l>MrM«9«i94t §t0V« 6* X>ct# Jf* ara Izhaja vsak Četrtek, uredništvo: Ljubljana, Miklošičeva cnta «8, telet. St. 46-1«. — Oprava: Knafljeva ulica 5, telet. St. 81-22 Delavska izdaja „DOMOVINE« Naročnina polletno 22.— In četrtletno IMn 44.—. Račun PoStne hranilnice — podružnica Ljubljana, St. 17.751. Mir bodi med nami O potrebi politične pomiritve v državi smo }« nebrojkrat pisali mi in tudi drugi. To uutrebo nismo ugotavljali radi kake slabosti ali sentimentalnosti, temveč radi uvidevnosti, da resnost časa tako pomiritev brezpogojno zahteva. Okoli nas se razvijajo veliki dogodki in pripravljajo se velike spremembe gospodarskega, političnega in socialnega reda. .svoje narodne sile moramo pazljivo varovati za oni čas, v katerem bomo morali vse storiti, da ohranimo narod in državo pred veliko poplavo, ki se nam morda bliža. V teh časih moramo biti vsi skupaj samo Slovenci in Jugoslovani in dolgo ničesar drugega in zelo dolgo šele strankarji. Danes mo-vejo dnevni politični programi stopiti v «zadje. Vsaka stranka sme poznati samo «so načelo in en program: kako ohraniti na-nod in državo, kako državni čoln voditi po razburkanih valovih, da ne trešči ob pečine, politične stranke se morajo danes izživljati kiamo v prizadevanjih, kako ustvariti v narodu vsestransko zadovoljnost, predvsem s pravičnimi in nesebičnimi socialnimi reformami. Dr. Kulovec je predsednik večinske stranke v Sloveniji. Kot tak je v nedeljo imel načelen govor pred svojimi pristaši v Celju. V tem govoru je dr. Kulovec na vse stranke, torej v prvi vrsti gotovo tudi na svojo lastno stranko naslovil zgodovinski poziv k pomiritvi med strankami češ, da je zaradi vsega naroda treba, da nastopi med nami pomiritev in da ni čas, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo majhne osebne zadevice. Izrekel je željo, da bi se časopisna polemika in pisanje časopisov dvignilo visoko nad dnevne .strasti. Ta poziv vodilnega in najbolj odgovornega politika Slovenije ima izredno veliko moralno in zgodovinsko vrednost. Ta poziv mora v prvi vrsti seveda slišati ona stranka, ki ima prve in glavne pogoje v rokah, da pomiritev med strankami doseže. Vodilna stranka mora prva z dobrim vzgledom naprej. Ona mora ustvariti osnovne predpogoje za pomiritev. Mislimo, da dr. Kulovec v svojih pomembnih besedah ni mislil, da pomiritev pomeni likvidacijo ostalih strank in da pomiritev za politične stranke ne pomeni zatajitev samega sebe. Nasprotno mislimo, da pomiritev pomeni priznanje pravice do življenja vseh političnih strank in priznanje dolžnosti, ki jih imajo vse politične stranke do velikih potreb naroda. Pomiritve si najbolj želi delavstvo. Delavci vedo, da morajo in bodo morali za splošne narodne koristi prinašati največje žrtve. Zato hočejo, da je vodstvo naroda in države vsestransko zrelo in v vseh ozirih na Višku. Delavci hočejo predvsem pomiritev v svojih lastnih vrstah. Zato smatramo za svojo dolžnost, da ob zvokih dr. Kulovčevih besed v Celju ponovno ugotovimo, da ima Delavska zbornica kot vrhovna predstavnica delavstva za pomiritev med delavstvom vele-važne in zgodovinske dolžnosti. Predstavniki Delavske zbornice morajo pokazati, da so sposobni, da se dvignejo nad malenkostne Vprašanje upokojencev Bratovske skladnice Mesece in mesece se ponavlja v teh težkih časih vprašanje zvišanja pokojnin upokojencem Bratovske skladnice. Iz raznih revirjev so bile poslane vloge na vsa merodajna mesta, vendar je vsak apel ostal glas v nebo vpijočega. Življenje vseh teh obupancev pa je vsak dan težavnejše kljub temu, da so v svojem življenju doprinesli s svojimi silami velik uspeh k splošnemu blagostanju. V raznih listih, revijah čitamo o velikem napredku in razširitvi industrije s povečanjem delniškega kapitala in nastane vprašanje, kdo doprinaša svoj delež k temu vsestranskemu napredku. Naša moralna in nacionalna državljanska dolžnost je braniti zemljo, na kateri smo se rodili in iz katere črpamo s trdim delom vsa bogastva. Zemljo hočemo varovati in braniti pred vsakomur, ki bi jo hotel zasužnjiti in uničiti Ista dolžnost nas veže tudi do življenja tistih, ki so doprinesli za obči blagor ogromne človeške žrtve. Delavstvo ima svoja socialna zavarovanja, zaposlenci v topilniških in rudarskih podjetjih pa Bratovske skladnice. Torej je dolžnost te ustanove priskočiti upokojencem na pomoč. Ustanovo Bratovskih sklad-nic pa so ves čas njenega obstoja motili razni dogodki, zaradi česar nima danes sredstev, potrebnih v pomoč članstvu. Zato se vprašanje sanacije Bratovskih skladnic stalno ponavlja. Ako se sanirajo razne državne gospodarske in druge ustanove ter se povečavajo in racionalizirajo industrije — rudniki, je dolžnost vseh prizadetih izboljšati istočasno vsa socialna zavarovanja s primernimi uredbami in zakoni. Tako pa smo videli, da so se pustile razne socialne ustanove na stari finančni podlagi in prav zato prihajajo tudi Bratovske skladnice v denarno krizo. Bratovska skladnica se mora danes boriti s takimi težkočami in ni zmožna iz lastnih sredstev zvišati svojim upokojencem času primerne in potrebne pokojnine. Upravo Bratovske skladnice vodijo zastopniki podjetij in delavstva Za vse tež-koče, ki se danes pojavljajo, ne zadene krivda sedanjega odbora, posebno pa ne NSZ, ki ima prvo leto v glavnem odboru za Slovenijo svojega zastopnika. Kljub temu pa hoče dopisnik »Delavske politike« vso krivdo zaradi nerešenja upokojencev naprtiti NSZ in njenim zastopnikom. Desetletja so bili v teh odborih izključno samo pripadniki »Delavske politike« in se za- dnevne strasti in da njih politiko vodijo samo velike državne in narodne potrebe, kot to želi dr. Kulovec. Delavci pričakujejo, da bo Delavska zbornica znala razumeti težnje političnega voditelja slovenske večinske stranke. Brez dejanj so besede samo hinavščina, brez dejanj so lepe besede bolj škodljive kot koristne. One zavajajo v zmoto. —ec. radi tega ne morejo danes izmakniti odgovornosti za težkoče, ki nastajajo zaradi njihovega pasivnega sodelovanja v odborih Bratovskih skladnic. NSZ vodi zadnja leta gibanja delavstva pri KID na Jesenicah in je imela ves čas pred očmi položaj tega delavstva. Za kovinarje KID je dala iniciativo za ustanovitev posebnega pokojninskega sklada delavstva KID, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1938. Na podlagi tega prejemajo upokojenci, zaposleni 30 in 35 let pri KID in ki so šli od leta 1937 do danes v pokoj, 27% doklado na redne pokojnine Bratovske skladnice. Tudi ostali bodo prejemali doklado, ko dosežejo karenčno dobo. K tej ustanovi prispeva podjetje 2 in četrt odstotka zavarovanega kategorijskega zaslužka, zavarovani člani pa prispevajo le 1%. Poleg tega je KID obvezana izplačati za dobo prvih petih let še po 100.000 din na leto. Izplačala je v korist tega sklada še enkratno izredno dotacijo v znesku 500.000 din. Napravljen je bil tudi sporazum za okrepitev posebnega sklada za podpiranje brezposelnih bivših delavcev KID v juliju leta 1940. V ta sklad prispevajo paritetno delavci in podjetje. Čez eno leto bo ta sklad razpolagal z 2 milijonoma dinarjev; čim pa sc bo pokazala potreba po ponovni ojačitvi, se bo ta sporazum naknadno še podaljšal. NSZ je sklicala zborovanje upokojencev, na katerem sta njihova zastopnika v krajevnem in glavnem odboru Bratovske sklad nice podala poročilo o stanju Bratovske skladnice same s posebnim ozirom na povišanje pokojnin Iz tega zborovanja je torej izšla iniciativa za sporazum z vsemi delavskimi organizacijami in podjetjem, ki naj priskoči upokojencem na pomoč. Prav gotovo je zastopnik KID iz tega razloga prinesel predlog in osnutek, kako odpomočl vsem upokojencem, ki imajo nižje pokojnine od din 300 mesečno. Na podlagi teh osnutkov so bili izdelani nadaljnji načrti in so bili v razpravi na anketi pod predsedstvom rudarskega glavarstva v Ljublja- ni. Kdo je tedaj kriv, ako upokojenci še do sedaj nimajo zvišanih doklad? Pri razpra- vi v glavnem odboru Bratovske skladnice ni mogla delavska delegacija k zgoraj omenjenemu predlogu dovoliti obremenitve delavstva v svrho kritja teh izdatkov, kakor so to predlagali zastopniki podietja. Delavska delegacija je zato podala soglasno in enotno izjavo, o kateri je poročal zastopnik Bratovske skladnice na omenjeni anketi 27. novembra lani in se glasi: »Delodajalska skupina se strinja s tem, da je treba zvišati pokojninske prejemke staro in novo-upokojencev. Predlaga, da se vsem upokojencem zvišajo pokojnine od 8 do 10% ter da se osvoji v načelu predlog delodajalcev glede minimalnih pokojnin. Za kritje teh izdatkov smatra delavstvo, da je potrebno votiranje zneska milijon dinar- —i— Mitij . jev iz sredstev glavne Bratovske skladnice kot je to zapopadeno v predlogu delodajalcev in iz prispevka bednostnega fonda kr. banske uprave. K nadaljnji še manjkajoči vsoti za potrebno kritje zvišanih pokojnin pa je delavstvo pripravljeno prispevati v višini četrt prispevka delodajalcev«. Zaradi te enotne izjave ni mogel in tudi ni smel zastopnik NSZ zavzeti drugačnega stališča, kakor pa mu je bil narekovan od svobodno izvoljenih delavskih delegatov. Izjava in predlog glede obremenitve delavstva sta izšla na pobudo dveh plačanih tajnikov, za kar pa zelo dvomimo, da bi bili od delavstva za to pooblaščeni. Stališče, ki ga je zavzela delavska delegacija v glavni Bratovski skladnici, je bilo na zborovanju delavstva KID soglasno odobreno. Po- ročila pa imamo tudi iz drugih revirjev, iz katerih je razvidno, da se delavstvo z našim stališčem strinja, zlasti v tistih krajih, kjer so zastopniki NSZ položaj stvarno pojasnili. Pisec »Delavske politike«; pa daje veliko priznanje NSZ, češ da je ona tista, ki v teh tako važnih vprašanjih odločuje. Zato bo tudi prvi del teh vprašanj rešen. Dali pa bomo iniciativo za rešitev ostalih vprašanj starostnega zavarovanja, in ki so danes tako pereča in ki bo v doglednem času odgovarjala preskrbi upokojencev. Upam da se bodo s tem pojasnilom strinjali tudi ostali delavski zastopniki glavnega odbora Bratovske skladnice. Tine Zupan Volitve obratnih zaupnikov Na temelju § 111. zakona o zaščiti delavcev in v zvezi z določbo čl. 2 navodil za volitev obratnih zaupnikov se morajo opraviti volitve delavskih zaupnikov redno v januarju vsakega leta. Ban dravske banovine je z odredbo z dne 3. januarja 1941 odložil volitve obratnih zaupnikov za nedoločen čas. Zakoniti predpisi ne dajejo možnosti, da se volitve obratnih zaupnikov odlagajo. Sedanji obratni zaupniki vrše svoje funkcije po večini že dve leti. Le v večjih obratih so se tudi lansko leto vršile volitve obratnih zn upnikov. Izvoljeni obratni zaupniki sami žele, da se ponovno vrše volitve, da ima delavstvo priložnost izjaviti se, komu poverja nalogo, da zastopa delavske interese pred delodajalci. Tudi so nekateri obratni zaupniki zapustili svoja sedanja službena mesta in je delavstvo ostalo brez zastopstva. Naloge obratnih zaupnikov so važne, navzlic pomanjkljivosti predpisov, ki odre- jajo delokrog obratnih zaupnikov. Delavstvo je potom svojih obratnih zaupnikov doseglo že marsikatere socialne ugodnosti in lahko se trdi, da marsikje ne bi bili v tej meri izboljšani delovni pogoji, če ne bi bi- lo obratnih zaupnikov. Za letošnje volitve obratnih zaupnikov so se delavci že pripravljali in so strokovne organizacije izvršile že mnogo potrebnih priprav. Navzlic temu, da so bile volitve obratnih zaupnikov odgodene za nedoločen čas, smo že svojčas pozvali vse pripravljalne odbore, da naprej delujejo in zbirajo podatke, da bo vse pripravljeno za čas, ko se bodo volitve razpisale. Ne moremo si misliti, da se volitve letos ne bi vršile, ker so po zakonu predpisane. V nekaterih pokrajinah v državi se volitve že vrše Po na-redbi bana za Hrvatsko banovino se na njegovem področju vrše volitve maja. V veliki železarni v Zenici, kjer so se vršile volitve obratnih zaupnikov, je ostal Jugoras in Hr-vatski radnički savez v veliki manjšini. Javna dela in zavarovanje Od icta 1937 dalje so delavci, ki so zaposleni . pri javnih delih, zavarovani le za slučaj n< sreče. Delavci, ki so zaposleni pri javnih delih pa niso zavarovani za slučaj bolezni, kakor tudi ne za slučaj onemoglosti, sl: ros ti in smrti. sleni pri javnih delih, zelo oškodovani. Tem-S temi predpisi so pa delavci, ki so zapo-bolj, ker se je pojem javnih del silno širokogrudno tolmačil. Delavci so ostali za slučaj bolezni brez zdravniške pomoči, v slučaju brezposelnosti pa brez podpore, ker jim je manjkalo članstvo pri bolniškem zavarovanju. Zastonj so bila prizadevanja, da sc krivica, ki jo trpe delavci pri javnih delih, popravi. V ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje se je poudarjalo, da so javna dela zasilnega značaja, da ne predstavljajo pravo zaposlitev in da so več ali manje le neke vrsta podpor za brezposelne delavce. Izkazalo se je, da javna dela vendar le niso začasna zaposlitev Delavci so bili pri tako zvanih javnih delih zaposleni po več mesecev skupaj, mnogokrat tudi več ko leto. Spričo tega dejstva je le končno prodrlo mišljenje, da vsa javna dela niso začasnega značaja. Leta 1939 je nato izšla uredba ministrstva za gradbe, da morajo biti zavarovani za vse vrste zavarovanja vsi delavci, ki delajo pri delih, ki so dobili sredstva iz milijardnega posojila za javna dela in iz 4 milijardnega posojila za javna dela in državno obrambo in iz melioracijskega fonda. Na ta način je postala večina delavstva zaposlena pri javnih delih zavezana zavarovanju tudi za slučaj bolezni in starosti. Sedaj je v teku akcija, da se odpravi še xadnje izjeme, da ne bi bili delavci zavarovani za vse vrste zavarovanja pri javnih delih. To je tem bolj potrebno, kq^se pri javnih delih navadno ne sprejema” začetniške kadre delavstva, ampak ono delavstvo, ki je bilo že zaposleno in zavarovano. Nobe- nega razloga ni, da delavstvo ne bi bilo v polnem obsegu zavarovano. Pojem začasne zaposlitve ne more biti merodajen, če imamo že od nekdaj zavarovano tudi sezijsko delavstvo. Jesenice Javornik Vse tovariše in tovarišice obveščamo, da Sriredi Zveza narodnih žena in deklet z esenic v nedeljo 9. t. m. ob 3. uri pop. v prostorih Sokolskega doma na Koroški Beli »Mladinski koncert« s sodelovanjem »Gorenjskega slavčka«, malih harmonikarjev in tamburaškega zbora ZN2D. Na koncertu sodelujejo izključno naši domači sinovi in hčere, zato je prav, da jih podpiramo, ker se tako žrtvujejo za zboljšanje gmotnega položaja bednim državljanom v okolici. Iz predvidenih virov so bile podpore že nakazane V četrtek 6. t. m. bo ob 5. uri pop. širša odborova seja v pisarni NSZ na Kor. Reli in se bo na njej razpravljalo o novem položaju delavstva KID z ozirom na bližajoča se pogajanja za zboljšanje obstoječih draginjskih doklad in o predvideni delni spremembi kolektivne pogodbe Logatec V ponedeljek, dne 3. t. m. se je vršila v gostilni Kunc širša seja pripravljalnega odbora, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo vršil ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 9. t. m. ob 15. uri pop. v gostilni Kunc. Ob isti priliki se bo vršilo tudi predavanje, ki ga bo imel tov. dr. Kovič o socialnem zavarovanju delavcev. Vabimo delavstvo, da se ustanovnega občnega zbora in predavanja ur?p1p?i v naivečiem številu. Postani in ostani član Ciril Metodove družbe! Iz mašili delavskih Etrafgv Ribnica »Slovenski delavec«, glasilo Zveze združenih delavcev, poroča v svoji zadnji številki od 31. januarja 1941 pod naslovom: »Konec razrvanosti v delavskem stanu« sledeče: »Preteklo nedeljo je bil občni zbor podruž nice ZZD v Ribnici. Tudi tu so delavci spoznali, da so jih ostali delavski pokreti samo v škodo razdvajali. Obrnili so hrbet ter pO-kretom in prešli v naš tabor. Značilno je, da je na tem zboru govoril tudi tajnik tamkajšnje krajevne organizacije Narodne strokovne zveze ter se čisto neprikrito izjavil za ZZD. Obljubil je celo, da bo celotno članstvo tamkajšnje podružnice NSZ pripeljal v naš tabor.« Resnici na ljubo moramo povedati, da se tajnik podružnice NSZ v Ribnici omnejene-ga občnega zbora sploh ni udeležil, da zato tudi takih izjav podati ni mogel. Bil pa je. na občnem zboru le član naše organizacije, ki je predlagal, da bi bilo umestno in za delavstvo koristno, če bi obe organizaciji nastopili skupno pri vseh mezdnih pogajanjih. Nadalje je našteval uspehe NSZ za tamkajšnje delavce, čemur so se vsi člani ZZD čudili. Vse druge podtaknjene izjave so navadna izmišljotina in skromna želja vodstva Zveze združenih delavcev. Smatramo, da s takim pisanjem »Slovenskega delavca« v delavskem stanu ne bo nastopil konec razrvanosti in vrnitev v slovensko narodno celoto. Čudimo pa se takemu pisanju prav v času, ko nekateri politični veljaki oznanjajo drugačno moralo: Da bi biloi lepo in dostojanstveno, ko bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna vprašanja. Morda je za nekatere težko, da se dvignejo nad dnevne strasti in se dajo voditi le po največjih narodnih in državnih vrednotah. Morda je res težko, toda potrebno. Priporočamo »Slovenskemu delavcu« naj bi bilo to poslednje izzivanje take vrste in naj nastopi pomirjenje, da bomo močni in’ veliki v času velike preizkušnje. Mežica Na naš zadnji članek v »Novi Pravdi« glede dobave slanine, oziroma nakupa prešiče^ dodajamo še nekaj pojasnil: Tukajšnje podjetje je odobrilo delavskim zaupnikom kredit v znesku din 500.000 zai nabavo slanine, oziroma nakupa prešičev. Razpisana je bila nabava na različna podjetja- Ker pa so domači mesarji pristali na najnižjo ceno, so oddali delavski zaupniki1 nabavo slanine domačim mesarjem. Govori se, da so bili prešiči v okolici po din 14.25 živa vaga. Izvedeli smo, da niso bili to Špeharji, temveč domači prešiči, zato so različne govorice, ki so o teh cenah krožile, pretirane. Pri drugi enaki nabavi svetujemo našim delavskim zaupnikom, da se zavarujejo in pri nakupu kontrolirajo cene na licu mesta, da se tako izognejo očitkom »o previsokih cenah. Jesenice Zveza narodnih žen in deklet priredi v četrtek 6. t. m. zdravniško predavanje ge dr. Kristan Lunaček Slave iz Ljubljane ob 8 uri zvečer v članski sobi naše podružnice v Sokolskem domu na Jesenicah Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami. V nedeljo 9. t. m. se bo vršil ob 9. uri do* poldne v prostorih Sokolskega doma na Jesenicah redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vsakega posameznega člana mora zanimati, kaj je podružnica storila v dobrobit delavstva med letom Vse to bo razvidno iz točnih poročil posameznih’ odbornikov. Na udeležbo polacarno veliko važnost, ker bomo na občnem zboru sklepa- li o bodočem delu in smernicah podružnice. Tovariši in tovarišice vsi na občni zbor« Politični ■MnMBBnvHnBnnBMMHHnnm Minister dr. Fran Kulovec je imel v nedeljo shoda v Celju in v Laškem. Kakor posnemamo po »Slovenskem domu«, je na celjskem shodu v svojem govoru najprej poudarjal potrebo po slogi v slovenskem delu Jugoslo-venske radikalske zajednice, nato pa med drugim izvajal: »Mi moramo biti močni in disciplinirani, ker -nas čakajo hude naloge. Mi, ki smo brez dvoma večina našega slovenskega naroda, nosimo v prvi vrsti odgovornost za njegovo usodo. Ni zdaj čas, da bi se stranke med seboj prepirale in razpravljale pred javnostjo o osebnih ali drugih-zadevicah. Želimo, da zaradi vsega naroda nastopi med nami pomiritev Ali ne bi bilo lepo in dostojanstveno, če bi se naša javna glasila dvignila visoko nad dnevne strasti in bi iz tega visokega vidika obdelovala naša narodna in državna vprašanja. Morda je za nekatere težavno, da se dvignejo nad dnevne strasti, toda potrebno je. Naj nastopi pomirjenje, da bomo močni in veliki v časih velike preizkušnje. Vem. da je pri nas peščica ljudi, ki dela proti občim narodnim koristim, ki stoii pod tujim vodstvom in sledi tujim smotrom. To so levičarsko usmerjeni ljudje, ki predstavljajo pogibel za naš 'notranji mir v državi. Vsem tem napovedujemo boj in kličemo po močni roki, ki bo izgnala elemente anarhije in prevrata iz našega javnega življenja! Mi nočemo komunizma! Mi smo in hočemo biti dobri Jugoslovani, dobri Slovenci, Hrvatje in Srbi. Mi hočemo delati za dobro kralja, naroda in naše velike in močne države Jugoslavije! V nadaljnih izvajanjih je dr. Kulovec ponovno poudaril načelno zahtevo po samoupravi Slovenil e. Omenjal je nato, kako smo po zaslugi vodstva naše zunanje politike s knezom namestnikom na čelu ostali otok miru sredi razburkane Evrope, zaradi Česar smo lahko srečni. V Zagrebu sta se mudila nemška gospodarstvenika dr. Ilgner in dr. Dietrich. Njima na čast je priredil nemški generalni konzul te dni sprejem v hotelu »Esolanadi« Prišli so poleg drugih podpredsednik Hrvatske selia-Ske stranke senator Košutič, mestni župan Starčevič. predstojnika oddelkov banske oblasti dr. Lamer in Kolar, zastopnika Gospodarske sloge Tomašič in dr. Jančikovič. direktor Pogoda dr. Flegl, direktor Pohita dr. Novak ln mnogi drugi zastopniki gospodarskih podjetij v Zagrebu. Dr. Ilgner je-imel kratek govor, v katerem je poudarjal važnost gospodarskega sodelovanja evropskih držav. Bavil se je predvsem z gospodarskimi odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo in poudarjal medsebojno povezanost gospodarskega življenja obeh držav. Rekel je, da stremi nemško gospodarstvo za tem, da bi se v Jugoslaviji čim bolj povečalo kmetijsko delovanje, s čimer bi se dvignil življenjski standard in od česar bi imela svoje koristi tudi nemška industrija. Sporočil je. da bo z odobrenjem bana dr Šubašiča šlo iz banovine Hrvatske več kmečkih mladeničev v Nemčijo na preučevanje nemškega kmetijstva. Ob osmi obletnici narodnosocialističnega prevzema oblasti v Nemčiji je imel kancelar Adolf Hitler velik govor. Najprej je ugotovil, da je Nemčija izgubila preteklo svetovno vojno zaradi razcepljenosti in nesposobnega vodstva, a ni bila poražena, čeprav je bil ves svet proti njej. Nemško ne-edinost je odpravil narodni socializem, ki si je postavil za smoter razveljavljenje versajske mirovne pogodbe. Toda Anglija, ki je ustvarila svoje svetovno cesarstvo samo s krivicami, je zavrnila vse pobude za mirno ureditev sveta. Njeni vojni hujskači so tudi po račetku zdajšnje vojne zavrnili vse Hitlerjeve mirovne ponudbe. Zaradi tega se je Nemčija oborožila tako, kakor ni bila nikdar oborožena še nobena država. Preprečiti hoče, da bi jo Angleži uničili. Ko bo prišlo do odločilnega udarca, bodo Angleži poskusili, kaj Nemčija dejansko premore. Nemčija je že od *ačetka v svojih vojnih načrtih ukrenila vse pregled ■■■NmaaKiNHMaMaMMM potrebno tudi glede ameriške pomoči, na katero se Angleži zanašajo. Nemški narod nima nič proti ameriškemu narodu, če se bo pa Amerika mešala v evropsko vojno, se bodo reči samo hitreje razvijale. Vsaka ameriška ladja, ki bo prišla v spremstvu ali sama v Anglijo, bo potopljena. Kdor misli, da Angliji lahko pomaga, naj ve„ da se bo Angliji zgodilo tisto, kar ji pritiče. Če nasprotnik misli, da bo Italija odpadla od Nemčije, se moti. Prijateljstvo med Nemčijo in Italijo ni mešetarjenje Morda se Angliia zanaša na Balkan, toda kjer koli se bo pokazala, tam jo bodo Nemci tolkli, ker so dovolj močni za to. Ker je Nemčija uredila svoje življenje, jo navzlic pomanjkanju ne bo mogoče uničiti z lakoto in s stisko v sirovinah. Vem. da se je nemški narod zarotil z menoj in da pojde z menoj čez drn in strn Še živi v nas stari duh, ki je pripravljen prenesti vsak udarec in za vsako ceno doseči smoter. Na kopnem se je število divizij močno pomnožilo in oprava zboljšala. Ppmladi se bo začela podmorniška vojna in videlo se bo. da nismo spali. Tudi letalska sila se bo pokazala. Naše sile bodo prinesle odločitev tako ali tako Prenričan sem, da bo leto 1941. postalo zgodovinsko leto vel'kega novega reda v Evropi To leto bo prineslo osnovo za sporazum in spravo med narodi. S tem bo židovstvo moralo doigrati svojo vlogo v Evropi. Morda se bodo smejali moiim napovedim toda bodoči meseci bodo dokaza1*. da imam prav. Namesto umrlega ministrskega predsednika Metaksasa je bil imenovan dr. Aleksander Korizis, ki je podal novinarjem nasledno iajjavo: Moram samo nadaljevati politiko, katero je začrtal Metaksas, ki je za nas umrl samo telesno. ne pa tudi duhovno. On je pri nas, da nas vodi na poti časti in dolžnosti. Prizadeval si bom, da svet ne bo opazil nobene spremembe politike pokojnega šefa, ker mislim, da je ta politika mnogostranska na vseh področjih vladnega delovanja in edina, ki ustre za vsej državi. Dokazano je, da je bila ta politika venčana z uspehi in slavo, kajti vse, kar je bilo storjeno, ni bilo slučajno, temveč je bilo uspeh razumnega dela tega velikega državnika. Nihče med nami ne more reči, da ne čutimo izgube našega šefa, toda mislim, da bo njegova duša zelo razočaran, če ga bomo samo objokovali.V tem resnem preokretu našega naroda nam življenje, nalaga, da vztrajamo na poti. ki sta nam jo začrtala duh ln delo velikega pokojnega Grka. Kakor javljajo s službenih mest v Bukarešti, se položaj v Rumuniji stalno boljša, ker se je vojski posrečilo vzpostaviti popoln red Promet v prestolnici in v vsej državi je podrejen najstrožjim odredbam. Izdana je bila naredba, po kateri ne sme noben avtomo-bilst zapustiti Bukarešte brez pismenega do-voljenia policijskega ravnateljstva. Prav tako tudi dovoljenja za potovanja z vlaki izdaja vojaško oblastvo, in to samo državnim uradnikom za službena potovanja, drugim pa le v nujnih primerih. V prestolnici je še zmerom nadzorovanje občinstva po ulicah. Hišne preiskave so odkrile v raznih osebnih in legionarskih skladiščih poleg drugega velike količine orožja: 85 strojnih pušk, 1000 navadnih vojaških pušk 3245 lovskih pušk 4576 samokresov, na tisoče nabojev in 17 zabojev druge municije. Pri nekem bivšem komisarju legionarske policije so našli v domači in tuji valuti okrog 12 miljonov lejev in tudi strogo zaupne listine, ki so bile last glavnega generalnega štaba in d;rckciie drž.ivne varnosti. Listi objavljajo mnoge fotografije aretiranih upornikov, zaplenjenega orožja, naropanega blaga in opustošenih mestnih delov. »Newyork Times« poročajo iz Wellingtona na Novem Zelandu, da je bil med Zedinjenimi državami, Avstralijo in Novim Zelandom dosežen vojaški sporazum glede skupnih obrambnih ukrepov v primeru razširitve sovražnosti na območju južnega dela Tihega morja. Predvsem naj bi Avstralija in Novi Zeland pomagala Zedinjenim državam v primeru japonskega napada na Nizozemsko Vzhodno Indijo. Poslala bi svojo vojno mornarico in letalstvo v Sirigapor. Po navedbah tega lista ja ameriški zunanji minister Hull izrazil željo, da bi Avstralija in Novi Zeland v tem primež ru na svojih letališčih in v pristaniščih dali ameriškim ladjam in letalom možnost, da sa zalagajo z gorivom. Zedinjene države bi dobile mornariška in letalska oporišča ob vzhodni in južnoavstralski obali in ob severni novozelandski obali. Sporazum glede teh vprašanj je v glavnem že dosežen. »Newyork Times« poročajo dalje, da so Angleži na Novem Zelandu zadnje čase zgradili več skrivnih vojaških letališč . Pred kratkim je francoska vlada napovedala ustanovitev nove enotne stranke za vso Francijo, tako zvanega nacionalnega zbr -a. Medtem pa so v Parizu očitno v opozicijskih vrstah ža ustanovili novo enotno stranko, tako zvani nacionalni ljudski zbor. Novo stranko so v Parizu ustanovili zastopniki bivših bojevnikov, socallstičnih odpadnikov, člani združenja kovinarskih delavcev in Lavalovi somišljeniki. Pariška stranka si je postavila za program obnovo Francije, ki je v smislu razglasa, ki je bil izdan o priliki ustanovnega zborovanja, mogoča le, če se Francija vključi v novi evropski red. Program stranke določa obrambo domovine in kolonij in duhovno, gospodarsko in politično sodelovanje pri obnovi Evrope. Pri tej obnovi morajo sodelovati tudi francoske kolonije. Razglas tudi poudarja, da mo-rabiti Afrika skupno področje Nemčije in Francije. Notranjepolitični položaj v Bolgariji se je nepričakovano poostril. Te dni se je začela namreč v sobranju razprava o proračunu kmetijskega ministrstva. Kmetijski minister Bagrjanov je pri tej priliki podal svoje poročilo, ki pa je izzvalo splošno presenečenje. V svojem govoru je namreč izredno ostro grajal celotno gospodarsko politiko vlade in se zavzemal za strogo izvajanje načrtnega gospodarstva. O Bagrjanovu se je že večkrat govorilo, da je zagovornik narodnega socializma, in označevali so ga v tej zvezi celo že za bodočega vodilnega državnika Bolgarije. Po njegovem govoru je bila seja sobranja, kateri so prisostvovali vsi člani vlade, takoj prekinjena, vlada pa se je umaknila k posvetovanju. Pri tej priliki je podal trgovinski minister Zagorov v znak protesta proti nastopu kmetijskega ministra Bagrjanova ostavko. Seja sobranja se je nato nadaljevala pozno v noč. Razširile so se že vesti, da je kriza vlade neogibna. Predsednik vlade Filov je drugi dan prosil za avdienco pri kralju •Borisu .kateremu je poročal o položaju, ki je nastal v zvezi z govorom Bagrjanova. Kakor zatrjujejo, je Filov pri tej priliki ponudil ostavko vlade, da bi omogočil vladarju razči-ščenje položaja. Kmalu po avdienci Filova pa se je izvedelo, da je kralj Boris ostavko vlade odklonil in da bodo izvršene v vladi morda le nekatere manjše osebne spremembe. V glavnem bo vlada nadaljevala svojo dozdajšnjo politiko. Iz tega bi se dalo sklepati, da so se izjalovili načrti levičarjev in desničarjev, ki so zadnje dni poskušali omajati položaj vlade in jo prisiliti k odstopu. Ruski list »Trud« je objavil pred dnevi članek svojega sotrudnika Janovskega o angleški politiki v Sredozemlju. Iz članka povzemamo nekaj misli: Medtem ko so imele angleške operacij« v severni Afriki najprej unačaj obrambe Egipta, kažejo sedaj čedalje bolj značaj priprav za splošno bitko za zavarovanje položaja Velike Britanije r Sredozemlju sploh. Zdajšnji predsednik angleške vlade Churchill pripada oni vrsti ljudi, ki so nasprotniki slehernega angleškega popuščanja na tem področju. To je dvakrat javno izpovedal, naj« prej 1. 1936. nato pa Se 1. 1939. Pri tem ne gre toliko za varovanje njenih gospodarskih koristi na tem prostoru kakor za -očitne strateške prednosti. Za Veliko Britanijo predstava lja Sredozemlje križišče poti, ki spajajo Skoraj tri četrtine vseh britanskih ozemelj. Angleške postojanke v Sredozemlju so najbolj!« jamstvo vseh vezi. Oblast v Sredozemlju je torej potrebna predvsem za obrambo raznih delov britanskega imperija. Bližnji vzhod je za Veliko Britanijo eden izmed najpomembnejših pomorsko-prometnih a tudi kopnih in zračnih prometnih vozlov. Razen tega pa obliva Sredozemsko morje kar tri dele sveta in tako omogoča Veliki Britaniji dostop k vsakemu izmed njih. Zdaj mora Anglija voditi borbo proti državi, ki ji je nekoč sama pomagala na noge v borbi za njene imperialne postojanke,- ker je od nje pričakovala pomoči proti Franciji. To pomeni seveda popolno iz-premembo njenih nekdanjih političnih in strateških načrtov v Sredozemlju. Ta pre-okret se je prav za prav prvič pokazal že v svetovni vojni, toda kasneje so Angleži večkrat spremenili svoj postopek, kakršno je pač bilo njihovo razmerje do Francije, proti kateri so zmerom držali v rezervi Italijo. Sele abesinska vojna je Angleže opozorila na italijansko nevarnost, ki je terjala drugačno strategijo. To opažamo v zdajšnjem spopadu. Položaj pa se v toliko zapleta, ker se istočasno vrši tudi borba za afriško kopno zemljo. Pojav nemških letalskih sil v Sredozemlju napoveduje nove zaostritve borbe na vsem tem področju, ki je eno izmed najpomembnejših v zdajšnji vojni. Angleški minister za trgovinsko mornarico je v nekem govoru rekel med drugim tole: »Čedalje bolj se bližajo dnevi, ko bo proti Angliji zagnan največji vojaški stroj sveta. Angleški narod čaka strašna preizkušnja in treba bo vzdržati še več kakor doslej. Angleški narod bo te preizkušnje vreden, saj ni prvič v njegovi zgodovini, da se je proti tuiim 'diktaturam postavil v boj za obstanek. Zgodovinska naloga vsega angleško govorečega sveta je, osvoboditi narode nasilja in samo-drštva. Po londoiskih vesteh je vsebina Hitlerjeve poslanice, ki jo je francoski pariški poslanik Brinon izročil maršalu Petainu, zelo grozečega značaja. D asi besedilo poslanice potanko ni znano, vendar zatrjujejo na mestih, ki so blizu vladi v Vichyju, da Nemčija v njej vzdržuje ne uno vse svoje zahteve po popolnem sodelovanju Francije z Nemčijo, marveč razen tega tudi zahteva, da stopijo v francosko vlado no- vi sotrudniki. Spomenica nadalje obravnava tudi položaj na Sredozemskem morju in dokazuje potrebo francoskega sodelovanja v razpletu položaja v Sredozemlju. Potreba Bi- USfi&R1 30 ■■■ m Nointel je sklenil obiskati gospo Cambry-jevo in potem po možnosti odvesti preiskovalnega sodnika v vežo, kjer bi se lahko nemoteno pogovarjala.. Ko je stopal po stopnicah, je gospod Darcy odšel iz lože, kjer je zdaj ostala gospa Cambryjeva sama. Sprejela ga je zelo prijazno. »Gospod Darcy je pravkar odšel. Zelo rad bi govoril z vami. Doli v pritličju se bosta lahko sestala.« »Poiskal ga bom. Bil sem na lovu ... « ! »Pri markizi Barancosovi?« »Da, in šele nocoj sem se vrnil z dežele...« »Sam?« »Čisto sam. Gospa se bo vrnila šele jutri. Želel sem videti svojega prijatelja Gastona.« »Tudi on išče vas.« »Vem, doma me je čakalo njegovo pismo. Iskal sem ga na stanovanju, pa ga ni bilo tam. Upal sem, da se bom tu srečal z njim. Okoli polnoči bo pa čisto zanesljivo v klubu. Tam ga bom poiskal, če ga prej ne dobim.« »Tako žalosten je zadnje dni. Ogiblje ae ljudem, nikamor ga ni.« »Žalosten? Namesto da bi bil vesel, ker je gospodična Berta prosta!« »Da. toda njegov stric ie zmerom ni ustavil preiskave proti njej. Razen tega muči Gastona 6e nekaj drugega.« »Kaj pa »e je zgodilo?« »Ali poznate Bertinega svaka?« »Kapitena Crozona? Seveda ga poznam, še Mio dobro!« OBBnBBKBaHBMHHBaHannnBBBi zerte kot nemškega oporišča na afriški obali se sicer dobesedio ne navaja, toda na splošno je rečeno, da bi se moralo francosko-nemško sodelovanje poslužiti vseh v Sredozemlju razpoložljivih oporišč. Ameriško zunanje ministrstvo je objavilo vsebino izjave, ki jo je podal ameriški predsednik Roosevelt angleškemu veleposlaniku lordu Hallifaxu o priliki njegovega prihoda v Zedinjene države. Roosevelt je dejal: da Anglijo in Zedinjene države vežejo vezi krvi in prijateljstva. Prepričan sem, gospod poslanik, je nadaljeval Roosevelt, da bo vaša navzočnost v Wa-shingtonu v še večji meri ojačila te močne vezi. Imejte pri svojem delu zagotovilo, da lahko računate zmerom na popolno pomoč tako z moje strani kakor tudi s strani vseh odgovornih uradov ameriške vlade. Zagotavljam vam ,da sem trdno odločen, da bom nudil Angliji v čedalje večjem obsegu svojo pomoč ter ji dal na razpolago vse dobave orožja in municije, ki prihajajo zdaj čedalje hitreje iz razširjenih obratov v Zedinjenih državah. — Vsebino Rooseveltove izjave smatrajo kot posreden odgovor ameriške vlade kancelarju Hitlerju, zlasti kar se tiče njegovih izjav o ameriški pomoči Angliji. Ameriški zunanjepolitični odbor poslanske zbornice je z neznatnimi spremembami odobril Rooseveltov zakonski osnutek o posojanju vojnega materiala demokratskim državam. Podatki o glasovanju niso znani. Baje pa je znašala večina za Rooseveltov osnutek samo en glas. Pred tem je odbor je odbor odbil predlog newyorškeg poslanca Fisha, naj bi bila za posoditev vojnega materiala Angliji določena meja v vrednosti 2000 milijonov dolarjev. Rooseveltov zakonski osnutek je zdaj pred celotno poslansko zbornico. Računajo, da bo zbornica osnutek kmalu odobrila. Voditelj svobodnih Francozov, general de Gaulle, je imel velik govor po radiu ter je v njem vabil oborožene sile v francoski Afriki, naj pomagajo doseči končni smoter v Afriki: zasedbo vse italijanske Libije. Če zmaga nasprotnik, je rekel de Gaulle, bo Francija z imperijem vred postala vojno in delovno področje za Nemčijo in Italijo. Kakor poročajo iz Saigona. sta Siam in francoska Indokina na japonsko posredovanje sklenila premirje. Boji pa se menda kljub temu niso ustavili. Mirovna pogajanja bodo v Tokiu in mir bo »Saj veste, da ie zaiadi anonimnih pisem sumil svojo ženo nezvestobe.« »Med nami povedano: prav je imel. To bi moral zvedeti tudi gospod Roger Darcy zaradi Berte.« »To že tudi ve. Povedala sem mu, kako se je sirota žrtvovala za svojo sestro. Da reši sestrina pisma, je šla v opero in da reši sestrinega otrcka, se je vozila v tisti usodni noči po Parizu.« »Vse to se mi je kar zdelo.« »Mislim pa, da se vam niti ne sanja, kaj se je zgodilo na stanovanju kapitana Crozona.« »Kaj pa?« Zdaj je gospa Cambryjeva opisala dogodek, ki ga je doživela pri kapitanu. »Kako junaškega srca je to dekle!« je navdušen vzkliknil Nointel. »Da; toda junaštvo jo je zelo drago stalo. Gaston je začel v njo dvomiti.« »Ali je tako kratkoviden? Saj je sploh nemogoče, da bi bila ona mati tega otroka! Takšno neumnost mora verjeti samo kapitan Crozon! Jaz bom Se Gastonu vse pojasnil in ga potolažil.« »Bog naj vam pomaga! Glejte njegovega strica! Zdaj bo prišel k nama.« Nointel je pogledal v ložo Klavdine Ris-slerjeve. Dajala mu je neka znamenja, kakor bi mu hotela reči: »Pridi čimprej govoriti moram s teboj!« »Zdaj se bo začelo tretje dejanje,« je rekla gospa Cambryjeva. »V loži ie z gospodom tak, kakor ga bodo narekovali Japonci. Po devetih zaporednih mirnih nočeh, so v noči na 30. januarja nemška letala spet napadla London. Napad se je pričel že zelo zgodaj zvečer, bil pa je končan še pred polnočjo. Nemška letala so vrgla na London in okolico predvsem mnogo zažigalnih bomb. Vsi požari so bili, kakor javlja Reuter, hitro obvladani. Bombe so povzročile dokaj škode na hišah in trgovinah. Mnogo poslopij je bilo uničeno ali poškodovano. Število človeških žrtev ni posebno veliko. Po vesteh angleškega letalskega ministrstva so v noči na nedeljo, odnosno v nedeljo, angleški bombniki napadli pristanišče v Brestu in Boulogneu in letališči pri Ostendu in Berguesu. Letala so bombardirala predvsem nenv-ke vojaške tovorne čolne v pristaniščih. Nemška lovska letala so skušala preprečiti napad in prišlo je ponovno do letalskih bitk nad Kanalom in Boulogneom. Pri tem so bila tri nemška letala sestreljena. Pri teh operacijah je sodelovalo nad sto angleških lovskih letal. Angleški bombniki so posamično napadli sovražni letališči pri Ostendu in Berguesu. V borbah s sovražnimi letali je biio eno nemško letalo sestreljeno. Angleži so pri teh operacijah izgubili, kakor navaja poročilo, eno samo lovsko letalo, Kitajski maršal Cangkajšek je razpustil eno izmed dveh komunističnih armad. Dejal je, da je storil to zaradi tega, da bi se ohranila disciplina v kitajski vojski. Razpuščena komunistična armada je v zadnjem času čedalje bolj kazala znake nediscipliniranosti in je večkrat izvedla napade, ne da bi jih zapovedalo vrhovno poveljstvo. Cang kajšek pravi, da ga pri razpustitvi te komunistične armade niso vodili politični razlogi, pač pa samo želja, da se ohrani disciplina kitajske vojske in potrebni enotni borbeni duh. Sredi preteklega tedna so Angleži zavzeli v Libiji Demo. Dema s 15.000 prebivalci je glavno mesta enako imenovane libijske pokrajine. Mesto je oddaljeno 180 km zahodno od Tobruka in 300 km od egipčanske meje. Dema je moderno zidano mesto z lepimi nasadi in okolico. Italijani so vložfli mnogo denarja, da so zgradil lepo pristanišče. Mesto ima obilne vrele* žive vode. Za Anglijo je zasedba Deme neprecenljive važnosti, ker imajo Sele sedaj za Roger jem ne bosta mogla pogovarjati, ne da bi motila sosede... « Nointel je pozdravil lepo vdovo in odšel. Na hodniku je srečal preiskovalnega sodnika. »Zelo me veseli, da sva se dobila,« je dejal sodnik. »Želel bi z vami govoriti?« » Upal sem, da vas bom dobil v loži gospe Cambryjeve.« »Ali bi želeli poslušati tretje dejanje?« je vprašal preiskovalni sodnik. »Rajši bi se pogovarjal z vami.« »Pa pojdiva v vežo!« Tam ni bilo žive duše. »Gospod,« je začel preiskovalni sodnik, »vi ste najboljši prijatelj mojega nečaka. Pomagali ste mu pri težavnen* delu, da dokaže nedolžnost svoje izvoljenke. Toda z vami ne mislinof govoriti o njem, ampak o neki drugi osebi « Včeraj mi je nečak zaupal nekaj zelo nenavadnega. Večkrat mi je že povedal, da ste pravemu zločincu na sledu. Trdil je celo, da spadajo osumljenci med najboljšo družbo. Priznavam vam, da mu nisem mogel prav verjeti. Toda snoči mi je povedal, da je vratarica lože našla poleg trupla Julije Orcivalove nekakšen gumb z začetno črko in da mi boste vi ta gumb izročili.« »To je čisto točno!« je takoj potrdil Nointel. »In s tem ste si, gospod.« ie nadahoval Darcy, »vzeli pravico, da zamenjate preiskovalnega sodnika pri težavnem vprašanju iskanja morilca. S tem ste storili hud pre-grešek.« »Mislil sem si, da namen opravičuje sred-stvp * »Kakšen namen? Vzeli ste predmet, ki bi utegnil pravici dosti pomagati.« na plesu seboj strašno, 500 km široko pustinjo. Prišli eo tudi do vode, ki je ne bo treba več voziti tez puščavo. Od Deme do Bengazija znaša razdalja po obmorski cesti 270 km. Ta pas dežele je precej rodoviten in v pomladnem Času poln zelenja in cvetja. V Cirenajki ostaja zdaj Italijanom edino večje pristanišče v Bengaziju. Bengazi pa ima zelo dobro in moderno zgrajeno luko, ki je služila tudi za izhodišče Grazianijeve ofenzive proti Egiptu. Angleži pa se j»e približujejo Bengaziju le po obmorski cesti, ampak tudi skozi puščavo, kjer je pot za skoro 100 km krajša. Italijani jim skušajo zastaviti pot južno oči Derne pri Mekelliju .Toda po padcu Derne so te italijanske čete v »evamosti, da bodo obkoljene, ako se ne umaknejo hitro proti Bengaziju. Pri Bengaziju je vsekakor pričakovati odločilne bitke med generalom Wavellom in maršalom Grazianijem. Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je 2. t. m. objavilo: V Eritreji so angleške oborožene sile zavzele Agordat. Ujeto je bilo več sto Italijanov in zaplenjeno mnogo topov in motornih vozil V poslednjih borbah je bilo uničeno šest sredijih in pet lažjih tankov in 15 topov. Pri napadu na Agordat so sodelovale angleške in indijske čete. Sovražnik je imel velike izgube. Italijani so se začeli iz Agordata naglo umikati proti vzhodu vzdolž železniške proge v smeri proti Masaui, ki leži 175 km daleč od Agordata. Angleške čete so že dan prej začele zasledovati umikajočo se italijansko vojsko. Kakor kaže se bodo skušali Italijani znova postaviti v bran pri Kerenu. Zavzet je tudi Barentu. Na abesinski fronti se Italijani umikajo v smeri od Meteme proti Gondaru. Angleške motorizirane sile jih neprestano zasledujejo Na južnoabesinski fronti se prav tako nadaljuje pritisk na italijanske postojanke pri Mojali. časopisje prinaša podrobnosti o zavzetju Agordata in Ba-rcnta. V Agordat je vkorakalo v soboto 20 indijskih vojakov. Našlo je mesto zapuščeno. Italijanska vojska se je umaknila iz mesta oči-vidno že prejšnji dan. Pred zavzetjem Agordata so bili v okolici mesta dva dni zelo hudi boji. Poročevalec United Pressa javlja, da je padlo po angleških cenitvah v teh bojih okoli 700 italijanskih vojakov. Mnogo Italijanov je bilo tudi ujetih in so Angleži zaplenili med d-upim 11 '*a!iianskih 'ankov Torontu so angleške čete zasedle v nedeljo. Mesto je bilo že od treh strani obkoljeno, ko se je italijanska posadka, ki je štela okoli 10.000 mož, odločila za umik, ki je bil izveden pod zaščito teme v soboto zvečer in sicer po edini preostali ozki gorski cesti, ki drži proti jugovzhodu ter se 60 km pred Asmaro združi s cesto Asmara —Adis Abeba. Umik po tej cesti bo za Italijane najbrž zelo težaven. Verjetno pa je, da se del italijanske vojske umika še tudi po gorskih stezah na mulah. Zaradi težavnega ozemlj aje Angležem v gorovju otežkočeno zasledovanje. Italijanom je v pdrednost. da so gorska plemena na ozemlju, skozi katerega se umikajo, njim naklonjena. Zadne vesti iz Kaira javljajo, da so angleške čete zasedle Cireno. zadno utrjeno postojanko med Derno in Bar-cejem. Apoloniia ie odrezana od zaledja. V Eritreji se Angleži bližalo Kerenu in v Abe-siniji Gondarju Ob južni meji Abesinije operirajo zdaj vzhodno od Rudolfovega jezera južnoafriški oddelki prvič že na abesinskih tleh. Operaciie so bile izvedene na izredno težavnem ozemlju in so Italijane presenetile. Južnoafriške čete so tu napredovale tako daleč, da so zdaj že bliže Adis Abebi kakor kenijskemu glavnemu- mestu Nairobi V teh ope-raciiah usnešno sodeluie tudi polk. sestavljen iz abesinskih prostovoljcev Ta polk ie bil organiziran iz abesinskih beguncev v Keniji, ki so se že ob vstopu Italiie v vojno preteklo poletje vsi kot prostovolici prijavili v angleško voisko Medtem so bili ti Abesinci dobro izurjeni za vojaške operacije pod vodstvom angleških oficirjev Iz Aten poročajo: Po odbiti italijanski ofenzivi so Grki spet dalje napredovali. Zavzeli so več važnih postojank. Zajeli so tudi precej ujetnikov V Tepeleniju so nastali veliki požari, kar smatrajo Grki za znak, da hočejo Italijani izprazniti kraj in se umakniti. Italijanski list »Oggi« razpravlja v uvodnem članku o vojnem položaju in piše, da v zvezi z vestmi o bližni ofenzivi nroti Angliji ni treba pričakovati ni- kakih čudežev. List poziva Italijane, naj bodo pri presojanju položaja stvarni in naj se ne vdajajo nika-kim domnevam Kadar je govora o napadu na angleški otrok ie treba misliti ne samo na STRAN 5 1 ——™ »IIIII ■IHII«— I Milil—U—UP prehod čez Kanal, marveč tudi na to, da Ja na angleškem otoku pripravljena močna vojska, ki jo je treba premagati. Gospodarstvo Tedenski trini pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali-' v Ljubljani: voli in telice I. po 9,50 do 10, II. po 8.50 do 9, III. po 8 do 9; krave I. po 8 do 8.50, II. po 7 do 8, III. po 6 do 7; teleta I. in II. po 12 din; v Kranju: voli in telice I. po 9.50, II. po 8.50, III. po 7.25, krave I. po 8.25, II. po 7 25, III. po 6, teleta I. po 13, II. po 12 din; v Ptuju: voli po 7.50 do 9, krave po 4.25 do 7.50, biki po 6 do 7, telice po 7 do 9 din. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali: v Ljubljani: domači Špeharji po 15 do 16, sremski Špeharji po 17 do 18, pršutarji po 13 do 14, v Kranju: Špeharji po 16.50 do 17, pršutarji po 15 do 16.50, v Ptuju: debele svinje po 13.50 do 15, pršutarji po 12 do 13, svinje za pleme po 10 do 11.75, v Črnomlju: pršutarji po 14 do 15. Prasci za rejo, 7 do 8 tednov stari, so biil v Kranju po 250 do 300 din za rilec. KRMA. V Ljubljani: seno 95 do 130, slama 70, v Kranju: lucerna 150, seno 150, slama 100, v Črnomlju: seno 125 do 150, slama 60 do 75, na Jesenicah: sladko seno 175, slama 75 din za 100 kg. VOLNA. V Kranju: neoprana 84 do 88, oprana 100 din z kg. MED. V Ljubljani 36, v Kranju 36 do 40 din za kg. KROMPIR. V Ljubljani 150 do 200, v Kranju 175 do 200, v Črnomlju 150, na Jesenicah 175 do 200 za 100 kg. ZABELA. V Ljubljani: slanina 25 do 26, svinjska mast 28, v Kranju: slanina 26, svinjska mast 28.50 do 30, v Črnomlju: slanina 26 do 28, svinjska mast 26 do 30, na Jesenicah: sveža slanina 22 do 26, svinjska mast 26 do 28 din za kg. FIŽOL. V Ljubljani 600 do 800, v Kranju 700 do 1000, na Jesenicah 700 do 1000, v Črnomlju 600 do 700 din za 100 kg. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v čr-nomeljskem okolišu navadno mešano vino po 10 do 16. finejše sortirano pa po 18 din za liter. JAJCA. V Ljubljani 2, v Kranju 1.75 do 2, »Hotel sem prisiliti zločinko, da svoje dejanje prizna.« »Al io mar poznate?« »M Klil sem. da jo poznam.« »Ph se zmotili?« »D, .sumničil sem markizo Barancosovo. Preizkusil sem jo. na sem se prepričal, da je nedolžna. Jutri vam bo sama vse povedala.« »Jirfri?« »Da. jutri! Sama me ie prosila, nai vam sporo-Vm njen prihod Zdai pa mi dovolite, da vem ta dra da ;o s to žensko soočite.« Barsncosova? Zakaj pa?« »K«’- ie stopila v ložo Julije Orcivalove za gospori čno Lesterelovo in ker je pri tem srečala neko drugo žensko, ko je iz lože odhajala. Potem bo še spomnila vratarico na nekaj malenkosti, ki jih je ta neumna ženska ^.molčala, ker se ji niso zdele omembe vredne, vam pa bodo morda pomagale, da prave -zločinko odkrijete.« »Gospod, govorite odkrito. Pravico imam, da te od vr>s r^htevam, čeprav zdajle nisem v svojem uradu.« »povedal vnm bom vse, kar vem. Izhodna toč*a v te’ tra<,"rl;ji je bil Golimmov samomor v Julijini hiši. Ta pustolovec je pred svojo smrtjo izročil Juliji ljubezenska pisma, ki jih je dobival od treh svojih ljubic.« »Treh?« »Da, treh. To vam bo tudi potrdila nekdanja Julijina sobarica. So pa še drugi dokazi, da je to res. Te tri ženske so gospa Crozono-va, sestra Berte Lesterelove ...« »To vem.« »Markiza Barancosova ...« »Ali vam je sama to priznala?« »Davi je priznala meni, jutri bo pa vam. Pogovor med Julijo in njo je bil zelo oster, ker je Julija mislila, da ji hoče ona prevzeti Gastona.« »Mojega nečaka?« »Se celo s smrtjo ji je zagrozila, če bi ona Gastona vzela Markiza na Gastona seveda nikoli ni niti mislila.« »Kakor tudi Gaston ne na njo.« »Naposled se je Julija pomirila in vrnila markizi pisma. To je bilo ob pol treh zjutraj. Ko je markiza odhajala, je stopila neka ženska, ki je bila prav tako oblečena v domino, k vratarici, ji nekaj tiho rekla in potem šla v ložo. To je bila ista ženska, ki je odhajala iz lože, ko je markiza stopila vanjo.« »Vsega tega mi vratarica ni povedala...« »Povedala vam bo, ko jo spet vprašate. Morda je niste dovolj spretno izpraševali. Če pa pristanete na preizkušnjo, ki vam jo bo markiza predlagala, vam bo takoj vse jasno.« »Kakšna preizkušnja naj bi to bila?« Nointel je povedal svoj načrt sodniku in ta ga je takoj sorejel. V tem trenutku je bilo konec tretjega dejanja in občinstvo je napolnilo vežo. Gospod Darcv se ie poslovil od stotnika in mu rekel: »Gospod, računam na .vašo pomo* in w>s prosim, da se jutri potrudite k meni.« Ko je Nointel šel svojo pot, je srečal Klav-dino, ki jo je spremljal njen Rus. Pustila ja svojega spremljevalca in odvlekla Nointela stran. »Torej jo poznaš?« je hlastno vprašala stotnika. »Koga?« »Svetlolasko z groba! Pogovarjal si se prejle z njo.« »Meša se ti!« »Norčuješ se iz mene. Bil si pri njej v loži do začetka tretjega dejanja. Ali nisi opazil, da sem ti dajala znamenja? Hotela sem ta poklicati, ko si šel po hodniku, toda pridružil se ti je gospod, ki je prej sedel s svetlolasko v loži.« »Dušica, motiš se! Nje nisi videla na grobu Julije Orcivalove!« »Pravim ti, da sem jo takoj spoznala. Ali hočeš, da jo vprašam, zakaj je pobegnila, ko sem jo na pokopališču ogovorila?« »Prosim te, miruj!« »Ali želiš, da bi ji sledila, ko bo odšla iz gledališča?« »Ne, ni treba, ker jo poznam. In prav zato, ker jo poznam, ti pravim, da se motiš.« »Zdaj mi je vse jasno. Ona je tvoja ljubica, gospod, ki je s teboj govoril, je pa njen srečni soprog.« »Saj ne veš, kaj govoriš, draga prijateljica.« »Prav. Meni je vse eno. Želim ti dosti zabave. Svetujem ti na, da se vrneš k temnolaskam, ker so te bolj poštene in bolj odkrite!« Klavdinn ie stopila k svojemu Rusu in mu na tdas rekla: »Dragi rooi, to1 e je znan pariški časnikar. S takšnimi ljudmi je dobro imeti znanje.« v Črnomlju 1.50 do 1.75, na Jesenicah 2 do 2.50 din za kos. MLEKO. V Ljubljani 2.50 do 3, v Kranju 2.50 do 3, na Jesenicah 3 din za liter. SIROVO MASLO. V Ljubljani 40 do 56, v Kranju 48 do 52 din za kg. MOKA. V Ljubljani: pšenična 5 do 8 do 9, turščična 4 do 5, ajdova 7 do 10, v Kranju: 6.50 do 9, turščična 5.50, ajdova 7.50 do 10, ržena 6.50, v Črnomlju: pšenična 5.50 do 9, turščična 5 do 5.50, ajdova 6 do 7, na Jesenicah: krušna 6.50, bela 8.50 do 9, ješprenj 6 din za kg. TRDA DRVA. V Ljubljani 155 do 165, v Kranju 180 do 185, v Črnomlju 100 do 105 za kubični meter. MESO. V Ljubljani: goveje I. predni del 16, zadni 18, II. predni 13, zadni 15, teletina 14 do 20, svinjina 18 do 24, na Jesenicah: goveie 12 do 18, teletina 16 do 18, svinjina 18 do 22, ovčje meso 15, prekajeno meso 25 do 28 za kg, Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 3. t. m. v devizah (prve številke službeni tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 174.57 do 177 77 (za 215.90 do 219.10) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44. 85 (za din 54.80 do 55.20); 1 švicarski frank za 10.29 do 10.39 (za 12.71 do 12.81) din. Nemške klirinške mkrke so bile po 17.72 do 17.92 din. Voina škoda se je trgovala v Beogradu po 478.50 din. Sejmi 9. februarja: Mengeš, Konjice, Zagorje, Grahovo, Pilštanj (kjer je tako običajno, se vrši sejem naslednji delavnik, v tem primeru 10. februarja); 10. februarja: Št. Jurij ob južni železnici (okolica); 12. februarja: Motnik; 14. februarja: Brežice, Sevnica, Žalec, Dob p. Kamniku, St. Lambert, Žirovnica, Jesenice na Gorenjskem (kramarski), Ponikva pri Šmarju; 15. februarja: Bogojina. Drobne vesti .*= Narodna banka za stalnost dinarja. Zdaj, ko je prevzel posle guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič, se pripravlja med drugim tudi ureditev in ustalienje vrednosti dinarja v državi. Stotnik se je pripravil na odhod. Zdaj mu je bilo nerodno, da se je sestal s Klavdino. S svojim brblanjem bi utegnila ta ženska škodovati ugledu mlade vdove, ki sta ji bila on in Gastom dolžna toliko hvaležnosti. »Vendar pa bom lepo vdovo opozoril na neumnosti, ki mi jih je povedala mala Klav-dina. Sicer je zadeva precej nerodna, pa nič ne de. Zdaj je stotnik dalje razpredal svoje misli in si oblačil površnik, »poiščimo Gastona!« Ko je stopil v klub, ni našel v rdeči dvoranici nikogar. Sel je v sobo, kjer so kvartali. Takoj je zagledal med igralci Gastona. Pred njim je bil velil kup zlatnikov. Ker je sedel obrnjen proti zidu, ni videl Nointela. Gaston je bil videti slabe volje. Menda je strašno izgubljal. Stotniku se ie zdelo, da je prišel ob pravem času, da ga reši. »Vraga,« je glasno rekel, »človek bi si mi-•lig, da ste tu sami milijonarji!« Gaston je po glasu spoznal svojega prijatelja in se hitro obrnil. »Naposled si tu,« mu je rekel. »Gospodje, odrečem se igri in nehal bom. Naj kdo, ki bo srečnejši, sede namesto mene!« Prijatelja sta se umaknila v majhno, pra-tno sobo. »Blazno igraš,« je Nointel oštel Gastona. »Da se raztresem,« je odvrnil mladi mož. »Tako neumno igraš samo zaradi tega, ker Je Berta izdala sestrinega otroka za svojega.« »Kdo ti je to rekel?« »Gospa Cambryjeva malo prej v gledališču.« »Ali misliš, da je ta otrok res otrok gospe Crozon ove?« >Ti Se dvomiš? Toliko se iztrezni, da te •“Vsedržavni posvet gospodarskih iborni« bo 7. t. m. v Beogradu. Razpravljali bodo o zunanji trgovini in o organizaciji izvoznikov in uvoznikov (o zajednicah uvoznikov in izvoznikov) in naposled o željah in predlogih gospodarstvenikov. Iz Zagreba poročajo, da bodo hrvatske gospodarske zbornice na tem posvetu zastopale enotno staliče o vseh vprašanjih, o katerih se bo razpravljalo. = Cen erženi in soržični moki. Kraljevska banska uprava, referat za nadzorovanje cen, objavlja: V trgovini v dravski banovini se je pojavila ržena in soržična moka po znatno višjih cenah kakor so določene za pšenično krušno moko. Ta moka se kupuje po večini v srezih Murski Soboti in Lendavi, kjer se nudijo za rženo in soržično moko cene, ki so daleč višje od zakonitih cen za pšenično moko. Tudi za pšenico in rž se plačujejo v teh srezih cene, ki so nedopustno visoke. Glede na to se opozarja trgovina z mlevskimi izdelki, da je moka vseh vrst, torej tudi ržena in soržična pod nadzorstvom cen. Trgovci, ki to moko kupujejo, morajo zavoljo tega prositi za odobritev cene pri kraljevski banski upravi. Kraljevska banska uprava pa načelno ne bo odobravala za rženo in soržično moko višjih cen kakor za pšenčno moko Proti vsem trgovcem in zadrugam, ki bi prodajali od dne te objave na debelo rženo ali soržično moko brez odobrenja po višjih cenah, kakor so določene za krušno pšenično moko, bo uveden kazenski postopek po uredbi o nadzorstvu cen. = Bolgarija n abeograjskem velesejmu. Kakor javljajo z Sofije, je narodno sobranje (državni zbor) odobrilo predlog ministra za trgovino Zagorjanova, da odkupi Bolgarija italijanski razstavni paviljon na beograjskem velesejmu za 1,296.000 levov. = Nadzorstvo nad izvozom živinske krme. V soboto so »Službene novine« objavile na-redbo o nadzorstvu nad vso živinsko krmo V bodoče bo potrebno za izvoz posebno izvozno dovoljenje, ki se bo dobilo pri ravnateljstvu za trgovino s tujino, odnosno pri organu, pooblaščenem od njega. Brez izvoznega dovoljenja železnice in parniki ne smejo dovoliti nakladanja za izvoz namenjene živinske krme. = Kmalu bo sklenjen nov trgovinski sporazum z Bolgarijo. Centrala industrijskih korporacij je glede na skorajšna trgovinska ] pogajanja z Bolgarijo predložila svoje pred loge, kaj naj bi uvažali iz Bolgarije In katero blago bi kazalo izvažati. Med uvoznim hlapom so našt»+a maziva stnro ^e^ezo manga- nova ruda, antracit, na pol luščen riž, kož« drobnice in žrebet, odpadki lanu in konoplje. Izvažali pa naj bi lončeno posodo, žvepleno kislino, metilni alkohol, eklstrakte ?a strojenje, cigaretni papir in razne kemične izdelke. DOLNJA PIROŠICA. Pri nas je praznovala po Krški dolini znana Golobova mama svojo 80-letnico. Dolga doba hudega dela in udarci usode so začrtali v njenem obrazu globoke gube. Kljub temu je še živahna. Še danes prime za vsako delo. Mater sedmih otrok je vzljubila vsa Kostanjevica Ko so kanile grenke solze na grob njenega moža je šla na svoj dom in prevzela s tiho potrpežljivostjo nego svoje hudo bolne matere, vodstvo gostilne in vsega posestva. Z železno voljo in izredno pridnostio je izšolala tri sinove in prebolela hude čase svetovne vojne v večnem strahu za svoje sinove. V joku ji zamre beseda, ko se ustavlja pri grobovih svojih sinov: Žana, šolskega upravitelja v St. Jerneju, ki je umrl 1. 1929., Franca, šolskega upravitelja v Št. Jerneju. ki je odšel v večnost leta 1938., in Jožeta, davčnega inšpektorja v pok., ki so ga ponesli k večnemu počitku lani pomladi. Narodno zavedni ženi želimo ob njenem življenjskem prazniku še mnoog prijetnih let. HRASTNIK (Smrtna kosa). Na Skopnem nad Hrastnikom je preminil v 83. letu starosti preužitkar Franc Mokotar. Lansko leto je zaman čakal svojega sina Ivana, rudarja V Franciji, ki mu je obljubil, da bo poslal denar za njegovo zlato poroko. Zal je to preprečila vojna v Franciji. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! NARAPLJE. Božičnica na tukajšnji žoli je prav dobro uspela, da je bilo možno vsaj ubožnejše šolske otroke obdariti s primerno obleko, ki so je vsi nuino potrebni. Prispevali so kraljevska banska uorava v Ljubljani, krajevni šolski odbor in domači in ptujski trgovci. V največji meri pa je podprla to dobrodelnost tvornica Vunatek v Majšpergu. Vsem darovalcem prav iskrena hvala. Tukajšnje šole se je spomnil tudi tukajšnji rojak, zdaj veletrgovec v Mariboru, g. Jakob Lah, ki je poklonil za šolsko knjižnico prav lepo knjižno zbirko. Prisrčna mu hvala. Želimo si mnogo takih posnemalcev! Šolski upravitelj bom odvedel v hišo babice, kjer je Crozonova gospa rodila.« »Ali veš za njen naslov?« »Da. General Siinancas mi ga je povedal. Stanuje v Rožni ulici na Montmartu.« »In tega mi nisi prej rekel?« »Dragi moj, hladnokrvnosti ti manjka, zato sem rajši molčal. Še kakšno neumnost bi bil storil, če bi te bil o vsem sproti obveščal. Toda pustiva zdaj to! Prihajam z markizinega posestva na deželi...« »Torej?« »Čakaj, umakniva se malo. Nekdo naju prihaja motit.« Vstopil je sluga in izročil Nointelu pismo. »Hudiča!« je vzkliknil Nointel in zažvižgal. »Govorila sva o Cronzonu in tole pismo prihaja od njega Kaj mi pa le misli sporočiti’ Če ni morda ubil svoie žene?« »Hitro beri!« ie nestrpno vzkliknil Gaston. »Rad bi zvedel kai o markizi « »Foslu?ai naiprej. kaj piše Bertin svak: — Dragi moj stotnik, čim prejmete moje pismo, vas rotim, da takoj prihitite k meni Moja žena umira, in preden umre vas želi v‘,e-kako videti. Videla bi mda tudi gospoda Gastona Darcy'a če vam bo le mogoče, ga privedite s seboj Ne zapustite svojega nesrečnega p^iiatelia v stiski! J, Crozon. kapitan dolge plovbe. »Kaj pomeni to, da naju želi videti?« je vprašal Gaston. »Morda gospa Crozonova res umira, pa hoče zdaj priseči, da te je Berta vredna. In sicer pred možem, ki ga je goljufala. Jaz pojdem, ti pa stori, kakor m sliš, da je prav ...« »Skupaj pojdeva,« je odvrnil Gaston. Ko sia sedla v voz, je začel Gaston: »Torej je markiza ...« »Nedolžna, dragi prijatelj, prav tako kakor Berta« »Šališ se.« , »Ne, resnico govorim. Pozneje ti bom še vse povedal.« Nointel le pozvonil vratarju in ga vprašal, kaj je z gospo Crozonovo Ta mu je povedal, da so malo prej poslali po zdravnika in po duhovnika. Zdravnik je ob odhodu rekel, da gospa ne bo doživela jutra, duhovnik pa se bo še vrnil, da jo previdi. Ko sta stopila v stanovanji, je Crozon objel Nointela in dal Gastonu roko. Stotnik je hotel nekaj vprašati, toda kapitan ga je prehitel: »Hitro, hitro. Čez pet minut bo morda že prepozno.« V sobi je gorela ena sama sveča, in še ta je bila zastrta. Komaj je bilo mogoče videti bolničin bledi obraz. Gospodična Lesterelova je klečala ob postelji in molila. Um:rajo?a žena je nova došleca opazila in s slabotno kretnjo pokazala, naj prideta bliže »Tudi ti,« ie s orosečim glasom rekla možu. Crozon jo je ubogal, oni pa je začela: »Spravila sem s° z bogom. Ko sem do^ra. odpuščanje, sem obljubila, da bom svoi greh javno priznala Obljubila sem. da bom r-o-sila svojega moža, nai mi vse onrosti Užalila sem ga hudo. In svoio sestro tudi, čeprav •'« zame žrtvovala vse, še svojo sre*o in svojo čast. Da. grešila s^m. grdo s°,m goljufala najplemenitejšega človeka na svetu ...« (Dalje.) RADOVLJICA (Smrtna kosa). Vseučiliške-ga profesorja v Ljubljani profesorja dr. Ivana Vurnika je zadel hud udarec. V visoki starosti 84 let mu je umrla v Radovljici mati ga. Terezija Vurnikova, rojena Ažmanova. Dobro gospo so spoštovali in visoko cenili vsi, ki so jo poznali. Bodi ji blag spomin, žalujočim svojcem sožalje! SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Kmetijska nadaljevalna šola, ki ima že nekaj tednov pouk, je prav dobro obiskana, saj jo obiskuje 24 kmečkih fantov. To je znak, da je bila res nujno potrebna. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Izobraževalno društvo »Lipa« bo imelo redni občni zbor v nedeljo 9. t. m. po rani maši v šoli. Vabljeni vsi člani ,da se občnega zbora udeležijo. Predsednik Tomažič, VITAN. Te dni sta se poročila tovariš Franc Mlinarič in tovarišica Tilika Pogorelčeva, oba iz Vitana. Novoporočencema, ki sta se marljvo udejstvovala v Društvu kmečkih fantov in deklet, prav iskreno tovariški čestitamo! ZAGORJE. (Smrtno kesa). Te dni smo pokopali 911etno vdovo Marjeto Primannvo. Dolgo vrsto let se je s skromno pokojnino preživljala, pa je vendar učakala visoko starost. Otroke je spi'avila h kruhu, čeprav je sama trpela pomanjkanje. Naj ji bo lahka domača gruda! ZAVRČ. Dne 14. januarja je bila na tukajšnji ljudski šoli otvorjena šolska kuhinja pod vodstvom šolskega odbora pomladka Rdečega križa. Od 356 vpisanih šoloobveznih otrok dobiva dnevno toplo hrano 243 otrok, ki mnogi pridejo nad pet kilometrov daleč brez hrane v šolo, in to celo k popoldanskemu pouku. Da je omogočeno vsaj nekaj tednov pomagati številni deci s toplo hrano, imajo zasluge številne ustanove in osebe, ki se jim v imenu siromašnih završkih otrok naj lepše zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam urad-ništvu Zadružne zveze v Ljubljani, Rdečemu križu v Ptuju, predsedniku občine g. Rihter-šiču Juriju, g. Ulmu, veleposestniku v Zavrču, kraljevski banski upravi, banovinskemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, upravi štajerskih posestev v Podlehniku, g. Šketi, župniku pri Sv. Marjeti, in njegovim faranom za lepa darila v živilih kakor vsem ostalim kmetom iz ptujskega polja, domačim posestnikom, g. Jarhu, župniku iz Zavrča, in domačemu učiteljstvu za lepe prispevke in požrtvovalno delo, krajevni protituberkuloz-ni ligi v Ptuju, ptuiski posojilnici, g. Levaniču iz Ljubljane, Vzajemni zavarovalnici iz Ljubljane In mnogim drugim darovalcem. Darovalci so s svojo dobroto tudi dvignili šolski obisk in s tem pripomogli k uspešnemu pouku. Ker se v enem tednu razdeli okoli 1370 obrokov, se zaloga hitro krči, zato prosimo dobra srca za nadaljno pomoč. Šolski upravitelj. * Zasedanje dravskega banskega sveta. Banski svet dravske banovine se sestane 17. t. m. ob 10. v Ljubljani. Predmet zasedanja bo obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1941. s pripadajočimi pravilniki v smislu člena 11. pravilnika o organizaciji in delu banskih svetov in sklepanje o osnutku uredbe o spremembah uredbe o občinskih uslužbencih. + Kontra-admiral Luteroti poveljnik vojne mornarice. V imenu Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za vojsko in mornarico je hil z ukazom kraljevskih namestnikov postavljen za vršilca dolžnosti komandanta vojne mornarice kontra-admiral Julijan Luteroti, ki je bil doslej dodeljen štabu vojne mornarice. Novi komandant je po rodu iz Sv. Križa-Začretja v banovini Hrvatski, kjer se je rodil leta 1884. Pomorsko vojno akademijo je študiral na Reki, nato pa je dolgo vrsto let služil na raznih ladiah nekdanje av-stro-ogrske mornarice. Med svetovno vojno je služil na komandni ladji avstro-ogrske mornarice »Viribus unitis«. Po zlomu stare monarhije je vstopil v jugosJovensko mornarico, v kateri si je pridobil zlasti mnogo zaslug za organizacijo našega pomorskega šolstva. Leta 1936. je postal načelnik štaba mornarice, nato pa pomočnik komandanta mornarice. Za svojo službo domovini je prejel dolgo vrsto odlikovanj. Od 20. aprila lanskega leta je kontra-admiral Luteroti zavzemal položaj zastopnika komandanta mornarice. * Omogočenje cestnih del ob meji. Te dni je bila v posvetovalnici mariborskega sreske-ga cestnega odbora, ki obsega področje pretežnega dela našega obmejnega ozemlja, proračunska seja, na kateiu se je obravnaval no- vi proračun za čas od 1. aprila do 31. decembra letos. Novi proračun, ki izkazuje nad pet milijonov dinarjev, je bil sprejet brez bistvenih sprememb. S tem bo omogočeno nadaljevanje raznih cestnih del ob meji. • Angleški poslanik v Ljubljani. Dne 3. t. m. je prispel v Ljubljano angleški pos’ anik na našem dvoru Ronald Campbell. V njegovem spremstvu je bil tudi angleški generalni konzul iz Zagreba Rapp. Dopoldne je g. poslanik v spremstvu z novim angleškim konzulom v Ljubljani Pettittom opravil uradna obiske, in sicer pri komandantu, g. škofu in g. rektorju ljubljanskega vseučilišča. Opoldne je bil na kosilu v prijateljskem krogu v hotelu Unionu, kjer je gosta v im-nu Angleškega kluba v Ljubljani pozdravil njegov predsednik g. dr. Majaron. G. poslanik se je s prisrčnimi besedami zahvalil g. dr. Majaronu za njegov pozdrav. Ob 17. uri sa je g. poslanik napotil v prostore Anglelkega društva v Ljubliani, kjer mu je bila prirejena čajanka. Zvečer se je g. poslanik izredno zadovoljen s vojimi vtiski s tega obiska V Ljubliani vrnil v Beograd. • Za novega pomočnika prosvetne?;?* ministra je imenovan Mita Dimitrijevič, književnik in bivši narodni polanec v Beogradu. • Nov senator. S kraljevim ukazom je imenovan za senatorja Dušan Kecmanovič, prota iz Banje Luke, eden izmed vod:lnih prvakov Samostojne demokratske stranke. * Strossmayerjev dan. Dne 4. t. m. smo po vsej Jugoslaviji slavili Strossmayerjev dan kot spomin na obletnico smrti velikega dja-kovskega škofa in prvoboritelja jugosloven-ske misli. Strossmayerjev dan je svečano proslavilo tudi jugoslovensko sokolstvo. Dja-kovski vladika predstavlja za jugoslovansko sokolstvo in vse jugoslovenske nacionaliste zmerom vzor jugoslovenskega narodnega delavca in borca. Na letošnjo obletn;ca ie izdala Zveza Sokolov kraljevine Jugos’avije knjižico »Josip Juraj Strossmayer, apostol jugoslovenski misli.« Knjižico je napisal znani nacionalni delavec vseučiliški profesor dr. Viktor Novak. * Družba ponarejevalcev petstotakov prijeta. V Slovenski Bistrici so prijeli brezposelnega mlinarja Franca Mernika, njegovo ženo Marijo, gostilničarja Franca Napasta in Memikovega brata žagarja Ludvika zaradi ponarejania 500-d'narskih bankovcev. Pri Francu Merniku so našli razne naprave za ponarejanje in napol izdelane bankovce. V V promet menda ti ponarejenci še niso prišli. Vendar so ljudie okoli Slovenske B:stri-ce opozarjajo, naj bodo previdni pri sprejemanju petstotakov. * Naš država bi lahko nridelovala dovolj riža. V Južni Srbiji že pridelujejo dober riž. Doslej je znašal pridelek na leto okrog 700 Moritz Lilie: Povest iz preteklih časov Sprejela jc Roberta in njegovega očeta v okusno opremljenem salonu. Umetnica je znala s starim gospodom tako prijetno kramljati, da je napravila nanj najboljši vtisk. Znala se je napraviti tudi skromna, kar jc pač preračunljivo storila. Takšno njeno ponašanje ni zgrešilo smotra Stari mož je videl v njej namesto samoljubne, ničemume in z umetniškim ponosom prežete dame le skromno, zelo izobraženo in s telesnimi vrlinami oblagodarjeno dekle. Zadovoljna je opazila zvita primadona, da je strla predsodke starega moža nasproti njenemu poklicu in dobila svojo pretkano igro. Zato je toliko bolj vneto dalje igrala svojo novo vlogo skromnega dekleta. »Spoznati se moraš tudi z gospodom Tautenbergom, oče!« je rekel Robert in vstal, »najavil te bom pri njem « »Prav, prav, Robert! je odvrnil pravni svetnik, ki so ga bile Malvinine vrline spravile v vedro razpoloženje. »Ljubo mi je, »poznati se z bodočimi sorodniki,« je smehljaje se pripomnil obrnjen proti Malvini. »Ali je oče v svoji sobi?« jc vprašal Robert. Mladenka je prikimala. »2al je nekoliko bolan in gospoda mi morata oprostiti, da vaju ne povedem k njemu.« »Bolan je?« jc menil Robert, »toliko bolj Je najina dolžnost, da ga obiščeva In pov- prašava po zdravju. Robert je odšel in se je čez nekaj časa vrnil s sporočilom, da bo gospod Tauten-berg čez nekaj minut prišel v salon svoje hčerke. Malvina se ni mogla otresti strahu, ki se je porodil v njej. Ko ji je bil zaročenec predstavil svojega očeta pravnega svetnika Sterna, je Sele izvedela, da je Nerz samo Robertovo gledališko ime. Ime pravnega svetnika Je zbudilo v njej bojazen, da ta mož morda ni v kakih neljubih odnošajih s Tautenbergom, zakaj spomnila se je vtiska, ki ga je nepričakovani prihod pravnega svetnika v Ilmenau napravil na njenega očeta. Takrat je spričo silnega razburjenja očeta le bežno pogledala, ki ga ni bila prej nikdar videla, a nenadno odpotovanje ji je onemogočilo bližje spoznanje z njim. Zato danes pravnega svetnika ni spoznala. Sele imenovanje njegovega imena je zbudilo v njej spomin na takratni dogodek. Zdaj ji je bilo nemogoče pravočasno posvariti očeta. Tedaj so se odprla vrata in vstopil je Tautenberg, odlično oblečen kakor zmerom. Robert se mu je približal in ga povedel k svojemu očetu, ki Je bil zavoljo prihoda Malvininega očeta vstal. Ko je Robert imenoval Ime In stan svojega očeta, je Tauten-berg nenadno dvignil glavo in srepo pogle- dal Sternu v obraz. Kakor takrat v lline-nau se je izvršila strašna izprememba v Tautcnbergovih potezah. Mrliška barva se je naselila na njegovem obrazu in dvigniv-ši roke kakor v obrambo je obstal negiben. Tudi odvetnik je bil skrajno presenečen. Z izrazom skrajnega začudenja je gledal vstopivšega in besede pozdrava, ki jih je bil hotel izpregovoriti, so mu zamrle na jeziku. Dolga mučna tišina je nastala. »Viktor Liebenstein«, je vzkliknil naposled pravni svetnik, »vi ste tu?« »Za sto vragov!« je škripajo z zobmi rekel Tautenberg. »Ali ne bom imel nikdar miru pred vami, pravni svetnik Štern? 2e dvakrat ste mi prekrižali pot in me prisilili, da sem moral opustiti z velikim trudom pridobljeni družabni položaj. Danes mi že tretjič uničujete obstanek!« Pravni svetnik se je počasi pomiril. »Nisem jaz, ki križa vaša pota, Liebenstein,« je rekel resno, »vi sami se vsiljujete ljudem, med katere ne spadate in se pri tem poslužujete zločinskih sredstev. Poznate vzrok, ki je zakrivil, da sva se midva seznanila. Bila je huda reč, zaradi katere ste prišli v navzkrižje s kazenskimi postavami in ki vam je prinesla pečat ječe. Ko sem vas pozneje videl v odlični družbi pod imenom barona Holleja, sem bil seveda presenečen in sem smatral za svojo dolžnost posvariti svojega prijatelja, pri katerem sem naletel na vas. Bili ste dovolj pametni, da ste izginili. Tretjič sem naletel na vas v Kopenhagnu, kjer ste pod imenom Raboullain uganjali svoje nečastne čarovnije. Bilo je čisto naključje, da sem vas videl tam.« »Kaj vas opravičuje k temu, da tu y moji hiši govorite tako neobzirno in r arrRAN 8 vagonov. Poraba riža v naši državi znaša na leto 2000 do 3000 vagonov. Ce bi regulirali reko Bregalmco, bi na Kočaaskem polju lahko pridelovali dovolj riža za domače potrebe. Na pristojnih mestih je zastopstvo gospodarstvenikov in kmetov iz dotičnih krajev predlagalo, da bi skupne dohodke banovinske trošarine na riž zbirali v posebnem skladu. S lem denarjem bi se pospeševalo pridelovanje riža v naši državi. * Bolgarski poslanik v Beogradu umrl. Bolgarski poslanik v Beogradu dr. Stoilov je te dni zbolel za pljučnico, odpovedalo mu je srce in je preminil. V Beogradu je bil posla-aik od aprila 1. 1940. Stel je šele 52 let. * 20-letnica smrti junaka iVIilovana Plazi- ’>■> ne pustite med tem časom nikogar k njej!« Potrta sta zapustila oba moža hišo. 10. Dogodek v pevkinem stanov-anju je bil tako potrl Roberta, da ni mogel nastopiti na odru, zaradi česar je naznanil gledališču, da je bolan. Razmišljajoč o vsem, kar je bil slišal, je sedel drugega dae v svoji sobi, medtem ko je bil pravni svetnik zaposlen za pisalno mizo. Tedaj je nekdo potrkal na vrata in v sobo je stopil tisti mladenič, ki ga je bil včeraj stari gospod prepoznal kot gluhonemega berača. Pravni svetnik je vstal, mladenič pa je stopil k gledališkemu igralcu in mu izročil debelo pismo. »Vi ste bili preteklo poletje v Ilmenau?« je je vprašal odvetnik s strogim glasom mladega moža in ga ostro pogledal. »Spremljal sem svoje«« gospodarja tjakaj,« je potrdil Tautenbergov sluga. »Torej se ne motim,« je odvrnil pravni svetnik, »vi ste tisti fant, ki mi je vrgel na Gickelhahnu grozilno pismo v klobuk in pozneje zakrivil skoro usodno nesrečo.« »Nimam vzroka tajiti. Zdaj, ko je moj gospodar odpotoval in nisem več v njegovi službi, lahko vse povem,« je pojasnil mladenič. »Delal sem vse po naročilu gospodarja Tau-tenberga, ki mi je rekel, da ste prišli vsi v Tlmenau le zato, da bi se zaradi nekega spora, izvirajočega še z študentovskh let, maščevali nad njim. Rekel je tudi, da se je naveli- * Nenadna smrt. 52-letna delavka v Bonačevi tvomici Helena Kastelčeva, stanujoča v Rožni ulici v Ljubljani je že dalje časa bolehala za hudo naduho. Te dni pa so jo našli na postelji mrtvo. Zdravnik dr. Lužar je ugotovil, da je Kastelčevo zadela srčna kap. * čitatelji »Domovine« dobe za 40 dan (s poštnino 49 din) šest zelo zabavnih knjig, in sicer: Goncourt Edmond: Dekle Eiiza, Cervantes: Tri novele, France Anatole- Pingvin-ski otok, Leonid Andrejev: Plat zvona, Andrej Strug: Jutri, Leonid Andrejev: Povest o sedmih obešenih. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. * Sprejem mladeničev v inženjersko podoficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let in vojaško podkovsko v starosti od 17 do 21 let Rok za prijavo je do 15. marca letos. Vsa zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Franca Pera, kapetana v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za 10 din. * Drvarjeva smrt na strmi drči. Na dolgi drči na Jesenikovem pri Podpeči se je pripetila .v gozdu grofa Thuma usodna nesreča. V gozdu so bili delavci zaposleni pri spravljanju velikih hlodov po drči navzdol. Med njimi je bil 341etni Alojzij Kranjc iz Črne. S tovarišem je bil ob zelo strmem del udrče, čez katero je hotel na drugo stran. Po nesrečnem naključju pa je preslišal, da je drča spet odprta. Ko se je spustil proti drči, je pri er m el z višine velik hlod, podrl nesrečnega Kranjca na tla in mu zdrobil prsni koš. Naslednji trenutek ie zgrmel v nižino drugi hlod, ki je potegnil Kranjca več metrov za seboj po drči ter m« zlomil desnico in desno noeo. Tovariši so takoj zaprli drčo in priskočili Kranjcu na p» moč. Ubogi Kranjc je še nekajkrat zastokal, nato pa je izdihnil. Tako žalostna smrt marljivega delavca je zbudila splošno pomilovanje. Bodi mu blag spomin! * Če se vam živina ponesreči, ji je treba pomagati. Kako ji je treba pomagati, dobite natanko popisano v knjigi, ki jo je sp;sal profesor dr. Ferdo Kem. Imenuje se »Prva pomoč ponesrečenim živalim«. Knjiga stane s poštnino vred 26 din in se nareča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbur-gova ulica 3. * Požar pri Vranskem. Nedavno zvečer je nastal ogenj v hlevu posestnika Leopolda Pirnata v Jeronimu. Na ogenj je opozorila domača kravica, ki je začela glasno mukati. Ko so odprli hlev, jim je že puhnil plamen na- čal vašega stalnega zasledovanja zaradi takšne malenkosti.« »Slepar ni nikdar obiskoval vseučilišča!* se je razjezil pravni svetnik, obrnjen proti sinu. »Srečanje z menoj bi mu bilo seveda neprijetno.« »Gospod Tautenberg je odpotoval, ste rekli'N je vprašal Robert. »Ze včeraj je izginil,« je odvrnil fant in se malo nasmehnil. »Gospodična mi je danes dala plačo za četrt leta naprej in mi odpovedala službo: Kakor mi je služkinja pripovedovala, je gospod Tautenberg v pismu, ki ga je bil \ zapustil hčeri, izrazil željo, da bi se rad izselil v Ameriko. Gospodična da nai ne poizveduje za njim in da ga ne bo več videla. Milo^jJjiva gospodična je vso noč presedela za svojo pisalno mizo.« »Ta ne bo ušel usodi, roka pravice sega daleč!« je rekel stari gospod bolj samemu seM kakor prisotnim. Nato je z zamahom roke odslovil bivšega Tautenbergovega slugo. Robert je bil stopil k oknu in odprl pismo »Malvlninino pismo«, je menil Robert nasproti očptu. »v niem o’5e o svojem življenju.« Pisanje je bilo naslovljeno na Roberta in se je glasilo: »Dogodki današnjega dne terjajo od mene, da ti vse pojasnim. S tem si odpiram skoro že zaceljene rane, zaradi katerih bom. kakor čutim, izkrvavela. S tein zbujam snomine na najhujše izza svojega življenja, ki sem jih smatrala že za davno pokopane. Hkratu tl bom očrtal tudi moža, ki nosi moje ime in pa razmerje, v katerem sem bila nasproti njemu. Živela sem v Petrogradu. Na argentinsko vlado, naj razveljavi ukrepe mestne uprave, ki so nedvomno nezakoniti. Pravijo da žive zavoljo teh ukrepov v pravih srednjeveških razmerah, in zahtevajo, naj jim vlada vme vso svobodo. Ce bo ta poziv naletel n« gluha ušesa, tedaj se bodo baje obrnile na svetovno javnost, ki bo nedvomno imela dovolj razumevanja za težave »najlepših žensk na svetu«. Pomagati pa ii\n seveda Kvetuvna javnost tudi ne oo mogla in hotela, ker j« vsa zadeva bolj burka kako.* žaloigra. daj pozval štiri može, naj vzdignejo veliko klado na mizo. Klada je bila težka in izčrpani vojaki so si zaman prizadevali, vzdigniti jo. Neznani jezdec je ustavil konja in vprašal korporala, zakaj ne pomaga vojakom, ki sami ne zmorejo tega dela. »Jaz?« se je začudil korporal. »Jaz naj jim pomagam? Saj sem vendar korporal.« »Oprostite, gospod korporal,« je dejal jezdec, snel klobuk in se mu globoko priklonil v sedlu. »Ne smete biti hudi, da vas nisem spoznal.« Potem je pa razjahal konja, zgrabil klado z obema rokama in jo vzdignil. Vojaki so kar strmeli. Po opravljenem delu se je neznanec pokril, zajahal konja in dejal pred odhodom korporalu: »Gospod korporal, če boste še kdaj potrebovali pomoči in ne boste imeli ljudi, pošljite po vrhovnega poveljnika vojske. Prav rad vam pridem pomagat tudi drugič.« Osupli korporal je gledal za odhajajočim jezdecem, ki je bil sam Washington. Tudi Abraham Lincoln, veliki predsednik 19. stoletja, se je odlikoval po svoji telesni moči. Lincoln je bil mlad, skromen odvetnik, ko je prvič kandidiral v kongres (državni zbor). Nihče ni verjel v hjegovo zmago in celo njegova stranka sama mu je prerokovala neuspeh. Lincoln si je pa pridobil priljubljenost prav s svojo telesno silo. Sel je na agitacijo in svoje govore je združil s pravimi cirkuškimi prizori. Kakor hitro je prišel v ta ali oni kraj, ja pozval pred govorom v borbo najmočnejšega moža. Seveda so ljudje kar drli skupaj in vsi so bil navdušeni, ko je krepki kandidat najprej položil svojega nasprotnika na hrbet, potem je pa začel govoriti. Američanom se je bil pogumni in krepki mladenič zelo priljubil. »Takega zastopnika potrebujemo«, so deja- li, »ta nas bo dobro zastopal«. In tako je bil Lincoln z velikansko večino izvoljen za poslanca v državni zbor. Dva telesno močna predsednika Zedinjenih držav 1 zanju za konzorcij »Nove Pravde« dr. Jota Bohinjec — Urednik; Ivan Tavčar — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Vsi v Ljubljani.