konce Slovenije. Lani seje spremenilo tudi lo. Brodnik pravi: »Do lanskega leta še vedno nismo sanirali vseh plazov, ki so se spmžili ^.e leta 1998, saj so bili ti obsežni in sanacija draga. Prav leto 2006 je bilo leto, ko smo na tem področju na» redili veliko. Na novt) je uarejeno odvodnjavanje v Podgorju, kjer je plaz ogrozil pel hiš, iz dveh pa smo nuirali ljudi tudi izselili. Končno pa smo naredili dva oporna zidova na plazu, ki seje sprožil pod cerkvico svetega Jakca v Pokrajů. Tu nismo zaščitili le hribine, ampak tudi lokalno cesto pod plazom, ki je edina povezovalna cesta v tem delu kraja. Še vedno nismo uspeli odpravili posledic vseh plazov. Računamo, da bomo lo uspeli v leiu 2007. "lUdi letos se bomo pry avili na razpis za republiška sredstva za sanacijo plazov. Do lanskega leta smo bili pel zaporednih lel na razpisu neuspešni. I.ansko leto pa smo dobili 20 milijonov tolarjev za ureditev posledic plazu v Podgorju in smo jih ludi že pi^rabib.« ■ bš ŠD Škale-Hrastovec letos praznuje 25-letnico delovanja - V soboto pripravlja svečan zaključek športnega leta v soboto ho torej v dvorani krajevne skup0(3sti zelo živahno. Proslavili bodo namreč 25. obletnico delovanja SD Skale-! Iras tovec. Razlogov za slavje pa je kar nekaj. Najprej ženski nogomet. V teh 25 lelih so punce dosegle izredne uspehe. Postale so .Vkralne državne prvakinje, 4-krame pokalne prvakinje in 5-kralne dv(v ranske državne prvakinje. Ob vsem tem pa so si nadele še naslov evropskih prvakinj delavskih športnih iger v Berlinu leta 1994 in 19961er tretje mesto na športnih igrah mladih v Zaragoti. V poletnih mesecih so vsako leto úo sedaj ot^aniziiali Vaško olimpijado» ki je bila vsaj na začetku vedno dobro obiskana in je bila edina tovrstna prireditev v Šaleški dolini. Letošnja bo 25. po vrsti, Imeli so tudi konjske dirke, maškarade in podobno. Posebej pa so pon