St. 22. V Gorici, dne 27. maja 1892. HO 7 A T ~v ,Nova Soča“ izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom po.šiljana: Vse leto .... gld. 4'40, Pol leta .... „ 2-20, Četrt leta .... „ 1-10. Za tnje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina. Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se nglas6 pri upravnižtvu. »Gospodarski List izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek. UredniStvo in upravni&tvo je v Jfar-zinijevi hiši, Via del llercato št. 12, II. ^ Y soc l (Izdaja za Gorico.) SL Oznanila in „poslaniee“ plačajo se za štiristopno petit-vrsto: 8 kr., če se tiskajo 1 krat, ^ » n tt n 2 „ fi Q ” n n n n u n Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru. Posamične številke dobivajo »e v pro-dajalnici G_. Likarja in v tobakaruah v Nunski in šolski ulici po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravuištvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema. Rokopisi se ne vračajo. -s J Uravnava vrednote i. Uravnava vrednote ali ,,regulacija valuL«“ — kakor pišejo nekateri slovenski časopisi — je najvažnejše uprašanje, ki se zdaj razpravlja in rešuje v poslanski zbornici dunajski. V zadnji številki smo podali glavne misli iz govora finančnega ministra dr. Steinbacha, s katerim je utemeljeval vladine predloge o uravnavi naše vrednote. Ker smo prepričani, da mnogi naši čitatelji nimajo jasnega pojma o tem velevažnem uprašanju, katero živo zadeva vse avstrijske državljane, zato naj obširneje pojasnimo namen in pomen nameravane uravnave avstrijske vrednote ali valute. Na kmetih in tudi v mestih delajo si ljudje čudne pojme o tej uravnavi naše vrednote. Pravijo, da od vsakega goldinarja nam odtegnejo po 16 kr. — in to da je uravnava vrednote. Kdor tako misli ali govori, nima niti temnega pojma o tem uprašanju. Vladine predloge o uravnavi vrednote imajo sicer mnoge senčne strani, toda na tak način ne nameravajo uravnati in utrditi denarnega stanja naše države. O hibah vladinih predlog bomo govorili v svojih poročilih iz državnega zbora; za danes pa naj podamo nekoliko črtic o bit-stvu naše sedanje nestanovitne vrednote. Denar je izdala država; ona je prisiljena vsled zakona, zamenjati denar natančno po istej ceni, po kateri ga je izdala. Denar ni nič drugega nego državno dolžno pismo. Ako podpišem komu dolžno pismo za 50 gld. avstrijske veljave, primoran sem plačati le toliko, niti en novčič več uiti en novčič manj. Nihče ne more več zahtevati od mene nego sem se zavezal z dolžnim pismom. Prav tak6 je pri državi, ki izdaja dolžna pisma, katerim pravimo v navadnem življenju d en a r. Ako si ogledamo goldinar, petak ali petdesetak, zapazimo, da so dolžnosti države do onega, ki ima denar v rokah, uatančno določene, kakor na vsakem drugem dolžnem pismu. Edino, kar ni natanko določeno, je čas, kdaj država mora poplačati svoja dolžna pisma; nasproti temu je pa povedano, v kakem novcu ali denarju država izplača svoja dolžna pisma Ako si ogledamo papirnati goldinar in čitamo na njem tiskano določilo, razvi-dimo takoj, kake pravice imamo do države. Tamkaj je rečeno, da papirnati goldinar je državno dolžno pismo za en goldinar avstrijske veljave. Prav tak6 je petak dolžno pismo za 5 gld., petdesetak pa za 60 gld. avstrijske veljave. Država je torej dolžna plačati: za dolžno pismo enega goldinarja 1 gld., za dolžno pismo petdese-takovo 50 gld. avstrijske veljave. Niti novčiča več niti novčiča manj! Kaj pa je to: en goldinar avstrijske veljave? O tem moramo imeti popolnoma jasen pojem, ako hočemo nmeti pomen nameravane uravnave naše vrednote. Goldinar avstrijske veljave je srebrn denar, ki im& natančno določeno vrednost, oziroma velikost ali težo, kajti iz enega kilograma srebra nakuje se 90 Srebrnjakov. Tak6 določa zakon! Država je torej vsled tega zakona prisiljena, izplačati za papirnati goldinar en tak Srebrnjak, za petak pet, za petdesetak pa petdeset. Nič več. pa tudi ne manj! Ako torej država hoče poplačati svoja dolžna pisma — ali z drugo besedo: ako hoče papirnati denar zameniti — ni po sedanjem zakonu prisiljena k nič drugemu, nego da papirnate goldinarje, petake in petdesetake zameni s takimi Srebrnjaki, katerih je nakovala natančno po 90 iz enega kilograma srebra. To država mora storiti po postavi in pravici, ako hoče pošteno poplačati svoje dolgove na dolžna pisma — ali z drugo besedo: na papirnati denar, ki se nahaja v rokah avstrijskih in drugih državljanov. Papirnati denar bi ne imel prav nikake vrednosti, ako bi država ne bila prisiljena, zamenjati ga z gori natančno določenimi Srebrnjaki. Srebro je tista dragocena kovina, katera pri nas v Avstriji določa vrednost naSega imetja. Ker se pa iz enega kila srebra nakuje le 90 srebrnih goldinarjev, tako tehta n. pr. že 900 takih Srebrnjakov celili 10 kilo v. Koliko bi tehtalo 10.000 ali še več Srebrnjakov, to si lahko vsakdo sam izračuni. Kdor bi hotel prenesti iz kraja v kraj le nekaj tisoč Srebrnjakov, imeti bi moral torej voz in konja! Da nimamo takih sitnostij in težav, izdaja država papirnati denar, ki so pa, kakor smo videli zgoraj, edino le dolžna pisma na določeno množino srebra. Vsakdo, kdor ima v rokah papirnati denar, ve torej prav dobro, koliko srebra mu je zanj dolžna dižava, celo težo onega srebra do zadnjega miligrama si more pre-računiti! Take pravice imajo torej do države tisti, ki so srečni lastniki državnih dolžnih pisem ali — papirnatega denarja! * * * Toda papirnatega denarja ne izdaja le država, kar kaže že denar sam. Gori smo omenili kot državna dolžna pisma le papirnate goldinarje, petake in petdesetake, ki so si podobni po z e le n k a s t i barvi. V Avstriji imamo pa tudi plavkast papirnati denar, in to so desetaki, stotaki in tisočaki. Pravimo jim bankovci, ker izdaja jih silno bogato zasebno društvo „avstro • ogerska banka* Bankovci so torej tudi dolžna pisma, pa nedržavna, marveč „avstro-ogerske banke". Ta dolžna pisma se pa ločijo od državnih v neki bistveni točki. Kakor smo videli v prvem delu tega članka, na držau.iL . papirjih n i d o 1 o č e n čas, kdaj mora | država poplačati svoja dolžua pisma v srebrnih goldinarjih gori natančno določene av-strijske veljave — na bankovcih pa je čas določen. Na desetaku čitamo n. pr. določilo, da avstro-ogerska banka izplača na zahtevanje za bankovec takoj deset goldi* narjev avstrijske veljave v »zakonitem novcu“. Ta banka je torej po postavi zavezana izplačati svoje desetake, stotake in tisočake — ki so njena dolžna pisma nasproti državljanom — na zahtevanje tako] v „zakonitem novcu“, torej s srebrnimi goldinarji, katerih gr6 90 na en kilo. Država in banka ste si torej enake v tem, s kakim novcem morate poplačati svoja dolžna pisma Ako to storite, potem ste po postavi izpolnile vse dolžnosti do onih, ki so imeli v lasti državna in bankina dolžna pisma, to je: državne papirje in bankovce. * * * Toda! — d&, zdaj prihajamo tudi k nekemu - „toda“, kateri nam močno križa gornje lepe račune ter meša štrenu, katero razrešiti se uprav zdaj prizadevajo avstrijski državniki in naši zastopniki v državnem zboru dunajskem. In kaj neki je prišlo tako hudega v naše denarske odnošaje?! Evo: Gori smo videli, da podlaga našemu denarstvu je srebro, kije imelo v raznih časih kaj različno ceno. V novejšem času se je pomnožilo pridelovanje srehra; zat6 mu je cena močno padla. Vsakdo, kdor kupi dandanes srebrno uro, verižico, žlice, može, svečnike ali drugo posodje, prepriča se, da to blago je zdaj veliko ceneje nego v poprejšnjih časih. En kilo srebra stane torej dandanes veliko manj nego v poprejšnjih časih — in vsled tega je tudi 90 srebrnih goldinarjev veliko manj vredno nego takrat, ko se je s postavo določilo, da 90 Srebrnjakov naj se kuje iz enega kila srebra. Ta okoliščina nas je spravila v hude škripce. Ako bi se namreč država in banka poslužile zdaj svoje postavne pravice ter bi zamenile svoja dolžna pisma — ali svoje papirje — s srebrom, onda bi lastniki takih papirjev jako veliko izgubili. In prav nič bi ne mogli ugovarjati! Država in banka sta se zavezale da svoj dolg poplačate v srebru, kar lahko storite, kedarkoli se jima poljubi. Toda njima se ni treba ozirati na sočasno ceno srebra, marveč one ste zavezane plačevati le s takimi Srebrnjaki, katerih gre 90 na en kilo, če tudi so dandanes mnogo manj vredni nego od začetka. Pojasnimo ta slučaj s posebnim izgle-dom iz vsakdanjega življenja. Vinski trgovec se pogodi ob trgatvi z vinogradnikom, da kupi pri njem 100 hektov vina po 20 gld.; po sv. Martinu pride ponj in takrat odšteje denar. Med tem časom cena vinu pade — kar se je uprav po zadnji trgatvi pripetilo — a to vinogradnika ne moti: trgovec mora vzeti 100 hektov vina ter plačati zanj 2000 gld. Ako bi se branil, more ga vinogradnik z vso pravico tožiti; da pravdo dobi, o tem ni dvoma. Enaka je s srebrom. Ko ste država in banka izdale papirnati denar, bila je cena srebru določena tako, da se je 90 Srebrnjakov nakovalo iz enega kila srebra. Ako je srebru cena med tem časom padla, to njiju ne briga; država in banka bi imele dobiček, lastniki papirjev pa škodo. Kako veliko? Kdor se doslej nibavil s tem uprašanjem, bo kar strmel, ko izve, kako grozno je srebru cena padla. En goldinar avstrijske veljave kot srebro dandanes ni več vreden nego samih 80 uoveev, to je, da srebro, v teži enega goldinarja, je vredno le 80 kr. Ako bi torej država in banka zamenile ves papirnati denar s srebrom, zgubili bi lastniki pri vsakem goldinarju nič manj nego 20 uoveev! Tnko nizko jo padla cena pri srebru! In v*ndar ni veliko let od tega, ko je bilo ■>'l.0 oseb in več poslancev. Predsedoval je posl. R a t a j, ki je govoril o ra zdraženosti, ki je nastala zadnji čas vsled znanih političnih dogodkov. Društveni tajnik J u n iz Piska govoril je o uprašanju: „ Na kako Stališče naj se postavi kmečki stan v sedanjih razmerah?“ Tri točke je posebno poudarjal: češko državno pravo, udeleževanje kmečkega stanu pri volitvah, čitanje in pospeševanje neodvisnih časopisov. V tem zmislu je bila sprejeta obširna resolucija. — Al/ons $ t' d s l n f govoidl je dalje o uprašanju, kakč naj bi se preosnovalo ljudsko šolstvu, da bi ustrezalo potrebam kmečkega stanji. Glavne zahteve so naslednje: Drugi deželni jezik naj se popolnoma odpravi iz ljudskih šol. Kmetijstvo naj se poučuje kot poseben predmet že v ljudskih šolah. Pr ir o do z na n st v u naj se odmeri več ur, toda vedno z ozirom na gospodarske potrebe. Razširi naj se pouk v zemljepis-j u in zgodo v i n i češkega naroda in njegove domovine. Dalje naj se uvide tudi nauk o državni upravi ter nauk o pravicah in dolžnostih državljanov; tudi glavne pojme o občanskem in kazenskem zakoniku naj bi dobili učenci v ljudski šoli. Doslej traja na Češkem šolska dolžnost od 6. do 14. leta; vkljub gori navedenim novim uvedbam pa naj se šolska dolžnost skrči za eno leto. Okrajni šolski nadzorniki se smejo imenovati le iz srede ljudskega učiteljstva. Pri vsaki večji šoli naj se ustanovi nadaljevalna gospodarska šola za celo okolico; kmečki dečki, ki so sicer zapustili ljudsko solo, naj bi bili dolžni hoditi v take šole. V vsakem okraju naj se ustanovi na deželne stroške zimska gospodarska šola. — Ti predlogi »o bili sprejeti. Pan Š t' d st n f mnogo zahteva od ljudske šole! Dvomimo, da je mogoče vse to doseči v 7 letih šolskega pouka. StaroHehl. — Predsednik višjemu deželnemu sodišču za kraljestvo češko vitez Rum-m l er povabil je 3. maja dr. R i e g r a, da bi imenoval dva nova Člana, za odstopivša dr. Mattuša in Zatka, v odsek za razdeljevanje okrajev. Dr. Rieger je z dopisom 12. t. m. odklonil to povabilo ter svoj korak obširno utemeljil. Jedro njegovega utemeljevanja je tole: Vlada in Nemci so popolnoma predrugači- li obseg, smisl in namen dunajskih dogovorov, zaradi tega češki zastopniki niso več dolžni držati dane besede. Iz tega uzroka izstopila sta staroČeška zastopnika iz onega odseka in vsled tega se tudi Staročehi v obče ne bodo več udeleževali spravnih posvetovanj. — Celo dr. Rieger, ki je bil vezan po dani besedi na visokem mestu, pridružil se je torej nasprotnikom zloglasne „spraveu, če tudi ne tako odločno, kakor si žele zadnji. Pozno sicer, i vendar tudi dr. Rieger je koneČno prišel do do prepričanja, kake namene imajo Nem- ■ ci in vlada z ono nesrečno „spravoil, proti kateri je ustal kol en mož ves narod češki. Iz tega se more prav lahko presoditi, kaj bi bilo i odslej na Češkem, ako bi se bila ona „spravau dognala. Toda kesanje in žalovanje došlo bi prepozno! Ri e g rov o pismo je najboljši dolcaz. kako dobro so spoznali, nasprotne nakane sedanji zastopniki naroda češkega, ki so napovedali zloglasni „spravi" neizprosen boj trnju konečno tudi pokopali. — S t ar o č eh Leopold Polak l (žid) je državni poslanec za trgovinsko zbor- i rrico v Budejovicih. Ker je Pollak pri glasovanju mladočeškega obtožnega predloga zapustil državnozborsko dvorano in ni glasoval z Mla- ■ dočehi, nastal je med volilci imenovane trgovinske zbornice grozen vihar proti peslancu | Pollaku. Zbornica je dobila 34 protestov, od katerih je 32 zahtevalo, naj se poslancu Pollaku izreče ukor ter zahteva, da se poslanstvu odpove; le dva protesta sta se zadovoljila edino le z ukorom. — Vsled teh protestov sklicala, je imenovana zbornica javno sejo ter povabilu poslanca Pollaka, naj opraviči sv je postopanje. Seje se je udeležilo mnogo poslušalcev. Po viharni razpravi izrekla je zbornica svojemu poslancu ukor; za nezaupnico in poziv, naj odloži mandat, glasovalo je le 5 zborničnih članov. Hrvaško. — Dne 30. t. m. začnd na Hrvaškem volitve za sabor (ki se voli na 5 let). Zmerna opozicija ali „Obzorjeva“ stranka imela je pretekli teden v Zagrebu shod svojih zaupnih mož iz cele Hrvaške; sklenila je, da | let .s nikjer ne postavi svojih kandidatov. Ta sklep je naznanila v svojih listih ter priporočila svojim somišljenikom, naj sploh nikjer rte gredo na volišče. Po našem mnenju bilo bi bolje, ako bi „ Obzorjerau stranka takb-le proglasila : Kjer je samo po eden kandidat, bodisi madjaron ali pravaš, tamkaj ostanite doma; kjer sta pa oba kandidata in vidite nevarnost, da bi utegnil zmagati madjaron, tamkaj pojthše na volišče in glasujte brez izjeme za opozicijo-na! nega kandidata. Pozabite v tem slučaju na napetosti med „ Ohzoraši" in „pravaši44 in imejte pred očmi le to, da proti sedanjemu vladinemu sistemu boriti se z vso odi čnostjo in z vsem samozatajevanjem, je prva in največja dolžnost vsakega iskrenega Hrvata. — Tako je naše mnenje! Volilna borba bo vihrala torej le med dvema strankama, med dvema državnima mislima : med madjarsko in hrvaško. Stranka prava proglasila je že v soboto svoje kandidate ter izdala oklic na narod, ki končuje z vskli-kan: „Živila ujedi njena i nezavisna HrvatskaV4 Da si vladina ali madjaronska stranka pribori veliko večino, o tem, Bogu bodi položeno, ni dvoma, kajti vladin stroj deluje z vsemi možnimi silami, kakoršnih pri nas in sploh nikjer na svetu ne poznajo. Madjaronski kandidatje vozijo se po deželi z dvo in šti-riuprežnimi vozovi; župani, uradniki in drugi odvisni Ijndjč pa jim morajo skazovati vse časti, kakor kakim princem vladarske hiše. Vse, kar je količkaj odvisno od vlade, mora agitovati za nje. Skratka: madjaronski kandidatje in njih agitoriji uživajo največjo politično svobodo in še nekaj Čez I Vse drugače se godi opozicijskim kandidatom in somišljenikom. Tudi ti kandidatje hodijo do volitve v spremstvu po deželi, toda v spremstvu patulurjev ali biričev. Ako zinejo le količkaj takega, kar pandur smatra k 4 „šču-vanjeu proti vladi ali oblastim, pa spravi kandidata na hladno pod ključ. Nezavisni volilci, ki javno nastopajo za opozicijske kandidate, zapirajo se kar zaporedoma ,,v imenu postave44. Hrvaški listi objavljajo cele vrste imen takih zaprtih hi vaških nezavisnih vnlilcev — Ici bodo talcb vršili svojo volilno pravico pri ričetu. Druge netavisne volilce pa, katerih še niso zaprli, tirajo za vsakdo besedico pred sodišče, kjer so preslišavani zaradi prestopka po § 300. kazenskega zakonika, to je zaradi nšČuvanjau (kraljevina Hrvaška je sprejela avstrijski kazenski zakonik). Tako se strahujejo nezavisni volilci, takt) na Hrvaškem javni čini-telji agit ujejo za madjaronske kandidate. Potem pa bodo govorili o „svobodnih volitvah“, o „volji narodii“, ki dobi v saborski večini svoj zakoniti javni izraz \ — Da bi se odpravile te nezdrave razmere, ki demoraUzujejo vse količkaj zavisne Hrvate, to bi morala biti zdaj prva in edina skrb vsakega hrvaškega rodoljuba, ki hrepeni po „slobodni in ujedinjeni Hrvatski44. Zato, bratje, pojdite vsi, ki ste svobodni, na volišče ter glasujte složno za po-stavljenje opozicijske kandidate. Bog z Vamil ------------------ Domače in razne novice Osebne vesli. — Rodbino gimnazijskega ravnatelja gosp. Henrika Grossa doletela je pretekli teden huda nesreča; umrla mu je namreč hčerka Hedviga po kratki, a mučni bolezni. Bila je svojim roditeljem kar punčica v človeškem očesu. Njeno truplo je bilo balzamovano, potem pa v sijajnem sprevodu, kakoršni so v Gorici redki, prepeljano na pokopališče v bližnjem St. Petru — Gospod Viljem Effenberger, c. kr. gozdni pristav v Sežani, imenovan je gozdnonadzorskim komisarjem. Ta gospod je našim Bolčanom, kjer je uspešno posloval več let, še vedno v jako hvaležnem spominu. — Na mesto pokojnega dr. S a u n i-ga v goriški bolnici usmiljenih bratov do šel je dr. Ernest F r a t n i c h, katerega si je pokojnik želei za svojega naslednika. — Gosp. Ljudevik G ul in, naš rojak iz Tolmina, bivši avskultant, prestopil je k odvetništvu kot koncipijent pri odvetniku gosp. dr. Gustavu Gregorinu v Trstu. — Gosp. Vinko Prešern, c. kr. zemljemerec v Steyru na Gor. Avstrijskem, premeščen je v Velikovec na Koroško. — Gospod France Furlani v Gorici napravil je na Dunaju izpit za višjega poštnega uradnika z odlični m uspehom. Častitamo. (.'lanom »Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici“ »e naznanja, da morejo svoje zadeve po novih pravilih urediti v nedeljo od 10. do 12. dopoldne in potem cel teden vsak dan od 6. do 8. zvečer v našem u r e d n i š t v u. Ta teden je že precej veliko udov pohitelo spraviti v red svoje dolžnosti in pravice do novega društva. Ostali naj se podvizajo, da v najkrajšem času enako storijo, sicer so v nevarnosti, da bodo iz društva popolnoma iz-biisani, kar gotovo nikomur ne bo v korist. Vsak društveuik, ki je poplačal vse zastan-ke do konca aprila, dobi novo knjižico. Potrebno pa je, da vsakdo ve za ime, priimek in stauovauje, oziroma delavnico svojega gospodarja. — V prihodnji številki naznanimo čas, kdaj bo blagajnik na razpolago čč. gg. društvenikoui. Domača zabava iz srede goriških Čital-ničarjev bo v nedeljo 29. t. m. od 5. pop. dalje na vrtu Mozetičeve gostilne v Solkanu. Take zabave bodo nadaljevanje lanskih Jo ur iix-ov“. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Po čitalničarjih uvedeni gostje: dobro došlil Za slovenske ljudske šole v (i urici dohajajo jako ugodna poročila. Mestni šolski svet se je moral zopet baviti s prvo prošnjo naših starišev, ker je bil deželni šolski svet tega mnenja, da je tudi onih ‘slovenskih starišev, katerih podpise je celo mestni magistrat potrdil kot pravoveljavne, še vedno zadostno število, da dobe šole s slovenskim učnim jezikom. — Mestni šolski svet je bil zaradi tega v hudih škripcih, vendar je spoznal, da bi bil ves upor proti slovenskim zahtevam brezuspešen. Le dva gospoda sta hudo ropotala proti našim zahtevam ter predlagala, naj se mestni zastop do skrajnosti upre ustanovitvi slovenskih rnest-uih ljudskih šol v Gorici. Eden teh gospodov je baje kolovodja goriških — konservativcev.‘‘ Med tem časom je bila izročena mi-nisterstvu druga prošnja naših starišev. Minister se je nasmejal, ko je videl, da so vsi podpisi potrjeni po c. kr. notarju in dveh pričah. Niso šale s tem nenavadnim delom: le koleki stanejo okoli 70 gld! Vendar vse to smo žrtvovali, da razkrinkamo našo mestno gospodo, ki hoče v nič devati prvo prošnjo in njene podpise. Minister-stvo je jako naklonjeno našim zahtevam in z gotovostjo pričakujemo, da se slovenske ljudske šole v Gorici otvorijo že s prihodnjim šolskim letom. U Binnovaiuento prinaša v svoji 4. štev. zopet celo vrsto člankov o naših slovanskih zadevah. Poleg obširne Eiinove interpelacije o Spinčičevi zadevi prinaša naslednje članke: „Per lasolidarietš slava in A us tria" (Za slovansko uzajemnost v Avstriji); v tem članku objavlja Biankiuijev govor v državnem zboru o priliki češkega obtožnega predloga. Dalje: „La lingua s lov ena a Trie ste* (Slovenščina v Trstu) in „P e r le s c u o 1 e p o p o 1 a r i slove-ne“ (Za slovenske ljudske šole). V zadnjem članku je živo popisan naš boj za slovenske ljudske šole v Gorici. Naposled se članek živo potegne za naše pravice in končd, da mestnega zastopa sveta dolžnost je, da bi čim prej ustregel pravičnim zahtevam goriških Slovencev. — List, ki takč piše, je vreden naše podpore. Kdor ne zaupa, da bi se list, pisan v italijanščini, a v takem duhu, v Gorici mogel vzdržati, naroča naj se le od četrtletja do četrtletja. Ako tudi bi se to podjetje ponesrečilo, nihče ne bo imel velike škode. List se vzdržuje z ne majhnimi žrtvami! Slovenci, ki uuiejo italijanski, naj ga podpirajo! ,,1'airijotična gospinska podporna družba za Goriško in Gradiško14 izdala je te dni tiskano poročilo o svojem delovanju v trinajstem društvenem letu 1891. Iz tega poročila posnemamo, da je imela ta dobrodelna družba naših gospš koncem 1. 1891. že 12.954 gld. 161/* kr. premoženja. Družba ima v Tolminu, Sežani in Gradišču ob Soči svoje podružnice. Glavna družba v Gorici je imela lani 900 gld. 06 kr. dohodkov. Podružnica v Sežani je imela 193 gld. 15 kr. dohodkov, tolminska 227 gld. 09 kr. (med temi je 82 gld. večerne veselice, prirejene v družbino korist) in gradiščanska 942 ld. 53 kr. Predsednica. družbi je visokor. gospa grofinja Selma C o r o n i n i - C r o n b e r g; predsednica sežanski podružnici je gospa Marija M a bor* Čič, tolminski gospa Julija Ca z af ura, gradiščanski pa visokor. gospa grofica Jo-sipina Attems. — Sežanska podružnica ima 73, tolminska pa 99 družbenic. — Poročila se tiskajo v obeli deželnih jezikih. Javne tehtnice v Gorici so prav koristna naprava. Za 2 kr. izve vsakdo natančno težo blaga, katero prodaja ali kupuje. — Čujemo od mnogih stranij, da prekupci kaj radi vodijo naše okoličane drugam tehtat blago, katero so prinesli na goriški trg, češ, kaj bote plačevali od tehtnice, drugod opravimo ta posel zastonj. Okoličan res ne plača 2 kr. od tehtnice, plača pa veliko več v blagu, katero se „zgubiu na zasebnih tehtnicah. — Opozarjamo naše okoličane, naj dobro pazijo na to, kam gredo tehtat svoje blago. Ako nimajo zanesljivih znancev in prijateljev, tehtajo naj raje na javnih tehtnicah, kjer se jim za natančnost ni treba bati. Uadodarni doneski. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dovolila je letos 500 gld. podpore „Sloginim“ učnim zavodom; polovico tega zueska je že poslala. — Nadalje so došli naslednji darovi: Leop. Hrovatin 1 gld., trije neimenovani gospodje pa vsak po 50 kr., katere so zložili 15. t. m. o priliki nekega nesporazumijenja............. Ivan Reja, krčmar v Gorici, zbral je v nedeljo 22. t. m. med „goriškimi Brici44 pri Sočinem mestu 1 gld. 71 kr. — S. Škrinjar v Loč. I gld. Z Livka smo prejeli 4 gld., ki so se zbrali „po srečni zmagi44, Bog živi prijatelje naše slovenske mladine v Gorici! Današnji uvodni članek obširno razpravlja uprašanjfi o uravnavi vrednote. Iž njega se jasno spozna stanje našega denar-stva; podani so tudi vsi razlogi, ki govorč za uravnavo. Na te razloge se opira vlada. — O senčnatih straneh tega uprašanja bomo govorili v prihodnji številki. Že danes pa omenjamo, da razlogi proti zlati vrednoti so jako tehtni, tako da se nihče ne more ogrevati za njo. Sploh je to uprašanje najtežje, kar jih je kdaj prišlo v poslanski zbornici na vrsto. Zat6 so vse stranke nekako hladne, naudušenja za uredbo vrednote je celo pri največjili vladnih kimovcih jako malo. Več prihodnjič. Drobne novico. — V Gorici se je ustanovilo italijansko društvo „Circolo man-doliuista „Gorizia44. — bulferajnske veselice v nedeljo v Banovcu udeležilo se je nad 1000 oseb; med temi narnest. svetovalec Bosizio iu župan dr. Maurovich. — V Grgarju je nekdo okradel č. g. vikanja v vrednosti 85 gld.; uzmovič se je prikradel v stanovanje, ko je gosp. vikar bil v cerkvi. — V Kožbani (Brda) so se baje v nedeljo pretepali. Tako čitamo v laških listih. — Pri okrožnem sodišču v Gorici je izpraznjeno mesto sluge; plača 350 gld. Znati mora oba deželna jezika. — B a r o n K u h u, general topništva, nadzoroval je danes teden tukajšnji topni-čarski bateriji.— V Furlaniji pri Ajellu in Joanizu potolkla je pretekli teden toča. — V" Lokovcu pii Čepovanu nastal je v gostilni pretep, na kar je gostilničar vrgel nekega mladeniča iz hiše; zadnji se je maščeval nad gostilničarjem s tem, da mu je zažgal hlev. — V Ajdovščini bil je v soboto prav lep pogreb g. Ane udove Lokarjeve. N. v m. p.! — V Gorici začne jutri cepljenje koze in se bo nadaljevalo v raznih delili mesta in v zavodih do 2. julija. — Na Li v k u je razpisana služba poštnega opra-vitelja. Glej oglas. — Goriško glavarstvo je nabilo po mestnih voglih ,,vožni red" v treh jezikih. Lahončki so že čez noč potrgali večino slovenskih delov. Taki so, dosledni vseskozi! — Križev teden obhajal se je v Gorici z navadnimi procesijami; vreme bilo je ugodno. — V Podgorl ustanovila je »Lega Nazio-nale44 svoj otroški vrtec. — Zdaj je pa na Podgorcih vrsta, da narede med seboj „lego“ t. j. zve z o, da ne eden slovenskih otročičev ne bo videl od znotraj „Leginega“ otroškega vrtca. Dogovorite se v tem zmislu, Podgorci! Lahi naj le skrbe za svojo mladino, mi Slovenci pa za svojo; mi Lahov prav nič ne potrebujemo, da bodo za nas skrbeli! Vemo že sami, kaj nam je dobro. V ta namen se vzdržuje v Podgori slovenski otroški vrtec, ki ima lepe prostore iu prav marljivo, skrbno in izurjeno vrtnarico g.čno Pehani. Tam so naši otročiči prav dobro oskrbljeni! Zato — pozor Podgorci, nihče naj se ne dš. preslepiti! Iz Brd nam pišejo z dufe 24. t. m.: „Zmiraj nas zadržuje dež pri obdelovanju ua-šili previsokoceiijenih zemljišč. Pozna setev — slaba žetev. Bojimo se za svojo prihodnost; a to ne samo v gmotnem oziru, ampak tudi v narodnem. Strašijo nas vladni odgovori na interpelacije državnih poslancev. Božja pomoč — vladaj naš narod! Z Livka smo prejeli y sredo h kratu dve priporočeni pismi, v katerih sta bila dva dopisa — - o eni in isti zadevi, opisanej skozi dvojne jako različne si očale. Zadeva je uzročila že mnogo jeze in sovraštva, zato se nam zdi najpametneje, da ne prilivamo še mi javno olja na ogenj. Tudi bi se radi ognili netečni polemiki, katero vidimo že naprej, ako bi sprejeli enega doposlanih dopisov ali tudi oba h kratu. Gospoda dopisnika naj torej ne zamerita, ako ne moremo vstreči njiju želji. Prosimo raje veselejših poročil iz tamošnjega kraja! Pri Sv. Luciji bile so razpisane občinske volitve za prihodnji ponedeljek; rok med razpisom in volitvami je bil jako kratek. Sedanje županstvo posluje že peto leto. Volilna borba žuga biti jako pereča. — Vlada je pa volitve ustavila ter odložila na poznejši čas. Tako nam naznanja najzadnje poročilo pred sklepom lista. V Kopru začeli so 16. t. m. izpiti učiteljske sposobnosti. Od Slovencev udeležili so se jih naslednji gg. učitelji: Tomažič Andrej v Levpi, Vittori Josip v Opatjem-selu, Strgar France na Banjšicah in Fonda France v Skednju, ter g.čni učiteljici: Lozej Ivana v Tomaju in Jurman Emilija v Šturijah. Izpit so naredili vsi; s kakim uspehom, nam pa ni še znano. Občinski prepiri so dali že mnogokrat povod obširnim polemikam v našem listu, da smo sklenili, izogibati se jih, kolikor bo le mogoče. Že večkrat smo označili svoje stališče o takih dopisih in polemikah ter izjavili, da je treba najpoprej poskusiti vsa mogoča zakonita sredstva in še le potem, ako les drugače ni mogoče, nastopiti javnim potom v časopisih. Da nismo le mi tega muenja, priča nam ravnanje drugih časopisov, priča nam zlasti uaslednja izjava „Slov. Naroda", ki se glasi. „................Pri tej priliki tudi izjavljamo, da nismo posebni prijatelji dopisom, če se v njih na dolgo in široko kritikujejo lokalne, na pr. občinsko-upravne razmere. Taki dopisi samo jemljejo prostor občevažnemu gradivu, ne koristijo pa navadno niti dotičnem malemu okraju, uego izzivajo le tiste odurne „popravke“, katerim sicer nihče ne verjame, kateri pa nam po nepotrebnem jemljejo prostor, ker se jih večkrat ne moremo ubraniti. Dopise te vrste bodemo torej vsprejemali le v posebnih slučajih. Toliko v obče znanje “ — Tak6 se bomo ravnali tudi mi. Gg. dopisnike prosimo, naj uvažujejo to načelo, proti kateremu bodo le v posebnih slučajih dopuščene izjeme. Pri uiinislerskem predsedniku grofu Ta-affeju bili so pretekli teden trije primorski poslanci (dva goriška in eden tržaški) ter izročili mu spomenico, v kateri navajajo razne pritožbe slovenskega prebivalstva na Primorskem v političnem, gmotnem in narodnem oziru. Vlada se torej ne bo mogla izgovarjati, da ne pozna naših želj ali da se nismo po svojih poslancih za nje potegovali; na njej je, da pokaže, ali sploh mara izvesti in dati nam ono, kar nam gre, ali ne. Državno sodišče je navaden izraz za nemški Reichsgericht, ki je v našem pravosodju najvišja stopnja. V Avstriji imamo pa še drugo sodišče, za katero Slovenci nimamo pravega imena, kakor ga nimajo, razun Nemcev, tudi mnogi drugi Slovani. To je takozvaniStaatsgerichtsliof. Ker Slovenci imamo za nemški Reich in S t a a t le eno samo besedo država, zato moremo v obeh slučajih reči le-državno sodišče. Drugo državno (Staats-) sodišče ni posebno znano, ker doslej, odkar obstoji, ni še izvrševalo svoje imetnine službe. In k&ko je to sodišče? V uvodnem članku pred 14 dnevi smo govorili o mladočeškem predlogu, naj se pravosodni minister posede na zatožno klop. Denimo, da bi bila zbornica sprejela ta predlog, pred katero sodišče bi prišel grof Schon-born P Za take slučaje je pri nas ustanovljeno posebno „državno“ sodišče (Staatsge-richtshof), ki se v o 1 i od 6 do 6 let; voli ga državni zbor. Izvoljenci nimajo nikake plače za svojo čast. Doslej se to sodišče še nikdar ni sešl6, kar se najbržč tudi ne pripeti tak6 kmalu. Letos marca meseca je pošla 6-letna doba prejšnjemu takemu sodišču in državnemu zboru je piipadla naloga, da si voli novo za nadaljnih 6 let. Ta volitev se godi po priliki tak6, kakor pri odsekih: vsak večjih klubov izvoli po določenem ključu neko število svojih mož. Tudi konservativni klub, v katerem sed6 slovenski poslanci, voli nekaj članov v to sodišče. Klub je prepustil enega nam Jugoslovanom. Kanonik Klun je predlagal za to mesto svojega dolgoletnega tovariša in prijatelja dr. Josipa T o n-kl i j a v Gorici. Ker nihče v klubu ni ugovarjal, je ta predlog obveljal. Gospod kanonik Klun se torej vendarle včasih spomni tudi na Slovence na Goriškem ! Za enakopravnost jezikov pri državnih železnicah■ Te dni mudil se je v Trstu predsednik državnih železnic g. B i 1 i n s k i. Priliko to je porabilo predsedništvo političnega društva „Edinost“, da se potegne za enakopravnost jezikov pri državnih železnicah. Gospod Bilinski je vsprejel g. prof. Mandiča jako prijazno ter pazno poslušal njega prošnje. Glede izraženih želja pripo-znal je brez ovinkov, da so opravičene; obljubil je, da se hoče takoj inforntovati ter u streči zahtevam, kolikor je le mogoče. Pripomnil je tudi, da je že povodom svojega potovanja po Istri izjavil strogo zahtevanje, da so železniški uradniki vešči deželnim jezikom. Po teh izjavah odličnega dostojanstvenika smemo se nadejati, da krenemo pri državnih železnicah kmalu na bolje glede jezikovne ravnopravnosti. Vsaj si ne moremo misliti, da smo tudi tu culi — same besede. „Ed.“ Kan k a „Slavija“ imela je 15. t. m. svoj občni zbor v Pragi. Nekaj črtic iz letnega poročila podamo prihodnjič. — Naša „Sloga" poslala je prošnjo za podporo svojim učnim zavodom v Gorici. Prošnja je v češkem jeziku obširno pojasnila naše žalostne šolske razmere v Gorici, ko moramo sami skrbeti za svoje šole, ako hočemo našo mladino ohraniti pred tujim poplavjem. Ker pa „Slavija“ rada pomaga slovanskim dobrodelnim zavodom in ker doslej ni dala še prav nikake podpore na Goriško, dasi ima tukaj veliko zavarovancev, zato nSloga“ upa, da njena prošnja ne bo brezuspešna. — Tukajšnji vrlini zastopnik je prošnjo (tudi v češčini) toplo priporočil ter dokazal, da bi „Sla-vijin“ dar, tudi če bi dala še tako veliko svoto, bil le posojen denar, kateri bi hvaležni naš narod v kratkem času z bogatimi obrestimi povrnil. Tak dar bi še povzdignil ime „£>lavije“ pri nas na Goriškem. Zastopnik je izjavil, da se je s 1. julijem odpovedal zastopništvu „ Slavij e, “ da ga torej vodijo edino le dobrohotni nameni do zavoda, ako „Slogiuo“ prošnjo toplo priporoča. — Doslej nam še ni znano, kaj je občni zbor sklenil v tem oziru. Z ozirom na razširjenost te zavarovalnice med Slovenci na Goriškem smemo pričakovati, da nSloga" ni prosila zastonj. Književno na/.nauilo. — Vsem onim p. n. gospodom, ki poprašujejo po nadaljevanju „Zabavne knjižnice za slov. mladi n o“ tem potom uljudno naznanjam, da sem rokopis 2. snopiča baš te dni izročil tiskarni, tako da zagleda rečeni snopič celo gotovo še v prvi polovici prihodnjega meseca (t. j. junija) beli dan. V Središču, 24 maja 1892. Anton Kosi, učitelj. Za beneške Slovenec nabial je naš u rednik o svojem času nad 2000 knjig, katere so naši nesrečni rojaki v svobodomiselni" Italiji z veliko radostjo sprejemali in čitali. Ko se je razširil glas. daje priprav-Ijeua v Kobaridu zopet večja zbirka knjig, prišli so iz raznili krajev beneške Slovenije nalašč za to poslani možje, da so knjige odnesli in razdelili. — Zadnji čas smo do bili zopet mnogo prošenj, da bi oskrbeli nekaj knjig, ker te so zunaj cerkve edina zaslomba našemu jeziku po lepej naši Benečiji. Zato se obračamo tem potom do vseh uašili rojakov, katerim morebiti leži mnogo knjig brezkoristno v prahu, da bi jih blagovolili potoni našega uredništva darovati tužnim našim slovenskim bratom na Beneškem. — Vr ta namen je piepustila častita gospa Blažonova v Gorici večjo zbirko za priprosto ljudstvo primernih knjig. Pre-srčna ji hvala za ta rodoljubni čin! Trsi. — Gosp. Bogdan Trn o v e c, deželnega so iišča svetnik 111 voditelj odrejenega okrajnega sodišča v Trstu, premeščen je k deželnemu sodišču. Na njegovo mesto prišel je grof Dandiui. — „Edinost“ je bila učeraj teden zaplenjena zaradi uvodnega članka »Stalnost nemštva v svetovnem pomenu." — Politično društvo „Edi-nost“ v Trstu bo imelo v nedeljo svoj redni letni občni zbor. — „L’Adria" je priloga uradnemu listu „L’()sservatore Triestino“; izhaja vsak dan. List ni prijazen Slovanom, kakor gospodje v znani rumeni hiši v obče; ako le more, zasoli kako gorko Slovencem in Slovanom v obče. Ta list je v poprejšnjih časih večkrat imenoval nekega Laha Uccecar-ja (renegat!), a ko je redarstvo tega moža zaprlo vsled anarhističnih teženj, pisala je njegovo ime s slovenskim pravopisom U če kar. Kaj to znači, je jasno. Uradni list je hotel s prstom pokazati na Slovence, češ, vidite jih, cel6 anarhiste imajo že v svoji sredi! Lepa hvala za prijaznost! — Redkost iz živalskega življenja. — Iz Šturij na Vipavskem poročajo: Pred par tedni prikrade se v hlev tukajšnjega posestnika sosedova mačka. V hlevu ste bili dve gnezdi domačih mladih zajčkov. Mačka je pohrustala vse te živalice razun jedue. Tega zajčka pa, ki je našel milost pred mačjo požrešnostjo, prenesla je v svoje gnezdo mej štiri mlade mačice. I11 glej čudo: požrešna mačka doji malega zajčka z mačicami vred. Uprav smešno je videti, kako mali uliač rije mej mačicami, da dobi od starke svoj delež, in potem smukne V svoj mali brlog, ki si ga je napravil sam poleg mačjega gnezda v senu. Štajersko. — Celjska „Do 111 o vina11 bila je dvakrat zaporedoma zaplenjena. — Celjski mestni zastop najel si je nekega renegata Kovatschitscha (Kovačiča), ki bo slovenske uloge reševal v slovenščini. — Celjska Posojilnica je dobila pravdo proti mestnemu zastopu, ki je prepovedal zidati „Narodni Dom" na prostoru, kateri je Posojilnica kupila v ta namen. Celjani dobG torej »Narodni Dom!“ čast jim! — Okrajna bolniška blagaj- 11 a v Celju prišla je v slovenske roke. To je nemčurjem hud trn v peto. Zat6 so začeli pisariti, da te blagajne sploh niti potreba ni. — V Celju začnejo še ta mesec zidati novo vojašnico za domobrance; zida jo mesto. — Aprilov o raco dovolil si je v majniku neki Celjan, ki je pisal v „Grazer Tagespost“, da je celjski trgovec Wogg pri popravljanju svoje hiše naletel na polno posodo zlatov. Dopisnik je bil že proračunil, da je bilo za 12.000 gld. zlatov, in vedel je povedati, da je srečni najdilec od veselja daroval 1000 gld. za celjske reveže. Vse to je izmišljeno. — Slovenci v L j u t o 111 e r u se pridno pripravljajo za občinske volitve. Boj z nemčurji bo trd. Bog daj srečo! — V Trbovljah je umrl nadučitelj Irgl; zadela gajekap v kopelji. — Nova železnica se bo gradila baje še lutos iz Poličan v Konjice. — V Rajhem-fcurgu ima tamošnja Čitalnica svojo godbo. Dne 12. junija priredi ta Čitalnica veselico.— V Š t o r e h pri Celju, v čisto slovenskem kraju, ustanovil je „Schiilverein" nemško šolo. Kaj hoče, je očituo. — Policijski komisar Contin v Gorici je bil že nekajkrat povod ostrim dopisom, katere smo dobivali. Zakaj jih nismo priobčili, ni težko uganiti. Toliko naj pa vendar omenimo, da mož je trd Italijan, ki za svojega službovanja v Gorici se ni toliko potrudil, da bi se le količkaj priučil slovenskemu jeziku, a vendar službuje v deželi, ki je po ogromni večini slovenska, vendar im& vsak dan opraviti s slovenskimi strankami. Zaradi njega morajo slovenske stranke govoriti italijanski ali nemški, ako znajo. Vrhu tega imamo vse polno slučnjev, ko se ta gospod silno oblastno — da ne rabimo huje besede — vede s slovenskimi strankami. Govoriti in braniti se, ni dovo* ljeno ubogemu Slovencu, ki je prišel ob milost pri goriški policiji; ako se pa kdo le količkaj samozavestneje brani, zlasti ko je bil že užaljen po oblastuosti komisarjevi, onda grozi kar z zaporom in kaznijo. Tudi »panslaviste" spušča na dan i! Mi ne bomo obširneje govorili o takih in enakih pritožbah slovenskega občinstva, a reči moramo, da ga ni Sloveuca, ki bi le količkaj rad videl čmerikavega policijskega komisarja goriškega. Kisli njegov birokratični obraz se še bolj zategne, kedar ima opraviti s slovenskimi strankami, katerih jezika ne ume, pač pa prezira. Treba je, da na njegovo mesto pride mož, ki bo znal oba deželna jezika. To je zahteva slovenskega prebivalstva v Gorici!! Koroško. — Celovški župan Glockner se je odpovedal. — Na Suhi dobe novo posojilnico. Ti narodni zavodi rasto na Koroškem kakor gobe po dežju! — V Š te b 1111 na Zili je razpisana služba učitelja. Dasi je to slovenski kraj, vendar se znanje slovenščine ne ti rja. Lepe razmere! — Marija Einspieler, sestra pokojnega Andreja, slavnega voditelja koroških Slovencev, umrla je 17. t. m. v Celovcu, 78 let stara. Pri bratu Andreju gospodinjila je celih 48 let. — V Naborjetu je umrl koncem aprila najstarši mož Kanalske doline, 98-letni starček dr. Franc Ressmann. Nedavno ga je uprašal prijatelj, kako je živel, da je dospel do tako lepe starosti. Starček 11111 je odgovoril to-le: „Skrbel sem, da so bile vse moje dušne, srčne in telesne moči vedno v pravem redu. Strasti se nikdar nisem udal, jeze ne poznam; prizadevam si, da vse z lepim in mirnim uravnam. Zmerno jem in pijem. Mesa malo uživam, bolj mi tekne ze-lenjad in močnik, večerjam navadno žgance pa mleko. Upijanil se nisem nikdar. Tobaka ne kadim, ne nosljam. Lenobe in pohajkovanja od mladih nog ne poznam; vsak dan skrbim za kako delo. Te je ravnilo, po kterem sem dožrvel tako starost! — Kr a j-ni šolski svet v Globasnici uraduje le v slovenščini. Okrajni šolski svet v Velikovcu je pa sklenil, da ne bo sprejemal njegovih slovenskih dopisov. Proti temu sklepu pritožil se je prvi na deželni šolski svet v Celovcu. — V Celovški okolici nastala je v soboto, ko je bilo pri nas najlepše vreme, grozna nevihta z bliskom in gromom ter gosto in debelo točo. Sadje in vsi poljski pridelki so uničeni. Ubogi Korošci! Slovenci v Ameriki se čedalje bolj družijo in medsebojno spoznavajo, da se čutijo kot ena rodbina vsi, ki prebivajo v posamičnih krajih širom Amerike. Pa tudi vsi Slovenci po Ameriki se bodo bolj in bolj spoznavali po svojem „Amerik. Slovencu". Zato bi bilo želeti, da bi se ta list pridno čital med tamošnjim našim ljudstvom in da bi imel iz vseh krajev pridnih poročevalcev. Ako se kak Slovenec preseli iz kraja v kraj, vedel bo že naprej, kam se mu je obrniti, da pride do svojih rojakov, ki mu pojdejo na roko v tujem mu svetu. V državi Minnessota v mestu Merriam Park je semenišče sv. Tomaža, v katerem je med bogoslovci večina Slovanov in med njimi deset Slovencev. Razun tega so še trije „klasiki,“ t. j gimnazijalci, Slovenci. Med temi Slovenci se nahaja tudi g. Andrej Smrt kar s Kneže na Tolminskem. Ti slovenski mladeniči so osnovali društvo »Stross-mayer-ljterarni klub". Predsednik mu je g. Matija Šavs, tajnik pa g. Ivan Pirnat, oba s Kranjskega. To so glasovi iz daljne Amerike, ki morajo oveseliti vsako slovensko srce! Bog daj novemu društvu stanoviten obstanek in uspešen napredek. V San Frančišku (Kalifornija) ob Tihem oceanu, torej ob zapadnem bregu Amerike, živi okoli 1000 Slovencev, ki imajo tudi društvo in sicer „Avstrijsko narodno podporno društvo". Hrabro naprej! Raznoterosti Ponarejeni bankovci. — Začetkom tega meseca zasačili so v Ljubljani dva Laha, bržkone zidarja, katera sta izdajala prav dobro ponarejene petdesetake. Ta dva moža pa nista teli denarjev sama narejala, ampak je dobivala v Vidmu, kjer je kar ceh. tovarna za izdelovanje ponarejenega denarja. Da je to res, vidi se že iz tega, da so tuji Lahi izdali tudi v Celovcu, Gradcu in Ljubnem prav take ponarejene petdesetake, kakor v Ljubljani. Ti ponarejeni bankovci se poznajo precej težko, papir je malo bolj mehak, tisk pa malo bolj svetel. Po noči jih skoro ni razločiti od pravih drugače, kakor po številkah. Ponarejeni bankovci, kar so jih dobili, imajo vsi serijo D. 52 in št. 300.222. ^Rodoljub" Povodenj na Koroškem. — Vsled dolgotrajnega dežja naraslo je Vrbsko jezero pri Celovci tako, da je na mnogih krajih preplavilo obrežje. Pota ob jezeru so na več krajih poškodovana in pod vodo, da ni moči voziti po njih. Glinica in Krka sta močno narasli in naredili obilo škode po pašnikih, senožetih in njivah. V Št. Petru udrla je voda v kleti in v hleve, tako da so morali odpeljati vojaške konje ondu nastanjenih ulancev v Celevec. „11.“ Koliko je žganjarnic v našem cesarstvu. — L. 1890. je bilo vseh žganjarnic vkup 91.967 in sicer pride jedna žganjarnica na Solnogra-škem na 140 prebivalcev, na Tirolskem na 169, na Koroškem na 187, na Gorenjem Avstrijskem na 190, Štajerskem na 320, v Šleziji na 233, na Češkem 2o6, na Moravi na 243, na Kranjskem na 275, v Bukovini na 290, na Gališkem 301, na Nižjem Avstrijskem na 311, na Primorskem na 502, v Dalmaciji na 502 prebivalca. Iz tega pa še ne smemo sklepati, da je tudi žganjepitje mej prebivalstvom tako v navadi, kakor govorč te številke. Na Gališkem in v Bukovini popijejo dosti več žganja nego kje drugod. „R.“ Strah pred medvedom. — Dne 7. maj- nika zjutraj je šel 40 let stari delavec Janez T e-kavec iz Dolenje vasi pri Ribnici v Gotenico. Pri sebi imel je nekaj dinamitnih patron, namenjenih za razstrelitev skal pri zgradbi neke ceste. Prav to noč zapadel je bil znova sneg, v katerem je Jane/. Tekavee. zapazil medvedov sled. Mogoče, da se je Tekavec vsled tega sledu prestrašil tako, da ni vedel in pomislil, kaj dela, mogoče pa tudi. da je na v bližini čutil Jkosmatina — skratka, mož vzame dinamitno patrono in jo užge. Predno je pa mogel iz rok vreči patrono, razpočila se je ta ter revežu odtrgala obe roki do členkov. Ženske, ki se same žive. — V Avstro- ogerski je 9000 učiteljic 25.000 kupčevalk in kra-maric, 2500 žensk pa je nameščenih pri poštah in brzojavnih uradih. Na Angleškem bavi se 1300 žensk z umetnostjo in književnostjo, 127.000 z učiteljevanjem, 500.000 s šivanjem. V Rusiji je 3000 žensk, ki se peiajo z umetnostjo in književnostjo, 1900 jih je na velikih šolah, 5000 je učiteljic in 916.000 šivilj. V Italiji dela nad 6 milijonov žensk, 2400 se jih bavi z umetnostjo, 45.000 je učitelji«, 11.000 jih je v tovarnah. Nesreče. — Pri'postaji Pasja ves v Savinjski dolini, ob železniški progi iz Celja-v Velenje, povozil je vlak nekega kmetiča, ki je hotel čez železniški tir. Nesrečnik je obležal mrtev na mestu. — Začetkom tega meseca kopali so delavci cementne tovarne v Zidanem mostu na nekem griču, kar se je usad udrl z griča iz zasul delavce. Predno so mogli odkopati kamne in prst, zadušili so se nesrečniki. „R.“ Draga žaba. — V okraju Laktec pride h kmetu stura ciganka z imenom Parapatie ter začne pripovedovati gospodarju, da bo njegova zdrava žena morala kmalo umreti, a to radi začarane žabe, ki jo imajo zakopano pod pragom. Kmet se je ciganki nekaj časa smejal, toda hoteč ji dokazati, da je njena trditev prazna, ukaže štirim možem, naj poiščejo žabo pod pragom. Ko so razkopali, pripogne se ciganka ter izvleče iz prsti neko usnato mošnjo, v kateri je bila res žaba. Ljudje so bili močno osup-neni; stara ciganka pa pridobila si je spoštovanje. Znala pa si ga je okoristiti z naslednjim: Naročila je, naj gredo štirje možje v sobo, ženske pa morajo na polje in tam naj „mar)jivo kopljejo zemljo" in gospodar pa mora znositi skupaj vse svoje denarje ter položiti jih na mizo. Vsega je bilo okolo 200 gld. različnega denarja. S tein-le denarjem imela bi ciganka nesrečo-nosno žabo umoriti in sicer v vedru vode, katera pa mora biti prinesena iz različnih vodnjakov. Mej tem, ko so možje odšli na vse štiri strani po vodo: pobrala je ciganka denar ter jo popihala ž njim. Vražam verujoč kmet pa išče sedaj svoj denar pri sodniji. „R.“ Grozen umor. — V sredo dne 11. majnika našli so v Karlovcu na Hrvaškem gostiluiearja Guštin a, njegovo ženo, potem deklo in hlapca umorjene in na strahovit način razmesarjene. Guštin je bil služabnik pri -sodniji in imel ob enem gostilno. Ker se je govorilo, da je precej petičen, polakoranil se je njegovega denarja v Karlovci službujoči kopral Ivančevič, katerega so tudi že zaprli. Da so morilca zasledili, je le slučaj. Policija zapazila je namreč krvave sledove od umorjenega Guština hiše do vojašnice. Tisti podčastnik, ki je imel preteklo noč službo, spomnil se je, da je prišel Ivančevič krvav domov. Prijeli so torej Ivančeviča in ga preiskali, ter res pri njem našli krvavih 60 gld., katere je bil oropal pri Guštinu- Hudodelec je priznal svoje dejanje in povedal vse podrobnosti. Kot vsakdanji gost v Guštinovi krčmi je vedel, da ima krčmar precej denarjev. Tisti večer, ko se je zgodil umor, prišel je Ivančevič že po 10. uri v krčmo. Gospodar Guštin se je ravno pripravljal, da leže v posteljo, žena je pa že ležala. Ker je bil Ivančevič vedno dober gost, ukazal je Guštin dekli, naj mn prinese iz kleti vina, hlapcu pa, da mu gre iskat sniodke. Komaj sta hlapec in dekla zapustila sobo, skočil je Ivančevič na Guština in ga s kratko, nalašč za to izposojeno sabljo pobil, potem pa še Seno umoril. Nato šel je za deklo v klet in jo posekal. Ker se hlapec še ni bil vrnil, počakal ga je Ivančevič za hišnimi vrati in ga pobil, ko se je vrnil. Ivančevič je bil že prej kaznovan zaradi ropa. „R.“ Kako imaš ravnati s konji. — V konjskem hlevu lorda Hamptona se nahaja sledčči uapis, ki je vreden posnemanja: Navkreber — ne pretepaj me. Navzdol — ne goni me. Po ravnem — ne varuj me. V hlevu — ne pozabi me. Sena in ovsa — ne odteguj mi. Čiste To(le — ne pusti je primanjkovati. S krtačo in gobo — ne zanemarjaj me. Čistega in suhega ležišča — ne odrekaj mi. Ge sem utrujen ali poten — ne zapuščaj me. Če sem bolan ali ohlajen — ne puščaj me prezšbati Z uzdo in vajeti — ne trgaj me. Če si jezen — ne pretepaj me, Seinvarze, w