SL 10 MAn piibBi v ict otU Mi cmHi m lchaji — far?« m II p««tdeljck — vsak dan *jntraj. — Urednlftro: ulica, sv rrantUka Ati&aga Eter. 20. L nadstropje. — Dopid aa) M poifljaju j/ed-RMhm. — Nafruklraaa pisma ae ne sprejemajo, rokopis! ae ik m^Sk-r- "l irdftjatafj in odgovorni urednik Štefan O od I na — Lasta Edfnvct. — Tisk Usku me Edinost Uu L 32.— te eai> M* L «0.-. — Naročnina znaša na aer^. — Te!ctos uredništva (a upr& 11-57. Posamezna številka 20 stotlnk letnik XI.Vil Po^ameane Številke v Trst« In okolici po 25 stotlnk. — Oglasi se računajo ^ ilrokostl ene kolone (72 ntm. — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm p® 40 sto t. osmrtnice, aahvale, poslanice la vxWIa po L !.—, oglasi dena.nlfi eavodov mm po L Z — Mali oglasi po 20 stot. bcssta, naj nanj pa L 2. — Oglas ? naročnlaa ta reklamacije se osSlllaio ijldlaćao nora«' Edinosti, v Traiu, ulica v Franči3ka AsiŠfcega Štev. 20,1. naasifjpjc. — Teieto* sredništva la uprave 1 io*»! Poleg proporcionalnega volilnega sistema, ki zagotavlja vsem pomembnejšim strankam sorazmerno število zastopnikov, močnejšim torej toliko več in šibkejšim toliko m&p.j zastopnikov, obstojijo še drugi volilni sistem:, ki jim je svrha, brez ozira na številno :/merje slranek in na njihovo raznovrstnost, zagotoviti v izvoljenem zastopni£t\ u delazmožno (zatorej dosti številno) večino in poleg nje vendar tudi neko manjšino. Pri teh volilnih sistemih dobi man ina določeno število zastopnikov, kakršenkrat torej več, a kakšenkrat tudi manj, kakor odgovarja njeni številni moći, a vsikdar dobi takšno zastopstvo samo ena, namreč najmočnejša manjšina, tako da ostanejo druge manjšine vkljub lemu. brez zastopstva. Označeni volilni sistemi se temeljijo ali na umetnem oslabljenju večine ali na umetnem ojačenju manjšine ali na obojem vkupaj. Večina se oslabi s tem, da se vo-lilcem omeji glasovalna pravica na manj zastopniških mest, kakor se jih ima zasesti. Manjšina se ojači s tem, da sme volilec, namestu da bi dal za vse kandidate po en glas, dati za nekatere ali tudi samo enega kandidata po več glasov, seveda ne več, kakor je vsega vkupaj zastopniških mest. Po italijanskem zakonu, ki se je razteg' nil na naše pokrajine, velja za občinske volitve prvi od teh dveh sistemov (sistem omejene glasovalne pravice, vote limitč, voio limitaio). Povsem napačno je bilo torej mnenje, ki se je o svojem času objavilo v Goriški straži- in preneslo v »Pučkega prijatelja«, da se namreč eno kandidatsko ime iahko napiše po večkrat z učinkom, da s tem pomnoži število glasov za do-iićnega kandidata. Ker ni v zakonu nobene določbe ne v tem, ne v nasprotnem zmislu, se po večkrat napisano ime istega kandidata na isti glasovnici pač ne bi meglo šteti drugače kakor samo za enkrat napisano, če ne proglasijo morda prej glasovnico vso za nično. Češ. da vsebuje nedovoljene označbe V gotovih primerih pa glasovalna pravica tudi po italijanskem zakonu za občinske volitve ni omejena, kadar se namreč voli manj ko pet zastopnikov. Na to bi utegnil kdo prigovarjati, da saj se jih ne voli nikjer manj kot petnajst, ker je to najmanjše število za občinska zastopništva po novem volilnem redu. Ali vendar se bo že sedaj po nekaterih občinah glasovalo za manj ko petnajst in tudi manj ko pet zastopnikov, in sicer tam., kjer so občine razdelili na frakcije {ne samo na sekcije), dodelivši vsaki frakciji večji ali manjši del zastopniških mest, lako- da imajo volilci posameznih frakcij glasovalno pravico samo za tisti del zastopniških mest, in ne za cele t»tiri petine vsega zastopništva. Kako se torej po obstoječem zakonu si- cer, kjer se voli pet ali več zastopnikov, udejstvuje označeni volilni sistem z omejeno glasovalno pravico? Na ta način, da je volilcu zabranjeno glasovati za več ko Štiri petine zastopniških mest in da se ▼ nasprotnem primeru ne štejejo zadnja ime* na na glasovnici, ki presegajo dovoljeno Število. Če štiri petine vsebujejo odlomek, kakor na primer štiri petine od enajst, potem se zaokrožijo navzgor; v navedenem primeru sme torej volilec glasovati za devet zastopniških mest. S tem, da ne more noben volilec glasovati za več kakor štiri petine, je tuai najmočnejši večini onemogočeno, da bi dobila vsa zastopniška mesta samo s tem« da vsi njeni pristaši napišejo na glasovnice celo njeno kandatsko listo v istem vrstnem redu. Ker če gre na primer za dvajset mest, se 17., 18., 19. in 20. ime na nobeni glasovnici oddani od volilcev večinske stranke ne šteje za napisano. V takem primeru bi manjšinska stranka tudi samo z enim glasom dobila ostalo petino zastopniških mest, ker je ravno en glas še vedno več kakor nobeden. Med kandidati manjšinske stranke bi v tem primeru, kakor sploh v primeru enakosti glasov, odločevala starost, eventualno žreb. Večinska stranka zamore torej po obstoječem volilnem redu dobiti tudi ostalo petino zastopniških mest samo, če je tako številna in disciplinirana, da lahko razdeli svoje volilce na več skupin, ki glasujejo sicer za iste kandidate, jih napišejo v različnem, po načrtu določenem vrstnem redu tako, da je, če se spet vzame primer volitve dvajsetih zastopnikov, vsak kandidat (tudi vsak od tistih štirih, ki so v kandidatski listi na zadnjem mestu), napisan na glasovnicah, na 1., 2. ali vsaj 16. mestu toliikokrat, da ima več glasov kakor katerikoli kandidat manjšinske stranke. K izvajanju v uvodnem članku v predvčerajšnji »Edinosti« bi si končno dovolil opomniti, da gre pač za nesporazumljenje. Določba, ga se zadnja imena, ki presegajo število zastopnikov, katere je izvoliti, (da eleggersi), imajo smatrati za nepisana, se namreč nanaša na oba primera, na primer omejene glasovalne pravice, ko se voli pet ali več zastopnikov, kakor tudi na primer, ko še voli manj od pet zastopnikov. Razume se, da se misli v prvem primeru samo na tisto število zastopnikov, ki ga ima posamezni volilec pravico voliti, torej samo na 4/s vkupnega števila. Zaradi tega naj volilci povsod, kjer se voli najmanj pet zastopnikov hkratu, imajo pred očmi, da je popolnoma nepotrebno in brezpomembno napisati na glasovnico več kot Štiri petine imen dotične kandidatske liste, seveda, če je gotovo, da ne bo nobena izvolitev proglašena za nično. Dr. Josip WiHan, Jugoslavija Zaroka kralja Aleksandra z romunsko princerinjo Marijo BELGRAD, 11. Dne 9. t. m. je prišlo v Bclgrad uradno sporočilo o zaroki Alek- haussec. Vsak dan prinaša kako novo veselo vest, vsak dan znižanje cen kakemu novemu predmetu. Gotovo je, da veliko doprinašajo rastenju čehoslovaške krone oni, ki so prej skrivali svoje vojne dobičke v inozemstvu ali vsaj v tuji valuti. Vsi sandra I. z romunsko princezinjo Marijo, j so postali vznemirjeni zaradi stalnega ra-ličcrko romunskega kralja Ferdinanda in j stenja čehoslovaške krone in menjajo se-fcraljice Ma.ijc. S to poroko bo stopila di-'daj svoj denar v čehosiovaško valuto, mstija Karadjordjevičev v sorodstvo z vsled česar se veliko po njej povprašuje, odlično romunsko dinastijo, ki je zopet s Samo tako je bilo mogoče, da je prišlo svoje sirani v sorodstvu z angleško in gr- na praške borze nad eno miljardo tujih ško dinastijo. Romunska dinastija je nem- valut, ki so bile vse stavljene na razpolago &ke rodovine. Za sorodstvo s to dinastijo i bačnemu uradu pri finančnem ministrstvu, se je trudila že Bolgarska. j ki izvršuje posle državne banke in emisij- Vest o zaroki jugoslovenskega kralja je ske banke. Tako se je sedaj sam ob sebi fci!a sprejeta v Belgradu in po celi državi s izvršil načrt bivšega finančnega ministra silnim navdušenjem. Tudi v Bukareštu je dr. Engliša, enega najboljših čehoslova&kih vest povzročila silno navdušenje. Mesto finančnikov, kateri je hotel, da naj bi drse jc ovilo v zastave, a po ulicah sta se žava imela za svoje finančne namene eno prepevali jugoslovenska in romunska himna. Romunsko in jugoslovnesko« časopisje miijardo tujih valut kot železno rezervo. istočasno nehujc shranjevanje denarja. Posebno denarni zavodi po deželi nazna-pripisuje tej zaroki velik politični pomen- njajo silen dotok vložkov. Trgovski in fi-Ministrski predsednik Pašič je poslal nančni krogi napovedujejo, da bo čeho-kralju Aleksandru to-le brzojavko: > Zaro- slovaška krona v Curihu poskočila do 15 ka V. V., ki združuje srečno dve prijatelj- švicarskih frankov za 100 čehoslovaških Fki hiši, ovenčani s slavo, bo napolnila z kron, nakar se pričakuje majhno znižanje radostjo in srečo vso državo. Prosim V. V. in ustaljenje čehoslovaške krone. In N. Kr. V. princezinjo Marijo, da izvolite j Vse to zelo vpliva na cene vsakovrst-sprejeti v imenu cele vlade najiskrenejše nim predmetom, posebno živilom. Ameri-eestitke z željo, da bi Vama Bog dal dolgo kanska moka, ki je stala v Hamburgu in »rečno zakonsko življenje, polno radosti pred kratkim 7 čchoslovaških kron za in sreče za Vajin dom in za ves Vajin kg, se kupuje danes po 3*70 čehoslovaških itarod.cr i kron za kilogram. Vsled tega je ministr- l igosiovenski poslanik za Južno Ameriko stvo za prehrano, ki bo kmalu razpuščeno, BELGRAD, »I. Novi diplomatski za-iizc!al0 odlok, s katerim se zopet uvaja stoprlk Jugoslavije za Južno Ameriko s prosta^trgovina z moko in se istočasno do-seJeSem v Buenos Airesu, g. Ivan Griso- loca; da ajena cena na drobno ne presega g mo, oo koncem tega meseca odpotoval 5 tc-hosL- kfon za 1 V resnici pa ae na svo/e mejto, odposlanec v Belgradu BELCRAD, 11. Tajnik reške jugoslo-stranke Gavra Stejič, kršni misiji imenom reške drfa ve, ampak V^mezA^znižl^e produkcijskih stroškov ad se informira, ,e li mogoče doseči zelez- ;n ccn izdclkom samim. Erodaja bolj pocenil Cene mesu, kruhu, olačem itd. so padle približno za tretino. Znižanje cen industrijskim proizvodom ni še zelo občutno, toda pričakuje se z go- ke stranke Gavra Stejič, ki je prispel tovostjo spričo dejstva, da bo manj drago i.grad je izjavil, da m prišel v nika- življenje delavstva omogočilo uvedbo ni- piško zvezo Rtke z Jugoslavijo. fahoslovaika Rastenje čehoslovaške Icroae PRAGA, 11. Vsi čehoslovaški in tudi nemški lih ti posvečajo dolge članke raste-iiit čehoslovaške krone v Curihu. Listi na-glaiajo dobre posledice tega gibanja »a la Cekosiovaika te krepi PRAGA, 11. Ministrski svet je sklenil odpraviti v podkarpatski Rusiji vojaško diktaturo, ki je bila doslej neobhodno potrebna, da ae pride v okom delovanju madžarskih agitatorjev. Ministrski predsednik je v svojem poročilu o inšpekcijskem potovanju po podkarpatski Rusiji izjavil, da je z veseljem ugotovi! velik napredek v šolstvu, v higijeni in upravljanju tega ozemlja. Naznanil je, da pridejo v Prago zastopniki vseh karpatsko-ruskih političnih strank proti koncu tekočega meseca. Razpravljali bodo o ukrepih, s katerimi naj se doseže progresivna organizacija karpatskoruske avtonomije, Benei o dogovorih s Rusijo in Avstrijo PRAGA, 11. Ministrski predsednik dr. Beneš je poročal v komisiji za vnanje stvari o političnih, gospodarskih in finančnih dogovorih z Avstrijo. S temi dogovori se je dosegel sporazum v upravnih in finančnih vprašanjih po sklepih konference v Portorozah, o zvišanju doba vijanja čeho-slovaškega premoga Avstriji in o možnosti dovolitve posojila A v stri jL Določilo se je, da bo Čeboslovaška dala Avstriji 800 vagonov premoga. » Mešana čehosiovaško - avstrijska komisija se bo sestala v kratkem, da končno reši vsa ta vprašanja. Spričo delovanja voditelja nemške nacionalistične stranke Lodgmana proti čehosiovaško - avstrijski pogodbi je izjavil Beneš, da je imel dogovor, sklenjen z Ren-nerjem, bivšim ministrom vnanjih stvari, edino-le ta namen, da utrdi centralno Evropo politiški in gospodarski proti vsem poizkusom vzpostavitve bivše vladavine. Ta dogovor, ld ni vseboval nikake vojaške obveze, ni bil naperjen proti nobeni državi Maver in nato Schober sta izjavila že pre), da se ni nikdar podpisala kaka tajna pogodba. Če bo Čehosiovaška hotela nadaljevati to politiko, bo poskrbela Avstriji kredit, vsled česar se bo zboljšala njena valuta in se bo omogočil gospodarski razvoj Avstrije. Kar se tiče trgovske pogodbe z Rusijo, je ta že skoraj gotova, ker se je dosegel sporazum o gospodarskih klavzulah. Vrše se še pogajanja o nekaterih političnih klavzulah. Dogovor bo sklenjen v taki obliki, da ne bo žalil drugih držav, ne bodoče ne sovjetske Rusije. Glede konference v Cannesu je izjavil BeneŠ, da bo čehosiovaška vlada počakala, njen izid. Francija Nova rešitev odškodninskega vprašanja RIM, 11. Posebni poročevalec agencije »Štefani -, javlja iz Cannesa-, Na včerajšnji seji vrhovnega sveta se je posrečila organizacija konference, katera bo vzela v pretres gospodarstveno in finančno stanje sveta. Te Konference se bodo udeležile vse zedinjene ruske in nove države. V odškodninskem vprašanju se je določil povsem nov siotem, predvsem vsled strašnih poukov, ki jih je dala kriza, ^ katera je pritisnila vso Evropo. Angleži so predlagali, naj se ne da plačilnemu ukazu za dobo moratorija, to je za leto 1922. oblika ultimatuma. Nasvetovati so, naj se rajši sklene sporazum. Sedaj je predrto bolj kot kedaj poprej prepričanje, da sta nemška dobra vera in sodelovanje, ki se lahko dosežeta potom sporazuma, najbolje jamstvo za bodoča plačila. Nov načrt za pla-čanje odškodnine tekom moratorija, to je tekom tega leta, ni še bil določen. Nekatere točke so bile vendar določene. Treba je predvsem dovoliti Nemčiji moratorij, nemogoče je zahtevati plačila, določena v minulem majniku v Londonu, če se noče še bolj poslabšati svetovni gospodarstveni polažaj, zmanjšati produkcija in trgovinske zveze, poslabšati valuta tudi v državah, ki so upnice in onemogočiti Nemčiji finančna obnovitev. B) Nemčija bo morala plačati v tekočem letu. 720 miljo nov zlatih mark, in sicer v 12 obrokih. C) Dogovore, sklenjene v Wiesbadenu med Loucherjem in Rathenanom, bodo zavezniške vlade odobrile, omejile pa bodo njihovo trajanje na tri leta. Plačila v naravi se bodo znižala na 905 miljonov zlatih mark za vse tekoče leto. D) Plačanjc v naravi drugim zaveznikom bo omejeno na 500 miljonov zlatih mark. Obilnske volitve v Gorici in Slovenci Trenutno obstoje v Gorici sledeče stranke; republikanska, liberalna, ljudska, komunistična, socialistična, fašistovska ter akcijska skupina in združeni Slovenci. Gotovo je, da bodo komunisti in prav tako socialisti kot intransigenti nastopili sami Ijevali. Že 1911. sem pri neki debati'jasno umetnost avstrjske vlade, niti iir.peri; i-zem Slovencev, ampak realno dejstvo, da se je od 1900. 1. pritok Lahov z de/.ele v mesto manjšal in je zadnja leta popolnoma izginil, dočim so se Slovenci stalno prtse- zase. Vse ostale stranke pa si niso na jasnem, kako in kaj. Vzrok temu omahovanju je dejstvo, da ni nobena stranka sama zase tako močna, da bi si upala dobiti štiri petine vseh mandatov. Zato kombiniranje na vse načine: republikanci z akcijsko grupo, liberalci s fašisti itd. Pa tudi tu je težkoč, ker bi tudi v kombinaciji vsaka stranka hotela imeti večino v skupni listi. Slednjič so gotovi krogi stuhtali novo kombinacijo: koalicijo stanov. Vsak stan od-pošlji v mestno starešinstvo po nekaj zastopnikov. Ta koalicija se ne združuje na podlagi političnih, ne narodnostnih, ne socialnih načel. Tudi ta kombinacija zadeva na velike težkoče kakor je na prvi pogled umevno. Kaj pa mi Slovenci? Ker smo bili pri zadnjih državnozborskih volitvah po moči na drugem mestu, je umljivo, da vse gleda na nas, zakaj računati morajo z 800 — 1000 glasovL Kako nastopimo Slovenci pri volitvah? Ali samostojno ali se združimo s kako drugo stranko? Naše vodstvo menda Še ni zavzelo nobenega stališča in ni storilo še sklepov. Edini kriterij, ki nas mora vodili, je spra- j( va z Lahi in mirno soživljenje z njimi, s <> katerimi moramo v mestu sobivati. Ce hočemo to doseči, je nujno potrebno, da nas italijanski rojaki priznajo za enakopravne; v tem trenutku kulminira načelo enakopravnosti v želji po slovenskih šolah v Gorici To je conditio sine qua non. Enakopravnost izključuje državljane druge kategorije, kamor žalibog spadamo dejanski mi Slovenci; zakaj šolski davek moramo plačevati kakor laški rojaki, a šole se nam dosledno odrekajo. Pod avstrijskim režimom so se Italijani boriti proti slovenskim šolam. Takrat povsem umljivo. Bali so se sloveniziranja goriškega mesta. In imeli so prav. Zakaj dejstvo je, da bi ob stalnem pritoku Slovencev v mesto bilo danes občinsko starešinstvo po večini v slovenskih rokah in ulični napisi bi bili danes italijansko-slo-venski. Tega bi ne bila povzročila kaka rekei nekemu prijatelju: * Slo veniiiranjc Gorice ne pomeni poslovenjenja kakšnegs Italijana; Lah ostane Lah, Slovenec ostane Slovenec; zvišanje števila Slovoncev \ mestu gre na račun dežele. Edino, kat more rešiti Gorico pred poslovenjenjem, j« za Italijo srečen izid vojske proti Avstriji zakaj če pr?pade Gorica Italiji, se odpr« po politični meji zadržani val italijanskil: mas na Goriško in tako ostane Gorica zs vedno po večini laško mesto.« In to je danes resnica. Italijani ostanejo gospodarji Gorice; mi Slovenci ne bomo izginili, pač pa tvorimo in bomo tvorili manjšino. Tej manjšni naj Lahi privoščijo njene skromne želje po slovenskih šolah, po enakopravnosti. To se tem lažje zgodi, če pomislimo, da mesto živi v veliki meri cd Slovence* (trgovci!) in da v žilah velikega dela se danjih Lahov teče slovenska kri. Sanje o slovenskem strahu so končale Mi Slovenci smo in ostanemo manjšina Mi smo se hočeš - nočeš za vselej odpovedali zavojevanju Gorice. Naš interes je mirno soživljenje z Italijani. Italijani in Slovenci v novih deželah imajo zgodovinsko nalogo. Med Italijo in Ju-oslavijo se jo sklenila ic pogedba, ne pc mir. Mir med Jugoslavijo in Italijo se ne bo sklenil ne v Rimu, nc v Beogradu, ampak edinole na Primorskem, v Gorici, Trstu in Istri. Mir med Slovenci in Lahi na Primorskem pomeni mir med Italijo in Jugoslavijo. Tega miru smo mi Slovenci ic Italijani v Gorici potrebni, krvavo potrebni sta £a tudi Jugoslavija in Italija, ki s£ morata v svrho gospodarske povzdige vzajemno pomagati. / vir med Lalu in Slovenci na Goriškem se da začeti prav ob volitvah. Dajte nam, kar nam gre, in volilni hoj se ne bo vršil v znamenju laško-slovenskega spora! Mi poživljamo italijanske sorojake na sporazum s Slovenci. Kateri Italjiani vzdignejo barjak sporazuma? Kateri Italijani se opogumijo za načelo sprave? Virgilij Šček. Briandove izjave o francosko angleški zvezi. CANNES, 11. Po zaključku seje vrhovnega sveta je Briand izjavil francoskim časnikarjem, da tekom pogajanj glede obrambnega dogovora ni šlo za to, da pride zopet do razprave o francoskih zalogih in njenih pravicah do organizacije državne obrambe. Briand je poudarjal, da se je razpravljalo samo o zvezi med Erancijo in Agnlijo, katere namen bi bil, da zaščiti v skupnem interesu francosko-nemško mejo solucijo, predloženo od več poslancev, s katero se vlada poziva, na j ne sprejme novega znižanja francoskega kredita, ne izpremembe roka, določenega za plačanje, ne kršenja belgijskih pravic, ne omejitve garancij za izvršitev nemških obvez, ki so Franciji zajamčene v pogodbah in dogovorih. Državni podtajnik — deserter NANCY, 11. Korni poveljnik je ukaza^ naj se uvede proces proti poročniku Vi!-grainu, bivšemu državnemu podtajniku, proti vsakemu nemškemu napadu. Briand radi desertacije. Proces se bo pričel 18 promatra to vprašanje z bolj širokega stališča, toda Anglija se je pripravljena obvezati samo za franc.-nemško rnejo. Briand je mislil.na to, da bi se vse države obvezale, da bodo vzajemno spoštovale svoje meje in da se ne bodo medsebojno napadale. Briand je končno govoril o delovanju konference.. Poudarjal je, da se doslej ni govorilo in da se tudi nikdar ne bo smelo govoriti o tem, da bi se dalo Franciji 1. 1922. manj, nego ji gre po vsej pravici. Ustanovitev mednarodnega sindikata CANNES, 11. Včeraj je vrhovni svet odobril to-le resolucijo: Vrhovni svet odobrava ustanovitev mednarodnega sindika ta in pridruženih sindikatov v posameznih državah, ki naj pospešijo gospodarsko obnovitev Evrope in zajamčijo sodelova nje vseh narodov za povrnitev normalnega življenja. Vrhovni svet je določil, naj se Najbolj kočljivo in težavno je vprašanje j takoj sestavi odbor, sestavljen od dveh an-porazdelitve omenjenih 720 miljonov. Sma- gleških, dveh francoskih, enega italijan-tra se, da se bo premagal francoski odpor, I skega in enega japonskega delegata. Teki je_ osredotočen na s\'oto tekočega dena- mu odboru naj se da potrebna polnomoč, rja, katerega mora Nemčija plačati v tem letu in na njegovo razdelitev. Sistem moratorija vključuje uvedbo kontrolnega sistema, ki pa ne sme nikakor zmanjšati nemške podjetnosti in odgovornosti. Ta sistem predvideva dva ukrepa: predlog zavezniških upnikov Nemčiji, naj udejstvi nekoliko finančnih ukrepov; preselitev kontrolne komisije v Berlin. Ta komisija bi imela polnomoč in bi bila povsem neodvisna od odškodninske komisije ter bi bila v direktnem stiku z zavezniškimi vladami Ta rešitev, o kateri se bo razpravljalo tudi z nemškimi delegati, bi zaključila vsaj za eno leto razpravljanje med zavezniki o vprašanju odškodnine. Treba je razen tega vzpostaviti vzajemno zaupanje in preprečiti, da bi se vsakih S mesecev zopet razpravljalo o odškondinskem vprašanju. Smatra se, da se vsaj eno leto ne bo več govorilo o odškodninskem vprašanju, ker Nemčija je itak ponudila 900 miljonov, torej manj nego predvideva ta načrt, in ker bo načrt konference v Cannesu delo sporazuma z Nemčijo. ZHa odpotovala v Švaoe PARIZ, II. Bivša cesarica Žita je zapustila Pariz in je odpotovala v Švico. da pritegne k sebi še zastopnike drugih držav. Odbor bo imel nalogo, da: 1. prouči načrt v njegovih podrobnostih; 2. da izgo-tovi vsa pripravljalna dela, 3. da organizira centralni sindikat in pridružene sindikate, tako da se delovanje teh različnih ustanov lahko začne čim prej, 4. da sporoči genovski konferenci dosežene uspehe, 5. da sporoči toliko konferenci v Genovi, kolikor drugim vladam predloge, ki bi mogli koristiti sindikatu in konferenci v Genovi Vlade, zastopane v vrhovnem svetu, se obvezujejo na takojšnje vplačanje 10.000 šterlingov ali enake vrednosti, ki se bodo porabili za odbor, za organizacijo in za vse potrebščine sindikata. Francoska zbornica poziva Briand a, naj ae popušča PARIZ, 11. Finančna komisija zbornice ie brzojavila Briand u ta le sklep: Finančna komisija je vznemirjena vsled glasov, 'da namerava konferenca v Cannesu zmanjšati francoske pravice do nemške odškodnine, kar bi imelo usodne posledice za obnovitev osvobojenih pokrajin in za francoske finance. Vsled tega opozarja vlado, da se je obvezala, da ne bo dovolila nikake nove Žrtve. Komisija za vnanje stvari je sprejela re- Italija Preprečen poskus revolucije? FIRENZE, 11. Snoči je policija izvršila hišno preiskavo pri raznih komunistih in po komunstičnih društvih. Te preiskave so baje preprečile poskus splošne komunistične revolucije v Italiji, ki so ga nameravali izvršiti prekucuški elementi. Cela vas pokopana MESSINA, 11. Vas S. Fratelio na Siciliji je razdejal plaz. Ljudstvo je moralo zapustiti vas in se preseliti. Nesrečnim ljudem je bila poslana od vseh strani izdatna pomoč. Vas se bo morala znova sezidati na drugem mestu. Anglija Miuistrski svet je vzel na znanje naČTt francosko - angleškega sporazuma LONDON, II. Ministrski svet je vzel na znanje načrt sporazuma med Francijo in Anglijo ter je takoj objasnil Lloydu Georgeu svoje stališče. Angleška vlada odobrila Lloyd Georgeovo spomenico o angleško . francoski zvezi LONDON, 11. »Times« javlja, da je angleška vlada soglasno odobrila Lloyd Georgeovo spomenico o angleško-francoski zvezi. CANNES, 11. Danes ob 10.30 je Lloyd George izročil Briandu načrt francosko-angleškega dogovora. Briand je odpotoval ob 15 v Pariz, da predloži načrt svoji vladi v proučevanje. Bombe v Belfastu. — Irski ujetniki bodo osvobojeni BEU^AST, 11. Nocoj je padlo v nekate-. rih ulicah nekoliko bomb, ki so ranile nekoliko oseb. Govori se, da se bodo vsled pogajanj med Griffithom in zastopniki angleške vla« de v kratkem izpustili vsi irski ujetniki, vštevši tudi one, ki so obsojeni na smrt. Nora irska vlada DUBLIN, 11. Grifflith je bU izvoljen za predsednika Dayl Bireanna z vsemi glasovi razen enega. Nova vlada je sestavljena od Collinsa, ministra za finance, Gavana Duffyja, ministra vnanjih stvari in Kulca-hyja, ministra za narodno obrambo. itfftti a »EDINOST« Irski parlament odgoden DUBLIN, 11. Dail Eireann je odgoden do 14. februarja tekočega leta. Papež čestita Ircem DUBLIN, 11. Na včerajšnji seji Dail Ei-reanna je prečital predsednik zbornice poslanico kardiilala Gasparrija, ki v imenu papeža Čestita Dail Eireannu k sklenjenemu miru. Amerika Amerika se glede svoje udeležbe na kan« ierenci v Genovi še ni odločila WASHINGTON, 11. Ameriška vtada se še ni odločila, aH se bo Amerika udeležila gospodarstvene konference v Genovi ali ne. V primeru, da Zedinjene države vabilo na konferenco sprejmejo no, da bo načelstvo ameriške, prevzel Hoovcr, Avstrija Sneg v Avstriji. — Železniške sveze s Tirolsko in Švico prekinjese DUNAJ, 11. Na arlberški progi je zapadlo toliko snega, da so bile železniške zveze s Tirolsko in Švico prekinjene- Vlaki z Dunaja morajo voziti v Pariz skozi bavarsko. Madžarski zastopniki na Dunaju DUNAJ, 11. Danes sta prispela na Dunaj madžarski ministrski predsednik grof Bethlen in minister vnanjih stvari grof Bannfy, ki sta začela pogajanja za avstrij-je verjet-i sko-madžarski dogovor. Dnevne vesti VOLILNE ODBORE po deželi opozarjamo na današnji uvodni članek izpod peresa g. potisne« dr. Wilfana. ki izčrpno tolmači, kako je treba razumeti določbe volilnega reda, ki govorijo o tem, za koliko kandidatov lahko voli-lec glasuje. Navodila, ki jih vsebuje omenjeni Članek, so v tem oziru koočnoveljavna. V petek 13. L m. ob 3. popoldne se bo vršila v uredniških prostorih seja «Odseka političnega društva «£dinost» za Trst in okoiico». Vabljeni so vsi odborniki in zaupniki iz mesta fn okolice. Kdo podžiga sovraštvo med Italijo in Jugoslavijo? Prečitali smo. Ne moremo verjeti svojim lastnim očem, Potrpilc, da preči- j* tamo še enkrat! In vendar je res. Saj sta več ne zadostovala za gospodarsko povz-digo Trsta in za obnovitev njegove trgovine. Poleg svobodne luke bo treba znižati železniške tarife, paropiovna društva bodo ludi morala skrčili najemnino za ladje. Sedaj znaša ta najemnina iz Trsta v severno Ameriko dvakrat več kakor iz Hamburga v severno Ameriko. K vsemu temu pa se pridružuje dejstvo, daje draginja v Trstu mnogo večja kot v kateremkoli mestu stare Italije. To so glavni orisi sedanjega položaja v našem mestu. Slika je vestna in izpričuje, da pozna člankar dobro razmere v Trstu. Popolnoma sc strinjamo z njim, da proglasitev svobodne luke ne bo zadostovala za obnovitev trgovine v Trstu. Po našem mnenju tudi znižanje tarif na železnicah in najemnin za ladje ne bo še dovolj, dasi je neobhodno potrebno. Trstu wn/!ar ^ r„ je poleg vsega drugega neobhodno potrebno, , . , \endar je res. J>a, je da idobi na2a- tisto dobro imG in listi do. pred nami črno na belem. Jc to pokiradna : l>ri ^ ki ga - u2ivaI pred vojno Mislimo, izjava, ki se bavi z vprašanjem, kdo da i ja ni treba dokazovati pomen, ki ga ima za podžiga sovraštvo med Italijo in Jugosla- j trgovce in tudi za trge njih dobro ime. To do-vijc. Vi porečete gotovo, da so to jugoslo- j bro ime je Trst izgubil po krivdi tržaških šo-venski rovarji in šovinisti. To pot se mo- ! vinistov. Dokler se bodo v Trstu tako za šalo tite. Rečena poluradna nota ugotavlja, da Iahko sežigavale hiše, naj bodo tudi slovenske, se pogajanja med Italijo in Jugoslavijo vrtijo z največjo iskrenostjo in prisrčnostjo na obeh straneh in na obeh straneh da je najboljša volja, da se izbrišejo u tisi zadniih incidentov, pri čemer da z vso vnemo sodeluje jugoslovenski poslanik v Rimu dr. Antonijević. — Kdo je torej krivec? Italijani ne, Jugosloveni to pot tudi ne. Cujte torej: v :: dobro poučenih krogTK« v Rimu so našli krivca — kozla, ki naj nosi grehe tega svela. Rečeni krogi sumijo namreč — tako pravi omenjena nota —, da vse težave med Rimom in Belgradom provzročajo in razburjajo javno mnenje... grški politiki in bankirji! Kdo bi bil mislil na to? Grki so sicer res znani že od nekdaj kot veliki trgovski navihanci. Da bi pa imeli svojo zlobno roko vmes tudi v navzkrižjih med Rimom in Belgradom, to pa se nam in tudi ostalemu svelu niti sanjalo ni. Morda bilo bi dobro, če bi v Rimu še nadalje zasledovali krivce. S kake zvezdarnice bi jih morda — vrag je vra£ — zasledili tudi na — luni! Pa bodimo resni! Resnični krivci so Rimu veliko bližje, nego je Grška. A vir vsemu zlu je ravno v tem, da jih nočejo vide ti I Furlanija — čudna dežela! Tako sodbo izreka =Nazione«. Ugiblje, na katero stran se nagnejo tamkajšnji komunisti sedaj, ko je Lenin postal bolj reformist, nego so reformisti sami Mnogi skrajneži da sc vprašujejo: Kje je prav za prav skrajna struja? Kam pojdejo ubežniki? Nekateri bodo — tako modruje -Nazione« — iskali zavetišča pri socialistih, drugi v stranki -popola-rov*. In dostavlja: »V mnogih občinah bi se mogle ojačiti narodne stranke, ako bi ne bila furlanska ravan — zelo Čudna dežela!« — Da, res je: Furlanija je kaj čudna dežela in ljudje v nji so res čudni ljudje! Namreč za tiste, v katerih imenu piše *Na-zione <. To so Furlani pokazali tudi ob zadnjih državnozborskih volitvah. V mnogih občinah bi se mogel ojačiti italijanski nacionalizem, pa sc vendar -— nc more! Tu mora imeti sam vrag s\oje peklenske prste vmes! Kaj ;e potrebno Trstu, Včerajšnji Lavora-tore^ je posnel po dunajskem listu "Neue Freie Presseo dolg članek, ki se bavi z razmerami v reškem in tržaškem pristanišču s posebnim oziroin na vprašanje svobodne Reka kol svobodna luka — je rečeno drugim v tem članku — bo postala naravno izhodišče za dobršen del jugoslovenskega zaledja, predvsem hrvatskih krajev. To bo veljalo vsaj do tistega gotovo se oddaljenega hipa, ko bosla Splet in Gruž zvezana z glavnimi jugosiovenskimi železniškimi progami petom obsežnega železniškega omrežja. Tudi trgovina iz slovenskih krajev, ki je dosedai silila skoraj izključno proti Trstu, se bo obrnila proti Reki. Ravno tako bo ogrska trgovina zo-pet našla na Reki svoje stare zveze, ko se ustalijo politične in gospodr.rske prilike v lem mestu. To se bo zgodilo tudi vsied te^u, ker je razdalja med Budimpešto in Reko mnogo manjša kot med Budimpešto in Trstom. Trsi gre torej navzdol in je vsied konkurence Reke obsojen na trajno propadanje. V7s!ed tega na-s-aja potreba, da sc temu od pomore. Trgovinski krogi v Trstu in drugod po .Julijski Krajini zahtevajo, naj vlada izpolni sv.:je obljube glede proglasitve Trsta 7a svobodno l>'':o. Toda ftalijn:: sc našemu mestu ne more povrnili njegov prejšnji dobri glas. Prvi predpogoj obnovitve je, da prenehajo v naši deželi in v našem mestu enkrat za vselej vsaka nasilja kakršnekoli vrste. Še le potem se bodo lahko ukrepali nadaljnji koraki, katerih po^Icdice ne bodo mogle izostati, «Slovani za — svitle denarceh> Pod zvenečim naslovom Slovani za svitle denarce» piše La Nazione^ svoje — neslanosti z oziroin na božičnico, ki so jo priredili naši Barkovljani svojim šolskim otročičem. Omenja, da so nabrali 4000 lir v ta namen. Potem pa jih hoče nekako smešiti s pripombo: S 4000 lirami se ne delajo čudeži. Vendar mislijo Slovani, da so s tem dovolj dostojno obdarili svoje božično drevo — v volilne svrhe! Zdi se nam pa, da so imeli v drugih časih drugačne običaje rado-darnosti.» — Posebno pa je spekia «Nazione» beseda o Judeževih groših v našem poročilu na naslov tistih starišev — redki so —, ki morda menijo, da so premalo dobili in ki hočejo zato v bodoče pošiljati svoje otroke v italijansko šolo. Tržaški list vzklika tu res neslano: -To kaže, da so ti Slovani le za — »vitle denarceb Nazione^ zaključuje s pripomba, da bi vsak komentar le kvaril viis. Pa napi-šimo mi par besed komentarja! -Nazione» je bila previdna, kajli, če bi bila napisala komentar, bi se dotaknila stvari, ki bi žgala za nohti — njo samo. Stara znana rcsnica je, da ravno oni lovijo slovenske otroke v svoje šole s — svitlimi de-narci. Pa saj jc nanesel slučaj, da italijanski listi ravno seda) objavljajo poročila o božičnici laškega rikreatorija v Skednju in drugod, kjer naštevajo, koliko so porazdelili med otroke j raznega božjega blagoslova! Ali niso bili tudi za to potrebni — cekini?! (Nazione* govori namreč o cekinih^). Nam je le v čast, če odklanjamo «-Judeževe grošea. Njim pa so ravno Juceževi groši od nekdaj edina vaba za slovenske nezavedne slame. Mi odklanjamo ^Slovane za svitle denarce,;> oni pa jih lovijo s svojimi — cekini.-j Kdo stoji moralično višje?!! »Nazionea je že vedela, zakaj se jc previdno-izognila — komentarja! Važno za upnike avstrijske poštne hranilnice. Mnogo naših ljudi, zavodov in društev je imelo svoj denar pri avstrijski po£tni hranilnici kot hranilne vloge ali pa v tekočem računu, v lakozvanem čekovnem prometu. Italijanska vlada se je sedaj končno odločila, da zamenja ta denar svojim državljanom v lire. To se izvrši na ta način, da stopi italijanska država nasproti avstrijski poštni hranilnici na mesto svojih državljanov, s tem, da izda Ic-tem za odgovarjajoči znesek v razmerju 60 L i za 100 K vložne knjižnice italijanske poštne luke. j hranilnice. To pa samo glede vplačil izvršenih med pri avstijrski poštni hranilnici pred premirjem (4. 11. 1918.} in samo v korist italijanskih državljanov iz starih pokrajin in pripadnikov anektiranih pokrajin, kolikor so postali italijanski državljani v zmislu mirovne pogodbe vsicd rojstva ali vsa/ vsied opcije. Tem poslednjim se izmenja denar samo, če bo opciji ugojeno. Podrobnejši predpisi za izvršitev izmenjave se še objavijo. Samo ena je že sedaj določena, in sicer, da bo rok, v katerem bo treba predložiti hranilne knjižice, oziroma listine v dokaz terjatve iz tekočega računa, v 45 daeh | od dneva objave dotičnih predpisov. Ker bo : gotovo tudi treba predložiti v istem roku dokaze, da ima prosilec pravico do izmenjave, da je terej italijanski državljan ali n. pr., če bo šlo za trgovinsko družbo, da so njeni član! italijanski državljani, je dobro, da tisti, ki se jih tiče, že sedaj pripravijo potrebne listine. Zlasti velja to tudi za naša društva, katerih blagajniki ali drugi odborniki, ki so bili upravi- čeni razpolagati s hranlnimi vlogami ali v če- . v!ac'a bi hotela, da bi se to vpraša-! kovnem prometu pri poštni hranilnici, so se pozabilo, kajti Benetke in Gencva bi'mcjtem menjali vsied snrrli ali iz drugih raz- ako bi sc tak j logov. Škoda bi bilo za vsako stotinko našega članek! narodnega premoženja, ki bi se radi naše za- nje sp tudi zahtevale svobodno luko, položaj dovolil Trstu. Toda — pravi dalje — obziri na državno blagajno nc smeli odločati glede tega vprašanja, temveč se j Proslava bo vlada morala sprijazniti z žrtvam*", ki so j «Prosvete.» bodo i mude na ta način izgubila w. oblete ice mladinskega društva Rečeno« bodi, da nismo pričako- potrebne, da se propadanje Trsta zajezi. V tr-! vali take slavnosti. Nismo megii verjeti, da jih žasKem splošnem skladišču je za poldrugo mi-ljardo nakopičenega bla^a, ki se ne more od- bo toliko a priznavamo, da smo se zmotili V nedeljo smo videli nebroj naše mladine, pravili na trge bližnjega vzhoda. To jc neino-i mladine ki je prihitela iz vseh delov mesta, iz geče vsied tega, ker fr st ne more tekmovati s scvernonemškimi pristanišči Hamburgom in Bremenom. Prevoz ene tone blaga iz Hamburga v Carigrad je še pred kratkim stal 1200 mark, dočim je treba plačati črez Trst 3000 Kr. Jugosloveuska, avstrijska in čehoslovaška trgovina z lesom, ki je šla prej skoz Trst, se Je obrnila proti Grški, odkar je grška valuta postala slabša kot italijanska. Trgovino s kavo je popolnoma izkopal državni monopol, ki ie trajal do pred kratkim. Trgovina z egiptovskim bombažem, k' «c nekdaj cvetela, je sedaj popolnoma mrtva. Proglasitev svobodne luke pa bi po mnenju člankarja dunajskega li- bližnje in daljne okolice, z Goriškega m i z tužne Istre. Prihitela je, da pozdravi idejo ki nas veže nas vseh in, da se lu še enkrat zveže v ccloto, po kateri hrepeni naš narod. Prihitela je, da se pozdravi med seboj ter da se spozna. Oči so jim žarele od veselja, ko so si segali v rokć, saj so prišli s trdnim prepričanjem, da pokažejo to kar so bili v stanu napraviti v teku enega leta. Tržaška «Prosveta», je slavila v nedeljo 8. t. m. obletnico svojega obstoja In svojega delovanja. Hotela jo je proslaviti na način, ki odgovarja njenemu resnemu delu. Dramatični odsek je vprizoril popoldan delegacije Finžgarjevo trodejanko «Verfga;>. KazveseKli so nas mladi Igralci, ki so pokazali mnogo aaevaaft do ranega dala. Idr* f* u spala nadvse pohvalno. Dvorana je bila natlačena natega, umetniškega užitka tako Sejnega, Ijndstva. Po predstavi je mladina aranžirala zabavni večer, na katerem naj hi te vsi tisti ki so od daleč in blizu prihiteli prijateljsko pogovorili in seznanili. Govornik «Matice» je orisal na kratko nastanek in delovanje poslednje in pozval navzoče, naj podpirajo to mladež, da ne omaga na svoji težki poti. Govoril je tudi naš prvoboritelj nar. posl. g. dr. \Vilfan, katerega beseda o tem smo prepričani, ni padla na kamenita tla, pač pa v plodov ito srce naše mladeži. Vsako njegovo besedo so spremljale prisrčne ovacije s strani vseh navzočih. Prehitro je prišel čas ločitve. V vznešenih besedah se je predsednik ^Matičen zahvalil vsem navzočim za pose t. Nastopil je tudi moški in mešani zbor, ki nas je res iznenadil, s svojim mladinskim, ubranim petjem. Tudi razne deklamacije so bile povoljno rešene. Ugoden vtis je napravil efektni monolog *Matis. Ginljiv trenotek je bil tudi, ko so odposlanci podružnic ml. dr. 'Prosveten z dežele pozdravili navzoče In se iim zahvalili za dosedajno podporo, proseč jih, naj jim bodo naklonjeni tudi v bodoče. Razšli smo se s trdnim prepričanjem, da bo naša mladina nadalejvala svojo čeprav trnjevo a vendarle ljubo ji po{ srčno in pogumno kot dosedaj. Ml. društvu pa kličemo, krepak: Le tako naprej! Davki. Finančna direkcija za Julijsko Krajino razglaša znova roke dospelosti za razne neposredne davke kakor tudi posledice zane-marjenja rokov. V smislu zakona od 9. marca 1870, drž. zak. št. 23, se razglaša, da se morajo sledeči davki plačali v nastopnih rokih: a) zemljarina v mesečnih obrokih, in sicer prvega vsakega meseca v naprej; b) hišno-razredni kakor tudi hišnonajemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih obrokih, in sicer prvega vsakega meseca v naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hiš-no-najemiti davek 1. marca, 1, junija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5% davščino od hiš, davka prostih radi zidanja, je treba plačati v istih rokih kakor hišno-naiemm davek, t. j- v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, i. septembra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca v naprej; d) občno pridobarino je treba plačati za vsako četrtletje v naprej, 1. januarja, 1. aprila, I. julija in 1. oktobra. Istotako je treba plačati pridobarino od javnemu polaganju računov podvrženih podjetij v štirih enakih 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra poteklih obrokih ; e) v kolikor se renfni davek ne plača na način, kakor je označen v § 133, zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. 220, t. j. potom odbitka, ga je treba poravnati v dveh enakih 1. junija ter 1. decembra poteklih obrokih; f) dohodarino je treba plačati s pridržkom določeb § 234 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 oziroma cesarska naredbe od 8. julija 1898, drž. zak. št. 120, v dveh enakih 1. junija ter 1. decembra poteklih obrokih. Vsied teh zakonitih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke, omenjene v §$ 167 ter 168 gornjega zakona, ako isti niso povsem spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se izvršijo v istih razmernih obrokih kakor izplačevanje prejemkov; g) vse vojne doklade je treba vplačati v smislu § 3 cesarske naredbe od 28. avgusta 1916. drž. zak. §t. 280 obenem z rednim davkom; h) vojno dobičkarino je treba vplačati v smislu § 17 cesarske naredbe od 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103, vselej v dveh enakih obrokih, od katerih prvi poteče 30 dni po dostavi plačilnega naloga, drugi po poteku na. daljnih šest mesecev. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po pret roka, določenega za poravnanje vsakega ieh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če presega posamezni redni davek za vse leto 100 lir. Zamudne obresti se računajo od dneva, sledečega roku za vplačanje, do dne plačila, tako da pride po 1 *lw stot. na vsakih 100 lir vsak dan, kar se z dolžnim davkom vred izterja. Dolžni davek je treba vplačati pri pristojnem davčnem uradu. Slednjič se opozarjajo piačevaici še na sledečo določbo § 5 zakona od 9. marca 1870, drž. zak. št. 23: <»Če bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bi mogel dolžni davek za to leto posanmim davkoplačevalcem stalno predpisali, se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku, predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se ne odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila.» — Trst, 1. januarja 1922. — Namestnik predsednika in finančni ravnatelj za Julijsko Benečijo: Vidulich. Občinski davki. Tržaški municipij razglaša; Davek na klavirje in biljarde za leto 1922. je dospel 1. januarja in se mora plačati najpozneje do 14. t. m. Posestniki in detentorji klavirjev in biljardov, ki svoje posesti 5e niso priglasili, morajo to storiti najpozneje do 20. t. m., drugače zapadejo kazni (dvakratni znesek davka in globa do 300.— lir). Kdor pride med letom v posest imenovanih predmetov, je dolžan svojo posest naznanili tekom 8 dnevov. Tiskovine za naznanitev se dobe na municipija I. nadstr. soba št. 50. Davek se plača pri občinski blagajni. — Posestniki Stirinogačev v mestu in predmestju morajo naznaniti svojo posest municipiju do konca t. m, ter v istem roku plačati tudi davek za leto 1922. pri občinski blagajni. Kdor postane tekom leta posestnik kakega štirinogača, mora to naznaniti municipiju v treh dneh; davek se mu bo odmeril pro rata. — Lastniki in upravitelji poslopij in zemljišč se opozarjajo, da dobijo pri municipiju (I. nadstr. soba St- 50) naznanilne pole. Pole morajo biti izpolnjene in predložene municipiju najpozneje do 31. januarja t. 1. Priporočene požiljatve se bodo pri glavnih tržaških pomoŽDib uradih od 16. t. m. dalje sprejemale ob delavnikih do 8. ure zvečer. Dramatični odsek mladinskega društva «Prosveta», podružnica Sv. Jakob, bo imel danes ob 20. važen sestanek v navadnih prostorih. — Vodja. Zahvala. Šentjakobska CMD se tem potom najtopieje zahvaljuje gdu Josipu Bizjaku, plesnemu učitelju za brezplačno vodstvo plesa dne 6. t. m., gi Jelki za olepšanje božičnega drevesca In šentjakobski čitalnici za prepustitev odra o priliki božičnice in plesa na korist otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Kaietijako-vrtnarska zadruga t Trstu bo imela v nedeljo 15. t. m. ob 9. uri predpoldne odborovo sejo v svojih prostorih. Urad za uvoz In izvoz, ki je imel doslej* svof sedež v ulici Torre bianca 28, se je preselil v poslopje generalnega civilnega komisariata (soba It«v, 19). Informacije se dajo vsak dan od 21. do 12. in od 17. do 18. Pevski zbor ^Učiteljske Zveze«. Vaja za pevce (pevke) postojnskega okraja se ne bo vrjiia 12. t. m., temveč v nedeljo 15. t, m. ob 11. uri pri Paternostu. Iz tržaškega živiienla Blazen delavec. Žalosten prizor — ki je privabil skupaj veliko Število napol zaspanih, prestrašenih stanovalcev, — se jc odigral včeraj ponoči okoli tretje ure v obljudeni hiši št. 691 pri Sv. Ivanu, kjer stanuje v prvem nadstropju delavec Josip M. - Ob omenjeni uri se je zbudil delavec iz težkih sanj. Kmalu na to je vstal, se oborožil z debelo gerjačo in začel divjati po stanovanju, da je zbudil ženo, sina in sostanovalce. — Kaj Ti je? — ga je vprašala žena. — Molči, sicer ubijem Tebe, sina... vse! •— Moj Bog, pomagajte f Zblaznel je — je vpila ženska brez prestanka in se skrivala s sinom. Mož pa je Še vedno grozil in razbival pohištvo. Prihiteli so sostanovalci, prihitela sta dva stražnika in Tre ves z dvema strežnikoma, ki sta po dolgem trudu pomirila blaznega delavca ga nato odpeljala v opazovalnico mestne bolnišnice. Žalosten konec nevrastenične matere. V na- _VTrsta, dne 12. janaarja 1922,______ V ulici Lorenzo Bernini št. 6. Sedaj smo doznali, da so jo povlekli ribiči iz morja pri Mi-ramaru. Kakor znano, jc bila žensko, nevrasle-nična in za to sc izključuje, da je padla po nesreči v morje, D\a požara. Pred včerajšnjim je izbruhnil ogenj v podstrešju sodnijske palače v ulici SS. Mar tiri št. 6. Ogenj, ki je povzročil neznatno škodo, je izbruhnil iz naslednjega vzroka: Sk zl podstrešje je napeljan dimnik. V tem dimniku so se vnele saje. Radi tega se je dimnik preveč segrel in ožgal tramove v onienjeneM podstrešju. — Iz istega vzroka je izbruhnil ogenj v stanovanju Josipa Maraspinija v ulici dei Burlo štev. 1, Ponarejen 100 lirski bankovec. Pred sneč-njim je bil aretiran pomorščak Evgen Nodos, stanujoč v ulici S. Marco št. 3, ker je oddal \ neki hiši v ulici S. Filippo št. 5 ponarejen 100 lirski bankovec. Tatvina. Včeraj pri belem dnevu so vdrli neznani tatovi v stanovanje Carmele Morpano v ulici Gianrinaldo Carli št. 4 in odnesli 7000 lir v denarju. Tatvina ie bila javljena policijskemu komisariatu v ulici della Sanita. Razpečevalec ponarejenih dvolirekih bankovcev. Včeraj je bil aretiran 17 letni Atii So-dersnich, stanujoč v zagati della Fontanella št. 1, ker je razpečaval ponarejene dvolirske bankovce. Aretiran je bil tudi njegov sokrivec Romeo Ban, stannjoč v Puli, uUca delV Asilo št. 1, in Marijan Jess, stanujoč v ulici della iem listu od 5. t. m. smo poročali o skrivnost-1 Ginnastica št. 22. Policija zasleduje še druge nem izginjenju Carmele Rendicheve, stanujoče I krivce. CANNES • GENOVA Med sve tovne mogolcc, ki odločajo o u-sodi Evrope, moramo staviti na prvo mesto angleškega in francoskega ministrskega ministrskega predsednika. Lioyd George in Briand imata takorekoč v rokah ostalo Evropo. Do sedaj predstavljala ta dva gospoda najvišjo evropsko oblastvo. Včasih pritegneta še Italijo in Belgijo v svoja posvetovanja zaradi lepšega, posebno se to zgodi tedaj, ko sta si omenjena gospoda v navzkrižju, kar se večkrat dogaja. Zato je ; bilo treba sklicati toliko konferenc, j Jedro vseh dosedanjih konferenčnih raz-! prav je bila versaillcska pogodba z odškodninskim vprašanjem. Spočetka je bilo to vprašanje sporna točka med Francijo, ki se je hotela do pičice držati vseh točk omenjene pogodbe, in pa Nemčijo, ki je skušala do danes z raznimi sredstvi ublažiti stroge določbe versailleskega usodnega pisma. Toda v tem boju je vedno podlegla Nemčija m Francija se je pripravljala na to, da popolnoma ugonobi svojo nekdanjo nevarno tekmovalko. Politični in gospodarski ugonobitvi takega odločilnega gospodarskega in političnega činitelja Evrope, kot je Nemčija, se je postavila Anglija po robu, ne samo z ozirom na morebitno premoč, ki bi jo Francija zadobila v Evropi, ampak pred vsem, -ker bi smrt nemške industrije in proizvodnje sploh silno zadela blagostanje Britanije. Zato jc bil ta spor pred vsem gospodarskega izvora. Angleži so v svoji dalekovidnosti že davno zaslutili to resnico, ki se je udejstvo-vala in se še udejstvuje. Angleška industrija in angleško gospodarstvo preživlja take težke preizkušnje, kakor še nikoli do sedaj. Gospodarska kriza, nastala vsied pomanjkanja bogatih izvoznih trgov, zavzema vsak dan hujši obseg v vseh panogah angleškega gospodarstva. To je torej glavni vzrok, da nc morejo dopustiti Angleži, da bi Nemčija propadla. Zdi se pa, da so tudi Francozi prišli do spoznanja, da bi imeli posebno oni veliko škodo, Če bi Nemčija gospodarsko podlegla. Prvič bi morala Francija brisati vso vojno odškodnino in drugič bi nemški polom v kratkem tudi francosko gospodarstvo, ne glede na odškodninsko vprašanje, močno pretresel. Seveda ne velja to le za Francijo in Anglijo, ampak tudi za vse dežele ostale Evrope. Z ozirom na to, ker nimajo razen velevlasti manjše države niti v tem za vse življenskem vprašanju nobene besede, zato govorimo v glavnem le o francoskih in angleških težnjah. Pooštrenje gospodarske krize je poostrilo tudi politične odnosa je med v z ozirom na različno naziranje v Evrope. Kakor ne more biti obnova Fran-1 ospredju francosko-nemska zadeva vojne odškodnine, ampak celotno obnovitveno vprašanje vse Evrope, ki je cd.isna ot! vzpostave Rusije in ohranitve Nemčije, nam dokazuje rpsnost razprav v Cannesu. Lloyd George je v stvarnem in temeljitem govoru dokazal, da je v interesu ne samo Nemčije in Rusije vzpostava teh držav, ampak v interesu vsega zapada z zmagovalci vred. Zato je treba na vsak način pritegniti obe deželi v neposredna sodelova jc. V to svrho naj se sestane v najkrajšem času konferenca, na kateri se bo razpravljalo o gospodarski obnovi Evrope, a na to konferenco naj se pozovejo tudi predstavniki Rusije in Nemčije in tudi manjših držav. To je torej prva oficielna izjava od strani zaveznikov, kjer sc priznava tudi premagancem oziroma nekdanjim sovražnikom pravica sodelovanja. Italijanski ministrski predsednik je v dolgem govoru pojasni! stališče Italije, k* je za to, da se skliče gospodarska konferenca, na katero naj se povabijo Rusija, Nemčija in druge države. Le nagHšal jc, da se mora Rusija odpovedati vmešavanju v notranje zadeve tujih držav, za kar mora dati poroštva. Najbolj važna pa jc izjava francosko g* ministrskega predsednika Brianda, ki ji načelno v soglasju s predlogi Lloyda Ge-orgea. Povedal je, da je v: postava Rusije važen predpogoj za prospevanje nemške industrije in nemškega gospodarstva, od katerega je zopet odvisno odplačevanje odškodnine. Tudi on zahteva garancije od Rusije. Rusija bo morala dati politična m gospodarska poroštva. Predvsem bo mo rala priznati obveznosti prejšnjih vlad, pustiti svobodo inozemski privatni trgovini in podjetnosti ter sc odpovedati bolj^c-viški propagandi na zunaj. Tako je prodrlo to načelno vprašanje in Rusija stopi v kratkem zopet na evropsko pozornico. Na eni naslednjih sej se jc formuliral sklep, s katerim se pozoveta ruski predsednik ljudskih komisarjev Lenin in Ćičc-rin, da prideta na gospodarsko konferenco, ki se bo vršila v mesecu marcu t. 1. v Genovi. Ta sklep se je sporočil ruski vladi potom trgovske delegacije v Rimu. S tem aktom so se torej zavezniki šc previdno izognili pripoznanju sovjetske vlade, ker sc se namenoma in s poudarke r. poslužili posredovanja trgovske delegacije in povabili dva člana ruske vlade na gospodarsko konferenco, ki sc nc bo pečala Vendar s političnimi vprašanji. Vendar pa je ne -efesikimi' mo8oče ločiti tako važnih vprašanj od po-obnovi Zalo bo tudi prihodnja gospodarska ' konferenca v Genovi velike politične vaz- eije izključno francoska zadeva, tako tudi'"0^- Jaf° >e\.da sc bodo ruski odPc-J mnJhi« movohitni no!,m IWčiiG 1 slan.cl potegovali za priznanje s~v,elsk ne more biti morebitni polom Nemčije iz-, - da" bodo to tudi dosegli, če pride ključno nemška zadeva. Vsak dan se ias-1 y , ct ' J ^ __i_______ j„_______j-s-.L___ do sporazuma v vseh glavnih vprašanjih, ki so gospodarskega pomena. Sicer pa je že ta sklep sam na sebi izrazito političen akt, naj se še tako naglasa nasprotno. Ta sklep bo izzval v vsej Rusiji velik odmev in če pride do pozitivnih rezultatov v Ge- ne je pokazuje dejstvo, da so razne države v gospodarskem in kulturnem oziru odvisne med seboj. Ni ga naroda ali države, ki bi se mogla zapreti s kitajskim zidom ter živeti z lastno proizvodnjo. Politična nesoglasja so se zlasti pokazala pred krat- y: ° ,Y/ ,. ___. '___Tr_____.____ novi, tedaj ne bo daleč <"as, ko bo Rusi> kim v Washingtonu, ko so se Francozi upr- ^^ en<> ^^ v evropskcnl H omejitvi podmornikov, ne glede na druga nesoglasja, ki smo jih imeli priliko o-pazovati tekom konference. In ko se je vrnil Briand v Evropo, je že zopet strašilo to preklicano odškodninsko vprašanje in treba je bilo novih posve- ____ tovanj. Že zaradi javnega mnenja sc je mo-1 je^Ruslj ral Briand držati doslej besedila versail-leske pogodbe in krčevito braniti vsako črkico tega nesrečnega akta, da se ne zruši vse versaillesko naporno delo v nič. Toda Lloyd George je bil takrat odločen. V dolgih predposvetovanjih sta sc oba ministrska predsednika le sporazumela v glavnih vprašanjih. Lloydu Georgesu se je posrečilo prepričati svojega francoskega tovariša, da je treba ubrati drugo pot, ako naj se vzpostavi Evropa. In glavna pridobitev teh posvetovanj je bila, da se mora tudi odškodninsko vprašanje podrediti višjemu smotru, t. j, splošni obnovi Evrope. Prvič, ker je odškodninsko vprašanje Nemčije v vzročni zvezi s tem višjim smotrom, in drugič, ker preti sicer vsej Evropi gospodarski polom. In tako smo srečno dospeli do konference v Cannesu, ki je prva konferenca, na kateri se je nekaj važnega in resnega sklenilo. Že samo dejstvo, da ni stala v političnem življenju. Sicer pa se je ruska vlada potrudila, da omogoči zbližanje z zapadnimi državami. Velika popuščanja v doslej strogo komunistični smeri so pripomogla do tega sklepa zapadnih vlad v Cannesu. fn morda je Lenin z obljubo, da v načelu pripravljena priznuti ' obveznosti prejšnjih vlad, razorožil svojesjf. največjega sovražnika Francijo, ki je bila glavna zapreka vsakemu sporazumu s sovjetsko vlado. Ta velepomembni sklep canneške konference jc skoraj zasenčil drug važen sklep, ki sc tiče odškodninskega vprašanja. Ncri-čija dobi znatne olajšave pri odplačevanju letošnjih obrokov proti primernemu poroštvu. Oba sklepa sla prva udarca proti ver-sailleski pogodbi. Cc naj pride do resnih dejanj, bo moral ta akt v muzejski arhiv. Če sc ne bo zgodilo to šc na prihodnjem zborovanju v Genovi, pa pride kdaj pozneje, toda la usoJa ga čaka. Francozi se ga bodo šc krčevito držali hi ga branili, a v interesu vse Evrope bo postajala revizija teh pogodb vsak dan nujnejša potreba. V Tifctu, dne 12. pnuarja 1922, »EDINOST« Stran lil. Kaj mora znat! vsaU volila? t. Kdo sme biti voljen v občinski svet? Za občinskega zastopnika sme biti voljen vsak volilec, ki je vpisan v volilnem imeniku dotične občine ter zna brati in pisati. Županu pristoia pravica, da se glede vsakaterega prepriča. V isti občinski zastop ne morejo biti voljeni sorodniki v ravni navzgornji in nav-zdoljni vrsti (oče in sin, vnuk in ded itd.), tast in zet, posinovljenec in pa očim. 2. Kdo ne more H ti izvoljen? a) kdor ni volilec; b) duhovniki in dušebrižniki; c) državni uradniki, ki imajo nadzirati občinsko upravo, ter njih uradniki; d) uradniki dobrodelnih zavodov; c) oni, ki prejemajo kako podporo ali plačo od občine ali kake naprave, katere upravlja občina; f) učitelji javnih ljudskih šol; g) oni, ki imajo opraviti z občinskim denarjem, ali taki, ki niso še položili računa o njem; h) kdor je v pravdi z občino; i) kdor je direktno ali indirektno udeležen pri kaki ustanovi, društvu ali podjetju, ki deluje za občino; j) občinski upravitelji ter upravitelji dobrodelnih naprav, ki so pod nadzorstvom občine; k) vsi oni, ki imajo kak dolg napram oo- čini, 3, Iz kolikih svetovalcev je sestavljen občinski svet? Občinski svet je sestavljen; V občinah z nad 250,000 prebivalci iz 80 članov; . . v občinah z nad 100.000 prebivalci iz 60 članov; p v občinah z nad 30.000 prebivalci iz 40 Članov; . v občinah z nad 10.000 prebivalci iz oO članov; . v občinah z nad 3000 prebivalci iz 20 članov; v vseh ostalih iz 15 članov. ^ Volilci ene ebčinc imajo vsi enako volilno pravico glede vseh svetovalcev. Upravni volilni odbor, ki ima sedež pri generalnem civ. komisarijatu, more občine razdelili v frakcije (frazioni) in tem določiti število svetovalcev, ki jih ima vsaka posebej voliti. Za prve splošne upravne volitve stori upravni volilni odbor to: a) za občine, v katerih je bil žc iiporab-Ijen ta sistem pri zadnjih občinskih volitvah pod bivšo vlado, na predlog avtonomne deželne uprave; b) za občine, ki nimajo leh pogojev, pa na prošnjo občinskega svela ali pa večine volilcev ene rakcije. ^ Ta odlok se mora objaviti. Vsaka irak-cija voli le njej odmerjeno število svetovalcev. Volilni imenik za vsako frakcijo sestavi občinska volilna komisija. Nihče ne sme biti vpisan v imeniku več frakcij. 4, Kje se voli? Vsak volilec voli v sekciji, kateri je po svojem bivališču dodeljen. ^ 5. Kdaj zve volilec dan in kraj volitev f Vsaj 15 dni prej mora župan razglasiti dan in kraj volitev. 6. Potrdilo o vpisu Vsaj 5 dni pred dnevom volitev dostavi župan vsakemu volilen na dom potrdilo o vpisiT v imeniku. To potrdilo je tiskano na belem papirju ter vsebuje: sekcijo, v kateri voli upravičenec, volišče ter dan m aro glasovanja. .. Volilec ali član njegove družine ah pa iredsednikom, skrutinatorjem ter volilnim komisarjem. Miza mora vedno biti tako postavljena, da jo morejo volilci ob štetju glasov obstopiti _ Hala antanta Id nje pomen za esropsfcl mir \ Mala ententa je že dokazala z dejanji svojo življensko moč in svoj pomen za ohranitev evropskega miru. Parkrat že je z odločnim nastopom preprečila naklepe, ki bi mogli, če bi se posrečili, resno ovirati delo za mirno uredbo Srednje Evrope in s tem spraviti v nevarnost mir vse Evrope; Ustvaritelj male entenle je v prvi vrsti minister Čehoslovaške za vnanje stvari, Beneš, S tem je stopil v prve vrste med sodobnimi državniki Evrope, Beneš deluje dalje z redko diplomatično spretnostjo na izpopolnitvi in poglobitvi male entente. Dogovor z Jugoslavijo ni bil težak. Tu so šli Benešu v prilog krvno sorodstvo in iskreni odnošaji med obema slovanskima plemenoma. Težavnejši je bil dogovor s Poljsko. Radi vprašanja Šlezijc sta si prišli ti dve severno-slovanski državi v precej ostro navskrižje. Nastalo je nezaupanje, ki se je razvilo v precej hudo nasprotje. Ali tu sta diplomatska spretnost in lojalnost Beneša znali pregnati zastrupljajoče megle. Pogajanja so dovcdla do popolnega sporazuma, ki je dobil viden izraz v pristopu Poliske k mali ententi. Na to je Beneš državnikom avstrijsko-nemške republike ugladf! pot v Prago. Tudi pogajanja v Pragi in Lani so bila oven-čena z znamenitim uspehom. Dogovori so pojasnili marsikatero vprašanje, ki je doslej provzročilo navskrižje med obema državama. Nemška Avstrija sicer ni formalno pristopila k mali ententi, vendar pa je gotovo, da jo jc dogovor znatno ojačil. Saj so soglasno sporočili od obeh strani, da so se v Pragi in Lani sklenili dogovori gospodarske in politične naravi. Po teh sestankih je prišla v svet vest, da pojde skoro Pašić na Dunaj. To potovanje sc je tolmačilo v smislu, da gre za pristop Avstrije k mali ententi. No, vest o tem obiska se ni uresničila. Dejstvo paT da je državni podtajnik v ministrstvu za vnanje stvari, Popovič, imenovan za poslanika Jugoslavije na Dunaju, kaže vendar, da gre sedaj za vzpostavitev tesnih odnošajev med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo kar bi gotovo zopet izdatno ojačilo stališče Jugoslavije napram zapadnim državam. Romunska je bila odslej precej dvomljiv in nezanesljiv element za malo entento. Ali, tudi tu se pripravljajo dogodki, ki bodo pripomogli mali ententi do še večje moči. Tak dogodek je sedanji obisk kralja Aleksandra na romunskem dvoru. Če so tozadevne vesti v skladu z dejstvi, gre za zaroko kralja Jugoslavije z mlajšo hčerjo kralja Romunske- Res je sicer, da rodbinske vezi med vladarskimi hižami niso odločilne za sedanjo moderno in demokratično politiko. Vendar ni dvoma, da bi taka rodbinska vez pripomogla k še tesnejšim odnošajem med obema državama. Ali je še neki drugi moment, ki sili na-Iscdstvcnc države k slrnitvi. Ta moment ie: skupna nevarnost, ki grozi vsem od strani — Madžarske! Vsi znaki kažejo, da roerodajni politični krogi na Madžarskem _ nekateri odkrito, drugi bolj potajno — delujejo z vso paro za povrnitev Habsbur-govcev na prestol Ogrske. To bi bila tista skupna nevarnost, iz katere bi mogla nastati tudi resna nevarnost za mir Evrope. •« - t» i ' l_* ____ tudiprinjem uskižbena oseba potrdi pre-jToda, tu vmes se širijo tudi vesti, Id nas m li-line s ©odpisom. zanimajo v vsoki meri ravno kot drzavlja- ' Voliki ki stanujejo izven občine, prej- ne Italije. Zagrebški .Tagblatt. poroča, da n^cio to potrdilo potom županstva svojega jc ic dni v ogrski zbornici nekdo vskhknil: bivališča "SaJ *laliiani aiso naii soscdJe'a Zavrnil pa Volilci ki do tretjega dne pred volHvijojda ga je neki drugi poslanec: »Pa bodo po-nc prejmejo tega potrdila, dvignejo do stali naši sosedje!« lic »'-t,— t------------ 7 t dneva in na dan volitev samih isto osebno ter proti vpisu v poseben seznam pri zu- panu. „ . Ako zgubi volilec potrdilo ali pa postane to vsled kateregakoli vzroka nerabno, ima pravico na dan pred volitvami ah tudi na dan volitev dvigniti duplikat, ki se izda na modrem papirju. . , .... . V to svrho mora občinski urad biti tekem 5 dni pred volitvami kakor tudi na dan volitev samih odprt vsaj od 9. do 17. •ire. 7, O volilnem uradu (komisiji). Volilni urad obstoja za vsako sekcijo iz 5 članov ter volilnega komisarja in tajnika. Dva člana komisije imenuje občina, dva volilni komisar a petega volijo vsi Imenovanja za volilnega komisarja, predsednika, podpredsednika, skrutinato-rja ali tajnika volilnega urada ni mogoče odkloniti, t. j. kdor je imenovan oziroma izvoljen, mora to nalogo sprejeti. Volilni urad sklepa z večino glasov ne-glede na število prisotnih, a predsednik glasuje le v slučaju enakega števila gla-sov. ^ Vsaj trije čluni morajo biti vedno prisotni pri volilnem opravilu. 8. Česa je treba volilec, da lahko vstopi v volilni lokal? Vstop v volilni lokal jc dovoljen samo volilcem, ki se izkažejo s potrdilom o vpisu (legitimacijo) v volilnem imeniku in to vsakokrat, ko vstopijo. Nikakor ni dovoljen vstop volilccm, ki so oboroženi. 9. Ali sme volilca kdo zastopati? Volilec mora osebno oddati svoj gias, a nikakor ne po namestniku. Kdor vsled fizičnega zadržka tega ne more storiti, more, ako osebne pride na volišče, izraziti svoj glas t. j. zganiti glasovnico in jo izročiti predsedniku po volilcu svojega zaupanja. 10. Kako je opremljen volilni lokal? V volilnem lokalu se nahaja miza z žaro, V V UlllJiCHl lun JI1U a« luiuajc iuu.a £• u, nSDrUIIlIItl uicanl »»»*■ - - ■ ■ ■ eb kateri sedi predsednik s tajnikom, pod- Istri v Trstu, ul. Sv. Fra&ška 291 Zgrešena pot V svoji številki od 4. januarja je tržaški »Piccolo« priobčil zelo zanimiv članek o predpripravah za gospodarsko konferenco, ki se je med tem že sestala v Cannesu. »Piccolo« pripoveduje, kako da se je Lloyd George trudil, da bi razen Francije pridobil tudi Italijo za sodelovanje pri prizadevanju, ki mu je namen povzdiga Evrope, to je: Srednje Evrope in Rusije. Lloyd Gecrge izhaja z gledišča, da je tudi za njegovo lastno deželo, Anglijo, potrebno, da sc splošne razmere urede in ozdravijo, ker so dosedanje izkušnje dokazale, da nobena dežela ne more dobro zuumosti in doslednosti tega lista. Nič se ne čudimo, da govori o koristi, ki bi jo lahko imela Italija od bogate sosede, a da v isti sapi bruha iz sebe vse svoje znano sovraštvo! Prav tako, kakor gospod Giunta in njegovi somišljeniki, ki so na rimskem kongresu v isti sapi govorili na eni strani o potrebi trgovskih dogovorov z Jugoslavijo, na drugi pa o kaznovalnem pohodu, ki da ga hočejo uprizoriti proti isti sosedi-! PRIPOROČA se Uobroznana brivcu. Jost? * Jerman, Trst, ul. XXX. Ottobr« 14 (31 UBIRALEC in popravljalec glaeovirjev bar? monijev. Pečar Andrej. Trst. vla Cor« ror.eo t V. nad. HIŠO z gostilno, traiiko in zemljiščem prodan po ugodni ceni. Ponudbe pod »Bodočnost \922-> na upravništvo -Edinostih. 4). Vesti z Goriškega Iz Nemškega Ruta. — Napad z nožem. K dopisu v št. o. našega lista, smo prejeli o tem dogodku sledeče pojasnilo. Okoli dveh ur po prospevati, če SC druga —- posebno, ako je aoči v pondeljek 2. januarja so bili nekateri njena odjemalka — nahaja v slabih raz-1 mladeniči v gostilni. Nobeden ni znal za nič merah. Taka oslabljena dežela zlasti ne ihudeŠa- Nekaterii gredo spat in med tem ča-more biti dobra odjemalka za izdelke druge dežele. Ta poslednja bi morala končno istoiako propasti, naj je bila v za- Nam in vsakomur, ki logično misli na podlagi vse minulosti v razmerju med Habsburgovci in italijansko javnostjo, sc more taka politika uradne Italije zdeti naravnost izključena. In če bi vendar prišlo do take politike, bi morali reči, da živimo v državi neverjetnosti. Niti misliti ne moremo, da bi italijanski narod mogel odobriti tako politiko. To je zgodovinska ne-možnost. In neverjetnost tudi z ozirom na interese Italije v bodočnosti Eno edino razlago bi imeli — v naspro'stvu z Jugoslavijo. AK, to bi bila razlaga, ki bi bila v kričečem nasprotstvu z življenskimi interesi Italije. Kajti, čim je nastala mala ententa, čim je pokazala toliko življcnske sile in jasnosti glede svojih ciljev -- in glavni cilj je ravno nasprotstvo proti povrnitvi Habsburžanov — mora Italija računali kot z gotovim dejstvom, da bi t podpiranjem madžarskih namer izzvala proti sebi naspotstvo vseh držav male entente! Mari bi ji bilo madžarsko prijateljstvo zadostna odškodnina za tako izgubo? Ali je res kdo med italijanskimi državniki, ki bi bil toliko slep, da ne bi videl, kakim nevarnim zapleti jajem bi taka politika izpostavila mir vse Evrope in Italijo samo?! Vodilni duh male eniente, minister Beneš, pa naglasa ob vsaki priliki, da ta organizacija naslednjih držav stremi v prvi vrsti po ohranitvi evropskega miru. Vsi dosedanji nastopi male entente podkrepijajo to trditev. In proti takemu eminentnemn činitelju miru naj bi nastopila Italija in si s tem odtujila vrsto držav, na katere je nje gospodarska bodočnost navezana s tisočerimi vezmi?! To bi bila politika tre-netno razpaljenih strasti, ne pa politika razsodnosti in dalekovidnosti. No, mi zaupamo dobremu zmislu širokih plasti italijanskega naroda. Ker streznjenje mora priti! _ Ker je nabiranje za istrske žrtve prosimo vse cenj. nabiralce in ■ blagovolijo čimprej vposl&ti nabiralec po! nabranimi zneski vred- — Odsek de četku in naj bo celo tudi v sedanjem hipu še tako bogata. In kar velja za bogato Anglijo, upnico vse Evrope, mora veljati v toliko večji meri za ostale dežele — in tudi za Francijo in Italijo! Ali, odposlanec Lloyd Georgea, ki naj bi bil dosegel tozadevni sporazum z italijanskimi ministri, je videl, da so bili nekateri — in to tudi ministrski predsednik in minister financ — za tako akcijo, dočim so drugi, posebno pa minister za vnanje stvari, Delta Torretta, nasprotovali. In stališče tega poslednjega jc obveljalo. Nasprotniki so se postavili na naravnost sovražno stališče proti temu, da bi se ustanovil obširen finančni organizem za gospodarsko vspostavo Evrope. In odposlanec L!oyd Georgc-a je moral odpotovati, ne da bi bil kaj opravil. Videč, da ne more z Italijo nič opraviti, je Lloyd George to poslednjo pustil na strani ter se je nadalje pogajal in določil akcijo edino ie s Francijo, ki je končno izrevidela pravilnost njegovih misli. Anglija in Francija sta se sporazumeli. Ko je Italija videla to, se je — da ne ostane popolnoma osamljena in da se ne store brez nje nadaljnji sklepi in ukrepi — zopet približala omenjenima državama ter jc izjavila, da je pripravljena za sodelovanje na njuni akciji. Toda tudi sedaj je pokazala svojo nasprotnost proti Lk>yd Ge-orgovi akciji s tem, da je prispevala le z neznatnim deležem, Člankar v »Piccolu« pravi na to med drugim: -zakaj je italijanska vlada proii udeležbi pri podjetju, ki hoče vzpostaviti Srednjo Evropo in Rusijo — torej dežel, na katerih trgovini nismo mi nič manje interesiram, nego katera-koli druga država Evrope in od katerih bomo dobivali v bodoče največji del surovin: — tega ne mere v Londonu nikdo razumeti. V Londonu ugibajo v tem oziru različno in izvajajo zaključke, ki pa jih ne kaže navajati v tem hipu.« Začudenje v londonskih krogih razume-j mo mi prav dobro, kajti že čut za lastno' korist bi moral Italijo nagibati k temu, da živi s svojimi sosedi v najboljših odnošajih. Posebno še s tistimi, od katerih bi mogla; v obilni meri dobivati vse surovine — brez izjeme —, ki jih ona sama nima, in katerim deželami bi mogla ona oddajati svoje izdelke.« Ali, temu ni tako in ne more bitil Vzrok za to hočemo povedati mi gospodi v Londonu — mi, ki tukaj iz neposredne bližine opazujemo in občutimo na lastni koži politiko gospoda Torretta. Za sedaj ni v tej deželi — vsaj tako kaže barometer — ne politične razumnosti ne doslednosti. Fašisti so, ki dajejo smernice italijanski politiki. In ta politika nima zinisla za koristi in potrebe Italije, ampak stremi edino za tem, da bi Slovanstvo slabila in oškodovala in ga celo — če bi bilo le možno —-uničila. Da je to več nego zgrešena politika, — ker se Slovanstvo ne da uničiti — to ve že vsak šolarček drugod po svetu. Toda to ne velja za italijanske, cd politične strasti zaslepljene nacionaliste in vse tiste — vštevši gospoda Torretta —ki stoje pod njihovim vplivom. Oni gredo brezobzirno dalje svojo slavno pot, čeprav mora biti jasno vsakemu razsodnemu človeku, da vodi ta pot vse drugam, nego pa k varovanju koristi Italije! Sicer pa nas ni najmanje začudilo, da stavlja gornja vprašanja tak list, kakor je »Piccolo«. Doživeli smo namreč in doživljamo dan za dnem nove dokaze o — ra- raačin, iz gostilne. — Pride iz gostilne Kos Pa vel, ga sreča kakih dvajset korakov od gostilne in mu reče: - Potrta neizmerne žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem rn znancem, d« jc moj nad vse ljubljeni soprog PETER HUSSU krčmar danes zjutraj, ob 7. uri, po dolgi in mučni bolezni, v 49. letu svoje tkite mfrno v Gospodu zaspat Pogreb predragega pokojnika se bo vr3il v petek, 13. L m., ob 10. rji predpoldnc iz hiše žalosti Via Udine Št. 5. TRST, 11. januarja 1922. Rosa Huidu, soproga 31 v imenu ostalih sorodnikov PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec ROMan In A min a mu Je pomenila z roko naj vstopi. "Moj Bog! Za mrtvega me tmab je pomislil Filip in skočil ne da bi vedel, kaj naj napravi, skozi okno v sobo in našel svojo ženo na zofi Hotel je govoriti, toda Amina, ki ga je g!e-dala nepremična, je vzkliknila v polnem prepričanju, da ima pred seboj nadzemsko prikazen: «Tako hitro — tako hitro! O, Bog! Zgodi se tvoja volja! In vendar je strašno! Filip, dragi Filip, tudi jaz ti bom kmalu slediiaU Filip je postal po teh besedah Se nemirnejši, ker se je bal hipnega preobrata, v slučaju če Amina spozna, da fe še iiv. < Draga Amina, čuj me! Pričel sem nepričakovano In ob nenavadni uri. Vrai se mi v naročje in videla boš, da tvoj Filip ni mrtev.» «Ni mrtev? je vztrepetala Amina in skočila kvišku. Ne, ne, še vedno bije mjegovo srce in šc vedno je tvoj srčno ljubeči te soprog,« ja krik-nil Filip in io objel. Astioa je omahnila na zofo In od veselja zajokala. «0, Bog! Mof Bog! Hvala Ti» je zamogla Amina šele čez nekaj časa spregovoriti. ^Mislila sem, da je tvo> duh Filip, o, tudi tako sem bila srečna, da sem te le videla? je solzna na. daljevala, sloneča ob njem. «Hočeš poslušati, kar ti bom zdaj povedal?a je rekel Filip čez neka; časa. -O. govori, govori, dragi moj, vso večnost bi te hotela poslušati.» Filip je na kratkcu razložil in orisal potek svojih doživljajev in vzrok svojega povratka. Nainežnejsa ljubeznivost, ki mu jo je izkazovala še vedno vsa presenečena mlada soproga, ga je bogato nagradila za vse njegovo trpljenja. «In tvoj oče, Amina vJe zdrav — toda bova že jutri o- njem go-gorila.3 je rekel Filip sam pri sebi, ko fe drugega jutra opazoval ljubezni polni izraz svoje še speče žene. «Da, Bog je usmiljen. Čutim, da mi je sreča še mila, da ta sreča odvisi od uresničenja naloge. Vem pa tudi, da me doleti kazan, če bi pozabil na dano prisego. Toda bodi, kot je uso-jeno — ne bom se strašil tudi smrtnih nevarnosti ne, zanašajoč se na božjo pomoč, ki me bo poplačala še na zemlji in v nebesih, a Predno je stopil Filip iz spalnice, je še vprašal po Mynheer Pootsu, •-Ijub tvojih usten,? «Torej je vendar poskusil vdreti, Amina •, jc odvrnil Filip, •»Crtaj čer sem se vrnil* *In ti mi nisi ničesar povpdala, Amina?* Hotela sem vas prescnečiti.s »Mene presenečiti? Kdaj spet odpotujete, Mynhecr Filip? dtrao a V. »EDINOST« VTrstn, dne 12. januarja 1922. Recit arijski glasbeni večer slaven- prouči in, Će mogoče, udejttvi. Tajnikairo po-»istra Srečka Kumar ja, kateri sa je f ročilo se je raelo na znasye brez ugovora. Za tajnikom je podal svoje poročilo blatnik prof. NmL Drufttvo je imalo v pretekle« vršf \,nc 8. t. m,( je bil pravi slavnostno-umetv večer za Cerkno. Srca so nam trepetala, ko smo poslušali in gledali slovenskega umetniškega velikana, kako je z visoko tehniko izvajal čarobne akorde skladb Chopina, Betkovena in dr. Gsp. Anica Cok nam je nudila s svojim zvenečim sopranom par izbranih pesmic« s katerimi je izvala mogočen aplavz. Recitirala nam je pa tudi globoka Cankarjeva dela s takim čutom, da nas bi bila malone uverila, da je sam veliki Cankar med nami. Pozabiti pa pri tem ne smemo našega doma. čina Peternelja Metoda, kateri nam je zopet pokazal svojo dovršeno virtuoznost na vijolinu. Ob zaključku tega znamenitega večera nam je silil veseli vzklik iz globočin srca: cNarod, dokler imaš take talente v svoji sredini, se ne Loš potopil! Dve nesreči. Pod kolesa svojega voza je prišel neki 55 letni Brešan Anton, ki je bil šel na Kalvarijo z vozom po drva, in voza po poti navzdol ni mogel dovolj zadrževati, da je šel čezenj in ga precej močno poškodoval. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov. — Strojnik Franc Cambia pri tvrdki Garelli, star 23 let, si je zlomil nogo. Kako bi nastale volčanske < Krnice«. Na novo leto se je prigodil v Volčah pri Tolminu žalosten slučaj, ki le prejasno razsvetljuje današnji položaj in šibkost uprave napram njemu. V gostilni gosp. Manfreda — pri Lamljanu — so proslavljali domačini prvi dan leta, že-«č in voščeč si z narodno pesmijo lepše in rirnejse dni. Okoli 10- ure, ko se je zabava r.-»j!ep§e razvijala, je pridrla desetorica voja-l i>v iz Tolmina z očitnim namenom delati zga-< j in prepir. Da bi se to čim prej zgodilo, so pričeli suvati domačine, razgrnili pelegrine po »teh in začeli igraii na sredi sobe svojo moro, » edtera ko so drugi s huronskim upitjem ugla-. ili — < Bandiero rosso.» Nc dolgo zatem, ko so s klofutami pregnali 7.1 dnjega domačina iz gostilniške sobe, so pri-cirli v kuhinjo in hoteli tukaj nadaljevati to, kar so začeli. — Mlekar Ćimprič, je rekel, da je n:r.jl»olje vzeti enemu kapo in zapisati št. oddelka kamor spada ter jih drugi dan naznaniti, kcjli */9ak ima svojega gospodarja, imeti ga ir .rajo tudi vojaki. '1 o je slišal zraven stoječi vojak Benečan, ki mu je hotel pokazati z besedami in dejanjem, kaj je njih ckomanda*. s tem, da ga je zagrabil in vrgel ob tla, kjer so ga teptali. Komaj se je posrečilo gostilničarki ga rešili, da sc je mogei splaziti izpod mize in .bežati domov. Njegov tovariš kovač Zavrta-fično zahteval mir, je za oclgo- fe mito v prate! letu "dohodkov L 6036*95; stroškov pa 7680*30 lir; letni račva kaže torej primankljaja 743*39 lir, ki se bo pokril iz glavnice. Drušvteno premoženj« zaafta L 711696. Tudi blagajnikov« poročilo ss j« vzelo na znanje brez ugovora. Izmed prtgjkdnikov računov je omenil pričujoči dr. Pap«£, da j« bil pregledal blagajniško knjigo in našel vse račune v najlepšem redu. Pri volitvah novega odbora so bili izvoljeni za predsednika ravnatelj gosp. Fran Žnidaršič za podpredsednika gosp. nadzdravnik dr. Milan Papež, za tajnika gosp. prof. Josip Leben, za blagajnika gosp. prof. Fran Novak, za namestnika gosp. prof. dr. Karol Pirjcvec in g. Filip Vidic, za preglednika računov gosp. Fran Šinkovec in gosp. Leopold Pivk. Pri slučajnestih se je stavilo več predlogov, da bi društvo razširilo svoj delokrog in uspešneje delovalo za blagobit našega srednješolskega dijaštva. S tem je bil dnevni red izčrpan, gosp. predsednik je poživljal navzoče k vztrajnemu delu v prospeh društva ter zaključil občni zbor. Novi odbor pa se obrača do vseh požrtvovalnih imovitejših Slovencev s prošnjo, naj bi priskočili s podporami, društvu na pomoč. Hrana, stanovanje, obleka, vse to je v Idriji zelo drago; revnih dijakov, ki prosijo za podporo, je vedno več. Odbor se že naprej raji3kreneje zahvaljuje za vsako podporo. Iz Senožeč. V* nedeljo se bodo vršile občinske volitve pri nas in poskrbeli bomo, da za-^eje v občinskem svetu nov duh. Kanalizacija je škandalozna, nered po cestah strašanski in naš vodovod je v žalostnem stanju. Možje, ali se spominjate na poletni čas? Zato v nedeljo v boj za petnajst mož, ki jim bo prva skrb blagor občine. Skupina mož in fantov. Dve novi občini. S kraljevim dekretom sta ust a no1/! jeni dve novi občini in sicer občina Ledine pri Idriji, ki obstoji iz ?*lrzlega vrha, dela Oslice in krajev, ki so spadali k Žirom in še tistih par krajev, ki so bili začasno dodeljeni Spodnji Idriji, to je Ravno. — Druga nova občtna je Kačja vas pri Postojni, ki obstoji iz krajev, ki so preje pripadali občinam Planina in Dolenji Logatec, a pripadajo danes Italiji. Z istim dekretom so bili prideljeni k občini Godovič kraj, ki so bili pri občini Rovte Hole-deršica, a so zdaj prideljeni Italiji, K polomu „EsKomptne banke" Dolga poročila a polomu c-Eskomptne ban-niK, ki je energično zahteval mir, je za odgo- ke: so tako zanimiva, da se redkokrat čitajo vor dobil butiiko v glavo in bi ga gotovo ubili, * časopisih tako važne stvari na polju n*rod- poravna razlika r t«čaju. In sicer na sledeči način: Ako cena delnice padla za 10 lir, po- tem stane 1000 akcij, ako jih hočsS dotičnega 5 le rej 10.000 manj, nego s« glasi Uioec meseca dal zanj« 300.000 lir in toliko mora 290.000 tvwv HVI borzi kupiti« lir, torej 10,1 dne na borzi kupiti ne več 300.000, temveč _ 100 manj, nego l godba. Kupec pa se je obvezal, da bo koncem tudi plačati, kar pomeni, da ima zgubo 10.000 lir. Kupca pa večinoma, o« brigajo delnice, temveč le dobi£«k nit zguba pri tej borzni igri; vsied tega plača enostavno prodajalcu razliko v kurzu, t j. v tem slučaju 10.000 lir in stvar je gotova, ker ako bi hotel on delnice zares po pogodbi kupiti in jih dotičnega dne na borzi prodati, bi tudi imel ravno 10.000 lir zgube. Seda; bo tudi v borzne igre neposvečenemu čitatelju jasno, zakaj je o polomu cEskomptne banke* nastala na italijanskih borzah taka zmešnjava. Na tržaški borzi so se delnice «Eskomptne banke* prodajale dne 5. nov. po 540 lir, dne 15. dec. po 518, 17. dec. 520, 19. dec. 519, 20. dec. 518 in 23. dec. 512 lir. Vzemimo da se je nekdo pred polomom < Eskopt-ne banke» obvezal kupiti delnice te banke koncem decembra le po 500 lir. Ako se je sklenila pogodba za tisoč delnic, bi moral sedaj za kup papirja, ki nima nobene vrednosti, plačati pol mujona Ur! Borzni špekulanti pa navadno nimajo niti toliko denarja niti premoženja sploh, da bi mogli plačati tako ogromne razlike v kurzu, zato se pa take pogodbe delajo s posredovanjem takoimenovanih ^agenti di cambio», to so bankirji, ki proti primerni odškodnini jamčijo za izpolnitev pogodbe. Seveda morajo borzni špekulanti pri teh cagenti di cambio? položiti gotovo svoto, ki služi agentu za pokritje morebitne zgube. Ta svota je razmerno majhna in odgovarja približno maksimalni razliki v tečaju. V zgornjem slučaju, pri kupčiji 1000 delnic cEskomptne banke» bi popolnoma zadostovalo, ako bi kupec slavil na razpolaganje za pokritje mogoče zgube kakih 50.000 do največ 100.000 lir. Kaj se je zgodilo v slučaju polema cEskomptne banke»? Kupec, ld se je obvezal kupiti kenccrn decembra 100 delnic cEskomptne banke» po 520 lir in je imel pri svojem borznem agentu vloženih za jamstvo 50.000 lir, je enosiavno prepustil to svoti svoji usofti in se je odrekel kupčiji, ker bi bil sicer moral dodati še 470.0G0 lir za kup ničvrednega papirja. Teh 470.000 lir pa mora plačati borzni agent in zato so ti agenti tako vpili in pošiljali svoje zastopnike v Rim, da bi jim vlada pritekla na pomoč t. j. da bi se tem bankrotiranim borznim igralcem, ki bi sc morali prav za prav ravno tako kaznovali kakor vsi drugi hazardni tagalo iz sredstev davkoplačcval- igralci, pomag cev. ^ . vui uuui! i>uLiinu> v m LH .uio.v , -j x - J. , - , . Vlada pa do sedaj ni hotela ničesar slišati o da s»a ni dekla z lastno smrtno nevarnostjo rc- gospodarstva. Že na podlagi do sedaj pnob-. . stvariFjn prCpastila, na, se borzni igralci I čenega gradiva bi se dala napisali cela knjiga in'borzai a^nti pogodijo med seboj, kakor naj-razmudjevan; o <-uzoraem*> m ljudstvu ckorist-} 'D0^e Vedo In ^.na5o poslovanju kapitalističnih podjetij, po-j ^ mar3ika: bi 'se dalo povedati o borznih in sebno kar se tiče »ančnih m borznih operacij.,^ mahinacijah o priliki tega znamenite-Za danes se hočemo dotakniti le par značdmh- Kef ^ - dauek epizod v tragediji tega poučnega poloma. j Jategnil spregovorimo šlia železnih palic. Prišlo je še več vojakov, zahtevali so takojš njo odstranitev vseh civilistov, kateri so spoz-!nc:n nali položaj in tudi vsi c.dvli — obrcani in oklofutani. Ko so odšli domačini, so se spia\'ili vojaki na gostilniško opravo. Gostilničarjev© hčer, ki je hotela zapreti hišna vrata, so pričeli pretepat, — drugi pa dalje po hišni opravi. — Oni UonešUi Slovenec, ki je bil nekak kolovodja, jc Imel posebno dopadenje nad šipami ter si je a močni šipi posebne sobe prerezal žilo na roki. Imel je še korajžo iti drugi dan k orožnikom in ovaditi odsotnega mlekarja Čim priča, da ga je on prerezal z nožem. Mlekar Čimprič, šibak miren fant, ki je bil najbolj tepen in prvi odšel je še danes zaprt in oblast se niti ne zmeni zi prošnje vaščanov in za dejstvo, da trpi pri tem cela vas. Opolnoči so se vrnili vojaki, ojačeni in oboroženi z nasajenimi bajoneti, \-drli v hišo kovača Zavrtanika in zahtevali sina, da ga ubijejo. Očetu, ki je v smrinem strahu koma; odgovarjal vojakom, ki so mu tiščali bajonete na prsa, se je komaj posrečilo jih pregovoriti, da niso napravili hišne preiskave. Odšli so rekoč, da zažgejo gostil no g. Manfredc nezadovoljni, da so napravili gostilničarju samo 600 lir Lkode. Razbili so mu polkna, skozi katera so metali kamenje v hišo. Kaj bi bilo, da bi ne bili vaščani toliko pa-melni.da se jim niso ognili in poskrili?O temni nt treba razmišljati. Samo domačini so bili te-peni. Ker pa se je en vojak opekel —- so drugi chn zaprli brez zaslišanja enega — nedolžnega. Da so imeli vojaki očitni namen razgrajati kaže tudi slučaj, da so po vasi £redoč, vrgli nekega reveža brez roke ob tial Ravnoisti vojaki so že dvakrat poskušali nasilno vdreti v osamljeno gostilno Ohleščak na Križadi. Slučaj je bil naznanjen oblasti ali ena se baj -meni za take — malenkosti. c itak preveč tem morda drugi Eden najkompetentn2jših, kapitalističnih na- trat. rodnogospodarskih leoretikov v Italiji, profesor Luigi Einaudi, piše v milanskem cCorriere della sera*, da je skrahirana ^Eskomptna banka , direktno in indirektno potom sebi podre- Borzna porožila* Trst, dne 11. januarja 1922. Tuja valuta na tržaškem trga: jenih zavodov, pokupovala svoje lastne akcije, seveda z namenom, da jim umetno ohrani vi- 'g. j Be soko ceno, kar bi povzdignilo njen lastni kr*-] ^ \ ! 1 i ! ! ! dit. Na ta način je cEskomptna oanka • zvab- j dInarji _ ........... ljala k sebi denar lahkomišljenih, seveda sred- j jcji ...... njih in malih vložnikov, da s tako izmamljeni- • marke .............. mi kapitali reši, če že ne skupnosti (t. j. celo ■ ddarji banko), pa vsaj bogastva z njeno usodo zveza-! francoski franki nih velikih bogatašev. To poslednje se ji je i švicarski franki ........* tudi posrečilo, ker je dognano, da so veliki ka-! angleški funti pap^att...... pitalisti zadnje dni pred polomom izvlekli iz ^^ *uati' ........ banke mnogo stotin milfonov lir hranilnih vlog ..................... in tekočih računov. i Kaj pa pomeni to, ako banka pok upu je svojci lastne delnice? Površnemu opazovalcu, ki ni j - . 3.75 3.90 -.-10.---Ai ;;7 25.— 38. 31.-,— 33.— ! 6.00.— 17.75 1375— 14.25 22.95— 23.10 i9i.S0.-l92.— 440.-.—154.— 07.70- 58 25 lil.50.—113.50 * 69.25 89.75 posvečen v bančne in borzne mahiaacije, se to t ne bo zdelo nič posebnega. Poglejmo, da-li jc; ne i skupaj gotovo svoto miljonov za gotove name-f ne. Recimo, da je 100 kapitalistov zložilo 10 j miljonov lir za ustanovitev banke. Vsak izmed i njih izroči izvoljenemu odboru (ki se v tem slučaju imenuje upravni svet) gotovo svoto denarja in dobi v zameno, kakor potrdilo, da je plačal denar, odgovarjajočo pobotnico v obliki gotovega števila delnic. V bančno blagajno je torej v tem slučaju prišel denar (10 miljonov lir) in bančna pisarna fe izdala delničarjem __________za ravno isto svoto papirjev ali delnic. Banka; Tu preiresujoči degodek je globoko prelre- j začne poslovali. Daja posojila pod raznimi o-■ |g se! vso okolico. Še hujše razburjenje je povz- ■ blikami in, ker jc bogata (saj ima 10 miljo-1 ročil drugI dan slučaj, da so ravnoisti. voaki šli|aovtj — nosijo ljudje v njo hranit svoj denar, ikozi vas. psujoč z najgršimi besedami mirne j^aj pa če banka pokupi nazaj svoje akcije? Tedaj inora seveda izdati ven svoj denar in dobi nazaj akcije, t. j. en kup papirja. V takem slučaju bi morala ostati banka brez denarja, brez kapitala in stvar bi bila končana, banka bi bila uničena. To pa se ne zgodil Za-banka medtem dobita denar Zastopstvo za Julijsko Ivo ji no Omana« Mergeaslet* — Trat VSa Ugo 5»efi/4lio 3 91 psujo »aščane. Ljudstvo se čuli brez moči. Pričakuje sc, da bo g. civilni komisar vse potrebno ukrenit, saj on je kazal najveće zanima-ije za celo stvar. Vaščan. Srebrne krone kupujem in plačujem po cenah, ki Jih drugi ne morejo plačati. (1018 Via Poitdares št 6, I. liupM podičio draitVB f im --vknjlžena zadruga z neomejeno zavezo__ vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v soboto, dne 28. januarja 1922. ob 19. uri v lastnih prostorih. DNEVNI RED : 1. Pozdrav predsedrsika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročiio blagajnika. 4. Volitev načelništva in naozorništva. 5. Slučajnost1. 33 NAČELNIŠTVO. Velikanske cene plačam za KUNE in ZLATICE« Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajčeve KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 21 D. VVINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr. Urama In zlatarna F3HNCESCO BUDA Trst, Via ScaSInaia SI. t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. 41 Kupuj« srtbrne ^ront. Pozor na naslov t i oz r na naslovi Srebrne Krone in zlato pia-ftjem po fiMiti cenah ALOJZIJ pora Trsti Piazza MM idi II, z (prej Barriera) Glavna vzajemna zavarovalna družba proti požaru in drugim nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družl>e ^L' Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društven! kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji, Ssitsi, iaioslasiji, teiK!aiiji. Glavno zastopstvo za Istro Trsi, Via San Nicoio štev. 11. iardžaifs in sirite „E^ITOŠ?" I Pod usodnimi pogoji in m zmernih csncli nusijo isSos ! velite Via S. Skntonio Kojsko, iievafjan C^rda) — Gorica 979 I Miti! iffi® i iii H Mi in IT PRI SV. JAKOBU ~1SS Via Qiuseppt Caprin 5 dobite {EVUAREsnc« mumssm na]trpežne]5e oeuMio m HOfiiE, mm in dečke. S3. €«me 2merne. P^sirelba to^na. ui fitBiffBii'jmi3^1 ■ ^ \\ Vesli z Notranjskega Idrija. Podporno drušlvo za difake na realki v Idriji- je imelo, kot je bilo že naznanjeno j>o časopisih, dne 3. januarja ob 6. uri zvečer v konferenčni sobi tukafšne realke svoj XX. redni občni zbor. V odsotnosti predsednika in podpredsednika je »tvoril zborovanje društveni tainik ter prečital svoje poročilo o zadnji naslovni dobi. Število društvenih pokroviteljev, ki plačajo enkrat za vselej 60 L, je poskočilo na 22, rednih članov z letno članarino 6 L 2a. je 116. Tako pokrovitelji kakor redni člani ?a so letos nakionill društvu še obilo izven-•ednih podpor, za kar jim bodi izrečena naj-skreneta zahvala. Odbor je imel od zadnjega ibčnega zbora več 3ej, pri katerih so se obra v-tavale notranje društvene zadeve in reševale prošnje revnih dijakov. Obdarovanih je bilo v preteklem letu 94 dijakov. Podpore so se večinoma delile z namenom, da si dijaki lažje nabavijo obutev in obleko. Blago za obleko je društva prepustil po znilani ceni cKonsorctj za deželno aprovizacijo o Gorici*; pri prevzemanju, prevažanju in razdelitev tega blaga je društvu obilo pomagala gospa profesorica Kenda, Tajnik smatra za svojo dolžttost, da se v imenu društva imenovanemu konzorciju ka-cor tudi gospe Kenda najtopleje zahvali. Društvo }e za tekoče Šolsko leto razdelilo med dijake stare šolske knjig*' Gmotno stanje ni tako ugodno, da li si društvo moflo nabaviti dragih novih šolskih knjig, o katerih se tadi ne ve. Če bi njih rabo vlada potrdila. Vendar pa je proti koncu zadnie poslovalne dobe društvo izdalo 500 L v svrho nabave atlanftov, slovnic, geometrif in arilmetik za nifje in višje razrede. „ Od strani časnikov se je tudi predlagalo naj bi se društvo postavilo na širio podlago, da bi moglo ustanoviti in vzdrževati aDijalko kuhi- ao in konvikt za revne in pr dne dijake dioga bodočega odbora bo, da ta lep predlog Ernesta Bersa naznanja svojim cenjenim odjemalkam, da fe odprla svojo KROJAČNICO ŽENSKIH OBLIK v Trstu. Via Cesare Baifisti 20, L >» k a zviša Mavricija VVaciivilza nasledniki Trsi. ulica Torre Sisata 32. Telefon 23-83. Velika izbera majotičnili in železnih peči, železnih p ren es i j i v i h štediinikov znamka „Triumph", popolnega žele-ja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnje*/, cevi n aparatov „Johon" za dimnike, f 13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačeaje. ■feaftrti'r** kaj? Zato ker je _ _ ; lahkovernih uložnikov, s katerim naaaljuje svoje bančne posle, S tujim denarjem, brez lastnega kapitala, pa jc seveda jako udobno; špekulirati, ker, ako ima banka srečo, gredo mastni dobički v žepe voditeljev banke, akc se pa pojavijo zgube, trpijo škodo oni lahkoverni vlagatelji, ki so zaupali svoje prihranke ljudem, oziroma zavodu, ki ni imel niti stotinke lastnega kapitala. Iz tega se jasno vidi, da banke in delniška mpftlHVffe 1 Bili MiliVI podjetja, ki sprejemajo hranilne vloge, ne sme-j U KM (t I II | f»||| Fllll/ 0 jo pokupovali nazaj svojih lastnih delnic, ker| |\L||ff 1 |f HHfl I 91114*2 s tem uničujejo svoj kapital in počenjajo čisto: navadno sleparijo. ! «1 AleSSaHdrO ^uiš o^tTKt, Vil San Sebasttano 3, Trsi krah cEskomptne banke-. V časopisih se namreč obširno opisujejo težkoče cborznih likvidacij koncem decembra 1. 1. In koncem januarja t I.® Kaj je zopet to? Med borznimi igralci se kupujejo in prodajajo razni vrednostni papirji, katerih tisti, ki ž njimi trgujejo, večkrat nikoli niti videli niso. Nekdo kupi n. pr. 1000 dalnlc po 300 lir pod pogojem, da se bo ta kupčija likvidirala koncem meseca, kar pomeni« da bo še le koncem meseca prodajalec izročil kupcu 1000 dotičnih delnic, kupec prodajalcu pa 300.000 lir, ae glede na to, ali bodo delnice teda$, t j. koncem meseca, stale na borzi več ali man|. V veČini slučajev prodajalec ne poseduje dotičnih delnic, temveč računa na to, da jih bo tedai kupil ceaaje nego po 300 lir, a ker mu bo »oral kupec v smislu pogodbe plačati po 301 Ur« bo Imel pri tem prodajalec dobiček. Ako pa ae zgodi nasprotno, da se cena delnicam povita, potem pa ima prodajalec zgubo, ker os aora delnice aa bond. dražje kupiti, nego 8h je po pogodbi dolžan prodati kupcu. Navadno se pa pri likvidaciji takih kupčij koncem meseca delnice ne izročufejo, temveč se Velika izbira pohištva, žimnic in vatirane odeje po zmernih cenah. tvrtku Race & Ce Trst Mm Gramula & i Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale m tropinovke. Vina za tra^rJi Hangar Telefon r.7sproti trgovini iiiok> Venezla. Delniška Ravnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST, Zadar. Afiiirani z i vod i v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, • Splitu, Šibeniku In Zagrebu. AiiHram zavod v Neiv~Yorku: Frank Sakser Stada Bank. izi/riuje vse banine posle. ST PREJEMA VLOGE bi hrcmlfis knjižice m no tekočI rsčan ter jib obrestuje 90 47* Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do sluCaja. Daja v najem varnostne predale (safes) -■ Za^^odovi uradi v Trstu: Via Cassa dl Risparmio štev- S — Via S* Nkol6 itev. t« Telefon 1463, 17&3, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure. Brzojav: Raceco