Št. 60. V Goriei, v torek dne 26. julija 1904. Letnik VI. Izhaja vs;i- torek ii.aobotoob 11. mipredpoltlue zainestoter oLd. uri pop. za deželo. Ako pade na la dnova praznik izid« dan prejob ß. zvßö«r. Staue popošliprejemar. ali v Gonci na dorn pošiljan cplolelnoK '<, polletno 4 Km «etrtlotno 2 K. I'rodajaso v Gonci y to- bakarnan Schwär/, v Šolskih uhcah, J e 1 1 f> r s i t z v Nunskih ulicah m Le- ban na Verdijevem tekaliääu po 8 vm. eORICA (Vefterno lzdanje.) I'rtMluistvu in upravnistvo se nuliajata v «ft a rod ni t i s k a r u L >, ulica Velturini li. St. 9. Dopise j«1 nasloviti na uredništvo, oglase in iiaToyniuo pa na upravuištvo »Goricc«. Oglafsi so računijo po petit- vrstali in sicerlako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krai po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako, «*<> večkral tiskajo, raču- nijo se poJpftgodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Uojshn na vzhodu in njene posledice za Evropo. : r»"orni svetniK profe^or dr. Zucker v Pratzi je . iieseca februvarja t. 1. iz- ! rekel mi&ul, *ia vojna na daljnem'vzhodu bo imeJa za poaledico zbliAanje Rusije in Prusko. Zdi se, da to prorokovanje ] se zdaj že uresničuje. Pri tisli priliki jo vpraSal razsodni politik, ali bo Avatriji mogoče, odtegniti se zvezi, katero je pričakovati med Kosijo in Prusijo. Zdaj j ponavlja pisatelj to isto vprašanje v „Kons. Korr." ter omenja, da zbližanje Ruaije in Pruske se je že izvršilo, in navaja v dokaz temu dve dejstvi. Cesar Viljem II. je z ognjevitimi besedami po- zdravil Wyboryski polk pri odhodu na vzhodno bojižče in ruski minister Witte se mudi na otokn Norderney z narnenora, da se pogaja z nemžbim državnim kan- celarjem o trgovinskih pogodbah. Oiici- jozni nemški listi ßkuäajo v vidni za- dregi manjšati pomen ton dogodkov, ali navedeni razlogi kažejo, da ugovori niso : resno miäljeni. Nedvomno je, da je uve- deno zbližanje med oberna državama v j vojaäkem in političnenc .* oziru. I Ako postopa Pruska, katera zastopa dandanee vso Nemöijo, na tak način, tedaj sledi svojim najboljšim in najkoristnejäim poročilom (tradicijam), kajti bližanje Ru- ! Biji, posebno ako je bila ta v zadregah» donaäalo jej jo vedno največjih koristij. ' Rusija je e svojim vedenjem nasproti ' Prusiji pokazala, da ni pozabila, da ta nje sosed se ni pridražil splošnema na- ' skoku proti ruski državi ob krimski vojski (1854) in ob zadnji poljski vstaji (1863), marveč da je na očiten način ! pokazal svoje prijateljske odnošaje do Rusije. V obeh teb slučajih Avstrija ni delala tako, kakor Pruska, marveč se je j pridružila nasprotnikom Rusije ter je to njeno postopanje dovedlo do nesreč leta 1859 in 1866, katerim bi se bila sicer gotovo izognila. Zato je popolnoma opra- ; vičeno, ako jej danes zakličemo: uči se iz preteklih dogodkov. Naslane pa vprašanje, kako je mo- goče, da bi se Avstrija bližala rusko- pruski zvezi, ko je vendar izjavila, da ostane neutralna (nepristranska) v rusko- japonski vojski? Menimo, da to vpraäanje se ne sme sprejeti s tako bojazljivostjo, ' kakor bi se knmu zdelo. Nepristranobt, katero je katera država izjavila, ne uni- čuje proslosti v njenem postopanju sploh, marveč izključuje le pozitivno pomoö ka- teri vojskujoči se držRvi. V tern zmislu p)stopa tudi Nemčija vkljub temu, da se je izjavila za neutralno, in tudi Av- strija je za ča«a burske vojske v Tran- svalu razglašala svoje odnoäaje do stare prijateljice Angloške tako, da jej je razen mnogo vredne moraine podpore delila brez vsakega pomislega tudi izdatne grnotne podpore in pomoči. Posebno pa se ne zahteva, da bi katera država dolžnost za svojo samo- ohrano žrtvovala obečani nepristranosti. In to je okoliščina, kalero mora imeti Avslrija dandanes pred očmi. Ako se bližata Nemeija in Rusija, ne more Av- strija tega mirno gledati, ampak mora skušati, da se prepriča, kakäno namere im ata ti dvo državi nasproti babsburški monarhiji. Kdo more zagotoviti, da ostane zveza omejena na Nemsiijo in na Rusijo, ler da se no razširi tudi na Francijo Vsaj je znano, da je Francija v zvozi z Nemčijo in Rusijo svoj čas zahtevala, da se je izročil Port Arlur Rusiji, kar je dovedlo do sedanje rusko-japonske vojske. Že to dejstvo dokazuje, da je rao- goče ožje združenje držav, ki so se že leta 1894 združile za posamezna podjetja, in da se sme po pravici vpraäati, ali velja združenje samo za tista podjetja ali tudi za njibove posledice. Ako bi se mnenje prizadetih činiteljev odločilo za zadnje, kar ni nemogoče, tedaj bi se morala tudi Avstrija odločiti, kako stališče hoče za- vzeti nasproti taki konštelaciji. Ali more Avstrija, kakor Angleäka, računati s „sijajnem osamljenjem" ? Menimo, da to je tern manje želeti, ker tudi angleško veselje na takem položaju ni bilo nikakor odkritosröno. Ali naj so Avstrija zadovolji z zaveznico Italijo, ki se imenuje zdaj v trozvezi poleg Nemčije? Jasen odgovor na to daja divjo upitje, ki prav te dni spremlja v Italiji avstrijsko ime, kjerkoli se imenuje. Ali pa more dati ponižana Turčija Avstriji potrebne varnosti za Čas morebitnih viharjev? Ako je vse to izključeno, Udaj oBtaja Avstriji mesto edino le v zvezi z Rusijo, Nemčijo in Francijo, ako hoče ostati zvesta svojim oprHvtfc'im aspi- racijam, katorim s« ne smo odnöi, dokler hoče veljali za velevlast Tako bližanje Rusiji in M^mčiji bi morali pa tudi avstrijski narodi ' omogočiti."'$fi*ob- hodno potrebno je, da se doseže spo- nzumljenje med Kemci in Slovani. Marebiti, da se to ne da doseči danes ali jutre, ali resen politik mora amatrati to kot mogoče, knjti dpjstva imajo voö veljave nego besedo, ki priporofajo mi- ialjevanje in pooslrf>nje boja, ki mora v doglednem času postati nemogoč. Zdi se, da posledico krvave vojske na daljnem vzhodu ne izostanejo voč dolgo in da bodo ngodno uplivale, ko se bodo nadalje razvijalo razmere mnd evropskimi državami. Naj bi veliko zlo, katero prouzročujo pogubna vojska med rumenim in belim plemenom imelo za posledico vsaj boljSe razmore mod evrop- skimi narodi in državami. Zahaj propada in je li SKOPO ppopadla sviloreja? ii Velik preobrul v sviloreji so je vräil okolu leta sedemdesetega. Dotlej se je izdelavala svila veöinoma po delavkah in delavcih z rokami; a po označeni dobi so stroji večinoma nadomestili delavca; prej so bili svilnat) izdelki manufakturno (rokotvorno) blago, kasneje bo se razvili v industrijo, kjer dela stroj, in v tržno gpekulacijo. Zeto so bile prej cene svi- lodom 8talne; male razlike v teh cenah so bile odvisne le od večjega ali manj- äega pridelka svilodov in od njihove do- brote; kasneje po f>e cene menjavale po äpekulacijski živahnosti in po tekmovanju velikih industrijnlcev, kateri so se napo- sled zjedinili in svojevoljno nižali cene. Drugi uzrok, da so začele padati cene svilnatim izdelkom in vsled tega tudi Bvilodom, je iskati v dejstvu, da je bilo prej Francosko, posebno mesto Ltjon, merodajno za kupčijo s svilo. Mesto Lijon je imelo takorekoč monopol s svilnatim blagom v svojih rokah; kar se je takega blaga drugod izdelavalo, je bilo tako ma- lenkostno, da ni prišlo v poätev. Toda v Lijon so zahajali inozemci, Švicarji, Nemci, Italijani in drugi, ki so se v tej stroki popolnoma Mzučili lor prenesli to dobičko- nosno obrt v domnöe kraje. Prej so li- jVnski trgovci in svilarji določevali ceno biagu in skrbeli ludt za producento svi- lod'nih mesi^'kov, katere so primorno do- bro plačevali; a kasnpje jim je naRtala velika konkurenca v Švici, v Nemčiji in delorna tudi v Ilaliji, in razumljivo je, da jo začela pritiskati ta konkurenca tudi na cene kokonov ali galote. V novejšem Čaau je prizadela hud udarec sv'leninam Anglija, kalera je bila največja odjemalka svilnatega blaga. Po burski vojni se je to pa zelo spremenilo, najünejäe angleSke dame ne nosijo več svilnate obleko razun jopičev, vsled tega je zaostalo mnogo svilnatega blaga v vseh deželah, kjer je ta industrija najbolj raz- vila, tako da preti polom starim, solid- nim tvrdkam, ki so že jedno stoletje in več kupčevale s svileninami. Poročila, ki prihajajo od konzulat- skih uradov iz različnih krajev ob sredo- zomeljskem morju o sviloprejkah, so jako ugodna; a knj pomaga to, ko je konku- ronca in moda uničila cone svilodov. V Italiji ho prodajuli letos kilogram Hvilo- dov po 2—3 lire, na Francoskem pa ki- logram v počeb posušenih kokonov po 7 — 9 frankov, kar odgovarja približno istim cenam, kakoräne so bile letos v Ilaliji in pri nas. Na Angleškem so nosilo gospe iz boljäih krogov cele svilnate obleke; a sedaj se zadovoljujejo — kakor že po- vedano — le z jopicami, tako da so prej rabile šestkrat veÖ svilnatega blaga nego sedaj. To je učinek mode jednega naroda. Vpraäanje nastane za nas, ali ne bi bilo mogoče varovati našo državo pred povodnjo ptujih svilenin ter lako urav- nati doma to vpraäanje in varovati naäo obrtnike in trgovce, kakor tudi svilorejce pred inozemako konkurenco. V odgovor tega vpraäanje je ome- niti, da pride pri njega uravnavi pet či- niteljev v poätev, ki so pri tem merodajni, in sicer aemičarji, to so oni, ki se pečajo s prodajo svilodnega semena, drugič svi- lorejci, tretjič sviloprejničarji, četrtič svi- lotkalci in konečno nitkarničarji. Na vse te činitelje bi se moralo ozir jemati ter zadevo med njimi tako urediti, da bi drug drugemu ne škodo- vali. Pri tem nastane seveda najprej vpra- L1STEK. Zavodna vzgojenka. Maloruaki: Marija K. Markovič. (Konec.) „Bog daj dobro tudi točaju !u rede moskal. In pil je še in še. Pil, pa pljuval, pa nalival in pil. Stara se je kar čudila, kam to deva. „To ni tvoje delo, stara; pije ae prijateljem na zdravje 1" „Nu, na zdravje!" večerjali smo, pa govorili. Moskal jo pil. Kar je zbledel ter se naslonil na mizo. Gieaa naju z možem, pa reče: »Oj, vidva, mlada! Ne bosta več dolgo skapaj živela. Ali nikar ne žalujtal... Zlvela sta v ljubavi in jedinosti. Ali godi Be, da kdo niti ne izpozna Ijubavi, am- Pak ž.vi vedno pod palico . . . Tako živ- Jenje ! • • Brez roda, brez plemena, brez Pnjaznega pozdraval- Tedaj mu reöe stara : „A kje vam Jer°d?... Odkod pa ate?- »Kantonist*) sem", reče tužno mo- al -.„üd ot.ih - če Bte dnli — ki *) vojaäki aiu, ciloöeu zopet •« vojaäöino. so preostali od kolere. Sorodstva nisem poznal in ne poznam". „Pa vaša mati?" „Čemu vpraäati? Saj sem del, da je ne poznam". „Glejte, tudi jaz sem zdaj brez so- rodnikov", reče starka hlipajoča. „No, sedaj Se ona 1" zagolči mo- skal. „Kaj jo tvoja nesreca! Niö! . . • To je nesreca: da se nikogar ne spominjaä in nihöe tebe, nimaä kam iti in kje ostati. Vsi so ti ptuji in ptuje vse, vse: i koča i ljudje i odeja. „Stepnjaki" si dejal ti — se obrne k Pazarju. Res je, brate! vzeli so me se stepe slavne! ... Daj žga- nja . . . Izpijemo do dna, ker na dnu so mladi dnevi 1" ... In jel se je solziti. Pa spet se je smejal in pil ... Potem je padel na klop ter zaspal. „Nu, pa bodite zdravi !" reče Na- zar. „Z Bogom, Prokop — brate! Nu, lej, kmalu bi bil pozabil. Prinesel sem ti par groäev: pet rabljev. Bodi zdrav !" „Bog ti povrni, brate! Ne vem, kdaj ti jih bodem mogel vrniti"*, I „No, nu ! Zdravi bili ! To niso gospo- ski groši — nego bratovski: ti te ne bodo težali. Jaz si žo zaslužim: zdaj sem prost, vsaj za pol leta, niti s psi me ne ujamejo". Poslovi se ter odide 46. „Mili Bog! Kako življenje je bilo tedaj! Bilo je bedno, ali vendar ljubo in prijetno. Lahko sem se oddahnila, pa veselo pogledala in mislila: Če tudi po- sedim in se pogovorim, nikogar se ne bojim, naj del am ali ne; nihče mo no sili, nihče ne psuje. Na duäi in telesu ßutim, da tudi jaz živim . . . Ali priäla je novica, da spomladi odidejo moskali na pobod! „To ni res!" ugovarjala sem, a srce je takoj čntilo, da je res. In res je priäel tudi ukaz: „Napravljajte se na po- bod, na pohod !" Prokop nie jo tolažil, pa mi govoril: da jo to le začasna stiska itd. „Povrnem se — pravi — in prosla bodeva !" „Tako, tako — pravim — tako, golobček moj !u A srce me je bolelo in solze so tekle! Büzal se je dan odhoda. Šla sva v pristavo se poslovit. Gospöde ni bilo doma, starka je bila sama. 0 moja ljuba babica ! Poznala sem jo že od daleč na dvoru, in takoj sem zaplakala. Jedva je bila živa. Prihitim k njej tor jo objamem kot rodno mater. „Čemu pa plakaä, golobica moja?" vpraša me potihoma. „Glejte, vi ostanote tu v tem peklu!" nNu, seveda, ptiöica. Tu sem se ro- dila in kräöena bila — tu sem trpela in tu umrjem, dete moje". „Ali bodete torej trpela do smrti?" „Nu, pa bom trpela, ptičica. Saj pa Bog plača". Blagoslovila je naju kot rodne otroke, pa obdarila s tem, kar je imela. Posloviva se ter odideva ... In obračala sva se veökrat, pa gledala nazaj. Na pragu je stala starka, okrog je bila tihota, vse jasno; s polja je vel vetriček, iz gajev je dihal hlad, nekje je golöala voda, a visoko nad vsein je igralo svetlo solnce . . . 46. Spremila sem moža celo do Kijeva. šanje, je li mogoče v Avatriji pridelati toliko svile, da bi se lahko potem uvoz inozemake svile otežil potom colnih tari- fov. V tem oziru smo uverjeni, da bi naäa država doma lahko pridelala toliko svilenine, da bi zadostila vsem zadevnim potrebam avstrijskega prebivalstva. Se- veda bi morala tü vsaj iz začetka vlada nekaj žrtvovati, kakor delata ogerska in francoska rlada, katera zadnja žrtvuje na leto milijone v prospeh in varstvo domačih pridelkov in izdelkov. Če daja sedanje svilarstvo v Avatro-Ogeraki do ätiri milijone kilogramov kokonov, bi se to ätevilo pri racijonalnem svilarstvu labko podvojilo in potrojilo, in s tem bi se zadostilo vsem domačim potrebam. Največje težkode delajo takemu stremljenju nitkarnioe, katerib Avstrija žalibog nima, in v katerib se avilopreja pretvarja v niti ali ovirn. Sedaj se pro- dajajo zapredki ali svilodni meSički na- ravnost v Italijo, kjer delajo iz njih prejo, ali pa se prireja taka preja v avstrijskih sviloprejnicah. A potem roma to blago ali v Francijo ali v Švico, kjer se pre- tvarja v takozvanih nitkarnicah v cvirn. To roma zopet t Avstrijo ter se prire- jajo — posebno na Čeakem — iz sljega tkanine ali Bvilenine. Da ni to za naSe svilarstvo ugodno, je pač lahko razum- ljivo. Ako bi se ta pomanjkljivost odatra- nila, potem bi se lahko spravilo vpraäanje na dnevni red, ali bi ne kazalo zapreti pot inozemskim svilnatim izdelkom potom višjih nvoznih tarifov. Na ta način bi vsekako poskočila cena Bvilodnih mešič- kov ali kokonov, in svilarstvo bi se pri nas povcdignilo na viaoko stopinjo. S tem bi se pa povzdignilo tudi blagostanje južnih provincij in denar, kateri roma sedaj za svilenine v inozemstvo, bi potem ostajal doma. Dop isi. lz goriSke okolice, 21. jalija 1904. P r elj ubi prijatelj ! DaneB najprej äe nekoliko opazek> da zaključim snov zadnjih dopisov, po- vzročenib po tvojih novejäih napadib na „Šoteki Domu. Ti pišeS: „In to je prava infamija, da hoče politična stranka, in celo črno-altramontanska, kateri je na- rodnost paganstvo, kakor je ucil ranjki kardinal, kateri je jezik le sredstvo v dosego svojih ciljev, ki jo pokazala 2e v skrajni meji svojo narodno mlačnost, da I hoče ta stranka na brezvesten način ! zlorabiti slovensko ime, tako krasen na- men — v svoje podle svrhe" . . . Pri- jatelj, ali si se smejal v pest, ko si na- pisal gorenjo kolobocijo, prav kakor pti- čar, sklicavši s svojo piščalko velik trop | nermnih senic, ki naj bi, zaganjaje se v | čuka na palici, padle v njegore roke, | sitile njegov želodec ter polnile njegov žep. Tak ptičar si ti, taka piäöalka je tvoja „Soča", take neu none senice Ijadje, V Kijevu sem ostala v slažbi, on pa je odäel z vojstvom daleč nekam na Litvo. „Nikar ne jokaj, srce lu dejal je. „Vrnem se, — zanaäaj ae. Čakaj me!*1 Čakam. — Ali je ta slnžba dolga ! Že sedem let je, kar je odäel. Ali ga bom 8e kedaj videla ? ... V svoji vasi nisem bila. cola sem od ljudi, da so Tsi živi. Šlo jim je, kot poprej. Starka živi in trpi — ali o Pa- zarju ni nikjer sledu. Jaz slažim, pa ho- dim na dnino in delarn. Kaj je naäa ko- pejka? S krvjo oblita I Ali veökrat mi je vendar tako labko, tako veselo, ko pomislim, da lahko vsak das pastim to elužbo. Tako mislim, pa ostanem vendar V8e leto! In kako me tolaži ta misel, da Bern prosta in niso zvezane moje roke. „Ta brilkoflt je zaöasna, ni veöna", si mislim. Ali kako bi mogla pozabiti le za trenntek svojega moža. Reäil me je iz živega pekla. (Saj potem bi so Bog mene pozabil!) Moj mo2 je in dobrotnik moj ! Pozdravi ga, Mati božja ! . . . Prosta sem I In hodim in govorim in so čudim : gorje, da je taka gospode na sveto 1 ... ki ti še kaj verujejo, in tak čuk na pa- lici tvoj „klerikalizem". Prijatelj, ako bi te ti tvoji „klerikalei" vpraäali, katere pa so ono „podle svrhe, v katere bi oni zlorabili slovenako ime na brozveslon naöin", ali bi obstal z debelimi očmi in odprtimi usti! Ti tvoji „klerikalci" so pač le po ogromni večini poavetnjaki in ti naj bi se trudili, žrtvovali, zanemar- jali svoje osebne koristi za kak ekso- tični „ultramontanizem" I E prijatelj moj, tako različni elementi, kakor nas ti gatiä pod svoj „klerikalni" lonec, bi ne ostali niti en teden skupaj, ako bi nas ne dru- žila mogoöna vez, ljnbezen do naroda, in pa boj proti vseruti, kar temu narodu äkoduje, torej tudi proti tebi in tvojemu razkolnemn sodragu. To so torej tiste „podle" svrhe nas, tvojih nasprotnikov. Tvoje svrhe so seveda tem ravno na- sprotne, tvoje svrhe so „plemenite*, „vzviäene", — zvišene takö, da so te vzviäale iz revnega ljudsko-aolsko-učitelj- skega životarjenja v razkošno življenje nobel živečega magnata z grofovsko re- zidencijo v najbolj gosposki nlici cele dežele, in vse to na račun naäega na- roda-siromaka"). Seveda, dajati je na- zadnjaško, „klerikalno", podlo, a je- mati, nživati, to je „napredno", „svobodomiselno", „plemenito", „vzvi- šenou! Po takih nazorih si res ti naj- večji „liberalec" slovenski. Ali tvoj „libe- ralizem" bode ljadstvo vedno bolj pre- klinjalo, čim bolj ga bode izpoznavalo. Rajnega kardinala bi pa že lahko pastil enkrat na mirn, ravno tako tudi 6to in stokrat pogrevano pravljico o pagan8tvn narodnosti. So bili öasi, ko sta ta pravljioa in kardinalov izmiäljeni „bič" nad našo staro stranko med iz- vATigoriäkimi Slovenci izvrstno „vlekle", a ča8 jim je dokazal, tako sta jib s tem, ti in so drug ravno kako imenitno „far- bala". To sem ti 2e tudi podrobno do- kazal, in ti si si tudi te dokaze utaknil za ogledalo. Najboljši dokaz je pa dej- stvo, da je politična smer naäega vodstva zdaj za las ista, kakor je bila, ko je kar- dinal äe iivel, in kakor je bila pred pri- hodom kardinalovim ne Qoriäko. 0 narodni mlačnosti komu lekcije dajati, si pa že ti zadnji poklican. „Na- rodni piruhi" vzdržujejo äe dan danes na povräji dokaze, da ne znaä le biti narodno-mlačen, ampak tudi narodno- žaljiv, ako tvoj žep tako zahteva. Siccr si pa to barvo pokazal že pred leti, ko si ustanavljal tiskarno ter prosjačil okoli laäkih someäcanov z laäkimi okrožnicami. — 0 mlačnoati bi znal tndi pesmico za- peti srečno in bogato ubegli lepi Gra- ziadio, tvoj najboljži prijatelj v laäkih vratah, zate prava stranska vratica, ko si iskal osebne dobroholnosti ali poli- tične pomoči pri Lahih. Tvoje samozno „pasivno" nasprot- stvo proti „Šol. Domuu kaj drastično osvetijaje v novejiem čaeu tvoja nevolja, da se je veža nŠol. Doma" okra^ila s kipom Malere Božje. Ti piäeä v „SoČi": „.....in pa da so začeli postavljati „kipe" ˇ „Šol. Domu", katerih ni prav niö treba, marveč je tisočkrat zaslaineje delo, ako Be isti denar porabi za uöne namene". Prijatelj, ta kip (uzrok tvojega „pasivnega" izpodtikanja) je postavljen po inicijativi in truda ene osebe, go- spoda kateheta : nacelniätvo je bilo pri tem v pravem pomenu besede (ne v tvojem) pasivno. Denar, katerega je na- bral g. katehet za kip, bi se ne bil mo- gel „porabiti za nčne naraene", ker ni bil za to darovan. Zakaj ne ? To je stvar dotičnih darovalcev, ne pa načelniatva. Ako bi bili imeli darovalci voljo, daro- vati ta denar za none namene, jim je bilo to popolnoma prosto. Ali meniä morda, da naj bi bilo nacelniätvo daro- valcem prepovedalo dajati denar za kip?! Z obče narodnega staliäca je torej vse- kako bolje, da stoji kip v „Šol. Domu", kakor da bi bil äel isti denar za „Šol. I)omM v izgubo, in ker mora že „Šol. Dom" mladino versko-nravno vzgojevati, potem so drznem d^omiti na veljavhosti tvojega mnenja, da bi ne bilo svetih ki- pov v äolskih poslopjih „prav nič treba". Po analogiji bi moral grajati ti tudi „Goriäkega Sokola", da je porabil toliko narodnega denarja za dragooeno zastavo, dočim bi bilo „tisočkrat zaalužneje delo, ako bi se isti denar porabil za telovadne namene". Ti si nakup te zastave najto- pk\je priporočal v „Soči" in prav si imel, kakor so imeli prav naäi somiäljeniki v meBtu, da so v tako lepem ätevilu pri- spevali k nabavi te zastave.*) Ali prije- telj, to je pač gorostasna nedoslednost in vrhu tega atentat ns kräöansko miä- ljenje naäega vernega Ijudatva, da v isti sapi hvaliä nakup posvetne zastave in grajaä nakup kipa Matere Božje. Pojdi se učit k bratom Rusom in začni pri carju ! (Ronec pride.) A. K. Iz Gorice. — („Sočin" kriti- kaster srednjeäolskega petja r e d i v i v u s.) — Po treh letih se je torej zopet oglasil z enako nerodno, ma- lenkostno, otročjo kritiko, ali bolje re- čeno: äuämarijo, ki bi ne zaalužila odgo- vora, ako bi ne tičala za njo grda zlo- raba javnega časnika v čisto zasebne, nečedne, krnhcborske namere. Za do- stojno zavrnitev take „kritike" je pač nemožno držati se načela : Ne odgovarjaj tpmu, k i je pisal, ampak temu, k a r je piaal. In zato sem prisiljen, najprej ozna- čiti osebo g. „kritika" in njegove „brum- neu želje in potem preiti k stvarnemu odgovorn na nestvarno kritiko. Pred tremi leti torej je bil atopil g. Emil Komel prvič na opolzka tla glas- bene kritike in si stekel na tem mestu T „Gorici" odgovor, ki mu je toli zrah Ijal mlečne sklepe njegovih „kritičnih" kosti, da se je zbal njih razsutja, po- begnil pred koncem boja z bojiäöa ter stisnil v koöitek molöanja, prebolevajoč 8keleöe rane, katere mu je usekal prvi nastop na glasbeno-kritičnem pozoriaču. Od tedaj je pa napravil g. Emil Komel najprej v svoji glasbeni karieri: Sei je delat izpit iz glasbe za srednje äole na Dunaj. Dočim pa drugi mladeniöi pri- prave na enakoveljavne izpite radi za- vijajo v skromno molöeönost, je naäEmil po sodelovanju svojega očeta z onimi pripravami äe precej ropotal, osebito odkar je stopil v vrsto „Soöinihu glas- benikov. Lahko rečem, da ni imel äe no- ben izpit na konservatoriju toliko pre- ludijev in uvertur, kakor izpit naäega Emila ; in to uvodno „rauziko" ata mu n krbovala: pismeno „Soča", uslmeno pa njeg'.v oče po mestnih hiäah in javnih loialih. Priäel je öas izpita, in „Soča" je naz; -"-'la ta dogodek urbi et orbi ter sporoč.. , da je g, E. K. z briljantnim "s^t1"' prestal na dunajskem konser- vatoriju teoretični del izpita iz petja in klavirja za srednje äole, prak- t i ö n i del izpita pa da dostavi čez pol leta. Neki hudomuänei pa, kateremu ae je zdela ta razdalja med teorijo in pr&kso nekoliko prevelika, je dal vpraäati po prijatelju na konservatoriju, kaj je s tem izpitom, in je prejel ta-le pisraeni odgo- vor: G. Emil Komel iz Gorice je res de- lal tukaj izpit, pa je pad el in sme v jeseni zopet priti. — Übogi Emil! V Go- rici je imel udilelja in — učiteljico, v Rim je äel na račun mestne duhoväöine gledat, kftko orgljajo in pojejo, na Dunaj je äel nekaj mesecev pred izpitom ata novat k nekemu profesorju s konserva- lorija, in na zadnje tak — ätrbunk t Ali je izpit ponavljal, ne vem ; „Soča" ni o tem nič več poročala ter je sploh utih nila. Le pozneje je parkrat počastila g. Emila kot izpitanca na konservatoriju. Nh tem bi se smelo sicer dvomiti, ker se je prvič tako debelo zlagala ; ali slepa kura zadene kedaj tudi zrno, in morda je „Soča" drugič povedala reanioo. ¦) Cudao, da ae dela oče Andrejec tako gluhega aa ponovno brcukanje na to struno ! St»T»C. *) Skoda le, da ni »Sokol« ubral la, svojo zastavo »lovenskih barv. To bi morda ne älo več tako tožko. Ako so at- Lahi navadili ie leta gledati slov. napise, bi se dali slednjič vendar pribiliti, da bi se ne plaäili pogleda na slov. barve za par uric ali en dan. Treba bi le bilo od naäe strani spraviti to narodno vpraäanje z vao odločnostjo, kateri bi celokupna narodova podpora dala krepko podlago, na dnevni red. In za to je bila zdaj tako ugodna prilika. S t a v e c. Vzemimo torej, da ima g. Emil izpitl Zdaj čaka seveda alufcbe. Take službo na srednjih Šolah so pa malokdaj razpisane, ker jih je le malo aamoatojno uatanov- ljenih. Brez razpisa se pa izpraznjeno mesto ne zve. To „mižerijo" čuti tudi g. E., in prav nič mu ne smemo zameriti, Če goji srčno željo, da bi mu pa kdo naredil proator. Ker pa ljubi g. E svoj rojstni kraj Gorico kot ptič svoje gnezdo, je prav naravno, da želi, naj bi se mu umaknili gospodje, ki uöijo petje na tuk. gimnaziji in realki. Ali sama želja ne izda, če ne zvedo za njo oni, ki naj bi ji ugodili, in äe celo ne, če ji noöejo ugoditi. Če pa nočejo sami ugoditi nje- govi želji in odstopiti, jih je treba pri- siliti. Najboljäe sredstvo za to je d3kaz, da bo nezmožni, nesposobni, da nimajo uspehov, da so nemarni, da zanemarjajo svoje dolžnosti itd. Ali kako naj to do- kaze, kdor ne more nadzorovati pouka, kdor ne spada niti kzavodu? No, potem se je pa treba vreöi na sklepno äolsko maäo in to prav razmesariti v javnem dasniku. Časnik here nerazsodno občin- stvo, ki pikantnim grajam rado veruje. Tako bo preparira neugodno javno mne- njo, ki more le äkodovati, a nikdar ko- ristiti. Časnik bere äolska mladina, ki začne dvomiti, da morda nje učitelj ven- dar ne zasluži tolikega spoätovanja, ka- kor mu ga ona izkazuje. časnik berejo pa tudi predstojniki, kateri prav lahko spremenijo, prebraväi tako mesarsko kri- tiko, svoje dobro mnenje, ako jih lastna glasbena izobrazba ne dela dovolj samo- stojnih. Naj 9e torej obrne stvar kakor hoče, na javni graji vedno kaj obtiöi, ona nikdar povsem ne zgreäi svoje žrtve, osebito, ako je prav kriviöna. S tem sem torej oznaöil g. krilika- stra oaebne odnoäaje, iz katerih se je spočela misel na „Sočino" „kritiko", raz- kril pravi povod te „kritike" ter razvil obenem tudi nekak oanutek, po katerem je ta „kritika" naatala. Da pa mi kdo ne poreče, da je to le moja domiäljija, zadostuje, da prepiäem le en stavek iz „kritike" ; ta stavek slove : „Ko n eö n o povemo vsem prizadetim (t. j. učiteljem p^tja na gimn. in realki), d a sejim ni treba siliti v ospred- je z zmožnostmi, katerih ni- majo, posebno ker bi se dale izročiti takenaloge drugi m, ki menda bolj razumejo take reči"\ — Boljäega potrdila si menda predstoječi del mojega dopisa ne more žcleti. Tu ni manjkalo drugega, nego da bi bil (g. „kritik") uöiteljem petja odre- kovanim zmožnoatim, katere odreka uöi- teljem petja, äe dostavil: katere imam pa jaz E-nil Komel, jedini aspirant v Go- rici za mesto učitelja petja na srednjih äolah — in da bi bil sklepu „ki men- da bolj razumejo take reči" äe dodal: kakor n. pr. jaz E. K., ki sem izpitan za petje na srednjih äolah. 0 zmožnostih enih in drugih se po- meniva z g. „kritikom" pri stvarnem od- govorn, torej svidenje! — Iz Ajdovščine. — 0 veliki ne- areöi, katero ste omenili v zadnji ätevilki svojega cenjenega lista, sprejmite äe to. Anton Cvek, 48-leten mož, rodom iz Lo- kavca, tafcniSnji np^^lnik ali agitator so- cijalno-demokrat8ke atranke, je bil na- stavljen le dolgo vrsto let kot delavski nadzornik (kapo) v tukajänji prodilnici za bombaževino. Preteklo jesen je bil on voditelj ätrajka, katerega so bili upri- zorili lukHJänji delavci, ter se je vedel silno oblastno nasproti «vojim gospodar- jem Zato je bil odpuäcen iz službe. Ker je vedno moledoval in prosil, da bi bil zopet sprejet v tovarno, se ga je vod- atvo uamililo in aprejelo zopet v delo, vendar ne kot nadzornika, ker njegovo inesto je bilo popolnjeno, ampak kot na- vadnega delavca. Vedel se je mirno, ali neprestano je prosil vodjo g. Schmukija, nfij mu podeli prejänje nadzornikovo mesto. Vodja mu je obečal, da hoče pod- pi rati njegovo proänjo, pa naj po'aka, da bo katero mesto izpraznjeno. Ker se jo to proved na dolgo vleklo, hot.il jo Gvek narediti vsi zadevi hiter konec. Preteklo sredo piäe Cvek pismo svojemu vodji, v katerem zahteva, naj mu v 24 urah od^ovori, ali dobi napro- äeno mesto. Vodja ni na lo nič odgovo- ril. Dvu dni kasneje prido Cvek v pi- sarno svojpga vodje ter znhteva odgovor na svoje vpraäanjo. Vodja mu odgovori, da sam od sebe ne more storiti ničesa, da pa hoče govoriti z viäjim ravnaleljem in priporočiti njcgovo zadevo, naj torej potrpi še nekoliko. Cvek pa je zahteval, naj se mu takoj izpolni prošnja, drugače ni odgovoren za to, kar ae lahko zgodi. Vodja vstane s stolice in reče Cveku, naj oddide, ker on pam mu ne more pomagati ; naj potrpi. Cvek izvleče iz žepa nož ter zabode svojega predstoj- nika pod uSesom, tako da je prišla ostrina na drngi strani vrntu 'i.yek jo zbo- ial, ker je mislil, da jo Schmukija amoril; ta pa je padol na lla in zgubil silno vo- liko krvi, akoz nos in akoz usta. Prisko- cili bo dragi uradniki in poklicali zdrav- nika, ki je krv ustavil. Ranjeneo je v veliki nevarnosti; vendar upajo zdrav- niki, da ga reäijo. Politiöni pregled. Italljanske pravoslovne vseuölllöke stolice, ki bo Be nahajale do zdaj v Inomostu, se preneeejo s prihodnjim šolskim letom najbrže na Dunaj. Stolicam v Inomoslu se Nemci odločno upirajo; zakonski načrt, da bi so v Rovereda ustanovila italijanska pravoslovna faknlteta, ne more priti v držhvnem zboru na dnevni red; da bi Be preneale te slolice v Trat ali v Tridont, branijo razliČne razmere, ki ae ne dajo tako hitro premeniti. Ne ostaja drugega, nego da so stolice preneaejo v danajako kozmopolitično in svetovno mesto, kjer se lahko vaak Avntrijec čuti doma. — Slovanske vzporednloe v šlezljl. Najnovejše nemäko „razburjanje14 zaradi nameravanih čeških in poljskih vzporednic na učiteljiščih v Opavi in v Teänu je dobilo tarn, kjer najdejo na- vadno Nemci potuho, tokrat tak carek, da ae je „furor teutonicus" takoj ohladil. Pri ministerakem predaedniku je bila de- putacija nemäkih državnih in deželnih poslancev iz Šlezije. Deputacija je v kr- vavih barvah slikala razburjenoat, ki je baje zavladala zaradi slovanskih paralelk po celi deželi; vai Nemci so baje prepri- čani, da ufllanovitev teh vzporednic ni za Cehe kulturna potreba, temuč irna le agitacijeke namene. Nemci vidijo v tern le nove poskuse, da se Šlezija čimpreje poslovani. Konec bo narodnemu miru v deželi, ako se Čehom in Poljakom ugodi. — Ministerski predsednik dr. Körber je odgovoril, da ga veseli, da je priäla depulacija k njemu, ker ima na ta način priliko, da jasno pove svoje mnenje v tej zadevi, ki je provzročilo prenaglene stra- atne agilacije^e preden sejeslišala vlada. Nemäkim željam pa vlada to pot ne more ustreči, ker v Šleziji zelo primanjkuje čeških in poljskih učiteljev, ki jih ni mo- goče več dobivati iz drogih deži 1. Čehi kakor tndi Poljaki v Šleziji bi imeli po- polno pravico zahtevati za svoje učitelj- stvo samostojni učiteljišči. Zato je vse- kakor boljäe, da se ustanove paralelke na obstoječih nemških učiteljiačih ker ostane na ta način organizacija nespro- menjena, a tudi vodstvo ostane nemäkn. — Deputacija je odäla zelo poparjena ter sklenila kornumke, ''a poskosi ž njim še enkrat umetno ru-> ariti nemško prebi- valstvo v Šleziji. Trgov«,..« , jba med Avstrljo In Italijo. K: ivi ..üiomale d' Italia" je dobil z Donaja poročilo, da trgovinska pogodba med Avslrijo in Italijo se podaljäa. Italija Btavlja samo dva pogoja, prvič da do- ßedanje določbe glede ribarenja ita- lijanskih podanikov v avstrijskih vodah naj velja še do decembra ali septembra leta 1906; drugič, da italijanska bela vina, fci se rabijo v Avstriji za mešanje z do- mačimi, naj se puščajo čez mejo proti znižapi carini, ki naj se natančno do- locijo. Med tern naj bi se nadaljevala pogajanja za konečno rešitev uvozne ca- nne na vino. Ta novica ilalijanskega Ii8ta zdi se povaem verojttna. Poljaki na Pruskem. indi najnovejäe prusko nasilje, ko Poliiknm PTbKnim zakon™ zabranilo Poljakom poljubno nakupovanie in de- htev zemlj.sč, ni Po]jakoP ^,^^ dobrriOH,r Hlje kUp0Vati> vzamejo jo JZa dobro odškodnino v najem kar ia 7a «.Wno prnvrco Pri l.m y,m „J™* »ebno n» roko polJ3ke b»,,ke, ki iIU«?0 izdelali Poljaki posebno glede zapadne Prusije, dočim imajo v Poznanju le itak premoö. Rusku-japonska vojska. Ljut boj pri Mukdenu? — Iz London« se poroča, da je Kurokijva armada potolkla rusko Ievo krilo in pro- dira sedaj z vso hitrostjo proti Mukdena. „Daily Telegraph" pa poroča iz Muk- dena z dne 19. t. m.: Dva dni že divja ljut boj, ki še sedaj traja. Japonci so z velikansko premočjo in z izredno hra- brostjo napadli Ruse, ki se izborno bra- nijo. Pravi vzrok, da se Rusi umikajo, je to, da so Japonci obäli Ievo krilo ruske armade. Došla so tudi poročila o težkih izgubah. Tern vestem bo marsikdo verjel, zlasti ker jih nomški 1 ist¦ — in ti so kaj- pak merodajni — prioböujejo z razprtimi črkami in na prvem mestu, kakor da bi bila v njih zapopadena gola in čista res- nica. — No, mi smo pa tako neskromni, da kratkomulo prav nič ne verjamo tern po- ročilom in naj „Neue Fr. Presse" ali kak drngi list še toliko naglaša, da so voro- dostojna. Ne glede na to, da Japonci po po- ročilih teh listov že ekoro pet mesecev neprestano maräirajo proti Mukdenu, daai v celem tern <5asu ni bilo niti enega ja- ponskega vojaka v dolini reke Liao, je najboljäi dokaz, da so gori navedene vesti izmiäljene, to, da general Kuropatkin v svojem poročilu z dne 21. t. m., katerega smo priob^ili zgoraj, niti z besedico ne omenja teh dohodkov, ki bi bili, ako bi bili resnični, naravnost dalekosežnega pomena, marveč celo konštodilira, da do včeraj, to je do srede dne 20. t. m, ni bilo nikakih posebnih izprememb v ope- racijskem okolišču ruske armade. Ali bi mogel to trditi, ako bi bla resnična vest, da bi bili Japonci po dvadnevnem ljutem boju dne 19. t. m. razbili rusko Ievo krilo in bi sedaj 8 svojo armado korakali proti Mukdenu?! Ako bi bilo to poročilo resnično, bi bil to najvažnejši in najpomenljivejäi dogodek v vsi vojni. In o takšnem do- godku bi naj molčal Kuropatkin, odnosno ga bagateliziral s frazo „nikakih posobnih izprememb"?! To je kratkomalo izklju- čeno! Zato nam ne preoslaja drugega, da priätejemo to vest — navadnim öas- nikarakim racam — katerih je že toliko priktttlo in jih še bo priletelo z bojiača. * Izpred Port ArtarH. - Br- zojavka iz Čifua poroča: Tukaj nastanjeni francoski duhovnik, poscbon prijatelj ge- nerala Stealja v Port Arturu, ki si ž njim dopisuje, je dobil v čotrtek sporočilo, da so imeli Japonci severno od Port Arturja ogromne izgube in da so jih Rusi pre- gnali do Nagohinga. Po poročilih iz Berolina je admiral Togo te dni dovolil, da smejo vai vojni poročevalci in vojaški atašeji priti pred Port Artur. Tjakaj sta baje že tudi došla dva japonska umetnika, ki bosta ovekoveöila naskok na Port Artur, katerega se ude- leži 80000 Japoncev. * * ¦ Via d i v osto Ska eskadra na pohodu. — Kakor se poroča iz Lon- dona, je vladivostoäko brodovje potopilo japonski parnik „Takašimamaru", vendar pa se je kapilanu in moätvu posrečilo se reSiti. ...,», Brodovje je nato izgmilo. V sredo popoldne so raske križarke opazili 27 milj jugozahodno od rta Ezan. Kam so potem zginile, ne ve nikdo. Domače in razne novice. Za „Solski Dom" prejelo uprav- niätvo „Gorice": Cerkljanski klub „No- ženi se" 3 K 34 vin. — Hvala! Na c. kr. ženskem izobraževa- lišču v Cioriel se bode za novo äolsko leto vršilo vpisovanje 14 in 16., in za vadnico 15. septembra t. I. V višje tečaje, ozir. razrede se novinci ne bodo Bpre- jemali. Pomnnjkanjc vodtr v Gorici se ^nti vsako leto; letos vsled nenavadne vročine pa äe posebe. Župan dr. Venuti miali, da bi ae dalo pomanjkanju deloma 8 tern odpomoči, da se od zasebnikov, ki imajo napeljano vodo na dom, strogo za- hteva, naj je rabijo le toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Stavbeni urad je dobil nalog, naj preižče vse zasebne vo- dovode in odredi zasobnikom, kar treba. Kdor ne bi ae ravnal po danih poveljih, zgobi pravico do vode. Domačih novic je posebno ob vročem poletnem öasu malo. Še največ se jih izve pri vratarju ali protokolistu U8triiljenih bratov, ker Ije zanašajo vse tiöte, ki Be ponesrecijo ali atepejo in ranijo. Tako bo sprejeli v bolnišnico ne- kega Ivana Brato, ki je delal na železnici v St. Petru, pa se je ranil na nogi a skalo, ki mu je padla iz rok. lstotam naäel je zavetiäce Ivan Bertot iz Muse, mož, ki šteje že 67 let, a je pri vsem tern po plesu, ki so ga imeli ? nedeljo v Musi, iskal preprira z nekirn Kestlom, ki mu je zadal z nožem več nenevarnih ran na glavo. — Alojzij De- rocco, 21-leten mladenič, ki prodaja sladoled, je lučal kamenje v 14-letneg* Bozzinija, katerega je precej ranil. Bruno Bozzini trdi, da je nedolžen kakor novo- rojeno dele; Delrocco pa trdi, da mu je nagajal in mu ni dal miru. Takih in enakih da se nabrati še več ; pa naj za- dostuje za danes. Izpred aodiSta. — Josip Simciö iz Barbane v Brdih je dobil v soboto pred lukajSnjem okrožnim sodiščem tri mosece težke ječo, ker je ob nesrečni uri težko ranil nekega Jožesa Anzelina. — Isti dan sta bila obsojena na 7 in 14 dnij zapora Josip Bernardis iz Zdravačine in Anton Gril iz GradUča, mladeniča od 20 in 18 lot, radi motenja vero, ker sta ae spako- vala duhovniku v župni cerkvi v Gradišči, ponavljujoč nekatere njegove besede. — Goričan Karol P, mož, ki ima svojih 47 let, je žugal s smrtjo svojim stariäern, bratom in sorodnikom ter je uganjal vaeg» vraga. Dobil je 14 meaecev težke ječe radi nevarnega proienja. Vclik vihar s točo in nalivom je razsajal proteklo soboto po nekaterih krajih v Furlaniji ter v Fojani in Bar- bani, deloma v Medani in Vipolžah, veö v Musi, najhuje v Ločniku in Sovodnjah ter v bližnji okolici. Škoda, katero je napravil vihar in toöa, se ne ve äe na- tančno ceniti, pa je prav velika posebno v Lončiku in Sovodnjah. Gorica je do- bila nekoliko dežja, ki je ohladil tisti večer; drugi dan je bilo zopet vroče, kakor prej, in je äe zdaj. Strnsmi nevlhU s točo v LoL- niku. — V soboto zvečflr je v Loöniku in okolici toča in novihta vae pridelko uniöila. Toöa z vetrom je padala nad pol ure, tako da so se äe drugi dan dobivali celi kupi zmrzle toče. Ceni se, da je aamo vinskega pridelka uničila okoli 7000 hek- tolitrov Vse skode pa cenijo nad 200.000 K. Za eno samo vas res velik udarec, ka- terega bodo treba od strani država zdra- viti. Polja, drevje in trte so gole kakor po zimi; po tleh pa ležijo celi kupi listja, grozdov. zrn in mladičja. Ločnik ne poinni take nevihte in naliva V sosednji Muäi (Mossa) je pobrala toča polovico pridelka; ali ljudje so drugi dan pri vsem tern veselo plesali ter pokazali s tern, da jih nič ne briga, ali imajo od česa živeti, ali na Žalostno. SevernoairuTikan§ko vojno bro- dovje, katerega moštvo je celib 14 dnij strftäilo po Trstu, je odplulo v nedeljo predpoldne. Oklopnice, katerim zapo- veduje viceadmiral Baker, so se obrnile na Reko, kjer so bile slovesno sprejete; križarice, katerim zapoveduje podadmiral Jewell, pa na otok Krf (Corfu), kjer po- zdravijo zlatolasega dr. Graziadio (Ivana Luzzatta) ter počakajo morebitnih povelj za odhod v Rdeče morje. Vročinske počitnice. — Vsa sol- ska vodstva na Kranjskem so dobila po- tom c. kr. okrajnih äol. svetov dopis c kr. dež. äol. sveta z dne 7. junija 1904, st. 2248, v katere n se učiteljstvu na- znanja, da ministerski razpis z dne 28. iebruvarja 1887, ät. 21644, glede vročin- skih počitnic ne velja za ljadske sole na KranJ8kem, temveč le za Nižje Avstrijsko, Štajersko, Trst, Dalmacijo, Tirolsko, Če- Sko in Moravsko in da ni nobene mini- aterske odredbe, ki bi dovoljevala Ijud- skim šolam na Kranjskem, izvzemši onim v Ljubljani, vročinske počitnice. Potrjena učna knjiga. — Mini- sterstvo za uk in bogocastj« je z razpi- som z dne 25. maja t. l., ät 8032 knjigo Alojzija Stroja: „Kratka zgodovina kato Hake cerkve", odobrilo za äolske učno namene ter se sme ista uporabljati na Ijudskih, meščanskih, nadaljevalnih, viäjih dekliSkih in na obrtnih nadaljevalnih äolah s slovenskim učnim jozikom. Opojne pijačo so prepovedano šolarjem. — Dežolni äolski svet na Šta- jerskem je okrajniin äohkim svetom za- ukazal, naj se prepove učencem meačan- skih in Ijudskih äol dajati ob slovesnili prilikah, ob äolskih slavnostih, izletih in sličnih prireditvah uživanje opojnih pijač. Sola in alkohol. — S tem vpra äanjem se je pečal shod za šolsko higi- jeno v Norimberkn. üöencem naj bi so v šoli prepovedalo, da ne smejo uživati nobonih opojnih pijač. Toda ne le nči- telji, ampak tadi zdravniki, naj bi pouöe- vali uöence, kako äkodljivo je vsako za- vživanje alkohola. Tudi stariäe se inora posvariti, da ne dajejo otrokom nobenih opojnih pijač. Vsi ußenjaki so mnonja, da so pivo, vino, žganje in likerji mla- dini zelo škodljiri. Te pijače slab^ lek, slab«5 prebavljavne organe ter naprav- ljajo telo jripravno za razne nalezljive bolezni. Te pijače tudi zmanjsajo paznost, poslabäajo ?pomin in oteže otroku uöe- nje. Tako otežujejo stariši, ako dajejo svojim otrokom alkoholnih pijaö, sebi in učiteljem vzgojo. Tudi v bolezni se sme dati otrokom takih pijač le, ako zdravnik zapove. Skof'u Strossmayerju, ki biva v kopelih v Slatini, se je zdravje zboljšalo in je že iz nevarnosti. Nova rcdtlna rastlina. -- Neki učenjak, Baland po imenu, je nedavno opozoril francosko akademijo znanosti na novo in dragoceno redilno rastlino, ka- tero uživajo urojenci v razliönih krajih tropiöne Afrike in kajero uživajo tudi v nekaki drugi obliki v Braziliji. Baland zatrjujo, da jo to edinčr, doslej znano redilno sredstvo, ki ima v sebi vse člo- veäkemn organizmii potebne redilne snovi. Četudi je ta trditev pretirana, se vendar lahko posnoma, da je ta rastlina za prikuho velike vrednosti. V surovem stanu ima rastlina okas boba, pripravlja se kakor ta, a ima kuhana okus pe- čenega kostanja. Vrtovl za vojsko. — ,,Reichswohr" z dne 15. t. m. prinaäa naslednje sporo- čilo iz Karbina : Dne 22. maja dospel je vlak a poljskim orodjem, s semeni in de- lavci v Karbin. Precej naslednjega dne pričeli so pripravljati vrte za zelenjavo, Do 5. junija je bil nasajen obsežen vrt s čebulo, korenjem, repo, krompirjem. Gredice, na katere so obsejali zelje (ka- pus), obsegajo nad 2 ha. Delo vodi vrt- nar Gercik, kateri je 24. aprila odpoto- val iz Petrograda. Polja za nasade so si izbrali med Karbinom in Liaojanom. Te- žave jim dela pomanjkanje vode za zali- vanje zelja, kajti rečica Modjagon je po- polnoma vsahnila ter morajo izkopavati vodnjake. — To je kaj novega, da si vojska za hrbtorn napravlja vrtove za zelenjavo. Kakor kaže, nasaditi mislijo jako obäirne prostore z zeljem. Rusi kaj radi uživajo zelje. Napravljajo Ri ači, t. j. kuhinjo, riž, ali kaj druzega s primeäa- nim zeljem. Narodno gospodarstvo. (Z Gorjauskega.) Bakreuo-apnena zmes, gotov prlpo- mocek zoper peronosporo. (Dalje.) Glede na množino galice, koja ae rabi, je znano, da se jenalje iste pri nas na 1 hi I1/, klg.. veß sploh ni polreba jemati. Zdaj pa se nam vsiljuje vpraäa- nje, ali je to zadostno ? Odgovor seglasi: Zadostuje v navadnih okoliäcinah, ako se je vzela tudi prava mera apna ter galice prve vrste, in ako se je tudi o pravem času äkropilo. Pod imenom „v navadnih razme- rah" je umeti leto, katero ni preveö mo- krotno ter za razvoj peronospore ugodno. V mokrotnih letih, ali pa tudi v takih krajih, kjer je vedno vlažno, bi ne bilo nič slabega, tadi če bi se jemalo 2 klg. na 1 hi vode. Tadi spomladi onega leta, če se nam n. pr. äkropljenje leto poprej ni popolnoma posrečilo, ne äkodi 2 klg na 1 hl vode, ker se je v tem slaöaju naprnvilo mnogo zimskega trosja. Tadi nemarni sosed naj ti bode v spodbujo, da jemljemo veöjo množino galice, ter sploh previdneje in pravilneje ravnamo, kajti sosedov vinograd nam äe naä okuži, ker je tako rekoč valiäöe za to vlaöago, katero veter v novo trsje noai. (Dalje pride.) Rojohi! hupujte narodni holeh! Išče se jednega ali dva trgovska pomoenika manufakturne stroke. Kje, pove upravniätvo. Uydroue žitne kawe m^ t-O^lM« 6 *(, M4ikk« 4MOh I/...CO. p;4DOMACI PRUATELJ • t Žalostnim srcem javljamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš dragi sin, oziroma brat Franc bivši komptoarist po dolgotrajni bolezni v 29. letu svoje starosti dne 21. t. m. mirno v Gospodu zaspal. PriporoČamo ga v blag spomin in molitev. V Cerknem, 22. julija 1904. it od bin a Bevk. I Anton Fon, klobuöar in gostilničar, Semeniška ulica št. 6, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov ter toči v svoji krčnii pristna do mac a vina in postreže tudi z jako ukusnimi jedili. » . PRflKTIKHHT (PICCOLO) "JSST Vešč mora biti slovenskega, laškega in deloma nemškega jezika. JjpFr. Obrdank^jj Bfcpoprej Josip Hrovatin)^ n^ priporoča svoje 3i-^gj fcA fone in pokali-y^==j ftjgisL ce po nMk\Jt===^m Ivan Bednarilf priporof.8 svojo knjigoveznico v (lorid ulica Vetturini št. 3. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja strojc tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča 8e slav. občinstvu Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Solskega doma". Samo enkrat ^ naj vsakdo kopiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik, Gorica, Gosposka ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšega, i I lepšega in kakovosti primerno cenega blaga, j Pkakor se tu dobi. ' Došle so uže zadnje nnvosti modnega blaga za pomiadno in letno sczono v netloHPgljivi ixberi kakor : krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in lznnt)r-\)Qr\'r rokavice usnjate incvirrate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki, dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrhljon i z vsemi potrebščinami za g. šivilje in krojače, kakor, igle, cvirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. Prosiva zahtevati listke! Najvoeja trgoviiia z želozjom Konjodic & Zajec Gorica, prel oadslofijo stev. 5 Id pflriMca v Ii „Monta". Za čas stavbo priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nlšča itd. Ima v zalogi orodje xa vsa roVodelstva iz nujbolj slovečih lovarn. Opozarja na svojo bognto izbor kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. — 5 Edina zaloga A sl I stavbenih nositeljev ^^«»^ v Gorlcl. " Pocinkana &ica aa vinograde po jako ani&anih cenah! Pozor! lino krön« uagrade izplačava vsakema, kdor dokaže a potrdili najine nove ^merlkanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga. Prosiva «ahtovati listke! Poaor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Anton Ivanov Pecenko, Gorica Veliha zaloga pristnih belih in črnih vin is lastnih in drngih prizna- nih vinogradov. Dostayl.ja na dom in razpo- silja |to zeli'z: ic navsekraj«; avstro-o^erske monarnije v m>- dih od 56 1 naj r«'j, Na zahtevu posilja tudi u/orce. Zaloga piva „DelniŠke dru&be sdruhenih pwovaren Žalec-Laški Trg in plzenjskega piva ,.pra- zdroj'1 iz slovoče Loškc „Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, kalorcga se od- daja le ua ilebelo oil 100 kg napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna. fjotel „UNION" Gorica Gledaliska ulica st. 10 Vsako sredo KOTlCeRC cele vojaške godbe v prostornem in lepem vrtu, ki je električno razsvetljen. Toči se plzensko in puntigamsko pivo, Kuhinja do- bra. Domača in tuja vina. — Hotel razpo- laga Čez 30 moderno urejenih sob. Cene zmerne. Poleg vrta je tudi lepo kegljišče, ki je po dnevu vedno na razpolago, zvečer pa v soboto, nedeljo in pondeljek. Scrasin Joos, lastnik. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 472% polumesočnojne- vaÄignene obrostipripi- sujo konec leta k glav- nici. Rontni davek pla- öuje posojilnica sama. Posojlla udom na oHebui kredit po 6% iu na vknjižbo po 6V8% „Centraina pn-jjilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. ---------------tte—------<~U~'"~m-------------- C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove ölane 8 glavnimi in opravil- nimi doleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja ölanom tekočo račune, katere obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dau od 8. ure zjutraj pa do 1. ure popoludne.