PREKMURSKA GESLA V LEKSIKONU SLOVENSKA KNJIŽEVNOST (CZ 1982)
Prilastek »prekmurski« tudi v geslih tega leksikona nas opravičuje, da si jih kritično og- i ledamo kot posebno skupino. To je potrebno toliko bolj, ker so pisatelji te jezikovne in i pokrajinske skupine tudi sicer deležni pomanjkljivega obravnavanja. Najbolj zadovoljivo \ so v leksikonu predstavljene rokopisne pesmarice, ker tako vidno - kolikor so sploh bile i omenjene - niso bile še nikjer v delih o celotnem slovenskem slovstvu. Pogrešamo le pri ; Martjanski pesmarici pripombo, da je velik del pesmi iz nje in poznejših natisnjen v Ba- i koševi pesmarici. j
Drugače je z ustreznostjo gesel o pisateljih. Iz seznama avtorjev niti ni jasno, kdo jih je sestavil ali - izpustil. Zlasti za to drugo skupino je menda odločilno izhodišč? docela neumljiv podatek na str. 435 v seznamu Literarne zgodovine: M. Kokolj, B. Horvat: Prekmursko slovstvo. Od začetka relormacije do zloma nacizma. Murska Sobota 1977. Ker je to delo z naslovom: Prekmursko šolstvo, si moremo misUti le, da je prišlo v ta seznam z I igračkanjem računalnika ali česa podobnega. Kakega drugega dela o prekmurskem slov-stvu - čeprav je večkrat navedeno v besedilu gesel - v tem seznamu (kjer so tudi obrav- : nave le posameznih obdobij) ni. i
K posameznim natisnjenim geslom bi bilo treba pripomniti: Agenda Vandalica - »prva ti- i skana prekmurska knjiga« je zame še vedno vprašljiva, leksikon pa bi to trditev moral \ uskladiti s trditvijo na str. 358, da je Temlinov Mali Katechismus »prva prekmurska knji- \ ga«. Pri literaturi o njem bi kazalo dodati razpravi podpisanega; O grafiki prve prekmur- i ske knjige. Linguistica 18, Lj. 1878, 31-45 in O jeziku prve prekmurske knjige. Studia Sla- i vica Hung. XXV, Budapest 1979, 279-85. - Pri M. Bakošu je trditev, da je »morda oskrbel ! tudi ponatis Temlinovega katekizma« (18 in 19, medtem ko je pri T. to brez »morda«, i Hudo pomanjkljivo je predstavljen njegov Nouvi (ne: Nuovi) gräduväl, v katerega je spre- > jel pesmi Š. Kuzmiča, ki so povečini iz starejših rokopisnih pesmaric.
Lepo, da je sprejet Barla (»Objava« je napak navedena!) in Sijarto (za katerega ne bi bilo potrebno navesti še dveh črkopisno drugačnih oblik, pač po SBL, sicer bi jih morali tudi ¦ pri drugih prekm. imenih) - rojstni kraj so Večeslavci, Nouvega (ne: Nouviga) - toda bolj ; bi zaslužilo omembo anonimno Starišinstvo i zvačinstvo (1807) kot zabavno in pesniško ; delo. Kako naj opravičijo uredniki in sestavljalci, da v knjigi ni: Imreja Agustiča, urednika \ mesečnika, v katerem je tudi sam pisal pesmi in prozo; Janoša Kaidoša - če že ne zaradi; cerkvene pesmarice, pa zaradi prvih pesniških prevodov iz madžarščine tako v berilih \ kot samostojno (Aranyev Toldi), ne Jožefa Košiča z zgodovinskimi, etnološkimi, vzgoj- ' nimi knjigami, z verzifikacijo (o katerem se lahko poučijo v Razpravah 111. 2. razr. SAZU). I - Zelo pomanjkljivo je predstavljen Avgust Pavel, saj avtor ne pozna razprave o njem v •: Razpravah IV. in ne pozna njegovega glavnega posredništva med Slovenci in Madžari: | prevodov treh Cankarjevih knjig in pesmi ter manjših spisov vrste slovenskih avtorjev. \ Napačne so obUke: Szombathelyju (brez j!), Kolendar (nam. Kalendar), Novicah (nam. No- \ vinah). i
Odkod je pri M. Severju »morda« rojstni kraj Vaneča, ko je tako v SBL kot v nenavedenem I Izboru podpisanega to jasno povedano? Dvakrat je v naslovu napačno »zveliczänsztva« (nam. -cs-). Pesmi niso le »po pričevanju S. Kuzmiča prevedene iz nemščine« in navedba
107
Ruplove razprave Prva prekm. knjiga nima tu kaj iskati; Razprave SAZU pa navajamo po razredih in letnikih.
Med svobodnimi leposlovci, doma v Prekmurju, ni omenjen Lojze Kozar s petimi knjigami, pesmimi itn., ki je uvedel Goričko v pripovedništvo, medtem ko se ni izmuznil marsikateri avtor z eno knjigo, s spomini, intervjuji itn. Še bolj čudno je, da nima gesla Ivan Škafar, ki je naveden pri več geslih v istem leksikonu s svojo Bibliografijo prekm. tiskov (SAZU), z razpravami o posameznih pisateljih v SBL in drugod, z objavo korespondence M. Kuzmiča v SR, z odkritjem hrvaške Mekinićeve pesmarice (gl. SBL pod S. I.) ter vrsto zgodovinskih razprav.
Avtorji gesel se tudi niso domenili, ali bodo navajaH pri prevodih vsaj nekatera imena tujih pisateljev, ker tudi pri prekmurskih prevajalcih iz madžarščine niso enotni.
Vilko Novak Ljubljana