Tedaj XXIII.
Zjatraaja ladanja U-
kaj« «b 6. ari zjutraj, voftaraa pa ab 1. ari Tli«. — Oboja« liluj«
M IcdNRMM . t
npKliti i
ia plaiav IZOOO WT
1.—, in« ATatrtj« t 1.80
■•— . • •
13— . . .1«.-
aH nH m Mfrttl
•tlrti
lina itovilko •• dobivaj« ▼ pra-iajalaieih tobaka v Iratm p* s ni,
EDINOST
Iitm Trata pa • btI
Oflaal M raAaao pa tarifa * patita; sa mUti ■ dabaiiaai ftrkaai m plalajo araator, kalibar abMfa aaradaib m (it
raalaaa, aaartaiaa in jama aakralo, d" (flui itd. aa laftnnajo p« pofad' a
▼■t dopisi aaj ta paMljajo aradalHr, aliea Caiirat it. 18. Vaako ptaaaa bm.i
biti (ranitoTano. kar aafraakoraaa aa aprajemajo. Bokopioi aa aa vraAaja.
Haretaino, rablaaaaotje i« oflaaa apra» jaaa uprmvniitv aliea Moliaa pio-solo hit. S, II. aadat, NaroAnlao ia oflaaa ja.pUftatati looa Trat. Odprta rakia« aija aa praata paitaiaa.
flll

Malo epiloga.
(Glas is zeleae Štajerske.) Gospod uredniki Pesivljam Vu, da nI dovolite nekolike prostora t sagovor. .81ov. List* je imenoval noj dopis o sprati ns Kranjskem .dopis soper slovenski progresi*. Mislim in ni slin, ksj bi kilo soper slovenski prof ran v no-jen Alankn; prenišljeval sen, soper kateri slovenski progran bi se bil pregrešil, in sen pri-iel do zaključka, da sen se isrekei pač soper program zabavljanja'"in osebnega sbadasja v javnih listih, nikakor pa ne soper slovenski progran. Trditi ksj tscega nore le tepost ali pa slebnost. Jedro mojega dopisa je isto, kar je rekel peslaneo Hribar v deželnem sboru Kranjskem:
.Slovenske poslance, katere sicer ločijo martikakrt rtulike v nazorih, sdrnžila je ljnbesen do rodnik brstov na sknpno delovanje in jednotno -postopanje".
(.Slovenski Narod- št. 66. t. 1.) Tako mislin i jas, to niiel sen israzil v svojen članku in ničesar drnsegat Da sonej Slovenci .marsikatere raslike v nazorih", katere se ne dado »brisati s pnkliesni is uredniške nise doniiljivegs žurnalista, te eo trdili odlični slovenski noftie, kakor vladika dr. Mahni«, dr. Pavlica, dr. Ušeničnik, dr. Missis, dr. Šušteršič h dr., isto so povdarjali pred leti na vsa nsta voditelji kon-•servativne stranke, tegs nenenja so vsi isobraženi, nisleči Slovenei.
Po sodb) „Slov. Lista" je torej dobra polovica slovenskega naroda — nenikntarska I In čisti, neonadetevani slovenski progran Ščiti in tava jedini — .Slov. List* . . . Vzlic razlikam v nazorih o problemih, katerih Slovenci kakor narod ne rešimo, pa se smemo, in v sedanji dobi ■orano — to je bil Integralni del mojih izvajanj, kar je .Slov. List* seveda prezrl 1 — .iz ljubezni do rodnih bratov družiti k skupnemu delovanja in k jednotnenn postopanjn* nasproti mnogoštevilnim sovražnikon, kateri prete uničiti nalo narodno idividnvalnost. V tej točki ni nej mojin dopisom in mej stališčem in taktiko
PODLISTEK.
Predqja straža.
m
<	bomah.
Poljaki apiaal Bofoalav Pra». Paaloreail Padravaki.
.Tn imaš rubelj", je rekel prišlec, ,in ako ni privedeš grajščaka, dobiš še drugega*.
Sluga je otresel s glave.
„Gospodar ima sedaj mnogo opraviti*, je rekel ; .gotovo ga ne bo."
.Povej mn, da hoče govoriti žnjim Hirsch-gold radi zelo nnjne kupčije. Povej ms še, da j« gospod Hirsekgold prinesel seboj pisno od očeta njegove gospe. Ta inaš drogi rubelj, da ne poiabiš inena: gospod Hirschgold*.
Sloga je odi*! urno t gradino, toda ni se vrnil kmala. Godba je prenehala, a on se še ni vrnil; zasvirala je polko, njega še ni bilo; ko-nočno se je prikazal vendar.
.Jasni gosped prosi vas v stransko sobo", je rekel gosta v bobreven ovratniku. Na to je šel naprej ter odprl vrata v sobo, v kateri je stalo nekoliko postelj, delena že postlanih, namenjenih bržkone sa plesalce.
.Edinosti* prav nikake diference, in je torej očitanje, sakaj je priobčila .Edinoat* noj članek — katero očitanje je že sano na sebi — recino: čadno — bres vsake veljavne podlage. To očitanje je na isti etični višini, kanor sodi snnničenje provenijence mojega prvega članka in nepremišljena trditev, da sen pisal .soper slovenski progran*. K sklepu osienjan še, da nisem zagovarjal anestnosti znanih .glasov is občinstva*; o ten, v kolikor so kili oni glssovi ovira sa spravss pogajanja, in v kolikor ne — in to je umestnest — nore soditi sano aktiven politik, ki se je udeleževal pogajanj; jas ps sen konstatoval le načelno epravičenost tistih glasov, v kolikor so se tikali stališča, da vsi Slovenci ne morejo biti nikdsr docela jednotnegs in jadnakega mišljenja o vsem in vsaken.
To Je noj odgovor in sagovor.
Imejte še toliko potrpežljivosti, da priobčite te vrstiee. Očitanj«, da ki pisal ali delal soper nai slovenski program, je za človeka, ki se je v zadnjih časih učil v nemškem Gradca ljubiti svoj narod, ksterenu se je utrdila ljubezen do svojega narode, kakor jo je prinesel čiste in lepo is do-nače hiše, v srediai srditih nenikik valovov neo-najno, večno neomajno, — tako očitanje je prehudo, da bi mogel nolčati.	Dr. M.
Alliance Israelite.
Pod tem naslovom prinaša vrli .Slov. svet* članek, ki je vreden, da ga čita vsakdo s vsem sanimanjem. Sosebno bi ga priporočali onim, ki še sedaj nočejo verjeti, kako nevarna je tista kakor želeso trdna solidarnost med židovstven vsega svets, in ki se dajaje varati po ogronnem novinarskem aparatn, ki je na raspolago milijonom židovskim. Čiankar v .Slov. svetu* nam slika kaj plastično, kako tendencijom a so bila vsa poročila o pravdi proti Zoli, da bi se vzbujalo sočutje tam, kjer mere biti na svojem meatu le — gnus. „Slov. ■vet* ni dobro zapisan v knjigi slovenskih konservativcev, vsled česar s« nadejamo, da bodo ho-
.Žid je odložil svoj bogato podšiti kožah, vzel v roke bobrovo čapko ter sel na stol. Bil je to čeden, rudečeličen možak, s kostanjevo brado v dolgi, siberinevi vrhni suknji. Noge v lakiranih škornjah je stegnil od sebe, oprl se ob stolov na-slonjač ter je čakal in premišljeval, sagledavši se v palečo se sveče.
V dvorani je godba jenjala svirati polko in po kratkem odmera je sasvirala nodro nasurko. V grsjsčini se je povečal šun in topotanje z no-gani, sem ter tje je bilo četi plesalao povelje, po katerem je nastal tak traič, kakor bi se melo podreti vse ptalopje. Žid je poslasal malomarno, čakal bres nestrpljivosti ter prenišljevel, neprestane prenišljeval.
Nakrat je zašnmeie v veži stranske sobe; vrata so odskočila, kakor bi se kdo zaletel vaoje ia prttd čakajočim gostom je stal grajščak. Imel je na sebi kožuh z radečim ovratnikom, polnim kolesec is mamil, rudečo čapko s pavevim perjem, široke hlače z belimi in rudečimi trakovi ter škornje s podkavi.
.Kako se imate, gospod Hirschgold ?* je za-klical veselo grajščak. „Kako pismo mi prinašate od tasta?...*
teli luti njega glas tudi oai, ki niso .klerikalni* Članek v .Slev. sveta" slove:
V »Slov. Sveta" nismo poročali o najuo* vejšem škandalu, ki ga je vprizorila .Židovska svszs* v Frasciji, in s katerim jejskuiala Jan imati vso današnjo civilizacijo. Zaradi principijelne ,va« žnoati zavesti o židovski medsebojni korupciji, ki se je tudi slepcen razkrila ob tej priliki, treba je vendar omeniti nekoliko o stvari. Bogat Žid Dreyfus, ki je bil stotnik v francoski vojski, je od vojaškega sodišča obsojen na takosvani .Hudičev ostro v" radi veleisdajstva; sodišče je razsodilo, da je prodal kaki tuji državi vojaške tajnosti, posebne načrte. Ta obsodba je silso zbodla skipno Ždovstvo, ker vidi opasnost, ds bi narodi mogli Žide v ob Je smatrati moralno nesposobnimi sa vo* jaške časti. Z droge strani raspolsga Drejfasova družina s milijoni in more torej gibati se, da bi tudi sama rešila obsojenega stotnika. Za to družino se je potegnilo skupno iidovstvo, rekli bi, vm naše zemlje. Židovske novine so po akupnen dogovora in nafirta začele delovati za osvehojsaje Dreyfuss. Začela so polagona občnemu neneoji vsiljevati misel, kaker da bi bil dokunent, radi katerega se je obsodil Drejfus, pisan ae od njega, tenveč od dragega častnika, in sumnje so zvalili na francoskega podpolkovnika Esterhazjja. Ta je bil naposled pozvan pred vejaške sodišče, a kljubu vsem spletkam iu težavam o razsojevanji, bil je ta zatožen«c oproščen, torej spoznan ne* dolžnim. Nov krik v Izraela, in zsani ronanepisec Zola je Šel Židom na limaniee, objavil je na pred« sednika francoske republike Faurea daljše pismo, v katerem je žalil vojaško sodišče s tem, čei, da je sodilo a zavestjo krive. Zola je bil vsled tega zatožen, tak6,da je prišel zagovarjat se pred francoske porotnike. Ta pravda je pa najbolje poka« zala, kakega značaja je .Židovska zveza* ali takdzvana iaternacijonala. Židovski listi vseh vrst v vseh državah so začeli na dolgo in široko prinašati članke in razprave pred in med pravdo Zulino.
O razpravi in e vsem, kar smo megli spraviti v njeno zvezo, so dobivali židovski listi vseh držav vsaki dan po cele velike strani brzojavnih
Gost je ustal polagoma s sedeža, se priklonil važno ter je rekel isvlekši pismo in notranjega auknjinega žepa:
.Čitajte, gospod."
.Kako to?.,. Sedaj?... Jaz plešem mazirko, gospod Hirschgold...*
.A jaz merim daljave železnice", j« odvrnil
gost.
Grajščak si je jel gristi brke. Na to je od-psčatil pismo ter preletel po sjem z očmi. V graj-šfiini je plesni hrap postajal čimdalje močnejši, povelja so se glasila čindalje pogostejše ia razleč« nejše.
„Torej vi hočete kupiti mojo grsjščiso?* je vprašal grajščak.
„Ia sictr takoj*.
»Ali gospod, jaz imam veselico v hiši I..."
.A na-me čakajo naselniki. Ako do polinoči ne završim z vami, moran jutri navršiti z valim sosedom. On bo imel dobiček, vi pa izgubo*.
,Nu, to je dobro*, je odvrnil grajščak, raz-vnemaječi se. .Hoj tast piše zelo laskavo e vas... Toda v takem časn..."
(Pride ie).
p«ročil, katera 10 se tiskala tli bi prveai ah pa vsej na družin mesta ia ebičojno a debelimi črkami. S te« ao hoteli združeni Židje prisiliti občinstvo dragih uarodov, da bi sodile o atvari, kakor bi bilo uguduo Židovstvu. Velika politiška vprašaaja so ti listi ven čas pelsaaedečo« rasprave sanemarjali ia presirali. Nj .m je bila Zolina pravda svetovni dogodek prve*a reda, kakor da bi šlo sa obetan*k velikih uarodov, držav ali cel6 držav-nib avez in *k<ipn. Da bi bil vstal k»* Aleksander, Cezar al: Napolout I., oe bili bi uiogii pisati več, ia brioji»ljali bi ne b.li tolike, uiti kj bi se bil prikazal Židom kak ugoden odresieiiik.
Tudi ko bi ne redeli nič konkretuega, soditi bi mogli, da Židovstvo je ia ta peročila iu pisanja potrosilo ai i 1 i j o a e, ia aaj si bede drsž.na Drej fusova de toliko bogata, sama bi ne bila mogla poplačati vseh straškev sa tako zloglasno delovanje ua korist jedarmu samemu jetniku, katerega v tisočerih lamaatac.ijah ezuačajejo kakor ubogega trpina, laučemka, po nedolžnem obsojeno irtev.
Zola je obsojen na jedno lato ječe, največo kazen, ki je določena v takem slučaju; obsojen je, ker ni mogel dokarati stoje trditve; vendar pa se je pritožil na kasacijsko sodišče, ia židovske novine poročajo i nadalje vsaki dan kaj novega, da bi čitatelji ne pozabi);, da Dr^fu« je še na omenjenem otoku, kjer more živeti prav prijetno, kakor poročaio same židovske novine. Iste novine v vseli državah pa blatijo Franc jo, kakor da bi bila nakrat propadla ter pozabila vse tradicij«, in jej žugajo z najhujšimi grožnjami, »nogo hujše, nego pred par lati na Dunaju, kjer jih je bil pre-icagal antisemitizem združenih krščanskih strank.
Le mimogrede omenjamo, da iz združenega postopanja Židov, živečih med rasnimi narodi in f raznih državah evropskih in izvenevropskih, bi se mogle uekaj naučiti tudi delavske množice, ki se uklanjaj o židovskemu vodstvu. (N. pr. socijalni demokratje tržaški, ki so pustne dni prirejali ovacije Zoli in so s tem le podtikali polena pod kotal židovskih koristi. Mi smo kar pomilovati takrat o»e siromake med socijalnim! demokrati, katerim se gotovo niti sanjalo ni, da damonstrnjejo v prilog sovražnikom poštenega dola. Op. ured. .Ed.") pa je imelo delavstvo opraviti na tem specifično židovskem vprašanju ? In vendar so židovski socijalnodemokratiški listi dajali prostora poročilom o Zelini pravdi, jednako, kakor takd-zvani kapitalistički, pred vsem Židam služeči listi 1 Kedaj
so se židovski, delavcem vsiljujoči so listi potezali v toliki ali le količkaj približnji mori sa obsojene delavce, in naj jih je tisoče in tisoče prišlo v ječe ?! Ali so tndi delavski listi sa to, da jemljejo primerniiem« čtivu prostor in čita-jočim delavcem čai in ia kaj moralno važnejšega ?
Is afere Dreyfnsove in pravde Zoiine je razvidno, da Židom velja jeden njih č!eu več, nego pa milijoni nežidevakih Ijndi, več, nego pa celi narodi in cele države. Danes bi Židje, ko bi bilo v njih moči, prodali francosko republiko kakemu poljubnemu despotu, ko bi jim jamčil zaščito njih interesov. To pa kaže, da Židom ni nič mari domovina, od katere živć, ako ne dela v njih interesu in po njih vknau. Žid je danas Fraacos, jutri Nemec ali Anglež, ako ma bolje nose; isti Zid priseza danes na republikaaske principa, jutre jih pa isdaje, ako mu je na dobiček.
(Zvršetak pride.)
Oežel ni zbor istrski.
XVI. »tja dne 26rfcbruvarj» 1898.
(Dalje.)
Poslanec Canaiani je prečital obširno poročilo finančnega odseka o deželaam proračunu za leto 1898.
Na glavni razpravi je aprogovoril dr. Stangor:
Visoka zbornica 1 O toli važnem predmetu, kakor ja ta proračun, imeli bi mnogo govoriti mi od manjšine; ali, kakor veato, smo mi ao lo povsem izključeni od vaše strani iz vseh atrok javna opravo, ampak tadi edsoiaji, ki so zavladali ta, nam aa dovoljujejo tega.
Zato se bočom omejiti na kratko izpoved, v katari isjavljam, da mi od manjšine na moramo glasovati za ta proraiau, niti ao mislimo posesati ■i v splršie ni v podrobno raspravo, ia to iz
Vaftaofa ia glavnog« raslega, kar bom, do kateiega nimamo aikakoga saapaaja, ao morosM votiraCi proračuna. (Posl. Kompare: Tako jo 1) Odkar obstoji, so dežalai odbor Šo nikdar ai pokazal pravičnega obem narodnostim te pokrajine. On aloji vsikdar na stališču svojo stranko ter v vaakom kor.ke, katerega hoče storiti, ne vidi ničesar dražega, nogo interese svoje laatoo stranka.
Najprej hočem omeniti jezika, katerega m poslužuje deželni odbar v dopisovanja s občinami. V prrjjoiih čas h dežalni oibor niti vsprejemati ni hotel hrvatskih slog, a od tedaj, ko je bilo tako odločeno na višem mestn, jih vsprejema sicer, ali noče odgovarjati na isto nikdar tako, kakor bi moral.....
Tako je, kar sa tiče občin; glede častnih odborov pa je šo hajae. Ta je njegovo stališče absolutno negativne, kajti, ne la da ne vsprejemlje hrvat, ulog, ampak zahteva, da ao morajo iste pre-vajati aa italijanski. Jas smatram to za povsem protisakonito in krivično v toliko, ker se aa ta način otežuje poslovanje in delovanje cestnih odborov.
Ljudj«, ki se žrtvujejo za oestso odbore in imajo tudi sicer mnogo vsskovratnih opravil, bi mogli torej Isglje opravljati svojo delo, ako ne bi morali prevajati krvatskih ulog na italijanski jezik. Deželni odb«r bi so moral pobrigati za to, da se cestnim odborom olobčs delo kolikor le mogoče; ako že toroj aoča ns hrvatske uloge odgovarjati v hrvatskem jezikn, pa da bi jih vsprejemal vsaj. Deželni odbor mora lahko.....(Nemir).
Deželni fdbor bi nam mogel lahko ugoditi t tem pogledu, ako hi hotel, kaj i posnano je vsem, da »ta v deželnem odbora dva člena, ki povsem dobro poznata hrvatski jezik. Po takem ne bi trebalo niti prevajati hrvatskih spisov na italijanski jesik.
Deželni odbor stoji v vsem na stsliiča svoje stranke. To so najjaineje aže tam, kjer ima sodelovati se svojimi dslegsti. Deželni odbor kakor provincijalna oblast bi moral stati nad strankami, tar se jednako brifati sa interese jedne in druge stranke, ter pošiljati po jednako delegatov v razne korporacije. Tako n. pr. v cestni odbor, kjer ima pravico, da imenaje dva delegata; prav hi bilo, da bi pošiljal jodnega od jedne, drugega od druge stranke. Take bi se deželni odbor pokazal nekako pravičnega in delegata ne bi prihajala z nakano, da bi v cestnem odboru tirala politiko, ampak došla bi taka dvojica, ki bi si prisadavala jednake in slažao za blaginjo okraja in s tem tudi dežele. Tako, kakor je, pa deželni odbor n« le da dela opozicijo, ampak gloda, da bi svoja delegata naravnost podpiral tako, da sta v nasprotja z veči no.
.....In tako se dogaja pri teh ljudeh,
kadar ne razumejo kakega sklepa — kakor se je to mani dogodilo v Voloskem — da jednostavno pišejo dežalnemu odboru, da je sklep ničeven, ker je nozakanit; a daželni odbor niti da bi preiskoval stvar, niti da bi vprašal, v čem da sastoji ta nezakonitost, ampak suspendira jednostavno dotični sklep. Mnogokrat gre za sejo, ki je trajala do 4 ur, katere tapisnik ebseza do 6 pol papirja, ter ni storiti uičesar druzsga več, nego poslati ta zapisnik in to tadi v italijanskem prevodu. Ko je zapisnik proučen, prihaja se slednjič na čisto, zakaj da gre; tedaj se sklep mora odobriti. Tako se z.ubija čas in vsi taki sklepi ostajajo nerešeni mod tem. Jaz sa moram pritožiti tndi glede občin. Trikrat že sem prišel v priliko, ali bolje račeno: v neprilike, da sem so moral zateči na vrbno upravno in aa državno sodišče zoper rešenja deželnega odbora, da-si se mi — iskreno govoić — trudimo, da nam uprava vspeva in da se režnje čim hitreje.	__(Pride ie.)
Politiike vesti.
T TR8TU, dna 18. marca 1898.
K položaju. Miniaterski predsednik guf Thuo nadaljuje svoje posvetovanja z odličnejimi parlamentarci in išče dotike s parlamentarnimi akapinami. Zlasti tiplja na žilo nemški napredni stranki ia nemški ljudski stranki, da bi je pridobil vsaj toliko, da bi hoteli pripomoči v to, da bi parlament mogel začeti zopet z rednim delovanjem. Morda bi ti akupini tadi dovolili v to, ako bi ne bilo — Wolfa, ki že mobilizuje svoje nemika i burša. Wulf ponavlja sleherni dan in na vseh ; oglih, da lo gotovo čaje vsakdo, da obstrukcija
SMra biti, iokler se ne ispolai to, kar hoče on ia kar — aa moro biti, ako Avstrija noče ugonobiti samo sebe. Ali naj si bodo ia teko aboardao zahteva nemških nacijonalcev, voadar bi bilo zastonj, ako bi se hoteli zatiskati oči pred dejstvom, da so mase volilcev nacijoaalaih ia liberalnih peelaacev tako zavsete za Sch6aerer-Wolfov evangelij, da se nemika ljudska atiaaka, nemika napredna stranka in alednjič najbrže tudi liberalno veleposestvo podvržejo sopet poveljstvu Wolf-Schonererj«veau. Ia potem bademe zopet tau>, kjer amo bili za časa grofa Badeaija. Položaj je torej zopet povsem nejasen, da ne vidim« ni od danes do jutri, tea manje, ker ne vemo prav nič, kaj in kako namaruje grof Tbun.
Dauas so se zbrsli menda ns Dunajn načel« aiki.kluhav desnice, člani parlamantarne komisija desnice se pa snidejo v petek. Po dejstvu, da so določena ta posvetovanja, sklepajo nekateri, da sa je že dosegi« sporaaamijenje mad grofom Thunom ia predsednikom poljskega kluba Jaworsk in vsaj glede prvih najnnjnejih vprašanj.
Par dai, dokler se ne zvrše potrebne formalnosti, bodo morda relativen mir, a potem . . . ?
Aha! Današnji vMattinoM ima 11 vstopno brzojavko is Prage: .Danes so imeli tukajšnji visoko-iolci shod, na katerem so sklenili, da se udajo
novim formalnostim zahtevanim za upi-so vanje",
Ali ni morda v tem sklepu izražen efekt premembe v mlnisterstvi, da je na meito imena Gautschevega stopilo ime Thnnovo ? Od kodi sicer hkratu taka miroljubnost ? Ali so nemški burši res tisti junaki, ki drve neizprosne naprej, dokler se kdo umika pred njimi M
Mad j ari t leta 1898 Zbornica poslance? v Budimpešti je vsprejela načrt zakona, katerim se II dan aprila določa kakor narodni praznik v proslavo sakonov od leta 1848. oziroma BOlet-nice ogerske nstave.
Tudi včeraj je bilo veliko slavje v Budimpešti in po vseh madjarskih mestih. Na shodu t redutni dvorani je bil izpostavljen tudi tisti stroj, katerim so se tiskali pred 60 leti tisti manifesti, ki so proglašali revolucijo. Borza ia mnogo kupčij je bilo zaprtih. V meščanski jahalnici je bil velikanski shod. Vse je bilo slovesno in navdušeno, kar je jeden govornikov prečital 18 zahtev glede svobode tiska in prava združevanja in zborovanja. Organizatorjem slavnosti je prišlo to jako navskrii, navzoči socijalisti pa so aklamovali viharno ia prepevali delavsko pesem. Ko je bil vrišč najhujši, stopil je nekdo na oder in ja hotel deklamovati neko svojo lastno pesem naperjeno proti — Avstriji. V tem hipu so ostavili dvorano predsedništvo in povabljenci. Sedaj še le so se čutili socijalisti prav doma in se še glasneje prepevali svoje delavsko pesem. Nekateri navzoči so prosili, da bi se pela vsaj tudi madjarska hima, ali socijalisti — ki so se čutili gospodarje v dvorani — so se jednostavno smejali tej zahtevi. Tudi zvečer pred sedežem neodvisne stranke je prišlo do spopadov med drugo množico in socijalisti.
Tako je Madjarom v kupico veselja kanila kaplja pelina. Med hrupnim veseljem j m zija sa ste stene doli memento socijalnoga vprašanja.
No, tajiti se ne da, da so Madjari dosegli ogromnih vspehov v teh 60 letih in da imajo vzrokov do veselja ob spomiaa na one dni. Ne-madjarske narodnosti pa vede le toliko, da jim leto 1898 ni prineslo narodne svobode, mar vet vsa zgodovina do današnjih dni je zanje le zgodovina trpljenja, proganjala in zapostavljanja.
Kako ume madjarski zistem svobode tiska za druge narodnosti, to vidimo na svobodi, ki jo uživsjo opozicijonalni listi v Zagrtbu, na tistih bolih mestih in celih praznih kolonah, ki nam sleherni dan zijajo nasproti iz hrvatskih novin. Da, Madjari ljubijo svobodo — za-se.
Baska vojna mornarica. General-admiral, veliki knez Aleksij Aloksandrovič je prijavil vojai moruaraki carski ukaz sa pomnožeoje brodovjs. Temu ukazu je pridodal Še posebno naredbo, f kateri pravi, da je car milostno vsprejel njegovo spomenico o odredbah, ki naj bi privedle do tega, da se ruska vojna mornarica povspno do jednake viiiaa s drugimi narodi. Naredba zaključuje besedami : Bog blagoslovi in kronaj z vspehom veliko delo ojačenja domovinskega brodovja v slavo Rusije I
Poljaki t dragimi Štovani na Dunaja
M sb«rc).» dne 39. tiare« oh t. in zvačer v restavraciji „K^mrcs", da peairavijo poseke n a-ralne (ljudske) drlevaeakifafco poalaaee.
Udeležijo m tega shoda čleai raznih slovenskih narodnost ij.
Krečansko vpraianje. Kandidatura priaea Jurija, diazega gina kralja grškega, za mesto gu-fernnj,t na Kreti je stopila zopet v ospredje. Rusu* dela sio^et z vso energijo za to kandidaturo. In Y$e ItAže, da z vspehom. Nerniija je umaknila svoje vojaštvo s Krete. Njenemu izgleda bode sledila najorže tudi Avstrija, iz česar sledi, da ati ti dve d*ievi odnehali v svojem odporu proti kandidaturi princa Jurija ter da ne bosti nas-proto tali temu, da se to vprašanje reši po ielji Busije. Nemčija je prav sa prav le izjavila, da se aeha protiviti rečeni kandidaturi, čin jej pretrdč drage vlasti. Franeozks je le zanjo, to se umeje ob sebi; Iulija s« je ravno te dni izrazila sina-paticuo o tej kandidaturi. Oi drugod tudi ni pričakovati resnega odpora, razno morda od strani Turčije. No, ta se že premaga, le resne in odločne keaede tr*ba. Ves krščanski in pravični svet po-sdravi gotovo veseljem, da ta m »rečni otok pride enkrat vsaj do nekoga mira.
Spor med Špansko in Ziedinjenimi dr-lavami severoamerikanakimi. Uočim se je trdilo pred par dnevi, da je odstranjena vsaka nevarnost spopsda med Španjsko in Zjedmjenimi državami, je pa danes vse polno vesti o pripravah Zjedinje-nih držav za — vojno. Jedno poročilu trdi celo, da se prihodnji teden proglasi neodvisnost otoka Kube. Alf o pr de res do tega, p »tem bode vojna seveda >eizogtona. Španjska napne gotovo vse svoje moči, da «1 obrani toli dragoceno last, ka-kolčna je imenovani bogati otok.
Raa lidn« vesti.
Poziv rodoljubem iz meata In okolica na posvetovanje. ki ^ bode vršilo prihodnjo nedeljo predpolmiue ob 10. uri v prostorih ,Del. podp. društva* o prelstoječih volitvah v komisijo za do-hodarmo in o proslavi jubileja Njeg. Vetičanstva.
C. k. policija in pa lahonsko Sasopiaja trla iko. Pišejo nam: Nekaj časa sem čitati je neka ne preveri moralna poročila o zabušavanju strank na slavni c. U. policiji. Nočem trditi, da so dotična, mnogokrat res humoristična, s ne' preveč morslna poročila tudi ie* — avtentična; prej bi verjel nasprotno. T »da naj si bode Uko ali tako, iadana so za avteutična. Ako je nanesel slučaj, da je govor o kakem pijanca ali pa norcu, naj bi to že bilo, ako bi šlo le za dotična osebe. Ali do-tičniki imajo lahko sorodnikov tn sorojakov, katerim gotovo ne ugajajo take šale I Osobito pa ni lepo, da se objavljajo notice, kakor je ona v ,Mat-tinu* od dna 15. t. m. pod naslovom ,Pipelet in furore*. Toliko onim, ki preprečijo lahko take nepristojnosti.
Iz sodne službe. C. k. više deželno sodišče v Trstu je podelilo mesto svskultanta pravnemu praktikantn E liaandu Puecherju.
V opravičenje! Gospodarji pivovarne v Senožečah nam pišejo: Z ozirom na Članek, prijavljen v izdanju Vašega cenjenega lista za aoboto dne 12. marca 1898. pod naslovom „Odkod socijalni deraokratje ?", ter apelujč ua Vaše praviee-Ijubje prosimo Vas, da priobčite sledeče:
Ni res, da je novodošli pivo var odslovil vse demače delavce, rea pa je, da v dobi, odkar posluje novodošli pivovar, ni bil odpuščen noben domač delavec, razun jednega, ki je — to pa že pod prejšnjim pivovarjem, gospodom Larischem — is lastne volje zapnstil našo službo, ker si je poboljšal, vstopivši v službo pri gospoda Jadtmaeu.
Naš sedanji pivovar, gesp. Heinrich, že zato ne more biti sovražen slovenskemu ljudstvu, ker je zaveden Čeh. Istotako knjigovodja, gospod Windsbach.
Čeprav so gospodarji pivovarne v Senožečah Židje, vendar niao nasprotni ljudstvu in se tudi priljubljeni med ljudstvom.
Toliko resnici na ljubo, in v zavrnitev tacih povsem izmišljenih vesti.
Ustanovljenja brzojavna postaje v Nabrellnl. Dne 16. suica odprla seje v N*brež:ai, političnem okraju sežanskem, aeva brzojavna postaja s ome-
jeno dnevno službo, združena a tamošnjim poštnim aradom.
Keacart .Slevnaokega pevskega društva' v
Trsta. Daaes priobčujamo oAestralni del vspovada koncerta, ki bode dse tO. t. m. v gleališču .Ar-moaia*: 1. Kovač: .Slavenska koračnica11. S. S trans«„Pri nas dama*, valček. S. Smetana: .Nastop kralja Ladislava", is opere .Dalibor*. 4. Iv. pl. Zaje: Dn&t ia finale is opere »Zrinski*.
5.	Smetana : Fantasie iz epere „Prodana nevesta11.
6.	NovAeek : .Sokoflk*, pelka franc. 7. Leibeld : „Potpauii »lavenskih napjeva*. 8. Horny: ,D biegu", brzepolka.
Lože veljajo: v I. in II. redu po 3 gld. v III. redu po S gld. iu IV. redu po 1 gl. vaaka. — Sedeži v prvih 6 vrstah pe 1 krene, v dragih vrstah po 30 nvč. L »le in sedeži so na prodaj v Tiskarni Dolenc in kavarni Commereie.
G(j. pevcem ia pavkam društva .Kole* sa naznanja, da se bodo vršile vaje v sobote Ia v j aedeljo ločao ob 3. uri popolndne v „Del. podp.
društvu*, Via Molin Piccolo It. 1. — Zajedno se j naznanja slavnemu ob&nstru, da bode veliki kon-| cert tega drnštva dne 8. maja t. 1. in ne 1. dan maja, kakor je bih že objavljeno.
Toliko v znanje tudi drugim društvom.
•Hrvatska vila", pevsko društvo v Sušaku, priredi dne 94. t. m. ob 8. ari in pol zvečer ve-j liki koncert v prostorih „Hrvatske Čitalnice* na ; Reki v prid siromašni šalaki mladini. Razpored je j jako raznovrsten in zanimiv.
Brzoiavni In telefonski promat meseca sve-| Šana 1898. Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega j okraja tržaškega bile je meseca svečana 1898 in | sicer	na Primorskem :
oddanih . . . 40230 i	došlih ... 44422
{	tranzitujočih . 118071
I	skupaj . 202.733 brzojavk;
od teh jih od- oddanih . . . 26800 j pada na Trst: došlih . . . 30686 i	tranzitujočih . 109039
skupaj . 106.525 brzojavk; na Kranjskem'. oddanih. . . 6626 došlih . . . 7072 tranzitujočih . 10688
skupaj . 23.285 brzojavk. Telefonski promet.
a.)	V istem lasu vršilo seje v interurbanem telefonskem prometu
v Trstu . . . 1976 , Opatiji . . 379 „ Pulju ... 63 in „ Ljibljani . 160 pogovorov.
b.)	V urbannem telefonskem prometu bilo je in sicer:
v Trstu • , Polju . „ Gorici . „ Opatiji. in . Ljubljani
Umar. Iz Pulja nam poročajo: Dne 13. t. avečer so se odpravili iz neke krčme domov: brata j Svetko in Peter Bubnič ter Ferdinand Sovič. V J ulici Valle sta jih napadla dva vojaka. Vzrok temu še ni znan. Vojaka sta potegnila svoji bo« dali. Najprej je bil ranjen Svetko Bnbnič, kateri je zbežal. Istotako je storil Sovič. Vojakoma v pestih je oetal Peter Bubnič in tega je jeden vojakov zabodel v prsi tako, da mu je prebodel srce. Bubnič je obležal seveda mrtev na mestu. Vojaška oblast in policija iščeti sedaj zločinca.
Zginil je neki čevljar, Anton Oras po imenu, potem, ko je izvabil nekemu znancu svojemu srebrno nro, in neki znanki znesek 11 gld. Tudi svoji gospodinji, gospi Majcenovki, je ostal dolžan 3 gld. na prenočišču.
Slabast na ulici. V torek zvečer je padel v omedlevico in vsled slabosti na tla 691etni Andrej Peresinevič iz Banov hšt. 9. To se je zgodilo v ulici Poste vecchie. Sproveden je kil na zdravniško postajo, kjer mu je v kratkem odleglo.
V zapor je bil odveden 261etni kocijaž Ivan Černe, ker je hotel predsinoči prevoziti rudeči most vozom, naloženim soli in ker se je o tej priliki surove vedel nasproti redaiju.
Najdeno. Nekdo je našel na ulici zlati uhan in ogrtač. Ta predmeta ae nahajata v varstva policaje.
180.000 5.063 2.492 1.513
5.300 pogovorov.
Za vaAa ziočafavo. Na Reki je počel i shajati list .Smotra Kvarnera*. List se tiaka v Budimpešti v štirih jezikih in aicer: madjarskem, nem«' škem, italijanskem in krvatakem. Glavna smer in dah mu je madjaraki in ob jednena kresverski. Tolsžimo se, da taka aMšanies ne BM>ra napraviti hudega.
Protliidovska demonstracija. V Vielickl v Galiciji dogodile so ae dne 19 in IS t. m. demonstracije in izgredi preti iidom. Ljudstvo je pobilo okna židovske sinagoge in židovskih stanovanj. Oblast je zabraoila o pravem časn, da ni piillo do hujega.
Najnovejli paatopek v civilnih atvarah. Tereza V. iz ulice Solitario it. II imela je dobiti nek znesek od svoje znanke. Njena večkratna opominjanja prijateljica radi plačila niso basnila nič. Včeraj je je srečala na korzu. Zdel se jej je čas, da obračuni ž njo. Zgrabila jo je za prsi in z drugo roko jej je žugala.
Prišel je redar, ki je odvel obe na policijo, kjer so poučili npnico, da oi še uveljavljen tak postopek.
Navaraa pretep. 26letni Anton Simprič in 231etni Ivan Zaje sta se sprla v nedeljo v gostilni .pri postojnaki jamiM radi plačila. Krčmar ju ja priMilil na ulico. Tu se je pričkanje med njima povečalo tako, da sta slednjič oba izvlekla iz žepov nožiča. Pričel s« je pravi dvoboj. V tem je Simprič padel na tla hado ranjen v omedlevici, a tudi Zaje je bil ranjen precej. Pozvani zdravnik je storil najnujnejše. Potem sta bila preneiena v bolnišnico. Simprič je v veliki nevarnosti za življenje. Zajcu je sedaj že bolje.
Tatvina. V ponedeljek popolndne so se približali trije navadni tički vozu stoječemu na ulici Belvedere ter zmaknili s istega vsi cilindrov sa luč. Toda zapazil jih je redar Kjnder, ki jim jo sledil potem. Šli ao v neko štacuno, da prodajo prisvojeno si blago. Že jim je bil denar odštet aH v tem je vstopil redar med nje in tako jim je prekrižal vsa njih račune. Jeden njih je sbežal, druga dva pa, Ivan Mazzacato in Josip Ferluga, sta morala s redarjem najprej na policije in potem v zapor.
V	ulici Arcata je ustavil istega dne goapod policijski < ficijhl Titz voz, na katerem je bilo 16
j vreč žita. Vprašal je spremljevalca voza, kam vest to in čegavo je žito? Spremljevalec je odgovoril, da tega en ne ve in da mu je naročil neki gospod, naj spremlja voz do gostilne pri dveh levih, kjer da ga počaka. Tega gospoda ni kilo in naloženi voz moral je iti na policijo, kjer so razložili žito. Spremljevalec tega voza je pa moral v ulico Tigor.
Redar Krast je zapazil v svobodni luki štiri ljudi, ki so, po njegovi sodbi, morali imeti v mislih kako tatvino. In res je bilo tako. Komaj se je redar odstranil nekoliko, že ao zaČeli£oni štirje vrtati v vreče kave. Hitra se jim je približal redar. Zapazivši ga sta zbežala dva tičkov, druga dva pa je redar mogel aretii ati in odvesti vsapor. Ona dva, ki sta zbežala, sta zbežala le za malo, kajti policija ju pozna. Primanjkljaj kave znaša 12 kilogramov.
V	zapor sta bila odvedeaa 14!etni Nikolaj C., in 121etni Romtj G., ker sta na dvorišča Ralli lnčala kamenje in skušala prazniti žepe mimoidočim.
Mariji Urbas, bivajoči v ulici Carpison št. 8., je bil ukraden od neznanih mošnjiček z 9 gld.
{zaloga pohištva\
Z	tvrdke	p
S Alessandro Levi Minzi S
1	TRST	0
% Via Riborgo 21 in Piazza vecchia 2.
2	Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov 2 lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, 2 vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na 2 zahtevanjeiluatrovan cenik zastonj in franko. ^ 2 Naročeno blago se stavlja na parnik, ali 2 2 na železniško postajo, ne da bi za to ra- 9 2 čuQil stroške	J
371«tii VMBik Frai Koaijai j« hotel ▼ torek -pop. prepeljati is irohodse leko ▼ boo to to«, »e- j lotei oglje«. Finančni pašnik je proiM oglje ia . je aaM as ia« nekaj trdeče. Bilo fe «eieaa. { Vesaik je aeral injia na palici jo, če tadi sersd, kjer se je dokssalo, da je bilo ni« manj nege Tt kĆr. teleija, katerega je skradel Keeijaa, kar Ja | fOiaeje tndi ssm prisaal. Moral je v alieo Tiger, j
Firlann Ivana Panoiera, prodajalca leinlkOT ia mand«ljenor, j« bilo ukradenih ned spanjem 21 ' gld. in S ital. lire. Obdolžiti ne moro nikogar, ker j so spali iDjim ▼ sobi ie trije dragi.
Aretiran je bil Mihajl Stibel, ker je akradel i jednega voza 15 pomaranč.
Zaprli so slednjič neko O. ker je v aliei (Jiolia nkradla kokoš, vredno 1 gld. 30 nvč.
Ti vraija pozabljivost. Včeraj sjatraj se je vračal neki Ivan Živic domov z isleta. Blisn mesta je stopil s kolesa, da si obleče jopič. Med tem je postavil listnico z 70 gld. na sid.
Hitro je zasedel šepet kolo in se odpeljal. Za nekaj časa se je domislil na listnieo in se ?r-Bil na mesto, kjer je posabil listnico ali, nije bilo več. Policija je že obveščena o tem.
Kako m kaznujejo pijanci. V Manitobi v angleiki Ameriki postopajo proti pijancem aa poseben nsčin. Zapori niso hasaili aič in pijanec, ki je prihajal iz zapora, jo jo mahnil navadno od Um naravnost k pijači. Zatorej ao določili: Vsakemu pijancu je obesiti okolo vrata poseben ovratnik, katerega ni možno odtrgati. Ta ovratnik mora nositi pijaaec, dokler se ne poboljša. Krčmarja pa, ki bi dal pijača takemu .odlikaša', je kasnovsti zelo ojstro. Ni čudo, da se Število pijsnoev krči, ko so izpostavljeni na zaimek vsem ljudem.
Dvobo). V petek sta se dvobojovsla v Budimpešti na pištole višji predsednik komiteta Julij Szalawsky in poslaaac Ivanko. Ivanko jo ustrelil 9salawjkyja v koleao, ter se je isti takoj zgrudil. Rana je nevarna, ker je zadeta kost.
Najnovejše vesti*
Trat 16. Namestnik grof Qotiss se jo odpeljal na Danaj, kjer ostane več dnij.
Carigrad 16. Rusko poslaništvo je doposlale turški vladi dopis, s katerem zshteva, da so zaostanki, skrčeni na 750000 fantov štorliuov izplačajo iz vojne odškodnina grlke.
London 16. „Times" je izvedel iz Pekinga, da je ruski odposlsnec prijavil Tsung-Li-Yamenu, da ima zadostno pooblsščenje zs nadaljevanje pogajanj. Kitaj se nadeja, da njega odposlanstvo v /etrogradn doseže vsaj toliko, da se vsaj spremene ruske tirjatve, če 8e že ne umaknejo popolnoma. < Pariz 16. ,Si6cltiM priobčuje pismo soproge Dreyfusove do ministra Lebona, v kateri se sklicaje na zakon iu sočutje miniatra, in |prosi, da bi jej dovolili živeti na otoku z njenim soprogom. Na to pismo ni dobila odgovora do sedaj.
Tvgovlnak« bvaojavk« in v«asi.
Badlmpeita. Pienica M aept. 9.07 9 08 Plenic« ■paaslad 1898 12.05 d« 12.00 Oves sa spomlad 6.60—0.53 Kl sa »pomlad 8.60. S 52 Koruza ** aaj-ja*i 18»8 5.86 6 38.
Plenica: ponudbe in Bevpraievanje dobre. Prodaia fO.OOO tisoć meterakik aUtor. Vrta« : oblačna.
a»-re. K«»» JU.tr <0nri «v*r«r% «a m Mi 84 60 sa jali 88.- Frankov za 50 kgr. J
Bamtar«. Baaua «<.»« .v sa mesae mare 28 SI aa maj 28.60 ia septo»her 2126 aa december 80. . Duimja^K	ia. niti^pii žtr»m. "
danea tč* raj
Drla vsi dolg v papirja	. . 102.16 102.26
, „ v »roLia . . . 101.95 102.20 Avstrijska renta t zlRtu , . 122.60 122 7» „ „ v kronah . . . 102 60 102.66
Kreditne akcij....... S69 75 362.60
London 10 Lat....... 120.46 120 46
Napoleoni..........fi.58 §.59
20 murk . .	n.7| n.76
100 Hal;. Ur	... 45.05 46.-
IOO do BOO gld.
zamerejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kroju gotovo in poSteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljeni!} državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Lvdwi| Oestorreichar VIII Dputschegasse 8, v Budimpešti.
Pivovarna v Senožečah
namanja slavnemu občinstvu, d« s koncem marca
odpre v Sežani zalogo svojega piva
in je določil« svoji« zastopnikom gosp. Janeza Stibila, ki bode bival pri gospej •ulite vi
Svojim odjemalcem zagotov^a reelno in točno postrežbo. Nadeja se torej obilega naročevanja tembolj, ker ima pivovarja iz Plzna, popolnoma izurjenega v tej industryi, in ker meni, da je le na korist domačemu prebivalstvu, ako podpira industrijo nabll£i\Jlh domačih tleli, in sicer jedino industrijo na Notranjskem.
Pivovarna
t Senožečah.
IS
Gostilna na prodaj
Na prodajje dobro obiskana gostilna v bližini mesta. Kje ? To se izve v uredništvu tega lista.
3 magaclni SLSJE^
stva. Več se izve pri .Edinosti* J Hotel Volpioh J
j,pri črnem orlu* (Aauilanera) J
TRST	y
Meelt,
* Via S. Sptrfdieie, Corse, Via fl.
V	najbolj v središču	▼ A popmlttmma m« nov« •pravda. A
Jkopeui, voz k vsem vlakom. T
V	V pritličju .Restavracija Pilsen" S
A	®d F- V o 1 p i eha.	A
- ■-1
Sloveča vina iz Visa
v zalogi vin Tja S. Lazzaro to. 4.
Opolo iz Visa po 34 novč. liter, „ fino „ 36 „
belo sladko „ 40
Kakor tudi najfinejša vina.	. . .
Prosto na dom od 5 lit. naprej
Peter Benuaai iz Visa.
»	n
desertna
Svetovni patent
vleiilnih podplatov iz nezgorljvega platna .asbest'
Nova iaaajdba, katara je poklicana kakor reioltat dolgih poskusciij in velikega truda, vzdržati togo, jeden najvažnijih ar-ganov človeškega telesa vedno zdravo. — Ne ve5 transpiracij, kurjih očeg, kožnih trdob, ozebkov, žuljev, ne potnih nt g, redno zabranjene proti mrazu in mokroti. Po kratki nporabi olajtanje hoje pri vsakaterem, ki noti čevlje z dr. Hiigjes a patento-vaniml podplati iz asb"sta.
Cena paru 1 gld. 30 nvč. ali M. 2.
Pošilja s« le proti povzetju ali predplaftilu zneska. — Prospekte, zahvale in pojavila gratis in franko. Glavna zaloga v Budapeštl Ogerska tovarna za ftevlje VI. Epreskergasae it. 35. - Prekupoe ae iiče.
f f f
Nečuveno
hi
1BO krasnih predmetov za tamo ald. I.OO nč. Ifm
} knaao pozlačena ar* t 3 letao gvintijo,
1 »no brušeno toiletno zrcalo v tok«, i aras«i žep za »motke, I notes tmjlu v angleško platno,
1 «1> gantna ovratnica sa goanode, igla iz alata dooble a kamsaom 1 garnitura gumb za zapestnico, J , » , »ca srajce, 1 zelo korutna piaalna parnitura, 1 ano dišeča toiletno milo. 1 al^aatna variiica s lepim priveskom, S J*?0-dobnh P6"* V originalnem omota,
JlMSiflf*"
Teh 190 krasnih predmetov razpošilja aa samo gld. 1J0 nč. eksportna hiša Švicarskih ur na debelo J. Wa*deror Kfokava, Strada« it. I. ... K*r ne ugaja, vzame se tekom 8 dni nasaj. Ilmtroran cenik gratla In franoo.
Liutiuik kouorcii iu»u
5
■pirltua ainaipia oomposltus
ALGOFON
jedino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd.
Steklenica z navodilom stane le 20 nč.
ter se dobiva jedino lo v lekarni
PRAXMARER (Ai due Mori) Piazza grande TRST.
Paziti na ponarejanje
^ZALOGA POHIŠTVA iN OGLEDAL <1
Rafaela Italla O
O	Via Malcanton it. I.	<£>
<3> Zaloga pohištva sa jedilnice, spalnice in <39 aprejemuiee, žimnie iu pereanie, ogledal in ^železnih blapauj, po venah, da se ni bat^
^	konkurence.	j.
rit A A A A A A A A A A A A AK
fp C? ^ ^ " vo ^ m Sfl^cJ
tt (šrnl) zacepljenjetrte
prevrtane in preklane
izdeluje in prodaja t različnih vrstah po nty-nižjih cenah
L. NAIRZ v TRSTU
Via Torricelli štv. 16.
Izvršnjejo se naročbe le od 1000 komadov naprej.
{Pri 4 letnih časih Barriera vecchia š. 7 (
Prilika aa prasnika in novo lato. Telika zaloga zim-	r
akih ogrinjal (ijalov) v vseh barvah po gld. 8.60 in	^ gld. 1.20 Zbirka frštanja v raznih risanjih od 20, 30
in 17 bv8. Možko s raj se bele in barvane od ®0	j
I novi. aaprej. Maje iz pliša za gospe po 66. 75	i nvC. in več
Mfflo v ppodajalnioi
y	—w	VHIBjmillUl
) Pri 4 Jetnih časih Barriera vecchia š. 7
H DELAVNI!
Josipa Hatzenik £ Karola Aite
MCatterinašt5
Via S. Catterina R 5
vabi gg. kolesarje na ogled strojev, model 98, lastnega izdelka, iz najboljšega angleškega materijala; modeli elegantni, posneti po an-gležkih in amerikanskih. Gladek tok jamči.
Pepravijenja v tej 6troki izvršujejo se točno in natanjfao. Prodaju pripadkov. — Lastna pel za nikiliranje.
A- Cukerin 350krat slajši od slad-korja, kos po 2 nvč.
B.	Cukerin 180krat slajši od sladkorja, kos po l^a 11 V&
C.	Cukerin V malih pastilkah, kos po 1 nvč.
razpošilja najmanj 100 kosov proti poštnemu povzetju. 3 i n đ r i c fi po|tec§
Nusle-Pvaga.
Trgovcem velik skonto.
ZAVOD
za uniformiranje in civilna krojačnica
FRANA JIRAS
ulica Caserma H. 9 priporoča se za napravo uniform Ia civilnih oblek. Postreiba poštena. Zaloga vseh vrat za anlforne po originalnih tovar-■iikih cenah.
nost*. b.Oi
in «dto-omi ir«duik : Fpao Ga^nik. —
'o! >ac v Tr*to.