------    31    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. V nedeljo ste se tukaj ustanovili delegacii dunajskega in ogerskega zbora; v pondeljek je vsako delegacijo posebej sprejel cesar; že popred je vsaka volila svojega predsednika in podpredsednika: delegacija dunajskega državnega zbora je izvolila grofa Antona Auersperga za predsednika, za podpredsednika pa pl. Kaisersfelda. — Pravijo, da prvo, kar bote delegacii obravnavali, bode to, da določite znesek stroškov in dohodkov za skupne zadeve letošnjega leta. Po postavi od 24. dec. lanskega leta velja za 10 let to, da za take stroške, ktere zadevajo nemško-slovanske in pa ogerske dežele skupaj, plačajo une 70 od sto, te pa 30 od sto. Te stroške odločite delegacii vsako leto sproti; zato pride ta stvar koj zdaj v razpravo delegacij no. — Druga postava od 24. dec. 1867. leta pa odločuje, da na račun obresti (činžev) za dosedanji skupni državni dolg, ki ga ima naše cesarstvo, plačajo ogerske dežele, začenši z letošnjim letom, kot stanoviten in nepremen-ljiv donesek 29 milijonov in 188.000 gold. tako, da od teh 29 milijonov plačajo 11 milijonov in 776.000 gold. v srebru.
Dunajski časniki popisujejo, kako žalosten vtisek je včinil prvi shod dunajske delegacije na vse pričujoče; namesti dvorane vteknili so poslance (delegate) v malo sobo, — 6 klopi bilo je pripravljenih za 10 poslancev,  —   poziva niso dobili  pismeno,   ampak po
časnikih so ravnali svoj prihod, — celo uro so morali čakati, predno je prišel državni kancelar Beust in prav sam brez druzih ministrov; namesti slovesnega ogovora dobili so le malo besed. Predsednik grof Auersperg je bil zarad vsega tako ne voljen, da ob koncu seje je kar naravnost rekel, da se v prihodnji seji zber6 v drugem poslopji — v dvorani gosposke zbornice.
—  Letošnje redne potrebščine za cesarsko armado so bile v ministerskem zboru, kteremu je cesar predsedoval, odločene na nekoliko čez 76 milijonov gold., neredne pa, kakor za nove puške itd. na 30 milijonov. Minister vojaštva John je za redne potrebe zahteval 84 milijonov; ker se ni zgodilo mu po volji, je odstopil, in na mesto njegovo je izvoljen fini. Kuhn. Da pa se bo moglo izhajati z manjšim zneskom, ima se vsaka kompanija zmanjšati na 50 mož, naprava nekte-rih novih reči za zdaj odložiti, 4000 oficirjev, ki jih šteje armada zdaj odveč, se vvrsti v službo, 2 leti je ustavljeno pomikanje vojakov na višo službino stopnjo (avanziranje), oficirji zgube svoje služabnike, kterih se šteje 14.000, ki pridejo zdaj vsi v vojaško službo.
—   Po novejših novicah se državni zbor dunajski ne začne pred, kakor sredi februarja meseca.
—  Deleč smo že! Ogri po svojem časniku „Pesti Naplo" namesti o Avstrii govore le o zvezi držav (Staatenverband); oni ne trpijo imena „državnih ministrov", to je imena, s kterim bi se zaznamovalo, da smo ena država, ktere obstojni del je tudi Ogerska ; oni hočejo le ministre „za skupne zadeve." V razpravah skupnih zadev tudi ne trpijo nemškega jezika; njihovi jezik je le magjarski. Čedalje je očituiše — kdor ne verjame, naj saj pomni, kar prerokujemo danes— da Magjari jadrajo na osebno unijo, to je, da mogočna stranka levičnikov noče z nami nič skupnega imeti, kakor to , da cesar avstrijski je tudi kralj ogerski. Tedaj le ta vez osebna bodi rahla nit, s ktero naj bi se držala Ogerska z Avstrijo. Ta misel poganja med Magjari čedalje trdnejše kore-nike. — Bog daj, da se motimo!
—  Pogreb cesarja Maksa 18. dne t. m. je bil izvrstno slovesen; popoldne ob 3. uri so ga peljali v cerkev frančiškanov, kjer ima cesarska rodovina svojo rako.
—  Podadmiral pl. Tegethof, ki je šel po truplo cesarjevo v Mehiko in ga po mnozih težavah dobil iz rok mehikanske vlade, je v priznanje svojih zaslug prejel veliki križ Leopoldovega reda.
—  Ministerstvo ne dovoli, da bi se za armado papeževo nabirali vojaki v našem cesarstvu.
—   „Zukunft" naznanja važno novico, da je na Dunaji se ustanovil odbor Poljakov; naloga mu je, da dela na to, da se sopet oživi poljsko kraljestvo. Uboga Avstrija, ako hoče vsak sam svoj biti, kmalu te ne bo nič!
—   Tako imenovani „nemški katoličani", ki so 1848. in 1849. leta velik hrup gnali, pa se posihmal zel6 poskrili, nameravajo zdaj, kakor „Grazer Volksbl." piše, v Avstrii spet na noge stopiti pod firmo „novih katoličanov." Na Dunaji že Rongovci delajo priprave za to.
—  Na Dunaji se gibljejo delavci močno. Po 4000 se jih zbira, ki pretresajo vprašanje: ali si pomagaj sam, ali naj ti pomaga država. Kaj bode iz tega vrenja še izvrelo, bode prihodnost kazala.
Iz Gorice. Tukaj se je ustanovilo društvo za de-želoznanstvo grofije goriške in gradiške. Poslednjemu listu ,,Domovine" so priložena pravila v slovenskem jeziku. — Predzadnjo nedeljo je napravila čitalnica v novi dvorani sijajno besedo, ktero je predsednik gosp. dr. Tonkli začel s tehtnim ogovorom.
------   32   ------
Iz Trsta piše „ Primorec" : „(Ruski cUnar v Trstu.) Ni še dolgo, kar so židovski listi, ki izhajajo v Beču, pisali, da je v Trstu — ruske propagande opravnistvo. Naša policija je to precej umela in še nas, ki še nikoli nismo bili tako srečni, da bi bili mogli reči, da imamo kaj ruskih rubljev, v neko neplodno pravdo zapletla samo zarad tega, ker se nekteri uče — ruskega jezika. Zdaj pa je to še hujše, čujte! V preteklem tednu je neka preprosta pa poštena stara ženica prinesla s trga dve — ruski kopeki! To „jest factum", kteri spet lahko dokažemo — sodbi."
Iz Gradca. Deželni odbor je poslal vprašanje do okrajnih zastopov: ali bi ne bilo potrebno, da se za Štajarsko deželo napravi domača asekuracija zoper škodo toče, in kako?
Hrvaško. Iz Zagreba. 15. dne t. m., predno je imela biti volitev predsednika in podpredsednikov, se vzdigne dr. Subotič in stavi ta-le od 14 narodnih poslancev podpisani predlog: „Glede na oktroirani volilni red, po kterem je bil hrvaški zbor sklican, naj se Njih Veličanstvo po zborovih poslancih prosi, da se razpusti ta zbor in drug zbor skliče na podlagi ustavnega volilnega reda." Ko magjaronska večina ni htela sprejeti tega predloga, je vsa narodna stranka zapustila zbor; ostala sta le Vukotinovič in Filipovič. Zdaj sedi sama magjaronska stranka v zboru in gladko bo vse sklepala po svoji volji brez ugovora. 16. dne t. m. je izvolila 9 odbornikov, ki osnovajo adreso, potem bo volila poslanstvo, ki gre v dogovor v Pest. Isti dan je zbor sklenil sklicati vse poslance, ki imajo osebno pravico (virilstimme) priti v zbor, pa niso še prišli (večidel so ti poslanci izmed narodne stranke, med njimi tudi škof Strossmajer). Ta sklic bode pač ostal klic vpijočega v puščavi, kteri je sedanji zbor hrvaški ves podoben! Mnogo klopi je praznih v zbornici in najveljavniših mož manjka; mnogo tacih poslancev sedi zdaj v zboru, ki jih nihče ne pozna in se zato pogostoma slišijo vprašanja: „kdo pa je ta, kdo uni?" — VPeštu je ta novica zel6 osupnila vlado in Magjare.
Češko. Iz Prage. Dr. Brauner toži vrednika nemškega pražkega časnika, ki v eno mer žali čast Čehov, ki so lani bili v Moskovi, in jim podtikuje početje „velikega izdajstva". 23. dan t. m. bode konečna obravnava. Res, treba je bilo, da se enkrat pred sodni j o govori o teh nesramnih napadih.
Angleško. Neki časnik šteje armade vseh velicih evropejskih vlad ob Času vojske na 7 milijonov in 500.000 mož. Ker vsak vojak leto in dan stane na 480 gold., tedaj stroški samih vojakov znašajo vsak dan 9 milijonov in 600.000 gold., vsak mesec 288 milijonov, vsako leto3456 milijonov^ gld. — Kamopridemo?! Francozko. Iz Pariza. Čuden zvon, ki ne pritr-kova zvonovom miru, je glas princa Napoleona, ki je unidan Francozom prerokoval, da letošnje leto jim prinese ali revolucijo ali pa vojsko.
Rusko. Časnik „Goios" pretresa homatije turških dežel in slovansko vprašanje, — obžaluje, da niso vse vlade odkritosrčno turški vladi povedale, kaj mora storiti, da se kristjani rešijo jarma, — obžaluje dalje, da se je Avstrija razcepila v dve polovici in da zdaj ni več ene Avstrije, — da se je oholim Magjarom vse dovolilo, tedaj tudi gospodstvo čez slovanske narode oger-ske krone, — obžaluje, da ne vidi Avstrija, da Poljaki ne marajo za avtonomijo, ampak da hočejo poljsko kraljestvo, s tem pa bi Avstrija zgubila eno najboljih izhodnih dežel, — in po vsem tem sklepa svoje premišljevanje o lanskem letu s tem, da se kažejo 4 znamenja
na političnem nebu, namreč: čedalje bolj mogočna Pru-sija, ktera žuga z vojsko na Renu (Rhein), — razprtija Italije z Francozom zavoljo Rima, — punt v Kandii in naposled turške homatije. Ali bode vladam obveljalo, da odvrnejo prelivanje krvi? Kdo ve to! Politični ba-rometor kaže na „viharno vreme."
Črna gora. Poslanci črnogorski so se podali v Carigrad do sultana s tem sporočilom, naj se meje med Crnogoro in Turčijo prenarede, po kteri premembi bi Urnagora dobila eno luko in en kos Ercegovine, in da se poder6 vse turške strelnice. Turška vlada ne dovoli ničesa.
Griko. Novo grško ministerstvo je razglasilo, da ga je trdna volja, podpirati ustajnike v Kandii, ki se vojskujejo zoper Turka, ker ta boj sega v srce vsa-čemu Grku in ga miluje kristijanski svet.