C. Corr. con la Posta
IZHAJA VSAK ČETETBK
HuttiUM: ITALIJA . INOZEMSTVO
Ur
	Letno	poiti tm	Mtrtlitno
	lo-i«	5-20	2-60
	18-20	91«	4'60
Posamezni Izvod 20 cent.
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12
Trst, 31. julija. 1924. - Leto V. ■ Štev. 207.
DELO
Glasilo Proletarskega udruženja
Kapitalistična razvalina smrdi po gnilobi. Bliža se ji pogin. Rdeči plameni proletarske ustaje, ki se pojavljajo tu pa tam, se bodo zlili v splošen požar in jo končno upepelili.
I novimi motni na delil
Po daljšem presledka izide «Delo» vnovič in bo, z novimi močmi, nadaljevalo izvrševati nalogo, ki pristoja glasilu delavcev in kmetov. Kazalo bo izkoriščanim in teptanim delovnim masam cilj, h kateremu morajo korakati, za to da se rešijo vsega zla ki jih tare.
Res je, da izide borbeno glasilo ravno v 6asu, ko je vladajoči razred, potom svojih varuhov, izvršil napad proti naprednemu časopisju, ampak vse to nas ne sme zadrževati, nas ne sme odvrniti od našega delovanja, vse to ne sme ovirati delavcev in kmetov pri izvrševanju njih dolžnosti do svojega razrednega časopisa.
Vzdrževatelji današnjega družabnega reda nadlegujejo delavski tisk. To pomeni, da Jim je ta tisk trn v peti. Pomeni. da ta tisk vzdramlja delovne mase in jih vodi na pot osvobodilnega delovanja. In ravno radi tega morajo <Tirivr<js*«ni uvideti potrebo njih lastnega tiska, se morajo zanimati zanj, ne samo z besedami ampak tudi z dejanji.
Večkrat so se oglasili sodrugi in somišljeniki iz raznih krajev, povprašujoči zakaj da ne izide «Delo». Nekateri so tudi kazali svoje nezadovoljstvo, kazali so svojo nestrpnost. Semtertja je padal celo kak očitek. Vse to — nezadovoljnost, nestrpnost — je umljivo in je tudi na dragi strani, rekli bi, naravnost razveseljiv pojav. Razveseljiv v toliko, v kolikor nam kaže politično zrelost dotičnih skupin, ki zahtevajo svoj časopis. V kolikor nam kaže železno voljo sodrugov in somišljenikov, v koli' kor nam kaže njih prepričanje.
Ampak, sodrugi, vse to ne zadostuje. Dejanj je treba!
Dasi so sodrugi in somišljeniki na deželi vneti za dobro stvar, za svoj tisk, vendar pa niso, vsaj tekom zadnje periode izdajanja «Dela», izvršili vse svoje dolžnosti, v gmotnem oziru, tako kakor bi bilo potrebno. Priznati moramo, da imamo v nekaterih središčih na deželi res častne izjeme, tako da jih moramo staviti drugim za vzgled. So pa zopet drugi kraji, kjer se delovanje za časopis zanemarja. Dobršen del naročnikov ni že delj časa poravnal naročnine. Ravno-tako so tudi nekateri poverjeniki, ki so v zaostanku.
Sodrugi in somišljeniki, na tak način je proletarskemu glasilu izhajanje sila otežkočeno. Temu se mora na vsak način odpomoči, ne samo, ampak se morajo napeti vse sile v to, da bo «Delo» razpolagalo s tekočimi sredstvi. To se mora doseči z nabiranjem stalnih kvot (med sodrugi in somišljeniki, v smislu kakor so bile sekcije že notranjim potom obveščene). Nadalje naj se uporabljajo tudi nabiralne pole, tam kjer so jih svoječasno dobili, to je v tistih slučajih, ko ni mogoče nabirati stalne kvote (oziroma ob gotovih prilikah).
Prava zrelost se mora kazati in to v visoki stopnji, v načinu in organizaciji akcije za pridobivanje potrebnih sredstev. Delovne množice ne razpolagajo j milijoni, kakor jih prejema od buržua zije meščanski tisk in ji zato zvesto služi, ampak z dobro voljo in smotreno or' ganizacijo bo mogoče napraviti vendar kaj več, nego se je storilo doslej.
To naj si zapomnijo zavedni delavci in kmetje ter naj se podajo na delo.
UPRAVNIŠTVO
je hotela opozicionalnim časnikarjem zamašiti usta in celo odrezati jezik. Po najnovejšem dekretu ne sme biti več poslanec odgovorni urednik lista. Prefekt list. lahko zapleni kadar hoče in ima pravico da pokliče na red ravnatelja lista. Ako je bil list tako dvakrat ofieielno opominjan, ima zopet prefekt pravico list ustaviti. Dekret je tak, da časnikar ne ve kaj naj bi pisal. In res so prefekti segli z veseljem po tem dekretu. Za vsak nič so listi zaplenjeni. Delavski listi so zaplenjeni na vadno zato, češ da uče razredno so-
Razvalina gnilobe
vraštvo. Drugi za vsako drugo malen-lbodo branile potom « nezakonitega« kost ker iima prefekt pravico da določi fašistovskega terorja, jih pa bodo po-s kako besedo se lahko kali javni mir. tom zakonitega ipritiska.
Fašisti čutijo, da so moralno uniče- Proletariat nima nič za pričakovati ni. Radi bi se dvignili. Ker ni mogoče od tistih »opozicij#, ki mu ne priznava-da bi se zgodilo z lepa, skušajo z grda, jo pravice do eksistence, do človeške pa ne gre. In ne bo šlo. V stranki i-1 eksistence.
majo krizo. Umor Matteottija je kri- ln to si jo bo moral priboriti sam zo poglobil in poostril. Danes tvorijo | potom svoje lastne pesti, stranko, ki se razkraja. Proces raz-
krajanja bo morda trajal dolgo, toda tega se ne smemo plašiti. Pri teni ima proletariat svojo posebno nalogo. Da se pripravi, da prevzame dedščino !
POLITIČNI PREGLED
10. junija je socialdemokratom poslanec Giacomo Matteotti žrtvoval življenje svoji socialni ideji in svojemu političnemu prepričanju. Matteotti je bil generalni tajnik unitarne socialistične stranke in je stanoval v Rimu.
10. jxinija popoldne je sel gologlav od rtoma in je družini povedal, da se vrne kmalu. Ni vedel, da gre od doma po-slednjikrat in, da se več ne vrne. Nedaleč od stanovanja so ga »neznanci« napadli; udarili so ga večkrat s palicami po glavi, ga s silo potisnili v tam stoječi avtomobil in ga odpeljali. Kam? Od tedaj se o Matteotti ju ne ve nič več. Pač pa je ugotovljeno, da je bil umorjen, trupla pa niso še dobili.
Umor poslanca Matteottija je naredil na vso javnost globok utis; zato, ker je bilo od vsega začetka jasno, da je padel Matteotti žrtev svojega prepričanja; zato, ker je bil izvršen ob belem dnevu v glavnem mestu Italije; zato ker je bil Matteotti poslanec in zato ker je ta umor zbudil spomin na celo vrsto drugih umorov. Napolnil je do vrha čašo udanega potrpljenja. Globok utis se je spremenil v gnev, ko se je izvedelo za krivce. Aretirani so: Ce-sare Rossi, ravnatelj tiskovnega urada notranjega ministrstva in bivši član eksekutive fašistične stranke; Marinel-
11, administrator fašistične stranKe in član fašistične eksekutive; Filipelli, ravnatelj fašističnega in skoro polu radnega lista «Gorriere Italiano»; Damini, uradnik vladnega tiskovnega u rada in urednik lista «Corriere Italia no»; Viola, Putato in drugi člani po sebnega oddelka fašističnih arditov, ki so bili podvrženi le direktni disciplini centralnega odbora fašistične stranke. Prvi trije so aretirani kot oni ki so u-mor naročili; Dumini in drugi pa kot oni, ki so umor izvršili. Preiskovalni sodniki niso svojega dela še izvršili, zato je pričakovati še druge senzacionalne aretacije.
Spočetka se je skušalo umor zatajiti. Fašisti so bržkone mislili, da bi šel tudi ta umor mimo naroda kakor so •šli drugi umori in da ne bo težko ga vsaj opravičiti. Toda, to pot ni šlo vec. Ljudstvo je začelo godrnjati, imena zločincev so šla iz ust v usta. Mussolini je v parlamentu umor ožigosal, pa nič ni pomagalo. Republikanski poslanec Chiesa je zalučal Mussoliniju v obraz: vlada je sokriva. Fašisti so protestirali, toda njihova jeza in njihove grožnje niso več zalegle, niso več nobenega prestrašile. Glavni policijski ravnatelj De Bono je bil pod ljudskim pritiskom odstavljen ker ni izvršil Sivoje dolžnosti. Tudi rimski kvestor je bil odstavljen. Podminister notranjih zadev Finzi je moral podati ostavko, ker je bil osumljen, da je sokriv umora. Narod ves se je dvignil proti fašističnemu terorizmu, proti razboj-ništvu, ki se je bilo ugnezdilo v faši-stovsko vodstvo in v bližini vlade. In je narod spoznal v tem umoru, da je nastal kot naravna posledica fašističnega bistva samega, da se je fašizem rodil v nasilju, da je z nasiljem, živel in z nasiljem zmagal. Zato narod Ui obsodil Is njih, ki so umor natočili
in izvršili, marveč je moralno obsodil ves fašizem, ki je kriv tega in cele vrste drugih umorov. Moralno se fašizem ne dvigne več iz močvirja kamor je zašel.
Takoj ko se je izvedelo za umor, so se sešle vse opozicionalne stranke in so sklenile, da se ne bodo udeležile parlamentarnega dela dokler se razmere ne sčistijo, dokler ne bo vlada razpustila fašistično milici jo in uvedla normalno politično življenje. Več nege loliko si niso upple opozicionalne stran ke zahtevati. Si niso upale zahtevati niti naj poda ostavko vlada, ki je bila osumljena sokrivde umora. Mussolini je dal opozicionalnim strankam eiikr ček. Poslal je proč nekaj starih in vzei nekaj novih ministrov in je izpreme nil vse podministre. Komunisti so predlagali naj se prične z resno akcijo ki naj bi šla za tem, da se odstrani režim terorja. Ker niso opozicionalne stranke tega predloga sprejele, so komunisti izstopili iz opozicionalnega bloka. Izstopili so tudi zato ker niso hoteli in niti niso smeli izročiti meščanskim politikom vodstvo komunistične stranke. Komunisti so viiel jasno. Koj ob začetku je bila vlada di zorjentirana, fašisti so bili preplašeni. Ustrašili so se umora in ljudske mo ralne obtožbe. Tedaj je bil moment, ko bi bile opozicionalne stranke z malim trudom dosegle če že ne vsega pa gotovo zelo veliko. Ampak je bilo tre >a akcije, akcije v velikem stilu in z intervencijo proletarskih množic. Te akcije so se meščanske in socialdemokra tične stranke, ustrašile. Dale so fašizmu priliko, da se je oddahnil, da se je zavedel preteče nevarnosti in se pripravil na eventuelni napad.
Za 27. junija so opozicionalne stranKe sklenile počastiti spomin umorjenega Matteottija. V to svrlio so določi ie 10 minut trajajočo stavko, Stavke so se udeležili tuai industrialci in cen. iašisti sami. Komunisti so predlagati enodnevno stavko, pa niso bili uslišani niti to iiot. Tisti dan je po vsej Italiji delo za 10 minut počivalo. Fašisti pa niso počivali. V Milanu so iašisti umorili tramvajskega uslužbenca Ul-damja samo zato, ker je povedal, da je 10 minut stavkal in da je socialist. U mor vrh umora. Seveda so fašistični vomteiji tudi ta umor obsodili. Ali kaj popnagajo vse obsodbe voditeljev, ee nadaljujejo navadni člani pretepati in nadlegovati delavce na vse načine Znamenje, da se ne smemo zanesti nikdar na to, kar pravijo fašistični voditelji. Govore sicer vedno o disciplini, toda njihovi disciplini ne verjame več nihče 'kakor ne verjame več nihče njihovi ljubezni do naroda.
Vendar se vladi in fašistom z vsem terorjem, pretepanjem in preganjanjem ni posrečilo, in se ne bo posrečilo, da bi pokopali spomin na dolgo vrsto umorov katerim, je bil umor Matteottija krona. Ker niso bili kos opo zicionalniim listom, ker so se plašili javne kritike, ker so videli kako jih polagoma vse zapušča, je vlada izdala proti tisku poseben dekret s katerim
Revolucionarno vrenje
na Bolgarskem
Pred enim letom, ko je krvnik Gan-kov prišel na vlado, je vsa buržuazija, tudi inozemska, vriskala od veselja. Pomirila se je, ker je mislila, da je enkrat za vselej zaprta pot nadaljnemu prodiranju komunizma. Toda varala se je, ravno tako, kakor se je varala v pogledu drugih držav, kjer je nastopila reakcija, ki se pa trajno ne, more vzdržati, ker je zgodovinski razvoj silnejši, ker je volja delavcev in kmetov borečih se. pod pritiskom gospodarskih razmer, za drugačen političen in gospodarski red., — močnejša od vse brutalne sile vseh krvnikov.
Bolgarska fašistovska vlada je zatrla vse delavske organizacije, ves levi tisk. Nešteto proletarcev in voditeljev je bilo vrženih v ječe. Mnogo drugih je bilo umorjenih. Ni dolgo tega, odkar sta bila uimorjena dva voditelja bolgarske kmečke stranke, Petkov in Ivanov. Prvi je bil poslanec in je bil umorjen na način ki spominja na u mor italijanskega unitarskega poslanca Matteottija.
Da vlada v deželi silno nezadovoljstvo in da delovne mase očitno sovra žijo Cankovi jev režim tororja so pokazale volitve meseca junija, pri katerih so dobile opozicionalne stranke, pred vsem pa blok komunistov in kmetov lepo število glasov.
Vesti pa, ki prihajajo v zadnjem času, o notranjem položaju v deželi (tokanujejo, da delavci in kmetje niso nikakor voljni nadalje prenašati ja relm kapitalizma, in da se pripravljajo na odločilen boj. Minulega tedna so re volucionarni elementi razstrelili policijsko palačo v Plevni in po vseh drugih vesteh in okolnostih se da soditi da je položaj ugoden za odločilen na stop. Vrstijo se spopadi med kmeti in policijo.
Nemalo zanimaja pa je , vzbudila vest o čisto novi orientaciji Makedon cev in njih voditelja Todora Aleksan drova. Pred enim letom je namreč ta vodja makedonskih komitašev podpi ral Cankova, ki pa ni ugodil stremlje njam Makedoncev, po neodvisnosti Odtod tudi spor med Cankovim in T Aleksandrovom, ki je, po zadnjih ve steh, pristopil k opoziciji proti Cankov ljevi fašistovski vladi. Ni mogoče še natančno presoditi te kretnje T. Aleksandrova, ki je vedno zastopal im perialistične tendence, toda balkanski proletariat mora na vsak način gledati simpatijo na makedonske vstaške čete, ki so sestavljene od revnih kme tov in jih mora skušati pridobiti za svojo stvar, mora jih prepričati, jim mora dokazati, da bodo pridobili na cionalne svoboščine le tedaj, kadar se bodo otresli vseh buržuazij in ustanovili balkansko republiko.
Bolgarski vladni krogi zanikavajo da bi bil položaj nevaren. Medtem pa so potrdili bolgarski poslaniki pri be grajski in rimski vladi nekatere vesti nanašajoče se na notranji položaj. Se veda pristavljajo pri tem, da so razni nemiri le podpihovani od ,<moskov škili agentov«.
Da je to le prazen izgovor in, da ima revolucionarno vrenje svoje objektiv ne vzroke, zadostuje le pogled na go spodarski položaj.
Od zavzetja vlade po Gankovu gre gospodarstvo rakovo pot. Do prevrata je stal dolar 92 levov. Sedaj stane 140, Bolgarska valuta je tako razvredena za 40 od sto. Trgovska bilanca je na ravnost katastrofalna. Za leto 1923. se je zaključila s pasivo 2257 milijonov levov. Za letos se predvideva, da bo pasiva še večja. Draginja je od junija 1923. do junija 1924. narasla za 50 od-stot. a delavske plače so se zmanjšale od 20 do 40 odst.
Pri tem pa se izda ogromne svote za državne stroške, v prvi vrsti za policijo.
Po vsem tem ni nikakor čudo, da vlada med delovnimi sloji nezadovoljstvo, ki prehaja v odprt upor.
Bojne fronte so torej jasno očrtane. Sile se mobilizirajo in odločilni boj ni vec daleč. Bolgarskemu fašizmu so šteti dnevi.
Jugoslavija
Vroča revolucionarna sapa, ki pričela pihati po vsem Balkanu, je ne-
dvomno ipovplivala na potek vladne \aIi ™ Špansko delavstvo, da zapušča
>*	*	I	or	o	»ja	i	/	l/i	AI aoi i A nnnnlunmn i»-» cii rlo Iro
krize v Jugoslaviji. Vse meščansko časopisje je zagnalo krik o «boljševiški nevarnosti)) in, kakor kažejo vse okol-ščine, se skuša jugoslovenska buržuazija rešili s sidrom «demokracije», — meščanske seveda. Dosedaj je upora bljala najbolj zverski teror proti delavstvu, bodisi potom fašistovskih band ali pa «zakonitega» pritiska.
Pri potlačevanju vsakršnega najmanjšega delavskega pokreta je seveda imela glavno besedo Pašič-Pribiee-va režimska klika. In ta klika ni na-
stopala edinole proti skrajnim delav-1 fistlfina doba« glede katere je bilo tre-skim strankam, temveč tudi proti |ba določiti .nadaljno {	’---------!
Preporod kom. gibanja na Španskem
Kmalu bo eno leto, odkar so španski I fašisti zavzeli vlado ter razpustili vse leve delavske organizacije. Kljub vsemu pritisku pa se je začelo delavstvo probujati in se odločno nagiba na stran komunistov, ki morajo, vsled okolnosti, vršiti svoje politično delo i ki je I legra.lnim potom. Izkušnje in neuspehi
v prejšnjih časih so tako močno vpli-
stare ideologije anarhizma in sindaka-
vsakršni diktaturi«. Kako nelogičen, kako nesmiselnda je ta odpor proti eni izmed najpoglavitnejših točk programa marxističnega komunizma (to je proletarska diktatura, ali obramba, izvršena z železno energijo, pridobitev izvojevanih potom revolucije, pred napadi buržuazije in njenih hlapcev), se je moralo špansko delovno ljudstvo prepričati na svoji lastni koži, se je moralo prepričati ob vzgledih iz drugih dežel, kjer brani buržuazija, s fašizmom ali »zakonitim potom« ampak vedno na brutalen način, svojo «pravicO)> do krvavega izkoriščanja.
Španska kom. stranka se utrjuje posebno v mestih Bilbao in Barcellona.
• ■■•••■■••■s
Danes smo podali le splošen pregled glavnih dogodkov, ker nam prostor na dopniča, da bi se spuičali v podrobno« stL V prihodnjih številkah pa borne
lizma., k\ prepoveduje odpor «proti j marsikaj podrobneje obdelali.
I. Kinns Umitim liMiialt
Letošnji, V. kongres Kominterne je zasedal v izredno važnem trenotku. Bil je to prvi kongres, na katerem ni bilo več vodilne osebnosti, s. Lenina; vršil se je v času, ko vstaja v Evropi nekaka nova tkz. «demokratično-paci
vsemu kar ne trobi v velesrbski, «dr-
taktiko komunističnih strank, imel je — dalje — na-
žavotvorni« rog.	I praviti bilanco skoro dveletnega raz-
Glede opozicionalnih strank so levo | dobja, jy_ do V. kongresa), raz-orjentirani elementi vedno po vdan ali, I dobja, v katerem smo imeli tri revolu-da te stranke, večinoma malomeščan- cj0narna gibanja v Nemčiji, na Poljske vodijo boj proti velesrbskim reži-lg^em in v Bolgariji in — končno — movcem edinole radi tega, ker se me-1 vršil se je v znamenju velikega notra-ščanstvo, ki ga te stranke zastopajo, ne I njega preokreta, notranje evolucije v da podjarmiti od srbske buržuazije, I najvažnejših komunističnih strankah, ki hoče le izvrševati svojo hegemoni- Med tem ko se je vršil IV. kongres jo (nadvlado) nad drugimi kapitalistič- v času prihoda fašizma na vlado v Ita-nimi skupinami.	j	liji, ki so mu sledili prevrati v Spani-
Delj časa trajajoči boj med vlado in ji, Bolgariji, preokret na desno opozicijami se je končal z zmago teh Nemčiji itd., je zasedal V. kongres v poslednjih. Pašič je moral kapitulira- znamenju nekake nove orientacije sveti. Dana je bila naloga Davidoviču tovne buržoazije. V Angliji je prišel de/mokratu), da sestavi novo vlado. Macdonald na vlado, v Franciji Her-Novo ministerstvo je sestavljeno iz 5 riot, s pomočjo soc. demokracije, na demokratov, 4 klerikalcev in 3 mu sli Japonskem je padla prejšnja desno nianov	reakcionarna vlada; v Italiji je povzro-
(Kakor je razvidno iz poteka dogod čila Matteottijeva afera preokret enega kov v raznih evropskih državah, se dela buržoazije na levo in doprinesla buržuazije zatekajo k staremu mami-{ojačanje opozicionalnega bloka, na lu, to je k meščanski demokraciji. Vi- Balkanu je prišlo istotako do ojače-deli smo, kako spretno zna manevrira- nja «levih» tendenc, na Grškem so ti angleška buržuazija, ki je dala vaje- zmagali republikanci, v Albaniji je ti v roke «socialista» Mac Donalda. Za zmagala protifevdalna revolucija, Anglijo je prišla Francija in sedaj vi- Bolgariji in Romuniji se istotako dimo, da je tista velesrbska klika, ki ustvarjajo opozicionalni bloki, v A se je tako krčevito držala na vladi, da- meriki nastaja gibanje tzv. «tretje« la vladne vajeti v roke zastopnikom stranke s senatorjem La Folette-om ((demokratičnih« strank.	na Čelu, ki poudarjajo svoj demokrati
To je za liadaljni potek dogodkov čen program itd. itd. Vsi ti pokreti so zelo pomembno.	nastali kot nov poskus buržoazije, da
Proti delavstvu v Jugoslaviji se je |se ohrani na površju. Fašizem ji ni
postopalo na najbmtalnejši način. U-vajale so se proti sestradanim proletarcem takšne metode kot v Italiji: faši stovska bomba, samokres, bodalo, gor jača, petrolej. V spominu jugosloven-skega proletariata so še dogodki 1. ju nija v Trbovljah. Banditske fašistov-ske tolpe, zbrane iz vseh kotov države, so planile na jnesto, kjer sužnji kopljejo črni diamant, kjer ti sužnji-rudarji ustvarjajo blagostanje peščici lenuhov. Kapitalističnim zločincem ni bilo zadosti, da jim ti sužnji dajajo svojo kri, svoje zdravje. Ne. Hoteli so jih še bolj zasužnjiti s pomočjo fašistovskih tolp. Prišle so izizivati že itak ogoree no delavstvo, ki se ni hotelo pustiti na noben način podjarmiti. Toda banditje so prišli do zob oboroženi in pod pokroviteljstvom žendanmerije. Hoteli so krvi in našli, vsled poskusa enega delavca, iztrgati zastavo iz rok orjuna-šev, povod za pdkolj, za barbarsko usmrtitev enega rudarja — sodr. Fakina, katerega so ugrabili kot talca. Pet delavcev je bilo ubitih, mnogo njih pa ranjenih.
Vsled teh dogodkov, kakor tudi vsled neštevilnih aretacij delavcev, ki so bili krivi edinole, da so — delavci; se je polastilo ‘mase veliko razburjenje. Srd proti vladi in vsem režimovcem je vedno bolj naraščal. «Narodno« časopisje pa je neprenehoma hujskalo proti de lavstvu in pozivalo vlado, da naj upo rabi zakon «za zaščito države«.
ln bito je uslišano. Vlada je razpustila «Neod,visno delavsko stranko Jugoslavije«, prepovedala vse razredno časopisje in dala aretirati več vodilnih oseb.
Toda od vzhoda piha vroči veter proletarske revolucije, ki ogroža tudi krvavi režim jugoslovenske buržuazije. In pod vtisom tega strahu je poverila vladne posle ((demokratičnim« strankam.
Delovno ljudstvo pa dobro ve, kaj pomenjajo, za njega interese te »demokratične« stranke. One bodo vedno branile predpravice bogatašev. Jih bodo branile proti streimljenjam razred-nozavednega delavstva. In če jih ne
nudil dovolj garancij za to, ker je po rajal na drugi strani odpor proletaria ta. Ravno zgled Matteottijeve afere nam priča, kako malo sigurnosti nudi fašistična reakcija kapitalističnem,] «redu». Ker se z brutalnim nasiljem ne da dolgo vladati, najmanj pa še organizirati in zopet vzpostaviti raz drapanega kapitalističnega gospodar stva, se je morala buržoazija zopet o brniti z obljubami na široke matome ščanske, kmetske in delavske mase da jih pomiri, navda z iluzijami «red in demokracijo« in jih na ta na čin pridobi na svojo stran, da z zvija čo zlomi vsak njihov odpor. Soc. de mokracija je postala predstaviteljica te ((demokratično-pacifistične« ere in lem je završita svoj razvoj — postala je definitivno meščanska stranka, «le vo krilo« buržoazije. Ne smemo se pa vdajati iluziji, da bo buržoazija likvi dirala fašizem in povsem prepustila vlado v roke «levim« strankam. Na sprotno! Ona teži za koncentracijo vseh svojih elementov, ona želi koali cije fašizma s soc. demokracijo ter bi privolila mogoče v skrajnem slučaju le t> to, da začasno postavi svoje sile, ki jih ima v fašizmu nekoliko v ozadje, da jih, v potrebnem momentu zo pet prizove na plan. Ta konstatacija je ogromne važnosti v prvi vrsti za nas, v Italiji, kjer si moramo biti v svesti da le z revolucionarno borbo proti reakciji in njegovemu indirektnemu zavezniku — soc. demokraciji in drugim opozicionalnim strankam zamv remo premagati svojega sovražnika ter dospeti do svojega cilja. Vsako dru go razlaganje današnjih demokra-tično-pacifističnih gibanj bi pomenja-lo nevarno iluzijo, oportunizem in bi bilo pogubno za usodo delavskega razreda. V tem smislu je analiziral položaj tudi V. kongres, ki je tudi nap >ve dal zaključitev te «nove dobe« z r.o/o krvavo, fašistično reakcijo.
Vprašanje taktike Kominterne je bilo predmet živahnih diskusij. Poka zalo se je, da se nahaja tudi V Komunistični internacionali precej oportunističnih ostankov in soc. demokratičnih iluzij. Boj se je vriMl posebno med
delom italijanske delegacije s sodr. Bordigo na čelu in ostalim kongresom.
Bordiga je povdarjal predvsem po-rebo take formulacije v taktičnih vprašanjih, ki naj izključujejo vsako možnost oportunističnega razlaganja, cot. n. pr. v vprašanju taktike enotne fronte in delavsko-kmetske vlade. Težišče nadaljne politike Kominterne je položeno sedaj v prvi vrsti v Anglijo, kjer ustvarjajo sadovi Macdonaldove politike prve pogoje za razvoj komunističnega gibanja v večjem obsegu, ln res, imamo tam že veliko pojavov leve orientacije v delavskih masah, posebno v strokovnih organizacijah. — V Nem-iji je položaj tak, da more v vsakem momentu zopet priti do velikih kriz in revolucionarnih bojev, ako se zaveznikom ne posreči zediniti se na podlagi Dawesovega načrta in dati Nemčiji nekak trenotek oddiha, ki bi pravzaprav pomenjal le nekak dopust pred izvršitvijo smrtne obsodbe. Taka (irešitev« bi pomenjala le trenotno odstranitev krize v Nemčiji, povzročila bi pa krizo v Franciji, katera je zgradila vso svojo prihodnost na podlagi nemških reparacij. Kom. stranka Nemčije mora biti pripravljena na ob« slučaja. — Vprašanje, agrarne politike, važno predvsem za Balkan in tudi za nas je bilo rešeno v smislu težnje za pridobitev širših kmetskih mas. Na celem svetu se pojavlja nova ogromna agrarna kriza, ki spravlja na boben sto ’ in stotisoče malih kmetov. Kmetske mase, tlačene po kapitalističnih državah z ogromnimi davki, so prisiljene stopiti v boj proti le-tem in proletariat more dobiti v njih svojega najboljšega zaveznika. Enotna fronta delavcev in kmetov v svrho vzpostavitve delav-sko-kmetskih vlad — je današnja pa* rola Kominterne. Istotako postaja tudi nacionalno vprašanje važna točka v boju proti kapitalizmu in imperia-lizjimi, v prvi vrsti v kolonijah in jugovzhodu Evrope. Komunistična internacionala si je postavila za cilj tudi borbo za narodno osvoboditev vseli tlačenih narodov in narodnih manjšin, skupno s socialno osvoboditvijo delavca in kmeta. Komunistične stranke bodo podpirale vsak pokret za nacionalno osvobojen je, vsako revolucionarno nacionalno gibanje, postavljajoč na svoj prapor parolo popolne samood-
ločbe vsakega, tudi najneznatnejšega naroda in narodne manjšine, njegovo pravo na lastno državo ali na odcepitev oz. priključitev katerisibodi državni edinici. Ali povdarjale bodo obe-nem, da je mogoče tako svobodo doseči le z vzajemno, revolucionarno borbo tlačenih narodov z delavsko-kmetski-mi masami proti imperialističnemu kapitalizmu, glavnemu vzroku nacionalnega zatiranja, in ne z naslanjanjem na kako drugo kapitalistično silo, ki stremi ravno tako za usužnje vanjem tujih narodov ali — kar je še slabše — s klanjanjem in klečeplazenjem pred svojimi zatiralci, v nadi, da vržejo le-ti kako drobtinico s svoje mize, za kar nam nudi najlepši primer ravno ostudna politika slovenskih na* cionalcev Jul. Krajine. Komunistične stranke bodo podpirale težnje Slovakov in Nemcev na Češkem, Ukrajincev na Poljskem, Slovencev, Hrvatov, Črnogorcev, Albancev in Macedoncev tor vseh ostalih zatiranih narodov in narodnih manjšin. Izjavljajo pa, da no bodo ti narodi dosegli svojih pravic in svojega osvobojenja drugače kot z revolucionarno borbo skupno z delavskim razredom, z zrušitvijo današnjih kapitalističnih držav.
Med drugimi vprašanji je bilo na dnevnem redu še vprašanje programa Komunistične internacionale, pri katerem se je povdarjala brezpogojna mar-xistična teoretična podlaga našega gibanja, dalje sindikalno vprašanje, pri katerem se je povdarjala predvsem težnja aa ohranitvijo
DELO
   .........
mzacij, proti cepljenju in njihovo združitev tam, kjer so razcepljene. Treba dati sindikalnemu gibanju zopet značaj mogočnih delavskih organizacij in boriti se v njih zoper namere soc. demokratov, da ustvarijo iz njih priveska svoje' reformistične ir; oportunistične politike, da jiJi izdajo na ta način buržoaziji.
Bilo je nadalje mnogo notranjih vprašanj raznih komunističnih strank kot 11. pr. ruske, angleške,, nemške francoske, italijanske, bolgarske itd., ki -'r‘ se obravnavala V posebnih komis!,,.*!! \\ ki so bila (prepuščena večinoma v definitivno rešitev seji razšir jene Eksekutive, ker se je kongres že itak zavlekel na tri tedne.
Peti kongres Kami n ter n e pomenjn tako važno razdobje v njeni zgodo v n,) in v zgodovini proletarske revolucije. Dučim so bile formulacije IV. kongre sa take, da so dopuščale različnim o portu Mistični 111 elementom napačno razlago, kar je imelo za posledico precej porazov, kot 11. pr, v Nemčiji so formulacije V. kongresa mnogo jasnejše. Naš s. Bordiga se je nahajal na kongresu v skrajni opoziciji in tvori tako potreben protiutež proti oportunistični desnici. Ni sicer prišlo do koncentracije vseh resnično levih in komunističnih elementov na tem kongresu, ali kljub temu moremo reči. da se je stvoriv tem oziru velik korak naprej. Komunistična internacio nula stopa tako na zunaj in znotraj okrepljena v nove boje. V vseh važnej sih državah napreduje in si je stvorila že svoje trdne kadre. Pokazale so ti volitve v Nemčiji, Franciji, Italiji, Bolgariji, na Češkem (v raznih krajih) itd. Njena avtoriteta- raste pri delavstvu in, pri buržoaziji. katera čuti bolj in bolj njeno silo. Ni daleč čas, ko se ho ta ogromna armada dvignila, da zruši v ognju in krvi kapitalistični svet in dovede delavce, kmete in vse zatirane do njihove svobode.
Volotlja.
Gibanje kovinarjev
v tovarni strojev pri sv. Andreju
Pred dvema mesecema je nastal spor med delavstvom in, vodstvom tovarne strojev pri sv. Andreju (Stab. Tecnico Triestino) radi vsporeda dela, ki ga je hotelo vpeljati vodstvo. Po toliko časa trajajoči krizi, ki je dosegla svoj višek v lem, da so padle delavske plače na najnižjo stopnjo, tako, da so sami industrijalci uvideli da delavskih plač ni mogoč* več znižati, je začela la tovarna, med najprvimi normalno obratovati.
Gospodarji so si v tepi času prislužili mastnih denarcev na račun izmozgane ga delavstva, ki je moralo garati celih 12 ur na dan, a pri tem pa so ti in njih družine stradali. Pomislimo, da je dobila večina delavcev po 12 urnem delu na dan, tedensko L. 150.— plače in pri tej draginji, ki mesto, da bi pojenjala narašča vedno bolj.
Industrijalci, videč na eni strani revščino delavstva, (ki je neorganizirano) in se jim prav nič ne smili čeravno je večina italijanov, (seveda je med akcionisti malokdo Italijan, a vse to ne ovira takozvane narodne vlade, da jim ta priskoči na pomoč, koj ko kaže, da delavstvo, čeprav italijansko, noče več , umirati od gladu), na drugi pa svoj nenasičen egoizem — pridejo do zaključka, da upeljejo, poleg dnevnega, tudi ponočno delo, ki bi se vrstilo tako, da bi garala ena polovica delavcev en teden po dnevi, drugi ponoči, druga polovica pa obratno. Razlika med ponočnim in podnevnim delom bi bila *a industrijalce ta, da bi se dalo delavcem L. 3.— doklade dnevno, za prvo. Industrialci so mislili, da bodo te 3.— lire vplivale tako na sestradano delavstvo, da bo ponudbo takoj sprejelo. A motili so se. Na dan, ko so se imeli, (prvič, vpeljati turnusi je delavstvo po 8 ur dela enodušno zapustilo tovarno ter povedalo svojini izkoriščevalcem v obraz, da je dovolj z igranjem z lačno delavsko paro. Delavci so napovedali boj pod to obliko : niti ene are nadurnega dela več do popolne zmage, in predložilo vodstvu te svoje zahteve:
1) povišanje plače v obliki draginj-ske doklade L. 4.80 dnevno, vsakemu delavcu;
2) L. 5;— doklade za ponočno delo;
3) vrnitev denarja, katerega so morali delavci plačevali US mesecev po H tn pol od sto od svoje tedenske plače;
4) izvolitev nove notranje komisije.
Delavci so vstrajali kljub revni plači 8 tednov v tem boju. A kdor je opazoval potek borbe je že prve dneve u videl, tla bode delavstvo podleglo — kakor je tudi v resnici. Temu je krivo, da je med delavstvom pomanjkanje dobrih voditeljev, ki bi bili kos kapitalističnim zvijačam.
Natančen potek tega boja bomo opisali po možnosti, v eni prihodnjih številk našega lista. Pazili bodemo na to, da tamošnjamu delavstvu čimbolj na dolgo in široko očrtamo in pokažemo napake, ki so jih zagrešili voditelji, katere so si iabrali iz svoje srede.
Kovinarj
Kod. Zveza Julijske Krajine
lin Milil
V	zadnjih letih je kapitalistično nasilje zahtevalo od delovnega ljudstva neštetih žrtev. Ne bomo navajali mrtvih, ranjenih, izgnanih in zasledovanih. Opozoriti pa moramo naše sodruge na one naše mučenike, ki so živi v grobih. Mislimo one. ki jim je odvzeta osebna svoboda, ki čakajo solnca v ječah. Mnogo naših najboljših bojevnikov je zapravilo svoje zdravje, mnogo rodbin teh bojevnikov živi v bedi in pomanjkanju.
Vaša dolžnost, sodrugi, je, da tem žrtvam pomagate, da več storite zanje kakor doslej. Borba za našo težnje, za osvobojenje delavcev in kmetov, se ne sme kazati le v pogumu, le v besedah, ampak tudi v požrtvovalnosti. Kdor ni tudi dejansko pripravljen pomagati vsem tistim, ki za ideale delovnega ljudstva dajajo svojo osebno svobodo svojo in svoje rodbine srečo, ni vreden, da je v naših vrstah, ni vreden stati na predstraži proletariata sveta.
Vala dolžnost, sodrugi, ki vam kapitalistično nasilje ni uropalo tudi solnca, zraku in svobodnega gibanja, je, da resno pomagate žrtvam v ječah in njih rodbinam.
V	zaporih je življenje nezdravo, hrana ničvredna in nezadostna. Če je denar, se zaprtim lahko oskrbi zdrava hrana in tudi kakšna druga olajšava. Tudi je z denarjem mogoče pospešiti sodno postopanje in prej rešiti zaprte žrtve. Prav tako je mogoče poskrbeti za družine naših žrtev, ter jim olajšati življenje. Če je za njih preskrbljeno, bodo zaprti veliko lažje prenašali svojo usodo, ako tudi mesece in leta ne vidijo solnca.
Imejte to pred očmi, sodrugi in pojte na delo. Člani stranke so dolžni prispevati najmanj po eno liro za politične preganjance. Kdor več premore, naj več prispeva.
Ob enem pa naj vsaka sekcija napravi zbirko med somišljeniki (simpa-tizanti) v ta namen. Vsak najmanjši prispevek bo dobrodošel. Kdor se obotavlja ali noče prispevati, je sovražnik delovnega ljudstva, s katerim naj nimajo zavedni delavci in kmetje nič opraviti. Zbirka naj se vodi sistematično in nabrani denar čimprej vpoti.
Sodrugi, na delo! Naj vam ne bo težko, naj vam ne bo žal truda, da se pomaga našim junakom, ki jih tišči nasilje v okovih temnic! Pomagajte, ker je to vaša strankina in človeška dolžnost.
1ZVRŠEVALNI ODBOR.
NICOLAJ LENIN (1913):
Karl Marx in njegov nauk
Materialistično tolmačenje zgodovine.
V' svesti si, kako je bil stari materializem nedosleden, nedovršen in enostranski, se je prepričal Marks kako potrebno je spraviti družboznanstvo v dklad z njeno materialistično podlago in jo preosnovati v skladu .s to podlago. Če nam razlaga materializem sploh zavest iz ekzistenčnih pogojev, in ne obratno; to pomeni: če ga uporabljamo za tolmačenje socialnega življenja človeštva, tedaj išče razlago socialne zavesti v pogojih socialnega življenja.
((Tehnologija (nauk o proizvajalnem orodju) — piše Marks v Kapitalu (zvezek I.) —- nam podaja delovne odnošaje med človekom in prirodo, neposreden proces proizvajanja človeškega življenja in duševne pojave, ki iz njih izhajajo«. ,
Izčrpno opredelitev temeljnih načel materializma nanašajočega se na človeško družbo in njeno zgodovino, nam jo je podal Marks v uvodu knjige : :<1I kritiki politične ekonomije« s sledečimi besedami : Pri socialni produkciji svojega življenja stopajo ljudje v določene odnošaje, ki so nujni in neodvisni od njihove volje — v produkcijske odnošaje, ki odgovarjajo določenim stopnjam razvoja njihovih materialnih produkcijskih moči. Celokupnost teh produkcijskih odnošaje v tvori ekonomično ogrodje družbe, stvarno podlago, na kateri se vzpenja juridicna in politična nadstavba, in koji (podlagi) odgovarjajo določene (opredeljene) oblike; socialne zavesti. Način produkcije materialnega življenja oblikuje socialen, političen in duševen proces življenja sploh. Zavest ljudi nikakor ne opredeljuje načina njihovega življenja; marveč obratno : način, pogoji socialnega življenja opredeljujejo zavest. Na gotovih stopnjah ra<zvoja prihajajo materialne proizvajalne sile družbe v nasprotje z obstoječimi produkcijskimi razmerami, ali — kar je samo juridi-čen izraz tega nasprotja, — z razmerami lastnine, v katerih so se sile do takrat razvijale. Oblike , ki so do sedaj pospeševale razvoj produkcijskih sil, se pretvarjajo v njegove verige; tedaj pričenja doba socialnih preobratov. Iz preosnove ekonomične podlage izide prej ali slej preosnova vse ogromne nadjat&vbe, ‘Ko proučujemo take ,(revolucije moramo vedno ločiti materialni preobrat ( ki se da ugotoviti s točnostjo, ki je svojstvena prirodoslovnim vedam) v ekonomičnih pogojih produkcije — od preosnove jurfdičnih, političnih, religioznih, umetniških alt filo-zofičnih sploh ideologičnih oblik, v katerih izražajo ljudje svojo zavest o preobratu in svojo medsebojno borbo. Kakor ni mogoče soditi poedinca na podlagi tega, kaiko on o sebi misli, ravno tako ni mogoče- presojati podobne revolucionarne dobe, po zavesti, ki jo ona ima o sebi; obratno: ravno to zavest je treba razlagati iz nasprotij materialnega življenja, iz obstoječe borbe
med produkcijskimi, socialnimi silami in produkcijskimi razmerami. V velikih potezah lahko označimo aziatsko produktivno metodo, dalje klasično, potem feudalno in moderno, buržuazno kot progresivne dobe ekonomično-so-cialnih tvorb.
Buržuazne produktivne razmere so zadnja! protislovna oblika socialnega, produkcijskega procesa...»
Materialistična razlaga zgodovine ali točnejše rečeno, posluževati se materializma na poprišču socialnih pojavov, odstranja dva) temeljna pogreška prejšnjih zgodovinopisnih teorij. Prvič so lo-te v najboljšem slučaju upoštevale le idealne nagibe človeškega zgodovinskega udejstvovanja, ker: niso iskale uzroka, opredeljujočega teh nagibov, ker: se jim ni posrečilo določiti normalnega razvoja zistemai socialnih od-nošajev, ker: niso niti spoznale, da st nahaja izvor teh odnoša-jev v razvojnit. stopnjah maiterialne produkcije, drugič, tem prejšnjim teorijam se ni posrečilo pojmiti akcije ljudskih množic; šele historičen materializem jo prvi omogočil : proučevati z zgodovinsko znanstveno točnostjo socialne pogoje življenja mas in spremembe v teh pogojih. Predmarksistična «sociologija» (družboznanstvo) in zgodovinopisje so nam dajale v najboljšem slučaju, kupe surovih dejstev, zbranih po koških in pristranske popise zgodovinskekga procesa. Marks je pokazal pot do splošnega, popolnega študija spočetnega pr> cesa, razvoja in razpada ekonomične socialnih tvorb, ker proučava vsa nasprotna si stremljenja v njihovi celoti; jim sledi do točno opredeljivih pogojev življenja in produkcije raznih razredov družbe, ker izključuje subjektivnost in samovoljo pri izberi »vladajočih)) idej, ali pri njihovem razumevanju, ker gre vsem idejam brez izjeme, in vsem raznim tendencam v odnošajih materialnih produkcijskih sil, do korenine. Ljudje sami si ustvarjajo svojo zgodovino; — ampak kaij opredeljuje nagibe ljudi, posebno ljudskih mas? odkod izvirajo idejne borbe in antagonistična (nasprotujoča si) .stremljenja? Kaj veže vse te spopade vseh množic človeške družbo ? Kakšni so stvarni pogoji produkcije materialnega življenja, ki tvori podlago vsega zgodovinskega udejstvovanja ljudi ? Kakšen je razvojni zakon teh pogojev ?	— tem
problemom je posvečal Marks vso svojo pozornost in je s tem pokazal pot do znanstvenega proučevanja zgodovine, kot enotnega in normalnega procesa kljub vsem njegovim ogromnim razlikam in protislovjem, enih s težnjami drugih, da je socialno življenje polno antagonizmov (protislo-Da se v vsaki družbi križajo težnje vij), da nam kaže zgodovina boj narodov in družb med seboj in tudi boj v teh narodih in družbah samih, da nam kaže zgodovina zraven tega menjajoče se dobe miru in vojn, revolucij in re-
akcij, zastojev, naglih razvojev ali razpadov — to so splošno priznana dej-stvai Marks nam je podal vodilno črto ki omogoča najti zakonitost tega, ki iz-gleda kot labirint in kaos, to je ravno: teorija raErednih bojev. Samo potom proučavanja v celoti vseh stremljenj vseh članov določene družbe, ali družabne skupine se lahko pride do znanstvene opredelitve posledic teh stremljenj :	izvor antagonističnih (aspiracij
tiči v raizlicnem položaju in pogojih življenja onih razredov, v katere se deli vsaka družba. ((Zgodovina, vseh dosedanjih družb — piše Marks v «Manife-stu» iz leta 1848 (in Engels dostavlja potem : «raizun zgodovine primitivnih komun«) — je bila zgodovina razrednih bojev. Svoboden človek in sužnji, patriciji in plebejci, feudalni gospodje in tlačani, mojstri in pomočniki, z eno besedo tlačitelji in tlačeni so živeli v večnem nasprotju med seboj, in vodili nepretržen, sedaj prikrit sedaj odkrit, boj, ki se j<? končal vedno... s pre-obraizho socialne stavbe ali pa s splošnim propadom bojujočih se razredov... Moderna btiraiazna družba porojena iz razpada leudalne družbe, tii odpravila razrednih nasprotij : postavila je samo nove razrede, nove razmere tlačenja in nove oblike boja, na mesto starih. Naša doba, buržoazna doba, se razlikuje vendar po tem, da je poenostavila razredna nasprotja : čimdalje bolj se deli družba v dva velika sovražna si tabora, v dva velika razredai, ki si stojita sovražno nasproti — v buržuazijo in proletariat.« Od časa velike francoske revolucije dalje razodeva evropska zgodovina s posebno jasnostjo v celi vrsti dežel to stvarno podlago vseh pojavov : boj razredov. Že doba restau-racije v Franciji je dala celo vrsto zgodovinarjev (Tliierr.v, Guizot, Miguet, Thiers), ki so morali pri očrtanju dogodkov priznati, da je razredni boj ključ do razumevanja vse francoske zgodovine. Moderna epoha, epoha popolne zmage buržoazije, zastopstvenih ustanov, širokega (četudi ne univerzalnega) volilnega prava, dnevnega cenenega in v masah razširjenega tiska, epoha mogočnih in vedno širših delavskih in industrialnih sindikatov, i. t. d., je dokazala s še večjo jasnostjo (četudi v oblikah, ki so cesto zelo mirne in konstitucionalne) da je razredni boj gonilna sila vseh dogodkov. V mnogih historičnih delih nam je podal Marks izborne in globoke primere materialističnega zgodovinopisja, analize položaja vsakega:	posameznega razreda in
večkrat tudi raznih skupin in slojev, ki obstojajo v razrednih — ter je jasno pokazal, zakaj in kako jo vsak razreden boj obenem političen boij.» Zgoraj naveden odstavek nam kaže, kaiko zamotano prejo socialnih odnošajev in prehodnjih stopenj od enega razreda do dragega., od preteklosti do prihod-hjosti analizira Marks, da oceni vse posledice zgodovinskega razvoja.
(Konec).
PISMO Z DEŽELE
Kamnje na Vipavskem
rtazreuna norija se pojavlja na deželi v vedno bolj očitnih oblikah. Komunizem tvori danes bistvo in jedro duševnega preobrata pri našem kmetu in radi tega se moramo ž njim tudi v našem razrednem glasilu kaj več po-baviti ter na podlagi položaja osvetli ti smernice, taktiko in način proletarskega boja, ki se nahaja danes na višku situacije. V nadaljmh številkah boimo skušali obrazložiti naravne vzroke, ki so privedli našega kmeta in delavca do skupne obrambe lastnih interesov. Skušali bomo načeti in zasnovn ti na široko kmečko vprašanje, ki tvo ri pri nas bistveni del razrednega boja, ter zaslediti, motreč z vidika s;*lo£ne-ga svetovnega gospodarstva — glavn,.1 momente, ki so nujno potrebni za u* spešen gospodarski razvoj našega malega in srednjega kmeta. Ne smem') pozabiti dejstva, da smatra Komunistična internacionala vpogled v gospodarske razmere na pol proletarizirane-ga kmeta za uspešen pogoj k medsebojnemu zbližanju. utrditvi rot.anjih organizacijskih vezi in, naravno, k čimprejšnji politični in gospodarski 0-sfimosvojitvi delavskega razreda.
Na Vipavskem so bile pred vo,,no gospodarske razmere, čeprav ne ideil-no, pa vsaj na gotovi stopnji povoljne-ga razvoja. Pri nas se niso čutile zle (posledice vedne parcelacije, kakor n. pr. v Istri, ker se je dalo z različnimi
iniciativami poleg vsakoletnega uspešnega izkoriščanja zemlje dobiti še druge postranske vire, ki so držali gospodarstvo našega kmeta v ravnotežju Zemlja ne zadošča potrebam prebivalstva. Uvoz najnavadnejših pridelkov presega domačo produkcijo. Brezumno pa bi bilo danes misliti na povialt k predvojnih časov, ker pomenijo današnje razmere le nujno poslerieo kapitalističnega gospodarstva. Prvo poglavje je, da tega ne moremo, drugo pa, da nam v slučaju uspeha vzamejo nazaj v obliki davkov, taks, draginje, carin itd. Mi smo povsem odvisni od splošnega gospodarsko-politienoga položaja, po kapitalistično urejeni druž bi in meščanski državi, ki je dane« poosebljena v fašistovski reakciji, le povečan stroj za izkoriščanje delovnega ljudstva, za preganjanje najboljših glasnikov proletariata in za udušitev vsakega najmanjšega upora. Naš boj volja predvsem proti obstoječemu družabnemu redu in proti tistim, ki v domačem taboru zavestno podpirajo fa-šistovsko reakcijo. In teh tudi v naši vasi ni malo. Proletariat ne pozna sentimentalnosti, ko gre za njegove pravice in bo radi tega temeljito obračunal s svojimi nasprotniki.
Splošna gospodarska kriza uničuje veselje do umnega gospodarstva. Out socialnosti in skupnega zadružniškega dela ipa ubijajo domače razprtije in medsebojna razrvanost, ki so še posledice znamenitih liberalnih in klerikalnih bojev, kjer so igrale osebnosti glavno vlogo. Sprožile so se že mnoge lepe misli, a se ne morejo uveljaviti, tako n. pr. domača neodvisna zavarovalnica proti požaru. Na stotisoče lir gre v kapitalistične banke, doma pa nam nedostaja skupnega kapitala, da bi ga lahko deloma vporabili v svojih občinah za kulturne in gospodarske namene. Out zadružništva mora premagati egoizem. Prvi pogoj za to je
izločevanje nekaterih elementov____________
tudi v občinskem taboru ne manjka takih, — in smotrena organizacija, Ri bo sposobna uvesti red, disciplino in pravo zadružniško misel, če se bo v kratkem prišlo do tega, smo mi dovolj močni in podjetni, da sami na svojo roko in neodvisno ustanovimo prepotrebno organizacijo. V fari imamo dve goveji zavarovalnici. Do sedaj se niso še vsi otresli vplivov bivšega občinskega bika. Brez usmiljenja bomo napadali vse elemente, ki bodo skušali nasprotovati ipokretu.	£
71.55
Tiskovni sklad
Zuanja svoia st* pomotoma ni prišt ■-la k prejšnji. Pravilno bi moralo biti. izkazanih.......................L	.69i.—
Nab. pola 83: Ninčič 5.70;
Potres 5; Načelnik 5; «-So uiii rekli naj komunizem pustim, punco, da naj dobim; jaz sem pa rekel, da komunizem v srcu bom i-mei, mojo punco zmeraj
V	pa kiei» 5; «te me štufi 5;
G. Sedmak 5; Presnic 5;
Smola 5; med fanti v gostilni 3.20; Trojer 3; Man-giagalii 2; Ziola Atušok 2;
Skierca 2; N. N. 2; vdo-bljeno na jajcih žegnanih 1.45; Dušca 1; Trabin 1;
Lonctman 1; Brajko 1; boljševik 1; Miha kašo piha 1; železničar 1; Peipi 1; Parušola 1; Kajtert Trebla 1, Kbps 1; Sulčič 1; štorto 1; Mislej 1; Kodrič Rosso 0.60; krokodil 0.40; Sokol 0.20 . . . . »
Nab. pola 80: Bizin Bortolo 2; fascista per torza« 2; J.
Košuta 2; F. Sulčič 2;
Sirk David 3; Sulčič falot 1.50; K. Daneu 1; J. Košuta 1; Maganja K. 1; G. Se-mec 1; Fr. Košuta 1; . . . »
Nabrali v Kamnjah:	-'tar
borec za proletarsko stvar 5; A. R. 4; Ruski 3; J. R. 2; dinajhen, a pogumen« 2;
N. N. 1; ves. družba 11.30 »
Nekaj stavbinskih delavcev daruje svojemu glasilu
dnino 1. maja.................»
Čepovanci ...................... »
Nabrano 1. maja med tla-
karji ........................»
Skrilje : vesela družba 2.05;
B. U. 1.40; vesela družba 1.70; F. Zg. 2.85	.	.	. .	»
Nab. pola 91 :	Matiče	10;
Kraševec 10;..................»
N. N. Nabrežina..................»
Sodrugi iz Renč in Bukovice nabrali na 1. maja (odšteto 0.80 poštnine) ...»
Nab. pola 90: Tolmin: J.
Sturm 3.90; Špacapan 5;
T. A. 4.20; J. Šturm 3.90;
N. N. 2; Korup 2; Iv. Manfreda 2; A. Klinkon 2; nekdo 2; nečitljivo ime 2; p. p. 2; P. A. 2; Zatolminc 1.80; A. Jermol 1.10; A.
Zavrtanik 1; I. Tuta 1; N.
N. 1; A. Kragelj 1; L. A.
1; .Janez Anton 1; ... 1; J.
Leban 1; Fr. Stergar i; N.
N. 1; Šauli 1; Leban 1; Fr.
Kavčič 0.50;	P.	Šorli	0.50	»
Babič ...........................»
Nabrano v Bregu	. .	.	.	»
Mokole........................»
Špacapan ....................... »
Vesela družba v Števerja-nu, pred odhodoma v Francijo za srečno pot 13.20; N.
N. 2;........................»
Matiče .....................: »
Bržan ...........................»
Vik. K a vrečic...............■	»
Nab. pola 75, Bilje : M. Špa-
17.50
28.30
5i.— 10.—
8.—
20,—
2.80
33,-
50.— 5 — 31 — 5.— 4.60
15.20
5.—
4.—
5,—
PODLISTEK
IVAN VUK:
Stolp ene misli.
Laž-kraljičina, ki so jo zvali Jalgan, pa je govorila:
«Stolp zidate?... Zakaj?... Da vo-jujetc z nebom? Da zavladate mesto bogov? Ali ne vidite, da zapravljate svojo srečo?.., Ali ne veste, da so vas ogoljufali inženirji? Le pogledite stolp? Vas je tisočkrat tisoče In kako boste stopili vsi naenkrat v nebo, ko bo dozidan? Prvi bodo stopili inženirji in vi pa, zidarji, ki največ trpite, boste poslednji. Ko bodo zasedena naj lepša mesta, boste prišli vi in mnogo vas bo, ki bodo morali stati.»
«Rosnieo govori«, so rekli v mislih in kladivo v rokah se je povesilo vsled tejte. »Resnico govori«, so ponavljali
glasno in kladivo jim je padalo iz rok.
«Jaz vam ponujam drugo nebo, lepše, lažjo pristopno«, je vabila smehljaje Jalgan in zbežala k drugi grupi.
Zaivistno so gledali za njo... Srd jim je gorel v očeh in nevošljivost, ko so videli, da govori z drugimi in se jim tudi smehlja. Šli so tja in zapretili drugim, da ne smejo govoriti z njo.
Razvnel se je prepir med zidarji. Jalgan se je pa zmuznila in skrila.
In zgodilo se je, da nikdo ni prav vedel kako. Naenkrat so kamni postali nepremakljivi. ?,e vzidani v stolp, so se jeli majati in krušiti. Nekateri so celo s strašnim ropotom padali na tla.
Tisoče rok je prijelo. Ali v tisti zmešnjavi je zgrabil vsak za svoj kamen, trudeč se premakniti ga z mesta.
Vpili 90, a drug drugega niso razumeli, kaj vpijejo. Zakaj enemu so bile njegove misli pri zlatem zakladu, dru-
gomn pri zalih devicah, tretjemu pri utrjenih gradovih z mehkimi posteljami. In ker je mislil vsak svoje, je govoril tudi jezik vsak svoje... Nikogar ni bilo več, da bi razumel vsaj najbližjega soseda.
V tistem hipu splošne zmešnjave pa se je nekdo zasmejal s strašnim, zma-gonosnim krohotom. Tisočerih se je zdajci polastil strah. Zagnali so od sebe kladiva in rovnice, sekire in lopate in se razkropili, kakor, se razkropi čreda, ko plane med njo volk...
Bogovi so slavili zmagoslavje. Na prestopi babilonskem pa so ovenčali s kraljevo krono kraljevi svetovalci mlado kraljico Jalgan, kar je toliko, kakor laž-
Narod ji je prisegel zvestobo in se ji klanjal.
Pred razvalinami stolpa združene misli, ki je na čast kraljici Jalgan
odslej nosil ime «stolp zmešnjave«, pa se je ustavila ženska lepe postave, visoka, oblečena v raztrgano obleko. Velike in globoko oči so pričale o trpljenju in lep obraz je bil bled in resen.
Ozrlai se je h kraljevemu gradu in spregovorila:
«Za sedaj ste zmagali, bogovi, ker sto se poslužili zvijače in laži, žela, katerega ljudstvo ni poznalo. Razkropili 6416 Človeka. Ali vedite : Tisti, nad katerim 'gospodujete, se združi zopet. Človek se pojavi in «stolp zmešnjav«, je njegova izkušnja. Jabolko življenja, ki ste ga skrili pred Človekom, bo najdeno. Človek sam ga najde s svojo močijo. Ne-do^idan babilonski stolp bo dozidan In takrat zakraljujem Jaz, Resnica ...» * * *
Tako je pisano v knjigah življenja pod razvalinami templa Nippur pokopanih.
(Konec).
capan 1; J Frančeškin 2.50; A. Krpan 3; Mirko Kuštrin 3; V. Černič 2; F. Nemec 5; L. Cotič 1; L. Orel 1; Al. Silič 2; Mirko Rusjan 1; R. Krpan 2; Fr. Silič 5; Fr. Frančeškin 2; Pet. Uršič 2; Just Mozetič 1; A. Komel 1; Alb. Gorkič 2; Andr. Gjan 3; Fel. Mask 1; Ant. Kuštrin 1.50; sodrugi iz Bukovice in Št. Petra na Razgledu 40; » Sodrugi iz Tolminskega 0-
kraja...................., . »
J. Turkovič, Brdce . . . . » Železničarji svojemu glasilu .» Nabrano v Dekanih : Fortuna Vinko 2; Memon Anton 1; Štefančič Avgust 1; Štefančič Ivan 1; Štefančič Avguštin 1; Piciga Franc 0.20; Peca Nazarij 0.50; N. N. 2; N. N. 1; Zac-chigna K. 1; Kraševec Ivan 1; Grižon 1; Furlanič 1; Gregorčič Ignacij 1; Peca Jožef 2; Fortuna Franc 1; Nepoznani 2; Piciga Dominik 1; Lovriha Jožef-1; Toškan Ivan 1; Fortuna Evgen 1; Šik Frane -fr Grižon Lovrenc 1; Memon Ivan 1; Štefančič Avgust 1; Gregorič Andrej 1; Pi-egia Avgust 1; Zahar Peter 0.00, Stefančič Josip 1; O-bad Franjo 1; Štefančič Josip 1; Mahnič Avgust 2; Gregorič Vinko 1; Grižon
Franc 1;.........................»
Nabrano istotam:	Fortuna
Vinko 5; Klepec Ivan 1; Prašnikar Avg. 3; Šik Franc 1; Grižon Franc 1; Piciga Dominik 1; Furlanič Franc 1; Stančič 2;
N. N. 1;.........................»
Nab. pola 124, Podgora: Hvalič Al. 1; Simšič Rud. 1.50; Terpin Blaž 1; Emil Jarc 1; Kogoj Ant. 1; Si-monetti K. 1; Gurzola Ed.
1; Dean Fel. 1; Peric K. 1; . » Nab. pola 128, Podgora : Perko Jožef 2; Brezigar Ant. I; Delpin Al. 1; Hvalič Ant. 1; Goos Giov. t; Simonetti P. 2; Simonetti G. 1; Simonetti E. 2; Matelič M. 1.50; Terpin R. 3; Bizaj K. 2; Delpin F. 1; Matelič I. 1; Simonetti M.
1; Tercio L. 2; Stanta E. 2; Bandelj I. 1; Goos Bas 1;
N. N. 10; skupina so-
drugov 25;....................»
Nab. pola 101, št. Peter pri
Gorici:	 »
Nabrano med veselo družbo mladih komunistov iz Št. Petra pri Gorici in Vrtojbe » Spominjajoči se sodr. Avg. Lebana darujejo sodrugi \z št. Petra	pri	Gorici	.	.	»
Nab. pola 84,	Lokev :	A.	C.
5; A. M.	2;	F.	F.	1.30 J.
Šk. I; M.	G.	I;	A.	F. 1; F.
St. 1; R. B. 1.80; M. B. 0.50; J. M. 1;	J,	B.	1; A. B.
3; M. M.	1;	.	.	. . • • >>
Solkanska mladina, v Pi’°-test proti napadom Orjune na proletarsko mladino v Trbovljah in Ljubljani	.	.	»
Matiče je isspolnil	obljubo	.	».
Zavedni delavci in kmetje
iz Brega..........................
Nabrano v Spodnji Idriji : v družbi 50; M. Š. 5; N.
N. 5;	A.	C.	4;	F. C.	3; N. N.
2; H.	S.	2;	M.	S. 2;	J. L. 2;
M. K. 2; J. V. 2; J. B. 2; M-O. 2;	F.	Š.	2;	A. J.	2; M- 'S.
2; J.	C.	2;	J.	S. 2;	V. L. 1;
P. L. I; A. L, 1;	3- K J-
B. I; J. H. 1; M-	% 1;	•	•	»
E. D. 10	•...................
82.—
19.80
i,—
23,—
37.20
16,-
9.50
01.50 46.90
67.50
34.80
20.60
100.— 50.—
85.80
100,—
10,—
Skupaj L. 1394.95 Radi pomanjkanja prostora in, ker so nam neke nabiralne pole došle pre-kasno, ne moremo za danes objaviti dotičnih prispevkov. Prihodnjič torej.
Odgovorpi urednik: Vekoslav Hovan.
•lak. Tl*. I. tpMUt — TrrtiU