£RJUjG^ (1_P?na^nja Priloga objavlja med w„.E1'n *ud/ zapis „(Ne)čudoviti sW-w Jige ■ Govor Je 0 Studij-“Knjižnici Mirana Jarca v No-m mestu, ki praznuje 30-letni-00 ustanovitve. nnoJ^f novinar Bojan Budjaseje z magistrom dr. Bo-Juonc? ^om.’ eden redkih v na n! ?VIJi raz'slcuje vpliv vreme-' su ^ V IePortažnem zapi-pe’r naslov ..Magister zona vnri*1 ! te našb odgovor van kako veter, imeno- denrpd-’ Vp na rcvrao, astmo, lpini neuravnovešenost, bo- druee^np m- ?Ž^a’ migreno in čIovpV ePnJetne spremljevalce dovekovega življenji roiakp° d*1-• Pozna novomeškega tenor Joadarja Jakca? V foto- Predstavi' Pa Vam ga tokrat ne Predstavljamo kot slikarja, namrpn ot fotografa. Malokdo zanskih ^ J* ie moJster v Parti-lotovraf' ^ Pbsnel na stotine izjemen^^'1 soborcev, ki so danes plemen dokument Izbor foto Ladislav S™11 naš s°delavec je ljubim kot mater" nizu Med r?1tn'ga prisPevka v Jože iS D°ienjci v Ameriki". Pa^jeobmuTd?uga°te0r’POtem AVE NA VtUKO PROSLAVO NA LOKVAH CrnoiSju^estanj31}!!31^’ ie bil v drugimi nnl» sta se Sa med maljske nh*! . predsednika črno “deležila tud-6 ^dna Janžekoviča odbora ZZB republiškega T°ne Faifar r Tone Tumher in aii in pričetki?V°rje bl1 ° °rganiza-republiškn n5u priprav na osrednjo ga osvotipPnr°Slavo 35-letnice prve-in ust3vef v Sloveniji brigad. fmlu, ,? Partizanskih Vah Pri Crnomf ^r3' iuUja na Lok-di Velik part^U'J° bo obenem tujo, da se „ . 1 miting; računa- 20.000 ljudi it udeležilo okoli Hrvaške min Slovenije in sosednje 8ad> ki ;omhtnjT borci vseh brionskih in osvohn n?uljene na sl°' ke> k°rduna i n r 651 ^mljih Li-m Gorskega Kotara. n HURA! POČITNICE - „Še jutri, potem pa štirinajst zimskih dni počitnic. To bo veselje! Komaj čakamo, da zapade sneg, da se s smučmi in sanmi zapeljemo po belem bregu!" Take misli se pode v teh dneh po glavah naših šolarjev. Počitnice bodo letos res daljše, toda kaj če ne bo snega? Bodo zimske počitnice potem sploh še zimske? (Foto: Janez Pavlin) Simbolični ali dejanski začetek? Za aprila napovedana gradnja novega novomeškega muzeja se bo lahko začela le, če bodo zbrali 14 milijonov dinarjev - Bojazni ni, če bo vsak izpolnil svojo obveznost Dan, ko bodo v Npvem mestu vzidali temeljni kamen in zasadili prvo lopato za novi muzej NOB in ljudske revolucije, še naglo bliža. Po sklepu pripravljalnega odbora za gradnjo naj bi se to zgodilo že aprila, vendar je hkrati znano, da se bo gradnja lahko začela le, če bo zbranih 14 milijonov dinarjev. Do te vsote pa še veliko manjka. Zlasti so se zavzeli, da bodo zagotovili vsoto, ki jo je treba zbrati v občini, saj bo muzej sofinancirala tudi republika. Poleg zneska, ki ga zagotavlja poseben družbeni dogovor o muzeju kot prioritetni naložbi na kulturnem področju v občini, pomeni občinsko obveznost tudi 0,5 odstotka od kosmatih osebnih dohodkov zaposlenih, kar morajo delovne organizacije odvesti na žiro račun kulturne skupnosti po zaključnih računih za leto 1975 in 1976. Večje število delovnih organizacij Oživitev dejavnosti Medklubska razstava mladinske amaterske fotografije — Nagradi Zabukovškovi in Kodretovi V soboto so v okviru praznovanj 30-letnice Ljudske tehnike, 120-letnice rojstva Nikole Tesla in 35-letnice vstaje odprli v novomeškem Domu JLA zanimivo medklubsko razstavo mladinske amaterske fotografije. Razstave, ki pomeni ponovno oživitev fo-toamaterske dejavnosti na Dolenjskem, so se udeležili: FKK Žužemberk, FKK Črnomelj, k^SAn^-MtADINSKE FOTOGRAFIJE - Na razstavi med-^jdspešneišp1!} iC ^oto8rdf>je v Novem mestu je prehodni pokal za "Katja RuDen « ■ PKre-iela sk“pina FOTOSEKCIJE iz osnovne št •rientor iz Novega mesta. V krožku, ki ga vodi prizadevna vulOflCa tOV I 1 o mvaia. ▼ iviuuvu, m 5« tvui piu.auvuui JPfetnostj t ;ena pelko, se ne učijo samo osnovne fotografske *otografije uspešno posegajo tudi na področje umetniške odreda (n Sf ,° pa s fotografijami predstavljajo delo pionirske-' ot°: Janez Pavlin) FKK Novo mesto, Foto sekcija Doma JLA ter fotokrožki osnovnih šol Črnomelj in „Katje Rupena“ iz Novega mesta. Pokrovitelj razstave je Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Novo mesto, organizator pa Foto-kino klub Novo mesto in Dom JLA. Na otvoritvi so podelili tudi nagrado najbolje ocenjeni fotografiji. Prejela jo je Majda Zabu-kovšek za fotografijo z naslovom „Kdor poje, slabo ne misli“. Najboljšo kolekcijo z naslovom „Zima“ pa je razstavil Vlasto Kodre iz Žužemberka. Na koncu je prehodni pokal prejela najbolj delavna sekcija iz osnovne šole „Katja Rupcna" iz Novega mesta. Razstava bo odprta do 22.januaija 1977. J. PAVLIN POGOVOR O USMERJENEM IZOBRAŽEVANJU V ponedeljek, 17. januarja, je Metliko obiskal Emil Rojc, član 1K predsedstva CK ZKS; pogovarjal se je o konceptu usmerjenega izobraževanja v občini in o integraciji v šolstvu. Popoldne je za vse prosvetne delavec v občini predaval o aktualnih vprašanjih reforme izobraževanja ii\ vzgoje. je za prvo leto to obveznost do novega muzeja že poravnalo, vendar med njimi ni nekaterih največjih. Ker novi muzej ne bo le objekt, kakršnega Dolenjska že dolgo potrebuje, ampak tudi pomnik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja iz druge svetovne vojne, poteka tudi akcija zanj s tem obeležjem. Še več: po pomenu ta objekt presega novomeške in dolenjske meje, zato so borci prek svojih vrst začeli vseslovensko akcijo za zbiranje denarnih prispevkov in gradiva, ki bo shranjeno v novem novomeškem muzeju. Pri tem upajo na uspeh. Z željo, da bi slovenska javnost več zvedela o novomeški akciji in njenem muzeju pred začetkom gradnje, zlasti pa da bi bili o tem obveščeni tisti, od katerih Novomeščani pričakujejo pomoč, sklicujejo za danes v Dolenjskem muzeju posebno tiskovno konferenco. I. Z. SEDEŽ SKUPNOSTI ZA ENO LETO V METLIKO Novega predsednika in sekretarja skupščine skupnosti dolenjskih ob-' čin daje metliška občina, izvolili pa ju bodo na današnji seji v Metliki. Skupščina bo pod osrednjo točko dnevnega reda obravnavala analizo poslovanja in predlog sanacije delovne organizacije Novoteks. Danes bo sprejet tudi program za delo skupščine skupnosti dolenjskih občin v letu 1977. V torek dopoldne, malo pred 11. uro, je v letalski nesreči v bližini Kreševa pri Sarajevu izgubil življenje v letalski nesreči letala tipa „Leer jet" predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Skupaj z njim so umrli njegova žena Razija, podsekretar v kabinetu IS Smajo Hrle, pomožno osebje in posadka letala. V sporočilu o nesreči je rečeno, da vzroke raziskujejo. Na komemorativni seji zveznega izvršnega sveta so sklenili, da bo jutri, v petek, dan žalovanja. Med sožalnimi brzojavkami družini Džemala Bijediča, ki prihajajo iz vse države in tujine, je med prvimi prispela tudi brzojavka tovariša Tita in njegove žene Jovanke, ki sta bila ta čas na uradnem in prijateljskem obisku v Libiji. Tovariš Tito je v svoji izjavi o uglednem voditelju dejal, da je smrt tov. Bijediča zapustila veliko in bolečo praznino, Praznik posavskih vin Prireditev se začenja danes v Kostanjevici Teden dolenjskega cvička dobiva mlajšega pobratima v Kostanjevici, kjer se danes začenja v organizaciji turističnega društva štiridnevni praznik posavskih vin. Pripravili so več prireditev, ki bodo večinoma v gradu. Današnji slavnostni otvoritvi praznika bo sledila podelitev diplom najboljšim vinogradnikom, nato bo kulturni spored in pokušnja vin. Jutri bodo odprli vinogradniško razstavo „Včeraj, danes, jutri", v soboto dopoldne pa bosta dve predavanji: „Obdelovanje in nega vinogradov" ter „Sodobno kletarstvo". Popoldne bodo odprli kulinarično razstavo in podelili diplome za najboljše izdelke. Spored se bo nadaljeval še v nedeljo dopoldne s pokušnjo vin in ogledom razstave. Vse dni praznika bo v popoldanskih urah veselo rajanje ob plesni glasbi. Prah na sklepih Zakaj ostajajo nekatere medobčinske odločitve na papirju? Februarja bosta potekli dve leti, kar so Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje sprejeli poseben družbeni dogovor o ustanovitvi skupnosti dolenjskih občin. Možnost take vrste medobčinskega sodelovanja je nakazala zlasti nova slovenska ustava, ki smo jo dobili malo pred te m, v statutu pa so zapisali, da je na Dolenjskem skupnost potrebna zaradi lažjega urejanja zadev skupnega pomena. Po dveh letih se izteka tudi prva polovica mandatne dobe po delegatskem načelu izvoljene skupščine te skupnosti. Skupščina je imela do zdaj devet sej, obravnavala je več kot 80 zadev ter sprejela približno toliko priporočil, stališč in sklepov. Večje število teh sq občine upoštevale in uresničile, mnoga pa so ostala nedotaknjena in bledijo na papirju. Med neuresničene zadeve sodijo med drugim: priporočilo o povezovanju veterine in lekarn, sklep o financiranju medobčinskih inšpekcijskih služb, priporočilo o poenotenju priznavalnin za borce NOV na Dolenjskem, sklep o ustanovitvi lokalne radijske postaje, sklep o ustanovitvi INDOK centrov, sklep o večji povezavi tekstilne industrije v regiji itd. Zakaj se je moglo to zgoditi? Ali zato, ker delegati svojih odločitev niso verificirali v svojih občinskih skupščinah (delegatski bazi), ali morda zato, ker so te odločitve v občinah vzeli kot „pišmevuh“ problem. Očitno je, da tako ravnanje ni v skladu z določili niti dogovora niti statuta, ki govorijo o obveznostih (ravnanju) delegatov in občin. 14. člen statuta npr. pravi, da so sklepi, predlogi, priporočila in stališča za občino obvezni, brž ko jih sprejme občinska skupščina. Po dveh letih delovanja skupnosti in skupščine se je prav gotovo nabralo dovolj tehtnega gradiva tudi za politično oceno. Medobčinski svet Socialistične zveze za Dolenjsko se je odločil, da bo to storil na jutrišnji seji v Novem mestu. Eden od zaključkov jutrišnje razprave bo prav gotovo moral poudariti, da bo sodelovanje in urejanje skupnih potreb v skupnosti združenih občin tudi v prihodnje neobhodna potreba, vendar pa mora odražati hotenje združenega dela z več kot 30.000 zaposlenimi in krajevnih skupnosti z okoli 95.000 občani. /. ZORAN Po suhem vremenu pričakujemo proti koncu tedna poslabšanje. Nekoliko topleje bo. O trgovska hiša°einona°maximarket LJUBLJANA, Trg revolucije 1 Od 15. januarja do 15. februarja 1977 POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN do 40% OTROŠKI "ŽENSKI »MOŠKI KONFEKCIJI • PERILO PLETENINAM * OBUTVI 0 supermarket LJUBLJANA PASAŽA NA AJDOVŠČINI mg0ggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggggg0000000gg0000000000000000000000gggl ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Predsednik republike Josip Broz Tito je odpotoval na uradni in prijateljski obisk v Libijo, od koder bo odšel še v Egipt. Prevladuje prepričanje, da je ta obisk priložnost za izmenjavo mnenj o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih, še posebej pa o bližnjevzhodni krizi, pa kajpak tudi o vseh vidikih dvostranskih odnosov in sodelovanja. Predsednik Tito in njegov gostitelj predsednik Gadafi bosta zelo skrbno pretehtala Tito v Afriki tudi vse dosežke pete konference neuvrščenih na vrhu v Colombu, pri čemer se bosta zlasti zadržala pri uresničevanju načel in sklepov, sprejetih v Colombu. Na dnevnem redu bo tudi razprava o beograjskem poletnem sestanku, na katerem bodo udeleženci helsinške konference o varnosti in sodelovanju primerjale uresničevanje sklepov in dogovorov te konference. V ospredju zanimanja dveh predsednikov in njunih sodelavcev bodo tudi razmere na Sredozemlju. Kar zadeva obisk predsednika Tita v Egiptu, je mogoče reči, da pomeni' nadaljevanje sedaj že globoko tradicionalnih prijateljskih srečanj jugoslovanskega predsednika in voditeljev Egipta. Začetek tega sodelovanja sega v prva leta življenja nove egiptovske države, ki se je pod vodstvom pokojnega predsednika Naserja aktivno vključila v iskanje svojega prostora pod soncem Tudi za srečanje Tito-Sadat in njune pogovore je mogoče reči podobno kot za predhodno srečanje v Libiji, saj bosta sogovornika razpravljala o približno istih točkah in bo tudi tu poudarek na vprašanjih, ki zadevajo Bližnji vzhod in delovanje neuvrščenih. ,,LISTINA 77" Medtem se na Češkoslovaškem nadaljuje izredno ostra in brezkompromisna politična in policijska akcija proti podpisnikom „Listine 77“, svojevrstnega dokumenta, v katerem je skupina okrog 250 češkoslovaških intelektualcev izrazila svoje nezadovoljstvo s stanjem osebnih in političnih svoboščin, s kršitvami človeških pravic in z drugimi zadevami. Pri tem so podpisniki poudarili, da jim nikakor ne gre za ustvarjanje kakšne opozicije ali družbenih, oziroma političnih reform, marveč želijo samo v dialogu z državo izboljšati sedanje stanje ter vzdušje. P.eakcija državnih in političnih organov je bila takojšnja in silovita. Vse podpisnike listine (ki jo, mimogrede rečeno, niso objavili v CSSRj so nemudoma aretirali in začeli ostro zasliševati, skoraj istočasno pa se je v tisku začela široka politična kampanja, ki skuša z izrazi „odpadniki“, „agenti imperializma in cionizma", „prodane duše“ in podobnimi, popolnoma onemogočiti podpisnike tega dokumenta. Podobno ravnajo tudi z vsebino dokumenta samega, ki ga imenujejo „pamflet“ in mu odrekajo sleherno veljavo, pri čemer poudarjajo, da se je očitno porodil zunaj meja ČSSR kot izraz teženj -najbolj nazadnjaških krogov nazapadu. JANEZCuCEK SYDNEY Več kot sto ljudi je umrlo po še vedno nepopolnih podatkih k0 se se v Svdnevn nnrfri cozi so ga namreč izpustil posadili na prvo letalo f* Alžir in se poslovili od W ga! Pri tem ustrezni pn* sodni organ ni upoSti« prošnje, oziroma zahteve t izročitev, izraelskih in j? hodnonemških oblasti J*; tern so se sklicevali na J tere tehnične podrobno® kar pa ni nikogar preprič Dejstvo je namreč, da l vzroki za izpustitev > Dauda povsem drugačni f izrazito politični Ce namreč Francozi tega arabskega voditelja Pfy sodišče in ga morebiti ob*: dili, bi s tem tvegali hitdo*} mero v arabskem svetu, bi lahko imelo še Pose, -. hude posledice pri Pres^. nafto. Iz približno enak® razloga tudi Zvezna rep ka Nemčija ni preveč 00 i čno zahtevala izročitev. -bi tvegala natanko isto Francija. Edino Izrael rt ločno protestiral zaradi pustitve, kajti Izraelci s°n ga resnično želeli. ■ ■ vis0'1 politika. .. Tačas pa je Andrej Ssj* rov, ki je predlanskim d° j Nobelovo nagrado za mit. javil zahodnim novinap1' da je „verjetno“ sovjet* obveščevalna služba P°~ . nila bombo, ki je n&MJ tega eksplodirala v ene,ni hodnikov moskovske P\j zemne železnice. Te doOfl senzacionalne izjave AaSr j ni mogel podpreti z n0\ nim konkretnim d okato, Sicer pa sovjetski tisk spj^> ni poročal, da bi bombo^ podtaknil, saj iz sporoči®.. tako razvidno, kaj je efirl diralo in zakaj - ali bombe ali kratkega stiM ■ električni napeljavi so nekateri tuji časniki p0\ čali, da so bombo podtem sovjetski disidenti, imenujejo tiste državK SZ, ki se ne strinjajo s njim družbenim stanje^j. Sovjetski zvezi Saharov naj bi bombo podtak KGB (kakor se ime0 so vjetska tajna policija) naprtila disidentom, s ^ jih je hotela očrniti ■ • •J kulisne igre, ki jih le ,r® : dko razume. . . ■ vi) V Združenih Amerike pa je znana “s J va za raziskovanje /^51 mnenja, Gallupov in^jm objavila rezultate a n kij alo Pi .,e se silo: Koga so Američan^ bolj občudovali leta Odgovori so pokazali, l kateri je sodelovalo odraslih. Vprašanje se ]976; ženska v Združenih Amerike soproga bila lani najbolj ka, Betty Ford. Na dnti mestu je Rose Kennedy< ^ ti znanih sinov Kenrt&j&tt to pa so se zvrstile Temple Black, diplom Barbara Jordan iz Te. Golda Meir, >ie[ izraelska predsednica in naprej. Jacqueline , končala na desetem Različni okusi... - Tl pa zmerom llabie vozli 1 V-i *■ -- STj del in1 šnji De, deli I ne nos daj nad dal do staj 1 Ptc 18 Puj sta; kil, I ti ve, ka m; za izc hi, je Up ud in rei dc “I 0? kj St( K, en Pr st< Pr en tu le: DOLENJSKI LIST ri'xr.i i žiti'f *■> i*i rrrffi ’ i? ■! > ti* t'rr fc v ii* a a V V v viVv\\ St. 6 {14371 - 10. lebrufl de^-Ž.ELJA SE URESNIČUJE - Zemeljska in y .... *tm dolgo cesto med Vrhom pri Dolžu &>iih u™ Cerovcem- ki bo prebivalcem tamkaj-Dena aJev olajšala pot na delo, so se začela, delu n k PnsPevaW KS Stopiče in Podgrad, pri Pa bo pomagala tudi mladina. (Foto: Pavlin) NOVOSTI V KRKI — V novomeški tovarni zdravil, od koder je naš posnetek, so v zadnjih 5 letih registrirali 27 izumov, vsega skupaj doslej pa že okrog 60 izumov. Tovarna je po oceni strokovnjakov na ta račun prihranila že več kot 10 milijonov dinaijev. (Foto: Ria Bačer) PRIPRAVLJANJE BILTENOV - Center za obveščanje in propagando pri novomeški OK ZSMS bo obiskal mladinska središča in pripravil za mlade informatorje predavanje o pisanju in urejanju mladinskih biltenov. Do sedaj so člani centra obiskali Stražo in Brično vas (na posnetku). JUBILANTI NA OTOČCU — pretekli petek so se na Otočcu zbrali vsi tisti NOVOTEKSOVI delavci, ki so v podjetju neprekinjeno 10, 20 in letos prvič tudi 30 let. 10-letniki so dobili kristalne vaze, 20-letniki zapestne ure, 30-letniki pa spominsko plaketo in denarno nagrado ... »najboljši MLADI DELAVEC" PrUtennifr:!? ndadih delavcev ]ena7aH konferenci ZSMS gim ra7n?eP sestan^u med dru-sindikaln!>airJala tud* 0 izvajanju v zdruJp e’ nal°gal> mladih vanju zat-f™ de}“ Pri uresniče-'1 zaknn, j 0 ,ljudski obrambi *>» varnn?* 0- ^eni samozaščita krmo, m notranjih zadevah. P°Eovariai' sestanka so se mladi »Najboljši 1?tekmovanJa “Pravlj aiec * * de lave c-sa mo- nizacija Zcm« >'Njab?1J& luu z.bMS v zdruzenem de- POSOJILO ZAeESTE-°ARlLO SKLADU ta v odlx,r Rdečega kri- Ijuje dr i?1 ™estu se lepo zaliva-^Poslenim rin ^°lki Lučev, Novo mp«S v.^Plošni bolnišnici ^esek posolil*' Sta SVoj vpisani 4.300 J za ceste v višini skemu J50darila medobčin- V jubilejnem letu tudi visoka šola To leto minevata že dve desetletji, odkar je krška občina dobila prvo in še danes edino srednjo šolo. Ustanova, ki jo danes imenujemo „Šolski center", je v tem času seveda prerasla svoje začetne okvire in postala nadvse pomembna ne le v posavskem prostoru, marveč tudi v širših okvirih. Število dijakov in občanov, ki jih izobražuje v tem šolskem letu, je že preseglo Sejmišča ne PUjskriv^^TP' Znatno višje celost potiph!?-, 0 Poglavitna značilni je bilo ip ?^ga sejma- Napro-Uad W 232 prašičkov in 21 dali so 244 e,Cc starih prašičev. Pro- 0 9J0 din Pujski so veliali 680 StatipraS?;’'lad « do pet mesecev BRP?Ir>rfa Od0 L30° din- — Od kdaj se pa Francelj tako znoji na delovnem mestu? ! - Izpolnjuje davčno prijavo! BRE£irF d ?o°dajalci nrj ,? ?obotni sejem so p, • nad tri mPe JaU 493 pujskov in J^jskov so J?e,sece starih prašičev. u^jSh 446 ~ po 40 din, kllo^mifv^ePa 11 -po 25 din število 700, pri čemer jih večina obiskuje pouk v tehniški strojni in elektro šoli, manjšina pa v poklicni kovinarski in delo-vodski strojni in elektro šoli. Medtem ko so se vse od ustanovitve naprej ubadali s kadrovskimi problemi, so to vprašanje tokrat prvič dokaj zadovoljivo rešili. Ob tem, da si še vedno pomagajo s petimi zunanjimi sodelavci, imajo sedaj že več kot 30 profesorjev, inženirjev ter učiteljev praktičnega'pouka. Slej ko prej pa ostaja pereč problem prostorov. Kljub temu da imajo že dalj časa na voljo celotno po- Kmetijski nasveti počutje - več mleka okolje >rije,tno S^sbo poskušajo napredni živinorejci izboljša-^ečji pfjre* ’ zavedajoč se, da ugodnejše počutje prispeva k ^en hleJ* .mesa mleka. Kako pomembno je šele potem, niarsikater'V 10 ^šno st°jišče ima žival - na žalost pa se tega *avedadov |?rac^telj novega ali preurejevalec starega hleva ne lnštjtut j^lelai nekat m*e*larstvo z ljubljanske biotehniške fakultete je • v°v za k nofmative, ki naj bi jih upoštevali pri gradnji te*nja h k3VC -^a ^‘ko povzemamo najvažnejše. Izhodišče uP°števati i najb°Ijšemu počutju živali, razen tega pa je treba ^tojiŠČe e tehnolo3ce rešitve reje same. V^°bje, ž'val mora biti dovolj široko in dolgo, da nudi 111 ^°voli k -61? tut*' dovolj ozko, da živali ne legajo povprek, reŠetko, ee iztrebki padajo v blatni kanal oziroma na h ?*ete' so16)1'V urejen na izplakovanje (gnojevka). , ei\jskeoa • v*s.ne od teže živali. Če računamo, da se teža ^°^Cvatti0 ^°ijav.e®a goveda suče okoli 400 do 500 kg, in če l?' francosk ie v teku njegova osvežitev z ameriško krvjo m* j® Predvti Pasmo hmousin, potem je treba graditi v hlevih, v hi -k0 nast‘*Janje< 160 cm ali kak centimeter daljša p r Vse živ- r - ^rez ste*je Pa naj bo stojišče decimeter krajše. Dne,n koncu <-l*S0 enako te^e *n velike, naj bodo stojišča na r(>- ,r5a *cot 113 drugem, še bolje pa je uporabljati °jišč 1^;, Se«e, seveda če je hlev s sistemom rešetk. Širina j n a bodo^- p'^no 110 cm. $ P^merne js,v P ^ar najlažje jemale hrano, je treba zgraditi *■. Napaja| ' . Sajo naj 30 cm visoko, globoke pa naj bodo 15 1p *a druiT1 . nai ^odo v višini 60 cm. Stojišča za krave, pa Sene kocke0 /iVa^ ^ tre*)a k31 najbolje izolirati. Priporočajo ln poseben material, po imenu stalliflex. slopje nekdanje krške osnovne šole, so površine na učenca še vedno preskromne. Manj težav bodo imeli z delavniškim prostorom, saj usposabljajo novo dvorano s površino nekaj več kot 1.000 kvadratnih metrov. Žal pa bo ta pomembna novost ostala preveč prazna, če ne bo ustanova dobila finančne pomoči za nakup novih strojev in opreme. V jubilejem letu pa se krški „Šolski center" pripravlja na še eno novost, ki je pravzaprav že tik pred uveljavitvijo. To bo v občini prva visoka šola, in sicer strojna tehniška, seveda v obliki izrednega študija. Priprave nanjo so bile zelo skrbne in so potekale v povezavi z združenim delom, ki je zainteresirano za take kadre, ter z mariborsko univerzo, ki bo ta študij strokovno vodila. Po zadnjih podatkih so za izredni študij zbrali že 30 kandidatov, tudi iz sev-niške in brežiške občine, ki bodo imeli ta teden že prvi sestanek pred pričetkom predavanj. Mariborska univerza hkrati jamči, da bodo tisti, ki bodo uspešno prestali izpite, ki so pogoj za drugi letnik, takoj nadaljevali študij in se bodo lahko vpisali na drugo stopnjo. Ž. SEBEK uvoz surovin in reprodukcijskega materiala povečal le za 131 odstotkov. Skupna proizvodnja se bo do tedaj povzpela na štiri tisoč ton. Za vse to bodo potrebne investicijske naložbe v gradbene objekte in strojno opremo. Teh bo za 93 milijonov dinarjev, od tega za 54 milijonov din v osnovna in 39 milijonov v obratna sredstva. Delež kolektiva bo pri tem precej velik. Med pomembnimi nalogami ne bo zapostavljena skrb za boljše delovne pogoje, skrb za zaposlene. Zraven sodi vsekakor popolna ukinitev nočne izmene. Ob izboljševanju produktivnosti in brezhibnejši organizaciji dela si bodo postopoma to lahko privoščili J. T. V Imperialu za naše malčke: nove domače vrste žvečilnih bonbonov Ne le licence Tozd Imperial se je s kakovostjo svojih in licenčnih izdelkov trdno zasidral na jugoslovanskem tržišču, hkrati pa si je uspešno odprl vrata na tuje. V kolekUvu so sklenili, da ne bodo posegali samo po licencah, ampak bodo hkrati razvijali lastno proizvodnjo novih žvečilnih bonbonov in drugih sladkih izdelkov. Izvoz bodo skokovito povečevali, tako da bo 1980. leta predstavljal četrtino proizvodnje. Prodajo na tuje bodo do takrat pomnožili ga dvainpolkrat, od 7,5 milijona dinarjev v letu 1975 na 26 milijonov dinarjev. Ob tem računajo, da se bo Naš dinar že nekaj let drži korak z dolaijem. Njuno razmeije (1:18) se ne spreminja. Dinar kot dolar Kar je bila svoj čas le pobožna želja, postaja resničnost - upajmo, da trajna. Naša valuta, eden od zunanjih izrazov trdnosti in ustaljenosti našega gospodarstva, je vedno bliže konvertibilnosti (zamenljivosti valut), kar pomeni, da je dinar vedno bliže enakopravnosti z najbolj trdnimi valutami Trdnost dinarja vzbuja zanimanje in celo občudovanje v gospodarskih krogih. Tako piše največji zahodno-nemški gospodarski list „Handels-batt“, da je presenetljivo, kako trdno se je učvrstila jugoslovanska valuta, in pristavlja, da je sovjetski rubelj, četudi je plačilno sredstvo velike sile, dlje od konvertibilnosti. Da je dinar zares trden, dokazuje tudi, da so „črni borzi" tako rekoč povsem izpodrezane korenine, saj tujec v naši deželi ne dobi za svoje devize na črnem trgu prav. nič več kot v banki. Črnoborzijanstva z valutami skorajda ni treba več preganjati. Krepitev dinarja seveda ni prišla sama od sebe. Zmanjšan plačilni primanjkljaj s tujino, povečane devizne rezerve, ki jih omenjeni zahodno-nemški list ocenjuje na 8 milijard ! Inž. M. L. t DIAGNOZA: zaostal v rasti! Pomanjkanje vitamina DE! (Marjan Bregar) dolarjev (v resnici pa znašajo 2,7 milijarde dolarjev, kar je tudi lep uspeh v primerjavi s prejšnjimi leti, ko smo bili včasih skorajda brez njih!) in vsesplošna stabilizacijska prizadevanja, ki so lani zmanjšala inflacijo na znosno mero, vse to je pripomoglo, da je naš denar postal tako cenjen. Da ne gre za malovredno lastno hvalo, dokazuje še ocena mednarodnega denarnega sklada, ki pravi, da sta se samo nemška marka in švicarski frank utrdila bolj kot dinar. Še naprej tako mirno morje, jugoslovanski dinar! M. L. Proti obrtni „suši” Na enem izmed sestankov novomeškega združenja samostojnih obrtnikov je beseda nanesla - ne prvič - tudi na nekdanjo Obrtno prodajno in nabavno zadrugo, ki je širila obrtno dejavnost in marsikateremu obrtniku začetniku pomagala na noge. Ker so obrtniki ponovno začutili potrebo po organizirani dejavnosti, s pomočjo katere bi privarčevali precej denaija in izpopolnili zanemarjeni ,.obrtniški servis" v dolenjski metropoli, so se odločili, da ponovno oživijo zadružno dejavnost. Z delom naj bi zadruga začela prve dni letošnjega marca, in sicer v prostorih nekdanjega Kovinaija na Partizanski cesti. In kaj si od nje obetajo člani združenja, občani in skupnost? Obrtniki za reprodukcijski material, ki so ga morali do sedaj največkrat kupovati v Ljubljani, Zagrebu in drugih oddaljenih, trgovsko močnih mestih, ne bodo več drugje plačevali davkov. Več kot dve stari milijardi, ki so ju morali novomeški obrtniki pustiti drugje, bosta ostali v domači „trgovini“, odpadle bodo številne, večkrat nepotrebne vožnje, skrb za material itd. Ustanova bo odigrala pomembno vlogo tudi pri prodaji obrtniških izdelkov in sploh pri načrtni graditvi in krepitvi malega gospodarstva, ki je bilo v novomeški občini doslej vse preveč prepuščeno nemili usodi. Ustanova - bržčas jo bodo v začetku vodili trije delavci -bo imela veliko dela tudi pri pripravljanju obrtniških prodajnih razstav in sejmov, (nova športna dvorana!) JANEZ PEZELJ HITREJE DO STANOVANJ V brežiški občini so sklenili pospešiti graditev družbenih stanovanj. Do sedaj je gradnja zaostajala za plani, zato bodo z dogovori in nekaterimi drugimi ukrepi zagotovili hitrejšo rast. SEJEM ZA SMUČARJE V osnovni šoli bratov Ribarjev so včeraj priredili sejem rabljene smučarske opreme. Tako si je tik pred začetkom počitnic lahko marsikdo še zadnji hip kupil smuči, vetrovko, čevlje ali kak drug kos opreme za veselje na snegu, če bo imel zanj priložnost r redno jV saptsaft Nesklepčne seje, razrahljani ali celo pretrgani stiki z bazo, odločanje brez poprejšnje verifikacije stališč, odtod odborniško ali poslansko ravnanje delegatov, preobsežna gradiva brez variantnih rešitev, pomanjkanje povratnih informacij in podobne ugotovitve kažejo na to, da delegatski sistem na Dolenjskem še vedno ni premagal začetnih težav in da velja zanj skoroda še vse, kar lahko preberemo v oceni izpred enega leta. Seveda bi brez podlage, se pravi brez dovolj tehtnih podatkov, težko trdili, da hodi delegatski sistem v dolenjskih občinah pota, ki ne držijo k cilju. Tako razmišljanje je treba pravzaprav zavrniti, saj je osnovna Spet v pretres usmeritev, kljub hibam, napakam in pomanjkljivostim, iz dosedanje dolenjske prakse le razvidna. Tudi posploševati ne gre prav vsega, resnici na ljubo je treba povedati, da so se v tej ali oni občini in tej ali oni samoupravni interesni skupnosti trudili vpeljati boljše razmere za delovanje delegatskega sistema. Splošno stanje pa kljub temu še vedno bode v oči in kliče po politični obravnavi. Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko se je odločil, da jo izreče jutri. Nova ocena oziroma pretres sedanjih razmer na podlagi lanske kritične presoje bi moral imeti za posledico tudi poostritev politične odgovornosti posameznikov in teles, ki so premalo vestno, morda tudi s premajhnim posluhom uresničevali sklepe in druge naloge, ki jim jih je naložila omenjena presoja. Novi pretres stanja na področju delegatskega sistema bo najbrž treba opraviti tudi v luči novega zakona o združenem delu, po katerem se moramo ravnati. Dejali bi lahko, da zakon ne le spodbuja ta sistem k delovanju brez škripanja in zatikov, ampak tudi zahteva njegovo čim boljšo dograjenost in popolnost. 10. lebruarja 1977 DOLENJSKI LIST m En dan mednarodnega seminaija, ki ga je priredil UNESCO s sodelovanjem ljubljanske univerze, združenja kemijskih društev Jugoslavije in federacije evropskih kemijskih društev, je sredi januarja potekal tudi v novomeški KRKI. Seminar z delovnim naslovom »Sodelovanje med šolo in industrijo na področju kemije1* je bil namenjen izmenjavi izkušenj učiteljev kemije vseh stopenj, študentov in strokovnjakov iz industrije. Udeležili so se ga ugledni znanstveniki iz Francije, Indije, Nemčije, Poljske, Tunisa, Anglije in Jugoslavije. Tudi v KRKI so imeli udeleženci več predavanj, ogledali so si proizvodnjo in razvoj tovarne zdravil in zlasti njene izkušnje pri načrtni vzgoji kadrov. Prof.rf Aleksandra Kornhauser je ob tej priložnosti znova dejaia, da KRKA v praksi potrjuje, da se v njej beseda človek piše z velikimi črkami. (Foto: S. Mikulan) Ne bomo več kupovali mačka v Žaklju »Potrošniki premalo poznajo svoje pravice" pravi Pavle Ajdič, v.d. načelnika medobčinske inšpekcijske službe v Novem mestu — Novi zakon prinaša kupcem veliko večjo zaščito Novembra lani je začel veljati zakon, ki ureja poslovanje v blagovnem prometu. Z novim zakonom je potrošnik veliko bolj zaščiten pri nakupu blaga, vendar marsikdo za svoje pravice ne ve. Zato smo se obrnili po pojasnila na medobčinsko inšpekcijsko službo. Njen predstojnik Pavle Ajdič je bistvo novega zakona označil tako: »Organizacije združenega dela ne smejo pri opravljanju blagovnega prometa in storitev povzročati motenj pri preskrbovanju na trgu z neupravičeno povečanim številom posrednikov, z neupravičeno omejitvijo ali prodajo blaga, neupravičenim zviševanjem cen, kar vse bi lahko prizadejalo škodo drugim delovnim organizacijam, potrošnikom ali družbeni skupnosti" — Togo besedilo zakona večinoma razumejo !e pravniki in ljudje, ki se sicer ukvarjajo s takimi stvarmi, potrošnika pa bi zanimalo v preprostih besedah slišati, kakšne dolžnosti na primer novi zakon nalaga trgovini. ,.Razen tega, da so v trgovinah dolžni spoštovati dobre poslovne običaje, morajo imeti izobešene cenike tako, da jih kupci lahko vidijo, in se navedenih cen tudi držati Pri manjšem pakiranju blaga mora biti iz ovitka razvidna teža. Če kupec zahteva, mu morajo izdati račun za kupljeno blago. Prav tako mora kupec dobiti, če to zahteva, potrebna pojasnila o kakovosti blaga in njegovih lastnostih. “ — Bili smo priče, da so v razprodajah ali prodajah blaga z napako marsikje kupca oslepari- li. Je glede takih nakupov kupec po novem kaj bolj zaščiten? „Če gre za proizvod z napako ali za blago, ki ga prodajajo po znižani ceni, mora biti kupec seznanjen (če zahteva ali ne) z napako oziroma s pravimi razlogi, zaradi katerih je v prodaji blago po znižani ceni.“ — Slišati je, da je novi zakon zajel tudi vprašanje potrošniške mrzlice, ki se občasno pojavlja. Kakšna določila so v zvezi s tem? „V trgovini so dolžni kupcu prodati toliko blaga, kolikor ga zahteva. To določilo pa ne velja v primerih, kakršni so ob nakupu velikih količin Svetal zgled SGP Pionir Delavci našega največjega gradbenega podjetja so podprli sklad za drage medicinske inštrumente z 20 milijoni starih dinarjev Občinski odbor Rdečega križa v Novem mestu je od 30. decembra 1976 do 13. januarja 1977 dobil na žiro račun medobčinskega sklada za drage medicinske inštrumente naslednje nove prispevke: Splošno gradbeno podjetje PIONIR Novo mesto - 200.000 din; Občinsko sodišče Novo mesto - 500 din, Občinska skupščina Novo mesto (namesto novoletnih čestitk) - 5.000 din, Osnovna šola Metlika - 784 din, dx. Vesna Morela (predavat, honorar v osn. šoli Metlika) - 216 din, Komite občinske konference ZK v Metliki - 900 din, Milena Satler iz Novega mesta (v spomin pok. Duše Klemenčič) - 100 din, Marjeta Kompare, Metlika - 500 din, KGP Novograd, TOZD Gradbeništvo, Novo mesto - 2.500 din. Od 30. 12. 1976 do 13. 1. 1977 zbrano: 208.500 din. -Od začetka akcije do 13. januarja 1977 je bilo zbrano 270.895,00 din. Občinski odbor RK Novo mesto se je medtem obrnil na delovne organizacije in obrtnike, da bi ob sprejemanju zaključnih računov za 1976 namenili medobčinskemu skladu ustrezni del svojih prostih sredstev. Za prispevek je zaprosil tudi Regionalno zdravstveno skupnost v Novem mestu. Številka žiro računa za prispevke: Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto, 52100—678—80144 (za medobčin. sklad). posameznega blaga, če postane vprašljiva oskrba drugih potrošnikov in če gre za sum, da kdo kupuje velike količine blaga iz špekulantskih namenov. V takih primerih lahko trgovina prodajo omeji na manjše količine, da bi zadovoljili čimveč kupcev. “ — Špekulantskih namenov ne gre vedno očitati le kupcem, včasih jih zasledimo tudi pri proizvajalcih. Iz prakse vemo, da navadno zmanjka tistega blaga, ki se potem v kratkem podraži Tak sum so potrošniki že večkrat izražali na primer na račun podražitve avtomobilov. Kaj glede tega prinaša nova zakonodaja? „V zakonu piše, daje šteti za špekulacijo v organizaciji združenega dela, če prodajalec na primer kupcu postavi pogoj: „Kupite še to, pa dobite ono.“ Prav tako se šteje za špekulacijo, če prikrivajo blago ali ustavijo prodajo in se s tem povzroči pomanjkanje blaga na trgu. Špekulacija je tudi, če trgovina ali kdo od trgovcev sodeluje pri prekupčevanju z blagom, s čimer se neopravičeno poveča število posrednikov." - Kupca zanima tudi, če ima pravico kupljeno blago zamenjati, oziroma zahtevati odškodnino, če ugotovi, da je kupil na primer pokvaijeno blago: odrgnjen štedilnik, televizor z napako itd. „Če organizacija združenega dela neupravičeno zavrne zahtevo kupca, naj mu proizvod z napako zamenja z ROJSTVO STROJNE FAKULTETE — Sedem od devetih podpisnikov samoupravnega sporazuma o nastanku novomeškega oddelka strojne fakultete za študij ob delu (izjemi sta le trebanjski Trimo in črnomaljski Belt, tozd mariborskega TAM), je prejšnji teden slavnostno podpisalo ustanovni akt. Podpisa so se udeležili predstavniki političnega, kulturnega in gospodarskega življenja dolenjske regije. (Foto: B. Budja) ČESTITKE DR. EDGARJU LEOPOLDU Ob 96-letnici rojstva nekdanjega priorja pleterskega samostana dr. Edgarja Leopolda so mu čestitali predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher, predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predsednik republiške skupščine in republiškega izvršnega sveta dr. Marjan Brecelj, Andrej Marinc, predsednik Komisije SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi Stane Kolman in drugi GENERAL HRIBERNIK NA OBISKU . Prejšnji teden je obiskal Novo mesto generalpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun. Po sestanku na pokrajinskem odboru SLO v Novem mestu je gost obiskal še tovarno zdravil Krko, tovarno avtomobilov IMV in tovarno Novoles v Straži. Obisk je bil namenjen organizaciji in razvoju ljudske obrambe. MLADI O ŠTIPENDIRANJU Republiška konferenca ZSMS in njene komisije v zadnjem času posvečajo vse več pozornosti štipendijski politiki, s katero dijaki in študentje niso najbolj zadovoljni. Pred kratkim so se na skupni seji dobili člani konference mladih v izobraževanju in predstavniki mladih delavcev in se dogovorili o nalogah Zveze socialistične mladine pri nadaljnjem izvajanju štipendijske politike, o ustanavljanju aktivov štipendistov iz Titovega sklada. Ob koncu so ustanovili delovno skupino, ki mora spremljati izvajanje in oblikovanje kadrovske politike in štipendiranja. novim ali naj mu vrne zanj plačani znesek ali naj odstrani napako na kupljenem blagu, lahko poseže vmes inšpekcija. V takih primerih izdamo odločbo, s katero odredimo, da je potrebno utemeljeni zahtevi kupca ugoditi." ' — Nekatere od naštetih dolžnosti proizvajalcev in trgovcev so bile zajete že v starih predpisih, pa vemo, da je prišlo večkrat do kršenja in da tudi kazni niso ravno zalegle. Je glede ukrepov nova zakonodaja ostrejša? „Res je, da v novem zakonu ne gre za same novosti vendar so določila veliko bolj natančna, na splošno pa velja, da gre za občutno povečano zaščito potrošnika. Sankcije za kršitelje zakona so zdaj tudi desetkrat ostrejše, kot so bile prej. Poleg denarnih kazni za gospodarske prestopke in prekrške lahko tržni inšpektor na kraju samem izterja (za nekatere kršitve) po 500 din kazni. Prej kazen v višini 50 dinarjev res ni nikogar prizadela." R. BAČER Marjan Rožič: Spodbuda, ne propaganda ali prisila Prepričan sem, da se lahko z dobrim in produktivnim delom najuspešneje borimo proti nedelavnosti. Povedati moram, da nisem pristaš jalove propagande proti nedelavnosti. To samo spodbuja in podpihuje nedelavnost, ji še bolj „dviga ceno“, kakor pa dajo izriva iz naše stvarnosti. Prav tako sem prepričan, daje v biti delavskega razreda, v biti delavca, da dela. V delavcu se pretaka kri, ki se postavlja po robu nedelavnosti. In tu pridemo do bistvenega vprašanja: v kakšnih razmerah dela naš delavec, neodvisno od tega, ali je pomočnik, delavec za strojem, tehnolog, inženir, delavec v administraciji itd. Prihajamo tudi do vprašanja: ali se nam je posrečilo, da smo v vsakdanje samoupravne odnose vgradili vse tisto, kar bo delavca mobiliziralo, spodbujalo, ga obvezovalo k produktivnemu delu. Zakaj če ni teh gibal v samem produkcijskem odnosu, se pravi v sistemu samoupravljanja, potem ostaneta samo še dve možnosti: ali politična propaganda, \ katero ne verjamem, ker ne more nadomestiti gibal produkcijskega odnosa, ali tehnokratsko prisiljevanje, se pravi slepa poslušnost v proizvodnji, kjer boš delal zato, ker si v takšnem družbenoekonomskem položaju, da si dejansko zainteresiran, da kar najbolje delaš. (Sekretar zvezna konference SZDL na gospodarski tribuni v Subotici) Veljko Milatovič: Z VEC STRANI PRITISKI NA DOHODEK V takih razmerah imamo opraviti z dvema potrošniškima pojavoma, ki se na videz ne ujemata. V prvem primeru gre za pritisk na dohodek delavskega razreda z etatistično-birokrat-skih in radikalističnih pozicij tako imenovane socialne pravice in uravnilovke. V drugem primeru pa gre za pritiske na delitev dohodka s tehnokratskih in elitističnih pozicij. K°* člani ZK ne bi dobro delali, če ne bi opazili tega pojava in če ne bi ostro in vztrajno nastopali proti njemu. Da je stanje vznemirljivo, če ne celo kritično, nam pove to, da delavski razred danes reagira spontano na te pojave, kar je vsekakor izraz slabosti Zveze komunistov. Delavci se sponatano odločajo za delitev, ki ni v skladu z rezultati dela. Tako je stopnja povečanja osebnih dohodkov marsikdaj največja v organizacijah ali grupacijah, ki sploh nimajo dohodkov, to je takih, ki poslujejo z izgubo. (Iz izjave predsednika predsedstva SR Črne gore) ■ 1 1 ■ 1 / <» r=ararsjir=* DOLENJSKI LIST Š». 6 (1437) - 10. februarja KCCfliS! ŠS=T«B CIA1RA jugosIaviia' v/iv/;/ ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! Prva nagrada „padla” v Težko vodo Skoraj natanko toliko rešitev kot za križanko ob. dnevu republike smo dobili tokrat za novoletno nagradno križanko — IVAN PAPE2 Na pokopališču na Potovem vrhu smo se za vedno poslovili od Ivana Papeža, čigar plemenito srce je prenehalo biti po kratki bolezni v sedeminsedemdesetem letu starosti. Tiho in mirno, kakor je živel, se je tudi poslovil od otrok, prijateljev in znancev. skupaj 458. Tudi novoletna križanka ni bila težka, vendar je bilo v rešitvah precej več napak kot v prejšnji. Razpisanih pet nagrad je žreb naklonil naslednjim reševalcem: 1. nagrada 500,00 din: Ivanka Kralj, Zg. Težka voda 9. Stopiče; 2. nagrada 400,00 din: Ivan Kočevar, CBE 136, Metlika, 3. nagrada 300,00 din: Marjana Ilc, Bršlin 49, Novo mesto; 4. nagrada 200,00 din: Lučka Breskvar, C. krških žrtev 48/2, Krško; vse o Dolenjski v Dolenjskem listu 5. nagrada 100,00 din: Francka Kužnik, Železno 9, Dobrnič. Nagrajencem čestitamo! PISMO IZ HOLANDSKE Prihodnje leto bo že pol stoletja, kar sem na Nizozemskem. Ker sem doma s Čateža pri Trebnjem, me zelo razveseli vsak članek in vest iz Trebnjega in ostalih krajev v Dolenjskem listu. Veseli me, da moj rojstni kraj dosega tak napredek. Zdaj je dobil asfalt , na cesto, zgradili bodo trgovino. Vse to je prav, saj je bil tako za cesto kot za trgovino že zadnji čas. Priznanje vsem, ki skrbijo za razvoj kraja! EGIDIJ VRŠAJ Nivenhagen Nizozemska L0- februarja 1977 DOLENJSKI LIST KRŠKO: LEPOTE CVETJA Hortikulturno društvo iz Krškega bo priredilo v petek, 21. januarja, ob 18. uri v sindikalni dvorani Celuloze predavanje z diapozitivi pod naslovom »Lepote vrtnega in okenskega cvetja". _______________________J ^ Ml VmA/tu/Jakt Hi/Ja/ Razpis bodoče kadre JLA za Zvezni sekretariat za narodno obrambo je pred kratkim razpisal prosta učna mesta za učence vojaških gimnazij in gojence vojnih šol v letu 1977. Na razpis za srednje vojaške šole se lahko prijavijo državljani SFRJ, ki so v tem letu redni učenci osmega razreda, končali sedmi razred z najmanj dobrim uspehom in enako oceno iz matematike, fizike in kemije. Kandidati morajo biti rojeni 1961. leta ali kasneje, morajo biti zdravi in sposobni, moralno in kazensko neoporečni in imeti priporočilo občinske uprave za narodno obrambo in so- glasje staršev ali rejnikov. ’ Za vpis v vojaške gimnazije lahko kandidirajo učenci 1., 2. in tretjega razreda, za letalsko gimnazijo pa učenci prvega in drugega razreda gimnazije, če so prejšnji razred naredili z najmanj dobrim uspehom, pa tudi ocena iz matematike, fizike in kemije ne sme biti nižja od trojke. Vsi, ki se žele vpisati v katerokoli navedenih šol, naj do 15. februarja vlože prošnje pri občinskem organu za narodno obrambo, kjer bodo dobili tudi natančnejša navodila. D. MARAŠ MUDI DOPISNIK RAZOČARANJE NA PRAZNOVANJU Novo leto sem dočakala v Livol-iu v dvorani. Mize so bile polne pijač in slaščic. Moji prijateljici je postalo slabo od dima; mnogi v dvorani so kadili. Sli sva ven, kjer ji je malo odleglo. Vrnili sva se nazaj. Opolnoči so ugasili luči. Nekdo je vrgel kozarec ob tla. Tudi k prijateljici in meni je priletelo nekaj stekla, zato sva zbežii na oder. Ko se je prižgala luč, sem videla, da so gostje že vsi pijani. Zato sva s prijateljico odhiteli domov. Bila sem razočarana, saj sem upala, da bo praznovanje lepše. MARTA G JEREK 5 c OŠ Kočevje NOVOLETNA DARILA V četrtek sem bila povabljena v Šeškov dom k dedku Mrazu. Z menoj je šel stric Ivan. V domu smo gledali igrico „Trije snežaki", ki mi je bila zelo všeč, ker so snežaki postali prijatelji in so pomagali psičku najti dom. Po igrici je na oder prikorakal dedek Mraz. Povedal je, od kod je prišel, in nas vprašal, če smo pridni in kako se učimo v šoli. Potem je delil darila. MANJA kNaVS 5c OŠ Kočevje SAMI ZA KONČNI IZLET Osmošolci naše šole dobro vemo, da bo kmalu prišel čas, ko bomo zapustili osnovno šolo. Čeprav je pred nami še pet mesecev učenja, že premišljujemo, kako bi čim lepše zaključili osnovno šolanje. Kot že leta nazaj, bomo tudi mi odšli na zaključni izlet Želimo čim bolj zanimiv in dolg izlet in vemo, da ne bo poceni. Potrebni denar bomo morali sami zbrati. Nekaj ga bomo prihranili vsak zase, ker pa to ne tx) dovolj, smo se odločili, da si ga prislužimo z nabiranjem odpadnega papirja. Akcijo smo začeli že decembra. Po dogovoru, da bo vsak mesec en razred zbiral star papir, je prvi začel 8.a in zbral 900 kg. Za njimi je bil na vrsti naš razred, 8b. 21. decembra smo se zbrali pred šolo. Razdelili smo se po blokih. Ob 16. uri je tovariš učitelj naložil na kombi zbrani papir. Kasneje smo zvedeli, da nam je uspelo nabrati 1050 kg papirja. Tovarna nam je zanj plačala 1300 dinarjev. MATEJA PACEK OŠ Jurij Dalmatin, Krško USPEL NASTOP Učenci OŠ Žužemberk in glasbene šole iz Novega mesta so se pred kratkim predstavili žužemberškemu občinstvu. Najprej so člani literarnega krožka prebrali svoja dela, nato pa je sledil nastop mladih glasbenikov. Ves trud, ki smo ga vložili v organiziranje in pripravo nastopa, je bil ob koncu poplačan z dolgim aplavzom. MARTA KOCUTAR, literamo:novinarski krožek OŠ Žužemberk S PRIJATELJI VOJAKI V POGANCIH Spoštujemo in cenimo jih. Ker vemo, da so delček mogočne armade, ki ji poveljuje naš ljubljeni tovariš Tito, ker branijo neodvisnost naše domovine, skrbijo, da mi živimo v miru. Ponosni smo, ker smo prijatelji z vojaki. In kot že nekaj let nazaj smo jih tudi lani večkrat obiskali v kasarni v Pogancah. Skupaj smo proslavili dan JLA, sodelovali smo na kvizu „Armada zmage, armada svobode", ' itd. Hvaležni smo jim, ker nam dajejo občutek varnosti, z obiski pa bomo tudi v prihodnje nadaljevali. Literarni krožek OŠ Janez Trdina, STOPIČE Naš pevski zbor Vsak ponedeljek in četrtek se popoldne zbere 60 učencev osnovne šole „Jurij Dalmatin” iz Krškega v glasbeni učilnici, kjer vadijo nove pesmi Vsi imamo petje zelo radi Pojemo triglasno. Vodi nas Erika Lapuh, ki nas spremlja na klavirju ali harmoniki. Najprej vadijo posamezni glasovi, nato zapojemo še vsi skupaj. Pojemo narodne, umetne in borbene pesmi Nastopamo na vseh proslavah na šoli, večkrat pa tudi zunaj nje. Gostovali smo v kolektivu Nuklearne, pri Gradisu, Hidroelektri in v tovarni celuloze „Djuro Salaj“. Za naše starše smo ob koncu leta pripravili samostojen koncert. Vsako leto sodelujemo tudi na občinskih revijah. Vsi se trudimo, kajti s petjem želimo pokazati, kaj znamo. ROSANA VIDMAR novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin, Krško 5 pEBRUARJA NOVI ZNAMKI mespn.^a*e'*Ste sta v prihodnjem febniar;J>K*>r?v*jen* dve novosti: 4. bo renmH ? lz znamka, na kateri de in kniB slike P°rtreta vojvo- "adovS vVmk? Pl0tc Mateja Ne- njesove« . .P°castitev 200-letnice 4,90 din r§Jstva; znam^a bo veljala •• . A. A. nwTU 1977 lzSL0 ^DVANAJST IZDAJ nih ^namk^ph*10 fa, izdaianje P°šf sPisek i7Ha ,pred kratkim objavil °° zraven r ^ ^Nem letu. Tako izšlo jg ™nih frankovnih znamk znamk z •’2da^ priložnostnih nosti 174 snPj.merki v skupni vred-d od ati & l'• .. K temu moramo predloo 7, ®9etni izdaji dveh znamk, v razpravn- no odobritev je že dan ferenci o bi iz3a ob kon' vropski varnosti in sode-1)0 v Beogradu, druga pa razstavi Balkanfile A ARKO Tinka Prus Tinka Pn,c Pflcakoval, da nas bo sPominn • hitro zapustila. V selo deklo !mamo še kot vedno ve-Vesele, nr,L rado zahajalo med vilja je SVoj„ene !>“di. Kot izučena ši-nrenebtP;„ Znanje rada posredovala — mu mlademu dekletu. Resieča ktu 1941 zadela huda kV^jučih “pac>ja, se je med prvi-^oditev d0mIVtsts borcev za osvoji*3 ni niklr16' Kot zavedna Slo-amnak ri,0dklonila vdanih bolJSh močeh • le P° svojih naj-!,°m opravila lzyrsevala ter s pono-”aPoru vseh _ ?J d?lež k skupnemu omovj^ Poštenih ljudi za rešiev „‘jučevaij ti,j- j aktivistke je nosti v OF druge. Zaradi aktiv-^ ^Prti. Vni; • *eta aretirali Opustitvi V* 0180 zlomili in Jc * ’ ki so se hrv flaprej P°magala n, 0 je Zasiiai za osvoboditev. de,s*>b°da j„a, težko priborje-v izKrartn"0?61 Prispevala svoj odjlosti, Bi,anjl P^ 'n boljše pri-: yitev JiviliJ6 Pobudnica za usta- Slf kot Piia untp°djetja v MetUki vse do c “Pravnica uspešno vo-£ Pošteno t ]|.uP°kojitve. Vestno Na! *aka ostatf ?1 zat0 nam bo aJ Ji bo lahk'i i no v spominu. Ka slovenska zemlja! ANICA IVEC tako, Ivan? DK0 Ljubi’anlpravi pred izpO- ti °e- *n venn banke> Pa za bus° i/-Utro ob^ io drt0gaja’ kot u.h ki ppl;., o-10, da je avto- k0 '* na gi^vn/1 Ljubljani, spet Pol ln ^ n? ',?1 Pred ban- tiv'ern se je 7aAV,0 usn‘ postaji. Ljud^ kPadanje °nteka;;je' pre' PriS Je bilo V(. 1-1’ .ncS°dovanje. na n ,V avtobm , ln vsak bi rad ^ delo. us> da bi se odpeljal zato Veliko :'ljudilz avt°busa ve-tudi PUste, da i«, °gl 5olcrj‘ Vo^.Pn prednlfi! paj0 P°tniki »^ka razen nezaDuiTB0Vc začct' ji) U: utili uiafipn zat0’ da sc tudi ti! J nc ostal' šoter-izst^r°')° opo,°J«ro razmero-Po?ajoPrfza(uJa P°lnik«. naj Žju 0tn»ki čak^njlh vtatih. tem Snc8U. m?J° av‘obus na de- s»m S0taJ0 tekati" Vctru- 1>0' za nkk’ ne ustalil. za avt°bu-Zorfe1?<:4ek pa *’ kJer bi moral; ko^ la t0 : 0 k S robo opo- $AP °je sl-.K °no' Zakaj ta- rZ ne bi volje šoferji Po sl .e*udi j;—, stresati na pot-bi. naj vedno vse 1 00 doma ali v služ- M. GLAVONJIC Ivan Papež se je rodil 5. 12. 1899. Pred koncem I. svetovne vojne so ga vpoklicali na služenje vojaškega roka v avstro-ogrsko vojsko. Konec vojne ga je zatekel v bližini Maribora, kjer je general Rudolf Maister zbiral prostovoljce za obrambo severne meje. Ker je bil Papež zaveden Slovenec, se je priglasil med borce, ki so 1. novembra 1918 prevzeli v oblast območje Maribora. Pozneje je velikokrat pripovedoval o tedanjih dogodkih. Bil je zelo ponosen, da je bil med borci, ki so ohranili ta del domovine. Med vaščani je bil priljubljen. Pogosto so ljudje hodili k njemu in ga spraševali, kdaj se je kaj dogodilo, ker je imel Ivan Papež izreden spomin. Vedel je za datume rojstev, porok, smrti in podobno. MILENKO RADENKOVIČ Dobro skrbijo za mlade Pred kratkim so se na redni letni skupščini sindikalne osnovne organizacije v novomeškem dijaškem domu Majde Šilc zbrali člani in pregledali delo v minulem letu. Predsednica Malka Verščaj in tajnica organizacije Marija Jokič sta članstvu govorili o uspehih in tudi neuspehih. Člani so sodelovali na šestih sestankih, ki so bili vezani na sestanke delovne Pozlačenih pet desetletij Pred kratkim sta slavila obletnico zlate poroke tudi No-vomeščana Jože in Amalija Jeraj. Jože je danes star 79 let, Amalija pa 71, otroška leta pa sta preživela v Sevnici ob Savi. Kot udeleženec bojev v 1. sve- skupnosti. Čeprav je dejavnost 30-članskega kolektiva razdeljena na vzgojno in ekonomsko dejavnost, so na obeh področjih želi lepe uspehe. Pri delu sodelujejo tudi gojenci, predvsem s svojimi predstavniki v raznih organih samoupravljanja. Kolektiv je dobro skrbel za 300 mladih. Organiziral je kulturne prireditve, rekreacijo, skrbel za dobro informiranost, udeležbo na prireditvah, udeležil se je akcije pomoči za Posočje, Kanižarico, ceste, predavanj iz civilne zaščite, splošnega odpora, pripravil srečanje mladih z borci ljubljanske desete brigade, pripravil vrsto mikavnih izletov itd. Za letošnje leto je kolektiv naložil svojemu odboru razne naloge, najbolj pa se je razveselil novice, da so z deli za novi dijaški dom že začeli. M. TRATAR-UČO „Si samo natakar!” Na sestavek E. Rožmana iz Arno vega sela, objavljen 6. januarja pod naslovom „Si samo natakar!11, nam je M. S. iz Brežic poslal naslednji odgovor. ..Dogodek, ki ga je opisala tovari-Sca Erika, natakarica v bifeju Pri pošti, ima tudi drugo plat Resda sem 10. decembra z dvema prijateljema Albancema in kolegom iz Slovenije prišel v navedeni lokal na kavo. Naročil sem jo, zraven pa še smetano. Postrežen sem bil lepo in prijazno, toda pri plačanju računa se je zapletlo. Ko sem od natakarice Erike zahteval cenik, je med potjo, verjetno užaljena, ker sem ga zahteval, govorila: ,,Kaj vedo Šiptarij o tem, kaj je smetana, pojdite raje kopat jarke, to je za vas, ne pa smeta-na!“ Na take besede sem moral reagirati, zato sem odgovoril: ..Oprostite, vem, kaj je smetana, tudi nisem noben kopač jarkov, pa tudi če bi bil, je to enako cenjeno delo. Sem učitelj, ti pa si nekulturna natakarica!" Verjetno tudi do teh besed ne bi prišlo, če bi bili pri poravnavi računov tako prijazni kot pri postrežbi. Pa še nekaj je: mi nismo nikakršni Šiptar-ji, kot vi trdite v svojem pismu, marveč Albanci. Sicer pa bomo o tem, ali smo Albanci ali Šiptarji, razpravljali na rednem sodišču! Še enkrat poudarjam, da spoštujem vaš poklic, ne pa tudi vašega obnašanja. M. S., Brežice UBRANI GLASOVI - Pevski zbor osnovne šole „Jurij Dalmatin" iz Krškega. PEVCI V DRAGATUŠU - Na osnovni šoli v Draga tušu so navdušeno pozdravili znane slovenske umetnike, operne pevce Sonjo Hočevarjevo, Rajka Koritnika iri Ladka Korošca, ki so ob spremljavi elektronske harmonike Silvestra Mihelčiča izvedli nepozaben koncert. Pravilno izpolnjena novoletna nagradna križanka: Zlatoporočenca Jerajeva tovni vojni in koroški borec za severno mejo je Jože prejel tudi odlikovanje. Ob tem jubileju se jima za trud, ki sta ga vložila v skupnem življenju, zahvaljujemo trije otroci, čestitkam pa se pridružujejo vsi znanci in prijatelji. Nagradna novoletna križanka Iz malhe večnega popotnika Proletarsko in največkrat prisiljeno — potepuško življenje Jožeta Moškona Še danes jo rad mahne, oprtan z nahrbtnikom in z debelo leskovo palico v roki, tja do zidanice v Trško goro. Kozarček ali dva s prijatelji, nato pa z nahrbtnikom, težjim za steklenice, v katerih se pretaka žlahtno dolenjsko vino, nazaj. Navzlic svojim triinsedemdesetim letom, ki so ga zanesla od Velike Gorice do skrajnega juga Makedonije, malo čez mejo pa spet nazaj, in 1936. leta v Novo mesto. Skoraj ga ni kraja v Jugoslaviji, kamor ne bi stopila njegova noga, verjetno je ni govorice pri nas, ki je ne bi obvladal. Daleč po domovini živijo njegovi prijatelji, precej jih je že umrlo, vseeno pa je še veliko takih, ki se mu vsaj ob novem letu oglasijo. Tudi sam jim ne ostane dolžan. Poleti jih obišče v Dalmaciji, po Liki, v Zagorju, na prostranih črnogorskih planotah in še kje. ZGODAJ SE JE ZAČELO Čeprav sem se rodil v Veliki Gorici pri Zagrebu, se je v mojih starših pretakala slovenska kri: oče je bil Gorenjec, mati pa Štajerka. Takrat sem hodil v 4. razred osnovne šole, vedno sem bil med boljšimi učenci, nato pa sem nekega dne dobil slabo oceno, kar me je ze- lo potrlo. In ne bodi len sem si iz razočaranja poiskal prijatelja, s katerim sva jo potem mahnila na potep. Tako sva hodila iz občine v občino, pri tretji pa naju je zatela tema. Zatekla sva se k neki družini, ki naju je vzela za pastirja, vendar sva jim že po dveh dneh postala „sumljiva“. Počakala sva večera, si vzela zajca za plačilo in jo mahnila nazaj domov. Zelja po potepanju me je po tem dogodku neprestano preganjala. Navzlic hudim uram, ki sem jih zara- di „izleta“ prebil doma. Sicer pa nas je bilo 12 otrok in se odsotnost enega verjetno ni tako poznala. Žal je bil oče takrat drugačnega mnenja. Ko sem se po končani osnovni šoli izučil za čevljarskega pomočnika, je napočil moj čas. Zgodovina je že od nekdaj bila moj najljubši predmet, toda tisto, kar so me učili v šoli in kar sem lahko bral po knji- Jože MoScon SAVEZ ZANATSK1H KAPNIKA - SPLIT Članski broj Priroma članska \um >e: Ime: Zanimanj?: Rod jen jfdje i kada: 0/^ Pristupio dne JO' Počeo uplacivati aa nedeljom Split, f- Začasna članska izkaznica Zveze obrtnih delavcev - Split gah, je bilo za mladeniča, ki si je tako želel videti širši svet od tistega, ki ga je obdajal vsak dan, premalo. Ko sem prišel iz vojske, sem se čutil dovolj močnega, da se prepričam tudi o tem, o čemer je bilo v takratnih časih precej govora: o moči delavskega razreda, ki da svojim delavcem naganja strah v kosti." IN MAHNIL JO JE V SVET Jože.je odšel dogodkom in zgodovinskim dejstvom naproti. Veliko je doživel, še več pretrpel na svoji poti izkušenj in kaljenja. Jugoslavijo je prehodil po dolgem in počez, različni dialekti so kot za stavo postajali njegova vsakdanja govorica, krog njegovih prijateljev se je iz dneva v dan širil. „Hudo je bilo v tistih časih za službo, izbire malo. Hodili smo od mojstra do mojstra, prosili za službo. Bilo je 1924, ko me je pot zanesla v Osijek. Prosil sem službe, mojster pa: ,,Izgini, svinja komunistična!" Težko je bilo za nas, ki smo bili člani URSJ (Združenje delavskih sindikatov Jugoslavije). S člansko izkaznico te organizacije si lahko v vseh državah, v katerih je bilo organizirano sindikalno gibanje, dobil hrano in stanovanje, hkrati pa tudi možnost zaposlitve. Bili smo levičarsko in napredno usmerjeni, zato smo bili številnim trn v peti, največje nasprotnike pa smo imeli med pripadniki HRS (Hrvatske delavske zveze). Med tema organizacijama so bili nenehni spori, krajši konec pa so največkrat potegnili naprednjaki, ki smo bili neštetokrat preganjani Selili smo se iz kraja v kraj, za oboje ni bilo mesta ob istem delu." TRIKRAT MED STAVKAJOČIMI „Bilo mi je 22 let, ko sem prvič na lastni koži občutil vso krivico, ki se je zgrinjala nad delavskim razre- dom. Takrat sem bil v Sisku, ko so se delavci, predelovalci usnja, vzdignili nad svoje delodajalce. Vsi, ki smo bili med organizatorji stavke, smo morali zapustiti mesto. Dobrih 11 let kasneje sem se pridružil stavkajočim v Šibeniku. Delavci iz tovarne karbida so potem, ko so Italijani in Francozi prevzeli organizacijo, ostali brez posla. Kljub temu da je stavka uspela, smo morali voditelji pobegniti. Navzlic grenkemu koncu pa me na bivanje v tem obmorskem mestu vežejo tudi lepi spomini. Bil sem med ustanovitelji tamkajšnjega delavskega kluba, gradili smo športna igrišča za naše delavce. Za vse nas pa je bil najlepši trenutek, ko smo ob otvoritvi objektov igrali nogometno tekmo s splitskim Hajdukom. Spomnim se, kot da bi bilo včeraj,, pa čeprav smo srečanje izgubili z 10:1. Tavanje po svetu mi je prineslo nešteto izkušenj, zame najpomembnejša pa je bila ta, da je vsak človek, naj si kakršnekoli narodnosti, človeku brat. Bilo je tudi laži, hinavščine, razočaranj. Najhujši udarec so bili zame dogodki v Križevcih, kjer sem po splošni stavki delavcev postal nebodigatreba v tem mestu; ljudje so me gledali z nezaupanjem: v nas, stavkajočih, so videli vzroke vsega zla, ki se je po delavskem uporu nagrmadilo nad ljudstvo." NE MOREM IZ KOZE Življenje, nenehno (največkrat prisiljeno) potepanje po svetu ga je oblikovalo. Se ni dolgo tega, ko je ponovno pripravljal in zlagal svoje stvari v kovček. Vleklo ga je v svet, da ponovno obišče stare prijatelje, obudi spomine na dneve, ko jim je potepanje rezalo resda tanke rezine kruha. Toda ostal je v Novem mestu, ob ženi, s katero sedaj preživljata samotne ure, največ razvedrila pa najdeta ob Miši, 16-letni psički, ki ju navzlic častitljivi starosti še vedno rada pospremi do zidanice v Trški gori. BOJAN BUDJA VESNA SERVIS Akumulatorska delavnica TASEV BLAŽO NOVO MESTO telefon: 23-826 Partizanska 11 Polnjenje vseh vrst akumulatorjev in formiranje ter kontrola. 12 mesecev garancije za obnovljene akumulatorje. Izdelujem tudi ježke za ikebane. PUSNAR EN20 Import— Export FARRA D'ISONZO Gorica (Italija) Tel. 888-025 Zastopstva podjetij MAB "AGRIFULL'' pa 885000 znakov m« Por — Čitalec luknjanih kartic,^ Spr( služi za vnos podatkov v jj0 600 W nuti, lahko prečita tic. — Vrstični tiskalnik s HitrO- pisanja 600 vrstic v rnif (132 znakov v vrstici), ™ služil za izhod dobljeni'1 zultatov . .-h (P Torej so možnosti, ki J' ff di računalnik, zelo veli* ^ možnosti pa še povefiMjPSl imenovani navidezni *Pjjfjlj (virtual storage), ki Še r «r; možnosti obdelav. Lahko P,^ di razširimo celoten s'st.e?jj|ž dopolnimo z dodatnimi nimi enotami, enotami n1 ^[r nih trakov in razširitvi® ^ tralnega spomina, kar ■ ^ tudi v načrtu v letu 19 mi dopolnitvami bodo $ tete računalniškega sistehk0£ ko velike, da jih bodo koriščale tudi druge orga ^ je s področja Dolenjske, jK mu Pionirju pa bodo P° nove možnosti za razvoj ^ q\, DOLENJSKI LIST __ io7 St. 6 (1437) - 10. lebrunrjo kultura in izobra- ževanje d 2' 5 f tof trak M ENE ira2> v,k lin'1 Vsa1 liliF i» a P1 f OR Jz »KOMEDIJE" — Franci Čuček kot Viktor ynne in Staša Vovk kot Sibiia Chase v novomeški uprizo-Vl »Komedija ljubezni" angleškega dramatika Noela 0>warda. (Foto: J. Pavlin) »Komedija ljubezni” Ob novomeški uprizoritvi Covvardove komedije zadniih ^ rni^ca presenečenja mo in?1 v Novem mestu sme-premU^V Jotovo Šteti domačo ljubek S°4wardove ...Komedije kultur* a JanuarJa V Domu »Dufen t Al?latersko gledališče neea^l 'e t0 del° sodob-pravii^6^.®^ dramatika pri-scernki rez*2'. Kika Urha in ob Sodeč _zasnov' Jožeta Gutmana. uprizni*0 odz*vu gledalcev, čaka flSSdS? na.“jih mo naj ta- sPreJem-že kar ~ . Je za Premiero izšel giedalig-,^6 Preveč razkošen to. da w ^ *ud‘ kaže na tiPičnfaLNKa laatk0 bi rekli: ZaPletliaii s komičnimi skim i» Popoprana s situacij-Anian,ja in„ humorjem. ne vzdr*^ ? yot se ločita, ker nekem »!? , ob drugem. Po se spet P^ladnostnem zakonu zazdi da a in slednjič, ko se zveza’ Je njnna vnovična niUno ZMrt,„’ “8°,tovita. da je no življenje oziroma njun svet vrednejši kot kakršnokoli nadomestilo zanj. Igralci so se v vlogah, ki jim jih je dal režiser, dobro znašli, pa naj gre za Milana Bratoža (Elyot Chase), Stašo Vovk (Šibila Chase), Boženo Petrov (Amanda Prynne) ali za Francija Čučka (Viktor Prynne). (Darja Damjanovič je sodelovala v stranski vlogi Luize.) Takoj pa je treba reči, da se jim ni vselej posrečilo predstaviti situacije in humorno sarkastične trenutke tako, kot narekuje pisec Noel Coward. Še celo več: prenekjterikrat so „stvar“ postavili na glavo - v nekakšne ,.burkaške prekucljaje", tudi tedaj, ko zahteva tekst angleško »mirnost" za humor. Kajpak ta ..spodrsljaj" njim in režiserju (očitno je Urha gnala želja, da bi delo naredil še bolj razgibano in temperamentno) lahko oprostimo. Naposled gre le za trd oreh in pomanjkljive izkušnje celotnega ansambla, ki se mu tudi pozna, da je vse premalokrat na odru. L ZORAN ZKPO črpa iz delavske dediščine Pred drugo konferenco Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije v Novi Gorici V Novi Gorici bo jutri in pojutrišnjem druga konferenca Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije. To bo prav gotovo pomemben, lahko bi rekli tudi,, prelomen dogodek za organizacijo s 55.366 člani v 695 društvih in 2.632 kulturnih skupinah. Prelomen predvsem zato, ker stopa tudi ZKPO v celoti na novo pot, začrtano z novo ustavo. . Pod okriljem ZKPO deluje že 1.050 pevskih zborov, 577 gledaliških družin, 250 instrumentalnih skupin, 67 likovnih in 35 literarnih skupin, poleg tega pe še 165 knjižnic, 70 kinematografov in 65 klubov. Samo v zadnjih dveh letih so člani ZKPO v Sloveniji organizirali več kot 18.000 prireditev. Že te številke kažejo, da dejavnost ZKPO ni le množična, ampak je tudi raznolika. Vedno znova se porajajo nove skupine s povsem novo vsebino, kakor pač narekujejo interesi sodelujočih in potrebe okolja. Kajpak je morala tudi ZKPO često prestajati hude preizkušnje Scile in Karibde razmer, v kakršnih se je razraščala. Očitali so ji, da goji primitivizem namesto zdravega amaterizma, da ne ločuje zrnja od plev, da z vsem tem vleče občana za nos USPOSABLJANJE KOMUNISTOV Na zadnji seji občinske konference ZK Kočevje so sprejeli program izobraževanja komunistov. Razdeljen je na izobraževanje komunistov v organizacijah ZK, seminar za kandidate za sprejem v ZK, seminar za mlade komuniste, seminar za vodstvo osnovnih organizacij in aktivov ter partijsko šolo. Ti seminarji, tečaji in šole imajo vsak svoj program. Poudarek pri izobraževanju komunistov v organizacijah ZK bo dan predvsem razvoju samoupravljanja, uveljavljanju delegatskega sistema v OZD in KS, samozaščiti, odgovornosti v našem sistemu in družbenemu pomenu dohodka. ^ladi oživeli sevniški oder ,Našimi tremi angeli" želijo gostovati po posavskih krajih Vs, —? spet oživljajo vun letom en2em- ^ no-medijo * Plavili s ko-P°novitS ,Z angeli“ Tudi sPrejelj rvC?. obiskovalci lepo ho ^ ’ . ®stvo torej ni glu- Uramska ieVan-*a amaterjev. koškim H„i?uPlna> ki je pred-pod imenom Klub mladih v Sevnici, nastopa zdaj kot sekcija gasilskega društva. Najpomembnejše je, da so dobUi streho nad glavo. Skupaj s pevci, ki prav tako delujejo v okviru gasilskega društva, bodo uredili kotiček za odrom. Skupina, ki je predlanskim uprizorila prvo delo (režiser je jSti 11 ji? tni ij'i / / / iH* ,tf 9 i* tP tfl pl alkoholizem in DELOVNE organizacije lNajprei * ^nos do u>- tre^a orneniti, da je naš vsesplošni družbeni u ^lo SDnHk3^3 a^k°bola in popivanja tako indiferenten, ? v mnochni10 uživanie alkoholnih pijač. Vsi vemo, ra*ličnih nra ovnih organizacijah pijejo in popivajo ob ^strom. p0n.[Ioyanjdi- Denimo ob 8. marcu ali pred Sil-ii 1orvan—'Cel° Posa,nezni člani vodstev osnovne sin-a(koholne nij. .Zaciie ~ politiki RSZSS navkljub nabavljajo lrn. Kolektiv • zn*žanih cenah, predvsem pred Silvestro-P°Pivanje. Ceni ^ i pa se že tako največkrat sprevržejo v i.-?Sa Praznova»;!.ernu temu dodamo še različna majhna in liti" _ Pfibiiff0 navadi ^f!ia Posameznikov, ki se morajo obvezno „za-že kar na delovnem mestu, si lahko vsaj m! prfiricf 1* uviu viivHl llivjlU, ol 1 dlUvU V2x1 J le alkohoij..rn *Jamo čredno ugodno vzdušje za nastaja-1,.?’ da v ri»i„. a..v delovnih organizacijah. Mirno lahko trdi- delovnih fdto) zg —-n organizacijah več narede (odkrito ali pri-nrePrečev:m^lr »nle u^ivanja alkohola kot pa za učinkovi-Prezenta ^ alkoh°lizma ... eV,°nenioaoeia- n* ^obolni bifeji v pisarnah vodilnih delav-r- Janez p,J0 “resničitev zahteve treznosti pri delu. Sel/ v Delavski enotnosti 13. nov. 1976, str. 8 alkoholizem in Kolikšna e UČINKOVITOST v^?h°lizma ki jo utrpijo delovne organizacije zaradi no« alkoholi?1710 naJlaže dojeli, če na hitro pregledamo £v-Vitan0Sti in alkoholizma na produktiv-ali aviji l27nnnn^m seklorju izostane vsak dan z dela v Taktle?°Srednih delavcev, od tega 68000 zaradi posrednih >o j*feub dob ne i,^ Posledic alkoholiz.ma in alkoholiziranosti, družben? * ° v državi 25 milijonov delovnih dni m sektoiju. V poljedelstvu so razmere po- Isti avtor na navedenem mestu bil Rudi Filej, sekretar občinske konference ZSMS), se nenehno krepi. Trenutno šteje trinajst članov. To zimo želijo gostovati v nekaterih posavskih krajih. Predvideli so deset uprizoritev. Mladinsko dramsko skupino v Sevnici redno upoštevajo pri pripravi proslav in drugih prireditev. Za njo je tudi že nekaj samostojnih recitalov. Za slovenski kulturni praznik bodo pripravili recital iz Prešernovega „Krsta pri Savici". A. ŽELEZNIK NOVOMEŠKI DOM NE UPA ZAMAN Upanje, da bi Dijaški dom Majde Šilc v Novem mestu začeli graditi že letos, in ne šele leta 1978, kot je bilo objavljeno, ni majhno. Novomeščani so glavni načrt s celotno dokumentacijo — to je pripravil mariborski „Projekt“ - že lani poslali na republiško izobraževalno skupnost. Le-ta bo na februarski seji ob pregledu pripravljene dokumentacije objavila dokončni vrstni red, po katerem bodo gradili domove v letu 1977. „KOČEVSKI RAZGLEDI" SPET PRED IZIDOM V Kočevju so že napovedali izid nove številke ..Kočevskih razgledov". Revija bo izšla za slovenski kulturni praznik. Podobno kot dosedanje številke so tudi to napisali zvesti sodelavci vseh generacij — od nekaterih že uveljavljenih do začetnikov. Seveda pa se tudi ta številka ne rojeva brez naporov, saj je znano, da opravijo organizatoiji in izdajatelji, sicer Člani tamkajšnjega kluba kulturnih delavcev, ki ga vodi Marjanca Colarič, delo pri izdajanju ..Kočevskih razgledov" brezplačno. in podobno. Ker pa je delo najboljši odgovor nezaupljivim Tomažem, se je s tem branila tudi ZKPO oziroma so se v njenem imenu branila društva, skupine, posamezniki. Še več: dokazala je, da varuje, ohranja in razvija dediščino delavskega kulturnega gibanja in na njej gradi so- dobnosti ustrezno dejavnost. S tem pa je izpolnila tudi poslanstvo kot kolektivna članica najbolj množične družbenopolitične organizacije - SZDL. Novo vlogo si ZKPO začrtuje z delovno usmeritvijo 'in novim statutom. Obojemu se prilega njeno novo ime: Zveza kulturnih organizacij. ..Prosvetni del" so sklenili iz imena izločiti že zaradi tega, da ne bi tej organizaciji kdo še poslej natikal slamnika že zdavnaj preživelega pro-svetarstva. I. ZORAN Viktor Povše: ZADNJI SNEG, olje, 1976 Učitelji v tovarnah V Novem mestu pripravili dvodnevno idejnopolitično izobraževanje za prosvetne delavce iz vseh šol Okoli 500 učiteljev in drugih prosvetnih delavcev iz novomeške občine bo 25. in 26. januarja, torej na začetku zimskih šolskih jročitnic, na idejnopolitičnem izpopolnjevanju, ki ga pripravljajo izobraževalna skupnost, Zavod za šolstvo in partijska komisija za kulturna in prosvetna vprašanja. Razdeljeni v dve skupini bodo učitelji 25. januarja na grmski in bršlinski šoli predvidoma prisluhnili besedi o nadaljnjem poglabljanju samoupravljanja v vzgojno-izobraže-valnih organizacijah in svobodni menjavi dela, iz povsem domačega loga pa predavanju o temeljih srednjeročnega plana novomeške občine. 26. januarja bodo, razdeljeni v osem skupin, obiskali osem največjih delovnih kolektivov v občini (IMV, Krko, Novoteks, Novoles, Labod, Pionir ter obe Iskri). Po ogledu proizvodnih in drugih delovnih prostorov bodo v sejnih sobah tovarn pogovori o usmerjenem izobraževanju in celodnevni šoli. DREVI KONCERT GLASBENE ŠOLE Glasbena šola Marjan Kozina prireja drevi ob 19. uri v novomeškem Domu kulture koncert ob zaključku prvega šolskega polletja. Nastopili bodo solisti, harmonikarski orkester in mladinski pihalni orkester. Mladinski pihalni orkester so ustanovili pred tremi meseci in se bo na nocojšnjem glasbenem večeru prvič predstavil občinstvu. Slavistično društvo Dolenjske je jeseni poslalo v razpravo in odobritev svojim pododborom delovni načrt za obodbje 1976 - 1978 in z njim v kratkih črtah zamisel, kako in kje naj bi ga uresničevali. Enako gradivo so dobile tudi kulturne in izobraževalne skupnosti v sedmih občinah, a s prošnjo, da izvedbo načrta oziroma dejavnost društva gmotno podprejo. Ni prosilo za milijone, ampak le Za nekaj tisočakov. Slavistom nič! Do 15. januarja sta prišla le dva odgovora: od sevniške izobraževalne in novomeške kulturne skupnosti. Oba z nerazveseljivo vsebino za društvo: ni denarja. Od drugod sporočil še ni, tako da slavisti še ne vedo, ali jim je novo leto razkrilo sonce ali navleklo črnih oblakov. Ali so z načrtovanjem šestindvajset akcij - predvsem predavanj in literarnih večerov - ,gradili gradove v oblakih “ ali „zidali na trdno skalo". Če bodo nadaljnji (še pričakovani) odgovori podobni novomeškemu, si društvo v resnici ne bo smelo obetati kaj več kot mrtvilo. Sporočilo izvršnega odbora novomeške kulturne skupnosti si velja podrobneje ogledati, zlasti njegovo „utemeljitev“ pod drugo točko, ki se glasi (citat): „Take oblike združenj kulturna skupnost ne financira." S tem je izvršni odbor zavrnil nekaj, česar sploh ni dobil, saj je slavistično društvo prosilo zgolj za denar za izvedbo kultumo-izobraževalnega programa. Ali pa morda ta organ odreka slavistom pravico ukvarjati se s kulturno dejavnostjo, morda celo pravico, da so sami kulturni? Z avtobusi na koncerte Glasbena mladina Bele krajine je lahko za zgled pri organizaciji prireditev in pospeševanju glasbene kulture — Tudi bilanca prvega polletja v tem šolskem letu je zavidljiva Z gostovanjem sopranistke Sonje Hočevar, tenorista Rajka Koritnika, basista Ladka Korošca in solista na elektronski harmoniki Silvestra Mihelčiča na osnovnih šolah v Dragatušu in Semiču prejšnji teden se je za Glasbeno mladino Bele krajine končalo prvo polletje šolskega leta 1976/1977. Za Glasbeno mladino Bele krajine je bilo tudi to obdobje uspešno. Za svoje občinstvo je priredila poleg že omenjenih dveh nastopov še gostovanja ..Občinskega kurirja Svejka" (avtorja Toneta Fornezzija), beograjskega kitarista Jovana Jovičiča, Klarinetista Mihajla Kelblija in moskovske violinistke Halide Artjamo-ve. Ob potujočih akcij (v prvem šolskem polletju jih je bilo enajst, od začetka organiziranja pa že 78) štejejo za najuspešnejše: ogled »Seviljskega brivca", »Rigolctta", »Travi-ate , »Nabucca", »Labodjega jezera", »Trubadurja" in »Tosce" v ljubljanski Operi, ogled rock opere »Gubec beg“ in poslušanje Bergantovega orgelskega koncerta Bachovih skladb v Zagrebu ter ogled folklorne skupine s Slonokoščene obale v Novem mestu. V sezoni pred tem je Glasbena mladina popeljala poslušalce in gledalce na dvanajst prireditev v Beli krajini in na petindvajset v Ljubljano ali Zagreb. Na nekatere je privedla tudi po 780 obiskovalcev. Glasbeno mladino Bele krajine je lani gmotno podprla črnomaljska kulturna skupnost s 26.000 dinarji (od predvidenih 42.000). V glavnem so akcije izpeljali s prispevki mladine oziroma staršev, ki so dojeli potrebo po glasbeni vzgoji svojih otrok. Vstopnica za domačo glasbeno prireditev je že tri leta nespremenjena (pet dinarjev). Pri potujoči akciji pa je treba poleg vstopnice (v ljubljanski Operi tudi 35 dinarjev) odšteti še 30 do 40 dinarjev za prevoz. To je prav gotovo velik izdatek obiskovalca iz nerazvite Bele krajine za glasbeno kulturo. Pri ljubljanski Operi se ni dal niti enkrat dobiti tako imenovani komercialni popust, še več, belokranjskim udeležencem se ni posrečilo dobiti niti sprednjih sedežev. Zato so organizatorji sklenili, da bodo obiskovalce vodili v zagrebško Opero, kjer se za tak popust ni težko sporazumeti I. Z. KAJ BO IZDAL »BOREC"? A Glavnino letošnje knjižne zbirke predstavljajo dela, prispela lani na natečaj za Kajuhove nagrade: roman »Trg lakote" Franceta Šušteršiča, pripoved »Na begu" Draga Vresnika kot leposlovni deli, zgodovinska razprava »Akcija organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940“ izpod peresa Toneta Ferenca, razprava »Radijska tehnika v službi NOB" avtorice Vide Tom — Tasič. Med drugimi deli velja omeniti »Vodnik po partizanskih poteh", zbornik referatov s posvetovanja zgodovinarjev v Ljubljani 1975, zbornik, posvečen partizanskemu komandantu Francu Rozmanu - Stanetu, monografijo »Velika preizkušnja" izpod peresa Rada Zakonjška, novo dokumentarno delo Jožeta Vidica »Sedem krst za Ronkarjevo družino" itd. Izvirni del založbe »Borec" bo letos zaključilo izbrano delo Toneta Svetine (Ukana", »Orlovo gnezdo", »Ognjeni plaz"). NOVA KRAJINA - V Kranju so pred kratkim odprli slikarsko razstavo o novih poteh in prizadevanjih na področju krajinarstva. Med deli 39 umetnikov jih je nekaj nastalo ali pa bilo navdihnjenih tudi v vseh šestih Dolenjskih slikarskih kolonijah. GOLDONIJEV »LAŽNIK" - V okviru abonmajskih prireditev v Novem mestu je 17. januarja nastopilo pred novomeškim občinstvom Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Goldonijevim »Lažnikom". Popoldanska predstava je bila za šolsko mladino, večerna pa za odrasle. »MAJDUŠKl F ASI" - V Bosanski Krupi je bila pred kratkim premiera novega jugoslovanskega igranega filma »Hajduški časi", ki ga je Vladimir Tadej režiral po dveh delih pisatelja Branka Čopiča. Film so skoraj v celoti posneli v okolici Bosanske Krupe - v domovini Copiče-vih junakov. f L$ca Kakor vsa tovrstna industrija v svetu, se tudi LISCA trudi, da bi držala korak z evropsko modo, predvsem pa izdelovala takšne modele, ki bi ustrezali današnjemu hitremu tempu življenja ter dopuščali čim svobodnejše gibanje telesa. Klasične modele izpopolnjujejo z lažjimi, sodobnimi materiali, za novejše modele pa uporabljajo vse več oblikovanih košaric iz raznovrstnih pletenin. Takšne košarice so se doslej izdelovale pretežno iz lažjih elastičnih materialov, v zadnjem času pa se pojavljajo tudi oblikovane košarice iz elastičnih in neelastičnih žakardnih pletenin, z namenom, da poudarijo obliko prsi. Za izdelke, namenjene močnejšim postavam — steznike, elastične hlačke in korzete pa je LISCA pričela uporab- PROSTA DELOVNA MESTA! Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika objavlja prosta delovna mesta za: 1. VODJO GRADBIŠČA 2. 10 TESARJEV 3. 20 NK DELAVCEV 4. VODJO DE ELEKTRIČARJI 5. ELEKTROINSTALATERJA 6. 2 DELOVODJA V TRANSPORTU 7. 16 ŠOFERJEV POGOJI: 1. gradbeni tehnik (visoke ali nizke gradnje) in 5 let prakse s strokovnim izpitom; 2. KV tesar; 3. NK delavec; 4. ustrezna srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse ali: VKV elektroinstalater in 3 leta prakse ali: KV elektro-instalater in 5 let prakse; 5. KV elektroinstalater; 6. srednja strokovna izobrazba in 2 leti prakse ali: VKV avtomehanik in 5 let prakse; 7. KV šofer C kategorije in 2 leti prakse. f Prijave z ustreznimi dokazili pošljite splošnemu sektorju podjetja v 15 dneh po dnevu objave oglasa. Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika razpisna komisija TOZD Gradbeništvo razpisuje prosto delovno mesto VODJE TOZD GRADBENIŠTVO Pogoji: a) gradbeni inženir in 3 leta prakse b) gradbeni tehnik in 5 let prakse (visoke gradnje) ter strokovni izpit Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še z zakonom predvidene pogoje. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite splošnemu sektorju podjetja z oznako ,,Razpisna komisija" v 15 dneh po dnevu objave razpisa. m Krka »premagala” plastiko V Velenju so Krkini kegljači presenetili z natančno igro in se uvrstili v drugo kolo SKL Minulo soboto in nedeljo so kegljači odigrali prvo kvalifikacijsko kolo v slovenski kegljaški ligi. Nastopilo je dvanajst ekip, ki so se potegovale za prvih osem mest, saj so le ta mesta vodila naprej v drugo kolo, ostale štiri pa bi se morale od tekmovanja posloviti. Krkini kegljači so nastopili prvič v Žalcu in so pričakovali, da bodo BRESTANICA: DELAVNI STRELCI Krška občinska strelska zveza bi rada poživila strelsko aktivnost, zato je povabila k sodelovanju nekatere člane ZRVS. V Brestanici je zaenkrat članom ZRVS in nekaterim strelcem iz TE Brestanica strelsko dejavnost uspelo oživiti. Strelska družina je bila delavna predvsem od novembra dalje, saj je dobro pripravila tri večja strelska tekmovanja z zračno puško. Kot kaže, je zanimanje za strelstvo vse večje, družina pa ima na žalost premalo pušk, razen tega dela v neustreznih prostorih. Strelci upajo, da bodo odpravili tudi te težave. S. C. NOVO MESTO: ROKOMETNA SOBOTA Pred kratkim se je v Ljubljani in Celju začelo tradicionalno zimsko rokometno prvenstvo, na katerem igrajo tudi nekatere ekipe,z Dolenjskega. Na tekme bodo vrste odhajale vsako drugo nedeljo, zato bodo tiste nedelje, ko bodo proste, ženske vrste nastopile v novomeški športni dvorani. Rokometni delavci so sestavili pionirsko reprezentanco občine in pionirsko medobčinsko ekipo, ki bosta nastopili s Sentjernejkami in novomeško Krko. Tekme bo vodilo petnajst sodniških pripravnikov, ki bodo poskušali opraviti praktični del sodniškega izpita. '& I? S nSBHSc mm.lH' moda Ijati na j novejši, čvrst, vsestransko prožen material,l!ff novan „WEFTLOC". J Na sejmu „MODA 77" razstavlja LISCA kom nedrček-hlačke iz lahkega šarmeza, z z elegantnim1 kastimi vstavki oziroma aplikacijami, ki dajejo i^ej nežno žensko noto. Za močnejše prsi je namenlenJ!^i ček z oblikovanimi košaricami iz elastičnega žakaraP-materiala in oporo v kompletu s hlačkami iz „Weftloc‘ Kolekcijo lažjih kor zetov — nedrčkov s hlačkami -J:,, povečali z izredno lahkim, elastičnim modelom z obH vanimi košaricami, ki imajo vpleten vzorec. Precejšen del razstavnega prostora zavzemajo kop3, obleke. Med modeli so simpatične dvodelne in eleg311 enodelne kopalne obleke. na dokaj dobrih asfaltnih stezah dosegli soliden uspeh. Toda metali so izredno slabo in pristali šele na desetem mestu. Razočaranje med igralci je bilo veliko. Slabše rezultate so dosegli predvsem tekmovalci, ki so na „asfaltu“ vse doslej dosegli precej lepe uspehe. Tako so novomeško vrsto v Velenju vsi odpisali in jo upoštevali kot kandidata za izpad. Kljub temu da so igrali na težki velenjski plastiki zadnji in so vedeli, da morajo podreti veliko kegljev, da bi lahko ostali v ligi, jim je šlo dobro od- rok. Premagali so vse nasprotnike in s 5104 podrtimi keglji (6 x 200) z desetega mesta prišli na peto. V prvem kolu niso igrali Triglav, Gradis, Branik in Konstruktor. Ekipe so na lanskem prvenstvu osvojile prva štiri mesta in so se v drugo kolo lahko uvrstile brez bojev. Drugo in tretje kolo bo v Mariboru in Novem mestu. Naprej se bo uvrstilo prvih osem najboljših moštev. Rezultati: 1. Saturnus 10315, 2. Hmezad (Žalec) 10271, 3. Ljubljana 10260, 4. Maribor 10227, 5. Krka 10194, 6. Rudar (Trbovlje) 10184, 7. Proteus (Postojna) 10149, 8. Fužinar (Ravne) 10122 itd. Za Krko so dosegli v Žalcu (5090) Turk 878, Krušič 865, Židanik 849, Jarc in Bratož 840 in llrcn 818, v Velenju: Turk 842, Židanik 841, Jarc 843, Rožič 824, Krušič 886 in Bratož 868. [>. BRATOŽ NK ELAN NABIRA MOCl Člani novomeškega nogometnega kluba so se pričeli pripravljati na drugi del prvenstva v enotni dolenjski nogometni ligi 8. januarja. Na treninge v telovadnico grmske osnovne šole prihaja 20 članov, treninge pa vodi Vlado Macele. Takoj po prvem delu treningov, ki so namenjeni izključno nabiranju moči, se bodo nogometaši preselili na Stadion bratstva in enotnosti, kjer jih čaka drugi del priprav. Novo-meščani so po drugem delu prvenstva na odličnem drugem mestu in imajo prav toliko točk kot Bela krajina. Elan v nadaljevanju gostuje le trikrat in ima potemtakem lepe možnosti, da osvoji prvo mesto. Z..*' Start »portoroške poti __ . ______________________________ Leto 1977 naj do odločna prelomnica v sistern11 telesnokulturne dejavnosti vsake občine . Portoroški dogovori, kot danes na kratko poimenujemo sprejete sklepe na lanskoletnem posvetovanju telesno kulturnih delavcev Slovenije, ki so natančno določili pota nadaljnjega razvoja naše telesnokulturne dejavnosti, morajo postati del našega vsakdana! Vemo, da je telesnokul-turna dejavnost sleherne občine intenzivno vključena v lani sprejete srednjeročne načrte, zavedati pa se je treba, da mora letošnje leto, če hočemo izpolniti vse obveznosti družbenih planov, zajeti najmanj dve petini nalog, postavljenih za obdobje 1976-80. Strogo ločevanje med rekreacijskim in tekmovalnim sistemom, ki pomeni za mnoge revolucionaren korak naprej, mora postati osnovni del slehernega sporazuma, dogovora in akcije. Ločnice med rekreacijo in vrhunskim športom verjetno ne bo težko najti Sestavni UČITELJI SMUČANJA VABIJO Republiški zbor smučarskih učiteljev, vaditeljev in trenerjev bo pripravil od 16. do 23. marca na Krvavcu odprt sedemdnevni smučarski tečaj. Udeležijo se ga lahko vsi, ki si želijo izpopolniti smučarsko znanje v nadaljevalni in tekmovalni šoli smučanja. Na tečaju bodo poučevali najboljši slovenski učitelji smučanja republiški demonstratorji, ki so zastopali Jugoslavijo na mednarodnih smučarskih seminarjih in nastopih ter poučevali v tujini in doma. tena za polni penzion, tedensko karto in učitelja je 1.900 din. del rekreacije je množiš'10 ! nenehno večanje števila P vržencev, medtem ko M vrhunski šport strogo sel tiven, in kar je verje tn°. bolj očitno, ,iePr‘,nZji-dražji. Za prvega so P°S Qfr nega pomena naslednje like občanovega športa® izživljanja: t.i. telesnokul . ni minimum, podeljeval športnih značk, or8arji:.vlli nje množičnih akcij, a ^ športno rekreacijska uei nost in rekreacijski tek valni sisteih. * Takšno delo je oben* edina pot, da se d°k°*£ razblinijo vsi dvomi o p'a\ nosti in koristnosti tel kulture za razvoj sleheh posameznika. Da pa tttO^ pri tem slej ko prej eno ni hvlog odigrati še ust telesno kulturni objekta odveč ponavljati. Zal se, nekateri nočejo za.t. Novomeški kamen spot1* ( dovolj zgovoren dokaz za ^ B. B ** VOJAKI USPESN^ V športnih srečanjih o JLA in predstavnikov delo j nizacij ribniške občine so " ^ nejši vojaki. Ekipe so se P ji^ štirih športnih disciplina!*« m namiznem tenisu, streljanj nju in malem nogometu,J |‘. kov pa so nastopile ekip^0 Rika, Inlesa, skupaj več k . ,ei movalccv. To tekmovanje. j{to tradicionalno, bo prihodnj bolj množično. .„rnel:: Rezultati - mali Inles; namizni tenis: *• j,v kegljanje: 1. Riko, streljam - |J. nizon 332. US< J Strelci zapostavljeni Člani novomeške občinske strelske zveze navzlic težavam delavni — Vse moči bodo posvetili najmlajšim Minuli petek so se na rednem letnem občnem zboru zbrali Od atletike k rokometu SPMt™ igrišča so Danico mn privabljala že v • OVn°šolskih letih, ko je s svo-On„SeStf° ^atlco dolga leta na “venska, atletskih stezah pred- m d An ■ ncPremagljiv par v tekih atleti? m metrov. Takrat so. strokovnjaki sestrama obetali lepo športno ne v pa Je uresničila, a ne v atletiki, le Danica. ,,K;ada se spomnim na atleti-ra:’ verJetno se bom kasneje še PovedVa0*0"16*’" je začela pri' varnu, i? ^as najbolj zanesljiva nirati f Janeza ^ruklja. „Tre-Detimi za^ela pred štirimi ali trenil -u a in discipline pri S l* Sem se naučila že prej, ea tr»a me »absolutizem" naše-menim 5® Preveč m°til, in kar *a Je njegov način dela nekateri Poglejte na primer in niih novomeške športnike skočim°Ve trenerje: kdaj pa kdaj S™ "a Prvenstvena srečanja: in verlf^CeV’ trener na igrišču kaj hoče* Se Zdl’ ^ ekipa ne ve’ deSf1 .^'otimcr dela, krepko šalimo 'in3* ? pa se šaUmo- se ekinn ? 1 nafiin delaje našo Ijal takn ?nil dve*1 letih pripe* boli kvir* iz občinske v naj-Prednn f ta0 rePubliško ligo. smo bil? ° ,sploh začele vaditi, meških \ ° nekaterih novo-lavcev ! i°V?lnitl športnih de-ba“. Niso6”^' " .»nebodigatre-kelj’ lz nas naredi dobre igralke. verjeli, da lahko Stru- Qjv *" 11 - - ženska^o^ postala novomeška trepet ekiPa strah in slovenskih vm m znanih metronnlr> Je v dolenjsko ■ ev~lovcev PI ° nemal° trener-Med tistimi JJa, .d.obre igralke, svoji ekinj t, bl J° fadi videli v In «lo ^e tleneijilzdrugih lige, ie tl?j- e^ne rokometne Xke“JUČ' ^nica, ki zavoljo el; zapustila. Pa ... študija, služhP8a iSma’ Izrednega 53 ^rugeea naA s vaJ ali če' sv°jih nrHatfi pa zaradi ekipe, rebitni »ItJU7. Danica želi mo-okusiti skimt"bgaški rokomet občinskih S * Štirni, ki so iz najboljših msle v eno a so Novnm -I Sloveniji. Meni, |° morda nr ,za drugo li-pa bodo f^alo izkušene, rez težav n ?Z *eti lahko ne&eIm°vN^e "a Zaht6V‘ Publiške°lige'> \,dn!6enl delu rete Pripravljati t i?nj smo se zače-in prenri^ J po novem le-d° prviPwčana sem> da bomo priPravyene tako dobro senskem del., i Smo bile v jc-PrednostiTn J .amo štiri točke ?l*> da osvoHml največ možno b°lj me veseM mest0' NaJ’ ?obu s nanl , ’ da Je naš klub vai čredno doh°i1POlltiko fc nc' dobnh pionirk, in ta- ko |)q L Nti za iSkfn flprV0 ekipo hud J. PEZELJ strelci novomeške občine. Poslušali so poročilo o dosedanjem delu in ob koncu sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Predsednik novomeške občinske strelske zveze Miran Zupančič je v uvodu okoli štiridesetim članom predstavil zgodovino novomeškega streljanja. Ugotovil je, da članstvo' sicer narašča, da pa pada število članic, pionirjev in pionirk. Edini vzrok za osip je pomanjkanje orožja, dobrega streliva, finančne težave, ki pestijo strelce tja od ustanovitve, in pomanjkanje primernega prostora. V mi lulem letu so delo po strelskih društvih sicer popestrili z novimi puškami, vendar so morali nanje čakati, čeprav so do trgovcev izpolnili vse jjotrebno, več kot leto dni. Čeravno težijo, strelce naštete težave, so močno aktivni: ne dosegajo zavidljivih uspehov samo na športni sindikalni ravni, pač pa so potrdili sloves dobrih tekmovalcev tudi na 10 občinskih, treh medobčinskih in treh republiških tekmah, odrezali pa so se tudi v zveznem merilu. Strelci se zavedajo, da je njihova dejavnost nadvse pomembna, zavoljo tega si prizadevajo, da bi osip med najmlajšimi preprečili. Zaradi tega imajo posamezne strelske družine po osnovnih in srednjih šolah svoje inštruktorje, dobro sodelujejo z občinsko konferenco ZSMS Novo mesto in si prizadevajo urediti težke delovne razmere, predvsem v strelskih družinah izven mesta. Tako na-primer je bilo v Škocjanu, Šentjerneju in še nekaterih krajih strelstvo močno priljubljeno, pa je sedaj tik pred tem, da zamre. Strelske družine, ki nimajo denarja niti za prevoz, bi morale za uro treninga v novi športni dvorani odšteti kar 100 din! In kako bo v letošnjem letu? „Veliko zaslug pri našem delu,“ je povedal predsednik Miran Zupančič, „ima novomeški Dom JLA. Njegovo strelišče nam je vedno na voljo, žal pa je, kot stavba sama, zastarelo in predvsem za tekmovanja ni uporabno." Strelci so si na minulem zboru zadali precej zahtevnih nalog. Radi bi pritegnili v društva kar največ mladih, zato se bodo še bolj povezali z osnovnimi in srednjimi šolami, oddelkom za splošni ljudski odpor itd. Pripravili bodo sodniški tečaj in najbolj prizadevnim članom omogočili, da bodo opravili vaditeljske tečaje. Še naprej bodo skrbeli za svoje strelske družine po krajevnih skupnostih, ki delajo v nemogočih razmerah. Na občnem zboru so posamezni člani družin kritizirali novomeško TKS, ki je do tako pomembnega in koristnega športa tudi v času, ko je povsem razumljivo, da bi moral znati vsak državljan ravnati z orožjem, preveč mačehovska. J. P. 1 *-# i f 11 Jh 111f1 OBETAJOČA MNOŽIČNOST — Novomeški atletski delavci so konec minulega tedna pripravili v športni dvorani občinsko pionirsko atletsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo več kot tristo mladih atletov in atletinj. Mladi športniki so ob dobri organizaciji dosegli nekaj dobrih rezultatov, ki dajejo slutiti, da se s kraljico športov načrtno ukvarjajo tudi po osnovnih šolah izven Novega mesta. Na sliki: polna dvorana spodbuja mlade tekmovalce. Vrhnika ostala praznih rok Gostje napovedali zmago, pa bi lahko doživeli hud poraz — Reprezentanca Dolenjske je po desetih kolih na drugem mestu — V 11. kolu z Domžalami V desetem, predzadnjem kolu jesenskega dela slovenskega košarkarskega prvenstva, je selekcija Dolenjske pred domačimi gledalci ig/ala z dvanajsterico Vrhnike, kije pričakovala, da bo v Novem mestu prišla do dragocenih točk. Čeravno Dolenjci niso igrali najbolje, so brez težav premagali goste z Vrhnike in so po desetih k Dlih s sedmimi zmagami še naprej na drugem mestu. DOLENJSKA -VRHNIKA 93:84 (48:38) Minulo tekmo prve republiške košarkarske lige med Dolenjsko in Vrhniko si je ogledalo nekaj več kot 350 gledalcev. Vrhničani, ki so v Novo mesto prišli s kompletno postavo, so napovedovali zmago in ta- KEGLJANJE: 16 EKIP Pred kratkim se je začelo zimsko kegljaško prvenstvo Dolenjske, na katerem nastopa 12 moških in štiri ženske .ekipe. Moške vrste bodo nastopile v disciplinah 6 x 200, ženske pa 6 x 100. Kegljaška liga Dolenjske bo „obiskala“ kegljišča v Trebnjem, Mimi peči, Čateških Toplicah, Krškem in Novem mestu. V moški ajo: Gozdar, IMV, Želez-»Jovo mesto), Brežice, Ce-lulozar (Krško), Mercator (Trebnje), Zdravila (Novo mesto), Krka, Novo-teks. Vseh devet (vsi Novo mesto) in Mirna peč, v ženski pa Brežice, Krško, Mercator (Trebnje) in KriB (Novo mesto). ligi nastopajo ničar (vsi No ko tudi zanimivo košarkarsko prireditev. Žal pa sta bili v soboto zvečer obe ekipi nerazpoloženi, kajti le ma- lo akcij v vseh štiridesetih minutah je ogrelo dlani gledalcev. Ti so se razživeli šele v sredini drugega polčasa, ko je kazalo, da bodo domači, navzlic pogostim menjavam, dosegli prepričljivo zmago. Vendar so repre-zentantje Dolenjske nato naredili preveč napak, predvsem Medek, ki je bil nekajkrat v lepem položaju, da doseže zadetek iz hitrega protinapada, pa je po nepotrebnem, sicer nesebično, podal žogo. Kar štirikrat zaporedoma je, namesto v košu nasprotnikov, končala ali v avtu ali pri Vrhničanih. Nasploh bo moral ta NAJBOLJŠI DD MAJDE ŠILC V Dijaškem domu Majde Šilc pripravili nekaj zanimivih košarkarskih tekem, na katerih so nastopili dijaki nekaterih novomeških srednjih šol. Rezultati: TKŠ - ŠCKS 64:14, PKŠ -Gostinska šola 20:22, PKŠ - ŠCKS 20:30 in TKŠ - DD Majde Šilc 36:60. Dolenjci presenetili Polskavo Novomeščani so v zadnjem kolu slovenske odbojkarske lige z odlično igro v 60 minutah premagali domačine in so po prvem delu na četrtem mestu — Krka peta Minulo, zadnje odbojkarsko kolo v jesenskem delu republiškega prvenstva je prineslo zmago edinole moški vrsti, ki pa se novih točk niti ni nadejala. Fantje so gostovali pri Polskavi in brez težav zmagali, dekleta pa so na Jesenicah igrala slabše, kot zmorejo, in so prvenstveno srečanje izgubile. ljana 12, 3. Branik 11, 4. Golovec 11, 5. Krka 10, 6. Jesenice 10, 7. Maribor 9, 8. Mislinja 7 točk. igralec, ki je uspešno nadomestil poškodovanega Slavka Kovačeviča, po-' slej pozabiti na nekatere eksibicijske košarkarske „vložke“, ki njegovemu moštvu, kot je dokazala tudi zadnja tekma, ne morejo koristiti. V zadnjem srečanju sta se izkazala predvsem Plantan in Ivančič. Dolenjska: Ivančič 24, Plantan 12, Medek 20, Seničar 10, S. Seni-čar 3, Švinger 8, Bajt 8, Zupevc 1, Kovačevič 3 in Munih 4. Ostali rezultati: Trnovo - Jesenice 98:80, Kras - Domžale 82:91, Rudar - Ježica 92:79, Elektra -Fructal 102:92 in Pomurje - Branik 64:108. Penko - favorit Pred kratkim se je začelo prvenstvo Novega mesta v šahu, in sicer za leto 1977. Sodeluje enajst šahistov in prvenstvo je eno od najmočnejših v zadnjih letih, saj ima kar osem udeležencev prvo kategorijo in od boljših ne igra edino Tone Škerlj. Srečanje je po III. novomeškem šahovskem turnirju nova priložnost za drugokategornika Janeza Komelja in Jožeta Puclja, da z dobrimi igrami dobita I. kategorijo. Prvi favorit letošnjega prvenstva je vsekakor mojstrski kandidat Igor Penko, vendar že prve igre kažejo, da bo letos boj za prvo mesto močno izenačen. Rezultati — 1. kolo: Ko melj — Poredoš remi, Penko - Puceli remi, Milič - Petkovič 0:1, Sitar - Šporar remi, Polenek - Istenič 0:1, Materni je bil prost; 2. kolo: Komelj -Penko remi, Pucelj - Milič 0:1, Petkovič - Sitar 0:1, Materni - Polenek 0:1, Poredoš - Istenič preloženo, Šporar prost; 3. kolo: Milič -Komelj remi, Penko - Poredoš remi, Sitar - Pucelj remi, Polenek -Šporar remi, Istenič - Materni 1:0, Petkovič je bil prost. Vrstni red: Petkovič 2, Istenič 2 (1), Komelj, Penko, Milič in Polenek 1,5, Šporar, Pucelj, Sitar in Poredoš 1(1), Materni 0. T. Š. POLSKAVA -NOVO MESTO 0:3 (-6,-12,-6) Le malokdo je verjel, da lahko vrsta novomeških odbojkarjev, ki je povrhu vsega nastopila še brez Lojzeta Babnika, v gosteh zmaga. Tokrat pa so igrali kot prerojeni. Najboljši so bili predvsem v bloku, ko so z odlično obrambo domače spravljali v obup, izredno, za novomeške razmere, pa so igrali tudi v polju in nemalokrat so jih domači gledalci za lepe udarce in dobro V£?GEM rat^ m°*ni *m»’• eravno bi - __________r---_______________ dansk Ve^- Bržkone sPos°bnostih lahko imele najmanj dVe Ni« delu .... . . “°do varovanke Jane/n Mohorčiča v snnmlii- ~ Odbojkarice novomeške Krke so od - ’n. eravno bi rePubliškem prvenstvu slavile tri- Na delu nadok .°n varovanke Janeza Mohorčiča v spomla- l: trener M,»k . /amujeno in se uvrstile na boljše mesto. 0 ič in Krkine igralke med posvetom. obrambo nagradili z aplavzom. Gostje so bili precej boljši v prvem in tretjem setu, le v drugem so domači z boljšo igro na mreži precej časa vodili, a so morali ekipi, ki se je tokrat predstavila kot homogeno in disciplinirano moštvo, priznati premoč. Novo mesto: Vernig, Goleš, Primc, Železnik, Cotič, I. Babnik in Graberski. JESENICE - KRKA 3:1 (-13, 10, 3, 12) V zadnjem kolu jesenskega dela slovenske odbojkarske lige so igralke novomeške Krke gostovale na Jesenicah, kjer so pri domačinkah veljale za favoritke. Gostje so dobro igrale predvsem v prvem nizu, ki so ga tudi dobile, v nadaljevanju, predvsem v tretjem setu, pa so dovolile domačim, da so se razigrale in prvenstveno srečanje zaključile v svojo korist. S tremi zmagami je Krkina vrsta na petem mestu. Krka: Rajer, Zevnik, Boh, Pilič, l ila, Ivanetič, Fine, Gorjanc. Vrstni red po prvem delu -fantje: 1. Mislinja 13 točk, 2. Mežica 12, 3. Šempeter 10, 4. Novo mesto 10, 5. Polskava 10, 6. Kamnik 10, 7. Jesenice 9, 8. Branik 7 točk; ženske: 1. Fužinar 14 točk, 2. Ljub- LAPAJNE ZMAGAL Minuli teden so sc v Ljubljani, Hrastniku in Jaršah pomerili člani štirih mladinskih selekcij centralne regije. Najboljši igralci namiznega tenisa iz Kočevja so nastopili v Jaršah. Lapajne je brez težav osvojil prvo mesto, njegov klubski tovariš Pogorelec pa je pristal na petem mestu. ŠPORTNI KOMENTAR Prazna klop opozarja Kdor dobro pozna novomeško moško odbojko, se bo strinjal z ugotovitvijo, da se način dela vse tja od časov, ko so na Loko prihajale celo zvezne ekipe, ni prav nič spremenil, da so se odbojkarji vedno nekako „bali“ naraščaja. To potrjujejo dejstva. Novomeščani so imeli vedno maloštevilno ekipo, ki pa je bila dovolj močna, da je uspešno igrala v slovenskih ligah. In tako je, vsaj zdi se, še danes. Domači gledalci so se v minulih tekmah lahko prepričali, da ta, sicer zelo atraktiven šport, ni množičen. Medtem ko je bila rezervna klop pri gostujočih ekipah vedno polna, novomeška ni bila. Odveč je vprašanje, kaj bo čez nekaj let, ko se bodo starejši poslovili. Ob dejstvu, da Novomeščani nimajo, podobno kot v Žužemberku, Trebnjem in še ponekod, organizirane pionirske šole, kaže, da bo moral šport, ki je več kot dve desetletji navduševal . Novomeščane, zavoljo kratkovidnosti vodstva kluba, zamreti. Marsikdo namreč meni, da je za poživilno injekcijo v času, ko so novomeške pa tudi okoliške osnovne šole okupirali košarkarji, rokometaši in igralci namiznega tenisa (pripravili so celo pionirske lige z desetimi moštvi), skoraj že prepozno. Popolnoma drugače je z novomeško žensko odbojko, ki je bila morda pred leti nekoliko kvalitetnejša kot sedaj, obeta pa, da bo v kratkem posegla po republiškem vrhu. Odbojkarice trenirajo trikrat na teden, k vadbenim uram pride vedno dovolj deklet in Krka ima dve ekipi: mladinsko, ki je v republiški ligi v svoji skupini osvojila brez težav prvo mesto, in člansko, ki ji letos ni šlo najbolje, pa lahko svojo uvrstitev v drugem delu še vedno močno popravi Najvažnejše pa je, da bo klub verjetno v kratkem organiziral še pionirsko odbojkarsko šolo. JANEZ PEZELJ KAJ, KJE, KDO? V enajstem kolu slovenske košarkarske lige igrajo reprezen-tantje Dolenjske v Domžalah z istoimenskim moštvom, ki v letošnjem prvenstvu še ni doživelo poraza. Ker je Dolenjska druga najboljša ekipa v ligi, se domžalskim ljubiteljem košarke bržčas obeta najbolj kvalitetno srečanje, v katerem imajo nekoliko več možnosti za zmago domači košarkarji. REKREACIJA OB ČETRTKIH Z novo športno dvorano v Novem mestu so dobili občani, ki bi radi v večernih urah vsaj enkrat na teden telovadili, možnost, da redno prihajajo k vadbenim uram. Telovadnica bo rekreatoijem na voljo vsak četrtek med 18.30 in 20. uro. Vstopnina je 15 din, obiskovalci pa morajo s seboj prinesti športno opremo. Grmu prvi del Na minuli atletski prireditvi nastopilo 300 mladih Minuli petek je bil v novomeški športni dvorani prvi del atletske lige za pionirje in pionirke osnovnih šoL Nastopilo je več kot 300 mladih atletov iz novomeške občine. Lani so se na podobnem tekmovanju pomerile le štiri ekipe, letos pa so se za prvo mesto potegovale ekipe iz sedmih šol, kar kaže, da so se tudi na drugih šolah začeli načrtno ukvarjati s to priljubljeno športno panogo. Po prvem atletskem delu vodi pri dletih in pri fantih v skupni uvrstitvi osnovna i šola Grm, kjer: obetavni atleti vadijo god vodstvom trenerja prof. Marjana Spilarja. Zanimivo je, da so na tej šoli letos uvedli „športni“ razred. Drugi del tekmovanja bo v februarju, ko bodo določili tudi pionirsko reprezentanco Novega mesta za tradicionalni pionirski dvoboj z Novo Gorico, ki bo v začetku marca v novi športni dvorani. Rezultate minule pionirske atletske lige bomo zavoljo pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številki. L.B. Rokometni start Prejšnji teden se je začelo 16. zimsko rokometno prvenstvo Slovenije, ki je letos razdeljeno na ljubljanski in celjski del in na obeh sodelujejo tudi ekipe z Dolenjskega. V celjski dvorani Golovec nastopajo v A skupini Brežičani, Sevniča-ni in igralci Dobove. Medtem ko so Sevničani z dobrimi igrami premaga- li vse nasprotnike, je Dobova vsa srečanja izgubila z 10:0 brez boja. V skupini B nastopajo Leskovec in dve vrsti iz Radeč. V prvih tekmah ekipe niso imele največ sreče, čeprav bi zaenkrat lahko dosegli zmago le Leskovčani Rezultati: - Celje, A: Minerva -Dobova 10:0 b. b., Slovenj Gradec - Brežice 21:16 (8:8). Sevnica -Šoštanj 21:13 (8:8), Branik - Brežice 18:22 (9:9), Šoštanj - Dobova 10:0 b. b., Sevnica - Brežice 22:19 (9:8), Celje - Dobova 10:0 b. b., Sevnica - Minerva 20:18 (9:10); B: Leskovec - Tehnomercator 17:24 (6:14), Drava - Radeče 14:15 (8:6), Radeče (veterani) -Radeče 12:13 (7:8), Trim (Celje) -Leskovec 22:17 (10:8), Tehnomer-cator - Radeče (v) 28:9 (15:4). Ljubljana: v A skupini se tudi letos za prvo mesto potegujeta ekipi ljubljanskega Slovana in ribniškega Inlesa, ki sta do sedaj zmagali v obeh srečanjih, v A skupini pa igrata še Krmelj in novomeška Krka. Prve tekme so odigrale tudi dekleta. Tokrat zastopajo Dolenjsko Mirna, Krka in Kočevje. Za slednji dve ekipi je značilno, da nastopata z mladima ekipama, ki sta v prvih tekmah poskrbeli za zanesljive zmage. Rezultati, člani A: Prule - Krmelj 16:17 (7:8),Prule (veterani) - Inles 10:20 (4:12), Trbovlje -Krka 17:18 (9:9), Krmelj - Urška 12:22 (10:7), Krka - Inles 14:28 (6:15); ženske: Mirna - Olimpija 4:15 (2:7 ,)Krka - Mokerc 16:10 (9:4), Kočevje - Slovan 10:0, Eta - Krka 9:14 (4:8), Mirna — Kočevje 7:11 (4:6 .) iz monografije dvanajste brigade brigada brani belo krajino piše: lado ambrožič Štab korpusa je manjšim enotam svetoval, naj se v ta namen združujejo in s skupnimi silami izvedejo akcije za nabavo hrane in razne opreme, da se bodo lahko bolje zavarovale proti sovražnikovemu odporu. V takem duhu je štab XV. divizije organiziral oskrbovalno akcijo v dolini na desnem bregu Krke med Novim mestom in Kostanjevico oziroma Št. Jernejem. V akciji so bile udeležene vse štiri brigade XV. divizije. Glavni smoter je bil ekonomski, toda 15. brigadi so naložili nalogo, naj poleg oskrbovalne akcije napade še postojanko v Št. Jerneju in jo zavzame. Ves sektor, kjer so nameravali odkupovati in rekvirirati, so razdelili na tri odseke in jih dodelili trem brigadam. Dvanajsta pa je prejela drugačno nalogo. Postaviti se je morala pred Novo mesto in nadzorovati izhode iz njega v smeri Gorjancev in v smeri Uršnih sel. Desno od 12. brigade je bila v akciji Gubčeva brigada. Dvanajsti so torej še naprej zaupali nalogo, ki jo je opravljala že ves čas na blokadi: varovati je morala smer prek Gorjancev. Akcija XV. divizije naj bi se začela 13. novembra 1944 ob 18. uri. Petnajsta divizija je bila 13. novembra že dopoldne v gibanju. Štab divizije se je premikal na poveljniško mesto, brigade pa so se postavljale na izhodišča za popoldanski pohod v dolino. Zato je XV. divizija prezrla velik dogodek. Že zjutraj ob 6. uri je namreč odšla iz Novega mesta močna skupina sovražnih vojakov pod poveljstvom nemškega majoija Hassleija. Cilj njenega pohoda je bil drzno izbran: Uršna sela—Semič. To je torej pomenilo vdor na osvobojeno ozemlje Bele krajine! Kadarkoli sije sovražnik drznil izvesti takšno invazijo v najbolj branjene pokrajine, je med partizanskimi enotami zašumelo, kakor v panju, kadar dregneš vanj, zbirati so se začele partizanske brigade, da bi pregnale sovražnika. Tega dne pa to ni bilo mogoče. Partizani dopoldne sploh niso vedeli, kaj se dogaja med Novim mestom in Uršnimi seli. Najvažnejše pa je bilo to, daje sovražnik zvito izbral smer ob Krki, ker so dotedanji dogodki pokazali, da je prav ta najslabše branjena. Major Hassler ni korakal na Vavto vas, pač pa je pri vasi Potok zapustil desni breg Krke in zavil proti jugu po poti, ki so jo prikrivali temni gozdovi. V vas Mraševo je prispel ob 10. uri in se nato napotil proti Velikemu Podljubnu. Njegov načrt se je posrečil in velika sovražnikova skupina se je izognila zavarovalnim zasedam in patruljam 12. brigade ter se usmerila proti Uršnim selom, ne da bi bila XV. divizija ali pa štab 12. brigade do tega časa obveščena o tem. Major Hassler je ogrozil zaledje celotne divizije, ki se je že popoldan začela spuščati proti Krki. Če bi se bil major Hassler usmeril proti Uršnim selom in odondod na Podgrad, bi se XV. divizija znašla v kaj neugodnem položaju, saj bi imela pred seboj Krko, za seboj pa nemško-domobranske čete. Toda to pot cilj sovražne akcije ni bil tak. Nemško poveljstvo za protipartizanski boj v Ljubljani je načrtovalo veliko akcijo za vdor v Belo krajino na področje Črnomlja, kjer bi sovražnih uničil partizanske naprave in skladišča, skratka zaledje glavnega partizanskega poveljstva. Ta operacija ni bila zamišljena kot dolgotrajna, pač pa kot bhskovit, nenaden vdor v črnomaljski rajon ali kot nenadna diverzija. General Roesener je zaupal organizacijo operacije poveljniku 14. SS policijskega polka podpolkovniku Nicklu. Ta si je diverzijo takole zamislil. Najbolje je, da citiramo besedilo iz bojnega povelja komandanta 1. bataljona 14. SS policijskega polka majoija Hassleija (vnaprej Hassler) o koncizno oblikovani nalogi: „Na geslo Schneegestoeber bo okrepljeni 1. bataljon (to je bila novomeška bojna skupina, od. avt.) odšel do Semiča, kjer bo vezal sovražnikove sile in ostal do 14. novembra 1944 (do mraka). Po izpolnitvi te naloge se bo vrnil. Polk s tremi udarnimi skupinami (mišljen je 14. SS policijski polk, op. avt.) bo prodiral iz Kočevja do Črnomlja, kjer bo uničil vse sovražne naprave in skladišča in se ponovno vrnil v Kočevje. Zaradi boljšega razumevanja sovražnikovega načrta moramo nekoliko osvetliti nekatere naloge, ki jih omenja bojno povelje. Po zamisli komandanta 14. SS policijskega polka podpolkovnika Nickla (vnaprej Nickel) se je celotna sovražnikova bojna sestava razdelila v dva dela. Glavna lupina je imela izhodišča v Kočevju in je štela 3 bojne skupine. Bila je torej na glavni smeri z glavno nalogo. Druga skupina je imela izhodišče v Novem mestu in ker je imela le eno bojno skupino in pomožno nalogo, je bila na pomožni smeri operacije. Njena naloga je bila prodreti skozi Uršna sela v Semič in tam zaplesti partizanske čete v boj, da bi glavna skupina lažje opravila svoje delo. Naloge so bile torej zelo jasne in enostavno označene. Zanimivo je to, da je imela cela operacija le omejen cilj. Nemci se niso upali spustiti v dolgotrajnejšo operacijo v Beli krajini, ker so se doslej zanje vse take operacije slabo končale. Za nas je važna pomožna Hassleijeva skupina, ker se je z njo spopadla XV. divizija, zlasti pa Dvanajsta in Gubčeva brigada.3 Katere slabosti lahko odkrijemo pri izvajanju te akcije? Prva in največja slabost je bila slučajna prisotnost celotne XV. divizije na področju, kjer je Hassler deloval. Druga je bila v tem, da je bilo zemljišče, po katerem se je Hassler pomikal, zelo neprikladno za obrambo, bilo pa je zelo ugodno za partizane, da so lahko skrivoma zbrali zadostne sile za boj. Nadaljnja slabost je bila oddaljenost cilja (Semič) od sovražnikove baze — Novega mesta. Vrnitev v okoliščinah, ko so partizani imeli zbrane tako velike sile prav v bližini sovranikove akcije, je bila kaj tvegana. Hassler se je tega dobro zavedal. Njegovo skrb za srečno vrnitev v Novo mesto, ki se je počasi razvila v pravo paniko in brezglavo bežanje, bomo spremljali ves čas bojev. Boji 13, 14. in 15. novembra 1944 za Belo krajino so opisani že v treh knjigah^ v ..Gubčevi" in ..Cankarjevi brigadi" ter v ..Belokranjskem odredu" (R. Polič). Podrobno so opisani v zgodovini Gubčeve brigade, ker je skupaj z Dvanajsto pri Pribišju zadala Hasslerjevi bojni skupini hud II k'lili tl>mil Hnmrt 1/ t,»i 'inn^nuini Himno icln mnmi; udarec. Kljub temu bomo v tej zgodovini Dvanajste morali opisa ponoviti, :elo pomemben, saj se je najdlje in najbolj ker je bil za IZ brigado boj zeL ...............—, ^ JV krvavo tolkla s Hasslerjem. Tako bralcem ne bo treba posegati po drugih publikacijah. Avtor. Kot je izgledalo, je bila XV. divizija 13. novembra dopoldne taktično dodobra presenečena. Ali je bil štab divizije obveščen o sovražni operaciji, ki se je začela? Ali so obveščevalci 12. brigade, ki so morali skrbeti še posebej za varnost Bele krajine, kaj izvedeli o nameravani operaciji? Saj vemo, da je štab XV. divizije ostro kritiziral prav obveščevalce 12. brigade zaradi nezanesljivih podatkov, ki so jih zbirali in pošiljali štabu XV. divizije. V čast obveščevalnemu centru 12. brigade moramo potrditi, da je pravočasno opozoril na sovražnikove nanjere glede vdora v Belo krajino. V borbi z rakom Se ono npanjo Izvleček iz fižola uničuje zločeste rakaste celice Menda ne mine dan, da bi ne prinesli časopisi po svetu novice o odkritju novega sredstva za boj proti raku. Čudežnih in manj čudežnih zdravil nikoli ne zmanjka, vendar pa čas vedno pokaže, da smo v borbi proti tej zelo razširjeni bolezni še vedno dokaj nemočni. S previdnostjo moramo sprejeti tudi najnovejše odkritje, o katerem piše zahodnonemški časopis „Umschau in VVissen-schaft und Technik“. Kot poroča časopis, je dr. VVolfgang Bessler z inštituta za mikrobiologijo na tuebinški univerzi odkril, da izvleček iz fižola pomaga pri zdravljenju zločestih rakastih bul. Pri poskusih, ki jih je s sodelavci opravil, so opazili, da so se rakaste celice pod učinkom ekstrakta iz fižola krčile in okmevale ter lepile v sprimke; s tem pa postale nesposobne za nadaljnje razvijanje. Ko so raziskovali, katera snov v fižolovem izvlečku povzroča ta pojav, so prišlo do lektina, beljakovinske molekule. Lektini delujejo na površino rakastih celic, ne da bi škodovali zdravim celicam. Do tega prihaja zato, ker je po^jšina rakastih celic dru-a od površine zdravih, ačna struktura beljako-, lipida in sladkorja sproži delovanje lektina, ki povzroči lepljenje ter s tem odmiranje rakastih celic. Pri vbrizgavanju lektinov v želodec poskusnih miši se je izkazalo, da so želodčni tumorji povsem izginili. Vendar se je pokazalo tudi, da je za to potrebna precejšnja količina lektinov, kar pa po drugi strani icoduje zdravemu tkivu. Zato poskušajo strokovnjaki najti tako zdravilo, v kateri bi ta snov ohranila svojo posebnost, a bi hkrati ne Scodila. Izostreni pasji voh lahko koristi pri iskanju rudnin. Živali odkrivajo bogastva zemlje Živali pomagajo geologom Ameriški znanstvenik dr. Maurice A. Chaffee, ki je strokovnjak za odkrivanje in raziskovanje mineralov, zatiju-je, da so živali še neizkoriščeni ,,raziskovalci" nepoznanih rudninskih rezerv. Pse in termite smatra za odlične pomočnike pri odkrivanju bakrovih in drugih rudnin. Termiti delajo namreč svoje podzemeljske galerije najraje v skalnatih tleh, ki so bogata z rudninami, medtem ko psi baker zavohajo. Poskusi v Kanadi in na Finskem so pokazali, da so psi prav ’ koristni pri iskanju sulfidov. Zavohali so te rudnine tudi tam, kjer geologovo oko ni odkrilo ničesar. Pirit in kalopirit, ki ju psi zavohajo, sta velikokrat povezana z ležišči bakrene rude. Do podobnih sklepov so strokovnjaki prišli, ko so raziskovali termite. Tudi te žuželke, ki so razšiijene po velikem delu sveta, lahko pomagajo pri odkrivanju rudnin. Termitske galerije segajo tudi do 70 metrov globoko v zemljo; pri tem prinašajo na termitnjak, ki je na površini zemlje, vzorce iz zemeljskih globin. Z analizo snovi na površinskem termitnjaku lahko geologi dokaj zanesljivo sklepajo na rudninsko bogastvo tamkajšnjih tal. Chaffee pa je šel še dlje: za-tijuje, da je mogoče koristno uporabiti tudi druge živalske vrste. Pri raziskavi živalskega blata in izmečkov naj bi se pokazale mnoge stvari, ki zanimajo iskalce zemeljskih bogastev. I !H Za sedem let V Mišjem dolu me kar naprej ustavljajo in cukajo za rokav, da sem jih že naveličan. Če se jih še tako otep-Ijem, mi poreko: „Krpane, daj si dopovedati. Vsaj poslušaj nas, če nam nočeš in ne moreš pomagati. “ J, kaj bi pa radi? “ se čudim njihovi vnemi „Našo novo šob poglej! Komaj sedem let je stara, komaj toliko kot dete, ki se je takrat porodilo. Ko hoče zdaj stopiti v to učilno zidano, je te vsa stara in betežna. “ „Menda vendar ne? “ se čudim, ko od daleč gledam lepo mogočno poslopje. Ročno so me zrinili pod njeno streho: „Kar oglej si jo, kako pušča in zaliva rožice sredi zime in v deževnih dneh. “ „To ni še nič," me tolaži drugi, „huje je, kadar je mraz in zavija burja okoli oglov, takrat je tu notri kot v kozolcu med latami ali pa v starem skednju. “ „Saj ni čudno, kdo ve, kaj in kje se je zidalo na ta račun." „Pa se je res? “ vprašam, da bi zvedel, kai več od golega ugibanja in natolcevanja. „Pravijo, da je eden od teh ravno takrat gradil tam doli hišo. “ „Kdo je bil ta? “ sem postal nestrpen, „saj ima vsak vendar svoje ime, ki mu ga dajo starši in botri ob rojstvu. “ Ja, imena pa ne vem, “ se je izgovarjal „Pa bi vsaj hotel povedati še kje drugje in dokazati, da se je takisto godilo? “ sem silil vanj. ,JVak, z nobenim ne maram imeti opravka, “ se je izvil v gruči, ki je kritizirala gnila okna. Namesto da bi jih pravi čas barvali, jih bo treba zamenjati tako kot uničena tla in drugo. Vidite, tako govore Mišje-dolci o šoli in drugih stavbah, la so bile zgrajene na občinske stroške - komaj za sedem let in ne za pol veka - kot nekdaj. Pravijo, da je danes gradnja draga, pa vidim, da je še dražje vzdrževanje zavoljo slabe gradnje. MARTIN KRPAN J Zdravnik iz žic Neutrudljiv, hiter, točen, neusmiljen, brezsrčen »Koliko ste stari? Je imela vaša mati raka na prsih? Telovadite? Se počutite utrujeni, četudi ste zadosti dolgo spali? “ Ta in tem podobna vprašanja je pred nekaj meseci vneto postavljal 500 prostovoljcem ne zdravnik, kot bi pričakovali, ampak elektronski računalnik. Šlo je za zanimiv poskus ugotavljanja bolezni in zdravljenja s pomočjo elektronskih možganov na univerzi v Wisconsinu. Računalnik naj bi po načrtih strokovnjakov za medicino in računalništvo prej ali slej zamenjal v mnogih primerih drago in nepotrebno pregledovanje pri zdravnikih splošne prakse. V skupnem elektronskem spominu naj bi hranil posameznikovo kartoteko, v katero bi sproti vnašal vse spremembe, katere bi „zvedel“ iz „pogovorov“ s svojimi pacienti. Take podatke, kot so telesna teža, krvni pritisk, količina holesterola v krvi in podobno, pa bi posamezniki lahko pošiljali v svoje elektronske kartoteke tudi brez obiska pri zdravniku; zadostoval bi že obisk pri medicinskem tehniku. mpum tem Pacient v pogovoru z elektronskim zdravnikom. Načrtovalci računalniškega diagnoziranja seveda ne pričakujejo od računalnikov take presoje, kot jo zmore zdravnik. Njihova upanja merijo predvsem na kontrolo sicer zdravih ljudi, katere bi računalnik pravočasno opozoril, da bodo izgubili zdravje, ako bodo. nadaljevali s kakšnimi slabimi navadami, ali pa bi jih pravočasno opomnil, kaj potrebujejo pri slabljenju zdravja, oziroma kaj jim primanjkuje. Računi so pokazali, da bi tako vodeno splošno zdravstvo rešilo marsikatero težavo, ki duši zdravstvo po vsem svetu. Računalnik bi bil neutrudljiv zdravnik za-tisoče, hiter, poceni in nezmotljiv diagnostik, prav tako pa prav nič popustljiv, kadar bi bilo potrebno reči: „Niti cigarete več, če želite živeti še nekaj let!“ Miki Muster Janez Trnove Rešitev prejšnje šr ss;sssss.;;s Če ne rečeš svojemu , ■ telju osem, tudi on ne b° tebi devet. _. J AfriSdptfS0 Ne menjajo se stvari, \ se mi sami. H D TH0Rkl Če zaprete vrata vsem “Jj kam, bo ostala zunaj tudi R.TAG0( r Ko je Kr V starejših ljudeh h najnižjoitenF r^i Letošnjo zimo jesw Ni več pravih zini. ■ temu starejši ljudje 1929, ko je bil pokalo... Kako je ga sestavka, ki ga Je P Večina zim se leP®..s^3 vede: tako nekje m?“TuSj>.Pol|,ujti žefa so jjobožni j komforten dom za . oV# Povabite barakarje K bo£)c in m zn mesec dni, {t Ko je bila še vrvica gotova, sta opico pri* vezala k vratom pred kolibo in jo izpustila. Ker je živalca mislila, da je zdaj prosta, »e je divje zagnala proč, a ovratnica in vrvica sta dobro vzdržali pritisk. Opico je sunek vrgel nazaj, da se je prekucnila in povaljal® Po tleh. Potem se je še nekajkrat poizkusila osvoboditi vezi in se nazadnje utrujena umi' »*v da J* NAUK O ANALIZI m POKLINA PISATEU EDt ES JECtMBER KESANJE KRAVICA PRILOGA ITMESTO IN JEZERO HOMERSKI JUNAK cez in čez zamrznila stoletja r«ŠO z'mo' ko so v Dobrniču namerili k— loveniji — kar minus 37 stopinj Celzija Ua»Pf sP.et kopnel. 'ePo^abSoo^lmi'.pravij° k da je t-L. men>ti zime v letu • tahko razh*,231™?11**3’ drevje •bčil (zdaj ?p £ ** naslednje-lted P°k°jni) Tovariš. lebesa/,aZOm' To bo zasluženje za - 'azniere ne’ dasodehvMe toko kriti-'e,tud« neta j ,?* odhaj ali v tovar- th. če » le hil PIed začetk°m lahsoUstavn; Ue, ijene. Po i. °troci v ra P°?" Ponekod pa Kskih suknjah 7 trepetali v ?reJ divjali viuTi- so kar na- V°i^\soli in d^manJkoval° je ? PQtekal|a^^fboru in Celju P>samah trsovr Jl 23 Prcmo& očetje !n ? ^av° so ,Vtečo nrpml m°ledovali vsaj elali knf16®0«*- V rudnikih SO Najbolj ce. Tisoč trk* zavili noge v kof za stavo. DvintriH Je vdiral tud! v 3"®° so^?peset metrov p^ 6116 SVeče, šestritr°P.a “jaške ilio s« _ stdeset metrov »o je tudiVno1 Pa Weteh- • niče. Vanje je podnevi lahko vstopil vsakdo, zahtevali pa so popoln mir, red in snago. Začelo je primanjkovati tudi vode. Vodnjaki, ki niso še nikoli zamrznili, so se spremenili v ledenice. Na Jesenicah je voda zamrznila v vodovodnih ceveh. Tekla je le iz dvoje pip. Lahko si mislimo, kakšna gneča je bila okrog njiju. Zamrznile so do malega vse reke. Na Muri je bil led meter in pol debel. Ljubljanica je zamrznila čez in čez. Sava je bila podobna sibirskim rekam. Po sredini so se grmadili veliki ledeni kosi. Čolni so pri-mrznili ob obrežju. Huda zima je morila tudi živali:, zmrznile so ptice, jerebice, sme, divje gosi. Živali so poginjale bolj zaradi gladu kot zaradi mraza. Prihajale so na krmišča, ne da bi se bale ljudi. Lisice so pogUmno vdirale v hleve, samotnim vasem in hišam pa so se približevali volkovi. V Lazah ob Savi so ljudje našteli trideset primrznjenih rac. Nožiče so jim obtičale v ledu. Hud mraz je zahteval tudi človeške žrtve. Kakega samotarja ali reveža so našli zmrznjenega kar na cesti. V Slovenski Bistrici so pripeljali v bolnišnico sedemdesetletnika, ki je v hudem mrazu drvaril in dobil strašne ozebline. Kmalu je umrL Nasploh je bilo v bolnišnici veliko ozebljencev. Mraz je trajal tja do srede februarja. Zaradi mraza je trpela vsa Evropa. V čeških Budjejovicah so namerili minus 41 stopinj. V Bratislavi je zaradi mraza počil železen most Popokale so mnoee telefonske in brzojavne žice. Na go- renjski progi so počile železne tračnice. Para v ceveh lokomotiv se je sproti spreminjala v led. V Parizu so postavili na ulice peči, da bi se mimoidoči vsaj za hip ogreli Promet je skoraj povsem zamrL V tem hudem času so časopisi objSvili čudno novico: „Mesto Vardo je postalo eno izmed najbolj toplih točk Evrope. Povprečna temperatura znaša plus osem stopinj Celzija. Med Eskimi vlada velika brezupnost, ker zaradi pomanjkanja snega ne morejo s sanmi na lov. “ Tako je bilo leta 1929. To pa še zdaleč ni bila najhujša zima, kar jih pomni človeštvo. V letih 401 in 558 je zamrznilo Cmo moije. Leta 820 je trajala zima od septembra do pozne pomladi. Leta 859 je zamrznilo Jadransko morje, zamrznilo je tudi leta 1323 in leta 1709. Leta 1407 je zaradi mraza pokalo kamenje, reke pa so pod ledeno skoijo skoraj docela usahnile. J OČETOM .... e 6 ^biR? iu tako zelo 'a*ovaihiei sta prečeni2|dCl°Vanie fctat •’ Prino* i ves do-n *• C- v bližini8-5* ^azne Sade“ * hv* ^ piMJ0 radnjc 5 *ogl\v*eW J?*• T° jn ie 5 »*rLr,r'“ved6in' I 123 šele ko sta postala že prav pošteno lačna, sta se zavedela, da ne smeta tako tratiti dragocenega časa. Pripravila sta kosilo zase in za Kuni ja, ki se ni mogel ločiti od opice, in se nato pričela posvetovati, kako bi zgradila splav. Palisandrovina, iz katere sta napravila kolibo, je bila pretrda za vozilo, ki sta ga potrebovala, v bližini pa boljšega lesa nista opazila. J tokrat treznemu žal, <*aJ do poškodoval. Novomeško sodišče jei3 lo, da ni šlo za PoS^UL> j marveč za hudo tele J škodbo, za kar so se i predvsem na podlagi izja a izrekli pa so Jakši zapora. Do pravno^ sodbe pa bo ostal v pOP j Mislili so, da ravnajo prav Če hočejo delavca ..spraviti" iz kolektiva, je potrebno na zakonit način izpeljati postopek Primer Živko Šakanovič in komunalno podjetje Novograd je eden izmed prvih štirih, kijih je predlagal sodišču združenega dela v postopek družbeni pravobranilec samoupravljanja. Že pravnomočna odločba se glasi: odločba podjetja je nezakonita in Šakanoviča morajo vzeti nazaj v službo na prejšnje delovno mesto. (Nadaljevanje) Podobne situacije bi lahko navedli še iz področja prometa, zaščite pred požari, zdravja ljudi ipd., skratka, iz vseh tistih po- objektov in premoženja in pa kontrola delovnega procesa znotraj organizacije, katere opustitev ali malomarno opravljanje omogoča prilaščanje dobrin po članih delovnega kolektiva. način zavarovanja premoženja. S temi kontrolami je mogoče zmanjšati pojave malomarnega ravnanja z osnovnimi in obratnimi sredstvi pomanjkanje nadzora nad delovnimi postopki in Vloga žrtve pri kaznivem dejanju dročij, kjer nastajajo nevarnosti, v katerih so lahko oškodovane, poškodovane ali kakorkoli prizadete, lahko pa tudi ubite fizične osebe ali pa kršene njihove pravice. Pri pravnih osebah so posledice kaznivih dejanj v glavnem premoženjske narave. Pri njih so žrtve napadov najpogosteje stvari in redkeje kakšne druge dobrine. Kot posebnost pri pravnih osebah pa razlikujemo ogrožanje, ki nastane zaradi negativnega in škodljivega delovanja ljudi znotraj organizacije pravne osebe - „domačih ljudi in pa kriminalni napad ..zunanjih storilcev", pri čemer je odkrivanje „domačih storilcev" manj uspešno kot ..zunanjih storilcev". V zvezi s tem se pojavljata dva pro-flzično zavarovanje blema: Zunanji storilci izkoriščajo pri kriminalnih napadih na objekte in ostalo premoženje posebno naslednje situacije: nezavaro- vanost objektov in ostalega premoženja, neodgovornost in nestrokovnost oseb, ki varujejo to premoženje, manjkajoče signal-no-varnostne oziroma alarmne naprave, neurejeno osvetlitev, nezaščiteno gotovino, malomarno prenašanje gotovine, dostopnost do blagajn in trezorov, do ključev, opravljanje vratarske in čuvajske službe samo v določenem času ipd. Kontrola delovnega procesa in delavska kontrola, ki ju opravlja delovna organizacija sama z namenom, da bi onemogočila negativne pojave znotraj delovne organizacije, je drugi pomemben malomarno gospodarjenje s premoženjem, pojave zanemarjenja notranjih in zunanjih kontrol pristojnih organov, izdajanja in prodaje sredstev mimo evidence, lažnega dokumentiranja, špekulativnega razpolaganja z devizami, nevestnega poslovanja, izigravanja predpisov itd. Vse te ' in tudi še druge podobne situacije dopuščajo, spodbujajo, provocirajo osebne in kolektivne zlorabe in pridobivanja koristi Vsako področje gospodarstva in vsaka delovna organizacija ustvarja specifične kriminogene situacije. Povsod nastajajo najrazličnejše ugodne priložnosti, v katere „padejo“ labilne osebnosti. Znani pregovor pravi; ..Priložnost napravi tatu." JANEZ KRAMARIČ Družbeni pravobranilec samoupravljanja Marijan Potrč je zahteval razveljavitev postopka o prenehanju lastnosti delavca, ki so ga izrekli v Novogradu - TOZD Gradbeništvo in stranski obrati. Grajal je tako odločitev in poudaril da zgolj dejstvo, da Šakanoviča ni bilo na delo, še ni ugotovitev, da ne želi več biti zaposlen. Razen tega prizadeti tudi ni bil navzoč na seji organa, ki je odločal o njegovi pravici. Pri Novogradu so precej ugovarjali, prepričani, da so ravnali prav, dokazovali so, da je bil prizadeti vabljen na sejo, a ni prišel, da se ni pritožil zoper sklep o prenehanju lastnosti delavca (odpustu), četudi je bil v zaporu itd. Sodišče združenega dela je v dokaznem postopku ugotovilo, da so pri Novogradu zoper Šakanoviča uvedli disciplinski postopek, ki se ga pa prizadeti ni udeležil. Ni se hotel udeležiti, pa vseeno je ravno v tem bistvo kršitve postopka v delovni organizaciji. Posledica tega pa je nezakonito izdana odločba, zato je sodišče združenega dela odločilo: pri Novogradu imajo možnost na zakonit način izpeljati postopek zoper Šakanoviča, dotlej pa ga morajo znova zaposliti na prejšnjem delovnem mestu in mu za čas odsotnosti priznati tudi osebni dohodek. PADEL S TRAKTORJA Matija Kočevar iz Nakla pri Črnomlju je 12. januarja dopoldne vozil traktor z gumarjem po Ulici Staneta Rozmana. Ko je zavil v Ulico Lojzeta Fabjana, je z zadnjim kolesom zapeljal na pločnik, voz pa se je prevrnil. Takrat je s traktorja padel Slavko Rožič, prav tako iz Nakla, ki je na vozu držal dve teleti. Rožič je bil ranjen prepeljan v bolnišnico. DOL. GRADIŠČE: SREDI - 10. januarja dopoldne je Branko Piškur iz Zelimelj vozil avtobus na redni progi Ljubljana-Dol. Toplice-Novo mesto. V Dol. Gradišču je naproti pripeljal tovornjak, ker pa sta oba vozila po sredi, je prišlo do trčenja. Kamion je vozil Jože Kužnik iz Srebrnič. Pri čelnem trčenju je bilo za 17.000 din škode, potnikom pa nič. GMAJNA: TOVORNJAKU ODPADU KOLESI - 10. januarja zvečer je na magistrah prišlo do nenavadne nesreče. Slavko Kerin iz Brezja pri Leskovcu je vozil tovornjak od Krškega proti Novemu mestu, med potjo pa sta odpadli dve kolesi. Za njim sta pripeljala drug za drugim osebna avtomobila. V eno kolo je trčil Nemec, v drugo pa Italijan. Gmotno škodo cenijo na 20.000 dinarjev. OTOCEC: PO NASIPU IN V DREVO — Alojz Jožef iz Harinjc vasi je 11. januarja okrog polnoči vozil osebni avto po magistrah iz mesta proti Otočcu. Malo pred Otočcem je zapeljal na bankino, zdrknil po nasipu in se zaletel v drevo. Avto sc je prevrnil na streho. Jožef in njegov sopotnik Jože Pavhn s Pahe sta sc laže poškodovala, gmotne škode pa je za 15.000 dinarjev. RAČJE SELO: OBA NAENKRAT V KRIŽIŠČE Jože Tiček iz Vel. Dol je 11. januarja popoldne vozil z avtom od Hudej proti Mrzli luži. Za njim je pripeljal tudi avtomobilist Jože Pekolj iz VcL Sevnice. Na Račjem selu sta oba hkrati pripeljala v križišče in trčila, tako da je za 4.500 din Škode. Pri trčenju je bila laže ranjena Pekoljeva sopotnica Ana Lesjak iz Vel Sevnice. NOVO MESTO: ZADAJ ZADET - Jože Jurak z Dol. Kamene je 12. januarja dopoldne pripeljal z oseb- nim avtom do trgovine « na Ljubljanski cesti in zkirjj& trost, da bi zavil na P^o"1 krat pa je vanj trčil z Miklič iz Novega mesta. ,-10.000 dinarjev. DOL KAMENCE:,NA Uf OKROG - 13. januarja^« Martin Zupančič iz . od' sneženjem vozil osebni?, pof, teljevega proti mestu. M ^ jc v ovinku zaneslo s Vr sip. Gmotno škodo ccnij ^ dinarjev. pffl DRUŽINSKA Čanjem s ceste Franc Nosan je 13. Jar' ttftšfA dne vozil osebni aV,°?va5i. ^ Toplic proti Družinski ^(if ku je naproti pripelja' ^ prikolico Franc Jerele> Med srečanjem je N« .JiJ čez cesto po nasipu nav ^ Cri je obstal prevrnjen škode je za 10.000 < PO LEDU SE NE MUC*1 r 16. januarja Jurkas iz Brežic vozil Z Krškemu. Na poledeneli jp v zil hitro, zato ni z nasproti vozečim a** aj« Ivanom Valenkom W sreči ni bilo poškodb. ffijM do pa cenijo na lo.uuu FRANCOZ JE 811 PREBLIZU j 16. januarja sc jc pripetila nesreča, kj jc rutftJ an nnn ,iin mntnriabie " 4 r meščan Jože Zorctič ie %jii"S zavijal proti Krškem**- ‘"^oi"^ hitro in preblizu vozava in J francoskega državljan«’' v Zoretičcv avto. EETRTK0V INTERVciU Najbolj manjka razumevanja „Zakaj ravno k nam? “ spra-J6J0 občani in sc hudujejo, ka-41 gre za naselitev romske dru-v njihovi bližini. Takih pri-"'“ov je bilo že veliko, pred oatlam pa so tudi Skocjanci v SKUpsčim postavili delegatsko vprašanje v tem smislu. Prosili mo Janeza Šterbenca, načelnika oddelka za družbene službe občno sto, da upravo pri ObS Novo me-1 nanj javno odgovori. 7H^ajprej bi Poudaril, da pri jsnjem razseljevanju Romov čuio a^vn'b skupnostih uresni-srrinm° j* načrte in programe, ki soraJir1 ZE -PIed leti sPrejeIi- a ne iih tl \ av|jenje. Naseljujemo dohitM Kjer.je možn° najhitreje zanosit .1J0’ kier Je v bližini koW jei je 50,3 itd- Veli-so 7k Z3Iomske družine, ki kraipvnUaSe^ene v Posameznih zdai upnostih na divje, daPride io H* Skušamo Pomagati, zem«! 0 ^Poslitve, do kosa Da hi -ln ? 1301 Postavijo hišo. živeli kot ljudje! Med 21 v naši ob- krajevrih ,mi že naseljeni v 9 mu Pa jih’ h3pnosti,1> P° Ptogra-8°d. kipr vmo naselili še dru- Primer; Sm, ,°menjeni pogoji, no; ra,:. a^eta je dobila tovarni kakšn°m^o skušali tam zapo-magaii rJ Su ma m bomo po- W '^ubo Prižel do zemlje. mer zaenkraf"05* Hinje na Pri* naselitev d M Predvidena za “strežnih ^°V’. ker 13 m ni le treba rv, znosd- Izrecno pa njah 'Omsku, ‘Sf’ da pr' grad‘ Podarjene!.-, . ne gre za nič lilo, ki m r’ ved *e za poso-ča kot vsak H1" Z zaslužkom vra- ~Lam g0bčan“ izpod jo,*0 tri romske družine stanovanja i£a^,barak prišle v Mesečne i7i, * ne so nckaj-vij0? skušnje s tako preselit- So tein. kar°faVe' Vendar ne nad kovali. Tjc10 za ^četek priča- Sm° neko HPred novim 'etom Ko družino iz Žabjeka preselili v staro hišo v Ceščo vas. SprVa so občani prav tako godrnjali in se protivili, a so se kasneje lepo izkazali. Pred prazniki so obiskali romsko družino, prinesli otrokom sladkarij, se lepo pomenili in jim dali vedeti, da so jih sprejeli medse. Upamo, da bodo odnosi zdaj dobri." - Naseljujete samo zaposlene romske družine. Kako pa se ti ljudje obnesejo na delovnem mestu in koliko je že zaposlenih? ..Delovne organizacije so z razumevanjem sprejele Rome medse, nekatere več, druge manj. Ker ti ljudje nimajo delovnih navad, traja nekaj časa, da se privadijo. Izkazalo se je, da so dobri delavci, kadar delajo. Navadno pa so težave okrog plačilnega dne. Ko dobijo denar, jih premami. Malo več popijejo, pa marsikoga dan ali celo dva ni v službo. Drugi delavci to očitajo in tako nastajajo spori. Marsikateri Rom je to opazil pa pustil delo. Kadrovske in socialne službe ter sindikati bi morali bolj skrbeti za Rome, kijih vzamejo na delo. Je že šel kdo iz kolektiva pogledat, v kakšnih razmerah živijo? Vodna skupnost Dolenjske je doslej po naših podatkih edini kolektiv, ki. je iz svojih sredstev Romu odobril posojilo za gradnjo." - Kakšne načrte imate za nadaljnje reševanje romskega vprašanja? „V novomeški občini je še 505 Romov v 96 družinah, od teh jih samo 39 živi v dokaj urejenih razmerah, ostalim skušamo postopoma pomagati najprej do dela, potem do stanovanja. Zaenkrat je samo 55 Romov zaposlenih. Delo poiščemo najprej za hranilce številnih družin, potrebnega pa bo še več sodelovanja z delovnimi organizacijami in še več razumevanja, da bomo uspeli. Politična in strokovna akcija za reševanje romskega vprašanja poteka že nekaj let v treh smereh: najprej smo šoloobvezne otroke spravili v šole; to nam je uspelo. Zdaj nadaljujemo z raz-seljevanjem romskih družin po krajevnih skupnostih, hkrati pa jih zaposlujemo." - Kako je s sredstvi v te namene? Je denar huda ovira, da ni že več civiliziranih Romov? „Vedno manj je ovira denar in vedno bolj se kažejo ovire v nerazumevanju okolja. Kot se Romi počasi civilizirajo, se počasi spreminja tudi miselnost občanov in včasih tudi posameznikov na odgovornih mestih, da smo vsi dolžni pomagati." RIA BACER Dvomesečni politični tečaji, ki jih organizira v slovenskem merilu Center za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije, so se 1974 iz Jasnice preselili v Dol. Toplice. Trenutno poteka že šesti tečaj v Toplicah in v letošnji izobraževalni sezoni drugi. Medtem ko je bil 26. novembra lani zaključen tečaj številen, saj gaje obiskovalo 43 slušateljev, jih je v zdajšnjem le 25. Med njimi so 4 Dolenjci, ostali so iz raznih krajev in občin Slovenije. Tečajniki so samoupravno organizirani, razen zahtevne teorije, ki jo predavajo znani strokovnjaki, pa se ukvarjajo tudi s športom, kulturnim delom in izdajajo lasten bil- -ten. Kaj sodijo tečajniki o tečaju in tovrstnem izobraževanju, so povedali: Šest tednov teorije s prakso na, celo nujna je taka oblika izobraževanja. Po mojem bodo morali kolektivi pošiljati vedno več svojih ljudi v take tečaje." Milivoj Bratina, gradbeni tehnik, zaposlen pri SGP Primorje, daja prve številke, d/uga pa je v pripravi. Objavljamo prispevke Anton Modic Anton Modic, monter, zaposlen pri Petrolu Ljubljana-Moste: „Tu sem predsednik sveta in zbora tečajnikov. Dokler nisem prišel sem, nisem imel občutka, da tako malo vem. Šele zdaj sem spoznal, kako potreb- Milivoj Bratina Ajdovščina. V tečaju je predsednik komisije za kultumoprosvet-no delovanje: „Naredili smo načrt za kulturno izobraževanje in ga z uspehom uresničujemo. Gre za pripravo skupnih programov z mladino iz Toplic, za srečanja z znanimi kulturnimi delavci in umetniki itd. Za Prešernov dan pripravljamo proslavo. Na naše kulturne prireditve vabimo tudi krajane in vselej je lep odziv." Slavko Kobal, vodja družbenega standarda v TOZD Primorje, Ajdovščina, je na tečaju urednik internega glasila Baza 20. ..Trenutno je v zaključni fazi iz- Slavko Kobal tečajnikov, predavateljev, spoznavamo kraj in njegove znamenitosti, del prostora pa je namenjen siceršnjemu obveščanju in razvedrilu." tečajniki zadovoljni. Sprva so si v delovnih organizacijah predstavljali, da gre bolj za „sodelo-vati" kot „znati“, počasi pa taka miselnost tone. Tu dobijo mladi kadri, ki imajo funkcije v samoupravnih organih, pri sindikatu ali pri mladini, osnovo, na kateri potem z lastno prizadevnostjo lahko gradijo politično znanje. Kritično pa lahko ugotavljamo, da je med tečajniki tokrat izjemno zelo malo Dolenjcev." Tone Alič, orodjar iz Mehanike v Trbovljah, ima trenutno na skrbi šport in rekreacijo. „Za-enkrat imamo še malo časa za športno dejavnost, ker smo s predavanji precej zasedeni, vendar vadimo, kolikor moremo. Odigrali smo že košarkarsko tekmo z domačini in jo izgubili. Pripravljamo se še na kegljaška srečanja in na dvoboj v namiznem tenisu. V načrtu imamo tudi ne- 11 Tine Molek Tine Molek, vodja tečaja: „Program je zahteven, vendar so Tone Alič kaj pohodov v partizanske kraje." R. B. USKLAJEVALI SO DAVKE Prejšnji teden so se v Novem mestu sešli načelniki davčnih uprav štirih dolenjskih občin in ugotavljali, kakšni so predpisani davki iz kmetijske in obrtne dejavnosti, davki po odbitkih in prometni davki. Ker gre za razlike, čeravno so malenkostne, so se dogovorili, da bodo skušali davčne obremenitve občanov za leto 1977 čimbolj poenotiti. »VESTI MLADIH" Center za obveščanje in propagando pri predsedstvu občinske konference Zveze socialistične mladine Novo mesto je minulo nedeljo pripravil v Birčni vasi v osnovni šoli drugo predavanje o osnovnih novinarskih zvrsteh in urejanju ter izdajanju mladinskih biltenov. Predavanje je poslušalo petnajst mladincev in mladink, ki so po šestih urah seznanjanja z novinarskimi zvrstmi in delom pri urejanju biltenov izdali dve glasili, in sicer ,,Vesti mladih novinarjev" in „Mladi naprej". ZDRU2ENJE OBRTNIKOV IMA PISARNO Člani novomeškega združenja samostojnih obrtnikov so na enem sestankov v minulem letu sklenili, da morajo dobiti prostor za združenje, kjer naj bi imeli dve pisarni. Dela so se lotili hitro in pred kratkim so s prostovoljnim delom obnovili dva prostora v stavbi nekdanjega Kovinarja na Partizanski cesti. Začelo se je brez pompa Sodobno stavbo za Posebno šolo je Pionir začel graditi še v letu 1976 in bo zgrajena do novega šolskega leta Dolgoletna prizadevanja, da bi izboljšali izredno slabe razmere, v katerih že 21 let dela Posebna šola v Novem mestu, so s pomočjo samoprispevka občanov rodila sad. Za novo šolo je denar zbran, zmanjkalo pa je za predvideni novi internat. „Nova šola bo čudovita in se je veselimo tako pedagogi, kot učenci in starši. Delo bo lahko veliko bolj S"ski Trenutno brez denarja ? 8^18®'K ’? SO ddtte Vrli v"? bodoče kra-°beta k čela dela LlPJe- kjer žemK b°ljša nrnrn , V lanskcm letu, J bjskt6 m in Novt zvcz« z Zu! 2 na‘ZadniginaJIm,mest0m. kme-t "e« 2 Ptoga n°dpiIa P°mcmb-g0£ eka. Nova P oz odkupljeni « b° PomlKesta vodi skozi t ofc- Do seda?bna tudi za go-k^vnen, njske kJ “ ce,sto Sadili Občni zbor novomeškega Radiokluba ima za sabo uspešno pot, čeravno kar naprej manjka sredstev oihr^bjal VAS, ki konafi > Je sedanje za oba bansf Pa so t,,J- lzkoi vasi i„0tmatORkl 'pmelji S° °PiaV ?rebčivirimn°ra v Sad>nji k,ajanf -D°sedanja dela je r je teren 1 trL'h vasi ktajev^om pris|Px?cčini kamnit, ^ ‘kupnos, °Ada na P°n»č 5 k/Gf. ŽUži.K,* kompresorjem. {< tonusu B0 NEpSKEM POKO-•4 h-"1 Phn i ^ŽICO «° KREDITI V S v?1* roiakV c ni° *asc Jr kokona riJgih ki-. ’ ki so stalno a >3x ^v£,;.čeiijo pa b"« dos»„;_c8a takih primerih ni flrtva* ■ «0 >.co, ki P'°.st°ra, kjer bi mrtvaški oder. lahko r. Za- ^^dabi^n3; Zato. 11 PriVi i*Jevna .c smz,‘ Prostor, i^v Žrt dala l T3 skupnost še ure, S,,f je sej^Snici. Uresniči-‘riagali dan0v . Urla °d priprav-s Prispevki ‘ kar t 10. januaija so aktivni člani Radiokluba Novo mesto dajali obračun dela za minulo obdobje in sprejeli načrt za bodoče delo. Ugotovitev: leto 1976 je bilo najdelavnejše doslej! Samo s 5.000 dinarji sredstc_v, pač pa z mnogo prostovoljnega dela so bile v letu 1975 izvedene mnoge začrtane akcije v Radioklubu, ostalo pa je še nekaj neuresničenih nalog zaradi pomanjkanja sredstev. Novo-meščani so se udeležili vseh UKV tekmovanj na stalni lokaciji Trdinov vrh na Gorjancih, pri čemer je s finančno podporo pokazal veliko razumevanja oddelek za ljudsko obrambo pri ObS Novo mesto. Z njegovo pomočjo je bila kupljena tudi kompletna radijska postaja Trio TS 900 z vsem priborom in antenskimi sistemi Trenutno je v teku tečaj za kon-struktoije, ki sc ga udeležuje 14 učencev osnovne šole Grm, za delo po ostalih osnovnih in srednjih šolah pa ni denarja. Med tečajniki bo nekaj usposobljenih za bodoče operaterje C razreda, jeseni pa bo organi- MLADINSKI VPRAŠALNIK Med komisijami in konferencami pri novomeški občinski konferenci ZSMS je med najbolj delovnimi komisija za socialno delo. Pred kratkim je imela drugo sejo, na kateri so se člani pogovorili o delovnem programu za letošnje leto. Dogovorili so se, da bodo v delovni program sprejeli malo nalog, a te uresničili. Največ besed so posvetili vprašalniku, s pomočjo katerega naj bi dobili natančno sliko o ekonomskem in socialnem stanju mladincev. ziran nov tečaj, če bo medtem urejeno vprašanje financiranja. Prav od denarja je odvisno tudi, če bo prišlo do dokončnega odkupa UKV postaje. V nasprotnem primeru se bo moral Radioklub od te naprave posloviti, kar bi bila nenadomestljiva škoda. Ne gre zamolčati dejstvo, da je Radioklub trenutno brez vsakršnih finančnih sredstev, upati pa je na skorajšnjo pomoč, sicer začetega dela ne bo mogoče uspešno nadalje-vati- JOŽE KONDA O PETLETKI 25. januaija je v Novem mestu sklican zbor združenega dela občinske skupščine, na katerem bodo delegati obravnavali samoupravne sporazume o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976 — 1980. Ker gre za izredno pomembno točka dnevnega reda, saj bo od zdajšnjih odločitev odvisen celoten razvoj otroškega varstva, kulture, izobraževanja, telesne kulture in socialnega skrbstva ter socialnega varstva, se ne bi smelo zgoditi, da bi bila sklepčnost vprašljiva. IZMENJAVA IZKUŠENJ Konferenca mladih delavcev pri OK ZSMS Novo mesto je minulo soboto pripravila v novomeškem Domu JLA predavanje za predsednike osnovnih organizacij ZSMS in sekretarje aktivov ZSMS v temeljnih organizacijah združenega dela. Udeleženci sobotnega srečanja so na urah samoupravljanja izmenjali svoje izkušnje uspešno, ker bomo razvijali tudi zunajšolske dejavnosti in vzgojo, za kar v zdajšnjih razmerah nimamo možnosti," je z navdušenjem povedala Slavka Keglovič, ravnateljica novomeške Posebne šole. Trenutno ima šola 120 učencev, od teh jih 60 biva v internatu, 16 jih je v celodnevnem bivanju. Potrebe so mnogo večje, saj še okrog 30 otrok čaka na sprejem v šolo, 20 na internatsko oskrbo in vsaj za 20 otrok bi bilo nujno uvesti celodnevno bivanje. Vsi ti čakajo na boljše razmere, kijih bo prinesla nova stavba. Podjetje Pionirje s pripravljalnimi in začetnimi gradbenimi deli pričelo že novembra 1976. Po pogodbi bo stavba končana konec avgusta letos, tako da bodo novo šolsko leto 1977/78 že začeli v urejenih razmerah. Nova posebna šola bo imela 16 sodobnih učilnic, 3 učilnice za pouk teže prizadetih otrok (zdaj zanje ni mesta), 4 delavnice, glasbeno sobo, skupni prostor, upravni trakt in telovadnico. Celotna investicija je pokrita, žal pa kompleten načrt po maketi ne bo povsem uresničen, ker je za gradnjo internata zmanjkalo denarja. Vse kaže, da bo tudi v bodoče internat ostal v zdajšnji stavbi, čeravno so razmere nemogoče. Otroci spe v nadstropjih, dve spalnici za dekleta pa sta celo čez cesto, v nekdanji kaplaniji. Da je v takih razmerah vzgoja in privajanje delovnim in higienskim navadam skrajno oteženo, je razumljivo. Ravno duševno in telesno prizadetim otrokom pa je taka vzgoja nujno potrebna. Upati je V Straži se pripravljajo Ob tem, ko zaposlenost na območju Straže iz leta v leto narašča, in se kraj širi, nastajajo tudi nove potrebe. Krajevna skupnost ima na skrbi 11 km vaških poti, razen tega pa skušajo spraviti v življenje še kup krajevnih želja. Ena največjih težav sta dostava pošte in telefon, vse to pa je največ posledica neprimernih prostorov za ptt službo. Stražani so začeli akcijo za gradnjo nove poslovne stavbe, v kateri bo dobila pošta sodobne prostore z ATC centralo s 400 priključki. V isti stavbi bi radi uredili pisarno za potrebe krajevne skupnosti in sejno sobo za razne organizacije. V načrtu je tudi (v podaljšku te stavbe) gradnja gasilskega doma. Računajo, da bodo čez zimo načrti pripravljeni in financerji zbrani, da bi poleti 1977 začeli graditi. le, da bomo s skupnimi močmi v prihodnjih letih postavili še nov internat, sicer bomo pri urejevanju razmer posebne šole ostali na pol poti R. B. ZASEDALI V ŽUŽEMBERKU 12. januarja so se v prostorih krajevne skupnosti Žužemberk sešli člani komisije, ki ima nalogo uskladiti občinske programe in načrte posameznih krajevnih skupnosti z območja Suhe krajine. Usklajevanje te dejavnosti z načrti posameznih SIS in delovnih organizacij na tem področju je bilo potrebno, da bodo lahko začrtali skupen program srednjeročnega razvoja zaostale Suhe krajine. Isti dan popoldne se je v Žužemberku sestal tudi iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti, na katerem so obravnavali osnutek sporazuma. MAKETA NOVE ŠOLE — Taka bo videti posebna šola, ko bo povsem dograjena. (Foto: R. Bačer) Novomeška kronika ZDAJ JE CAS ZA PRIPOMBE! - Zazidalni načrt za Cesto herojev je razgrnjen v prvem nadstropju (desno) stavbe občinske skupščine. Občani imajo priložnost videti, kaj predvidevajo urbanisti na delu doslej nezazidanega območja ob Krki (naproti pokopališča). Zdaj je čas, da ljudje povedo tehtne pripombe, ker kritika ne bo imela smisla potem, ko bodo stolpnice že stale. S CUNJAMI V SLUŽBO - Prisojna pot je tako strma in tako slabo vzdrževana mestna ulica, da ji ni para. Ob najmanjši poledici si ljudje zjutraj privezujejo cunje na čevlje, da lahko pridejo po klancu navzdol. Več jih je že padlo. Stanovalci so prizadeti in se pritožujejo že vrsto let, toda ... psi lajajo, karavana pa gre dalje. ZASTARELI NAPISI - Medtem ko sc decembra nikomur ni mudilo v javnosti obešati napise ..Srečno 77“ in so zablesteli šele zadnje dneve pred iztekom starega leta, pa se ponekod sredi januaija še bohote v izložbah. Zdaj bo že kmalu pust POLNIi KANTE - Na ločenskem pokopališču je kanta za odpadke pri izhodnih vratih, zlasti ker je samo ena, stalno prenapolnjena. Grobov je veliko, svojci pridejo čistit, in če ni mogoče odpadkov poriniti v za to določeno posodo, jih pač polože zraven na tla. Krivda za to je na tistem, ki bi moral skrbeti za odvoz ali pa za večje število odpadnih posod. NOVO IZ PORODNIŠNICE -Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Lipovec iz Ulice k Roku 19 - Roberta; Olga Novak iz Kristanove 26 - Andrejo; Jožefa Hrovat, Majde Sile 22 - Marjana; Jožefa Janežič s Prisojne poti 1 - Urško in Dragica Sepic iz Ra-govske 10 - Ano. NA TRŽNICI JE BILO MALO dobiti od domačih prodajalk, več izbire pa je bilo na stalnih stojnicah. Prodajali so čebulo po 13,70 din kilogram, karfijolo po 23 din, endivijo po 22,75 din, jajca po 2,50 din, limone po 14,80 din, grozdje po 15,50 din, pomaračne po 12,20 din, hruške po 17,60 din in jabolka po 9,70 dinarjev. Ena gospa je rekla, da smo sicer dobili krasno novo lekarno, čakati pa je potrebno ravno tako kot prej. Rep čakajočih se je samo preselil iz starega prostora v novi... ■■■■■■■L KAM NA SMUČANJE? Šolska mladina v brežiški občini še upa, da bo za počitnice zapadlo dovolj snega za smučanje in sankanje. Če bo sneg pobelil pobočja, bodo v teh dneh spet oživela nekdanja smučišča. (Foto: J. Teppey) Vse zaradi nadležnega prahu V nedeljo referendum na Velikem Obrežu — Odločali bodo o asfaltiranju — Vaščani so si doslej sami uredili javno razsvetljavo, napeljali vodovod in kanalizacijo Vaščani Velikega Obreža v krajevni skupnosti Dobova so že veliko prispevali za napredek domačega kraja, tokrat pa si spet pogumno nalagajo novo finančno breme. V nedeljo, 23. januarja, bodo na referendumu odločali o samoprispevku za asfaltiranje vasi. O uspehu ne dvomijo, saj bi se nadvse radi že letos izognili neprijetnostim, ki jim jih povzročajo oblaki prahu zaradi naraščajočega cestnega prometa. Če bo samoprispevek izglasovan, ga bodo takoj začeli plačevati. Zbirali ga bodo osem mesecev. V vasi je 88 hiš; vsaka od njih naj bi prispevala po pet tisočakov v gotovini. Za zaposlene je predviden v osmih mesecih skupen prispevek 1000 dinarjev, za upokojence 300 dinarjev, za lastnike kmetijskih zemljišč pa zneski od 300 do 1.600 dinaijev, odvisno od katastrskega dohodka. Za obrtnike so pripravili plačevanje po sporazumu. V vasi imajo tri, ki bodo skupaj prispevali 65.000 KLUB TUDI V BREŽICAH Na včerajšnjem posvetu predsednikov osnovnih organizacij, konferenc in občinskih odborov Zveze sindikatov, ki so mu prisostvovali predsedniki delavskih svetov, so analizirali potek letnih skupščin in konferenc in razpravljali o konstituiranju organov upravljanja pri območni zavarovalni skupnosti Krško. Med nalogami, ki so jih sprejeli za naslednje obdobje, je ustanovitev kluba samouprav-ljalcev in program družbenopolitičnega izobraževanja članov izvršnih odborov sindikata v delovnih kolektivih. din. Razen tega naj bi lastniki osebnih avtomobilov dali za asfaltiranje po 1000 dinaijev, prav toliko pa naj bi prispevali lastniki traktoijev. Računajo, da bodo vsako gospodinjstvo obremenili za povprečno 9.000 dinaijev. Le tako bodo zbrali za asfaltiranje 10.341 kvadratnih metrov cest in poti predvidenih 800 tisočakov. Vaščani so razen tega sklenili opraviti vsa pripravljalna dela na cestah ter urediti bankine in pločnike. Na Velikem Obrežu je to drugi referendum. Prvič so ga razpisali pred leti za postavitev javne razsvetljave. Potem so se lotili napeljave vodovoda. Za glavni vod in vaško omrežje so prispevali 264.900 dinaijev. Vsako gospodinjstvo je dalo ROK JE 20. MAREC Po delovnih kolektivih so v osnovnih organizacijah in izvršnih odborih Zveze sindikatov začeli razpravljati o najbolj prizadevnih aktivistih sindikalne organizacije, ki so si s svojim delom zaslužili priznanje, kot je srebrni znak Zveze sindikatov. Predloge letošnjih kandidatov za omenjeno priznanje morajo izoblikovati in odposlati najkasneje do 20. marca. Novo v Brežicah VARNA A POZABLJENA. -Mnogi šolarji, zlasti vozači, radi zavijejo pri železniški postaji v Brežicah na pešpot, kije obenem bližnjica za mesto. Zadnje čase nihče ne skrbi zanjo, nihče ne pripelje gramoza, zato se je ljudje raje izogibajo. Starši osnovnošolskih otrok se pritožujejo, a najbrž ne na pravi naslov. Za urejanje in vzdrževanje poti bi se morali veijetno dogovoriti v krajevni skupnosti. Poti zares ne bi smeli zanemariti, zlasti dokler ob cesti na postajo ni pločnikov, saj so pešci zaradi velikega prometa na njej vedno v nevarnosti. Mnogi dijaki pa s hojo v skupinah zavzamejo tudi po polovico ceste in se prav nič ne ozirajo na tiste, ki morajo zaradi njih vsak čas zaustavljati vozila. NOVI ODDELKI. - V šolskem centru računajo, da bodo jeseni lahko odprli tri nove oddelke za poklice, po katerih je veliko povpraševanje. To bosta dva oddelka ekonomske srednje šole in oddelek nižje administrativne šole. Za dijake bo bližina šole zelo dobrodošla, saj sc jih večina šola v Novem mestu, nekaj pa tudi v Celju. Oboje je precej od rok, pa tudi stroški so večji. NOVA VRTNARIJA. - Agraria Brežice bo letos povečala površine pod steklom na Čatežu za tri četrt hektara, razen tega bo začela graditi vrtnarijo za vzgojo lončnic v Buko-šku. STARI SLOVES IZGINJA. -Brežice so se s trgovino že od nekdaj postavljale, zadnje čase pa zaostajajo. Obeti za boljšo izbiro se ne uresničujejo. Asortiment se je poslabšal zlasti po integraciji Krke in Potrošnje. Morda bo prinesla osvežitev priključitev Posavja k Emoni, toda kljub vsemu se bodo morali predvsem domačini potruditi, da bodo popestrili izbiro in bolj privabljali kupce od blizu in daleč. LETOS OSEM SOB. - Grad Mokrice so začeli obnavljati v okviru sanacijskega programa. Na vrsti je prva faza obnove s predračunsko vrednostjo 12,5 milijona dinarjev. Pridobili bodo osem sob s 16 ležišči. VELIK KRVNI DAVEK - V minulem letu so na območju brežiške postaje milice v prometnih nesrečah našteli kar 21 smrtnih primerov. S to žalostno številko so na prvem mestu v naši republiki. Žal je bilo tokrat vse več črnih prometnih točk na občinskih cestah, predvsem na tisti, ki pelje na Bizeljsko. POMEMBEN SKLEP - Konec 1976. leta je prinesel v krajevni skupnosti Dobova sklep, da bodo razpisali dva krajevna samoprispevka za posodabljanje cestnega omrežja. Na ta način naj bi dobile asfalt vaške poti v Velikem Obrežu ter na Mostecu. Tako naj bi imeli že letos na sleherni vaški poti asfalt. okoli štiri tisočake v denaiju in še prispevek v delu: vaščani so sami kopali jarke in polagali cevi. Leto dni zatem so v vasi napeljali kanalizacijo. Cevi jim je dala krajevna skupnost, vrednost opravljenega dela pa so ocenili na 180 tisoč dinaijev. Doslej so vsako akcijo dobro izpeljali, zato so pogumno zastavili tudi asfaltiranje. Pri tem pa ne smemo zamolčati, da vaščani plačujejo že dva občinska samoprispevka, enega za ceste, drugega za šole in vrtce. JOŽICA TEPPEY Manjkajo nam samo še stroji Strugar Ivan Pangerčič se še spominja nekdanje kovačince, v kateri je ob prihodu v Kovino-plast na Jesenicah tudi sam nekaj časa delal. Zdelana streha starih hlevov je bila premajhna za vse. zato so ob lepem vremenu nekateri delali kar na dvorišču. Šest let je minilo od takrat, ko je strugar Ivan dobil zaposlitev na Jesenicah. Izučil se je pri Agroservisu. Od tam je odšel k vojakom in po vrnitvi je moral iskati delo drugod. Ni mu žal, da je postal član Kovinoplastovega kolektiva. Voziti bi se bil moral tudi v Brežice, ker so Prilipe le precej od rok. Zjutraj najprej zapelje v službo ženo, ki dela na vrtnariji v Čateških Toplicah, popoldne pa jo gre spet iskat, če delata oba v isti izmeni. V Kovinoplastu je Ivan Pangerčič doživel že drugo selitev. Delavnice so v nekaj letih postale pretesne in tako so si lani postavili nove prostore. „Ni nam kazalo drugega kot graditi in tako smo zdaj dokončali novo halo. Vanjo smo preselili skladišče, kovačnico in delno tudi strugamo," mi je pojasnil. „So se vam z novo halo izpolnile vse želje? “ ..Nikakor ne. Prostora imamo sicer spet dovolj, toda zdaj bi radi še nove stroje. Modernizirali se bomo postopoma, ker si takoj ne moremo naprtiti novih finančnih bremen. Dobro se zavedamo, da nas bo odplačevanje precej mučilo, saj bomo morali vračati po 800 tisočakov na leto. To za 54-članski kolektiv ni malo." ..Sodelujete v samoupravnih organih? “ „Sem član delavske kontrole, prej pa sem bil njen predsednik. Zdaj sem tudi v poslovodnem odboru. V podjetju nas je BREŽIŠKE VESTI malo, zato vsakega doleti kaka funkcija. Včasih je kar težko dobiti ljudi. Navadno pa je tako, da tisti, ki jim ni do dela, odklanjajo tudi sodelovanje v raznih odborih. Toda šele na sestankih spoznamo probleme, da potem lahko razumncjc ukrepamo, odločamo." J. TLIM*! Y Prelomno leto 1980 je blizu N Do takrat enoizmenski pouk za vseh 3331 otrok — Dogradili bodo šole na Raki,'; Kostanjevici, Podbočju, Brestanici in na Senovem Leto 1980 je odločilen mejnik za prehod na celodnevno šolo v občini. To velja za vse popolne osnovne šole, ki bodo na ta način lahko bistveno izboljšale kakovost pouka. Osip učencev se bo do takrat bistveno zmanjšal, saj jih bo vedno več deležno dopolnilne pomoči ob uvajanju podaljšanega oziroma celodnevnega bivanja. Tudi število otrok v kombiniranih oddelkih se bo skrčilo in čez štiri leta bo te oddelke obiskovalo samo še dva odstotka šolarjev. S postopnim vključevanjem novili učencev v podaljšano oziroma celodnevno bivanje bodo šole morale zaposliti precej novih učiteljev in strokovnih delavcev, zato bo izobraževalna skupnost do 1980 štipendirala 34 novih pedagoških delavcev. Na vseh popolnih šolah bodo vpeljali šolske svetovalne služ- Tretjina za varnost O varnosti bodoče jedrske elektrarne v Krškem je bilo zastavljenih že nešteto vprašanj. Občani vedno znova želijo zvedeti, če morda le niso česa pozabili, ali pa le slišati zagotovilo, da je za vse poskrbljeno in da lahko mirno spijo. Ko so postavili to kot delegatsko vprašanje, je direktor inž. Janez Dular pred iztekom minulega leta posredoval delegatom zgoščen odgovo. Iz njega zvemo za tehni-čnovamostne ukrepe, za program nadzora nad okoljem jedrske elektrarne, za vse ukrepe med obratovanjem in za višino izdatkov, namenjenih za varnost. Tako kot druge tovrstne elektrarne bo imela tudi krška večkratne bariere in številne, med seboj neodvisne varnostne sisteme, da morebitna zatajitev enega od njih ne bo vplivala na druge. Predvideni so tudi viri zasilnega napajanja z električno energijo vseh tistih sistemov, ki so bistveni za naglo in varno zaustavitev reaktoija. V primeru kakršnegakoli nenormalnega pojava oziroma zaporedja dogodkov, ki bi lahko ogrozili varno Obratovanje, pa se bo reaktor sam od sebe ustavil. Reaktor varujejo posebni sistemi, tako da se radioaktivne snovi ne morejo širiti v okolje, če bi prišlo do nezgode. Pred začetkom obratovanja in med njim bodo strokovnjaki stalno kontrolirali zrak, savsko vodo, podtalnico in celo prehrambne izdelke. Konotrole okolja bodo med obratovanjem še dosti pogostejše. Dolgo vrsto ukrepov izvajajo že med graditvijo, od revizije načrtov do meijenja radioaktivnosti okolja, šolanja osebja, in stalnega preveija-nja znanja. Za varnost so namenili 30 odst. investicijske vsote in na njen račun ne bodo varčevali. be. To delo bodo opravljali socialni delavci, pedagogi in psihologi. V srednjeročnem obdobju bo skupnost za izobraževanje razvijala malo šolo, dokler ne bodo vključeni v celoletno malo šolo vsi predšolski otroci v občini. Boljše pogoje za uresničevanje šolskih programov bodo v teh letih skušali zagotoviti tudi duševno in telesno prizadetim otrokom v posebni šoli. Do leta 1980 je predvidena dograditev osnovnih šol na Raki, v Kostanjevici, Podbočju, Brestanici in na Senovem. V Krškem bodo ob šoli in varstveni ustanovi postavili centralno kuhinjo, v Koprivnici pa bodo gradili telovadnico. Vse to bo veljalo nekaj nad 57 milijonov dinaijev, če seveda ne bo bistvenih podražitev. Sredstva za te namene bodo črpali iz blagajne občinske izobraževalne skupnosti, iz samoprispevka občanov, iz komunalnega sklada, manjši znesek pa bo dodala te-lesnokulturna skupnost. V okviru vzgojno-izobraže-valne dejavnosti bo občinska interesna skupnost delno pokrivala izdatke za šolske malice in sofinancirala delo vzgojnovar-stvenih oddelkov za predšolske otroke. Izreden pomen pripisuje skupnost tudi glasbeni šoli, ki opravlja ne le del vzgojno-izobraževalnega procesa, ampak NE VEČ VSAK ZASE V sredo, 19. januarja je bil v Krškem posvet v zvezi z ustanavljanjem strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti. Do zdaj je vsaka služba organizirala to po svoje, kar pa ni najbolj smotrno, saj bi bile enotne strokovne službe verjetno cenejše in kvalitetnejše. tudi pomembno kulturno p*| slanstvo in tako prispeva zna sevn ~Vb njeno 10 len delež k razvoju _ kulture v občini. Število u , cev glasbene šole se bo vs . njeročnem obdobju P0^ , od sedanjih 178 na 250. Wj5j financiranja njene dejavno* skupnost tudi sicer podprt*®! pri načrtih za nadaljnji r —1 i \/n. DANES ZANIMIVO, PRIDITE! Komite občinske konfi renče Zveze komunistov njegova komisija za medfl rodne odnose bosta da® popoldne pripravila PH predavanje iz svojega letn? programa. V goste sta p° bila Jožeta Božiča, pred® nika koordinacijskega oo ra za pomoč osvobodil®?] gibanjem in žrtvam imp®" alistične agresije pri _zve in republiški konfet® SZDL. Predavatelj bo g°' | ril o osvobodilnih & % na jugu afriške celine, prej ob 15.30 uri v kino| rani na Senovem, nato p ob 18. uri v dvorani deia skega prosvetnega drus „Svoboda“ v Krškem. nizatoiji predavanja vaoj. nanj zaradi izredne zafl® vosti tudi mladino in vse čane. Pomenil faranih frmer se . pot "Je naj b d«>rano , zorana a°ma vel ’ »Jej naj' lavcev, v, Paj ne »Poslova lavcev za PROSTORI ZA INŠPEKCIJE Za sedež medobčinske injjP? ske službe so v Krškem store v poslopju nasprot* o ^ skupščine, ki jih zdaj « družbenopolitične organizacj • mite občinske konference * ; začasno že preselil na Videm-lila se bosta tudi občinska renca SZDL in občinski Sin svet o fri St sevnicj f znat, dene gr; “°vih st zgr !°Ssin< ha. Po °btatna m°glo b KRŠKO. Mesto se bo letos pomladilo. Za njegovo PesLi šno, da bi se lahko takoj jjr' kakršnem koli podjet) stroke. I ^«va. ^i na S .is 18 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEV DRUGIH Naročila bodo ločili od serij V sevniškem Stillesu pred gradnjo nove proizvodne dvorane — Izdelovanje opreme po naročilu naj bi ne motilo več serijske proizvodnje • ktošnjem letu bo sevniški Stilles uresničil že velikokrat orne-post0 p ,ev Proizvodnje po naročilu od serijske proizvodnje, ki se Dom ? *e Vse leta 1968 sem. Prepletanje enega in drugega je vpč tehnoloških težav, seveda pa je kolektiv z vrsto kvali-iim .m*zaiiev zainteresiran tudi za proizvodnjo po naročilu, s r * je pravzaprav tudi razširil sloves sevniških mizaijev. nje Haročilniškc proizvod- vodnji. Tudi tega priučcvanja zadnje dvorj,, novo proizvodno čase ne prepuščajo več naključju, Dyota s *-“00 kvadratnimi metri. temveč uvajajo nove delavec v to de- j. 4 z omfnv, —: u: ---------1..: [0 v p0sebni delavnici. Kot meni direktor Jože Peternelj, bo to leto pomembno za tovarno tudi v samoupravnem smislu. S predvideno ločitvijo proizvodnje bodo namreč dane možnosti za ustanovitev dveh tozdov: tozda za proizvodnjo stanovanjskega pohištva in tozda proizvodnje po naročilu. Strokovne službe trenutno pripravljajo potrebne elaborate. Tovarna je ujeta med priključek na stari most, Savo in železnico, zato niso mogli drugače kot rušiti nekatere objekte. Pri tem so se izkazali mladinci s prostovoljnim delom. Stilles se v Sloveniji uvršča med redke kolektive, ki so se lani.držali bi predvi' v niei na; v,- , mdyonov dinarjev, J« najb, delalo £ 80 d0 90Jde: paj ne’Doiavnem mojstrov. Vse sku-^Poslovani m Posebr|ega dodatnega kvcev j, ’ razen morda nekaj de-Pnučitev v serijski proiz- samoupravnega dogovora o delitvi osebnih dohodkov. Takih, kot ugotavlja sindikat lesne industrije Slovenije, je bilo med 57 le sedem. A. ŽELEZNIK LACKOVIC MED SOLARJI Ob otvoritvi galerije v izložbi sevniške Elektrotehne sta obiskala člane likovnega krožka na boštanjski osnovni šoli slikar Ivan Lackovič in novinar Ger-hard Ledič. Na tej šoli nameravajo v prihodnosti prirejati po-gostnejša srečanja s priznanimi umetniki. Sestanek ni izzvenel samo kot pogovor, temveč tudi kot povsem delovno srečanje. Vsem članom krožka bo ostal slikar Lackovič še posebno v spominu, saj je vsakemu poklonil risbo. W - Na cesto proti je konec od Šmarja, se ji so v neder*3 VSU.' p,az' Cestar' deljo v glavnem že od- hii^° drevje, tako da 0 mogoče prebiti skozi v°znem pasu. LAN! VEČ h STaNOVANJ ^vmciSla.n?VanJsk> skupnosti v ^ znatno ^ V družbeni gradbene oran Presegli načrt predvi-n°vihsta„Je- Načrtovali so 53 bil° zgrajeni; deJansko pa je u0s si ne oh * stanovanj. Le-Po v««.; J0 ta^šnega uspe-obr«_. J veijetnosti bo slika v°ljo je bilo manj gradnja je bi-tako da ne bo toliko. S samoodpovedovanjem do vode Slančji vrh, Otavnik in Jeprjek prej kot v letu dni prišli do vodovoda — Veselje ob uspehu Lotiti se dela s predračunsko vrednostjo 420.000 dinarjev v treh manjših hribovskih vaseh je pogumna odločitev, zato krajanom Slančjega vrha, Jeprjeka in Otavnika ne gre zavidati veselja, ko so konec minulega leta dogradili vodovod. Predsednik gradbenega odbora je mladi kmetovalec Stanko Tomašič iz Otavnika. „V teh krajih je dosti revnih domačij in takih, kjer prevladujejo ostareli. Prepričan sem, da bo ta pridobitev pospešila napredek teh krajev, marsikdo od mladih bo ostalmeni o tej, za elektrifikacijo pred desetletji največji' pridobitvi. Nobeden od teh krajev do izgradnje vodovoda ni imel prave pitne vode. Sedaj, ko je objekt zgrajen, še bolj ceni prizadevnost blagajnika vodovodnega odbora Alojza Brečka s Slančjega vrha. Le-ta je bil namreč še mnogo več kot samo odgovoren za blagajno. Vešč slehernega dela, je bil nepogrešljiv. V celoti je zato nabral tudi kar 760 delovnih ur; tristo jih je na kraju odstopil trem go-'spodaijem. Nasploh ima Alojz Brečko vse številke o tem vodovodu v glavi. Stanko Tomašič: li vse od sebe!“ „Ljudje so da- Alojz Brečko: ljuje vse.“ ,Uspeh razvese- - Vse živahnejši avtobusni pro-šolske proge vse bolje povezujejo Sevnico morajo potniki še vedno stati na prostem, in nemilost vremenu (na sliki). Tudi vozni-lahko pri obračanju na Glavnem trgu: pot jim parkirana vozila. ^®vniski paberki VVs 1 k?' na~nhL Podobno L ^je faradi odSal?oiju KS hfibih .menjevain sti do naj-ve$ L:, Tri;*? Proge reici v ^Teu^vizlu v0di,i živ>no W Ttašče “nČJePa vrha ali ' .Ptevoz Jkr!zredno nepri-^i naiT ^0teici * f- Jc teiavna *PtOti taje ojf ® J0.’ da bi jim „ JevalcL ? Je ^ ~ 0bi5k ■i?ko|i^rhkr^v ečaJa sc i. take vzgoje Jalnih skoraJ „ tud'Pri na7'skovalcev. Lep - 0 8'cjc nova centralna kurjava v dvorani sevniških gasilcev. Radiatorje, pokrite z lesenimi oblogami, so siccr odkrili, a kaj, ko so ob prireditvah običajno bolj hladni kot topli. Kaj bo šele ob ostrejši zimi? ZADOVOLJNE GOSPODINJE -Strokovnjaki sevniškega Kmetijskega kombinata so pred novim letom pripravili v tržiški osnovni šoli predavanje o vlaganju hrane v zmrzoval-nc skrinje. Gospodinje so bile s predavanjem izredno zadovoljne in si še želijo podobnih srečanj. AKADEMIJA IN OBČNI ZBOR - Jutri ob 17. uri bo v dvorani TVD Partizan redni občni zbor tega prizadevnega društva. fted občnim zborom se bodo s telovadnim nastopom predstavile številne vrste telovadcev tega društva. Prispevke vaščanov so razde lili na troje skupin: eni so prispevali 10.500 dinaijev, drugi 8.500 in tretji 7.500, poleg tega pa so se pri vsaki hiši obvezali še za 344 delovnih ur. Ure so pri njih pomenile 20 dinarjev, tako da je marsikoga vodovod veljal nad poldrugi stari milijon dinaijev. 19 priključenih gospo dinjstev izkorišča trenutno okrog četrtino razpoložljive vode. Dela so pričeli 16. februaija lani in jih končali v začetku decembra. A. 2. PRIDOBITEV - Novi greder, ki bo koristno služil krajevnim skupnostim po vsej občini, je minuli teden že prispel v Sevnico. Poslej ga ne bo treba več najemati po težko dostopnih cenah. NOVA STANOVANJA - Še v tem tednu naj bi se vselili prvi stanovalci v vse tri nove bloke na Pavlinovem hribu v Trebnjem. Že zunanja podoba teh blokov daje temu delu mesta lep videz. (Foto: Železnik) Do denarja le z dogovarjanjem Pred ustanovitvijo komunalne skupnosti — V starem komunalnem skladu so naredili dosti s skromnimi sredstvi — 90 km lokalnih cest Ustanavljanje komunalnih samoupravnih skupnosti teče počasi, do nedavnega so jih ustanovili le v 27 občinah. Iniciativni odbor v trebanjski občini je že v prvi polovici lanskega leta pripravil samo-pravni sporazum za javno razpravo. Predvidena večina gaje podpisala šele proti koncu leta. Vseeno je bilo v preteklem štiriletnem obdobju dela občinskega komunalnega sklada storjeno veliko. Začel je s skromnimi 600.000 dinarji, tudi v zadnjem letu je premogel le nekaj čez milijon dinarjev. Vseeno je bilo od 90 km lokalnih cest izven naselij asfaltiranih 13 odst. Če upoštevamo le ceste prve kategorije, jih je asfaltiranih 20 odst. Pred ustanovitvijo sklada pa niso premogli niti metra asfalta. Ce upoštevamo še ulice v mestih, je asfaltiranih že polovico cest v naseljih. Predvideni samoupravni sporazum omogoča sicer širše zajemanje virov v bodoče, vendar ne kar po zneskih, temveč se bo treba z vsemi nosilci dogovarjati. O deležu stanovanjskega prispevka se bo treba do: govoriti s stanovanjsko skupnostjo. Mogoče bo vključiti prispevke na £>dlagi družbenih dogovorov in spo-zumov pri posameznih naložbah, zajemati bo mogoče namenska in odstopljena sredstva družbenopolitičnih skupnosti. V dogovarjanje bodo vključene delovne organizacije in Zložneje v goro Bliže urejeni vinski cesti — Razširitev Minulo jesen so v Mokronogu ustanovili manjši gradbeni odbor za ureditev ceste Mokronog — Vrh pod vodstvom znanega gostilničarja Petra Deua. Poglavitna zemeljska dela na tem tri kilometre dolgem odseku so uspešno opravili. Cesta je bila prej tako ozka, da je bilo nevarno že srečanje dveh fičkov. V času praznika dneva republike so člani odbora obhodili vse hiše v Vrhu nad Mokronogom in tudi vse tiste, ki imajo tod kakršnokoli posest, bodisi gozd, vinograd ali vikend. Prispevali so po 500 dinarjev. Peter Deu ob tem ne zamolči, da so pri takih, ki jim gre dobro in cesto tudi najbolj rabijo, slabo naleteli, čeprav bi pričakovali obratno. Vseeno je akcija uspela. „Ostalo je še okrog 6.000 dinaijev. Vendar bo znatno premalo za utrditev cestišča in posutje gramoza. Doslej opravljena dela so vredna okrog 350.000 dinaijev. Prepričan sem, da bi to cesto v prihodnosti lahko še asfaltirali od Smetovšča vse do Stare gore, če bodo ljudje zato,“ meni Peter Deu. V teku je modernizacija republiške ceste proti Zbu-ram. Odpiranje stranskih cest, kot je ta na Staro goro, lahko v bodoče samo še bolj zagotovi, da se turisti ne bodo vozili mimo. Po tej stranski cesti jc mogoče naprej n& Malkovec, to pa je tudi začetek dolenjske vinske ceste. A. Ž. krajevne skupnosti. Zaradi rastočih stroškov za vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav je bojazen, da bo denarja manjkalo že samo za to. Nova skupnost bo morala prevzeti vse obveznosti sedanjega komunalnega sklada. Opremljanje zazidalnih okolišev teče po virih nastajanja, predvsem v Trebnjem, na Mimi in v Mokronogu. Dosti dela bo na Mirni, kjer se širijo Roje III. Pri modernizaciji cest je bilo pri skladu uveljavljeno načelo o 50-odst. soudeležbi zainteresiranih. Avtobusni prevozi otrok in delavcev se širijo, to terja boljše ceste. V skupnosti se bo treba dogovarjati o prednostnih nalogah. Kot pravi dolgoletni tajnik komunalnega sklada Tone Starc, v takih razmerah ni lahko sestavljati srednjeročnega plana. Ustanovitelji imajo ta načrt v javni razpravi. Kako bo zaživela nova skupnost, bo torej bistveno odvisno od sodelovanja vseh ustanoviteljev. V razpravo so poslali tudi kadrovske predloge za vodstvo skupnosti. Odgovore so doslej prejeli le iz štirih krajevnih skupnosti. Krog sodelujočih je res širok, zato bi moral vsak nosilec odgovorno čimprej opravljati vse naloge in se odzivati. Tako bodo vsi skupaj učinkovitejši. A. ŽELEZNIK DAVKI NE RASTEJO Pri trebanjski občinski davčni upravi ugotavljajo, da od-meijeni davki iz kmetijstva niso v posebnem porastu vprimeija- vi s prejšnjimi leti. 352 kmetom so bile lani priznane olajšave zaradi nakupa kmetijske mehanizacije in gradnje gospodarskih poslopij v skupnem znesku 278.252 dinaijev, 51 kmetom, ki jim kmetijstvo ni edini dohodek pa je bilo priznanih za 55.051 dinaijev olajšav. Davčna služba je lani dokaj dobro razčistila tudi vprašanje davčnih dolgov. Dane olajšave in oprostitve davčnim zavezancem so po mnenju davčne uprave že tako široke, da bi celo že težko našli davčnega zavezanca, ki ne bi izpolnjeval vsaj enega pogoja od možnosti za znižanje davka. BLIZU ASFALTA — Trenutno so med naselji, ki še ne premorejo asfalta, najbližje tej pridobitvi na Čatežu, kjer je v glavnem zima ustavila zemeljska dela. Ob tem nekateri zmajujejo z glavami nad kakovostjo doslej položenega asfalta. Pripomniti velja, da gre le za grobi asfalt, vse nastale razpoke bo zato še dobro prekril zaporni sloj. Odstranjena je tudi črna točka pri Ravnikarjevi gostilni (na sliki). Iz kraja v kraj LAREARJI V ILEGALI? Ponavadi so mokronoški larfarji že pred novim letom pohiteli z objavo osrednjega naslova predvidenega pustnega karnevala, da jih ne bi prehiteli drugi. Tudi priprava Mokro-noške larlarijc, znanega časopisa pustnih veseljakov, terja precej časa. Letos še ni čutiti običajnega živahnega utripa priprav. DOSTI GRADITELJEV - Gradnja zasebnih hiš v Šentrupertu se je slednjič lepo razmahnila. Marsikoga že slabi vprašanje odpiranja novih stavbišč. V kraju pravijo, da ni težko najti še deset ali več novih graditeljev. Konec januarja pričakujejo iz geodetske uprave še nekaj izmer za preostala stavbišča. SLABO SPRAVLJENO - Odjifga je pokazala, da marsikomu v Trebnjem ali tistim, ki prihajajo v mesto, ni dosti do lepega videza v mestu. Razni papirčki in druga nesnaga so, kot se žalostno razodeva ob pločnikih, kaj hitro našli pot v sneg. ODVISNI OD ŽELEZNE CESTE - Podatki o dijakih vozačih kažejo, da je železnica prevozno sredstvo, ki sc ga v izdatni meri poslužujejo za prevoz v šolo. Na trebanjski postaji jc bilo za to šolsko leto izdanih kar 72 mesečnih vozovnic, na Mirni 48, v Mokronogu 28, v Šentrupertu 19, Stefanu 7 in Veliki Loki 16. Večina se jih vozi v novomeške šole. USPELA OBDARITEV - Večina delovnih organizacij se je odzvala pozivu občinskega odbora Društva prijateljev mladine za pomoč pri obdaritvi otrok. Tako so uspeli enotno obdariti več tisoč malčkov tako tistih iz osnovnih šol kot tudi predšolskih otrok. TREBANJSKE NOVICE IZPLAČALI ŠTIPENDIJE Komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v trebanjski občini je v začetku januaija izplačala za nazaj štipendije dijakom in študentom do vključno novembra. Pričakujejo, da se 'bo do konca meseca na računu nabralo še dovolj denaija, tako da bodo lahko izplačali še Štipendije v skladu s sklepi 6. seje republiške komisije, kar je povzročilo hudo selekcijo tudi med štipendisti trebanjske občine. Prizadevajo si čim več štipendistov preusmeriti na kadrovske štipendije. NAREDIJO, ZA KAR SE OBVEŽEJO Pri komunalnem skladu so naredili, za kar so se obvezali glede opremljanja stavbnih zemljišč na Mirni. V naselju Roje II je bil večji del opremljen naenkrat. Dela niso zaključena v naselju Roje III. Gre za okrog 30 stavbišč, vendar pri skladu izražajo prepričanje, da bo mogoče narediti, kar je treba. RAZDROBLJENA SEČNJA Novomeško gozdno gospodarstvo, tozd Gozdarstvo Trebnje, poseka letno okrog 1.912 kubičnih metrov lesa. Ob tako razdrobljeni proizvodnji nastajajo precejšnji stroški. Večina gozdov je namreč razdrobljena na male površine. Nič bolje ni v zasebnih gozdovih. UGODEN ODZIV V četrtek bo svet šentruper-ške krajevne skupnosti pregledal, kako so se občani odzvali na anketo o možnostih uspeha ponovnega razpisa krajevnega samoprispevka za razna komunalna dela. Že bežen pregled vprašalnikov iz nekaterih vasi daje upanje za ugoden uspeh take akcije. V celi vrsti vasi je bil npr. uspeh tudi nad 90 odst. Seveda ie šlo šele za anketo. n STROJI PRIHAJAJO — Do konca februaija naj bi v Elmi - tozd Elektromaterial na Čatežu namestili v novi proizvodni dvorani 25 strojev, za katere naj bi skrbelo le pet delavcev. Na sliki: delo že teče na prvih visoko produktivnih stružnih avtomatih. (Foto: Železnik) Odlašanje škoduje le otrokom Mirensko posebno šolo ovirajo le neprimerni prostori v stari šoli V tem šolskem letu je mirenska osmi razred. V njej se sedaj šola dom, pri 12 rejniških družinah živi Vse bolj izginja miselnost o manjvrednih učencih. Tisti, ki ne bi mogli napredovati v rednih šolah in bi tako prav lahko ostali na stranski poti življenja, pridobivajo v posebni šoli delovne navade, razne ročne spretnosti in druge vzgojne navade v najtesnejšem stiku s praktičnim življenjem. Ravnateljica Amalija Čebular ugotavlja, da se usposabljajo v dobre delavce. V novo sredino se dobro vživljajo. Starši, ki oklevajo pred prešolanjem, ko je to potrebno, toliko bolj škodujejo otrokom, čim dlje odlagajo to odločitev. Predzadnje in zadnje leto šolanja usmerjajo učence na delovno prakso v delovne organizacije za dvoje ali troje tednov. Na delo jih razporejajo po sposobnostih in glede na domače posebna osnovna šola dobila še 65 učencev. Šola ima tudi svoj 22 otrok. okolje. Pojavljajo se tudi težave pri zaposlovanju v nekaterih delovnih organizacijah, npr. V Trimu, kjer ni delovnih mest za petnajstletnike. Razveseljiva ugotovitev šole, ki spremlja tudi nadaljnji razvoj učencev, je, da so se po končani šoli vsi večinoma brez težav vključili v življenje in delo v zadovoljstvo kolektivov, družin in učencev samih. V mirenski posebni šoli so prepričani, da bi bili v bodoče še uspešnejši, če bi ustanovili posebno društvo, kjer naj bi bili povezani vsi, od staršev do delovnih organizacij. Če je že treba govoriti o težavah, je med poglavitnimi, s katerimi se ubada kolektiv te šole, vprašanje neustreznih prostorov v stari šoli na Mirni. Niti eden od prostorv ne ustreza normativom, hodniki so nabiti z omara- mi za učila in druge pripomočke. Učila in oprema so sodobni. Do boljših prostorov bi prišli edino z gradnjo druge faze pri mirenski osnovni šoli. A. ŽELEZNIK MALO NOVIH OBRTNIKOV Lani je vrnilo obrtna dovoljenja sedem obrtnikov, ker so se zaposlili v družbenem sektoiju, se upokojili ali se preselili drugam. Za dovoljenja je zaprosilo devet obrtnikov. Odmerjeni davek za lani je za 73 odst. višji od leta poprej, tudi obveznosti za samoupravne interesne skupnosti so porasle za 30 odstotkov. Olajšave začetnikov je uživalo 13 obrtnikov, šest obrtnikov je bilo deležnih olajšav, ker so zaposlovali vajence, eden pa zaradi vlaganj v razšiijeno reprodukcijo. Nevšečnosti z mlekom Kmet Alfonz Jaki na splošno zadovoljen z gospodarjenjem v minulem letu Kmet Alfonz Jaki iz Brinja pri Šentrupertu vodi v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije knjigovodstvo^ svoji domačiji. Sodelavci inštituta so lanske knjige vzeli v Ljubljano, tako da bo Jaki lahko govoril o pravih številkah šele čez nekaj mesecev. Kot dober gospodar je s podatki seveda na tekočem. V minulem letu je na 2,5 hektara pridelal 57 ton krompiija. Pridelek je bil slabši od predlanskega. Pri tem jo je po svoje zagodlo vreme: najprej je krompir lepo ozelenel, nato se je nanj spravila suša in ponovna moča. Zaradi tega seje na kraju pričel obraščati. Jaki računa, da mu je zaradi tega in tudi njegovih bolj vlažnih njiv zgnilo okrog 7 ton pridelka. Ob vsem izdvaja dober dohodek od živine. V minulem letu je dal iz hleva 18 glav živine. Ob tem pokaže na novo hišo, ki je ob stari lani zrasla do strehe. Poleg tega je prekril še kozolec in kupil priključek za nakla- danje gnoja. Pri ožji usmeritvi svoje kmetije nima posebnega M" dovoljstva z oddajanjem mleka. „Tolščo plačujejo slabo, šoferji niso točni pn meri. Mislim, da bi morala opravljati kontrolo služba pri kmetijski zadrugi. Treba bi bilo premeriti vrče; vsaK raje drži več. Vsepovsod gre po pravi meri, karkoli kupuješ, zakaj ne bi šlo tako, M je prav, tudi pri mleku? P11' znati je treba, da je več zadovoljstva s krompiijem ® živino," pravi Jaki. Za krmo je kupil dosti^koruze. Tudi doma pridelan krma je bila dobra, le maW je je bilo. To leto namerava posvetiti vso pozornost gn°' j‘njU' A. ŽELEZNIK ! U SOI NO SOI Ra; VPl« kai dati, kane gled< Za k nizir Prija -izi - dc ~ fo - zd Intei ca ta 0 pr L/vW^u Razp ofgat LEK SEVI I Alfonz Jaki: „Premišljeval sem že, da bi mlekarstvo opu* Vseeno sem kupil odlično teličko od dolenjskega rekorder)3 Dar ovca iz Ločne. Obeležja » počastitev 40-letnice ZKS Preteklost trebanjske občine je povezana z mnogimi pomembnimi dogodki v mat. 12. januaija se je pri komiteju občinske konference ZK v Trebnjem sestal odbor za proslavo 40-letnice ustanovitve KPS v občini. Odbor so razširili z zgodovinaiji iz osnovnih šol, da bi lahko zbrali vse dokumente in proučili številne dogodke, tesno povezane z zgodovino naše partije v trebanjski občini. pripraviti slovesnosti, zato b > brali le najpomembnejše. ■ ^ t osnovnih organizacijah ZK pripravila proslave do sredine ^ MLADA GRLA — Šolski pevski zbori so ob številnih proslavah in drugih krajevnih prireditvah nepogrešljivi. Na sliki: pevci z osnovne šole dr. Petra Držaja iz Velikega Gabra. V akciji so poleg prosvetnih delavcev vključeni tudi predstavniki kulturne skupnosti in Zveze združenj borcev. Proučiti nameravajo delovanje Društev kmečkih fantov in deklet Pomembno vlogo na pripravo vstaje in delo narodnoosvobodilnih odborov je imel aktiv Kluba študentov Mirenske doline v Mokronogu, ki je deloval pod okriljem Triglava na zagrebški univerzi. Na območju trebanjske občine se je zvrsti-, lo več pomembnih sej, ki so se jih udeležili številni naši ugledni revolucionarji. Tako je bila v Trebnjem že 12. aprila 1941 seja dela CK ZKS. Ta dogodek želijo počastiti s poimenovanjem trebanjske osnovne šole po narodnem heroju Jožetu Slaku -Silvu. Na mirenskem gradu je bil pomemben sestanek z aktivisti ob pripravah na vstajo, kjer sta sodelovala Tone Tomšič in Jože Borštnar. Na Organiziranost kmetov pod drobnogledom Organiziranost delavcev v trebanjski zadrugi in kmetov prilagoditi zakonu o združenem delu Med osnovnimi organizacijami ZK v trebanjski občini je bila minuli teden v glavnem zaključena razprava o oceni uresničevanja sklepov druge seje konference ZK o kmetijstvu. Gradivo obravnava vsa področja, vključno z gozdarstvom, kmetijsko zemljiško skupnostjo, zavarovalništvom, veterino in drugim. Sekretar komiteja Tone Zi-bert je pripombe na to gradivo strnil na štiri vprašanja, kot so se pojavila v javni razpravi po osnovnih organizacijah ZK. Predvsem so nezadovoljni z obstoječo samoupravno organiziranostjo kmetov. Ravno tako bi bilo treba širše zastaviti program za razvoj družbene kmetijske dejavnosti v občini (KZ Trebnje jo je omejila na 60 ha družbenih površin), vztrajno naj bi razvijali povezovanje s predelovalno industrijo. Kmetijsko proizvodnjo naj bi vsaj v programskih osnovah poenotili v regiji. Komite občinske konference se je na seji v ponedeljek dogovoril o pripravi konference ZK o kmetijstvu, ki mora biti še v januarju. Kmetijska zadruga Trebnje je v letih 1971 — 1975 vložila v sodelovanju z bankami, kmetijsko razvojno skupnostjo in hranil-no-kreditno službo v zasebno kmetijstvo 13 milijonov dinarjev. V tržno proizvodnjo je bilo v celoti preusmeijenih okoli 300 kmetij, do leta 1980 pa naj bi preusmerili še nadaljnjih 350. Sestavljalci gradiva, ki je bilo v obravnavi, ocenjujejo, da so bile s tem v glavnem ohranjene po vaseh tiste kmetjjle, ki imajo možnost za obstoj. Pri kritičnem ocenjevanju dosedanje samoupravne organi- ziranosti kmetijstva v občini v zadnjih letih je govor tudi o nizki akumulativnosti, kar naj bi zadružnim enotem onemogočalo poseganje na ostala področja. Dohodkovne odnose naj bi izpeljali v naslednjem obdobju. Predvidevajo določeno ugotavljanje dohodka delavcev v zadrugi od dohodka kmetov. Na pobudo osnovne organizacije ZK in sindikata v zadrugi so o tem prišli tudi že do dveh variant o možnosti drugačne organiziranosti. A. ŽELEZNIK Rdečem Kalu (in ne na Jordan Kalu, kot je zapisano v knjigi Trebnje v NOB) sta se sestala okrožna komiteja KPS Novega mesta in Grosupljega. Na seji sta bilmed drugimi Boris Kidrič in Tone Tomšič. Odbor namerava zbrati vse gradivo o naprednem delovanju v času pred drugo svetovno vojno in pripravah na vstajo. Veliko tega je že zbranega. Ze sedaj je jasno, da je bilo vseh dogodkov več, kot je mogoče UVEDLI REKREACIJO Člani TVD Partizan z Mirne so pred kratkim uvedli organizirano obliko rekreacijske telovadbe za svoje občane v telovadnici OŠ Mirna. Ure rekreacije so vsak ponedeljek in četrtek od 17t30 do 19. ure za ženske in vsak torek ter četrtek od 19. do 21. ure za moške. Za strokovno vadenje skrbita Ivica Vitez in Slavko Smuc. Pred kratkim so v Mokronogu organizirali rekreacijsko telovadbo, in sicer ob torkih (od 18. do 21. ure za moške), ob sredah (od 16. do 19. ure za ženske), ob četttkih (od 17. do 20. ure za pripadnike JLA) in ob petkih (od 18. do 21. ure za mokro-noški odbojkarski klub). Rekreacijo vodita Mišo Svorcan in N a tv Bukovec. Do sedaj v Mokronogu nivo mogli načrtno gojiti telesne kulture, z novo telovadnico pa so dobili prav vsi občani možnost, da sodelujejo tudi na tem področju. J. Pl ATlSli TREBANJSKE m Na prizoriščih naj pomembni-j ^ godkov nameravajo odkriti P spominske plošče. P°kroVI - najt-nad posameznimi prireditvam* ■ prevzeli delovni kolektivi- V STIKU Z BODOČ||V11 POBRATIMI . 7 $ V petek in soboto, 'Vji® januaija, je bosanska ° Ilijaš slovesno Pr0**a!!p^ obletnico posvetovanja K Občina Ilijaš je pobra j« Obrenovcem in Veliko ^ s katerima je pobraten ^ trebanjska občina. OD ^ šnjeni občinskem Prazn'0br^ bi se trebanjska občina P ^ la še z llijašem, tako d p' tem sklenjeno sodelova J s||l štirih republik. Na s*°v(lst/; v llijašu so bili štirje pre ki trebanjske občine. ZAVAROVANJE POD ENO STREH^ V oceni uresničevanj3^ t pov II. seje konference ^ kmetijstvu ZKS v trebanj ^ čini je ugodno ocenjen® d nost društva za vzajeni ^ moč in zavarovanje živin eno naj bi v bodoče zava^ izboljšali z ustanovitvijo $ valne skupnosti pri Tr1® ^ f vse premoženje kmetij? ^ špodarstev. Veliko štev1 ^ rovancev, kar bi lahko j/ čalo nižje premije, bi ‘a jjjt# datneje koristilo knH’• Takšne so tudi smernic ^-njeročnega razvoja kine J občini. s« ! za sPn stre | Štipendije tako in drugače V črnomaljski občini 415 štipendistov, od tega 125 na višjih in visokih šolah — Kar je suficitarno za republiko, ni tudi za občino Podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju prispevajo vsak mesec v sklad za štipendiranje v črnomaljski občini okoli 120 tisoč dinaijev, kar/je približno tretjina potrebnih sredstev, ostali dye tretjini pa so sredstva republike solidarnosti. „Vseh štipendistov v občini je sedaj 415“ je povedal referent za kadrovske zadeve pri črnomaljski občini Niko Flaj-nik. „Tistih, ki so kadrovsko vezani v delovnih organizacijah in drugje, iz združenih sredstev pa dobivajo razlike, je tristo; 115 pa je takih, ki vso štipendijo dobivajo iz združenih sredstev. V prvo skupino spadajo tudi učenci v gospodarstvu, ki dobivajo razliko samo v času teoretičnega pouka, se pravi pet mesecev na leto.“ Razlike prejema 95 učencev v gospodarstvu, 115 srednješolcev ter 90 študentov na višjih in visokih šolah; kadrovske štipen- dije pa dobiva 80 srednješolcev ter 35 študentov na višjih in visokih šolah. Povprečna kadrovska štipendija znaša 1.080 dinarjev za višje in visoke šole ter 890 din za srednješolce, višina posameznih štipendij pa je odvisna le od premoženjskega stanja družine štipendista; najvišja štipendija znaša 1.700 dinarjev. „Po ukrepih, ki so jih'sprejeli na novembrski seji komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v Sloveniji, ne more dobiti štipendije tisti, kjer dohodek na družinskega člana presega dva tisočaka na mesec, za suficitarne poklice pa je ta meja celo tisoč »Zdomski” obveščevalec Iz črnomaljske občine je na začasnem delu v tujini »koli 480 delavcev, kar vsekakor tudi zgovorno kaže na nerazvitost občin^. Pri tolikšnem štenflš zdonicev je koordinacijski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini po- fc? ŠestanpIr je bil napovedan za to-*ek, 28. decembnfe Grganizatoi je že '■vnaprej r*čunai, da letos ne be ptai-, ’nikov pjcjtivljalo doma toliko zdom- ■ kot prejšnja leta in zato pripravil sestanek samo v občinskem središču, ne- pa tudi v nekaterih sedežih krajevnih skupnesti Kljub temu pa niso račBSM& na tako slaba ude-i ležfco: prišle fb vsega skupaj deset - zdomcev, pričakalo pa jih ie enajsi RAZSTAVA O OTONU BERKOPCO Ob 70-letnici dr. Otona Berkopca je črnomaljska ljudska knjižnica v sodelovanju s Studijsko knjižnico Mirana Jarca iz Novega mesta v ponedeljek, 17. januarja, odprla razstavo s slikovnim in knjižnim materialom o življenju in delu tega belokranjskega rojaka. Razstava bo odprta v prostorih knjižnice do 26. januarja. predstavnikov občine, dtažbeno-političnih organizacij in družbenega življenja. Vendar skromna udeležba ne gre na to vaš slabe obveščenosti ali organizacije. Precej zdonicev se je mo®- lo vrniti na delo takoj po božjču, , ker »b/večje tovarne v Nemčiji letale v lasdnu pred novim letom, - D* se zdomci, kfcso na/deln v tujine odšk k zaradi izboljšanja svojega ekononutega položaja, zelo zanimajo za razvoj občine in načrte gaspo-darstva, je razgovor, v katerem so sodelovali vsi prisotni, jasno pokazal Povedali so, da bi radi večkrat na leto izčrpne informacije o družbenoekonomskih dogajanjih v občini, saj bi se tako lahko lažje vkljj»o«vali v življenje v domačem kraju. Radi bi plačevali samoprispevek, vpisati posojilo za ceste, pripravljeni so sofinancirati izgradnje manjših obratov itd. Koordinacijski odbor bo poslej štirikrat na leto pripravil občinski informator m ga pošiljal vsem zdomcem. Beseda pa je tekla tudi o njihovih težavah in problemih na začasnem delu. Pritožili so se, daje dopolnilni pouk slovenščine samo v večjih središčih in večina delavcev ne more pošiljati svojih obok k pouku v materinščini. Podobno je s slovenskimi društvi, v katera se lahko vključujejo le delavci v večjih mestih, drugje pa so prepuščeni sami sebi. A. B. PRIPRAVLJENO ZA POPUST - Izdelki, kijih budne kontrolorke v črnomaljskem tozduBeti izločijo kot manj kvalitetne, čakajo pod streho na dvorišču tovarne, od kjer jih vsake toliko časa odpeljejo v trgovino v Metliko. Ljudje pa so jih veseli, saj je cena precej nižja. črnomaljski drobir POSPEŠEVALCI - APOSTOLI - Na sejah skupščine občine je ponavadi med najbolj zanimivimi razprava delegatov v zboru krajevnih skupnosti. Tam tudi ni nikakršnega okolišenja: delegati kmetje povedo, kar imajo na srcu. Tako je na zadnji seji delegat iz Gribelj v razpravi o ' razvoju kmetijstva kmetijske pospeševalce primerjal z apostoli: malo jih je, svetujejo lahko, denarja, da bi njihove nasvete kmetje lahko s pridom uporabili, pa ne morejo zagotoviti. TOČA Se ROPOTA - Neurje s točo, ki je avgusta lani prizadelo tudi krajevno skupnost Adlešiči, se še ni povsem poleglo. Kmetje, ki jim je toča uničila večino pridelkov, niso mogli razumeti, zakaj jim pri davčnih olajšavah ne odpišejo dejanske škode. Zakon pa določa, da ima lahko oškodovanec vse prijavljene parcele popolnoma uničene pa kljub temu ne izpolnjuje pogojev za olajšavo, če škoda ne presega 20 odst celotnega katastrskega dohodka od ne- zgodnih površin. Tako je bilo iz KS Adlešiči vloženih 57 prijav, od tega jih je komisija 27 zavrnila, odpisanih pa je bilo 5.455 dinarjev. ZIMA PA TAKA - Ljudje so že skoraj pozabili, kako izgleda prava zima. Nad takim vremenom pa se najbolj pritožujejo otroci, ki jim je dedek Mraz prinesel smuči in sani, priložnosti, da bi jih preizkusili, pa ni. Čeprav se veselijo bližajočih se zimskih počitnic, bi bile te veliko lepše, če bi jih lahko preživeli na snegu, ne pa ob nabiranju zvončkov in regrata. PROTI ALKOHOLIZMU — V črnomaljski občini bodo izvedli anketo, s katero želijo ugotoviti, koliko alkoholikov je v delovnih organizacijah. Delavci podpirajo to akcijo, saj posamezniki zaradi pijančevanja na delovnem mestu mečejo slabo luč na celoten kolektiv, zaradi bolniških in nesreč pri delu pa DO utrpijo tudi precej škode. Alkoholike bodo vključevali v klube zdravljenih alkoholikov. dinaijev,“ je razložil Flajnik. Prav tako ne morejo več prejemati štipendije dijaki srednjih šol, ki so izdelali z zadostnim uspehom, če ta slab uspeh ni posledica objektivnih težav. To pa je seveda zelo težko ugotavljati, kajti tako ugotavljale je, hočeš nočeš, več ali manj subjektivno. Postavlja se tudi vprašanje su-ficitarnih poklicev. Seznam le-teh je precej obsežen, sestavili pa so ga v republiki in seveda nikakor povsem ne ustreza potrebam po kadrih v črnomaljski občini. ..Štipendijo za študij su-ficitarnega poklica lahko dobi kvečjemu otrok revnih kmečkih staršev; brž ko dohodek preseže tisoč dinaijev na družinskega člana, mu je mi ne moremo dati pa če bi tak profil izobraženca še tako potrebovali. Na srečo precej takih za republiška merila suficitamih poklicev potrebuje in zato tudi štipendira naše gospodarstvo,“ pravi Flajnik. Samo primer: za bodočo lokalno radijsko postajo bodo v občini potrebovali novinage, štipendkati pa jih ne morejo, ker velja novinarstvo v Sloveniji za suficitaren poklic. A. BARTELJ škoda sobote Vseh dvainpetdeset letnih sindikalnih konferenc v občim mora biti končanih do 1. februarja. Že prvih enajst pa je pokazalo, da so bile vsebinsko in glede razprave veliko kvalitetnejše v primerjavi s prejšnjimi V nekaterih osnovnih organizacijah• so-se pokazale tudi napake in pomanjkljivosti, ki Se vlečejo iz leta v leto, krivi pa so jih v glavnem izvršni odbori, ki letne konference pripravljajo. Izkazalo se je, da letna konferenca ne more uspeti, če za tako pomemben zbor, kjer naj bi podali obračun o delovanju sindikata v preteklem letu in iz tega tudi naredili načrt za prihodnje, določijo eno ali dve uri. Zato so v tozdu IMV delavci zahtevali, da prihodnjo letno skupščino pripravijo na prosto soboto, da bodo imeli dovolj časa za razpravo. Delavci torej čutijo, da je sindikat njihova organizacija, de- lo osnovne organizacije na vseh področjih spremljajo in poznajo, hočejo sodelovati v razpravah, zahtevajo odgovore na svoja vprašanja, ki navadno segajo v bistvo delovanja sindikata, njegove naloge in vloge. Prav tako se je izkazalo, da so razgovori v skupinah in razprave na sestankih še vedno veliko uspešnejši način obveščanja kot vsa pismena poročila in plakati skupaj. Za to pa je potrebno krepiti delo sindikalnih skupin, preko katerih naj bi šlo vse obveščanje. Letna konferenca v tozdu IMV je pokazala tudi, da je treba nekatera vprašanja reševati vsak dan sproti; tu gre predvsem za varnost pri delu. Ne gre za to, da bi imel vsak delavec za sabo nekoga, ki bo pazil, da bo upošteval navodila za varno delo, tega se mora zavedati vsak posameznik. Drugo, nič manj važno vprašanje zadeva delovne pogoje, ki bi morali biti taki, da bi onemogočali take nesreče; tudi tu se mora osnovna organizacija bolj zavzeti in doseči, da bo šla skrb za varnost pri delu v korak z razvojem proizvod- n’e- A. B. ■aiipiai KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V krajevnih organizacijah SZDL bodo do konca januarja zaključene krajevne konference, na katerih obravnavajo celotno družbenopolitično aktivnost v KS, še posebej delovanje SZDL kot frontne organizacije, ocenjujejo delo organov KS, delegacij za družbenopolitični zbor in SIS; na programu je tudi ocena dela in aktivnosti vseh društev v KS, govor je o ustanavljanju potrošniških svetov itd. Ko bodo zbrane vse ocene, bo OK SZDL obravnavala aktivnost in uspešnost socialistične zveze v krajevnih skupnostih. USTANOVLJEN SVET ZK V KS METLtKA 10. januarja so v krajevni skupnosti Metlika ustanovili svet ZK, v katerega se vključuje 21 osnovnih organizacij ZK na področju krajevne skupnosti Metlika. Na svetu so spregovorili o najaktualnejših vprašanjih in nalogah komunistov v KS, predvsem o samoupravnih odnosih, delu delegacij, o povezanosti med tozdi in KS, o delu družbenopolitičnih organizacij v KS..Sprejeli so sklep, da do konca januarja skličejo v krajevni skupnosti zbor komunistov, ki bo obravnaval vsa ta vprašanja, saj je znano, da v KS Metlika že dolgo stvari ne gredo tako, kot bi morale. F ČIŠČENJE ULIC - Komunalni delavci so prejšnji teden, ko je dodobra skopnel ves sneg, čistili mestne ulice. Dela je bilo kar precej, saj so morah odstraniti vse blato, ki se ga je na cestišču nabralo za debelo plast, poleg tega pa so ceste prej tudi krepko posolili. Malo denarja - veliko dela Prva večja pridobitev za KS Podzemlej bo asfaltirana obkolpska cesta — Vaške poti bode krajani posodobili v glavnem s svojimi prispevki — Potrebujejo še vodovod, telefon, šok Krajevna: otepa s precejšnjimi težavami, ovka pa je seveda denar, ,,fclajvečji problemi 'v naši . krajevni skupnosti so ceste, vodovod, izboljšanje elektrifikacije, šola, telefon in podobno," je naštel predsednik sveta KS Pod-zenielj Jože Kapušin. „Vendar se stvari že obračajo na boljše; v načrtu za letošnje leto imamo" predvsem asfaltiranje cest in - ureditev pokopališča. Seveda tega in še drugih stvari ne bi zmogli, če ne bi krajani enotno podprli akcij in večji dei! potrebnega denaija prispevali sa-mi. Najpomembnejša letošnja pridobitev za podzemeljsko kra- Zberi občanov Občinska konferenca ZDL Metlika je za petek, soboto in nedeljo pripravila, zbore občanov v vseh trinajstih krajevnih skupnostih. Beseda bo tekla o kmetijstvu, o realizaciji komunalnih del v lanskem letu in o programu za letošnje ter o ustanovitvi zavarovalne skupnosti Triglav. Zborov se bodo udeležili tudi predstavniki občine, izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij, ki bodo razložili stališča in odgovarjali na vprašanja. Da bi lahko čim bolje izoblikovali predlog programa komunalnih del za 1977 in se pogovorili o vseh zadevah, ki zanimajo krajane, se naj le-ti v čim večjem številu udeležijo zborov. V petek, 21. januarja, bodo zbori občanov: v Gradcu (ob 19. uri v rdečem kotičku), v Dobravicah (ob 19. uri v gasilskem domu), na Boža-kovem (ob 19. uri v šoli) ter na Lok-vici (ob 19. uri v vaški hiši). V soboto, 22. januarja, bodo zbori: v Slamni vasi (ob 19. uri v vaški hiši), v Grabrovcu (ob 19. uri v vaški hiši), v Rosalnicah (ob 19. uri v gasilskem domu), v Drašičih (ob 19. uri v gasilskem domu) in v Metliki (ob 19. uri v občinski sejni sobi). V nedeljo, 23. januarja, pa se bodo občani zbrali: v Podzemlju (ob 19. uri v šoli), na Jugorju (ob 14. uri v šoli), na Suhorju (ob 9. uri v šoli) in na Radoviči (ob 14. uri v šoli). ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV Pri predsedstvu OK SZDL so imenovali iniciativni odbor za izpeljavo organiziranosti območne zavarovalne skupnosti Triglav. Da bi zavarovanci razpolagali z zavarovalnimi sredstvi, sc bodo organizirali v dohodkovno soodvisne komplekse oziroma v rizične skupnosti. Po načrtu bo pet temeljnih rizičnih skupnosti: za industrijo, za kmetijstvo, za promet, za komunalne in družbene dejavnosti ter za osebno zavarovanje. V metliški občini naj bi bila ena konferenca delegatov, v kateri bodo zastopani delegati vseh KS, OZD in tozdov, za vseh pet temeljnih rizičnih skupnosti. Konferenco delegatov bodo ustanovili do 25. januarja. ENODNEVNI SEMINAR V soboto, 15. januarja, je OK ZKS Metlika pripravil seminar za sekretarje osnovnih organizacij, člane komiteja tej predsednike komisij pri komiteju Tn konferenci. Obravnavali so gradivo predsedstva CK ZKS o uresničevanju sklepov 2. konference o kmetijstvu, zakon o ljudski obrambi in druge aktualne naloge. tako kot še marsikatera v občini in Mčrtov je veliko, poglavitna jevfco skupnost bo prav gotpvo asfaltiranje ceste Podzemelj — Adlešiči. Hkrati s tem soT se vaščani Krašinca odločili, da bodo asfaltirali še vaške poti v Kraslncu. Kaj pomeni enotna akcija in skupna pripravljenost, zgovorno pove podatek,, da je šestinštirideset gospodinjstev prispevalo skupaj 230 tisoč dinaijev za asfaltiranje 1.590 metrov vaških poti in 800 m ob-čin&e ceste; kolikor bo še potrebno, bo pač morala primakniti ob črna. Tudi v Kapljišču so se odločili, da bodo asfaltirali 600 m dolgo vaško pot. V ta namen je sedem gospodinjstev zbralo 60 tisočakov. Tako so vaščani obeh vasi z,a vsakih 100 m asfalta zbrali stari milijon dinaijev. Od dvanajstih vasi v KS Podzemelj sta se za modernizacijo vaških poti za zdaj odločili šele dve. Doslej je KS vsako leto razdelila 30.000 din na vseh 12 vasi za gramoz za vaške poti, poslej pa bodo ta znesek dali le eni, in sicer tisti, ki se bo odločila za asfaltiranje. Za pomoč se je KS obrnila tudi na razna podjetja, saj bi radi sčasoma posodobili vseh 15 kilometrov vaških poti. V načrtu za letos je tudi dokončna ureditev oziroma razširitev pokopališča v Podzemlju; predračun za ta dela znaša 140 tisočakom; seveda jih KS nima kje vzeti, jaj je dohodek lani znašal komaj 95.700 dinaijev. Kljub ten** je KS namenila za ta dela 50.000 dinarjev, občina .bo prispevala 40 tisočakov, za okoli 50 tisoč pa naj bi naredili krajani sami s prostovoljnim delom. Jože Kapušin: ,,Enotni lahko marsikaj dosežemo.*4 Vaščani Krasinca že dalj časa želijo telefon, obnoviti bo potrebno električno napeljavo za vasi Zemelj in Grm, v krajevni skupnosti nimajo vodovoda, nujno bi morali zgraditi novo šolo, saj imajo sedaj pouk kar v treh stavbah — dveh v Podzemlju in eni v Gradcu; vse tri pa niso vredne ene solidne. Jasno je, da vsega tega ne bodo mogli prevzeti na svoja pleča krajani sami. A. B. SPREHOD PO METLIKI PRAVE DIRKE so uprizarjali lastniki plinskih štedilnikov in peči, če so hoteli priti do plina, ki ga prodajajo pri Krcmeščevih. Kljub temu so ostali nekaj dni brez plinskih jeklenk, kajti dostava iz Ljubljane je šepala, kot ni še nikoli dotlej, kar je spravilo marsikoga v slabo voljo m ga prisililo, da je glasno izgovaijal nelepe besede na račun plinarne. LETOŠNJA ZIMA sicer ni huda, toda po razritosti ceste skozi mesto bi človek sklepal, da ima precej ostre zobe. V asfaltu je toliko lukenj, da se jim najspretnejši šoferji ne morejo izogniti, in če ne bo nihče prijel v roke lopate, bodo luknje pridno povečevale svojo prostornino. ODKAR JE DOBIL zdravstveni dom prizidek, so delovni pogoji veliko boljši. Ljudje, ki čakajo na zdravnikovo pomoč, so veliko bolj zadovoljni kot poprej, ko so se tlačili v premajhni čakalnici, zeleni od jeze, da morajo delati, živeti in sc zdraviti v kraju, ki mu je marsikdo obrnil hrbet. TRIDESET DNI pred iztekom veljavnosti vozniškega dovoljenja se bodo morali lastniki zglasiti na tajni- štvu za notranje zadeve pri referentu za promet zaradi zamenjave knjižic z novimi S seboj bodo morali prinesti dve, ne več kot šest mesecev stari fotografiji, velikosti 3,5 x 4,5 centimetrov, ter sedanje vozniško dovoljenje. Tako zahteva novi zakon o varnosti prometa. Uradni dnevi in ure referenta za promet so v torek in petek od 7. do 14. ure, v sredo pa od 7. do 16. ure. Prav bj bilo, da že danes pogledate v svoje vozniško dovoljenje in storite tako, kot zahteva zakon. DA METLIČANI RADI potujejo v tujino, priča podatek o izdanih oziroma podaljšanih potnih listih. Tajništvo za notranje zadeve pri občinski skupščini ie izdalo ali podaljšalo v letu 1976 nič več in nič manj kot šeststo osemdeset potnih . listov. Svetovljani, ni kaj reči! OB KONCU LETA 1976 je bilo registriranih v naši občini 1180 motornih vozil. Izpit za kategorijo B ima 1001 občan, z dovoljenjem za A kategorijo se ponaša 158 prebivalcev, 238 pa je takšnih, ki lahko upravljajo z vozili, katera sodijo v C kategorijo; Vse to kaže, da so naši krajani, vsaj kar zadeva promet, zelo izobraženi. Torej naj bi se tako na cesti tudi vedli. metliški tednik 18 DOLENJSKI LIST St. 3 (1434) ★★ - 20. januarja 1977 KJE JE KAJ? Mnogi občani niso vedeli, kje naj opravijo te ali one občinske zadeve, ker na občinskih zgradbah niso bile ustrezne opozorilne table. Pred kratkim so to ribniško pomanjkljivost odstranili in prihranili občanom pota, iskanje in spraševanje. M. G. UGOTOVLJEN SPLOŠNI INTERES Prebivalci vasi Betonovo iz območja Gore v KS Sodražica so zahtevali pri občinski skupščini Ribnica, naj omogoči gradnjo ceste Kra-čali-Betonovo. Za to cesto sta zainteresirana tudi Gozdno gospodarstvo Kočevje in todz Gozdarska kooperacija Ribnica. Med vsemi interesenti je bil dosežen sporazum o financiranju te gradnje, zataknilo pa se je pri pridobivanju zemljišč za cesto. Z nekaterimi lastniki zemlje ni bil dosežen sporazum o odkupu. Občinska skupščina je na zadnji seji ugotovila javni interes za to zemljo, zato bo zemljišče, po katerem bo tekla cesta, razlaščeno. Na rešetu delovanje SIS Komunisti ocenili njihovo delovanje Komunisti oziroma njihove osnovne organizacije in aktivi naj takoj prouče delovanje delegacij na svojem območju in pri tem posvete posebno pozornost delegacijam SIS. Tako so sklenili na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica med razpravo o delu aktivov ZK in SIS. Ko-muniste-delegate, ki se ne udeležujejo sestankov, oziroma ne opravljajo v redu svojega dela, je treba poklicati na odgovor. Za boljše delo delegacij in delegatov so dolžni skrbeti SZDL in Zveza sindikatov ter komunisti, ki delajo v teh organizacijah. Ti organizaciji sta dolžni sklicati z vodji delegacij razgovor in se pogovoriti z njimi o teža- Raje smrt kot ujetništvo Ranjenci sklenili: ffČe nas odkrijejo Italijani, naj bolničarka najprej postreli nas, nato pa še sebe." Julija letos bo minilo 35 let, odkar se je odigrala krvava tragedija v bolnišnici Ogence v Loškem potoku, ki je bila ena prvih partizanskih bolnic v Sloveniji. Takrat je zaradi izdaje izgubilo življenje 16 ranjencev in bolničarka Marija Čepon— Mimica. V počastitev spomina na padle bo konec julija v Ogencah spominska svečanost. Imenovan je bil tudi že posebni odbor, ki vodi priprave za svečanost in je predlagal, naj bi ob tej priložnosti odkrili spomenik in napisne table s podatki o vseh padlih; uredili in opremili pa bi tudi jamo, v kateri se je odigrala tragedija bolnišnice. Ob tej priložnosti bodo izdali brošuro o delovanju bolnice Ogence, občinska skupščina Ribnica in KS Loški potok pa bosta podelila bolnišnici pri Ogencah domicil. Na sam dan glavne proslave — po nekaterih predlogih naj bi bila 31. julija, ko slavi svoj krajevni praznik tudi Loški potok — bo v bližini Ogenc predvidoma srečanje borcev, aktivistov, mladine in občanov. Proslavo in vse v zvezi z njo pripravlja okrožni odbor OF Barje—Kolpa v sodelovanju z ribniškimi in potoškimi organizacijami. J. P. vah dela. Cimprej pa je treba izpeljati tudi izobraževalni program za delegate SIS. Med pripravami za volitve leta 1978 je treba temeljito oceniti sedanji delegatski sistem, njegovo delovanje in odnose. Proučiti bo treba vprašanja okoli dveh zborov skupščin SIS, kjer tega še ni, in vprašanje bodoče splošne in posebne delegacije. Odgovoriti bo treba tudi na pomisleke glede vključevanja izvajalcev v zbore uporabnikov. Samoupravna stanovanjska skupnost (SSS) deluje še po starem. Pred volitvami je po sedanjih predlogih še ne bodo organizirali povsem ustavno, pač pa bodo uvedli le nekatere izboljšave, da bodo delegati SSS tesneje sodelovali z bazo, iz katere izhajajo, se pravi z delavskimi sveti in sveti KS. Posebno pozornost bodo posvetili še delovanju konferenc delegacij, kadrom v strokovnih službah SIS itd. Zaostrili bodo predvsem odgovornost vseh delegatov in še posebej komunistov. Zaradi neodgovornosti in nediscipline so še vedno težave s sklepčnostjo skupščin in izvršilnih odborov. Na konferenci so sklenili tudi, naj aktivi ZK in SIS še naprej ostanejo stalna oblika dela, da se morajo redno sestajati in sproti obravnavati zadeve posamezne SIS, odpravljati napake in pomanjkljivosti ter' o svojem delu poročati komiteju in konferenci J. PRIMC PRESEGLI NAČRT - Pri vpisu posojila za ceste so bili uspešni tudi na območju krajevne skupnosti Vas-Fara. Med najboljšimi je bil ko-lektiv osnovne šole, katerega člani so vpisali kar še enkrat več posojila, kot je bilo v načrtu. Vsak mora imeti masko Do konca 1980 mora vsak občan (tudi otrok) imeti za osebno zaščito masko, prvi zavoj, zaščitni plašč ter komplet za osebno rarieužitev in očiščenje (dekontaminacijo), v katerem je milo, soda bikarbona, čisti alkohol, vata, papirni robci, ^ v* NOVA TRGOVINA IN STANOVANJA - V Sodražici so tik pred novim letom odprli novo stanovanjsko-poslovno stavbo, v kateri je 16 stanovanj ter trgovina in bife Mercator—Jelka. (Foto: France Rus) Ribniški zobotrebci Solarji za tolminsko - ,nci osnovne šole „ France Preše-ren iz Ribnice so tudi zbirali za območje Primorske, ki jo je prizadel •anski potres. Učenci osmih razre-so prispevali po 10 din in zbrali 940 din. NA SMUČANJE - Kadar je sneg, ozivc predvsem ob sobotah in nede-Jfn praznikih smučarski tereni v okolici Sodražice, najbolj v Izberju, *r ločnica. Smučarji iz Loškega potoka pa gredo radi na smuko na * ravno goro. i tale kup papirja, ki ga Ju Dinos, boš pa veliko aj ni papir za odpad, material za občinsko se-i peljem domov. KAM ZVEČER? - Ribniška gostišča se zapro vsak večer ob 22. uri. Kdor bi se rad pozabaval po 22. uri, pa odide v gostilne po vaseh, kjer sprejemajo goste tudi po tej uri. Ribničani radi zahajajo v Laze, Lipovec, Rakitnico, Ortnek in drugam, ker se lahko ob kozarčku vcc (ali preveč) bolj sproste kot v Ribnici kjer so v boljših gostiščih vsem na očeh. VELIKA PRIDOBITEV - Za Sodražico je nova samopostrežna trgovina velika pridobitev. V njej je velika izbira, zato je konkurenčna ostalim, starejšim sodraškim trgovinam. PRAZEN KIOSK - 2c nad mesec dni stoji na avtobusni postaji v Ribnici nov kiosk, vendar je še vedno prazen. Ljudje se sprašujejo, čemu je namenjen. Večina jih je prepričana, da je to nova prodajalna sadja in zelenjave, vendar ni res. Zvedeli smo, da bodo v tem kiosku prodajali časopise. GREMO V KINO - V domu JLA v Ribnici je danes film ,,Zvezda v‘*rl’ eteia", 22. in 23. januaija „Pogreb v Los Angelesu", 26. in 27 januarja pa „Dober posel v Marseulcu . Ll. in 23. januarja je matineja filma „lz-ziv bele šape \ M_ ^ prašek, pralno sredstvo in atropin. V stanovanjskih hišah in blokih mora imeti hišni svet na vsakih 20 stanovalcev po eno priročno lekarno in nosila, za vsako stanovanje pa komplet za razkužitev in očiščenje. Vse to določa novi odlok, ki ga je sprejela pred kratkim ribniška občinska skupščina. Isti odlok določa podrobno, kaj morajo imeti še delovne in druge organizacije ter organi, posebej pa še organizacije združenega dela, v prostorih, v katerih se zadržuje ali zbira večje število občanov. Izvajanje tega odloka bo kontroliral občinski štab za civilno zaščito. Ta odlok je sprejet, da bi bili občani čimbolj zavarovani v primeru vojne in napada z radiološkimi, biološkimi in kemičnimi sredstvi. J. P. Nekaj mladinskih ZANIMIVEJŠI KROŠNJAR -Glasilo mladine ribniške občine „Krošnjar“ izhaja občasno, v njem pa so vesti in članki iz dela osnovnih organizacij ZSM. Glasilo bo v prihodnje boljše in obsežnejše, če bodo vanj dopisovali iz vseh organizacij in aktivov ZSM, šol in društev. Na nedavnem seminarju v Glažuti so se mladinci pogovorili tudi o vlogi in pomenu informiranja mladine. Izdajanje ,,Krošnjaija“ je bilo ocenjeno kot pomembna dejavnost ZSM. ZNANJE IZ GLAŽUTE - Na nedavnem seminarju v Glažuti so dobi- li mladinci napotke, ki jih bodo lahko uporabili pri delu svoje organizacije. NOVA ORGANIZACIJA - Končno je tudi Ribnica dobila osnovno organizacijo ZSM. Žal pa se le malo ribniških mladincev zanima za organizirano delo, saj sc jih je ustanovne konference udeležilo le okoli 20. Kljub temu je bila razprava zelo živahna in ostra, sprejeli pa so tudi sklepe za nadaljnje delo. Za predsed- REŠETO nika in sekretarja sta bila izvoljena Marjeta Pakiž in Bogo Oražem. DELO V JANUARJU - Predsedstvo občinske konference ZSM ima načrt dela do maja. V tem mesecu so predvidena športna tekmovanja, predavanja, kviz tekmovanje, posveti v osnovnih organizacijah ZSM in krajevnih skupnostih. KAJ PA NAPREJ? - V februarju bo ZSM zbirala kandidate za mladinske delovne akcije, organiziran pa bo tudi literarni večer, in sicer ob obletnici smrti pesnika Franceta Prešerna. Marca bo proslava v počastitev dneva žena in prvenstvo v malem nogometu med ekipami osnovnih oiganizacij ZSM. V aprilu je predvideno trim kolesarjenje in nekatere ankete. PRIDNI ŠOLARJI - Mladina osnovne šole sodeluje s pionirsko organizacijo. V zadnjem obdobju so uredili grob v Jorasovem gozdičku, nekajkrat čistili okolico šole, pomagali slabšim učencem pri učenju itd. M. GLAVONJIC Ul w:mm --i BODOČI BOLNIČARJI — Tečaj za bolničaije in vodje ekip prve pomoči se je začel v Kočevju te dni, končan pa bo marca. (Foto: J. Primc) Več ko je znanja fmanj bo žrtev Začelo se je načrtno izobraževanje enot civilne zaščite — Sto ur predavanj za bolničarje V Kočevju se je te dni začel tečaj prve pomoči za bodoče bolničaije in vodje ekip prve pomoči. Obiskuje ga 25 tečajnikov in tečajnic, ki jih je izbral občinski odbor Rdečega križa in nekatere krajevne skupnosti. Prvi, medicinski del tečaja bo trajal 73 ur in bo končan predvidoma marca, ko bodo tečajniki delali izpite. Vsi ti tečajniki bodo nato obiskovali še 26-umi tečaj, na katerem se KOČEVSKA POSADKA - Kočevski poštarji so nam povedali marsikaj o svojih težavah in predlogih občanov. (Foto: Prhne) Psi še napadajo poštarje Primernejše avtobusne zveze za delavce od Kolpe — Več obrtnikov — Tovarištvo na cesti — Za pretvornik Kočevski poštaiji se v sedanji akciji niso posebno izkazali z nabiranjem novih naročnikov. Kot oviro navajajo, da so domačini že skoraj vsi naročniki, pa tudi že precej priseljencev iz drugih krajev republike in države si je že naročilo Dolenjski list, iz katerega občan največ zve o dogajanjih v občini in na Dolenjskem. Poštaiji imajo veliko svojih problemov, razen tega so neprestano v stikih z ljudmi, zato vedo tudi za njihove želje. ' Ob našem zadnjem obisku na pošti so nam jih povedali nekaj. ..Zapišite, naj vsi prispevajo za gradnjo pretvornika zdrugi program, kije Kočevju res zelo potreben." , Prebivalci z območja proti Brodu na Kolpi, predvsem tisti, ki so zaposleni v Kočevju, si želijo še en (delavski) avtobus. V Kočevje bi moral pripeljati pred 6. uro zjutraj, iz Kočevja pa odpeljati ob 14.30. Sedanji avtobus za zaposlene občane ni primeren, zato se morajo nekateri voziti na delo s svojim avtom." „V Kočevju potrebujemo najmanj 2 do 3 strokovnjake za popravilo televizoijev. Če zdaj zboli vodja delavnice tovariš Košmrlj, že ni nobene^ več, ki bi ti dobro popravil televizor. Moj že mesec dni ne dela, čeprav ga je prišel nekdo popravit na dom." ..Lastniki psov naj imajo te svoje prijatelje privezane, ker napadajo poštarje. Žavedajo se naj, da po predpisih poštar ni dolžan raznašati pošte na dom tam, kjer imajo odvezanega psa." „Ljudje bi radi vedeli, kdaj bo odprta cesta Brod na Kolpi-Delnice." (Po zagotovilih letos, natančnega datuma pa še ne vemo.) Tako smo prisluhnili predlogom, opozorilom in vprašanjem kočevskih poštarjev, ki so ob zaključku razgovora zatrdili, da se bodo še bolj potrudili pri nabiranju naročnikov, saj je Dolenjski list zanimiv časopis, ki prinaša veliko novic. bodo seznanili s splošnimi nalogami in pomenom civilne zaščite in delovanja njenih enot. Ta tečaj sodi namreč v okvir izobraževanja enot in štabov civilne zaščite, ki je določeno z novim republiškim načrtom, in je enak za vse občine. Izobraževanje se je začelo na področju medicinske prve pomoči katero je občinski štab CZ ocenil kot najpomembnejše. Skozi podobno izobraževanje bodo šli nato še pripadniki ostalih enot CZ. Obiskovanje tečaja prve pomoči je za vse, ki so nanj pozvani, obvezno. Izobraževanje pripadnikov enot CZ je namreč podobno izvajanju vojaških dolžnosti Kdor je pozvan na predavanje, mora priti sicer je predvidena kazen za tistega, ki ne pride, in za delovno organizacijo, če obveznika CZ ne bi pustila na predavanje. Občinski štab CZ bo uresničevanje načrta izobraževanja prilagajal denarnim možnostim. Tečaji namreč precej stanejo, saj bo tečaj prve pomoči veljal kar 17.000 din, čeprav je RK zaračunal zelo nizko ceno. Zato je v nekaterih drugih primerih, kjer je to mogoče, predvideno tudi izobraževanje doma in nato opravljanje testov oziroma izpitov. Na tečajih, vajah, v šolah in drugače pridobljeno znanje bodo enote civilne zaščite pri občinskem štabu in v krajevnih skupnostih tudi praktično preizkušale na občasnih vajah. Razen tega ga bodo izpopolnjevale z dodatnimi tečaji, obiski raznih sorodnih ustanov in enot ter na druge načine. J. PRIMC DELOVNA MLADINA - Mladina v KS Vas—Fara v zadnjem obdobju dobro dela. Najuspešnejša je na kulturnem področju. Posebno živahno je ob koncu tedna, ko se vrača domov tudi mladina iz srednjih in drugih šoL Mladina sodeluje tudi pri organizaciji raznih srečanj, pohodov, izletov, gostovanj in zabavnih prireditev. Drobne iz Kočevja Ivan Nimac, poštar, Kočevje: „Posebno pozimi zaidem z avtom na slabi cesti proti Koprivniku velikokrat v težave. Zahvaljujem se občanom, ki so mi pomagali, in sicer Cirilu Ivancu iz Koprivnika, veteri-naiju Planincu iz Kočevja in Janezu Česniku iz Oneka. (Foto: Primc) NOVE ZNAČKE - Društvo upokojencev v Kočevju je prejelo svoje značke. To je novost za kočevske zbiralce. Značko je dala izdelati Zveza upokojencev Slovenije in je namenjena vsem upokojencem. BREZ REDA - Zbiranje značk je zelo razširjeno. Zbira staro in mlado, vendar neorganizirano. Največ jih zbira značke le po številu in ne po zvrsteh. Pionirska sekcija Filatelističnega društva Kočffvje namerava ustanoviti tudi sekcijo zbiralcev značk, ker sta si ti dve zvrsti zbiranja zelo sorodni. NI PAPIRJA - Trgovine so se pred prazniki dobro spraznile. Nekaterih predmetov še sedaj ne dobiš. Manjka raznih obrazcev, naročilnic, delovodnikov in drugega pisarniškega materiala, ki bi ga morali uporabljati že s 1. januarjem. Zato nastajajo razne težave. OGRAJO POKOPALIŠČU - Pokopališče bo treba ograditi, in to čim prej, da se bomo ognili jezi in škodi. Poročali smo že, da se po grobovih pasejo jeleni, ki žrejo tudi cvetje s svežih vencev. Krajevna skupnost Kočcvje-mesto tega bremena sama ne more rešiti. Potrebna bo pomoč občanov. Namesto nesmiselnega tekmovanja, kateri pokojnik bo imel pri pogrebu več vencev, naj bi raje prispevali denar v sklad za postavitev ograje okoli pokopališča. Tako bi prihranili tudi veliko denarja za vzdrževanje grobov, ki jih je treba sedaj večkrat zasaditi s cvetjem, ker ga popase divjad. PREGOVOR - „Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem!" trdi star pregovor, ki se je žal v Kočevju in drugje krepko uresničil. Zadnje tedne smo izgubili mnogo občanov, mladih in starih, sorodnikov in prijateljev. občan vprašuje medved odgovor je — Po čem sklepaš, da bo SIS za komunalno dejavnost bolje delala, kot je prej Komunala? - Ker so takoj po novoletnih praznikih začeli oovažati sneg z ulic, čeprav ga že skoraj ni bilo več, ker se je sam stopil. Le kako bodo pljunili v roke takrat, ko bo res zapadlo veliko snega! K0GEUSKE NOVICE KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOfiEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Koga bomo izbrali za delegata? Evidentiranje možnih kandidatov je stalno, a pomanjkljivo — Zamenjati bo treba pol delegatov — Odkriti nove in sposobne občane Čeprav je do volitev še dobro leto, se je v kočevski občini že začela predvolilna aktivnost. Po sedanjem sklepu bodo do maja analizirali dobre in slabe strani, ki jih je doslej pokazal delegatski sistem. FIZIKI SPET VADIJO - Po enoletnem presledku zaradi pomanjkanja učiteljev je na osnovni šoli Kočevje to šolsko leto spet začel delovati fizikalni krožek. Obiskuje ga 16 učencev osmih razredov in 14 iz sedmih. Krožkaiji gredo na koncu vsakega šolskega leta še na poučni izlet. Učenci osmih razredov si ogledajo RTV center v Ljubljani, učenci sedmih razredov pa Tehnični muzej v Zagrebu. (Foto: T. Primc) V dosedanjih razpravah se je nekajkrat zastavilo vprašanje, ali naj bo občinski izvršni svet „načelni-ški“, se pravi sestavljen pretežno iz načelnikov oddelkov občinske skupščine, ali pa iz drugih članov. Zadnja beseda še ni bila izrečena, vendar prevladuje mnenje, da je najpomembneje, za kaj se člani IS zavzemajo, kakšni so kot ljudje, ne pa, če so načelniki ali ne. Delo družbenopolitičnega zbora ni ocenjeno kot najuspešnejše. Izbiri delegatov za ta zbor bo treba posvetiti več pozornosti. „Naj ne bo edino merilo, da je primeren za delega- Kočevju se obeta več programov TV Samo s sprejemom enega programa občani niso zadovoljni Komaj se je začela akcija za gradnjo televizijskega pretvornika pri Kočevju, ki bo omogočal boljši sprejem prvega programa RTV Ljubljana in programe drugih jugoslovanskih postaj RTV, že je dobila popolno podporo občanov. Vsi radi prispevajo enkratno 100 din za gradnjo pretvornika. Tako bo v občini zbranih okoli 300.000 din, manjkajoči denar pa bodo dodale še delovne organizacije, temeljna kulturna skupnost in drugi: Zbiranje prispevkov in nadaljnja dela v zvezi z gradnjo pretvornika organizira in vodi poseben odbor pri občinski konferenci SZDL. Novi pretvornik bo namreč posebnega pomena tudi za boljše in vsestransko obveščanje občanov. Ker se je delo komaj dobro začelo, še vedno ni znano, kje bo novi pretvornik stal. Po sedanjih predlogih naj bi bil to Mestni vrh ali pa Lovski vrh (Sv. Ana). Nekateri že zagotavljajo, da je primernejši Lovski vrh, ker bi pretvornik od tu pokrival večji del občine (kot z Mestnega vrha, ki pa je bližje mestu) in ker je od tu možen boljši sprejem iz smeri Ljubljana, Krvavec, Pohoije, Zagreb, Reka (Risnjak). Razen tega je tu še elektrika, kar bi gradnjo zelo pocenilo, pa tudi cesta je dobro vzdrževana in celo pozimi plužena. Seveda bodo morali izbrati najboljšo lokacijo za pretvornik strokovnjaki. Občani vprašujejo tudi, kdaj bo novi pretvornik začel delati. Po sedanjih zagotovilih je treba najprej zbrati ves potrebni denar, takoj nato pa se bo začela gradnja pretvornika, ki bo trajala kake tri mesece. To pomeni, da bi lahko pretvornik začel delati že sredi leta, če bo akcija zbiranja denarja potekala ugodno in če bo vreme gradnji naklonjeno. J. PRIMC Obveščanja ne kaže krčiti O rokovniku za izvajanje analiz delovanja delegatskega sistema in o pripravah na volitve leta 1978 so razpravljali na zadnji seji občinske konference SZDL Koče\je. Razen tega so se pogovorili tudi o sofinanciranju Dolenjskega lista, za katerega bodo iz sredstev SZDL zagotovili letos 10 odstotkov več denarja kot lani; ostali manjkajoči denar (zaradi podražitev papirja, tiska, pošte itd.) pa bodo skušali zagotoviti iz virov tozdov, SIS in krajevnih skupnosti. Ugotovili so, da je Dolenjski list najpomembnejše glasilo za seznanjanje občanov z dogodki v občini in da odigrava zelo pomembno vlogo tudi pri raznih akcijah kot so samoprispevki, volitve, uveljavljanje samoupravljanja itd. Spregovorili so še o tovarniških listih in sklenili, da bo treba proučiti organiziranje obveščanja v občini. Spregovorili so še o delovanju organizacij tehnične kulture v občini in ustanovitvi občinske zveze organizacij tehnične kulture ter še o nekaterih drugih zadevah. J. P. ta tega zbora tisti, ki se pogosto oglaša v razpravi —' potem pa seje zbora ne moreš zaključiti," je poudarila v eni izmed razprav predsednica zbora Zalka Kocjan, ki je opozorila še, da imajo delegati premalo znanja, da prav delegati iz vrst mladine pogosto manjkajo na sejah in BRATSKO PROKUPLJE — Mesto šteje okoli 25.000 prebivalcev in je eno največjih industrijskih središč Srbije. Je središče topliške pokrajine, kjer je bilo med vojno zelo razvito narodnoosvobodilno gibanje. Mala anketa Za televizijski pretvornik V Kočevju so te dni začeli pobirati pri lastnikih televizorjev po 100 din enkratnega prispevka za gradnjo novega televizijskega pretvornika, ki bo omogočal sprejem več programov. Zdaj namreč v Kočevju lahko sprejemamo v glavnem le prvi program. Nekaj občanov smo vprašali, ali so za ta prispevek ali ne. Odgovorih so tako: STANE OTONIČAR, predsednik KS Kočevje: „Slučajno dobivam tudi zagrebški program, vendar slika izgublja barvo. Sem za prispevek in pretvornik. Sicer pa so za to tudi občani. Dokaz je skoraj leto dni star zapisnik hišnega sveta Kidričeve 1 in 3, v katerem je med drugim zapisan sklep: .Ponovno zahtevati pri KS in SZDL, naj s posredovanjem RTV Ljubljana uredijo pri Kočevju tak pretvornik, da bo možen kakovosten sprejem prvega programa TV in tudi sprejem drugega oziroma zagrebškega programa.’" SLOBODAN IVIC, uslužbenec, Kočevje: ..Pričakujem, da bo po zgraditvi pretvornika boljši sprejem in da bom lahko spremljal tudi 2. program RTV Ljubljana, ki oddaja ob ponedeljkih športno oddajo RTV Zagreb „Indirekt.“ To oddajo bi zelo rad gledal. Zato sem tudi za prispevek za gradnjo pretvornika." JOŽE OŽBOLT, upokojenec, Kočevje: „V našem bloku smo že vsi plačah prispevek za gradnjo pretvornika. Zdaj namreč lahko spremljamo le prvi program. Inkasantka je povedala, da se doslej nihče ni upiral plačilu prispevka." LOJZE HOČEVAR, upokojenec, Kočevje: „Zagreb ima precej boljši program kot Ljubljana. Tudi športa prenaša več, in to neposredno. Na ljubljanskem programu pa je boks ali kakšen drug zanimiv program že redkost. Tudi ostale oddaje drugih TV so pogosto bolj zanimive kot ljubljanske." LADO GAŠPARAC, AMD Kočevje: ..Pričakujem, da bom po zgraditvi pretvornika lahko gledal več programov. Oddaje drugih jugoslovanskih studiov so vsebinsko boljše, zanimivejše in tudi zabavnejše. Omenim naj zabavno oddajo, kije ob nedeljah popoldne in je pri nas zdaj sploh ne vidimo." J. P. da delegacije za SIS niso najprimerneje sestavljene. ..Izkazalo se je, da so delegatke za skupnost otroškega varstva v glavnem ženske in da je lahko' delegat kulturne skupnosti le tisti, kdor se ukvarja s kulturo, da vsaj sodeluje v pevskem zboru," meni tudi predsednik IS Alojz Petek, ki je opozoril tudi, da se delegati in vsi odgovorni premalo zavzemajo za izpolnjevanje načrtov, dogovorov in sporazumov. Vsak se prizadeva le, da bi dobil čimveč zase, za svojo dejavnost, za svoj sektor, namesto za uresničevanje občinskih načrtov, za napredek celote, občine. Več ko bo poklicnih funkcionarjev, hujša bo taka, se pravi .sektorska' politika." Predsednik občine Savo Vovk meni, da je še preveč „samouprave od zgoraj" in da.ljudje še ne razumejo dovolj humanizma naše samoupravne družbe, v kateri pa je seveda tudi potrebna disciplina. Posebnega premisleka je vredna ugotovitev, da so na razne pomembnejše sestanke vabljeni direktorji ali vsaj vodilni delavci, radkeje pa delegati. Kako se naj potem delegatski sistem uveljavi? Slabo je tudi še sodelovanje med delegacijo in zborom delavcev. Zbori uporabnikov SIS so pogosto sestavljeni iz izvajalcev, kar ni prav. Razčistiti je treba, kdo vse je lahko delegat in kolikokrat je lahko posameznik izvoljen za delegata. Nekateri predlagajo, da je treba uskladiti delo delegacij za SIS, k čemur bi pripomogel poseben delegatski bilten. Seveda bo treba pred volitvami uskladiti • tudi delo družbenopolitičnih organizacij. J. PRIMC Prenos pristojnosti Novoustanovljena samoupravna interesna skupnost (SIS) za komunalno in cestno dejavnost Kočevje je prevzela s 1. januaijem tudi urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč, kar je doslej opravljala Samoupravna stanovanjska skupnost (SSS). Tudi vse licitacije za oddajo stavbnih zemljišč bodo v pristojnosti nove komunalne skupnosti, in ne več SSS. Zadeve pa, ki jih je že začela reševati oziroma urejati SSS in so že odprte, bo SSS tudi dokončala in tako postopoma prenašala ta del svoje dejavnosti na komunalno skupnost. SSS in komunalna skupnost pa bosta v bodoče tudi tesno sodelovali, za kar sta že izvolili posebni usklajevalni odbor. To sodelovanje je potrebno predvsem zato, ker se urejanje oziroma pripravljanje gradbenih zemljišč dopolnjuje z izgradnjo stanovanj, garaž itd. OGREVANJE REŠUJEJO Ogrevanje stanovanj in poslovnih prostorov na območju Kidričeve ulice v Kočevju rešujejo v zadnjem obdobju bolj prizadevno. Zvedeli smo, da sta trenutno predvideni dve rešitvi, ki ju študirajo in pripravljajo vzporedno: po eni bi ogrevanje izboljšali že to jesen, po drugi pa najkasneje prihodnje leto. Kam s funkcionarji? V eni izmed razprav o volitvah prihodnje leto je bilo v kočevski občini izraženo mnenje, naj bi za najodgovornejše poklicne dolžnosti v občini kandidirali ljudi, ki imajo med drugim vsaj višjo, če ne visoko izobrazbo. Ta predlog je bil utemeljen z dejstvom, da se je že dogajalo, da je bil problem, kam z odgovornimi družbenopolitičnimi funkcionarji potem, ko jim je potekla mandatna doba. Res se je to v občini že dogajalo, vendar to ne more biti vzrok, da je treba m najodgovornejša politična (in druga) mesta vedno kandidirati le ljudi z visoko in višjo izobrazbo. To bi namreč pomenilo, da ostali delovni ljudje in občani nimajo takih državljanskih pravic kot visoko in višje izobraženi. Gotovo je namreč v občini tudi kakšen delavec, ki bi bil sposoben m primer za sekretarja komiteja ZK. Morda bi sekretar ZK ali predsednik sindikata celo moral biti prej iz vrst delavcev kot iz kakšnih drugih. Popolnoma napačno pa je mišljenje, da je treba za vodilnega političnega funkcionarja potem, ko mu poteče mandat, najti „primerno“ delovno mesto. Pod „pri-merno “ je razpravljalec namreč očitno mislil direktorsko ali kakšno podobno visoko mesto. Zakon o združenem delu v svojem 192. členu povsem jasno pove, da se tak delavec (funkcionar) lahko vrne na delo v tisto temeljno organizacijo in k delu, ki ga je opravljal pred izvolitvijo (lahko pa tudi k drugemu delu, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in z delom pridobljeni delovni zmožnosti). J. PRIMC v_________________________S SE 65 STANOVANJ Stanovanjsko poslovno naselje v Kidričevi ulici v Kočevju, v katerem bo okoli 65 stanovanj, poslovni prostori in pomožni prostori za stanovanja ter hišne svete, bo predvidoma vseljivo postopno, od februarja do junija 1978. Naselje bodo sestavljali štirje stanovanjski bloki V pripravi pa je že novi zazidalni načrt za okoli 70 stanovanj, ki jih bodo začeli graditi letos, dokončana pa naj bi bila konec prihodnjega leta. Ta stanovanja bodo v Turjaški ulici. DRSALIŠČE DOKONČANO Gradnja drsališča v Kočevju je v glavnem zaključena. Drsališče je dobilo tudi razsvetljavo. Naj; več so pri urejanju pripomogli občani in poseben odbor, ki ga je vodil Stane Logar. Zdaj pričakujejo občani, da bo dokončno urejena tudi Opekarska ulica, ki vodi do drsališča. Do tega so upravičeni, ker so jo doslej v glavnem sami urejali. Nepozaben sprejem naših Vtisi z obiska pri bratih Mesto Prokuplje v Srbiji, ki je pobrateno s Kočevjem, smo vam že predstavili, pa tudi njegovo gospodarstvo in druge de* javnosti ter njegovo zgodovino. Tokrat naj spregovorimo o bratskem sodelovanju obeh mest v zadnjem obdob ju. Na povabilo mladinske organizacije iz Prokuplja in telesno-kulturne skupnosti so kočevski mladinci lani sodelovali z mladinci iz Prokuplja na športnem in kulturnem področju. Letos bodo taka srečanja ponovno v Kočevju. Pobratenje ima za posledico sodelovanje na raznih področjih: gospodarskem, interesnih skupnosti, po-sebnp še komunalne skupnosti, in drugod. Izmenjavajo pa tudi iz-kušrije na področju delovanja samoupravnih organov in delegatskega si- stema vseh treh pobratenih mest (Kočevje in Prokuplje sta namreč pobrateni še s Škofjo Loko). Pogovarjal sem se s predsednikom konference krajevne skupnosti mesta Kočevje Alojzom Hočevarjem, ki je vodil kočevsko delegacijo na obisku v Prokuplju. Povedal je: „Bili smo na osnovni šoli narodnega heroja Tatka v Prokuplju. Učenci so imeli ta dan na programu šole samoupravljanje. Presenečen sem bil, kako dobro je učenka vodila vse posle direktorja. Odgovarjala je tudi na telefonska in druga vprašanja, kot da že dolgo opravlja to dolžnost. Prav tako so učenci 7. in 8. razreda prevzeli dolžnost učiteljev in brezhibno vodili pouk. Prišel sem do spoznanja, da ti učenci do-’ bro poznajo samoupravljanje in odgovornost." — Kakšen občutek ste dobili ob izvajanju samoupravljanja učencev? „Izreden. Pomeni, da najmlajši rod nadaljuje to, kar si je postavilo za cilj junaško mesto Prokuplje med NOB." - Vaši mladinci so obiskali Prokuplje. Kaj vam je ob srečanju osta- lo najbolj v spominu? ..Avtobus z našimi mladinci bi moral priti v Prokuplje okoli 17. ure. Z nekaterimi tovariši sem prišel že pred avtobusom. Na glavnem mestnem trgu je bilo zbranih po moji oceni preko 2000 mladincev in čakalo avtobus iz Kočevja. Čeprav je avtobus prispel s poldrugoumo zamudo, sc skupina, ki je bila oblečena v narodne noše ih plesala ob spremljavi njihove glasbe, ni razkropila, ampak seje bolj in bolj razživ-Ijala in s pisanostjo oblačil še bolj poživljala množico čakajočih mladincev pobratenega mesta. Ob prihodu mladincev iz Kočevja jih je ta množica enostavno zgrabila v bratski objem, jih pozdravljala, nato pa jih popeljala na svoje domove, kjer je posameznike čakala presenetljiva vljudnost in dobrodošlica. Našim so nudili vse mogoče specialitete in ugodje. Tako prisrčnega sprejema si sploh nismo predstavljali. Vsega, kar smo doživeli v Prokuplju, ne bi mogel povedati z besedami. - Kaj ste se pri tem srečanju naučili in kako se pripravljate na srečanje, ki bo letos v Kočevju? „Težko bomo v Kočevju pripravi- li tako prisrčno srečanje, kot smo ga bili deležni v Prokuplju, vendar se bomo potrudili. Velika oddaljenost med bratskimi narodi ne sme zavirati sodelovanja. Imeli smo primere, ko so mladinci ob slovesu jokali, drugi so hoteli ostati pri novih prijateljih, vsi pa so si obljubljali, da si '‘•'»X-. I TRIJE POBRATENI - Leta 1975 so podpisali predstavniki krajevnih skupnost. Škofja Loka, Kočevje in Prokuplje listino o trojnem prijateljskem sodelovanju. bodo dopisovali in si tako zagotovili trajno povezavo in prijateljstvo med pobratenima mestoma. Na koncu lahko povem tudi, da so se naši in njihovi prosvetni delav-ci dogovorili, da bodo izmenjavali predavatelje za določen čas, in sicer bo predavatelj iz Prokuplja predaval srbohrvaški jezik v Kočevju, naš predavatelj pa slovenski jezik v Pr er kuplju. Nadalje bodo tudi prosvetni delavci iz Prokuplja obiskali osnov- no šolo v Kočevju, in sicer na dan aznika do iz srn po Nekaj besed o pomenu pobrate- nju, raznika mesta. Na tem srečanju si odo izmenjali izkušnje s pedago- prai bo d škega področja. nja mest je povedal tudi predsednik IS KS Kočevje Stane Otoničar: ..Mislim, da je bil osnovni cilj po* bratenja dosežen predvsem zato, ker smo to sodelovanje prenesli tudi na šolo, telesnokulturne in druge aktivnosti, in da to sodelovanje ni ostalo le na ravni srečanj uradnih delegacij. To je vsekakor uspeh in v tej smeri bomo morali razvijati naše sodelovanje s pobratenimi mesti tudi v bodoče, predvsem pa mislim, da boino sodelovanje okrepili čiinprej tudi na gospodarskem področju. ‘ SLAVKO MALI TEČAJ U VOZNIKE C IN E KATEGORIJE SnH?1 CENTER za kovinarsko stroko NOVO MESTO WLAZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Razpisuje katcV TEČAJ za voznike motornih vozil c in e dati ^ NOVEM MESTU: vpišejo se lahko kandi- kanH'?31-' ^ *8t' z naimani ® razredi osnovne šole oziroma .1 at' z veljavnim vozniškim dovoljenjem C kategorije ne 9lede na izobrazbo. ' kandidate s končano poklicno avtomehaniško šolo orga-J skrajšani tečaj, lavizavpisje F>otrebno priložiti: pisek iz rojstne matične knjige _ gazilo o izobrazbi - ,°tokopii° vozniškega dovoljenja za C kategorijo lnteresVn'Šk0 Spričeval° cat ,eSen^' naJ vložijo pismene prijave v tajništvu centra, Uli- 0 prSt?' VSakdanod 8~14- ure- u tečaja bodo kandidati obveščeni pismeno. Opisna ■IlK komisija za imenovanje direktorja delovne »s? ■ P^nizacije r a 2 P i s u j e Prost° delovno mesto: DIREKTORJA Klovne organizacije Rad£0nip°9oii: 'n naim'ran farmacevt z opravljenim strokovnim izpitom 0r9aniza tr'*etno Prakso v lekarniški službi; DD v eaC )Ske sP°s°l3nosti in moralno-politični pogoji po n°tnih merilih v kadrovski politiki občine Sevnica. Potrebni p°Ve^?° Pr'l°žiti potrdilo o zahtevani izobrazbi, °Pis d0SBH ra..,si 'n 0 nekaznovanosti, kratek življenjepis in KandidatiIhZaP0Slitev' °bjavj razD- °ra,° pr'Jave na razpis poslati v 15 dneh po 02fiako ?-Sa na nasl°v: Lekarna Sevnica, 68290 Sevnica, z urazpis". S ZAHVALA Urinsko srce seri • Uratl ^ne januarja je za vedno utihnilo ueminsedemdesetletne ljube mame, stare mame in prababice Marjete foršček °d trenutka ko ‘Z Pr> Straži WnfUL-Vovanja 'ter j? z.aP.ust*la> smo bili deležni toliko resnične-’ j ste našo neštet0 pismenega in ustnega sožalja, jemo p ’ ji Prinesli m° man?° obiskali v bolnišnici, ob mrtva-tov vi^bno zahvali ?° ePe?a cvetja, se iskreno zahvalj tov! Vi £*? za posloviinf^0 vašč?"0?1- njenim .tovarišica. tov v* mcu za DoOn^ii , 0 vaščanom, _v ,_______________, i° kolM?I?,u Za Kovor ^fjnebesede pred hišo žalosti ter članu ZB 0 znance. i Brn'Livu PTT nodipt °Kprtem 8r°bu. Nadalje izrekamo zahva->n S*?*inskeiti11J3^i°V0 mest0> Opekarni Zalog, Aerodro-N°vo mes,Po°?rtjU Ljub‘jana’ 0I8anizaciji ZB Stra- L ta nrJ • ,11LSlO ter vsem imrvIniUm nniatalinm in: Zelo nancemT 'OVo me«« J Huuijana, organizaciji ca sira-skrbnn „ poda«jene ven J 1 vsem sor°dnikom, prijateljem in mamo pospremil? u cvetJc-Hvala vsem, ki ste našo H “““ k njenemu počitku. j b°; je no* sta'1 0 K d# 4 i : I JO dq Nerona-* z Sm°I' ^°jze’ Vilko in Viktor z ženami, m> posebno pa njeni vnuki in pravnuki zahvala boleči in 'n skrbnega SnL'/«ubi nafcga dragega očeta in starega očeta !VlATlJF žepuharja U Podklanca pri Vinici S ir,ln,° zahvai *Ptemili £ darovan ^0r°dn'^om’ sosedoin in prijateljem ^nC^v.za& i^n\ln cvctic ,l:r v«m. ^ ste ga Zdrav«v. bju interneua mi,! (}čC , /at'va,a zdravstvenemu in I'omC|j *ne ambulante v a sP'oine bolnice Novo mesto n°me*j! £2° mot° krožki, v?*: Ccs*nemu podjetju TOZD davljeni nk ntlcam *tudent«lt f8, P0.45 Ti goste iz v>m zaia znanih , nasveti Dogovor \ ktu 19 2*5 Pogovori. ?°mačeg Lahko nc »nsamblo ^trtkov napevov. 21.40 U, P« pksbena k,la 23» iam. ka /Etični tujine. j HO Re 11 ^ 13.50 £ Glasbena “Jetniki !*•*> N; ^dravijj 9Vr,Wjak‘ Minute U ;\ mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konfet' RjtT Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo roe» ’ Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovoineft-^v Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik r*“. Markelj, Jane/. Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in An a Oblikovalec Priloge Peter Simič. IZHAJA naročnina naprej (oz, ustrezna 52100 620 Toi 'ne nec rriioge reter Mimc. .in -JU' JA vsak četrtek - Posamezna številkapl»7g(r\ ia 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških ^ i rc/.na ilniun valuta v t<*i vrednosti) —■ druga valuta v tej vrednosti) 107 32000-009 8-9 OGLASI: 1 cin viSinc v enem stolpcu 89 din, 1 1?'V: strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji s,rani J W\) Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja be ^ g (t, vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica £*■“» jgsJft 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije, »uj* “ 421 -1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne A davek od prometa proizvodov. tfeIo W TIKOCl RAČUN pri podružnici SDK v 52100-601 10558 - Naslov uredništva: 68001 NovO ye; /| talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23 60* - N«*l°v$g) $J>\ Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon „,^1 Nenaročenih rokopisov in fotografij nc vračamo -, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list. Novo me*to " tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. c? <: »Da* j>To s tjn * ofc*1 ■Nti: **tviC tein čui 22 DOLENJSKI LIST Sl. 6 (1437) - 10- telLL jRADIO t- •< LJUBLJANA 2.00SiVonD^.X P°ročila 1-00, 4.00. 5.00, 6.00, 7.00, , 9-oo, 11.00, 12.00, ) in 24.00. Nočni JANUARJA: matineja. 9.05 13-0b, lTrin ?i°L 19.00 77 nn’ J. °* 17-°°' 180°' ProEtam nH^flnc"00 in 24-00- Nočni lotkihV ni 80 5-00 (razen ob J 9.00 do' 8 (M £lasbcni spored od 8.0C8ETjfe- 20. Radijska S?™ 1 1 I Zborovska ^|Za, v’^° stopnjo. 9.35 10.15 £*asba preteklih dob. 10.45 1431(0 'n P° čem'.’ Me iz nlf- 03P0*!'1 za naše Vam zakrarn116' 1i‘03 Upanite, pa Znanh^m„7°P° ž,c|j'- 12.10 Zvoki nasveti _ 1' 12.30 Kmetijski ^ovor o ,Zvonc Miklič: v letu 1977 iTt?vab v poljedelstvu 14-05 Kai ? ° Gd vasi do vasi. Mehurčki 'Poslušajo. 14.40 POMori is«» ,41 Jezikovni Oomačea n°°”Vrtiljak“. 18-05 Iz Uko noč nLmeg.a arhiva- 19-35 A^niblom’ ? 0C1- 19.45 Minute z četrtkov Vei° ia Privflca- 20.00 Napevov 71 l„ omačih pesmi in '•40 Lene m 0 Literarni večer. PETtK ?f‘°1lje- P^bena maii JANL'ARJA: 8.08 l°,a za nižjo "eja-. 9-05 Radijska kun, kako ■ pnj0' 1015 Kčaj, *'' m po čem? 10.45 tujine, n n in La naše goste iz 2-10 Revija n5? Talijinih poteh. IPOKmetiicv- trov ^ solistov. igrajo. 05 Naši mn p** vam;- „ ,tn zdravje, jetniki nfi i'ca* 14-13 14-30 Nag poslušalcem. .Pozdravljajo čestitajo in ^^'tiljak" is n?5,Naš gost. 16.00. Uhko „ ,VcUki Interpreti. i5m,,e z , °č> otroci! 19.45 Stop »"blom Gorenjci, morju jPPOps 20. 21.15 Oddaja o feS« in zvou"!?1, '1' 22-20 1» LiterarJc • °S0V domačih. a&Cj.“tomo' 2315 tGedS^na matineJANQUARJA: 8'08 K?"*- 9-3? 9'05 Pionirski T, 31’ kam, kakn dma POjc- 10.15 t^bčni nann?,'n P° čem? 10.45 H-03 Sert' Za na5e Boste iz Km • Godala na rac*iu. j^^jski naa v ritmu. 12.30 «k.ofčie _n^eti - ing. Malči l2dnelstVo z 'n?!!?'- ^Prema za ■ 0 Vesen j ugodnimi posojili. veseli h Vr£.Flasbe0neaČi-napevf- 14’'05 18.45 ' 18.05 mladine. Gremo 16.00 Jožeta vZaba;al"J vas^ho ° V kin°' 2i u^imo tur Za Priietn 111 do n l8 07 P,EUA V,azvedrilo. Pauiii. metniška n • JANIJARJA: tfSSh Kle je mPrtVed - 51 ilan P '»■“ čestitiu 11.15 m , 080V0r s ca. in 20.00 domovino. 14.05 JosiPJureic- m mm doloma Nedeljsko popoldne. 1 7.50 Zabavna radijska igra: Gospod v sivih hlačah. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program J RT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba. PONEDELJEK, 24. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Jože Urbas: Prednosti reje križanih svinj za proizvodnjo pujskov in pitancev. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 „ Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci '-19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Predstavljamo vam opero „Rienzi“ Richarda Wagnerja. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 25. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za šolarje. 9.30 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Ilirska Bistrica. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Matija Kovačič: Načelo razdeljevanja obveznosti in dohodka med člane kmečkih skupnosti. 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Svet tehnike. 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Od premiere do premiere. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 26. JANUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični nasveti za naše goste iz tujine. 11.03 Po svetu glasbe. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti -ing: Jože Spanring: Sortne novosti pri nas in pri sosedih. 14.0$ Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Spomini in pisma. 16.00 „Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna deska. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. ClTRTEK. 27. JANUARJA: 10.00 TV v šoli (Bg) I 2.10 TV v šoli: Matematika, Pravljica. Otroci v prometu (do 12.50) (Zg) 17.20 Safari Živalska vojna (l.j) 18.10 Obzornik (Lj) 18.25 Mozaik (Lj) 18.30 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) 18.45 E. Rostand: Cyrano de Benterac, 2. del (Lj) 19.15 Risanka (Lj) 19.20 Cikcak (Lj) 19.30 TV dnevnik PoS. Ue daleč Proč-črie af9sPica zono.0110 no8av>co v belih prstih 'ertia .Havadm "a^* sede k Tončki in za-n'4 do niA v “P^fcvati, skakaje sem Poldni ?.m«liš o n'* pos,ed vPraša: »Da ne(lelio c‘z'etu enkrat kako do-»To ^ ’ m°j svak pride sem? “ raiPtarik°i ifjSttvo-* ženin 2 nami.* Suiti Jnati- Tončka3 Z°pcl °.nuki novi Ii1(1uša ?°no kar i - sama n’ upala več obleki upala več besede tako iz srca 1 "VJ, kar ;• • 11 V v°rila 'J® vendar h Ju.Prej zauPala $*Kt?° govorila o t1 t3k° rUda ‘n rada 8° ^aioSspnjai' JJ z tnis!LŽliljunju jc Cutila’ ;.H ^ati, kitk3 L !!edami ne bi bila mo8la izlila n ^jo ali ho tJC ČUtlla’ čePrav si 0 rt H Sr Aati- kako esedami ne bi bila mogla ti35® Polp P°lno r nemi*° polnemu srcu, če 8 Sebe kat*6 nirTla prijatcljske odprte Naoi. tri 5(1 brez skrbi sme odkri- i Vstane • »ce?» „Kasno je.“ „Lahko noč.“ Nocoj je bil prvi večer, da ji ni gospica Luiza rekla: jutri spet pridi. Imela je namreč svoje misli in včasi človek najrajši premišlja na-samem. XII V velikem uljnjaku pri Kolodeju je bilo samo letos dve sto novih rojev. Torej je ob lepem vremenu, kakršno je bilo v nedeljo popoldne, pred panji tako gosto šumelo čebel v zraku kakor črn oblak. V sredi tega oblaka izletajočih in s paše priletajočih čebel je stal stari Luka Kolodej, z eno roko držal pipo v ustih, drugo pa v žepu imel in široko razkoračen gledal venomer v panje pridne živalce. „Opikale te bodo,“ reče Pridan, ki okoli uljnjaka pride, a bolj pri strani postoji. „Kajpak!“ odgovori Luka, a se ne gane. Po tem moževskem pozdravu in-odzdravu oba soseda vsak na svojem mestu obstojita mirno; vendar je Luka Kolodej močno sam pri sebi ugibal, kakov bes je prinesel Pridana ob tej uri k njemu - Pridan je pak premišljal, kako bi začel o tem govoriti, kar jc bil namenjen; sicer ni bil nikdar za besedo v zadregi, čital jc celo časopise, ali današnja stvar je bila bolj sitne vrste. „Tobak sem doma pozabil,“ reče Pridan in dvakrat loputne po stegnih, daje drobni denar v žepih bahato zažvcnkljal. „Na!“ Kekši, vrže Kolodej svojo irhasto mošnjo tobaka iz oblaka čebel ven proti sosedu. A ker je bil pri tem z roko zamahnil, zažene sc mu ena čebelica v lase in ruje jezno, da bi do kože prišla. Skočen stari Luka uide iz roja ven, ali sovražnica ga podi in ne odneha, preden mu žela ne pusti v čelu. „Tc je? Te jc? Kaj sem ti pravil,“ vpije Pridan, pristopi in z veščo roko potegne sosedu želo iz kože. ,,Med imajo, pa se boje zanj, zato so hude," reče stari Luka hladnokrvno, kajti njegove čut-nicc so bile vsega vajene. „1 mene! Veš, da je stari pregovor, da so čebele hude zato, ker so ženske. Trot nima nobeden žela. Le ženska pika. Kakor so nas pikale naše, saj veš, bog jim daj nebesa. A smo jih vendar radi imeli, ženske, ko smo bili mlajši, vedi ga vendar..smeje se Pridan. „Beži, beži!“ posvari ga starejši sosed. „E, kaj se boš delal, kakor da bi bil od nekdaj mrzel. Kar tiho bodi. Tako je bilo in bode. In je še, Luka, tako je še!“ „Kaj? “ vpraša z začudenjem oni. „Ne mislim tebe ali sebe; ali poglej: ti imaš sina, ta že gleda, kako bi... in nu, kaj ti bom pravil, saj veš.“ „Nič ne vem. In pazi naj se. Komaj je otroške hlače sezul fant.“ „Kajpak! Jaz pa rečem, če ga prej oženiš, bolje storiš. Ce ga pa nečeš, potlej ga pa v strah vzemi, veš, ker jaz nečem, da bi doli okoli mojih oglov hodil. Povej mu to." „Okoli...? “ „Moje hčere, no, če že moram sam povedati," zahuduje se Pridan osorno, kakor da bi mu bil sosed Luka bogzna kako krivico storil. „Moj fant? “ zavzame se ta. „Tvoj, tvoj!" „Pu-u!“ „Nu, veš, takega ga ni na svetu, da bi jaz svojo hčer za njim lučal. Ti stori, kar hočeš. Vem, da te ni še volja gospodarstva prepustiti mu. Ali za zdaj mu lahko prepustiš malin." „Komaj je domov prišel." „llitro je, hitro. AJi baš zato ni, da bi odlagali in cincali. Kar se hitro začne, mora hiter konec imeti, pravijo, drugače se ne skonča dobro. Meni samemu ni po volji, da je tvoj sin že zdaj tako brž k meni snubit prišel, in še brez tebe. Stori, kar moraš." Luka Kolodej je glavo povesil in venomer gledal v eno travico, a molčal. Sosed mu je govoril nadalje, a on je premišljal in molčal. Videlo sc mu je, da mu cela stvar ni pogodu, vendar povedal tega ni, ker sosedu nasproti jc bil previden, kajti duševno je bil Pridan nad njim, to jc vselej čutil in zato se je med vsemi samo tega soseda nekako bal. Dva žandaija prideta mimo, pozdravita župana Pridana in obstaneta. Luka Kolodej je kot bogatin imel od nekdaj nekovo posebno spoštovanje pred temi čuvaji javne sigurnosti, zato jih je vselej z vinom in slanino pogostil. Tudi danes ni umanjkal, dasi ni tako prijaznega obraza delal kakor druge krati. XIII Nikolaj je, ko je v šolah bil, pridno učil se tega, kar je imel učiti se dolžnost, a tudi sam je mnogo čital, torej je bil iz samouka izobražen bolj, nego bi bil kdo pričakoval od njega, ki je vedno v svobodi in obilici živel in ni roditeljev imel, kateri bi ga bili zmožni v tem nadzorovati in priganjati. Ko je torej od dne do dne bolj zapazil, da njegova nevesta, Tončka, tega in onega še ne zna, sklenil jo je sam ..izobraziti" in mislil, da se bode od njega naenkrat vsega naučila. Mogoče je, da ga je nagibalo to, daje videl, ko je gospica Luiza mnogokrat bila pri njej, razloček med njima. Primerjal je duševne zmožnosti ene in druge in je do želje prišel, da bi to in ono njegova Tončka tako razumela ali pa morda še bolje kakor ona mestna gospodična. Kot dober domoljub, to se ve, daje najprej bral z njo slovenske pesnike in boljše novele. Pa tudi tuje literarne stvari ji je razkazoval in ra/kladal. Njegovo naukovanje je bilo sicer brez sistema in brez temeljitosti, č§sar pa on ni opazil. Ona gaje pridno poslušala, dasi ni mogla včasi prav razumeti, čemu je to potrebno za srečno življenje, včasi pa celo ni razumela, kaj hoče ljubi s svojim ukom. A ker je od njega prihajalo, bilo ji je vendarle vse lepo, vse prav. Ni bil prav zadovoljen, če ni brzo vsega razumela in v spominu ohranila, kar ji je takega pripovedoval, a ni pomislil, da je bil morda on slab učitelj ali pa da je deklici manjkalo dovolj znanostne podloge, da bi bilo možno ono ra-zumljenje. DOLENJSKI LIST 123 In vendar Novomeščan Ni Novomeščan, pa čeprav mu dolenjska metropola te 15 let reže vsakdanji kruh. Pred 38 leti se je rodil v Mrkonjič Gradu, v družini, kjer je bilo 6 otrok, kot 18-leten mladenič je preživel štiri leta v Beogradu, končal je vojaško akademijo, nato pa prišel v Novo mesto. Dju-ro Jovandič se še kako spominja prvih dni bivanja na Dolenjskem, ko je kot oficir pričel v novomeški vojašnici. „Težko je bilo. Novo mesto je bilo takrat še majhno, tako da sem se nanj po 4-let-nem bivanju v Beogradu težko navadil Velika ovira mi je bil jezik, običaji. “ Njegove oči so kritično in nepristransko zarisale 15-let-ni napredek Novega mesta. „ Uspešnih in plodnih je bilo teh 15 let. Veliko je bilo zgrajenega, veliko napak odpravljenih. Resnično, Novo-meščani so lahko ponosni na sadove svojega dela. Seveda, tudi napake so. Le zakaj razvoj šolstva ne gre v korak z razvojem industrije? “ se upravičeno huduje Djuro, ki je danes referent m pokrajinskem štabu teritorialne obrambe v Novem mestu, hi svojem delu spoznava nemalo ljudi in veliko jih je, ki se pritožujejo čez neorganiziran in stihijski razvoj dolenjskega šolstva. Dolenjska mu je postala drugi dom. Od neprijetnega in prepirljivega životarjenja po najemniških sobah do mirnega popoldanskega počitka v krogu 4-članskc družine. „Žc osem let je tega, kar sem stopil pred matičarja," se spominja Djuro, ki je danes oče dveh sinov. „Marsikdaj sem se moral odreči prijetnemu družinskemu življenju," prizna. Kako tudi ne! Proste popoldanske ure so bile namenjene študiju, ki mu je predlani prinesel največjo nagrado za vloženo delo - čin majorja. Toda želje in načrti ostajajo tudi za vnaprej. ..Rad bi še delal, študiral, postal podpolkovnik. Uspehi ženejo naprej. “ Nekaj pa je vendarle zamolčal: bil je eden pri'ih „tujcev", ki so podrli ozke meje življenja v vojašnici in stopili v vsakdanje življenje novomeškega občana. Želel je spoznati navade in življenje Dolenjcev in spoznal jih je. Vključil se je v politično in kulturno življenje občine, pomagal je krojiti življenje delavca, Novomeščana. Čeprav ni Dolenjec, ga je Novo mesto sprejelo za svojega. Našel si je številne prijatelje, naučil se je naše govorice, naših običajev. Veliko število občanov je vključenih enote teritorialne obrambe in pri delu z njimi je spoznaval ljudi In tudi ti so spoznali njega, sprejeli so ga medse. Danes poreko: „Naš je. Novomeščan je. “ BOJAN BUDJA Ali že imate vodnik 3K? Občanov vodnik ..Kaj? Kdo? Kje? v novomeški občini 1077" lahko kupite v knjigarni MLADINSKI-' KNJIGli v Novem mestu in v kioskih DL LA v novomeški občini; knjiga stane 25 din. Knjigo pa lahko do\ii tudi vsak. ki pošlje na ČZP Dolenjski list z denarno nakaznico ali na tekoči račun podjetja 27 dinarjev. Knjigo bo dobil takoj po pošti na svoj domači naslov. Številka tek. računa: ČZP Dolenjski list Novo mesto, 52100 601 10558. Pod ..namen nakazila" pripišite samo: za 3 K. Občanov vodnik 3 K lahko kupite tudi pri blagajni uprave našega tednika v Novem mestu. Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice). — Razveselite s knjigo tudi prijatelje, znance in sorodnike-Dolenjce, ki živijo v drugih krajih države. Hvaležni vam bodo ?a bogastvo podatkov in novo podobo znanih krajev iz novomeške občine! CZP DOLENJSKI UST i¥w«u llimiir illlillll m inttiiniititiii ____________________ DROBNI PRIJATELJI — Ena izmed sekcij v Društvu ljubiteljev malih živali se posveča gojenju ptic pevk. Na sliki so Klemenčičevi pernati ljubljenci. (Foto: J. Pavlin) KDO JE UTOPLJENKA? 16. januaija dopoldne^ ljudje na desnem bregu*« pri Dol. Boštanju naiti plavljeno žensko truplo^*® so kasneje ugotovili, ffel! okrog 30 let staro žens® visoko 174 cm,-črnih l§ oblečeno v rjav zimski! rjavo karirasto jopo in n* dro bluzo. Obuta je bila vfc soke črne škornje. StfiH njaki menijo, da je bila di 10 do 15 dni. ZaenJq| njeno ime še ni znano. Ohraniti redke slovenske pasmi IMa Dolenjskem dve društvi skrbita za organizirano delo z živalmi - V Klubu za športnih in šolanih psov že 115 članov — Ni sodelovanja V Novem mestu so člani Kluba za vzrejo športnih in šolanih psov ter Društva ljubiteljev malih živali 15. januaija na svojih rednih letnih skupščinah pretehtali dosedanje delo in naredili načrte za bodoče. Klub za vzrejo športnih in šolanih psov združuje že 115 članov, večina iz okolice Novega mesta; konec januarja pa bodo ustanovili še samostojno sekcijo v Dobovi pri Brežicah. Posebno prizadevanje so ob rednem delu s psi posvetili vzgajanju edine slovenske pasme - kraških Stotemu letu naproti Obisk pri najstarejši prebivalki Kočevja „Ne morem se spomniti, kdaj natančno sem rojena. Štejem jih 100. Sicer pa je vse zapisano v pratikah v Ljubljani," nam je odgovorila Helena Kaplan iz Kočevja, ki bo 13. aprila letos praznovala 98. rojstni dan, kar smo razbrali iz njene invalidske knjižice. V Kočevju je šele dve leti, in sicer pri hčerki Mariji Bejtovič. Prej je bila na Velikem Osolniku pri Velikih Laščah oziroma Robu, kjer je bila tudi rojena. Ko ji je pred dvema letoma umrla 93-letna sestra, se je preselila v Kočevje. Tudi kdaj se je poročila, se ne spominja več. Mož ji je padel- med prvo svetovno vojno nekje pri Gorici. Imela je tri otroke in vsi so še živi. Najstarejša hči ima 74 let in je v Franciji, sinu Nandetu je 67 let, hčerki Mariji, pri kateri stanuje, pa 63. Sebe in otroke je preživljala z delom po kmetijah in izdelovanjem klincev (zobotrebcev). Ko je bil mož še živ, je delal predvsem po domačih, pa tudi hrvaških gozdovih. Po njegovih stopinjah je šel kasneje tudi sin Nande. „Najlepše je bilo, kadar so bili ljudje dobri, kadar smo bili skupaj. Sicer pa je bilo treba vedno delati Ce so bili z menoj zadovoljni, so mi kaj dali; če pa ne bi kaj prav naredila, pa ne bi dali. Najhuje je bilo, ko sem se postarala in nisem mogla več tako delati kot drugi. Zdaj držim le še roke navzkriž in počivam." Bolna ni bila nikoli. Zadnja leta ji peša vid, da ne bere več. Tisti dan. ko sem jo obiskal, se je vreme spremenilo in je zelo snežilo. Potožila je, da vidi slabše kot dan prej in da ji vse miglja pred očmi. Včasih pa je rada brala, predvsem Kmečki glas. Med zadnjo vojno jo je neki beli skoraj udaril, ko mu je na njegovo vprašanje odgovorila: „Jaz sem stara. Kaj me sprašuješ po partizanih? Domov pojdi in delaj, kaj boš partizane lovil!" Zdaj, okoli stotih, se ji leta včasih že malo pomešajo in dogodki tudi. Ko se vnuki in pravnuki naberejo okoli televizorja pri tekmi, navijajo tudi mati vedno za Partizana, kot takrat med vojno ... Pri 72 in 77. letih so bili mati dvakrat v Parizu pri hčerki. Spominjajo se, kako so v Švici naleteli na - Slovence in so jo z avtom pripeljali v Pariz... in ko so pozvonili pri vratih, je hčerka rekla: „Antre!“ (entrez ) vstopite). O, pa tisti pasji britof! Cesa se vse ne spomnijo ti Parižani! Zdaj je v bloku lepo. In stranišče je v hiši. Ni treba ven, na sneg kot v Velikem Osolniku. Ampak je Osolnik le lep! Po njem ji je najbolj dolgčas spomladi. Pa po Tekavčevih (sosedovih) otrocih, ki so jo obiskovali, ko sta tam gori živeli še s pokojno sestro. DELOVNA DISCIPLINA PO REPIŠKO Jožič Repič si je služil vsakdanji kruh v Hitrotkalu, kjer je vladal jeklen delovni red. Budno vrataijevo oko je bilo uperjeno skozi steklo, in kdor je zamudil samo minuto, je bilo njegovo ime zapisano v debelo knjigo s črnim ovitkom. Jožič Repič je imel to smolo, da ga je šesta ura večkrat zasačila nekaj metrov pred vratarnico: enkrat zaradi otrok, ki jih je vlačil vsako jutro v vrtec, drugič je moral pred odhodom na delo pripraviti bolehni ženi čaj na uočno omarico, spet tretjič je odpovedala stara budilka in so ga spravili na noge šele avtomobili, ki so tulili mimo bajte, vozeč voznike na posel. Se je pa zato potem zagrizel v delo tja do štirinajste ure in včasih še čez, daje pozabil celo na malico, toda to ni nič pomagalo, da ne bi vsak mesec prejel lista z datumi in minutami svojega zamujanja, ki gaje šteti med hujše kršitve delovnih dolžnosti. Mara Repiška pa je imela to navado, da je prihajala v tovarno deset minut pred pričetkom dela. Do šestih se je potem česala in ličila mi ve-ceju, si z brisačo očistila čevlje ter do pol sedmih skuhala kavo, ki so jo njene sodelavke težko pričakovale, kajti Mara Repiška je bila založena s svežimi novicami od prej- šnjega dne. Babnice so tako klepetale do pol osme, ko so se pričele počasi pripravljati k poslu. Tako iz dneva v dan, le tri dni v mesecu so res pljunile v roke, ker je bilo treba pripraviti obračune in so delale popoldan nadure. O njihovem popoldanskem garanju je vedela vsa fabrika, zato se ni prav nič čuditi, ako je ime Mare Repiške viselo na vseh oglasnih deskah po temeljnih organizacijah združenega dela. Viselo kot primer delavca, ki nikoli ne zamuja in ki celo po po Id ne razdaja svojo delovno energijo. TONI GAŠPER1Č HELENA KAPLAN: „Ste pro-bali, če kaj vidim? “ je vprašala stoletnica, ko smo jo fotografirali in seje posvetil fleš. „Veste, zadnje čase je z mojim vidom vedno slabše." (Foto: Primc) Vnuka Alija ima pa najraje. Ko je bil sin v partizanih in hči zaprta, so ji ga nekako poslali iz zapora. Tiste težke dni sta bila vedno skupaj. Tudi zdaj je težko, ko nc moreš več delati, in spet sta skupaj in vedno gre kam rada le z njim . . . JOŽI- PRIMC SPOMINSKI POHOD NA STOL V soboto in nedeljo, 19. m 20. februarja, bo zimski spominski pohod na Stol v počastitev 35-letnice velike bitke jeseniške čete z Nemci in domačimi izdajalci na zasneženih strminah Stola. Na pohod so vabljeni vsi dosedanji fizično in psihično dobro pripravljeni borci, planinci, člani borčevskih organizacij, lovci, pripadniki JI.A, teritorialnih enot, taborniki, smučarji, plezalci. alpinisti in drugi ljubitelji gora, mladi in stari obojega spola. Pohod ho že I 2. in ob tej priložnosti bodo večkratnim udeležencem pohoda podelili posebne diplome. Planinska društva in ostale organizacije naj javijo število ali poimenski seznam udeležencev na naslov: OH o //it NOV Jesenice, Titova 86. ovčarjev. Prav tako imajo v načrtu sodelovanje z vsemi slovenskimi kinološkimi klubi ter sodelovanje na področnih, republiških in svetovnih razstavah psov. Ker bo v naslednjem letu za potrditev čistokrvnosti psa potreben izpit iz apelnih vaj, bodo lastnikom čistokrvnih psov pri vajah pomagali novomeški in republiški kinologi; zato sc naj v klub včlanijo še neorganizirani lastniki psov. Društvo ljubiteljev malih živali, ki skrbi za vzrejo pasemskih vrst perjadi, kuncev, ptičev in drugih malih živali ter pomaga pri ohranjanju teh sort, deluje šele dve leti. V tem času se je vanj vključilo 40 članov. Društvo deluje po sekcijah, člani sekcij pa sodelujejo med seboj z izmenjavanjem primerkov za boljšo pasmo. Pogrešajo sodelovanje z občani, saj bi lahko delo sekcij koristilo tako SLO (golobi - poštaiji). tudi z nastopi popestrili raZCT ditve. V preteklem letu je pripravilo dve razstavi: v dvorani v Novem mestu grmski kmetijski šoli. P°** . men vidi društvo v ohranja venske sorte kokoši štajerKijp zelo redka. Tudi v SentjenjT okolici je vse manj kvautew| čeprav so nekdaj slovele m celo petelina v grbu. j PREHITRO PO MOKREM 16. januarja popoldne je Prah iz Dvorc z osebnim a _ tro pripeljal v domačo vas. 5 na mokri cesti vrglo s cestu« je v telefonski drog in op1 . škodovan. Njega in sopotnic* Kovačiča so odpeljali v bo * gmotne škode pa je za 12.1^3 jev. VSAK NOVI NAROČNIK: PRIZNANJE PISMONOŠI! Do zadnjega torka: 1371 Zadnjič smo zapisali: ZA NIKOGAR ŠE NI PRE^’ NO — vsak kraj lahko pomaga svojemu pismonoši, da*?, med udeleženci avtobusnega izleta „v neznano11, vsak novi naročnik je glas več za vašega pismonošo! KwH da ljudje to vedo, saj smo v preteklem tednu spet li 80 novih naročnikov. Tokrat vodijo pošte v Krško — 16 novih naročnikov, 13 jih je iz novom”. občine, 9 iz raznih pošt v SRS in SFRJ, 8 iz brežiške,' trebanjske, 6 iz kočevske itd. Po 14 tednih smo pridobili 1377 novih naročnikovi so po občinah razdeljeni takole: občina BREŽICE: ....................... . 97 občina ČRNOMELJ: ........................ 113 občina KOČEVJE:........................... 85 občina KRŠKO: ........................... 161 občina METLIKA:........................ . 26 občina NOVO MESTO: .................''. . 332 občina RIBNICA:........................... 73 občina SEVNICA:......................... 150 občina TREBNJE: ......................... 134 razne pošte v SRS in SFRJ: .............. 168 naročniki v inozemstvu:................... 38 In naši najzvestejši sodelavci-pismonoše? Neutrudno nadalj'® jo zastavljeno delo, do torka pa so bili „ naj uspešnejši med naj šimi": Maks Krevelj iz Sevnice — 47, Jože Jankovič, Senovo Ivan Voljčanjšek, Sromlje - 23, Anton Omerza, Dolenja -20, Anton Šuštarič, Semič - 18, Andrej Mešiček, Artiče - , Mor*;« _i s_ . ^ J 68 naročnikov, Anton Hren,Trt ^ 43; Jože Trefalt, Zabukovje vas ■ Martin Kink, Zabukovje - 16, Darko Avguštin, Leskovec p Jože Umek, Stopiče - 14, Jože Kuplcnik, Otočec - 13. Zgonc, Šentrupert - 12, medtem ko so po 11 novih naro^J zbrali: Pavel Kastelic iz Starega trga, Franjo Bajo iz Martin Svalj iz Kostanjevice, Franc Simončič iz Boštanja in ^ Skušek iz Velike Loke. Tatjana Hace iz Velike Loke je pr*”®; 10 naročnikov itd. SRČNA IIVALA!*'0**6'* prRlol’ljenL' novc prijatelje lista: UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA Še osem knjižnih daril Med 80 novih naročnikov je žreb v torek 0p0|d.r icc. hrane Petrič, Kašča 12, p. Semič; Jože HemSri Rakitnica 57. p. Dolenja vas, in Franc Horvat. Star«c f Kev 4> pri Kočevju. snio izžrebancem odposlali danes s pr*P°J^M "ni pošiljkami, ( estitamo jim iu želimo pri branj11 -J U j 11 prijetnih uric! J ii-i hi WMmM tudi druge, bolj pomembne darovalce. Preprosto zato, ker je Murn spoznal, da so Seidlovi rokopisi za novomeško zgodovino dragoceni in pomembni. Naj bodo torej vsakomur pri rokah in na očeh. (Natančen popis rokopisne zbirke je v pripravi in bo izšel v posebni publikaciji kot Katalog rokopisov Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.) Če bo dovolj oglasov, da bi krili tiskarske stroške .. . Osnovo slikovne zbirke študijske knjižnice tvorijo razglednice, podobice, portreti jugoslovanskih književnikov, politikov in drugih ter podobni tiski, ki jih je knjižnica prejemala med dolžnostnimi izvodi. Knjižnih ilustracij je 2834 kosov, ekslibrisov 3095, podobic 4404 in razglednic 16333 kosov. Ker je sodobni človek v svoji povprečni (ne)zainteresiranosti tako vezan na razglednice, je morda vredno omeniti, da ima študijska knjižnica blizu 1900 razglednic, ki so vezane na dolenjske motive (vasi, mesta, gradovi, cerkve, vode, gore, jame in podobno). Tu je tudi zbirka muzikalij, v kateri je zastopan pretežni del slovenskih skladateljev od obdobja Slovenske grlice do danes; v kartografski zbirki so posebnost stari zemljevidi slovenskega ozemlja od 16. stoletja dalje; zelo zaokrožen je tudi tisk iz obdobja NOB. Tako imenovani drobni tisk (letaki in lepaki, listni, beležni in viseči koledarji, turistični in gospodarski prospekti, ceniki, katalogi in podobno) šteje že dva kosa manj kot 44.000 primerkov. Ob koncu lahko zapišemo, da ima Studijska knjižnica Mirana Jarca po zadnjem popisu natančno 209.469 kosov bibliotečnega gradiva, kar jo uvršča med najbolj bogate knjižnice v Sloveniji. Ima tri oddelke: študijsko, pionirsko in ljudsko knjižnico. V jubilejnih tridesetih letih — tako govori statistika — je v njej iskalo po- moč, znanje, nasvet ali razvedrilo blizu 910.000 ljudi. Lepšega spomenika si ne bi mogla ustvariti. Ali pa morda vendarle? Eden od prvih ukrepov tvorca socialistične revolucije (tvorec se je pisal za Lenina) je bila zapoved, da ne smejo rdeči zmagovalci zažgati niti ene knjige. Nekaj tisočletij pred Leninom je bil tudi neki asirski kralj Asurbanipal, ki je dal v Ninuvah ustanoviti tako veliko glineno knjižnico, da so jo v starem veku komaj presegli aleksandrijski papirusi. Zanimivo je, da je bil Asurbanipal bolj kralj vojne kot miru, vendar je kljub temu nekako zaznal, da je napisati knjigo težje in bolj pomembno kot koga zaklati, posekati ali zadaviti. Bodimo vsaj malo podobni temu „barbarske-mu" Asurbanipalu. Svet knjige je svet znanja. In čeprav se zavedamo, da je knjiga danes nadvse pomembna, živi knjižnica Mirana Jarca v prostorih, ki kljub častitljivi starosti (tradicija je pozlata (ne)vednosti) ne ustrezajo namenu in poslanstvu tako pomembne ustanove. Med drugim naj z vidika stavbenikov omenimo, da so stropniki med pritljičjem in prvim nadstropjem speljani v dimno cev in da zato grozi nevarnost požarov. Vsakomur je jasno, da je to nekaj nevarnega; nekaj, kar namensko preti uničiti knjižnico. Bila pa so tudi, mislim na zgodovino študijske knjižnice Mirana Jarca, priznanja: knjižnica je pred leti dobila najvišje novomeško odličje — ,.Plaketo Novega mesta", nekateri njeni sodelavci pa ob 30-letnici medalje in redove dela. To me spominja na zgodbo iz druge svetovne vojne, ko so pred odločilno bitko pripeljali na bojno polje tovornjak medalj. Vnaprej so jih podelili tistim, ki bodo hrabro padli. MARJAN BAUER stantik 16. stoletja. Od 17. stoletja dalje pa so slovenske knjige dokaj popolno zastopane. Kot izredno dragocenost hrani knjižnica tri primerke Prešernovih Poezij iz leta 1847: navaden primerek, z napačno polo in s pravilnim akrostihom. Od Prešerna dalje pa so zelo redke pomembnejše knjige, ki jih knjižnica ne bi ime- D0LENJSKI LIST RAPtlilUA MHKA JVTIK.IAIMJE V\iN)DSAI'\HkAJl’OOSlAVIJE mNj.1H\MUK.VIlMVH« LVttHIA VS978099 MAH JAN |7 BAUFR H KRIMINALISTOVE BELEŽNICE DOLENJSKI LIST *l ZAKIIISJE IZGINITVE? Pisali smo že, da je 11. decembra lani z ladje Novo mesto skrivnostno izginil poveljnik Slobodan Delak, eden najmlajših kapitanov v Jugoslaviji. Delak se je čez nekaj dni sam prijavil reške-mu preiskovalnemu sodniku, češ da je vzel iz ladijske blagajne nekaj desettisoč dinarjev in jih zapravil na popotovanju po nekaterih jugoslovanskih mestih. Medtem so Delaka mrzlično iskali, potapljači so celo preiskali del dna v re-škem.pristanišču, kjer je bila na vezu ladja Novo mesto. Trenutno se ne ve, kako se bo zadeva končala, o tem bo odločalo sodišče, zanimivo pa je, da je bil na ladji Novo mesto pred za piransko Splošno plovbo in še koga neljubim dogodkom tudi dolenjski rojak Cveto Pesjak— Gentleman (Gentleman je Pesjakovo mornarsko ime) iz Trebnjega. Zapisali smo njegovo pripoved. „Na ladjo Novo mesto sem se kot ladijski kuhar vkrcal junija lani v Carigradu," pravi Cveto Pesjak. „To je bilo ravno takrat, ko so Slobo- dana Delaka imenovali za poveljnika, prej je bil prvi častnik. Zamenjati sem moral kuharja, za katerega pravijo, da se mu je zmešalo. Kuhinja je bila res hudo zanemarjena, zelo sem se moral truditi, da sem jo spravil v red. Slobodana Delaka je posadka oboževala, zahteval je red, vendar ni bil pretirano strog. Vendar se mi zdi, da se je v njegovo delo preveč vmešaval inženir stroja, ki mu pravimo na ladji „kapo". Prav tako kot kapitan ima na rokavih po štiri zlate našitke, zadolžen pa je samo za ladijski stroj. To je seveda odgovorno delo. Ne upam si trditi, da je poveljnik dovoljeval vmešavanje zaradi neizkušenosti, vem samo, da so vmešavanja bila. Nekoč mi je „kapo" rekel, da me poveljnik kliče v pisarno. Delak mi je povedal, da o tem nič ne ve, vendar naj vseeno počakam. Takrat je prišel „kapo", ki je ravno praznoval rojstni dan. Vpričo poveljnika mi je ukazal, naj poslej kuham po njegovem okusu. Tako na primer juho brez paradižnika, samo pražen krompir, meso brez vsake maščobe itd. Inženirju sem rekel, da njegovim posebnim željam ne morem ustreči. Večina posadke je namreč zahtevala drugačno, normalno kuhinjo. Povedal sem tudi, da mu bo v vsem lahko morebiti ustregel kuhar, ki bo prišel na ladjo za mano. Jaz se podrejam večini. Poveljnik Delak se v pogovor ni vmešaval, vendar po tem dogodku z mano ni bil več tako prijazen kot poprej. „Kapo", tudi to moram povedati, pri posadki ni bil preveč priljubljen. Večkrat se je prepiral z ladijskim telegrafistom in še nekaterimi. Zato ne morem razumeti, da sta bila s poveljnikom, kateremu je bila posadka zelo vdana, v dobrih odnosih. Vse- to, kar sem povedal, seveda ne pojasnjuje poveljnikove izginitve, vendar je inženirjevo vmešavanje in še nekatere druge stvari ustvarilo na ladji slabe medsebojne odnose. Ljudje so se prepirali, včasih pa celo pretepali. Na taki ladji je težko pluti. Življenje na morju je že po naravi stvari težko, če pa ga ,,slade" prepiri in bojna obračunavanja, pa je naravnost neznos JI Težko je odgovoriti na vprašanje, zakaj je P® veljnik Slobodan Delak izginil z denarjem-J ladji Novo mesto je bil od prevzema na Jer® skem do registracije na Reki. To je dolga Če bi bil nekdo od posadke na njegovem žaju, bi si morebiti tudi privoščil tak izlet. SP® šna plovba nima poveljnikov. Verjetno je mislil, da bo dobil samo interen opomin-pa vrnil. Kapitanu ob njegovi plači to ni no težko. Kdo ve, kaj ga je privedlo do dejanja. Reči pa je treba tudi, da Delak/z nj l sem bil po Carigradu še v Sovjetski zvezi, m ™.ji Avstraliji in ob zahodni obali ZDA, nikoli ni I nagnjen k avanturizmu." ■ 'r ffi dek" lahko še zapišemo, da se je pri ^ fr Purebru čez leta oglasil poromljeni * jh ^ nalistu je izročil v dar zbirko pesmi u' Prec sanj Post Perr ma nier kati ,san«r % ki) No\ podpisal s psevdonimom Cigankin. Napi^jtr bile (na roko) v zaporu. Literarna vredno jt hov ni bila nikoli ocenjena. To pač ni do j delavcev uprave javne varnosti. ' j£a Prihodnjič: Popotovanje dolarjev iz nofl 27. novembra 1967 ob 6. uri je sekretar podjetja INIS (Industrija stekla) v Novem mestu obvestil postajo milice o vlomu v upravne prostore in blagajno podjetja. V ekipi kriminalistov, ki je raziskovala primer, je bil tudi Marjan Pureber. „Med ogledom," pripoveduje po skoraj desetih letih Pureber, ,,da je prišel storilec v barako skozi straniščno okno, od tod pa odšel po hodniku v pisarno, kjer sta bila blagajna in oddelek knjigovodstva osebnih dohodkov. Vsa vrata pisarn so bila sicer zaprta, vendar ne zaklenjena. V prvem prostoru je stala v kotu za blagajnikovo mizo železna blagajna. Spodnji del iz tanke pločevine je bil nasilno odprt. Po izjavi knjigovodje osebnih dohodkov je izginilo 47.260 dinarjev. Za tisti čas zelo lep znesek. Žanimivo je, da nismo našli za identifikacijo storilca nobenih uporabnih sledov. Gornji del blagajne je bil zaklenjen, v ključavnici pa je tičal ključ spodnjega, vlomljenega dela blagajne. V spodnjem levem kotu vrat gornjega dela blagajne je storilec z železnim ploščatim in ostrim orodjem, podobnem dletu, sekaču, montirnemu železu ali pripomočku za odpiranje zabojev, privzdignil zunanjo pločevino na površini moške dlani. Načel je tudi betonsko steno; kriminalisti so našli okruške v spodnjem predalu blagajne in po tleh. Nepridipravu ni uspelo vlomiti v gornji del blagajne, v katerem je bilo 3500 dinarjev. Predal pisalne mize poleg blagajne je bil nedotaknjen. V oddelku knjigovodstva osebnih dohodkov je bilo vlomljeno v pisalno mizo vodje tega oddelka. Iz gornjega desnega predala mize so bili vzeti ključi rolo omare in ključ špodnjega dela blagajne. Ugotovili smo tudi, da se je vlomilec vrnil po poti, po kateri je bil prišel. agonija mrtve vasice Jože Križ se je preživljal s skromno borčevsko priznavalnino, priložnostnimi deli in dopisovanjem v Dolenjski list. Ko smo ga obiskali pred približno tremi leti, smo ga dobili pri beljenju neke hiše v Kužlju. tfc: ; njfl * ndiiji : nib' 6". l|gP , & - J; „Tovariš Jože Primc! S temi vrsticami Vas prav lepo pozdravljam. Pošiljam Vam spet en članek za Dolenjski list. Obenem se Vam iz srca zahvaljujem za obisk v prejšnjem tednu, saj sem tako revež in sam v ubogi, zapuščeni vasici. Žal mi je, da niste prišli bolj podnevi. Bi me bili fotografirali kot edinega prebivalca v tej vasici, saj so taki primeri zelo redki. Pa se še kaj oglasite! Lepo vas pozdravlja Jože Križ, Laze 9, Kuželj." To pismo nosi datum 1. novembra 1976, se pravi zadnjega dne vseh mrtvih. Od takrat je v slabih dveh mesecih umrl zadnji prebivalec Ma-lence, zaselka vasi Laze, naš dopisnik Jože Križ. Z njim je izumrl torej tudi ta zaselek. Tako se je tudi na njem, Jožetu Križu samem, izpolnila njegova napoved o izumiranju Kolpske doline in o prodiranju medvedov in druge divjadi v naselju ter o zaraščanju polj, travnikov in sadovnjakov. Nekaj dni pred tem pismom, 27. oktobra 1976, je Jože Križ napisal še eno pismo, ki gaje naslovil na uredništvo in upravo Dolenjskega lista v Novem mestu. Dobil sem ga šele, ko sem se vrnil iz Kužlja, in torej zanj ob obisku, za katerega se Jože Križ zahvaljuje v pismu z dne 1. novembra, še nisem vedel. Iz tistega pisma je kričal obup, revščina, samota, propadanje, umiranje. Pisal je: „Prvo Vam želim prav lepe pozdrave. Sporočam Vam, da sem v redu sprejel Vaše pismo oziroma pošiljko, v kateri ste mi poslali papir, kuverte in znamke. Najlepša Vam hvala! Hočem ostati tudi v bodoče Vaš zvesti naročnik in tudi dopisnik. Kljub temu, da sem siromašen in že pri slabem zdravju, bom nekako od ust odtrgal, da bom plačeval naročnino. Nimam nikogar na svetu, nikjer svojih, niti nobenega sorodstva, in se nimam komu potožiti o svojih težavah. Nimam grunta ne gozda, le ubogo hišico z majhnim vrtom. Živim sam v hiši in v vasi, ki šteje le tri hiše, od katerih sta dve že prazni. Bil sem borec NOB in leta 1944 so me ujeli Nemci in belogardisti pri Vrhniki. Za NOB in partizane sem delal in sodeloval na razne načine vse od leta 1942. Sem rezervni podoficir in nosilec dveh odlikovanj: medalje za zasluge za narod in medalje za hrabrost. Vendar za vso svojo zvestobo, požrtvovalnost in delo kot borec dobim od občinske skupščine !e borih starih 60 tisočakov borčevske priznavalnine. No in pomislite, kako naj ob taki draginji od tega živim, ker nimam drugih dohodkov? Niti ne pomislim, da bi si iz tega kupil kaj obleke ali obutve, kaj šele, da bi si popravil streho nad glavo, čeprav je popravila skrajno potrebna. Nimam se več komu potožiti o svojem pomanjkanju, zato sem se obrnil na Vas. Ne zamerite mi. Vi ste mi in Vas smatram še za najboljše prijatelje. Ko sem Vam v tem pismu obrazložil svoje težkoče, upam, da se mi bo vsaj malo s srca odvalil kamen togote in žalosti, saj sem že skoraj obupal nad življenjem. Vem, da mi Vi ne morete pomagati, imam pa vsaj upanje, da imam pri Vas še zaupanje in dobre prijatelje. Z lepim tovariškim pozdravom, ter željo k novim uspehom in napredku Vašega uredništva in časopisa ..Dolenjskega lista". Jože Križ, Kuželj." Jože Križ nam je pisal o izumiranju Kolpske doline, o divjadi, ki preganja te ljudi in jim požre še tisto malo, kar pridelajo. Pisal je o ljudeh, ki bi radi prijeli za delo, pa ga ni, o ljudeh, ki umirajo, o vaseh, ki se praznijo. Povedali so mi, da je dan ali dva pred smrtjo spet bedel pri nekem mrliču. Bil je otožen, obupan, saj je vedel, da ni pomoči od nikoder ne zanj ne za njegovo, vas in je vprašanje, če bo prišla kdaj za to lepo dolino. Za manjša naselja je gotovo prepozno, morda bi obrati, zaposlitev rešili večje. To območje je bilo lani uvrščeno med manj razvite v republiki Sloveniji. Od takrat do danes se ni izboljšalo nič. Tudi Jože Križ je bil razmeroma še mlad in bi gotovo rad prijel za delo kot drugi za delo sposobni, in celo stari bi radi delali. Vendar dela blizu doma ni. Le včasih kakšna priložnostna zaposlitev. V popisu ZZB Kočevje z dne 26. decembra 1973, se pravi skoraj natančno tri leta pred smrtjo Jožeta Križa, beremo o njem v glavnem tisto, kar nam je napisal v pismu, razen tega pa še, da je bil priložnostni delavec, da meri njegova hišica 24 kv. m, da je njegovo zdravstveno stanje dobro, da ne potrebuje pomoči pri oskrbi na domu in da je brez rednih dohodkov. Komaj tri leta in dan kasneje je bil Jože Križ mrtev. Skoz okno so ga opazili mrtvega šele naslednji dan. Še dan kasneje pa so se skozi sneg lahko do njega prebili miličniki in zdravnik. Na mizi so našli kos kruha, polno steklenico mleka in na pol prazno steklenico žganja... Oj ta prekleta revščina in samota! JOŽE PRIMC magister zoper veter edŽ "'1 st P j«tl* boj el*1, 41 < S? $ nc?D le. kot 365^ ?S bo ostal° leto 1976 zaP'-v nenehn' Postavljajo zgolj časov-temh^i0 'nbrišeio*? zaP°redju dogodkov, ki n.. ^er> devet; ri , č*0Veška življenja. Jesen, s deveti ilv‘jen)a. jesen, sep- (I n®izbrisno wfi!e9a tudežnega kroga, pa bo eka, ki v. bogati delovni mozaik l*[)r d ' ki ie V. °3aTI aeiovni mozaik i Dren 0 °blak i«1!- )en>e Podaril beli halji. I saniat-?rnnirr‘i. sivim-IStu,*esenske dni' ko smo se I pni V 0 lepem H 1 °b'aki skrivali v domove in nerria prv' maqistpr°^UStU °b Jadranu, v Zagrebu rna *Centru Novo lavne9a zdravstva v zdravstve-H*6. Krško T°».ki 2raven te občine zaje- rriPn'. 'xrsko, Trok-,’''"'.'.*' iraven te občine zaje-katp6 *esenski lic. *-e' ^etlik° in Črnomelj. Oru-ie zJ**6 Padel na rdeč ovitek, na Novo fena m ' . ?m' Piscilo: ..Magistrsko pe® ^e*ta." 1 rav*e odraslega prebivalstva šča?dP0r.ek Si na r °keqaVQ „e f' ki Priha>a iz d°lino Krke 3?rovla in se čez Rog spu- > rKe-Veter,e topel in suh. TRETJI V JUGOSLAVIJI ,,Precej let je že od tega, ko sem nekega dne bral spomine Franca Šukljeta, Novomeščana, ki se sprašuje, zakaj ljudje, ki prihajajo v Novo mesto, opuščajo prejšnje delovne navade in se nemalokrat celo vdajajo pijači. Je temu krivo ozračje? To mi je bila vodilna misel, s katero sem nato pričel proučevati vplive fena tudi z medicinskega stališča. Takšne naloge sta se pred menoj lotila le še dva zdravnika v Jugoslaviji. Prvi je obdelal vpliv fena na otroke, drugi pa na nagnjenost k samomorom. Jaz sem si izbral zahtevnejšo in obširnejšo temo. Iskal sem vpliv fena na revmatična obolenja, nevralgijo, astmatične napade, na psihične depresije, neuravnovešenost samodejnega živčevja, poslabšanje bolezni ožilja in srca, napade migrene, poškodbe, na poskuse samomorov in tudi splošno umrljivost. Zdravnikom in vsem, ki delajo na tem področju, je znano, da je dninarsko-gorski fen najmočnejši prav nad Novim mestom. Njegove vplive sem opazoval in beležil vsako spremembo cela štiri leta, od 1970 do 1974, zaključki pa so prav presenetljivi. Uspelo mi je dokazati, kar ni uspelo pred menoj še nobenemu, da ima suh in topel fen izredno močne vplive na prebivalstvo Novega mesta. V svojih raziskavah sem opazoval le odrasle ljudi, od dvajsetega do začetka petdesetega leta, saj je prav to obdobje znano po največji ustvarjalnosti človeka, posameznikovo delo rodi v tem času največ plodov." KAZALO ZA USPEHE Mag. dr. Božo Oblak, ki že od rojstva živi v Novem mestu, sicer specializiran na področju zdravstvene higiene, z doseženim ne namerava odnehati. „Kot da bi človek začel jesti in bi potem odvrgel žlico. Z dosedanjimi raziskavami sem dobil dovolj trdne podlage za delo naprej. Zdravnikom je že znano, da ni primerno ob vsakem vremenu operirati posameznika. Če zunaj piha fen, je mnogo večja nevarnost, da bo bolnik podlegel poškodbam kot sicer. Lahko nastopijo komplikacije v krvnem sistemu, pri delu srca, pri delovanju živčevja in še kje. Zato je moja največja želja, da bi skušali čimprej in čimbolj odpraviti posledice, ki jih na bolnikovo počutje pušča fen. Prav zaradi tega sem se že mudil v Ljubljani na meteorološkem zavodu, od koder nam bodo vsak dan javljali o spremembah vremena, mi pa jih bomo opazovali na bolnikih. V ta namen bomo v Novem mestu kmalu ustanovili posebno raziskovalno skupino, ki bo s svojim delom skušala pojasniti marsikaj, o čemer lahko danes le sklepamo. Delo nas, ki se ukvarjamo z javnim zdravstvom, se namreč v mnogočem razlikuje od dela ostalih kolegov. Naša poglavitna naloga je, da iščemo vzroke in pojave, ki privedejo do obolenj, bistvo in hkrati cilj našega dela je preventiva." ZDRAVSTVO - POKLIC IN RAZVEDRILO „Lepo je delati, živeti z delom in njegovimi rezultati. Novomeški Zavod za socialno medicino in higieno se lahko postavi kar s tremi magistri, največ na Dolenjskem, vendar ostajajo njihovi pogoji za delo brez primerjave. Imamo zaposlenih 34 ljudi, morali bi jih imeti 50, toda v takih^ro-storih je to nemogoče," potarna Božo Oblak. Morda je v teh besedah skrit razlog, da zanj prostega časa ni, največ resnice pa bo prav gotovo v njegovem zanesenjaštvu za ta poklic. ..Preventiva mi je hobi, zdravstvo mi je razvedrilo," pravi. Pa vendar rad prizna, da nemalokrat vzame v roke tudi fotografski aparat, da ima doma shranjenih že nič koliko barvnih diapozitivov, nastalih ob školjocanju njegovega aparata. , Toda kaj kmalu bi ostala njegova zbirka neiz-popolnjena, posnet film bi ostal nerazvit, bogate fotografije, ki jih je delalo njegovo življenje, kmalu ne bi našle poti v album dosežkov dolenjskega zdravstva. STAR SEM TRI LETA „28. decembra 1973 ob 1.30 je moje telo pričelo bitko s smrtjo. Zadela me je možganska kap. Počasi, a vztrajno so me pričele zapuščati moči, udje so mi hromeli. Občutek odmiranja je nekaj posebnega. Nemoč, neubogljivost mišičja spravlja človeka v duševno stisko, ki v trenutku odvije film življenja z najpomembnejšimi dogodki od otroštva pa vse do kapi. Zatem se človek znajde v realnosti. Kaj bo v primeru smrti z družino, kako se bo znašla žena, hči? Nato sklep: obe morata biti prepričani, da smrti ne bo. Torej ostati veder, lagoden, vsakdanji. To ni lahko. Človek ima čustva, ni robot." Toda dr. Oblak ni podlegel čustvom. Po letu in pol zdravljenja je v Zdravstvenem vestniku napisal sestavek, ki kaže, da je s trdno voljo moč popolnoma odpraviti-posledice možganske kapi. Se več, po treh letih življenja je postal prvi magister javnega zdravstva v novomeški Zdravstvenem centru. BOJAN BUDJA DOLENJSKI LIST PARTIZANSKI OBRAZ BOŽIDARJA JAKCA Dolenjski rojak, akademski slikar in grafik Božidar Jakac je v svojih partizanskih časih ■jstvaril komajda pregleden opus dokumentarnih risb, skic, krokijev, sepij, tušev, grafik, pastelov, olj itd ... Še posebnega pomena so njegovi Partizanski obrazi. To je preko petdeset portretov borcev in vodij revolucije: maršala Tita, Kardelja, Kidriča, Ribarja, Staneta Rozmana .. . Kljub temu do kraja zavzetemu delu in večnim hajkam pa mu je uspelo napraviti preko tri tisoč fotografskih posnetkov in nekaj dokumentarnih filmov, ki so za boljše poznavanje tistega obdobja neprecenljive vrednosti. Za pričujoči izbor smo pripravili fotografije Božidarja Jakca, kakor jih je zabeležila njegova leica v roki njegovih tovarišev in pa predvsem žene Tatjane, neutrudne in zveste -spremljevalke velikega slikarja. Fotografije so po večini prvič objavljene — neznano in zaslužijo vso pozornost že zato, ker se čas narodnoosvobodilnega boja nezadržno oddaljuje in so živi pričevalci vse redkejši. LADISLAV LESAR ■ Pred odhodom na risanje in fotografiranje Par zanskih bolnišnic v Srednji vasi septenib 1944. IMa fotografiji so: France Mihelič, Mi'1 Dolgan, pisatelj Danilo Lokar, Dore Klemen — Maj, Jakac, neznani borec in otovorjena nH V Dragatušu pri glavnem štabu NOV in f spomladi 1944. Na fotografiji so: Mile Klop' Božidar Jakac, Brkin, Bojan Adamič, Seljak pič. V Črnomlju 1945 riše veliko podobo vrhov'1'-komandanta maršala Tita za predvideno Pr°" sitev slovenske vlade. Dan pred hajko in °dt dom prek Ravne gore in Mešuna v Trst-Tatjana Jakac. Slovenski kulturniki pri Titu pred vilo Sta11 Vidmarja v Ljubljani 1945. Janko Jarc, Anton Lavrin, Katka Lovšin°v‘ Božidar Jakac. Foto: Tatjana Jakac • Slovensko izseljenstvo je tako raznoliko, da ga je skoraj nemogoče obravnavati kot enotno kate-Druga svetovna vojna pa je bila vendarle velika ločnica — tistim, ki so se izselili pred njo, Povirno stari ekonomski izseljenci, po vojni pa im.amo najprej politično emigracijo, zatem pa no-ekonon,lske izseljence, ki bi jih še posebej ■anko označili po posameznih obdobjih. Razum-J|vo je, da pri vseh teh ljudeh tudi odnos do »starega kraja", do domovine, do „Juge" ni enak. ,em.I(] srečaš človeka, ki bo pljuval na vse, ar ]e jugoslovanskega, srečaš pa tudi ljudi, ki bi stepli z vsakomer, ki bi rekel karkoli proti do-™°v|ni. Zunaj imamo tudi ljudi, ki so morda veli- 0 večji občudovalci vseh naših pridobitev kakor j* s?mL, Na Jugoslavijo gledajo s pravo svetovji nsko širino, vsak naš pomembnejši korak oce- li čl o 118 z mer'*' Jugoslovana, temveč z meri-I °V*ka' k' dobro pozna razmere v svetu, v Ka .nv'zmed takih je Leon Fister iz Toronta duša^'' po?°vor'c' tipičen Dolenjec, mehka ; | Kanadi je sodeloval ali še sodeluje v vrsti tUJ°$°van.skih ali slovenskih društev in danes je pin' '2nr,ed stebrov Kanadsko-slovenske sku-da Lf3 ku'tUrne izmenjave, društva, ki ima mor-vine izčiščen odnos do prve domo- lahko p°dr°bneje spoznaš njegovo delo, si med p[.ec^av'iai>, kako dragoceno je, da imamo nas ,.lm izseljenstvom tudi take ljudi. A tokrat ta 50anima predvsem njegova zgodba, kakšna po-si je 93 z?n?^a na tuje, kaj je moral žrtvovati, da Dolen^T^ Z.'v^enie' kakšen je njegov odnos do domo ' 3*' Se namerava kdaj za stalno vrniti v V|no •.. Takole pripoveduje Leon Fister. kXiEL SEM KupITl BMW 9a'vo!a$!T'aC*' sem se po odslužitvi triletne- nyjrn . ®9a roka v mornarici vrnil v Ljubljano. V po ""j ie bilo všeč rfi sklenil sem, da bom moma^ poskušal dobiti službo v trgovski Ljubljani 1°* Stroi,nik' Takoj’ ko sem prišel v knji^co i • z? urejati papirje za pomorsko ko sem ’- [ ^krat precej zamudno. No in da [jorTi 1 vse urejeno, so mi v Piranu povedali, nje"_ pa™0ra' čakati najmanj eno leto na „vkrca- - kj.. ^ to ni bilo nič gotovega. Danes berem Mornaric-3 'ron'ia! ~ kako težko dobi slovenska ^očara^ mornar)e- To je bilo zame veliko bi še| 2 J.®' Medtem me je prijatelj pobaral, če nekernu ,lm Za mesec na Dansko na obisk k sem bil ®Sperantistu. Ne da bi trenil z očesom, za potn: ?•*°: ^a hitro sva uredila vse potrebno °dpotova|ISt 'n V av9ustu 1958 sva iz Ljubljane la sva, da h 03 ^ans*<0 v mesto Toender. Računa-Se Preselil °Va osta*a na Danskem eno leto ali pa jn s' a v. Nemčijo, si kupila 250-kubični ia in vse 6 Vr.n'la- Toda računala sva brez krčmar-midva jn l6 Je zasukalo drugače, kot sva mislila Na Dan°i! S° tisoči pred nama. 13,11 ni hiin em> Sva osta,a dvajset dni. Za delo ^$Sen, kier mo^nosti. zato sva odšla v Nemčijo, v rudniku t SVa '.me*a nekaj znancev, ki so delali v Se ^'a prija^!11 dobila^delo in stanovanje; ko sva £° nama Hal' na po*jc'i° in povedala najin namen. med dolenjci u ameriki douiusko uuem kot mmER' kjpr . avd UUbld V IM til 11 ^dniku -r SVa imela nekaj znancev, ki so d Se ^'a prija^!11 dobila^delo in stanovanje; £° nama dal' n3 po'!c'i° 'n povedala najin namen, Va v Juaod' -3 Volio štiriindvajset ur, da se vrne-socialistični^r a*' pa v begunsko taborišče iz ^ Prvič zn it * pr' Nuernbergu. Tedaj so se *3.''a velika n!!i 9^adov' v oblakih. Pred menoj je — ali O -- 'Ut-aj UUIIIUV, Id/LCII, Ul 9r.eva v , |aQ S« - Odločila sva se, da ostaneva in 'ti v Nuemh ’ ^eprav se mi ie to v duši upiralo. °d 'a9erja k^9' Sam° ^kih 50 kilometrov stran J'50 družino S8rn. pre*ivel med vojno pet let z 01 da sem CiSe«-mi *e uPir3lo. Imel sem občutek, Lager, k Zloč,nec-~~ je bil’ se3?^.SVa prispela ponoči - deževalo je °^zidjem in KVJfn ’z dvanajstih lesenih barak z L^d vojno k ,° *'.co na vrhu. Prav tako kot i e' ^vikrat U°- S Amerika Cl,e’ kamorkoli, Afrika, Avstrali- . V fehn, mostranodtod! h^nuo'%1959 so m' Angleži našli delo v ''erriena. \/ ,n . uttgartu. Otresel sem se velikega r^e dov0|ieni: u sem dobil od kanadske amba-m6510 Hami|tin2a Vselit.ev v Kanado. Izbral 0ra to K;*: . • z zemljevida, ker som misli > to bit!X?pn' Z 2emUevida, ker sem mislil, da ri; ^orja SPrY-P° mesto ob Ontarijskem jezeru. tn3 do MontrPT,P°I°Val z 9rško ladio OSS Arka-n,V.a' z vlakom 3 ^amiltona sem po- J|? 1959) spl'" 0 sem Prispel v Hamilton (1. taL1: ^ mestu ni 'mel V žepu en d°,ar 'n kovček v ty3 Pokazal poznal nikogar. Poklical sem oJ^irnal r^j. s,stu list „lmmigration Office", dpt Unal mi je , me odPelial na priseljenski urad. Ka 1 ^ntov s i,'/e .e$®t centov. Ostalo mi je še ’ aterimi sem začenjal življenje v Prin6r ^m srhn*0?1? ~ danes se t0 s,i5i smešno &e! sreče ^elA kupiti motor, ki pa mi ni neL1 ,n tako je hlf00 sem ga ime1, a S3 hitr0 ni a> Sveta, ant tUdi z drugim. Videl sem Pred odhod em'- da bom pristal v Kanadi, °m iz domovine niti sanjal. p"iseuenca teli snV na kana /?3)0 dela' čeprav so mi to t s° Kar>adski amh»^: m a::: i srv na kanari a' čeprav so mi to Ta^ if11^ Pos|ati na fa ambasadi v Nemčiji. Ho- "" S'r-,aPa !>osi 6 bil slučain^ ?r??0' l okusu jed še solimo, dod^ malo cimeta. Na koncu ^ vzamemo iz jedi, ga nare na rezine. Repo stresemo do, na vrhu pa polagam o ne mesene rezine." ^ Ne le da je bujta repa na, tudi za oko je privlačna ne po istem kopitu Kako osvežujoče deluje in kako navdušuje občinstvo, če med maškarami zagleda kakšno novo figuro namesto tradicionalnih rdečih kapic, klovnov, dimnikarjev, Indijancev. V te smo vajeni videvati oblečene otroke, medtem ko se večje maškare prav tako najraje odenejo v že „izlizane" figure. Ženske so v najboljšem primeru črnke, Kitajke, Indijanke, moški pa kar po vrsti kavboji. Malce dolgočasna postaja maškarada, če iz leta v leto videvaš isto. Zakaj ne bi bili izvirni, saj vas to ne stane nič več truda, najbrž pa mnogo manj denarja. Tudi za maškare se moda menja. Postajajo sodobnejše, niso več vezane na dosledno posnemanje te ali one osebe, živali itd., marveč so namenjene noremu Pustu. Nore so videti tudi maškare. To pa seveda ne pomeni, da lahko navlečete nase karkoli, ampak zahteva nora maska še malo več okusa. Spomnimo naj vas, da lahko stare ozke ali pa široke in temne dolge hlače (enobarvne) prelepite na primer z liki iz kart. Nekaj rdečih src ali nekaj kar lahko izrežete iz malo debelejšega papirja, rdeče pobarvate in lepo prišijete ali prilepite z univerzalnim lepilom. Zraven sodi črn puli, ki ga prav tako okrasite, ali pa rdeč; ta ima lahko tudi črne nalepke. Na glavo denete lasuljo, si izposodite cilinder ali pa obraz enostavno dobro poslikate. Maska je nared. Noro masko naredite lahko samo z odlično poslikanim obrazom, primerno lasuljo in obleko, sešito iz samih krp. Mora pa biti dolga, okrašena spodaj zz volani. Kdor pa bi na vsak način rad nekaj predstavljal, si lahko izbere nove like: kaj menite o Kleopatri, o lepotici iz antičnih časov? So vam všeč morske deklice, evnuhi, luciferji? Ne pozabite pa: če greste iz hiše, se lahno oblečeni maškari rado primeri, da nekaj dni zatem zboli za prehladom. R. B. D0LENISK1 LIST film 1976' V NAGRADAH filmcL-Ven$ f'lm' in slovenski 'etn ' ustvarjalci so v lanskem valih 03 raznih filmskih festi-mn .In drugih prireditvah v do- znani1' m r^8*' 26 na9rad in pri- fi^tldeaE'nw9rad je P°bral Dariu k st ■ kateremu je pri- skn f(Ud' največje jugoslovan- "S10 p'i2"ani' Zl“ nii*Siem r*”’’ Pa Sta P° ,em ncKiJ , Priznanju segla tudi Panf* 9avn*h vlog Milena Zu-SV "«*° *«• Tako lavri , 'gralca ter sode- naorari ia'Ci filma' so dobi,i drugih6 f?i P.riznania tudi na Takoi 2a m r Prireditvah. vilu naaraH t0m" je P° Šte' „Med sLh pnznanj film sledii« hom ln dolžnostjo", line ža? T "Vdovstvo Kar°-"B6ie trave" ■ in knjige ■#:«v ■»>& ' m u n W«ti#m 'i 'zda|a kniin a žtja Slovenije je Na" k 90 ”9Pera skozi sto-Sivec.' 0hc »° *e. naPisal Jože 9radiv0m sezno 'n s slikovnim ?el° Podaia tf!t0 °Prem|jeno * 'aičnpm ,^° str°kovnjaku Urr'etnosti ljubitelju operne V°ia te zvrstTTlpregled raz' Stl' ^vtor i glasbene umetno- V P^ezavi8 razvoi 0Pere opisal ?*ast>e, snrD s sPl°šnimi tokovi ko^onPa m'lapa 9a od začet-Ko S°VeiŠih stvaritev. Voc|i Sivec Kz9°dovino opere, ec hkrati bralca svoje knjige po obsežni operni literaturi ter mu tako omogoča, da se seznani s posebnimi opernimi stvaritvami. Osnovno načelo pisanja je zgodovinskost, vendar se po označitvi glavnih razvojnih smeri opere osredotoča na njene ustvarjalce in njihova dela. Tako je v knjigi zajel več kot 250 skladateljev ih več kot 500 oper. Pri tem je izbiral med pomembnejšimi deli operne umetnosti. Izjemo je pisec knjige „Opera skozi stoletja" naredil le pri obravnavanju slovenske glasbene dramatske tvornosti. Ker Slovenci ne premoremo veliko tovrstnih del, je avtor vključil v knjigo vse pri nas uprizorjene opere, ne glede na njihovo umetniško vrednost ali razvojno pomembnost. V nasprotju s podobnimi zgodovinami oper, kakršne izhajajo v tujih jezikih, je Sivec dal veliko več poudarka slovenski operni umetnosti.' Ob upo-. števanju kriterijev sodobnega glasbenega zgodovinopisja je avtor težil tudi k splošnejši razumljivosti pisanja, zato bo knjigo lahko z zanimanjem bral precej širši krog občinstva kot bi sicer lahko povsem strokovno delo. Animirani film ali risanka, kakor ga nestrokovno radi imenujemo, je svojevrstna zvrst umetniškega ustvarjanja, saj stoji med filmsko in likovno umetnostjo, zato ni čudno, da govore o njem kot o osmi umetnosti. Zanimiv vpogled v skrivnostni svet animiranega filma, o tehniki snemanja, oživljanja slike na filmskem traku, vpogled v razvoj risanega filma od disneyevskega do modernega filma ter v delo slovite zagrebške šole risanega filma bo bralcem nudila knjiga, ki jo je pred nekaj tedni izdala dopisna delavska univerza Univerzum iz Ljubljane. „Dežela animiranih čudes", kot je knjigi naslov, je delo treh avtorjev: filmskega teoretika in kritika Ranka Munitiča, pisatelja Lojzeta Kovačiča in avtorja filmskih risank Duška Petričiča, ki je tekst bogato opremil z ilustracijami. Knjiga ,,Dežela animiranih čudes" je velikega formata, kar nedvomno pripomore, da pride likovna oprema še bolj do izraza. V nasprotju s podobnimi poljudno strokovnimi knjigami tudi ni draga, stane 82 dinarjev. recenzija tf&GANSKE HVALNICE V knjižni zbirki Nova sloveh-ska knjiga, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga, je pred časom izšla najnovejša pesniška zbirka „Poganske hvalnice" sodobnega slovenskega pesnika srednje generacije Toneta Pavčka. Avtor je pod tem naslovom zbral pesmi, ki jih je ustvaril v zadnjih letih in s katerimi dopolnjuje svoj pesniški svet. S ..Poganskimi hvalnicami" se zaokrožuje in zgoščuje tematika dveh prejšnjih Pavčkovih pesniških zbirk ,,Zapisi" in ,, Iskanje sveta". Pesniški svet, ki ga« Tone Pavček podaja v svoji zbirki, gradi na potrjevanju bivanja, radosti sodelovanja v ,,dnevu zmagoslavja življenja" (Vrnitev), ki je „bežen trenutek, ujet v večno obstajanje" (Življenju). Ko išče korenine tega sveta in življenja, najdeva minevanje, prehajanje snovi v snov, prehajanje v spomin. Vse to briše namišljene vrednote, idiličnost, da na dnu vedno ostane življenje brez slepilnih lepih barv in vzvišenosti, vendar tudi takšno polno lastne teže, samozadostnosti; za ta drobni trenutek večnosti ni vzroka ne cilja zunaj njega samega. Ta miselni tok v Pavčkovi poeziji upravičuje naziv zbirke. Poganske hvalnice so hvalnice ne namišljeni, vzvišeni, resničnost presegajoči vrednoti, ampak hvalnice prizorišču vsakdanjosti, temu zdaj in tu. Poganske so zato, ker ne vedo za PRa>rravuflmo \mm Peta trojica knjig zbirke Muzeji sveta, ki jo izdaja Mladinska knjiga v sodelovanju z jugoslovanskima založbama „Vuk Karadžič" v Beogradu in „Mladost" v Zagrebu ter z italijansko založbo „Arnoldo Mondadori' v Veroni, obsega Narodni antropološki muzej Ciudad Mexico, Narodno galerijo v Londonu in Muzeje Jugoslavije. Prvi dve knjigi sta prirejeni po italijanski izdaji, medtem ko so Mjizeji Jugoslavije domače delo in založniški podvig samo jugoslovanskih založb. Knjiga nam predstavlja najpomembnejše umetnine, ki jih hranijo v 18 muzejih in umetnostnih galerijah v večjih mestih Jugoslavije. S 133 odličnimi barvnimi reprodukcijami (fotografija Dragoljub Kažtf) in uvodno besedo (Dragan M. Jeremič) ter spremnim besedilom (Dragoslav Srejovič) nam knjiga, predstavi umetnine, naše skupno bogastvo, ki so nastale ali našle domovinsko pravico na ozemlju naše države. preseganje resničnosti. Pesniško spoznanje, da drugih vrednot razen življenja samega ni, da ,,otoka" ni v neznanih daljavah, je sicer boleče, grenko, a prav to spoznanje odkriva pesniku izgubljeno preprostost, ki jo vidi tudi v starem kmečkem svetu Dolenjske, preprostost in radost bivanja; ,,samo to in nič drugega". Navsezadnje bi lahko govorili tudi o ..preprostem" Pavčkovem verzu, ki ohranja mnoge tradicionalne značilnosti. Vendar je spevna, melodiozna pesniška govorica nosilka sporočil, ki lahko obogate notranji svet sodobnega človeka. Zbirka „Poganske hvalnice" je okusno oblikovana; likovno jo je uredil in opremil z grafičnim listom Julijan Miklavčič. zbirko odmika od svojega dosedanjega dela. Pesmim je dodana študija Janka Kosa. kmečkih domovih, posebno v tistih, kjer so imeli gospodarji v lasti košček gozda. Pisatelj je stisko teh ljudi opisal s prečiščeno besedo. Roman je, kakor piše v spremni besedi Ingolič sam, „očistil nepotrebne navlake, kakor skrben gozdni posestnik vsakih nekaj let očisti svoj gozd vsega, kar duši njegovo zdravo rast". KRAS M. MARKELJ Pri založbi Lipa je izšlo novo izvirno slovensko leposlovno delo; založba je poslala na tržišče pesniško zbirko priznanega besednega ustvarjalca Cirila Zlobca. Pesnik je pod naslovom „Kras" združil stare in nove pesmi, s katerimi je zaokrožil življenjsko in pesniško spoznanje o preteklosti. Osrednja tematika izbranih pesmi sta pesnikovo otroštvo in Kras. Ciril Zlobec se s to pesniško V počastitev sedemdesetletnice pisatelja Antona Ingoliča je založba Mladinska knjiga izdala drugo, pregledano izdajo znanega romana ..Sumijo gozdovi domači". Pisatelj je v tem romanu postavil za junaka pripovedi gozd sam ter človekovo stisko, ki se stavi ob življenje gozda. Pisatelj je sicer realist, vendar je v to epopejo naših gozdov vpletel toliko poetičnosti in čustvenih odtenkov, da je roman med pomembnejšimi njegovimi deli. Dogajanje romana je postavljeno v čas povojnega izkoriščanja gozdov, ko je bil les pomemben vir dohodka za naše še nerazvito gospodarstvo in so gozdno bogastvo naše domovine nestrokovno in negospodarno trošili. V tem času se je rodila prenekatera tragedija v načrti triinštiridesetih terska kuit8nr* ^asu' ko ama‘ ^di svoio rna javnost za-dti$toDnJ„. mn°žičnosti in rr’en. lahko . pridobiva po-rTl°' da vedno govori- U?tre*ne nki-iŽ,Ve P°vsem nR 2aradi^ organizira- uri nas ni tCLar ta deJav"ost pobili 7°Jazvita' kot ^ da Zadovoljiti se s •tUrna Ustanr°feSi0nalna kul-l^nost ra2v'iatode- ,e treba nr>3rZ n' prav; iskati lUrnir*i Vo med kul ornan 0vami inde|ov-°č^aCiiami- č(-“ ^ da , 0 9ovoriti o ?°biva obliL 3terska kultura S00 '”»0daV"rn™ * a> ustan1 Morda pred !"h arWr^ ,an*e kullur- Sih 0r Sklh skupin v de-H *an£lzac'iah še naj- rv>C'n 0r9ani>i'n ?eposr«*en osti. .pranja te dejav žp rnoi, skupina me|e svoje delovne organizacije ter uspe združiti večino likovnih ustvarjalcev v občini, je to toliko boljše. Tak primer je likovna skupina ..Vladimir Lamut", ki deluje pri SGP Pionir v Novem mestu. Nastala je po združitvi likovne skupine pri Pionirju in skupine, ki jo je ustanovila ZKPO. Pokroviteljstvo in mecenstvo nad skupino je prevzel Pionir, ki nudi zaenkrat članom tudi svoje prostore. V skupino je včlanjenih 43 likovnih ustvarjalcev iz novomeške občine, vseh poklicev in starosti, od najnižje do najvišje izobrazbe. Čeravno v skupini stik med ustvarjalcem in organizacijo še ni povsem izpeljan, je kratek čas delovanja pokazal, da je taka organizacijska oblika že plodno vplivala na razvoj in kvalitativni dvig amaterske likovne ustvarjalnosti na Dolenjskem. ,,Osnovni namen likovne skupine .Vladimir Lamut' je dvigati likovno kulturo v občini," pravi vodja skupine Tone Vovko, ki dela kot vodja Pionirjevega oddelka za propagando. ,,To je možno doseči le z organiziranim delom. Likovniki amaterji so bili leta in leta prepuščeni več ali manj sami sebi in svoji iznajdljivosti pri izpopolnjevanju. Iz tega jih lahko potegne le sodelovanje v širši skupini drugih likovnih ustvarjalcev. Ne gre za doseganje vrhunskih dosežkov, ti so pač še vedno v rokah poklicnih slikarjev, ampak za razvijanje in obstajanje široke likovne ustvarjalnosti, ki je bistvenega pomena za splošno kulturo človeka."’ Praktično se je pokazalo, da medsebojni razgovori, odkrita kritika, tovariško svetovanje in sploh druženje likovnih ustvarjalcev ■ posamezniku lahko veliko pomaga. V skupini „Vladimir Lamut" ni zakulisne kiitike, kot zatrjuje Tone Vovko. Strokovnjak iz Združenja likovnih skupin Slovenije pomaga pri analizi in presoji del, v pomoč članom pa so tudi nasveti, ki jih dajeta likovna pedagoga, tudi včlanjena v likovno skupino ..Vladimir Lamut", Niko Golob in Boža Podrgajs. Če bo sodelovanje z Dolenjsko galerijo še bolje steklo, bodo člani imeli dovolj odprtih možnosti za uveljavljanje in izpopolnjevanje. ,,V drugih podobnih skupinah sodelujejo z amaterji akademski slikarji, z nami pa edini akademski slikar, ki ga imamo v Novem mestu, ne želi sodelovati," pravi Tone Vovko. Največji problem, s katerim se amaterski likovni ustvaijalci te skupine srečujejo, je vprašanje prostora. Dolgo je prevladovala misel, naj bi poskušali urediti skupen atelje, zdaj pa je prevladala zamisel, naj bi uredili predvsem večnamenski prostor, ki bi služil tako srečanjem, zbiranju, razstavljanju del članov, kot tudi predstavitvi del članov drugih skupin iz naše republike in države. Možnost ureditve takega prostora je v stavbi Študijske knjižnice, kjer so skupini na voljo kletni prostori. ,,Naša likovna skupina bi samo izpeljala preureditev prostorov, medtem ko bi morala vzdrževanje, ogrevanje ter vodenje programa prevzeti kakšna ustanova, kateri bi sredstva za to delo zagotovile delovne organizacije in kulturne institucije." Tako meni Tone Vovko. M. MARKELJ Tone Vovko V isto skupino knjig lahko uvrstimo tudi knjigo Charlesa Douglasa Homea „ Rommel", ki je prav tako izšla pri založbi Borec. Tokrat je v središču pripovedi razvpiti nemški vojskovodja Rommel, ki je vodil nemške enote po puščavah Afrike in po Evropi z izmenljivo vojno srečo. Avtor se je orisa te nacistične osebnosti lotil z manj spoštovanja in povzdigovanja kot mnogi pisatelji pred njim ter je oluščil pozlato z Rommlove osebnosti. Knjigo je prevedel Bogdan Gradišnik, opremila pa jo je Jelka Novak. Založba Borec je izdala knjigo VVulfa Schvvarzvvalerja ..Fuehrerjev namestnik" v prevodu Jožeta Stabeja. Gre za delo, ki poskuša podati osebnost nacističnega veljaka, Hitlerjevega »namestnika" Rudolfa Hessa. Avtor je ob Hessa oprl tudi zapis o razvoju in vzponu ter padcj nemškega nacizma. Prav tako mu je uspelo zarisati prenekaterega drugega nacističnega veljaka, čeprav je v središču pripovedi predvsem Hess, njegovi odnosi s Hitlerjem in kasnejša povojna leta v zaporu. Delo je tiste vrste, po kateri zelo radi segajo bralci. DOLENJSKI LIST 31 B. BUDJA J. PEZELJ marinčičevih tisoč svatovskih pojedin Le povojna birta Marinčičeve gostilne v Škocjanu vesta. Koliko mladih parov novo-poročencev , je prvič v zakonskem življenju zavrtelo pete ob poskočnem ritmu polke, koliko svatov je v teh prostorih dajalo duška razpoloženju, kakršnega lahko nudi le pristna domača ohcet. Koliko je bilo fantov in dolenjskih deklet, ki so zadnjič v samskem stanu nazdravili svojim prijateljem in kolegicam, skratka fantovščine, dekliščine in ohceti dajejo nemalo posla tetam in stricem, nečakom in nečakinjam, sestram in bratom, ki so s spretnimi gostilniškimi rokami ponesli ime Marinčičeve gostilne tja do Kranja, Škofje Loke, Maribora in Celja. „Dela je pri nas vseskozi veliko," pravi Stanko Marinčič, ki je še pred štirimi leti sam vodil gostilno, sedaj pa jo vodi njegov nečak Janez Leskovar. „Gostilniško obrt je v naši družini pričel oče, sledila pa mu je skoraj cela rodbina. Bilo je leto 1911, ko se je vrnil iz Amerike, kamor je šel za zaslužkom. Ni se dolgo odločal: za prisluženi denar je kupil hišo, v kateri je danes gostilna, jo obnovil, 1913 pa posadil lipi, ki danes s svojima bogatima krošnjama dajeta ob vročem poletnem soncu prijetno zavetje gostom. Celih 43 let je vodil gostilno, ki je že takrat slovela po dobri kuhinji in domači dolenjski kapljici, na stara leta pa je oštarijo prepustil meni. Veseli me gostinstvo, tako da še sedaj navzlic bolezni veliko pomagam nečaku." Malo je IMovomeščanov, ki še niso odprli vrat Marinčičeve gostilne. „Dobra kuhinja sama vleče," pravi Stanko. „Ze vrsto let ima glavno besedo ob štedilnikih moja žena, in reči moram, da so gostje, navzlic temu da so nekateri sila zahtevni, zadovoljni. Skorajda ne mine dan, ko se ne bi iz naše oštarije slišala lepa domača pesem. Veliko je pri nas fantovščin in dekliščin, sobote pa so že kot po pravilu rezervirane za svatovske pojedine. Najprej domači narezki s pršutom, ki ga kupujemo na Primorskem, in suhimi klobasami, ki jih naredimo doma, pa žlinkrofi, zrezki, kijih gostje zelo hvalijo, domača orehova potica, nemalokrat pa se obrok konča s pohorsko omleto. Veliko .surovin' za kuhinjo pridelamo kar doma. Imamo hlev, vrt, tako da lahko gostu ob vsakem času pripravimo svežo jed." Marinčičeva gostilna pa n[ samo dolenjska, poznajo jo tudi v Kranju, Škofji Loki in še kje. Veliko je organiziranih obiskov, posebej izletnikov in turistov. Šoferji škofjeloškega Transturista ob vsakemobisku Novega mesta pripeljejo svoje goste v Škocjan. »Telefonirajo nam, koliko obrokov in kdaj naj bodo pripravljeni, in stvar je urejena," je povedal Stanko, ki se, navzlic temu da težko hodi, še vedno OBRAZI MRTVEC, KIJEOSTAL ZIV nemški vojak. Od farovža sta zavila po skriti stezi proti gozdu. Hodila.sta molče in v Leopoldu seje stopnjevala tesnoba. „Vedel sem, da greva proti gošči, kjer so se velikokrat slišali zamolkli streli. Vedel sem, da sem na vrsti. Bilo me je strah. Stiskal sem se k nemškemu vojaku., on pa me je odrival, brcal v noge in kakšen dober kilometer od Litije mi je ukazal: .Korak naprej! Še en korak, še en korak!' Začutil sem pekočo bolečino, kakor bi me opikale ose. Gozd je bil že temen in padel sem na razmočeno prst." Leopold Avsenik je bil ustreljen. Prestreljen s petimi kroglami v prsi in vrat. Toda sredi noči, ko je sijala luna, se je prebudil iz nezavesti. Izgubil je veliko krvi, toda bil je živ in kakor ranjena žival se je vlekel v hrib proti domu. V gumijastih škornjih je bila zlepljena kri. Rane v prsnem košu in vratu so skelele. Toda volja do življenja je bila neizmerna. Bilo je že jutro. Oglašale so se ptice in padel je na hišni prag bolj mrtev kakor živ. Zbudil se je šele, ko ga je partizanski bolničar obvezoval. Takrat ni bilo zdravnikov ne zdravil. Dolgo je ležal skrit na seniku. Mati mu je prinašala hrano in počasi so se mu vračale moči. Pred koncem vojne so ga zopet prijeli Nemci. Histerični vojak je zahteval tri korake, za hišo so se zaslišali partizanski streli... Nemci so pobegnili in Leopold je bil rešen ... Nerad se spominja vojne in tistih ran, ki so se z leti zarasle. Vdan je v svojo človeško usodo — ampak v starem, ponošenem kovčku hrani med drugimi spomini še zmerom od strelov preluknjano srejco. Od časa do časa jo vzame iz kovčka in jo dolgo nepremično gleda. Dotakne se vratu in vseh tistih ran po telesu. In če ga vprašate, česa si najbolj na tem svetu želi, bo odgovoril: „Miru!" Obrat pa mu trepeta, dlani se mu potijo in še zmerom kakor da ne verjame, da je res ostal živ. In življenje naše, ki tak hitro teče, al so same sanje? — Sanje — jek mi reče. Simon Jenko Leopoldu Avseniku še danes, po toliko letih od tistih strašnih vojnih časov, ni povsem jasno, kaj se je zgodilo in kako je mogoče, da je ostal živ. Drobni, prestrašeni možiček še zmerom trepeta, boji se ljudi in psov. Ves sključen in neznaten pripoveduje svojo zgodbo, glas mu hrešči in oči so že motne od starosti. ; Toda takrat, leta 1944, je bil še kar pri močeh. Živel je pri materi v Velikem vrhu v Litijskih hribih in prinašal iz več kot dve uri oddaljene trgovine v dolini hrano za ljudi in iz mlinov otrobe za prašiče. V njihovo samotno domačijo so prihajali tudi partizani in Leopold jim je nosil hrano v košu, na vrh pa si je naložil stelje za kamuflažo. Nekoč pa so ga partizani nagovorili, da bi šel v Grbin blizu Litije po pisalni stroj: „Ti ne boš sumljiv," so mu rekli. Ubogljivo je odšel. Ko se je vračal, so ga v Litiji prestregli esesovci, pretipali so nahrbtnik, in ko so odkrili pisalni stroj, je vedel, da je vse končano. Zaprli so ga v stari farovž in izsiljevali priznanje. „Tepli so me z žilavko, metali me ob zid in naganjali name velikega renčečega psa, ki me je podiral na tla in mi ogrizel obraz. Ničesar nisem vedel in ničesar nisem priznal. Na vse mogoče načine sem se izgovarjal, toda verjeli mi niso. Tolmač je kar naprej ponavljal: .Priznaj, da si partizanski bandit, da si njihov kurir! Priznaj, kje se skriva ta partizanska banda, in vse ti bo odpuščeno!' Nazadnje mi je bilo že vseeno, če me ustrelijo. Bil sem do kraja izčrpan. Želel sem si miru in vode — veliko vode, da bi se napil in zaspal." Leopolda Avsenika je po dolgotrajnem mučenju in več dneh zapora nekega večera, ko je zahajalo sonce, povabil na sprehod slovensko govoreči LADISLAV LESAR ■■■