VEČJA DRUŽBENA SKRB ZA OTROKA
• PRED VRATI je september, ko se začenja novo šolsko leto in spet padajo očitki, da je materialna skrb družbe za naše otroke še preslaba. Tedaj začno tožiti učitelji, ki mo-rajo marsikje uvesti triizmenski pouk, pa starši, ki ne vedo kam z otroci po končanem pouku, zaživijo skrbi mnogih mamic, ki ne vedo, če bodo otroka sprejeli v vrtec itd. Upajmo, da se ne bo ponovil dan, ko so mladi starši kar celo noč preždeli ob zidu vrtca, le da bi naslednje jutro, ko so spreje-mali otroke, bili med prvimi. Za šišenske otroke je v vrtcih in drugih vzgojnovarstve-nih ustanovah več prostora, a še vedno od-ločno premalo. Zato ne bo odveč, če pobrska-mo po stališčih, ki jih je maja sprejela na seji republiška konferenca SZDL pod na-slovom »Ustvarjanje boljših družbenih raz-mer za razvoj otrok«.
•  V Sloveniji je med zaposlenimi že 41,6 odstotkov žensk, pa tudi struktura družine se je zelo  spremenila. Družinsko  skupnost tvorijo večinoma le starši in otroci. S prese-ljevanjem   mladih   ljudi   v   mesta   nastaja tudi   huda   stanovanjska   stiska,   zato   mla-di starši varstva in vzgoje svojih otrok ne morejo več reševati sami ali s pomočjo sta-rih  staršev,  temveč  je  tu  nujno  potrebna skrb družbe.
•  Ustvarjanje ugodnih družbenih razmer za razvoj otrok je proces, ki ni odvisen od kvalitetnih premikov v zavesti ne le staršev in strokovnjakov ter članov družbenih orga-nizacij, ampak od slehernega občana, da se bo odgovorno  obnašal  do  otroka,  tako  do svojega kot do drugih. Ta odgovornost vklju-čuje njegove odločitve v korist otrok v orga-nizacijah združenega dela, krajevnih skupno-stih, interesnih skupnostih, v občinskih in re-
publiški skupščini. V uresničsvanju odgovor-nega ravnanja vseh občanov do otrok je tudi bistvo socialističnega humanizma, na kate-rem temeljijo družbeni odnosi v naši družbi.
•  Preizkušnjo smo v Ljubljani prestali ob lanskoletnem referendumu za uvedbo samo-prispevka za gradnjo šol in vzgojnovarstve-nih ustanov. Tako plačujemo že nekaj mese-cev vsak svoj odstotek osebnega dohodka za gradnjo ustanov, ki bodo v korist našim naj-mlajšim. Ob tem zapisu pa je najbrž prav, da se spomnimo tudi svoje pravice in dolž-nosti, da odgovorne, ki bde nad denarjem, ki se steka v sklad za te namene, povpraša-mo o znesku, ki se je že nabral, pa o prvih akcijah in izvajanju programa, ki smo si ga ogledali ob referendumu. Upamo, da bomo odgovore na ta naša vprašanja dobili in jih lahko zapisali.
•  Pomemben vidik, ki ga mora naša druž-ba zasledovati v sedanjem času, ker smo ga zanemarili, je predvsem skrb za otroke v dru-žinah, ki so slabše preskrbljene. Izraz prave, človeške in socialistične  solidarnosti  je  di-ferencirana skrb za otroke glede na dohodke in  drugo  premoženjsko  stanje   staršev.  To načelo smo že uveljavili pri otroškem dodat-ku, pri pošiljanju otrok v kolonije in podob-no. Diferencirani prispevki za otroke v vzgoj-novarstvenih   ustanovah   glede   na   dohodke staršev se še niso povsod uveljavili, vendar bi se  morali v  najkrajšem  času.  Uvajanje enakih ali vsaj podobnih izhodišč za življe-nje za vse otroke, bi moralo biti naše načelo. čeprav v nagrajevanju delavcev upoštevamo nagrajevanje po delu, zaradi česar se znajde-jo družine v različnem socialnem in gmot-nem položaju, moramo pri otroku uveljaviti načelo delitve po potrebah.