Gospodarske stvari. Nekaj crtic o tobaku. (Konec.) Za kadilce in sicer za strastne bi imel le samo nekaj opominov, namre6, da bi se tobaka vzdržali vsai zjutraj na te56 želodec in pa zve6er, predno gredo spat Nekateri so tako razvajeni, da Se pozno v no6 na postelji vle6ejo pipo, namesto da bi si po6ili. Tabakarji bi se naj tudi odvadili preve6 bljuvati. Ravno s pogostim bljuvanjem si nakopljejo hude želodčne bolezni in jetiko. Najbolj pa škoduje tobak mladini in jo ovira v rasti. Mladen6i naj bi se tobaka vzdržali vsaj do 20 leta, ker še tako imajo potem dovolj časa, da se ga navadijo. Mladi strastni kadilci se navadno udajo tudi pijan6evanju in razuzdanemu življenju. Na kmetih rabijo tobak tudi kot zdravilo in sicer pri ljudeh in živalih. Ako imajo molzne krave krvavo mleko ali pa ako se mleko rado siri, si vedo gospodinje hitro pomagati. Stol6ejo namre6 nekoliko brinjevih jagod ali pa tudi brinja samega, ga zmešajo s tobakom in s svinjsko mastjo, naredijo male kepice in vtaknejo živin6etu v gobec. Tobakovo vodo pa rabijo matere pri malih otrokih kot mazilo. Ako otroke napihuje ali ako jih nadlegujejo gliste, nakladajo se jim ovitki na trebuh, ki so bili omo6eni v toba6ni vodi. Li to pomaga ali ne, ne morem jaz odločiti, ker nisem zdravnik, pa6 pa vem, da se matere hvaliio, da kriče6i otrok utihne, ako se mu naloži omenjeni naklad. Kone6no imam na srcu Se slede6e: Moj namen v tem spisu je bil, podati kratke 6rtice tistim, katerim se je priljubil tobak. Žaliti nisem mislil nobenega tobakarja ali mu celo greniti njegovega veselja, ki ga ima s svojo pipo, ampak da vsaj nekoliko ve, kakšna \e bila preteklost zelišča, ki ga vedno nosi pri sebi. Tudi žene bi rad opomnil, da bi se preve6 ne hudovale nad možem, ako so kadilci. Naj si le privoš6ijo tu in tam kakšno pipo tobaka ako jim diši, da so le pridni gospodarji. Kakor vi ljubite kavo, ki tudi zdravju škoduje, tako se je tudi možem prikupil tobak, da se ga ne morejo kar na lepem odvaditi. Nova knjiga. Rez trsa in najvažnejši na6ini trsove izgoje, posebno z ozirom na cepljeni trs. Z 42 barvanimi slikami. SpisalAnton Stiegler, strokovni u6itelj na štajarski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Založil izdajatelj. Maribor 1898. Kamnopis, tisek in opravilno založništvo «Leykam-ovo» v Gradcu. Cena 2 gld. 50 kr. To je naslov kaj lepemu delu, katero je spisal in obelodanil v nemSkem in slovenskem jeziku tudi nam Slovencem, zlasti slovenskemu razumništvu na Spodnjem Štajarskem dobro znani strokovnjak na polju vinarstva, g. Anton Stiegler. Na 1 poli in na 13 tablicah z 42 barvanimi slikami razkazuje in opisuje g. pisatelj rez in navadnejše načine izgojevanja in napeljavanja trsa. Slike so prav dobre, jezik (prelagatelj g. Ivan Bel6) je priprost in lahko razumljiv, posebno nam ugaja lepa, pristno domača terminologija, katere se je kolikor toliko dosledno posluževal g. prelagatelj. Povsodi, kjer se je zdelo g. pisatelju primerno in uraestno, opozarja tudi na izgojevanje požlahtnjenih trt in na to, kako se streže trsu po letu. Kdor se toraj ho6e seznaniti s pravilno rezjo trsa, (pri nas yini6arji in pogosto njih neuki pomaga6i (otroci) ne obrezujejo vselej, kakor bi morali,) se seznaniti z načinom, kako dobi trs po primernem obrezavanju (seveda tudi požlahtnjeni) določeno obliko in kako se zopet po rezi ohrani v tej obliki, potem, kako je stre6i trsu po letu, naj seže po Antona Stieglerja knjigi. Zlasti opozarjamo Solska vodstva in krajne Solske svete na to delo. —pr— Sejmi. Dne 27. iunija pri Sv. Križu na murskem polju, Sv. Lovrencu na dravskem polju, v Cmureku. Dne 30. v Žre6ah pri Konjicah, pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, v Turniš6ah, Ternovcih, Olimju, Imenem, Reichenburgu, Sopotah. Dne 1. julija v Spodnji Polskavi. Dne 2. v Pletrov6ah, na Tinjskem, v Šmarju pri JelSah, Poli6anah, na Crnigori, PolenSaku, pri Št. Ilju pod Turjakom in na Remšniku.