Društveni vestnik. Štajersko. Vabilo k zborovanju učiteljskega društva za ptujski okraj, ki bo dne 2. mal. travna t. 1. ob pol 11. uri dopoludne v okoliški šoli ptujski. Dnevnired: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Društvene zadeve. 4. Od zadnjega zborovanja preloženo predavanje tov. M. Heriča: -Pouk v geometrijskem oblikoslovju s posebnim ozirom na pravila, po katerih se izračunajo površine ploskev in telesnine raznih geometrijskih teles". 5. Slnčajnosti. K prav mnogobrojni udeležbi vljudno vabi Fr. Šorn, t. č. predsednik. Slovenjebistriško učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 2. malega travna t. 1. ob pol 11. uri predpoldan v Slov. Bistrici po nastopnem vzporedu: 1. Petje. 2. Zapisnik in dopisi. 3. Poročilo blagajnika o gmotnem stanju društva. 4. Iz vprašalne škrinjice. 5. Predavanje. 6. Volitev: a) upravnih odbornikov nZvezi slov. štaj. učiteljer in učiteljic"; b) ,,Zavezi"; c) Lehrerbundu. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenjebistriško učiteljsko društvo je zborovalo dne 5. svečna t. 1. v Slov. Bistrici. Po običajnem pozdravu izreče g. predsednik svojo radost nad lepim številom zbranih ter želi, da bi i v bodoče vsa zborovanja bila tako mnogobrojno obiskana. — Po rešitvi društvenih zadev je predaval g. nad- u.itelj Polanec o ovirah, katere zaprekajo napredek šolstva. Gospod poroževalec je govoril jako prepričeyalno ter je največ iz lastnih izkušenj posnel resnične dogodke o ovirah Solskemu napredku. Svoj govor je obljubil — in to na splošno željo zbranih — objaviti v nDomovini", da tako širši sloji zvedo, kako v kvar in Skodo naroda delujejo razni krajni šolski sveti, ki se celo ponosno na svoja prsa trkajo, ee se jim posreči kako dobro, za napredek šole in Ijudske izobrazbe prepotrebno naredbo zavleči ali — preprečiti. — Predavanju je sledilo poročilo o delavnosti dru.tva v letu 1902; po istem pa izvolitev novega vodstva z nastopnim izidom: predsednik: Sabati; namestnik: Vobič; tajnica: Kralj Ivana; blagajnica: Feigl Otilija; pevovodja: Polanec; odborniki: Samprl Martin, Kokl Jos., Negovetič Marija. Prihodnje zborovanje bo v četrtek dne 2. aprila. Učiteljsko društvo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je zborovalo to leto že trikrat. -Zborujem-zborovati" — glagol, b.seda, ki pomeni, da nekdo nekaj dela. Naše društvo tudi nekaj dela; kaj dela? — Spi! -Spim-spati!" Toda ono ne spi mirno kakor človek pod grado, ampak kakor kralj Matjaž, ki ysakih sto let pogleda na svet, kaj se tu godi, zatem se pa zopet yrne in dalje spi. Malokdaj boste zasledili v časnikih kako poročilo o zborovanju in delovanju našega društva. Temu je vzrok, da se ali zborovanje radi nesklepčnosti ni vršilo, ali pa izvoljeni poročevalec ni imel kaj, ali ne take snovi, ki bi zanimala tudi javnost. Kakor zadehlo sobo treba bo tudi naše društyo prevetrovati! Svežega duha je potrebnoj! Zborovanje se vrši vedno enolično in dolgočasno. Po abecedi določen referent prečita svoj več ali manj zanimivi referat, in zborovanje je končano. Jfed vrati se §e določi čas in kraj prihodnjega zborovanja. To je ravno tako, kakor pri licitaciji: „__ prvemu!" — ,,K drngemu!" — -Nihče več?" — nGremo!" — Meseca januarja je bilo zborovanje pri Sv. Trojici. Izvolil se je odbor in prečitali referati. Pri skupnem obedu je napil g. Mocher g. predsedniku J. Mavriču, ki je že 25. leto predsednik. Zborovanje meseca februarja se je vršilo brez predsednika in podpredsednika, ker sta bila oba bolna. Zadnje zborovanje meseca marca je bilo nesklepčno, ker je bilo razen predsednika in podpredsednika tudi mnogo gg. tovarišev bolnih, a takrat ne na telesu, ampak na volji! Človek gre z veseljem na kraj zborovanja, da bi bil zopet med kolegi, ki vsi stremimo za istim smotrom, imamo iste težnje, iste želje — gre, da bi zvedel kaj novega o napredku na politično-šolskem polju, v stanju raznih stanovskih vprašanj, pa ne najde nikogar, razen domačega nčitelja, ki te sprejme s pomilovalnim pogledom, češ: ,,Siromak, zaman si se trudil, zaman blato mešal tako daleč!" In jezen se vrneš zopet v svoj kraj ter se s slabo voljo zopet poprimeš trudapolnega dela. E, Boga mi, to je žalostno! Učiteljsko društvo svetolenartskega okraja bi moralo biti nekak svetilnik, ki bi svetil črez yse severno-vzhodne Slov. gorice ter s svojo lučjo neumornega delovanja in bistroumnega razmotrivanja perečih stanovskih vprašanj itd., kar je itak že vse v programu začrtano, vabil kolege od meje kakor: Velke, Sv. Ane, Mar. Snežne i. dr. k sodelovanju, pa tudi bližnjikom razsvetil pot, odkazano jim po stammki dolžnosti. Vzdramimo se ter delujmo, da se bo naše društvo povzdignilo iz duhomorne dolgočasnosti in brezbrižnosti ter nudilo dništvenikom priliko, se v resnici razvedriti in poučiti. nDelujem-deIovati!" Prlch. Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 5. t. m. y okoliški šoli ptujski. Udeležba je bila dobra. Lepo in veselo je posebno to, da so se začele tudi gdč. tovarišice bolj zanimati za društvo. — V slogi je moč! — Gosp. predsednik Fr. Šorn prav presrčno pozdravi navzoče, posebno še gosta gospoda H r e n a in na novo pristopivšega člana gdč. Pečar Dragotino od Sv. Marjete niže Ptuja ter preide na dnevni red. Zapisnik zadnjega zborovanja se neizpremenjen odobri. Izmcd dopisov se prebere oni učiteljskega društva za ormoški okraj, s katerim to naznanja, da bo vse potrebno ukrenilo za skupni majniški izlet k Vel. Nedelji. Sklene se, da se naše društvo tega izleta udeleži kot gost; dan prireditve pa se prepusti v določitev bratskemu društvu za ormoški okraj. Pri točki ndruštvene zadeve" je bil nek nadučitelj, ki s svojim vedenjem in pisarenjem tlači učiteljski ugled (imamo ga že itak malo) izključen iz društva. — Sedaj pa je prišel g. nadzornik ter prinesel s seboj pomnožen referat tovariša Iv. Kauklerja o račnnstvu od lanske okrajne ačiteljske konferencije. Istega smo že vsi slišali ter tudi vsi vemo, da je velike važnosti za napredek ljudskega šolstva v računstvu ; zato so tudi skoraj vsi tovariši radi segli po njem, vkljub temu, da je bil precej — slan. Temeljitost in važnost je tudi gosp. nadzornik poudarjal jako obširno v nemškem jeziku. (A po moji ne merodajni sodbi bi bil g. referent bolj ugodil slovenskemu učiteljstvu, če bi bil svoj referat objavil v našem dičnem -Popotniku", zakaj na ta način bi ga bilo bralo vse slovensko učiteljstvo, izvzemši nekatere filistre. Sicer se pa to še lahko popravi.) Gosp. nadzornik je tudi priporočal, naj vsaka šola naroči okrajni zemljevid, s katerim je imel g. dr. Bezjak mnogo dela. Sklepati o tem društvo ne more, ker to je stvar krajnih šolskih svetov. Za tem se jc še razpravljalo o oproščenju tistih učencev v poletnem semestru, ki sicer že obiskujejo šolo sedmo leto, a niso še dosegli učnega smotra. Čas je hitro potekal, in predavanje g. Heriča se je moralo zaraditega preložiti na prihodnje zborovanje, ki bo due 2. inal. travna t. 1.