PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 800 lir - Leto XLIV. št. 44 (12.982) Trst, četrtek, 25. februarja 1988 V Dženini ubit štiriletni otrok JERUZALEM — Ameriški državni sekretar bo danes prispel na obisk v Jeruzalem, da bi izraelske sogovornike prepričal o primernosti ameriškega načrta za rešitev palestinskega vprašanja. ZDA predlagajo, da se Palestincem na zasedenih arabskih ozemljih dodeli avtonomija, nato pa se začne s pogajanji med Izraelci in Palestinci po načelu »zemlja za mir« (mir v zamenjavo za vrnjena ozemlja). Toda opazovalci menijo, da bo njegova pot zaman in da prizadevanja ZDA ne bodo obrodila zaželenih plodov. V okviru izraelske vladne koalicije prihajajo vse močneje na dan nesoglasja med laburisti zunanjega ministra Šimona Peresa in likudom premiera Šamira. Zato prevladuje med samimi izraelskimi politiki, da je čas Shultzovega obiska neprimeren, saj se po vsej verjetnosti bližajo tudi predhodne politične volitve. Ob vsem tem pa se nasilje na zasedenih ozemljih še stopnjuje in včeraj je bil med demonstracijami v Kabatiji v bližini Dženine ubit štiriletni palestinski deček. Ubil naj bi ga neki Arabec, ki so ga Palestinci obtožili sodelovanja z izraelskimi okupacijskimi oblastmi. Po še nepreverjenih vesteh naj bi Palestinci kasneje Arabca linčali na trgu sredi vasi. Prvič prisotni zunanji ministri vseh šestih držav Začetek balkanske konference v konstruktivnem vzdušju Lončar: Tudi balkanske države morajo slediti zgledu pozitivnih procesov sodelovanja v Evropi in v svetu, če nočejo ostati oaza nerazumevanja DEJAN VERČIČ BEOGRAD — Včeraj se je v kongresnem centru Sava začel sestanek zunanjih ministrov balkanskih držav. Točno od polenajstih dopoldan je prisotne zunanje ministre Reisa Malileja iz Albanije, Petra Mladenova iz Bolgarije, Karolo-sa Papouliasa iz Grčije, Ioana Totuja iz Romunije in Mesuta Yilmaza iz Turčije, njihove sodelavce in visoke predstavnike jugoslovanske politike, ki so prisostvovali otvoritvi predsednika predsedstva SFRJ Lazarja Mojsova, podpredsednika Raifa Dizdareviča, predsednike parlamenta Marjana Rožiča, vlade Branka Mikuliča, socialistične zveze Milojka Druloviča in beograjskega župana Aleksandra Bako-čeviča pozdravil jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar in otvoril »srečanje dobre volje«, kot je dejal. Nato je prisotne nagovoril še Lazar Mojsov, ki je rekel, da Balkan pripada Balkancem in opozoril na pozitivne procese sodelovanja v Evropi in v svetu, ki jim morajo slediti tudi balkanske države, če ne želijo postati oaza problemov in predsodkov v vse bolj odprtem svetu. Sledili so govori vseh šestih zunanjih ministrov, ki so se vsi zahvalili Jugoslaviji za pozitivno iniciativo in gostoljubje. Že prvi govorec, albanski zunanji minister Reis Malile, je pritegnil izredno pozornost, še posebej zaradi besed, ki jih je namenil manjšinam. Te so po njegovem mnenju odločujoči faktor v sosedskih odnosih med državami. Zato je vprašanje manjšin potrebno reševati s toleranco in politično modrostjo. Manjšine naj namesto da razdvajajo, postanejo most sodelovanja med državami. Albanija ni nikoli za- htevala, naj se vprašanje manjšin rešuje -s premikanjem meja, ali z vmešavanjem v notranje zadeve drugih držav. Obstaja pa legitimno zanimanje sosednjih držav za njihove manjšine. Bolgarski zunanji minister je dal kup predlogov, predvsem na področju razorožitve in zaupanja na Balkanu. Sledilo je kosilo, popoldanski del pa je začel grški zunanji minister, ki je dal kakšnih dvajset konkretnih predlogov o nadaljnjem sodelovanju, med katerimi jih je več, ki se ukvarjajo z možnostjo globalnega sistema stalnih stikov med balkanskimi državami. Romunski zunanji minister je predlagal zniževanje carin med balkanskimi državami. Turški zunanji minister je po pričakovanjih govoril o tretji helsinški košarici in človekovih pravicah in še posebej o pravicah manjšin. Spomnil se je na turško-bolgarske spore v najnovejšem času in poudaril svoje zadovoljstvo s pogovori, ki jih je predvčerajšnjim imel s svojim bolgarskim kolegom, s katerim sta podpisala tudi poseben protokol, ki bi naj v prihodnje omogočal reševanje sporov med obema državama. Zadnji je govoril jugoslovanski zunanji minister Lončar, ki je dal naslednje prioritete za sodelovanje med balkanskimi držvami: sestanki zunanjih ministrov naj postanejo redni, ekonomsko sodelovanje (omenil je možnost balkanskega trga), znanstveno-tehnološko sodelovanje, promet, energijo, turizem, varstvo okolja, zdravstvo, sizmologijo, kulturo, varnost in zatiranje kriminala in preganjanje terorizma. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Odlok bo sedaj moral odobriti še senat Poslanska zbornica odobrila brezcarinski bencin za Trst DUŠAN KALC RIM - Poslanska zbornica pristaja, da se Trstu in nekaterim občinam videmske pokrajine ob meji dodeli bencin Po znižani ceni, kar že velja za Gorico. To bo prav gotovo razveselilo tržaške in nekatere videmske črpalkarje (pa tudi Se koga drugega), ki se že dolgo pritožujejo, da so brez dela ltl zaslužka, ker ljudje v večini kupujejo bencin preko meje. Skupščina poslanske zbornice je namreč včeraj odobrila Zakonski odlok z dne 19. decembra 1987, ki podaljšuje veljavnost režima proste cone za Gorico in dodeljuje brezcarinske kontingente bencina Trstu in nekaterim videmskim občinam. Danes bo odobreni odlok romal še enkrat v senatno skupščino, nakar bo dokončno uzakonjen. Reči je treba, je odlok ujel zadnji vlak. V ponedeljek namreč zapade hjegova veljavnost in marsikdo se je po znanih- pripetljajih, kr so pretresali parlament med debato o finančnem in pro-kcunskem zakonu, zbal, da s toliko pričakovanim benci-®°rn, ki bo marsikomu služil tudi v predvolilni kampanji, »e bo nič. , V dopoldanskih urah je o odloku sklepala poslanska emisija za ustavna vprašanja. Tekst odloka, ki ga je prej-.jjr teden odobril senat, in ki predvideva (iz še nerazumljive razlogov) poleg brezcarinskih kontingentov tudi vrsto «epov za nekatere druge kraje države, so v komisiji še k®koliko spremenili in predvideva prispevke za finančno ritje potreb nekaterih poplavljenih krajev Kalabrije. Poleg 9a so podaljšali rok veljavnosti brezcarinskih bencinskih ugodnosti za Trst in videmske obmejne kraje do 31. decembra 1991, torej za leto več, kot je bilo sprejeto v senatu. Za to podaljšanje so poskrbeli tržaški in goriški poslanci Coloni, Bordon in Rebulla, potem ko je listar Camber iz očitno demagoških razlogov predstavil popravek, po katerem naj bi zakon o brezcarinskih kontingentih veljal za vse obmejno območje (torej pratično tudi za Gorico) do konca leta 1992. Popravek ni bil sprejet, vlada pa je pristala na enoletno podaljšanje. Tako popravljeni odlok je bil sprejet s 252 glasovi (142 poslancev pa je glasovalo proti). »Zadovoljen sem s sklepi poslanske zbornice in s sodelovanjem vseh, ki so prispevali k odobritvi odloka«, nam je ob koncu razprave dejal poslanec Coloni (KD), »rad pa bi izkoristil to priložnost in podčrtal željo, da se pri uresničevanju Videmskega sporazuma upošteva potreba po uravnoteženi blagovni izmenjavi, ki se mora seveda naprej razvijati. Menim, da je to očitno in možno, še zlasti po nedavnem srečanju med Gorio in Mikuličem«. Tudi Bordon (KPI) je izrazil zadovoljstvo, ker je »končno prišlo do odobritve tako pričakovaneha ukrepa, za katerega smo morali, upoštevajoč njegovo delikatnost, napeti vse sile tako v zbornici kot v senatu«. Za Renzullija (PSI) je uzakonitev odloka korak naprej. »Sedaj pa bo treba pomisliti na bolj organske ukrepe, ki bodo omogočili naši deželi, da bo lahko izrazila vso svojo potencialnost. Mislim«, je še dodal, »da bo naloga prihodnjega deželnega sveta, da uskladi potrebe posameznih krajev, ne da bi sprevrgel njihovih posebnosti«. Nove telefonske številke Primorskega dnevnika V nedeljo, 28. februarja bodo zamenjali telefonsko centralo Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska. Upamo, da bodo tako odpadle težave, ki so nam že dalj časa povzročale velike skrbi, saj se je včasih dogajalo, da je bilo uredništvo Primorskega dnevnika praktično odrezano od sveta. Nove telefonske številke, ki jih objavljamo spodaj, stopijo v veljavo v ponedeljek, 29. februarja 1988. Primorski dnevnik 7796-600 Agencija Alpe Adria 7796-600 Ekspedit 7796-610 Mali oglasi 7796-611 Videoest 7796-622 Graficenter 7796-633 Knjižne izdaje 7796-644 Knjigovodstvo 7796-655 Distribucija listov 7796-666 Import/Export 7796-677 Publiest 7796-688 Direkcija ZTT 7796-699 Minister Mammi o poštnih položnicah RIM — Kako je torej s pravilnikom poštne uprave - dovoljuje ali ne dovoljuje sprejemanje položnic (kakršnekoli vrste), ki niso napisane v italijanskem jeziku? Za posl. Oscarja Mammija, ministra za pošte in telekomunikacije, na prvi pogled pravilnik tega ne dovoljuje. Pa ne zato, ker bi bila v tem predlogu kakšna izrecna prepoved, temveč iz čisto praktičnih razlogov. Poštni kompjuteriziran in centraliziran sistem ni programiran za dvojezičnost. Treba bi bilo torej spremeniti ves sistem, kar niso mačje solze. Ravnanje tržaških poštnih uslužbencev, ki niso hoteli sprejeti položnice prof. Sama Pahorja za vplačilo avtomobilske pristojbine z v slovenščini napisanim zneskom, je bilo potemtakem korektno? Smatram, da je bilo korektno, je Mammijev odgovor med kratkim telefonskim pogovorom. Sicer pa, je še dodal minister za pošte in telekomunikacije, mi podrobnosti v zvezi s predpisi poštnega pravilnika niso povsem znane. Moram se zato prej dokumentirati, da bom lahko dal iz-črpnejši odgovor. Tako smo počakali, da se minister dokumentira. Srečali smo ga predvčerajšnjim v veliki veži Palače Montecitorio, tik pred glasovanji o proračunskih postavkah. V kratko odmerjenem času nam je zelo prijazno povedal, da je pač glavna prepreka pri sprejemanju poštnih položnic v drugačnem jeziku od italijanskega v tem, da mora biti denarna vsota zapisana v črkah, razumljiva za uslužbenca, ki položnico sprejema. To pa predpostavlja namestitev dvojezičnega osebja. Spomnimo ga, da prof. Samo Pahor že nekaj let zahteva jasen odgovor na vprašanje, po katerem specifičnem členu poštenega pravilnika mu je onemogočeno, da bi v svojem jeziku, kar je po šestem členu ustave, po petem členu Posebnega statuta Dežele Furlanije - Julijske krajine, po osmem členu Osimskega sporazuma in po razsodbi ustavnega sodišča iz leta 1982 njegova pravica, izpolnil svoje državljanske dolžnosti. Preciznih norm ni, ostaja pa dejstvo, da morajo na pošti razbrati pisano vsoto vsakega pologa in če s črkami zapisane vsote ne razumejo, ne morejo sprejeti položnice, vztraja minister pri svojem in doda, da ne more odrediti novih norm, če pa obstaja ta prepreka. S tem je kratkega pogovora praktično konec. Ministra kličejo druge-dolžnosti, vprašanje narodnostnih pravic naše skupnosti pa še vedno čaka na izčrpnejše in prepričljivejše odgovore ter na konkretne ukrepe. D.K. Sergeju Verču Grumova nagrada MARIJ ČUK Ver?^bfJ — Tržaški dramatik Sergej gr % le letošnji dobitnik Grumove na-gr za najboljši izvirni slovenski je n},, .tekst iz prejšnjega leta. Tako Pa 5 , J^a strokovnja žirija, nagrado ob <»? Veteu izročili sinoči v Kranju site ?vesnem odprtju Tedna sloven-Priz„ame. Sergej Verč je to visoko JPdi!Pre>el za deI° »Evangelij po do i,' .1 $e ni bilo uprizorjeno in “dleg ;®-e9a ie P™ nas nerazumna (iramnt ^a<< zapora- Nagrada našemu vr,dj‘ku je ob potrditvi estetske rilo, besedila najbrž tudi opozo- 9 lega ti n,a umetniške dosežke ne gre Za 021 ozke ideološke oči... ^rnetnn?rtrt,, K°iJe natanko tisto, kar sem vedno hotela početi.« čudiia Pa. le v igralski šoli? jo je vprašala Vanessa in se načina - je m°goče, da izhajata iz istega telesa, istega dveh r. z!-vhenja in iste hiše. Verjetno ne bi mogel najti Val ■ ^ k'- si bili bolj različni kot ti dve. saia 7H sltonrignila. »Nisem še imela časa, da bi se vpi-naletela nnam še preveč dela z ogledi.« Avgusta pa je Canovai na z^a^° žil°- Vanesse že nekaj časa ni bilo več, službe i vc 6 V Barkiz°nu v New Yorku in si s kolegico iz bi je p.z naia stanovanje. Njena služba v Parkerjevi založ-a precej puščobna, saj je ves čas samo odgovarjala na telefonske klice, vendar se je veselila Barnarda. Valerie jo je poklicala pozno nekega večera in ji povedala, da je dobila vlogo statistke v neki srhljivki. »Ni to krasno?« Bilo je ob treh zjutraj in Vanessa je zehala od zaspanosti, vendar ni hotela sestri kratili veselja. Veselilo jo je, da jo je poklicala. »Kaj pa moraš narediti?« »Sprehodim se čez prizorišče, medtem ko mi iz oči, nosu in ušes curlja kri.« Vanessa je s težavo potlačila stok. »Čudovito. Kdaj pa začneš?« »Prihodnji teden.« »Fantastično. Si že povedala mami?« »Še nisem imela časa. Poklicala jo bom enkrat ta teden.« Seveda pa sta obe slutili, da Faye ne bo ravno vzhičena, čeprav glasno tega nista izrekli. Val se je zdelo, da mati nikoli ne razume ničesar, kar naredi, nikoli ni zadovoljna in verjetno tudi tokrat ne bo, čeprav je tudi sama začela z majhnim. Prekleto, \ New Yorku je snemala žajfaste reklame, preden so jo odkrili. Sama pa je prišla naravnost k filmu, je še povedala Vanessi, ki je zamolčala, da njuna mati ni nikoli hodila čez prizorišče s krvavečimi očmi, nosom in ušesi. »Kako pa kaj tvoja služba, Van?« Val je bila tokrat velikodušna, čeprav ji navadno ni bilo kaj dosti za nikogar razen zase, kar je Vanessa še predobro vedela. »Kar v redu.« Vanessa je znova zasehala. »Pravzaprav precej pusta. K sreči sem srečala prijetno dekle iz Connecticuta. Dogovorili sva se, da si bova poskusili najti stanovanje blizu Columbie. Tudi ona se je vpisala tja.« »Oh.« Val se je že dolgočasila in se je odločila, da bo odložila slušalko. »Sporočila ti bom, kako bo šlo.« »Hvala. Pazi nase.« Bili sta si čudno blizu, pa spet ne blizu, nekako povezani, pa vendar brez skupnih točk. Vanessa je od nekdaj čutila to vez, čeprav je ni mogla razumeti. Zavidala je drugim sestram, ki so si bile tako blizke. Sama ni bila blizka z nobeno od svojih dveh sester, vedno pa si je želela, da bi imela sestro, s katero bi se lahko pogovorila in se ji zaupala; prav te prijetne strani je imelo dekle iz Connecticuta. Isto je odkrila tudi Anne v Kaliforniji. Nekega dne je srečala deklico, ki se je vihteč živo rožnato torbico in s sladoledom v roki sprehajala po Rodeo Drivu. Bila je kot živa reklama s kakšnega plakata; nasmehnila se je Anne. Anne se je zdela krasna; uro pozneje jo je znova opazila, ko je sama kosila pri »Daisy«, kjer si je Anne kupila hamburger. Mati ji je bila dala denar za dva nova para čevljev, zato je postopala po Rodeo Drivu in opazovala mimoidoče, ki so se sprehajali po soncu. Bil je vroč dan, vendar ga je hladila prijetna sapica. Anne si je poiskala prostor pri mizi poleg dekletove. Spet sta se nasmehnili druga drugi in dekle jo je sproščeno ogovorilo. Imelo je mehke rjave lase, ki so ji segali skoraj do pasu, velike rjave oči in kazalo je kakšnih osemnajst let, čeprav je pozneje Anne presenečeno odkrila, da sta skoraj do dne enako stari. »Zdravo. Jaz sem Gail.« Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni Na pvedsinočnji seji V občinskem svetu o ezulskem shodu _________________pismo uredništvu____________ Ali smo Slovenci res sami krivi da se naše pravice ne spoštujejo? Septembrski shod istrskih, reških in dalmatinskih beguncev se je sicer iztekel v splošnem v umirjeni in omikani obliki, brez revanšističnih in šovinističnih izpadov, ki so se jih mnogi demokrati bali ob njegovi napovedi. Izjalovil se je tudi poskus krajevnih in državnih neofašistov, da bi preusmerjali snidenje ezulov, ki so še želeli srečati v našem mestu ob 40-letnici mirovne pogodbe, ki je kraje v Istri, na Reki in v Dalmaciji dodelila novi jugoslovanski državi, v protijugoslovanske in protislovenske izbruhe. Toda na shodu je ostal črni madež, ki ga predstavlja zloglasna brošura ob razstavi o zgodovini teh krajev. V njej so bile nepojmljive ocene o vlogi Slovencev in Hrvatov v odnosih z Italijani v Istri, na Reki in v Dalmaciji, ki so povsem potvarjale zgodovino in dejansko ščuvale k narodnostni mržnji, kar je ne le politično nesprejemljivo, ampak celo kazensko pregonljivo. S to utemeljitvijo je komunist Monfalcon na predsinočnji seji tržaškega občinskega sveta izrazil nasprotovanje svoje skupine sklepu odbora o dodelitvi 10 milijonov prispevka tržaške Občine za kritje stroškov manifestacije ob ezulskem shodu, pri čemer je poudaril, da KPI ni nasprotovala samemu snidenju italijanskih beguncev, ki so bili le žrtev izjalovljenih imperialističnih stremljenj fašističnega režima in kriminalne zavojevalne vojne. Ob tem je sicer obžaloval, da organizatorji shoda niso dopustili sodelovanja pri organizaciji tudi naprednejšemu krožku Istria, kar bi bilo morda preprečilo take izpade rasistične in fašistične miselnosti, kakršno odraža omenjena publikacija. Podobne misli je razvil tudi svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, ki je tudi operekel sami upravni pravilnosti odborovega sklepa o dodelitvi prispevka, ki je bil nato odobren z glasovi koalicijske večine (ob številnih odsotnostih), ki so se ji seveda pridružili svetovalci MSI. Na predsinočnji seji, ki se je začela z običajno enourno zamudo ob komaj zadostnem številu prisotnih, je tržaški občinski svet odobril vrsto upravnih sklepov, med katerimi so omembe vredni tisti, ki zadevajo poimenovanje novih ulic na Rocolu in pri Sv. Ani. Ob tem so komunisti in Parovel oporekali upravi, da potvarja večnarodnostno podobo mesta in načrtno zapostavlja vlogo zaslužnih mož slovenske narodnosti in celo italijanske ugledne ljudi, kot je bil dr. Bruno Pincherle. Župan Staffieri je s tem v zvezi sprejel zahtevo KPI (podobno je vložil tudi Parovel), da se zato izpopolni sestava občinske toponomastične komisije, od katere prihajajo predlogi za nova poimenovanja ulic in krajev. ODPRTO PISMO SAMU PAHORJU Dogodek je mimo, obsodba tudi. Pravno vzeto si izgubil, moralno si na pol zmagal, znotraj manjšinskega sveta si doživel zmagoslavje in si povzročil vzhičenost. V meni je vzhičenosti nekoliko manj. To besedilo nima namena pokvariti tvojega zadovoljstva ob tolikih in tolikšnih izrazih solidarnosti, ker te poznam kot predobrega analitika položaja in ironičnega ocenjevalca dogodkov, da bi se slepo prepuščal ovacijam množice in sredstev javnega obveščanja, kolikor te opozoriti na nekatere vidike, ki ti ne smejo ostati skriti, predvsem pa ne smejo ostati tabu teme v sedanjem družbenem vsakdanu. Vedeti moraš torej, da je ozemeljsko miselni krog ljudi in struktur še vedno vaški ali kvečjemu mestni, čeprav gre največkrat za vprašanje deželnega, državnega ali mednarodnega značaja. Kako naj si drugače razlagam nepre-tok informacij iz Trsta v Gorico v zvezi s tvojo aretacijo in s posledično stavko z manifestacijo. Pozivi k budnosti ne pomenijo nič, če ne znamo oblikovati praktičnih vzvodov, ki spremenijo poziv v budnost. Moj vtis je, in rad bi ga preverjal s tvojim, da so številni predstavniki slo- venskih organizacij pristopali k prvi poulični manifestaciji tebi v prid zaradi razsežnosti, ki jih je pojav zajel, in ne iz prepričanja. Mislim na del tistih, ki so se do 11. februarja posmehovali tvojim znanim predlogom o načinu borbe za naše pravice in so sprejemali tvoje nastope ob posvetih in občnih zborih kot folkloro, ki jo je treba pa-ternalistično potrpeti, kot so morali včasih potrpeti ob poslušanju stališč tvojega krvnega in meni ideološkega očeta. Vedeti moraš, da so še zjutraj po aretaciji ljudje (pravimo jim - naši) ocenjevali dogodek z besedami: »Dobil je, kar je toliko časa iskal!« Še vedno se nekateri pustijo zmesti od blišča slučajnih posledic in ne vidijo razsežnosti vzrokov. Tako jim pač bolj paše. Pavel Fonda bi gotovo postavil stro-kovnejšo diagnozo, jaz bom takole povedal: Več kot italijanskim nacionalistom, ki doslej niso kaj dosti dali nate v množičnih oblikah, greš na živce slovenski malomeščanski in filistrski miselnosti, ki ti ne odpušča, da ji trkaš na vest. Koliko priimkov misliš, da se bo spremenilo v izvirno obliko in koliko prošenj za prepustnice bo odslej v slovenščini zaradi sedanjega psevdo-revolucionarnega navdušenja, ki je zajelo tudi nekatere izmed tistih, ki so SSŠ o stavkah Predvolilna pogovora s članoma zavodnih svetov in šolskih volitvah Odbor Sindikata slovenske šole, tajništvo Trst, je na svoji zadnji seji potrdil uspešnost stavkovnega gibanja za blokado ocenjevalnih sej na nižjih in višjih srednjih šolah, ki jo je oklical SSŠ 15. februarja s trajanjem do konca meseca. Na osnovnih šolah se blokada omejuje na razdelitev spričeval-sporo-čil staršem, ker na osnovnih šolah ni ocenjevalnih sej. Na seji so ocenili kot uspeh stavke in manifestacije za uzakonitev rabe slovenskega jezika, v podporo boju Sama Pahorja in za samostojne šolske zborne organe. Obžalovali so tudi zastoj na vseh stopnjah zakonodajne in izvršne oblasti pri reševanju šolskih problemov ter zahtevali prednostno vlaganje sredstev za šolstvo za bolj kvalificirano in aktualno šolsko ponudbo ter boljšo in priznano kvalifikacijo šolskega osebja. SSŠ polno soglaša z zahtevami vsedržavnih šolskih sindikatov in jim izraža solidarnost ob stavki, oklicani za soboto, 27. t. m., čeprav se ji SSŠ ne pridruži, ker je že v stavkovnem gibanju. SSŠ vabi učiteljske in profesorske zbore, ki niso še točno določili uporabe 210 ur po smernicah zadnje delovne pogodbe, da to v najkrajšem času storijo. Istočasno vabi učitelje in profesorje, da v dneh, ko potekajo na šolah volitve, razpravljajo po razredih o zbornih organih ter o našem vzdržanju pri volitvah. Kljub vsemu pozitivno mnenje o šolskih zbornih organih O volitvah za obnovo zavodnih svetov in svetov didaktičnega ravnateljstva smo pisali iz različnih zornih kotov. Danes smo se pogovorili s staršema, ki sta bila aktivno vključena v zavodna sveta in se tako neposredno seznanili, kako delujejo zborni organi in kje so njihove meje. Prvi pogovor smo imeli z Brunom Ruplom, predsednikom zavodnega sveta trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Povedal nam je naslednje: »Delo našega zavodnega sveta je potekalo v najboljšem redu. Težave so nastajale ob koncu šolskega leta, ko so bili profesorji obremenjeni s sejami, dijaki z učenjem, na svoj način pa smo bili "obremenjeni" tudi sami starši. Drugače smo se redno sestajali, saj problemov ni malo. Odobriti je bilo treba finančno plat in seveda tudi administrativne ukrepe. Skratka, naše delo je šlo od šolske bilance pa do nakupov in izletov. Tu se seveda odpira vprašanje pristojnosti. V bistvu so pristojnosti formalne. Vzemimo na primer izlete; načrte zanje je izdelal profesorski zbor, mi smo jih odobrili ali pa ne. Mnenje je bilo treba oddati tudi glede administracije, vendar so to dokaj zapletene stvari. Mi, sami nismo imeli takšnega potenciala, da bi se lahko lotevali bilance, ki nikakor ni majhna, saj upošteva tudi plače profesorjev. Res je, da gre za postavke, ki so jasno določene. Poudariti pa moram, da smo na naši, slovenski šoli vzpostavili dober dialog z vsemi komponentami in skupaj smo lahko marsikaj naredili. Izletniki Primorskega dnevnika v Avstralijo so se nam po telefonu oglasili iz Melbourna s sporočilom, da so srečno dopotovali in da se vsi odlično počutijo. Za mnoge je bil prihod še posebno veselo doživetje, ker so jih tam čakali sorodniki. Govori se, da bo prišlo do zakonskih sprememb, ki naj bi vnesle marsikateri popravek. Dejstvo je, da je zakon, o šolskih zbornih organih zastarel, kot je zastarel tudi italijanski šolski ustroj, o šolski reformi govorimo že veliko let. Kljub določenim opazkam pa želim poudariti, da bi morali starši množično na volitve. Udeležba bi morala biti številnejša od tiste, ki smo jo zabeležili, ko smo obnavljali razredne svete. Zaupati moramo v to, da z našo prisotnostjo dokažemo skrb za našo šolo in da hkrati množično zahtevamo bolj demokratični šolski ustroj.« Olga Lupine, članica zavodnega sveta znanstvenega liceja France Prešeren, je o svojih izkušnjah v tamkajšnjem zavodnem svetu menila naslednje: »Naš zavodni svet se je precej aktivno vključeval v delovanje šole. Večjih težav ni bilo. Ravnateljica nam je veliko pomagala, brez težav smo vzpostavili stike s profesorskim zborom, seveda so pristojnosti zavodnih svetov omejene, čeprav se lahko v pravilnem vzdušju marsikaj naredi. Mi smo lahko marsikatero zamisel uresničili. Pred časom se je na primer pojavil problem prostorov, predlagali smo začasno rešitev in ta je bila potem sprejeta. Seveda obstajajo problemi, lahko bi še več dosegli. Starši nismo vedno tako vključeni v šolsko življenje, da bi lahko vedno dajali dobre in tudi potrebne predloge. Nismo bili brez »omejitev«, čeprav je ravnateljica skrbela, da smo razpolagali z vsemi informacijami in nam je znala tudi marsikaj svetovati. Skratka, ustvarili smo dobre in vzpodbudne odnose. Do veljave so prišli tudi dijaki. Njihovi predstavniki so bili dobro pripravljeni, učinkovito so posegali v razpravo in utemeljeno izražali svoja mnenja, čeprav ni rečeno, da so imeli vedno prav; to je seveda v vsaki razpravi normalno. Če bi želela napraviti obračun delovanja, moram povedati, da je pozitiven in da sem odnesla dober vtis.« Prva seja novoizvoljene komisije Slovenski socialisti za krepitev dela skupne slovenske delegacije V ponedeljek se je sestala novoizvoljena slovenska komisija tržaške federacije PSI. Kot je rečeno v tiskovnem poročilu s seje, so prisotni najprej govorili o pripravah na Deželno konferenco slovenskih socialistov, ki bo v nedeljo, 28. februarja, ob 9. uri v Kulturnem domu v Gorici. Poleg organizacijskih problemov je bilo treba določiti nekaj vprašanj, ki bodo karakte-rizirala uvodno politično poročilo. Razprava je tekla tudi o vsebini pokrajinskega poročila za tržaško federacijo. Na sestanku so člani komisije razpravljali o vprašanju in delu skupne slovenske delegacije. Prevladalo je mnenje, kot piše v poročilu, da je zlasti v tem trenutku boja slovenske narodnostne skupnosti v naši deželi ta skupni in reprezentativni organ bistveno važen in je treba napeti vse sile, da se obnovi in uveljavi njegovo delovanje. Kot predstavniki Socialistične stranke v njem so bili imenovani Vojko Kocman, Branko Pahor in Igor Tuta. Člani so nato razpravljali še o važnosti šolske problematike za slovensko manjšino in o nujnosti, da se posveti večja pozornost sestankom in delu skupnega slovenskega šolskega odbora. Ob koncu tega razčlenjenega in občasno razgibanega razgovora - je še rečeno v tiskovni noti slovenske komisije pri tržaški federaciji PSI - so člani komisije razpravljali o novem zakonskem predlogu PSI o »Posebnih normah za zaščito slovenske jezikovne skupnosti v tržaški, videmski in goriš-ki pokrajini«. Člani so izrazili zadovoljstvo nad predstavitvijo tega dokumenta PSI v Parlamentu in tudi zadovoljstvo nad njegovo vsebino. Vendar je bila poglobljena razprava o vsebini in o bodoči strategiji stranke preneše-na na kasnejši datum, ko se bodo člani komisije srečali z vodstvom tržaške in deželne federacije PSI. Na začetku sestanka nove slovenske komisije pa so bili izvoljeni tudi njeni novi organi za tržaško pokrajino. Za načelnika slovenske komisije je bil enoglasno potrjen Branko Pahor, ki je tudi v težkih situacijah v splošno zadovoljstvo uspešno vodil dosedanje delo slovenskih socialistov. Poleg njega so bili v ožji odbor izvoljeni Fili-bert Benedetič, Vojko Kocman, Boris Simoneta in Igor Tuta. Poleg omenjenih pa sestavljajo novo slovensko komisijo pri tržaški federaciji PSI Viljem Bandi, Marčelo Čok, Dario Jagodic, Stanislav Kariž, Dušan Košuta, Neda Lah, Rossana Petaros, Slavko Prašelj, Igor Štoka in Edi Zobec. Slovenska komisija se je potemtakem obnovila za tretjino svojih članov. Luca Carboni očaral tržaške najstnice Luca Carboni spada med mlajše italijanske kantavtorje. Rodil se je pred 25 leti v Bologni, tu je v družbi »mentorja« Lucia Dalle prehodil svoje prve glasbene korake. Po prvi veliki plošči, ki jo je bil posnel pred petimi leti, je izdal še dve, prav zadnja »Luca Carboni« pa ga je pripeljala do velikega uspeha. Z njo se je povzpel v sam vrh italijanske lestvice najbolj prodanih plošč. Na krilih sedanje slave je v torek nastopil v nabito polnem tržaškem gledališču Rossetti. »Novi mit italijanskih mladoletnikov«, kot ga je poimenoval ugledni Corriere della sera, je privabil v dvorano toliko najstnikov, da smo se sprva kar začudili, da premore Trst — mesto starih — toliko mladine. Dekleta, ki so bila po predvidevanjih v velikanski večini, so pripravila pevcu z vriskanjem, skandiranjem njegovega imena, ponavljanjem, da je »najboljši« in »edinstven«, kar se da topel sprejem. Carboni jih je najprej popeljal v zasanjani svet Uspavanke, potem je mladim »razložil«, kako je treba ljubiti ženske. V rockerski Li vedi je naslikal bolonjski glasbeni svet izpred nekaj let,- pesem Caro Gesù je predstavil kot ironično molitev študenta (ki v pesmi prosi boga, »naj mu dovoli vstopiti v biznis«), V drugem, živahnejšem delu so bile na vrsti njegove najbolj znane skladbe. Pesem Vieni a vivere con me in avtobiografsko Silvia, lo sai so mladi zapeli z njihovim ljubljencem. S tema in tudi z drugimi pesmimi se je Carboni, ki so ga topli aplavzi ob sklepu koncerta vendarle spet priklicali na oder, izkazal za kantavtorja z dobro glasbeno podlago, ki ima mladim marsikaj povedati. Pri tem ne zapade v banalnosti, kar v tem sanremskem vzdušju, ki preveva svet italijanske lahke glasbe, ni malo. Ob začetku koncerta je Carboni poudaril, da mu je Trst pri srcu, saj je tu začel svojo prvo italijansko turnejo: na Gradu mu je prisluhnilo 30 ljudi. Od takrat — minilo je skoraj pet let — se je marsikaj spremenilo... ga zamudili leta 1954 (tržaško vprašanje), leta 1965 (STEDO), leta 1968 (zaprtje tržaških ladjedelnic)? Izkušnja uči, da ne bo posledic. Pred svojim narodnostnim oltarčkom in preko meje pa se bo marsikdo kitil s tvojim cvetjem in bo ponosneje govoril o naši (ne svoji) borbeni neomagljivosti. Vedeti moraš, da je bilo precej birokratskih pomislekov o tem, ali je umestno, primerno, dojemljivo, da gre delegacija na deželno upravo zahtevat tvojo izpustitev in terjat pravico, kot tudi o tem, ali je umestno, da sem nepooblaščen predstavljal Goriško v delegaciji, ker sem se slučajno znašel v Trstu na manifestaciji. Tudi sicer je bilo nekaj znakov, ki kažejo na to, da je za mnoge umik sinonim omikanega vedenja. Vedeti pa tudi moraš, da je smisel za pobudo pri posameznikih izredno bogat, le množico morajo imeti okoli sebe. Tega je bilo v dneh tvojega pripora dosti, kar je v popolnem nasprotju z lekarniškim tehtanjem in iskanjem ravnotežij med raznoraznimi ustanovami, organizacijami in strankami. Sprašujem se in sprašujem tebe, če ti je kaj znano, zakaj je cela protestna akcija izpadla samo šolniško. Saj nisi zašel v težave po svoji strokovni plati in zaradi službe. Ali so se zvezne, svetne in strankarske strukture bale ena druge in druga tretje itd., da ni niti ena pozvala ljudi na ulice? V časih, ko nismo bili toliko enotni, smo tekmovali med seboj, kdo bo čimprej in pred drugim kaj napravil. Zdaj se dogaja, da zaradi vljudnosti eden do drugega, drugi do tretjega itd. in bojazni pred'zamero ostajamo nemočni in čakamo, čakamo, čakamo. Tako nekomu prekipi, sledi tvojemu zgledu in se premakne. Takrat se vsi zavemo, da smo samo čakali na znak. Vedno sem bil za dogovorjene pobude, če pa teh nismo od Travnika dalje zmožni - od takrat so pretekla štiri leta (sic!) - potem naj cvete sto cvetov in naj živi osebna pobuda posameznika. Kljub vsemu bo učinkovitejša od odrevenelosti, ki izhaja iz prenašanja odgovornosti. ALDO RUPEL * * * Odprto pismo profesorja Alda Rupla odpira nekaj nevarnih dilem, ker temelji na nekaterih netočnih trditvah. Vprašljiva je trditev, da je prizadevanje prof. Sama Pahorja povsem osa-meljen in izoliran primer med Slovenci v zamejstvu. To ni točno, saj ni ravno malo slovenskih ljudi, ki občujejo z oblastmi v slovenščini, in pogosto tudi uspešno, vendar okrog teh primerov ni nobenega hrupa. Samohodec Pahor je res pogosto utrl pot. Pri tem pa ne smemo pozabiti na številne slovenske krajevne upravitelje, ki so v slovenskih okoliških občinah na Tržaškem in Goriškem uvedli dvojezično poslovanje in ki so v tej smeri nekaj vseeno dosegli tudi v nekaterih vaseh tržaške občine. Drugo, morda še važnejše vprašanje se nanaša na krivdo. To vprašanje prihaja pogosto do izraza tudi v drugih pismih uredništvu, kot da bi bili za vse, kar se nam slabega dogaja, sami krivi. Niso krive oblasti, ni kriv sistem, ki onemogoča rabo slovenščine v italijanski javnosti. Zaradi različnih pogledov na to, kako je treba reševati probleme (ali morda zaradi povsem napačnega in nesprejemljivega samoobtoževanja), naj bi bili za vse slabo krivi mi Slovenci. To ni točno. Slovenci smo kot manjšina izredno mnogo naredili, naše prizadevanje je vztrajno, dosledno in dolgoročno. Samopomilovanje, obtoževanje samega sebe pa ni samo napačno, temveč predvsem izredno škodljivo. Prav nasprotno, potrebna je skupna mobilizacija, enotnost v akcijskih naporih. Vse to je težavno in zapleteno, vendar edini porok za uspeh. In končno: pobuda posameznika je res dragocena, moramo jo podpirati, toda ni in ne more biti edina. Nujna je pobuda in napor vseh organiziranih sil, organizacij, strank itd., ki smo si jih Slovenci v osvobodilnem boja in v povojnem razdobju ustvarili. Ni važno, kdo stvari sproži. Primer pravične zahteve, grobega policijskega ravnanja in krivične obsodbe slovenskega človeka se zato ne sme izroditi v medsebojne obračune, morda celo v zmerjanja in v razbijanje in šibitev vsega pozitivnega, kar je bilo doslej ustvarjeno med Slovenci v Italiji. Ta primer nikakor ne sme (predvsem zaradi možnih zlorab) služiti za šibitev že tako onesnaženegu ozračja sožitja in razumevanja. Prav nasprotno, služiti mora kot spodbuda in mobilizacija za uveljavljanje previe, za rabo slovenščine v javnosti, za pozitivno združitev slovenskih ljudi-BOGO SAMSA Ob »predkriznem stanju« na nabrežinski Občini Brezigar: Nujno je razčiščenje že pred ponedeljkovo sejo sveta »Predkrizno stanje«, ki'označuje politične odnose v de-vinsko-nabrežinski občini, je treba rešiti brez vsakih zavlačevanj. »Razčiščenje« med strankami večinske koalicije mora biti zaključeno že na ponedeljkovi seji občinskega sveta pri glasovanju o letošnjem proračunu, na kateri se mora pokazati, ali večina še obstaja ali ne. »Ne bom več pristal na take kompromisne rešitve, na kakršne sem bil prisiljen na zadnji seji občinskega sveta pretekli petek,« je dejal devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar na včerajšnji tiskovni konferenci, ki jo je sklical nalašč pred sinočnjim ponovnim sestankom med krajevnimi tajništvi Slovenske skupnosti, PSI in KD, s katerega naj bi prišla odločitev, ali nadaljuje sedanja uprava z delom ali ne. »Seja preteklega petka je zadobila, po napovedi načelnika svetovalske skupine PSI, da si pridržuje odločitev glede glasovanja o proračunu v pričakovanju razjasnitve med strankami večine, ki je v teku,« je poudaril Brezigar, »jasen politični značaj, ki gre mimo upravne pomembnosti proračuna. Ne glede na izid nocojšnjega srečanja (med tajništvi večine) hočem zato povedati svoje mnenje in izraziti svoje ocene o nastalem položaju in njegovih posledicah.« »V prihodnjih mesecih čaka občinsko upravo mnogo pomembnega dela,« je naglasil Brezigar, »treba je v kratkih rokih rešiti nekaj nujnih problemov, ki zadevajo javno in zasebno pobudo. Gre za nekatere večje naložbe za ureditev javne razsvetljave, grezničnega omrežja, zlasti pa za povezavo občinskega ozemlja s plinskim omrežjem, za posege pri zaščiti okolja, pri javnem skrbstvu, pri otroških vrtcih. Občina mora tudi primerno spremljati nekatere zasebne pobude na področju obrtništva, ribolova in ribogojstva, kot tudi skrbno slediti vsem pobudam drugih krajevnih uprav, predvsem Pokrajine, na ozemlju devinsko-nabrežinske občine. Med drugim je treba tudi upoštevati, da bo družba Finsepol v nekaj tednih predstavila prve načrte za ureditev Sesljanskega zaliva, pri čemer je treba upoštevati prednostni pomen, ki ga je Občina priznala tej pobudi.« »Vse te naloge terjajo trdno upravo, ki naj uživa zaupanje občinske skupščine,« je poudaril devinsko-nabrežinski župan, »ki ga pa postavljajo na kocko polemike, ki so se javno prikazale na zadnji seji občinskega sveta in grozijo postaviti upravljanje na nerealne baze.« Upoštevati je tudi treba, da si je devinsko-nabrežinska občinska uprava v zadnjih letih pridobila sloves učinkovitosti, z vrsto uspešnih iniciativ, od manifestacij za drugo tisočletje kamnarske dejavnosti do sodelovanja na rimski razstavi »Sto občin male velike Italije«, odprtja Sesljanskega zaliva za javno kopanje in realizacije (v sodelovanju s Pokrajino) Rilkejeve steze v Devinu, kot tudi z nedavno pobudo za ločeno pobiranje papirnatih odpadkov. Osnovni temi, s katerima se mora občinska uprava v Devinu-Nabrežini soočati, sta po Brezigarjevem mnenju razvoj in sožitje med obema skupnostima, ki na tem ozemlju prebivata. »Za to smo doslej delali požrtvovalno in zavzeto, in okrog teh tem se mora tudi razvijati politična razprava o proračunu.« Župan je poudaril, da je vedno sprejemal politično soočanje, ne more pa dovoliti, da bi se sprevrglo v škodo za Občino in njeno redno delo. »Nisem torej pripravljen na nova zavlačevanja v občinskem svetu: če obstaja še večina, naj odobri proračun, nakar sem pripravljen odstopiti skupaj z odborom, da opravimo zahtevano "preverjanje"; če pa večine ni več, naj odbor odstopi, da ne zamrzne upravnega delovanja.« »V ponedeljek mora torej občinski svet glasovati o proračunu,« je zaključil Brezigar, »ker ni mogoče sprejeti novih odlašanj, kar je že izzvalo "upravičeno kritiko opozicije in javnosti", in tudi ni mogoče špekulirati na možnost predčasne razpustitve skupščine, "kgr bi si nekateri obetali od tega koristi".« Z zborovanja proti rasni diskriminaciji Odprava apartheida predpogoj za razvoj afriške celine Govorniško omizje na včerajšnjem zborovanju V Južni Afriki stalno narašča nasilje belopolte oblasti nad črnim delom prebivalstva: od včeraj je vest, da je Bothova vlada ukinila 15 organizacij za boj proti rasni diskriminaciji in močno okrnila delovanje največje sindikalne organizacije COSATU. S temi ugotovitvami je član italijanskega vsedržavnega Koordinacijskega odbora proti apartheidu Enrico Dodi začel včerajšnje zborovanje proti rasni diskriminaciji, za katerega so dali pobudo Mirovni odbor študentov in Italijansko - afriško združenje s Tržaške univerze, krožek ARCI, Center za razi- Kitajska se zanima za naše pristanišče Te dni je bil gost Avtonomne pristaniške ustanove svetovalec za trgovinsko izmenjavo z LR Kitajsko Zhu Chubai, ki si je ogledal pristaniške strukture, zlasti kavni silos. Zhu Chubai se je srečal tudi z zastopniki pristaniške finančne družbe Finporto. V pogovoru s predsednikom Pristaniške ustanove Zanettijem je Zhu Chubai potrdil zanimanje Kitajske za sodelovanje s tržaškim pristaniščem. Na sedmem pomolu pristanišča pa so v preteklih dneh raztovorili izreden tovor. V Trst je prispel z japonsko ladjo Hakata, tehta pa dobrih 178 ton. Kijub izredni teži in velikosti (llm x A8 x 3,8), so tovor, ki je namenjen Tovarni velikih motorjev, postavili na suho v pičlih dveh urah. Burja, dež in sneg niso povzročili večjih težav Zima je (plaho) pokazala zobe Obvestilo Kmečke zveze Kot smo že poročali, bo čez tri dni zapadel rok za vlaganje prošenj na Kraško gorsko skupnost za letošnji tretji obrok dopolnilne odškodnine. Za sestavljanje prošenj prireja Kmečka zveza danes se en sestanek, ki bo v Bazoviškem domu v Bazovici od 18. do 19. ure in na katerem naj se zgladijo interesenti iz Gropade, Padrič ju Bazovice. Ker bodo na sestanku tudi overovljali podpise, KZ pPozarja vse interesente, naj imajo s seboj veljaven osebni dokument. Letošnjo zimo bodo vremenoslovci prav gotovo vključili med rekordne, saj pravijo, da tako milih temperatur že desetletja niso zabeležili. Še do včeraj je namreč kazalo, da bomo v koledarsko pomlad prestopili, ne da bi okusili ostrine pravega mraza, navdušenje pa se je že v zgodnjih jutranjih urah poleglo, zlasti ko so se na Krasu pokazale prve snežinke. Potem ko je vso noč deževalo, se je zjutraj pojavila še burja in potisnila temperaturo proti ničli. V mestnem središču ni bilo opaziti večjih sprememb, saj je tu le deževalo. Namesto snega se je pojavila burja, ki se ni usmilila meščanov: že sredi dneva so njeni sunki namreč dosegli krepkih 60 kilometrov na uro. Kraška planota pa se je v kratkem času in na veliko veselje otročadi pobelila s snegom. V Trstu so opoldan namerili 4 stopinje Celzija, Kraševci pa so se takrat, kot rečeno, že spogledovali s top-lomersko ničlo. V prometu ni bilo večjih zastojev, pa tudi hujših nezgod ne. Le v redkih primerih je mokra in zasnežena cesta izdala voznike. Tako je popoldne na Opčinah prav pri Obelisku prišlo do slikovite nesreče, ki pa ni imela posledic za voznika. Avto, ki je peljal proti Trstu, je takoj po ovinku zašel s cestišča, prebil obcestno ograjo in se prevrnil na tir openskega tramvaja, ki je šele po eni uri lahko spet normalno vozil. Na glavnih mestnih vpadnicah so celo zabeležili manjši promet kot sicer. Onstran meje, od Sežane naprej, je namreč kar divje snežilo, tako da se je le malokdo odpravil zdoma. Okrog 13. ure so bili jugoslovanski prometniki primorani zapreti za promet cesto, ki pelje iz avtoterminala na Fernetičih proti Ljubljani, prav tako je bilo skoraj nemogoče voziti po cesti od Peska proti Kozini. Čeprav vremenske napovedi za prihodnje dni niso kdove kako obetavne, grozijo namreč z ohladitvami in snežnimi padavinami v višjih legah, so se vremenske razmere v naših krajih že v popoldanskih urah znatno izboljšale. Oblaki so se nekako razpodili, tako da se ni bati večjih nevšečnosti. Zapoznele "vzdihljaje" starke Zime pa je naš fotograf Davorin Križmančič mojstrsko ujel v objektiv v Bazovici in okolici. Študenta filozofske fakultete iz Ljubljane gosta S K Dosežki in zmote sodobne arheološke znanosti sk študenta ljubljanske filozof- nim taJ*.u’tdte sta v torek maloštevil-ojjj. °biskovalcem Slovenskega kluba dosid^la P°iemr smisel, zmote in prfzke sodobne arheološke znanosti. ra9 Novakovič se je v svoji razločen as or>H na strukturalistično kon-jasn’j0 arboologije in je uvodoma po-ideni Pr‘sotnim njeno povezavo z ob,pl.°?90- Vsaka znanost sicer teži k n0 tlvr}ostf a njena vsebina je nujni _. neizbežno subjektivna. Arheolo-Pa brezosebni strokovnjaki, pač toj-e; lod/e, ki živijo v družbi in so Ostalin .. vPliv°m njenih zakonov in njih’ ni’i modelov. Zaradi tega so vinske ''N0d°vinske — in prazgodo-Vs , . zmote povsem razumljive, že n, Jn0 znanosti pogujuje obenem Jogi/p ‘1° or9anizacijska sfera. Arheo-eksaktnVeda ne moremo uvrstiti med nje ni e vede, saj tu eksperimentira-Predrr}otm°3°^e' Ze zaradi samega host hif ,sv?ie raziskave ima ta znalec nni,tjČno strukturo; raziskova-z9odnJin arei^th obdobij človekove le na rin 6 Se ’aIlko v glavnem opira krat nnf?eYe' ki so med seboj več-Vseda (p krizne. Naravna posledica mi »žo,„9a le spopad, boj med razni-°l°gije lK za uveijavitev svoje ide- vidika °sociÌ ITALIA 1 ■OČ. RETEQUATTRO 8.30 Nanizanke: L’uomo da sei milioni di dollari, - La grande 9.oo pa,ata Film: La pila della LfPPa (kom., Fr.-It. 1963, r. Claude Autant- 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlie's Angels, 13.20 Arnold 11.30 Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Nanizanka: Orazio 17.00 Risanke: Flash Gordon, 18.00 Moby Dick, 19.00 Masters 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nadaljevanka: Amor gitano 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.00 Glasbena oddaja: Music Box 17.00 Nadaljevanka: L'amante dell'Orsa Maggiore 18.15 Nadaljevanka 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si è giovani solo due volte 20.30 Variete: Buinesere Friul 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo [ 3E telequattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Telovadba; 9.20 Estetika; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 12.00 Ameriški portreti in srečanja (Helga Glušič); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman: Senčni ples (Alojz Rebula, r. Jože Babič, 4. del); 15.25 Zbornik (2. del); 15.30 Sodobna družba; 15.45 Glasbeni telefon; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Naši toni. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Učenci glasbenih šol; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Minute s kvartetom godal; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Zbori; 19.35 Lahko noč, otroci; Ì9.45 Big band RTV Lj; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 00.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, T9.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.15 Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice po Jugoslaviji; 18.00 Video parade; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus (vodi DJ Bojan); 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-prodam-podarim, sledi Nočni glasbeni program. V nedeljo na šolah vseh stopenj volitve v predstavniške organe Tudi letos bojkot volitev v okrajni in pokrajinski svet Nocoj v Kulturnem domu Film Johna Hustona Mrtvi po motivih Jamesa Joycea V nedeljo in ponedeljek se bodo v šolah vseh stopenj odvijale volitve v šolske zborne organe. Svoje predstavnike bodo izbirali starši, učno in neuč-no osebje ter, na višjih srednjih šolah, tudi dijaki. Po slovenskih šolah bodo posamezne komponente izbirale svoje predstavnike v svete didaktičnih ravnateljstev v Gorici in Doberdobu za osnovne šole, kar zadeva nižjo in višje srednje šole pa v zavodne svete. Na slovenskih šolah ne bodo volili predstavnikov v okrajni in pokrajinski šolski svet. Sklep v tem smislu je sprejel Enotni šolski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki KPI, PSI, SSk, Slovenske kulturno gospodarske zveze, Zveze slovenskih kulturnih društev, Slovenske prosvete, Sveta slovenskih organizacij in goriškega ter tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole. Sindikat je v teh dneh razmnožil po šolah letake, v katerih poziva šolnike, starše in dijake naj bojkotirajo volitve v okrajni in pokrajinski svet. To zato, ker že 12 let slovenske šole zaman zahtevajo enakovreden slovenski samostojen šolski svet. Ta odločitev temelji torej na zahtevi po avtonomiji slovenske šole in ustanovitvi primernega šolskega organa, ki bi združeval slovenske šole vseh vrst in stopenj. Le tak organ bi bil v skladu s smislom odloka o ustanovitvi zbornih organov. Te avtonomije doslej slovenski šoli niso priznali, zato se že od leta 1977 naše šolske komponente dosledno vzdržujejo volitev v ta dva organa. Za okrajni in pokrajinski šolski svet ni bilo vloženih slovenskih list, oz. ni na listah slovenskih kandidatov, tako da je pričakovati tudi letos strnjen bojkot. Sindikat vabi zato vse upravičence, naj niti ne dvignejo vo-lilnic za dva navedena sveta. Drugače je z volitvami v zavodne svete in sveta didaktičnih ravnateljstev. Gre za predstavniška organa, ki sodelujeta pri upravljanju posameznih zavodov oz. osnovnih šol v vsakem didaktičnem ravnateljstvu. Pomembno je torej, da se glasovanja za izbiro predstavnikov v te organe udeleži kar največje število upravičencev. Slovenska šola potrebuje doprinos staršev in dijakov, poleg seveda šolnikov, da bi bila čim boljša in da se izkoristijo vse možnosti, da sami krojimo učinkovitost in bodočnost naših šolskih struktur. V svetih didaktičnega ravnateljstva in zavodskem svetu nižje srednje šole Ivan Trinko bo po šest predstavnikov staršev in učnega osebja, po en pred- stavnik neučnega osebja in seveda ravnatelj. Vse komponente so predstavile enotne kandidatne liste. Na listah staršev je dvakrat več kandidatov od razpoložljivih mest, tako da bodo volivci odločali z oddajanjem preferenc. Na višjih srednjih šolah je sestava zavodskih svetov slična, z edino razliko v tem, da imajo starši po tri predstavnike, tri predstavnike pa izvolijo tudi dijaki. Novost letošnjih volitev je, da bodo volivci dobili na glasovnicah že natisnjena imena kandidatov, ki jih bodo izbirali, tako da bo postopek enostavnejši kot v preteklih letih. Volitve bodo kot rečeno potekale v nedeljo in ponedeljek, 28. in 29. t. m. Volilni sedeži bodo v nedeljo odprti od 8. do 20. ure, v ponedeljek pa od 8. do 13.30. »Joyce je bil in ostaja pisatelj, ki je imel največji vpliv na moje življenje. "The Dead" te postavi pred nekatere življenjske resnice - ljubezen, poroko, strast in smrt - in te prisili, da se soo; čaš z njimi. Malokatera pripoved ima tako čudežno moč. "The Dead" je preprosto ena največjih povesti v angleškem jeziku.« Tako je malo časa pred smrtjo izjavil John Huston v zvezi s svojim zadnjim filmom. Njegovo zadnje delo Mrtvi ("The Dead", it. "Gente di Dublino") bodo predstavili nocoj ob 20.30 v okviru sporeda Gorica kinema v Kulturnem domu. Huston je ustvarjal predvsem v ZDA, toda tik pred smrtjo se je odločil, da v filmu poveliča Irsko, rodno deželo svojih staršev, njene ljudi in njenega največjega pisatelja Jamesa Joycea. Tako je nastal film Mrtvi po zaključni pripovedi slovite Joy-ceove zbirke "Dubliners". Kot druge povesti v zbirki nam Mrtvi prikazujejo preproste ljudi v Dublinu prvih let 20. stoletja, ki pa postanejo pod spretnim pisateljevim peresom izjemni liki. Središčna tema je represija, utesnjenost in upor, pojavlja pa se tudi tipična irska domiselnost in modrost. Film Mrtvi se pričenja s praznovanjem, ki ga dve stari gospe pripravita na Treh kraljev dan leta 1904. Med gosti, ki se predstavijo v enkratnem mirnem in ljubeznivem vzdušju družabnega srečanja, pritegne postopoma pozornost gledalcev Gabriel Conroy, nečak dveh ženic. Kasneje se Gabriel z ženo Gretto umakne v hotelsko sobo, kjer mu žena prične pripovedovati o neizpolnjeni ljubezni, ki jo je doživljala v mladih letih, a jo je tragično prekinila fantova smrt. Ob tej pripovedi Gabriel začne spoznavati, kako malo je znal spoznati samega sebe, ženo in nasilnost svojih spolnih nagnjenj. Film Mrtvi, ki so ga izven konkurence predstavili na lanskem Festivalu v Benetkah, predstavlja zadnji vrh v Hustonovi skoraj 50-letni režiserski ustvarjalni poti, ki ga nesporno uvršča med največje mojstre svetovne kinematografije. Srečanje z videom in s sodobno glasbo Srečanje s tržaškimi ustvarjalci združenja za sodobno glasbo Chro-mas je bilo predsinočnjim v Kulturnem domu priložnost za srečanje z dokaj neobičajno obliko glasbenega in umetniškega izražanja. Redkokdaj imamo v Gorici priložnost poslušati sodobne kompozicije, absolutno novost pa predstavlja kompjuterski video, ki so ga prikazali na večeru v organzaciji Glasbene matice in Kino-ateljeja. V prvem delu je mlada, a že odlična pianistka Beatrice Zonta zaigrala 2. sonato za klavir tržaškega skladatelja sodobne glasbe Giampaola Corata. Matjaž Hmeljak je nato predstavil video, ki ga je z zapletenim računalniškim postopkom na isto glasbo uresničil Edward Zajec, Tržačan, ki že dolgo let živi in ustvarja v ZDA. Video je svojevrstna oblika umetnosti, abstraktnejša in manj otipljiva od tradicionalnih, ki pa gotovo odpira nove razsežnosti umetniškemu ustvarjanju. Zajec je v tej smeri prehodil že dolgo pot. Gledalci, so nato imeli možnost pogovora s sooblikovalci večera, na katerem so lahko izostrili pogled na glasbo in umetnost, ki je za nepoznavalce, ob prvem stiku, težko "prebavljiva1. Nadaljuje se bojkot ocenjevanj Po vseh slovenskih šolah se v teh dneh nadaljuje bojkot ocenjevalnih sej, za katerega se je odločil Sindikat slovenske šole. Doslej učenci in dijaki še niso dobili ocen za prvo štirimesečje. Povsod, kjer so bile sklicane ocenjevalne seje, je protest namreč preprečil ocenjevanje, ponekod pa sej doslej še ni bilo. Na srednjih šolah poteka protest tako, da se vsake seje kak profesor (navadno po eden) ne udeleži in tako prepreči izvedbo ocenjevanja. Za veljavnost sej je namreč potrebna stoodstotna prisotnost vseh profesorjev. Na osnovnih šolah je postopek drugačen, saj izvajajo učitelji bojkot tako, da ne izpolnijo ocenjevalnih pol. Protest je Sindikat slovenske šole oklical v podporo zahtev šolnikov do 29. februarja. Iz tega razloga (ker je že v teku ta oblika pritiska) pa SSŠ ne bo sodeloval na sobotni stavki, ki so jo oklicale sindikalne zveze. Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo dijaki in učenci lahko končno dobili ocene. Po večini šol so ocenjevalne seje odložene na prve dni marca, vprašanje pa je, ali se bo sindikat odločil za prekinitev protesta ob koncu meseca ali za njegovo morebitno podaljšanje. Odbor COBAS za goriško pokrajino, ki je oklical enako obliko protesta za nedoločen čas, vsekakor pa do 7. marca, ko bo srečanje na vsedržavni ravni, bo imel danes ob 17. uri pokrajinsko skupščino na sedežu ARCI v Štarancanu, na kateri se bodo pogovarjali o nadaljevanju protestne akcije. Srečanje med predstavniki Pokrajine in sovodenjske občinske uprave V ospredju varstvo okolja in ceste * Na županstvu v Sovodnjah je bil v torek sestanek med predstavniki go-riške pokrajinske uprave in sovodenjske občine. Pobudo za srečanje so dali sovodenjski upravitelji z namenom, da se pospeši reševanje številnih vprašanj s področja prometa, prostorskega načrtovanja in varstva okolja. V delegaciji Pokrajine sta bila predsednik, prof. Silvio Cumpeta, in odbornik za javna dela Edoardo Bressan, sovodenjsko občino pa je predstavljal župan Primožič s sodelavci. Govor je bil najprej o urejanju pokrajinskih cest med Sovodnjami in Gabrjami ter med Sovodnjami in Zagrajeni ter o preureditvi križišča pri županstvu, s ciljem zagotovitve večje varnosti. V drugem delu pa je beseda tekla o ekoloških vprašanjih, s posebnim ozirom na deželni načrt o upepe-ljevalnikih. Sovodenjski upravitelji so posebej opozorili na nujnost temeljite rekonstrukcije pokrajinske ceste med Rubijami in državno cesto št. 55. Že pred leti je bil izdelan načrt za posodobitev te prometnice in odpravo nekaterih nevarnih točk, vendar doslej ni bil uresničen. Pokrajinski odbornik Bressan je dejal, da finančno stanje ne dopušča veliko možnosti, da bi v doglednem času omenjeni načrt v celoti izvedli, izrazil pa je največjo pripravljenost, da se najbolj nevarna mesta uredijo s sredstvi iz Sklada za redno vzdrževanje cest. Sovodenjski upravitelji so posebej opozorili na problem odvodnjavanja. Prav tako s sredstvi Sklada za redno vzdrževanje cest bodo preuredili križišče pri županstvu, za kar je že bil izdelan tudi okvirni načrt. Ž deli bi lahko pričeli, je zagotovil odbornik Bressan, čim bo odobren proračun. Govor je bil tudi o primernih dodatnih ukrepih za zagotovitev večje varnosti, zlasti v zimskem obdobju, na pokrajinski cesti med Sovodnjami in Zagrajem, kjer bi kazalo poskrbeti tudi za saniranje žal številnih črnih odlagališč odpadkov. Veliko pozornosti so na srečanju namenili ekološki problematiki in še zlasti vprašanjem v zvezi z deželnim načrtom o upepeljevalnikih. Predstavniki sovodenjske občine so naglasili, kako se vprašanje zaostruje, ker predstavniki nekaterih ustanov še zmeraj vztrajajo pri nesprejemljivih odločitvah. Težave so tudi glede razpolaganja s podatki analiz, ki bi morali biti na razpolago javnosti. Iz izvajanja predsednika Pokrajine je bilo razumeti, da ta ustanova še ni izdelala novih ali dodatnih predlogov na deželni načrt. Vsekakor danes bo v Trstu novo srečanje s predsednikom deželne vlade o tej problematiki. V pogovorih sta delegaciji obravnavali še nekatera druga vprašanja. Postopek za dokončno odobritev proste cone pred zadnjo postajo Postopek za spremembo dekreta o podaljšanju goriške proste cone in uvedbi kontingentov goriva za tržaško pokrajino in petindvajset občin na Videmskem, je tik pred zaključkom. Po včerajšnjem dokaj napetem dogajanju v poslanski zbornici, ko je že kazalo, da bo celotna zadeva morala ponovno v razpravo in bi v tem primeru bilo zelo težko, če že ne nemogoče zakon odobriti do termina (29. februar). Na srečo so bile težave - tudi zaradi odločnega nastopanja goriških predstavnikov v parlamentu in posredovanja goriškega župana pri listarskem prvaku Gambassiniju - odpravljene. Dekret - omnibus (obsega namreč poleg določil o goriški prosti coni tudi vrsto drugih ukrepov za različne kraje v državi) je tako prispel do predzadnje postaje. Po vesteh, ki smo jih uspeli sino- Izjavi (previdni) dr. Scarana in dr. Bevilacque či zbrati, naj bi besedilo zakona pi ko je dobilo potrditev v posl; Obilno sneženje na Idrijskem Manj padavin v Soški dolini Nad letošnjo zimo se do včeraj res nismo imeli kaj pritoževati. Oceno bomo morali, po včerajšnjem valu slabega vremena in sneženju spremeniti. Toliko bolj, ker napovedujejo, da se bo tako vreme še nadaljevalo. Na Goriškem je že v torek sneg naletaval precej nizko. Obilne snežne padavine so imeli ponoči na Banjški in Trnovski planoti in na Idrijskem. Tako je na Vojskem do včeraj zjutraj zapadlo okrog 50 do 60 centimetrov snega, v Črnem vrhu nad Idrijo okrog 30 centimetrov, na Banjščicah od 25 do 30 centimetrov. Rahlo je včeraj dopoldne snežilo tudi v zgornji Soški dolini, kjer je bilo nekaj težav v prometu. Na mejnem prehodu na Predilu je bilo okrog 15 centimetrov snega. Sneg je tudi na cesti med Žago in mejnim prehodom Učeja. Za tovornjake s priklopniki je bila včeraj zaprta cesta Ajdovščina—Godovič in Idrija—Godovič. Na cesti med Podnanosom in Razdrtim, kjer je tudi snežilo, pa ni bilo posebnih težav in je bila cesta normalno prevozna. V višjih legah je na vseh cestah potrebna zimska oprema. Dopoldne je sneg, pomešan z dežjem, naletaval tudi v Gorici. ootem poslanski zbornici, danes prišlo ponovno v razpravo tudi v senatni zbornici in s tem bi bil postopek dejansko zaključen. Težav predvidoma ne bi smelo biti, saj bo morala senatna zbornica dejansko vzeti na znanje le amandma o finančnem kritju predvidenem za nek poseg na jugu države. Sicer pa previdnosti ni nikoli preveč. Včerajšnji zaplet z amandmajem, ki ga je predložil poslanec Camber in potem spet umaknil, je dovolj poučen. Na previdnost, češ da je le bolje počakati na dejanski zaključek postopka, sta se sklicevala goriški župan Scara-no in predsednik trgovinske zbornice Bevilacqua, sinoči, ko smo skušali dobiti krajšo izjavo. Dr. Scarano je ponovno izrekel priznanje poslancu Rebulli in senatorju Battellu, ki sta s stalno prisotnostjo sledila postopku za konverzijo dekreta in uspela odbiti zelo nevarne poskuse, da bi odobritev ugodnosti za celotno obmejno področje blokirali. Zelo ostre kritike (skrajna politična kratkovidnost) je goriški župan izrekel na račun postopanja tržaškega poslanca Camberja. "Ne bi se rad prenaglil", nam je po telefonu dejal predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacqua. "Izjave bomo dajali, ko bomo zares gotovi da je bil zakon dejansko odobren". Za zdaj je mogoče reči, da je vsebina norm zelo ugodna. Ker so odpadli termini, bo mogoče z veliko večjo zanesljivostjo spodbujati nove gospodarske pobude. S povečanjem kontingenta goriva se bodo zvečale finančne možnosti Goriškega sklada. Res, da je bil postopek za konverzijo dekreta tokrat precej neobičajen in zaradi tega prepoln nevarnosti, ki so se pokazali prav v zadnjem trenutku, je zaključil predsednik Zbornice. opravljenim delom OBVESTILO BODOČIM NEVESTAM V soboto, 27. februarja, ob 15.30 bo trgovina La Rosa poročne obleke predstavila kolekcijo POROČNIH OBLEK 1988 v svojih poslovnih prostorih RONKE - Ul. Stagni 15 ■ Tel. 0481/777575 Delavci v Cotonificio Triestino suspendirani do konca junija Delavci tovarne Cotonificio Triestino in njihovi sindikalni predstavniki so v torek obiskali goriškega prefekta in prosili za posredovanje pri Ministrstvu za delo. Tam namreč še zmeraj preučujejo prošnjo za podaljšanje izredne dopolnilne blagajne za dobo enega leta. Kakor znano, je prejšnji ukrep nehal veljati 7. februarja. Sindikati pa so se sporazumno z vodstvom podjetja odločili za rešitev, ki je mogoča na osnovi zadnje kolektivne delovne pogodb.e za tekstilce. Vsi delavci so suspendirani do 30. junija letos. Seveda v tem času ne bodo prejemali nobenega denarnega nadomestila in niti nimajo kritih socialnih prispevkov. V kolikor bo ministrstvo odobrilo podaljšanje dopolnilne blagajne, za kar obstajajo utemeljeni razlogi, bo ta ukrep saniral sedanje stanje. V najslabšem primeru bodo morali 30. junija začeti postopek za odpust vseh delavcev, ki so še na plačilnem spisku. koncerti TRŽAŠKI OKTET bo nastopil jutri, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici, na večeru, ki ga prireja klub Unifax. Izkupiček je namenjen za Sklad M. Čuk. razne prireditve Gledališko poemo SRCE MI DRUGO USTVARI bodo v soboto, 27. t. m., ob 20.30 izvedli v župnijski dvorani v Doberdobu. Prireja KD Jezero, izvajajo člani moškega pevskega zbora Jezero in člani Gledališke skupine Gorica. "Vsekakor smo z lahko zadovoljni". Pred dokončno odobritvijo je torej samo še ena postaja. Menda že danes. Prispevki za uveljavljanje slovenščine V sklad za kritje stroškov sodnega postopka proti prof. Samu Pahorju so na Goriškem v zadnjih dneh prispevali: Emu Cotič 10.000 lir, Matilda Mrovlje 10.000, Društvo slovenskih upokojencev za Goriško 100.000, Alojz Peric - Stenarjev (Poljane) 10.000, Pokrajinski odbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja 140.000, uslužbenci SDGZ 80.000, Rafaela Plesničar 15.000, Srečko Pavletič 10.000, Hortenzija Devetak 10.000. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Balle spaziali«. VERDI 17.30-22.00 »Mosquito coast«. VITTORIA 17.30-22.00 »Rapsodia in eros«. Prépovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 »Desiderio di sesso«. Prepovedan mladini pod 1°-letom. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica SOČA Ob 18. in 20. »Petek 13 — zadnje poglavje«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro (Alesani) Ul. Čarducci 38, tel-84268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU , Alla Salute Ul. C. Cosulich 117, tel-711315. POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Elisena Bertoz-zi vdova Puntin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11.30 Gloria PaS' colo iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločnik. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Petejan se toplo zahvaljujemo dr. Marjanu Ci janu, župniku v Sovodnjah ter vse « ki so na katerikoli način počastili nje spomin. SVOJCI Sovodnje, 25. februarja 1988 Ob 100-letnici združenja National Geographic Society WASHINGTON - V Cosmos clubu v Washington D.C. visi povsem anonimna slika, ki najbrž ne bi pritegnila pozornosti obiskovalca, ko ta ne bi vedel, da so tisti bradati možje sila učenega videza ustanovitelji National Geographic Society. Ameriško združenje zemljepiscev, raziskovalcev, naravoslovcev, družboslovcev, etnologov, znanstvenikov, izrednih lotografov pa tudi ljubiteljev avanture in tveganja, je pravkar praznovalo stoletnico svojega obstoja. National Geographic Society so namreč ustanavljali približno mesec dni, od polovice januarja do 17. februarja leta 1888, ko se je vseh 33 ustanovnih članov prvič uradno sestalo na družab-nopoučnem večeru. Pred sto leti so se tistega večera lahko udeležile tudi »cenjene dame«, kar pomeni, da je bilo srečanje najbrž prej družabno kot pa poučno, kot so ga pojmovali bradati učenjaki. Namen ustanoviteljev je bil enostaven: hoteli so »organizirati združenje, ki bi pomagalo poglabljati in širiti zemljepisnega znanja«. V ZDA je bilo pred sto leti malo podobnih organizacij, od teh pa jih je praznovalo 100-letnico obstoja in nepretrganega delovanja presenetljivo malo. Najbrž je prav zaradi tega avantura National Geographic Society tako zanimiva, pa čeprav je sorazmerno skromno število ljudi, ki to združenje pozna, oziroma takih, ki redno prebirajo njeno glasilo National Geographic. Število je seveda izredno relativno. Ko so oktobra leta 1988 natisnili in izdali prvi izvod brošure, ki so je šele pozneje preoblikovali v srednjeveliko revijo s čudovitimi bravnimi fotografijami in sončnorumenimi platnicami, je National Geographic Society štela komaj 200 članov. Danes je teh kar deset milijonov in pol, od teh je največ abonentov revije National Geographic in kupcev posebnih knjižnih izdaj in atlasov. Zanimivost združenja National Geographic Society pa je njegova osnovna (pred sto leti revolucionarna) postavka, da sleherni član finančno pripomore k širjenju zemljepisnega znanja (v najširšem pomenu besede), razikovalci, ki dobijo denarno podporo pa morajo objaviti poročilo o uspehu ali neuspehu svojega dela. Leta 1905 je National Geographic objavila rezultate pionirskega poizkusa fotonovinarstva v Tibetu, nekaj desetletij kasneje pa je Diane Fossey pričela svojo dolgoletno razikavo o obašanju goril. V zgodovini združenja so zapisane tudi naravoslovne študije o kitih in arheološke najdbe na Juka-tanu, sicer pa so se z zastavo National Geographic Society ponašali Ro-ald Amundsen in Robert E. Peary na tečajih ter Jean-Yves Cousteau in Robert D. Ballard v morskih globinah. Tudi balon Explorer II, ki je leta 1935 prvi prestopil nevidne meje stratosfere, Barry C. Bishop, ki se je leta 1963 povzpel do samega vrha Everesta, in nenazadnje Edwin E. Aldrin ml. (ta je prišel celo do Lune) so imeli pri sebi značke National Geographic Society. Združenje med drugim redno obvešča svoje »podporne« člane o delovanju svojih izbrancev, saj je zadnja stran revije National Geographic posvečena prav njim. Rubrika »On Assign-ment« nudi bralcem kratke portrete razikovalcev, opis njihovega terenskega dela in občasno poroča tudi o mednarodnih priznanjih, ki so jih prejeli. S tako vsebijo res lahko računa na veliko število bralcev. Sloves revije National Geographic pa že od nekdaj presega širši sloves združenja in njegovih zemljepisno-naravoslovnih raziskav, to pa zato, ker se je uredništvo že pred mnogimi leti odločilo, da odmeri dobršen del razpoložljivega prostora fotografskim dosežkom raziskovalcev in naravoslovcev. Redakcijska izbira je povsem v skladu s postavkami, ki so prežemale bradate ustanovitelje National Geographic Society. Risbe, skice in geografske karte so zamenjale barvne fotografije, potopisi (in opisi naravnih opazovanj) pa so še vedno napisani v prvi osebi, kot je zahteval ustanovni akt National Geographic Society. Združenju je bilo najbrž že od rojstva usojeno, da bo imelo dolgo življenje po zaslugi fotografskega aparata in pisane besede, saj so tako združenje kot nalivno pero in kamera Kodak rojeni leta 1888! Stran napisala in uredila EVA FORNAZARIČ Poljudnoznanstveno popotovanje od zemljepisa do varstva narave Italijanski vnuk Airone RIM — Tudi v Italiji se je pred nekaj leti pojavila v trali-kah poljudnoznanstvena revija z rumenimi naslovnimi stranmi, ki je posvečala veliko pozornosti zgovorni lepoti barvnih fotografij. Airone je zaenkrat edina tovrstna revija, ki se v Italiji ponaša z dovolj visoko naklado, da lahko še sama podpira minimalne raziskovalne podvige, prireja stokovne soudeležbe pri televi-I zijskih oddajah in se tu pa tam / angažira tudi »politično«, podpi-I ra pa naravovarstvenike in (največkrat liberalne) ministre za okolje. Airone se razlikuje od National Geographic (od katere večkrat ponatisnjuje izjemne reportaže in fotografske prispevke) predvsem po doslednosti, s katero sledi problematiki onesnaževanja domačega okolja. Prav tako kot ameriški stric pa podpira neposredno spoznavanje naravnega bogastva ter redno objavlja potopise in vabi bralce, naj se udeležijo organiziranih sprehodov. Dosledno opisovanje ameriškega sveta Združene države Amerike so zgodovinsko vzeto izredno mlada država. Tako mlada, da mora svojo zgodovin no še dokončno napisati in urediti. Mlada pa je prav tako kot njena prva ustava, ki se je pričenjala z besedami »We thè people of the States of New Hampshire, Massachusetts« in so jo nato zamenjali z bistveno formulo »We the people of the United States«. Eden izmed temeljnih trenutkov te novorojene zgodovine je torej rojen »šele« 17. septembra 1787... Združenje National Geographic Society je vložilo dobršen del svojega stoletnega truda, da je to zgodovino raziskovalo in jo v poenostavljeni, a izčrpni obliki nudilo potomcem triintridesetih bradatih ustanoviteljev. Njegovi zgodovinarji so temeljito raziskali pionirsko dobo, ko so se po prostranih ameriških planotah selili predstavniki najrazličnejših narodnosti. ZDA so si morale tudi pošteno trkati na srce zaradi pokolov indijanskih plemen, zaradi Littlebig-hornov in podobnih genocidov. Še posebno zanimivo pa je dejstvo, da se je združenje naravoslovcev, ki je bilo že od svojega samega začetka tesno vezano na politično življenje ZDA, znalo spretno izogniti pritiskom najbolj reakcionarnih sil. Revija National Geographic je namreč večkrat objavljala članke v stilu današnje glasnosti, ki ni bila prav nič samoumevna, pa čeprav se država pred svetom postavlja kot simbol svobode. Izbor izjemnih fotografij »v sodelovanju z naravo« Vojne grozote, družbena spreminjanja prezrta zgodovina, narodi in še kaj nržboslovje je očitno eno izme Dna °M. Priljubljenih raziskovalni Dl ^ Etnografski elementi se pr« sph a~'° 2 zgodovinskim dogajanjen anjost s preteklostjo, celo z antik ni, dlje, in segajo tja do predpotop ?,„.casovr ko je zgodovina človeštv 2aPisana v fosilih. oh Pronai Geographic Society si ž ustanovitve prizadeva, da 1 v' a raziskave tudi na tem zanim pn področju našega življenja. Izči viia K?r°”la' *ri Jih redno objavlja re svoi ati°nal Geographic nam nudi] tudi V-rStna dognanja iz območij, ki s bostiS1 D6r v. žarišču vsakdanje pozoi biemv, poročanje o družbenih spre na Af (uusilnih, kot v primeru Ire vsakn ^ani.Stana' Nikaragve, Haitija, i so n_ anPh' kot v primeru reportaž, k nje vent-Sne eni sami državi), beleže človešH, / »napak«, ki jih je zagrešil k»Sov ” (od ameriških jedrskih pon a Brkinih do Černobila, o onesnaževanja narave do uničevanja živalskega sveta), podajanje alternativnih informacij o naravnih katastrofah (strupeni plini iz kamerunskega jezera, potres v Mehiki), zapisovanje posebnosti izpostavljenih narodov (avstralski domorodci, Poljaki ob nastanku Solidarnošč, Sovjeti per prihodom Gorbačova v ZDA itd.) je le nekaj izmed tolikih družbenih resorjev, s katerimi se običajno ukvarja združenje National Geographic Society. Prav v tem specifičnem, dužboslov-nem resorju je vloga glasila združenja še posebno pomembna, saj nudi bralcem izčrpne novinarske sestavke, v katerih sta v središču dogajanj človek in narava. Vsak dopis je bogato opremljen z zgovornimi fotografijami (mnogi fotografi so prejeli pomebna mednarodna priznanja), zato pa revijo prav radi prelistajo tudi taki bralci, ki sploh ne znajo angleškega jezika. Narava v vseh svojih pisanih in skrivnostnih variantah je od nekdaj najbolj priljubljena raziskovalna dejavnost združenja National Geographic Society. V zadnjih desetletjih je združenje finansiralo nič koliko naravovarstnevih podvigov in zabeležilo nekaj res zgodovinskih trenutkov našega »sodelovanja z naravo«. Med temi je že svetovnoz-nani primer pande, beločrnega kitajskega medvedka, ki mu je grozilo, da izumre, a so mu naravovarstvene organizacije dobesedno rešile življenje. Tudi Koko, črni gorila, ki se je igral z muckami, je najbrž ostal zapisan v spominu marsikaterega bralca revije National Geographic, da o družini pavianov Pumphouse niti ne govorimo. K velikim uspehom fotografskih reportaž lahko prištevamo tudi slike leoparda, ki se je kar sam fotografiral, tako da je stopil na posebno preprogo — primerno prekrito z listjem — ter sprožil fotografski aparat. Nekateri izvedenci so se trudili, da bi primerno ovekovečili nijanse metuljevih kril, drugi pa so dolga leta fotografsko snubili netopirje-po-žeruhe (po cela jabolka si potisnejo v gobec in nato rdečelični mežikajo fotokameri), žabe, ki pljuvajo, nilske konje, redke mesnate tropske cvetice, ki se razcvetejo le enkrat vsakih nekaj desetletij. Prav na področju raziskovanja narave je delovanje National Geographic Society izredno raznozliko, saj je v zadnjih letih uspešno prsestopila prag televizijske informacije in video produkcije. Kasete National Geographic so na voljo šolam, ustanovam, pa tudi zasebnikom, ki se zanimajo za lepote živalskega in rastlinskega sveta. Pri tem ne smemo zanemariti zabavne komponente naravoslovnih filmov, saj se rado dogaja, da so živali res smešno ljubke, naravoslovci pa znajo biti izredni montažerji tako živalskih »trikov« kot glasbe. Najbrž bi morali kdaj res vključiti videoregistrator in si privoščiti oddajo o puščavskih skakalcih ali o dolgore-pih praopicah iz Madagaskarja. Jutri gostuje v Kulturnem domu Slovensko mladinsko gledališče Po stoletnici Ungarettijevega rojstva Beseda govori v svoji čistosti Tržaškemu občinstvu se bo jutri spet predstavilo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane. Uprizorilo bo Zločin na kozjem otoku Uga Betti-ja. Postavitev je povsod doživela lep sprejem in laskave ocene kritike, tako da bo tudi za nas prvovrsten gledališki dogodek. Predstava bo ob 20.30 v Kulturnem domu Giuseppe Ungaretti je rešil italijansko poezijo retorike in ji vrnil čistost, s katero so jo oplemenitili velikani italijanske literature. Marinettijev futurizem je namreč kmalu zabredel v bombastiko in apologijo moči. Ni čudno, da je fašistični režim vpletel v svoj žargon duha in jezik Marinettijevega Manifesta in futurističnega gibanja. Prenos umetniškega jezika v politični in ideološki žargon ni bil enostaven, marsikdaj je postal orodje, ni pa mogoče obiti dejstva, da je prišlo do spajanja, za kar imamo jasne dokaze. D'Annunziev dekadentni estetizem je drsel po podobi mita in ustvarjal mitološke podobe, med katere se je uvrstil tudi sam pesnik. Morda je bil to očarljiv mit, vendar pretirano nabrekel, celo kičast, kot je bil sam pesnikov jezik čisto na robu kiča. Ungaretti je imel na svoj način »srečo«, da je pričel pisati razmeroma pozno (nekje pri 27. letu), da ni imel pravih modelov in da je lahko že zbiral-najboljše »zglede«: Pascolija, Baudelai-ra, Apollinaira, antične pesnike itd. Pričel je pisati s čisto novim odnosom do besede. Dojel je najgloblje po- Hudodelci v očeh italijanske kritike Po večletnem premoru je bil letos slovenski film spet vključen v uradni, tekmovalni del berlinskega filmskega festivala. Hudodelce, ki jih je po knjigi Marjana Rožanca posnel Franci Slak, je berlinsko občinstvo resda bolj hladno sprejelo (brez vsakega aplavza, kot poroča ljubljansko Delo), kljub temu pa so filmu vsaj v italijanskih časopisih posvetili kar precejšnjo pozornost. Pri tem gre omeniti, da se italijanski filmski kritiki niso toliko zaustavili pri umetniški plati dela, pač pa so prvenstveno poudarili tematiko - antistalinistično preganjanje - ki jo Slakov film obravnava. Turinska La Stampa poroča o Hudodelcih v članku s štirikolonskim naslovom Zločini antistalinizma. V podnaslovu je poudarjeno, da je »slovenski film zanimiv in strahoten kot mora«. Lietta Tornabuoni piše, da gre za »film-odkritje, ki od znotraj pripoveduje, kako grd je bil državni komunizem pred štiridesetimi leti«. Od leta 1980, po Titovi smrti, je v Sloveniji v večji meri kot v Zagrebu v teku proces revizije nekaterih temnih trenutkov jugoslovanske zgodovine, kot sta na primer pokol nacističnih kolaboracionistov leta 1945 in preganjanje tujih komunistov, članov komunističnih partij kominfor-ma v lagerjih po letu 1948. Hudodelci se navezujejo prav na to obdobje. Film je sicer slabo izdelan, a zanimiv in strahoten, piše še La Stampa. Milanski II Giorno piše v podnaslovu članka o berlinskem festivalu, da prihajajo »Hudodelci na dolgem valu glasnosti«. Morando Morandini poroča, da »dvoko- lonski članek ne bi zadostoval za obračun s slovenskim filmom«. Po obnovi zgodbe poudarja, da predstavlja v filmu najbolj grozotni del »pranje možganov stalinističnega sistema, ki bi ga lahko primerjali z neizprosno pa-ranacistično nehumanostjo in turško-balkansko krvoločnostjo«. Za Morandinija Hudodelci niso lep film: »Njegova največja pomanjkljivost je v tem, da mu ne uspe združiti didaktično-informativne strasti z visokim ekspresivnim in dramaturškim nivojem, kar pa "premorejo" le redki zgodovinsko-politični filmi.« Vsekakor je pomenljivo, da je tak film, kakršni so Hudodelci, proizvedla ljubljanska Viba, zaključuje filmski kritik dnevnika II Giorno. Tullio Kezich v dnevniku La Repubblica piše pohvalno o odločitvi režiserja Francija Slaka, ki se je lotil tako »žgoče problematike«, pa čeprav »ne gre za mojstrovino.« Kezicha je najbolj pretreslo preganjanje domnevnega izdajalca v lagerju: tu so ga istočasno preganjali tako jetniški pazniki kot sami jetniki. Mar je imel prav Ber-tolt Brecht, ko je v Beraški operi zapel »Der Mensch ist schlecht« (Človek je hudoben) se ob koncu sprašuje pisec. V milanskem Corriere della Sera Leonardo Autera priznava, da se je režiser »lotil delikatnega političnega argumenta in da je dobro izpeljal pripovedno plat.« Po drugi strani se mu ni uspelo izogniti nekaterim naivnostim, pa tudi igralci, ki se jih je poslužil, so bili še kar nerodni, zaključuje člankar Corriere della Sera. mene besed, njihovo zvočno podobo, ritmično strukturo in muzikaličnost. Ko je pričel sestavljati pesem, so se mu najbolj drobne enote pomensko nenavadno pomnožile in se zlile v vesoljno melodičnost. Prav vesolje je ena izmed temeljnih Ungarettijevih razsežnosti. V neskončnosti se človek utemeljuje, živi pa ROMANJE V zasedi v tem črevesju ruševin sem ure in ure vlačil svoj skelet razžrt od blata kot podplat ali kot seme glogovega grma Ungaretti človek muke že najmanjša iluzija te navda s pogumom Reflektor z onkraj spelje célo morje v mèglo Vrtača z osamljenim drevesom, 16. avgusta 1916 (iz zbirke Veselje, 1914-1919) Prevedel Ciril Zlobec minljivo, s smrtjo zaznamovano življenje. Pretresajo ga bolečina, vojne, trenutki veselja in boleči spomini. Za trenutek ga lahko luč vesolja razsvetli in že je pogreznjen v vsakdanje življenje. Skrivnost pa ostaja, skrivnost daljave in skrivnost, ki živi v vsem, kar je. Samo pesniška beseda lahko ujame ta trojni položaj: vesolje, konkretno ži- Pogovor z Grumovim nagrajencem, dramatikom Sergejem Verčem »Evangelij« govori o temeljnih etičnih vprašanjih V Kranju se je sinoči začel Teden slovenske drame, na katerem podeljujejo tudi Grumove nagrade za najboljše dramsko besedilo. Po mnenju strokovne žirije je bil lani najboljši slovenski izvirni dramski tekst »Evangelij po Judi« Sergeja Verča. Objavljamo pogovor z avtorjem. » Kaj je evangelij po Judi? Najprej, zame je Evangelij po Judi tekst, ki sem ga napisal šestnajst let po prvem dramskem poskusu, za katerega bi lahko rekel, da je bil zelo mladostniški. Mislim seveda na delo »Ko luna škili z desnim očesom in jaše veliki voz«. Dogajanje v tem časovnem razponu ni bilo najbolj spodbudno. Zato lahko rečem, da je Evangelij nekako sad zelo dolgega razmišljanja o sebi, o svetu, v katerem živim. Da bi to opisal, se poslužujem mita o Kristusu, njegovega križanja. Seveda, ker gre pač za dramo, igro in dramatičnost, so te zadnje ure Kristusovega življenja zamišljene polemično dramatično in preoblikovane v umetniškem smislu. Umetnost seveda ni samo odblesk nekih dogodkov, teh ne beleži dokumentarno. Skratka, ni nujno, da bi imela dramatika posluh za zgodovinsko resnico, saj (kot umetnost) skuša z opiranjem na določen mit obravnavano snov preoblikovati in si jo miselno prilagoditi. V Evangeliju po Judi gre za evangelij, ki ni bil nikoli napisan, saj vemo, da se Judež nikoli nj posvetil takemu opravilu. Mislim pa, da bi lahko evangelij tudi napisal, kot so ga napisali njegovi sobratje apostoli. Domišljam pa si, da je bil napisan, da je bil seveda drugačen od drugih in da ni zagledal luči sveta. Najbrž bi zadnje ure Kristusovega življenja osvetlil skozi alternativen zorni kot. Gre torej za vprašanje drugačnosti. Najbrž je res, da drugačnost vedno vzbuja nekakšne pomisleke* ali celo nasprotovanja, še posebej takrat, ko ponujamo v razmislek občeveljavni mit. Drugačnost je tudi v sporu s tisto stvarjo, ki ji prvimo normalnost. Normalni so seveda tisti, ki odločajo in ki rišejo normalnosti meje. Je Judež do te mere nenormalen oziroma drugačen, da bi lahko kaj zrušil, ali vsaj ponudil alternativo? Ne vem, če Judež ponuja resnične alternative. Zdi se mi, da jih. Tudi Kristus jih ponuja, ponuja jih Magdalena, daje jih Tomaž. Skratka, vsi jih ponujajo, vseh osem oseb, kolikor jih nastopa v tekstu, daje dobre ali slabe možnosti drugačnega življenja. To so možnosti laži in resnice. Moram pa reči, da mi je Judež najbolj simpatičen, in si domišljam, da sem ga najbolje karakteriziral prav zato, ker nosi v sebi neko zdravo življenjsko silo, celo neki priroden in sprejemljiv hedonizem. Pri tem si zastavlja tudi vprašanja o temeljnih moralnih in etičnih problemih, kar je prisotno tudi v Kristusu, do katerega je v svetu pozitiven odnos. Sredica mojega teksta je seveda vprašanje resnice in ugotavljanje, da ni dveh resnic, je samo ena. Temeljna je pač resnica o bivanju, o življenju v katerikoli družbi. Povsem razumljivo pa je tudi, da izhaja Evangelij po Judi iz korenin tukajšnjega sveta, se pravi, da prinaša razmišljanja o tej naši slovenski in zamejski družbi, kar pa seveda ne izključuje- dejstva, da bi lahko bila obravnavana tematika občega značaja. Sleherna družba se namreč polašča idej, morale, etike, skratka človeka. Polašča se tistega, kar je v človeku najbolj pozitivnega in vprašanje je, kako ti ljudje lahko sploh živijo. Omenil si etiko, ki zaobjema tudi odprt pogled na svet. Drama Evangelij po Judi je doživela knjižno izdajo, vrsto razmišljanj v revijah, ni pa bila uprizorjena, čeprav je bila tako rekoč na repertoarju Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Kaj misliš o usodi svojega teksta ? Lahko bi rekel: Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Če bi hotel danes preverjati uprizoritvene možnosti v Trstu, bi moral spet zelo na široko polemizirati v zvezi z vključitvijo tega dela na repertoar, potem z njegovo odstavitvijo, potem z njegovo ponovno postavitvijo itd., in najbrž bi to zahtevalo še neka dodatna posebna razmišljanja prav glede kriterijev te družbe, ki odloča po svojih zelo ozkih interesih, kaj je smotrno in kaj ni. Kaj je dobro in kaj slabo, je ne zanima, ker teh kriterijev najbrž ne pozna. V tej naši družbi vlada misel, da mora umetnik umreti. Z drugimi besedami povedano, ustvarjalec jeza to družbo zanimiv samo, če ji njegovo pisanje služi. Se pravi, da gre za kategorijo smotrnosti, nikakor pa ne za kategorijo ustvarjanja. No, lahko povem, da bo Evangelij po Judi uprizorjen v prihodnji sezoni v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. In še zadnje. V svojem govoru na podelitvi Prešernovih nagrad v Cankarjevem domu je Boris Podrecca rekel tudi to, naj za boga družba pušča ustvarjalca izgorevati v svoji lastni ustvarjalnosti, naj mu to ustvarjalnost omogoča. Zakaj ta družba ne omogoča drugačnih pogledov? Mogoče ne premore neke vizije? Če povzamem to, kar se je v soboto dogajalo na okrogli mizi v Kopru okoli vprašanja enotnega slovenskega kulturnega prostora, mislim, da je bila ena od zelo pomembnih misli misel Cirila Zlobca v zvezi z utopijo, češ da je tudi utopija vredna kategorija življenja, če pomaga presegati življenje, ki ga živimo. Sam sem na tisti okrogli mizi poudaril moment drugačnosti, ki ni nujno povezan z nekim apriorizmom. Če si zamejski ali zdomski ustvarjalec, ni še nujno, da si drugačen. Drugačen moraš biti predvsem po mislih, po svo-bodnosti, notranji svobodi. Prav moment notranje svobode je bistven za ozke družbe, kakršna je naša, ki pa se vede zelo totalitaristično iz preprostega razloga, ker pač mora braniti neke interese, ki so lahko zelo obči, včasih pa tudi ne. Zaradi tega se mi zdi, da lahko svobodno ustvarjanje ogroža neke temelje in zato ta družba reagira na nekatere ustvarjalce histerično, podpira pa seveda tiste ustvarjalce, ki so miselno na njeni valovni dolžini, se pravi v skladu s tem svetom, ki jih potem izvaža kot svoj suvenir. Dokler se ne bo ta družba maksimalno odprla, kar mislim, da bo zelo težko, do takrat se nam pišejo težki časi. S Sergejem Verčem se je pogovarjal MARIJ ČUK vljenje z vsemi peripetijami in skrivnost. Beseda pa ne sme biti maskirana, ne smejo je prekrivati retorika, odvečen kič, bombastičnost, razni trenutni žargoni itd. Beseda lahko spregovori samo, če je čista in če v njej odmeva bistvo stvari. Pesem pomeni višji organizem, ki lahko do kraja izkoristi večpomenskost besede. Pesem postane glasba, krik, meditacija, komaj slišen vzdihljaj, ki pa ne prikrije svojih najmanjših celic: besed. Za Ungarettijevo in Montalejevo poezijo velja oznaka - hermetično pesništvo. V luči sodobnih pesniških in literarnoteoretskih izkušenj dobiva vprašanje hermetizma drugačne razsežnosti. Ungarettijeve poezije ni mogoče obnavljati s starimi šolskimi di-daskalijami, ki v čitankah spremljajo Božansko komedijo. Takšne razlage nimajo nič poetičnega in ne odpirjo nobenih vrat v svet poezije, niti Dantejeva pesnitev ni na primer zgodovinopisje. Ungaretti preprosto ne dopušča nasilnega vmešavanja, njegov jezik se izmika kritiki, ki bi želela nadkriliti poezijo. Preprosto povedano, izmika se normam in v naprej začrtanim poe-tikam, tudi Crocejevi. Poezija je v prvi vrsti beseda, beseda postane poetična, ko daje slutiti skrivnost življenja, skrivnost, ki je na svoj način skrita že v besedi sami. V tem čudovitem krogu se v bistvu skriva ves Ungarettijev hermetizem, ki se nenavadno »odpre«, ko pristopimo k branju z drugačnim posluhom in drugačno miselno nasta-vo. Potem postane Ungarettijeva poezija glasba, izrazito večpomenska struktura, skratka, poezija v vsej svoji polnosti in čistosti. V italijanski literaturi je bila to prelomnica, ki jo je sprožil pesnik brez posebnih revolucionarnih ambicij. ACE MERMOLJA Rutinski koncert Programska usmeritev abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva, ki so vsak ponedeljek od oktobra do aprila v gledališču Rossetti v Trstu, ni naklonjena sodobni glasbeni ustvarjalnosti. Največkrat so na programu dela, ki so nastala v prejšnjem stoletju. Le redke ikomorne skupine ali solisti vključijo v svoj spored skladbe, ki so nastale v začetku našega stoletja. S sodobnostjo pa se na glasbenih večerih Tržaškega koncertnega društva v gledališču Rossetti ne srečamo -kot da je ni. Je to želja organizatorjev ali pa samo nastopajočih, ki si z interpretacijami že znanih in preizkušenih glasbenih del, brez tveganja zagotovijo uspeh, pa čeprav sodi večina nastopajočih v okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva v sam umetniški vrh evropske glasbene poustvarjalnosti? Tudi zadnji koncert ni prinesel nobene programske osvežitve. Dario De Rosa in Maureen Jones sta štiriročno na klavir zaigrala v prvem delu Tri vojaške koračnice op. 51 in Fantazijo v F-molu op. 103 Franza Schuberta, v drugem delu pa variacije na Schumannovo temo op. 23 in Štiri madžarske plese Johannesa Brahmsa - program, ki je po izvedbi in vsebini ustvarjal vzdušje glasbenih srečanj v salonih prejšnjega stoletja. Tako vzdušje je še posebno pričarala uvodna skladba glasbenega večera Tri vojaške koračnice Franza Schuberta, ki zaradi svoje prenaivne glasbene vsebine rii sodila v program resnega koncertnega večera. Tudi interpretacije ostalih skladb so spominjale bolj na glasbeno zabavo na nekoliko višji umetniški ravni, kot pa na resen koncertni pristop h glasbenim delom. De Rosa in Jones sta v Trstu priznana pianista, ki obvladata tehniko klavirske igre' vendar je bilo njuno podajanja rutinsko, z vsemi elementi dopadljive interpretacije, ki je godilo marsikaterim starejšim poslušalkam. Morda pa sta hotela pianista doseči prav to - ugajati, pa čeprav na cenen način. Sicer pa je bila njuna igra izenačena v dinamiki, tehniki in interpretaciji- »Posladkani« smo zapustili gle' dališče Rossetti. MIRKO SLOSAR Njegova knjiga je postala prava uspešnica Kmeclova vedra premišljevanja o Slovencih in njihovi usodi Matjaž Kmecl Ko sem pred časom v nekem intervjuju vprašal Matjaža Kmecla, kakšna je poanta, kakšno je poglavitno sporočilo najbolj značilne in najbolj sporne, bržkone tudi najbolj prodane slovenske knjige v letu 1987 »Slovenska postna premišljevanja«, mi je avtor takole odgovoril: »Bistvo je v tem, da se moramo Slovenci gledati, kakršni smo. Preveč smo se obremenili z različnimi miti in stereotipi: da smo liriki, da nismo za humor, drugi nam pravijo, da nismo vojaki, in podobno. Vse to je hkrati res in ni res, kot je res in hkrati ni res, da je naša majhnost tudi naša nesreča. Saj je, še posebej v polpretekli družbi in zgodovini, ko si v znameniti in krvavi tekmi narodov veljal toliko več, kolikor več te je bilo skupaj in kolikor močnejši si bil. Toda kar poglejte, koliko bremen in kakšnih so si s tem naložili številni veliki narodi -recimo Nemci, tudi Italijani. Mi lahko brez sence zadrege pogledamo v obraz komurkoli, nikogar nismo skušali zbrisati s sveta, nikomur nismo dopovedovali, da nam je tako zelo napoti, da ga bo treba spraviti s sveta in podobno.« Kmeclova »Slovenska postna premišljevanja« so po eni strani klasični eseji, po drugi pa že bogate vsestranske zgodbe na različno tematiko. Marsikoga lahko zmoti tisti začetni »O« pri vsakem poglavju, kot da bi hotel avtor nemara koga ali kaj učiti ali nekako zviška deliti svoje svete resnice. Nič ni bolj zmotnega od tega vtisa. Ta premišljevanja so vse prej kot obče-veljavni aksiomi, so le iskrice premišljevanj, pač globokoumnih in kar imenitnih, predvsem zanimivih, ki se občasno celo berejo »kot roman«. Če pa hočemo iz teh »štirinajstih Postaj slovenskega nacionalnega križevega pota«, kot jih v spremnem eseju imenuje Ciril Zlobec, izluščiti eno samo misel ali utrinek, bi pač povedali, da kakorkoli že, te misli (zgodbe, eseji, miselne iskrice ali kakorkoli jih hočemo imenovati) preveva globok, velik, sončen in vseobsegajoč optimi-zem, ki je alfa in omega teh postaj. Že Ces, da je treba večkrat' ta optimizem Iskati med vrsticami, toda vedrina je v tej knjigi predominantna. Še več, poleg optimizma, te eseje preveva neka življenjskost, mentalna, duševna, pa tudi skoraj fizična in nagonska dinamika, neka želja po življenju in boju do zadnje kapljice krvi. Te slovenske svetopisemske postaje preveva nadalje neko prepričanje v boljšo bodočnost, v žareči jutrišnji dan, v moralno zmago nad Negativnim, Pasivnim in Ponižujočim. Kmecl se med drugim sprašuje, kdo pač smo. Tako odgovarja: »Kaj smo sploh? Bohemsko ljudstvo melanholičnih skrivačev? Krščanska skupnost moralistov, ki niso od tega sveta? Dobrodelni skavti, ki jim napuh sicer na vseh koncih sili izpod pretesnega jopiča ekshibicionalistične skromnosti? Ubog narod, ki panično odkupuje svojo neizbežno majhnost? Ki je tako majhen, da se še sam opazi le z velikim trudom in dopovedovanjem: potem pa je kot majhni fantje, ki dajejo za pijačo, da ne ostanejo pozabljeni v zadnjem kotu?...« Odgovora v bistvu ni. Le kdo sploh zna odgovoriti na večno vprašanje: kdo smo, kam plovemo? Samo poker-ski blefer, torej tak, ki se zaveda, da odgovora ni, a čuti potrebo, da ga vseeno daje, ker igra to zahteva. In vendar nam ti eseji (seveda v svojih mejah) odgovarjajo na marsikatero »narodnostno-eksistencialno« vprašanje. Že po prvih straneh branja pač opazimo, da smo življenjsko in strastno ljudstvo, da imamo čisto svoja osvobojena ozemlja (svojo društve-nost, gore in humor), da imamo svoje forsajtske sage, ki trajajo več generacij in iz katerih je razvidno, da smo bilo (da smo) Slovenci tudi polnopravna gospoda, ki (glej čudo) se ni potujčila, in še mnogo drugega. Ena od mnogih odlik te Kmeclove knjige je, da pač stvari prikaže take, kot so. Če je treba, udari tudi direktno. Recimo Miodraga Bulatoviča, ki je sicer dober pisatelj (dovolj, da pomislimo npr. na »Heroja na oslu« ipd.), vendar pa s takimi idejami in miselnimi prijemi, ki so za Slovence seveda nesprejemljivi. Tudi večno bolečega problema bele garde se Kmecl loti kar se da neposredno, direktno in pogumno, brez ovinkarjenja. Tako pravi: »Ko pa čas polagoma iz človeških lupin posesa grenkobo, maščevalnost, žalost, vsa očitanja in sovraštva, vse žive vezi, se pogled izjasni v osupljivo panoramo: pokaže se, da gre za zgodovinsko epizodo, kakršni v svojem razvoju ni ušel noben evropski narod - prikaže se slovenska šentjernejska noč, nenaden izbruh komajda razložljive sle po moči nad življenjem in smrtjo, globokega, temnega nagona, nekakšne blodne in pijane strasti, ki izbruhne v vsaki skupnosti mogoče na tisočletje enkrat, nerazsodno, nerazumno, nerazložljivo ... Ta ali oni bo zavpil in dvignil prst, da je takšnole razmišljanje cinizem, toda ni, je postno razmišljanje o grehu in vstajenju: kajti tudi to je narod...« Eseji, ki govorijo o samoti in oddaljenosti, o utrujenosti in minljivosti, o velikih slovenskih pogrebih, o slovenskem samoubijanju ter o smrti, so si po svoje tematsko podobni, saj imajo en velik skupen imenovalec: Smrt samo. Toda ni res, da so ti eseji pesimistični, temni, turobni, negativni. Menim, da je čisto obratno. Se v samomoru vidi Kmecl neko sublimacijo življenja, podobno, kot je zapisal filo- zof Klement Jug v svojem zadnjem (neoddanem) pismu zaročenki, predno je odšel v severno triglavsko steno, kjer je omahnil, da bo smrt tudi njegova »zadnja in največja zmaga«. Smrti in drugih omenjenih argumentov se Matjaž Kmecl loti čisto psihoanalitično, vendar nekje enostavno, za vse razumljivo. Naravnost pretresljiv je namreč, ko naklonjeno človeško »secira« Dušana Pirjevca - Ahaca in si hoče prej sebi kot drugim obrazložiti (opravičiti?) njegov prehod iz življenja v smrt. Kaj naj bi še dodali ali napisali o teh premišljevanjih? Jezik je, recimo, izredno bogat, Kmecl pa nam mojstrsko prikazuje, kdaj in kako lahko uporabljamo tujke (ki že postajajo rakava rana slovenskega jezika), obenem pa nam daje še en bistven nauk: smo pač normalni ljudje (logično), in kot taki moramo biti samozavestni in si svojo vrednost pač odmerjati sami. Če se sami ne bomo spoštovali, nas ne bodo niti drugi! Zdi se tako enostavno, a vendar... Za zaključek bi dodali še skromno (in za literarne puriste bogokletno) informacijo. Tudi na področju slovenske lahke glasbe, pač čistega punk-rocka, je pred kratkim nastala pesem skupine Agropop, ki so nekako rockovsko dopolnilo Kmeclovih slovenskih premišljevanj. Na zunaj je turobna in negativna, dejansko pa bojevita in optimistična. Imenuje se: »Samo milijon nas je«... Torej čisto vsi radi razmišljamo o slovenstvu. Seda] pa moramo še razmisliti, zakaj to počenjamo... DUŠAN JELINČIČ Knjiga je izšla v zbirki Studia humanitatis Dumézilovo raziskovanje indoevropske mitologije Ob izdaji knjige Georgesa Dumézila - Tridelna ideologija Indoevropejcev, ki jo je pripravila zbirka Studia humanitatis, se nehote zastavlja vprašanje, komu je taka knjiga sploh namenjena? Bo med mnogimi, ki jih zanima pradavnina človeške kulture, Dumézilova knjiga uspela najti ustreznega bralca, ki jo bo z veseljem bral? Takega občinstva na Slovenskem prav gotovo ni veliko. Prav zato pa zna biti taka izdaja zanimiva in dobrodošla, saj prinaša sorazmerno malo poznano snov. Avtor sodi med tiste velike polihis-torske učenjake, kakršnih v današnjem času moderne specializacije nismo več navajeni srečevati. Po dobrem letu od avtorjeve smrti se nam delo prikazuje kot velika gora, ki zahteva za svojo preučitev veliko potrpežljivosti, volje in truda. V primerjavi z drugimi sočasnimi raziskovanji v humanističnih vedah je Dumézilov opus nekakšen unicum, njegovo delo pa »monumentalno in osamljeno«, kot se je bil o njem izrazil Claude Lévi-Strauss. Nekaj nam pove tudi podatek, da so ob priliki Dumézilovega sprejema v Francosko akademijo nalašč zanj ustanovili posebno stolico, katedro za indoevropsko civilizacijo. Prav kultura in civilizacija indoevropskih ljudstev, tja do najtemačnejše pradavnine, pa je bilo osnovno zanimanje Georgesa Dumézila. Njegjovo raziskovanje je posvečeno civilizaciji duha, verovanjskim obrazcem, religiji in mitologiji. S svojim izrednim znanjem, ki sega od poznavanja na desetine jezikov, tudi indijskih, perzijskih in kavkaških, pa db izurjenosti v filologiji, zgodovini in moderni lingvistiki, mu je uspelo odpreti novo področje raziskovanja: primerjalno mitologijo. Takšno raziskovanje seveda ni nič novega, pomem- Beckett concerto V gledališču Rossetti v Trstu bo danes premiera dela Beckett concerto, predstave, ki ima za podlago tekste Samuela Becketta. Predstavo-monolog izvaja Vittorio Franceschi. Začetek ob 20.30 ben delež, ki ga je prispeval Dumézil, pa je nov način pristopa, uporabe metode, ki izhaja iz prej omenjenega širokega znanja, tako da je povrnil primerjalni mitologiji vse njeno dostojanstvo. Področje, ki ga je odprl s svojim raziskovanjem, sega od stare vedske Indije, epov Mahabharate, perzijske Aveste do skrivnostne davnine Keltov, Skandinavcev in antičnega Rima. Bralec je zato, vsaj v prvem približku, soočen s precejšnjo težavo. Odpira se mu svet, v katerega je težko vstopiti, saj se nam s svojimi mitološkimi in religioznimi vzorci odmika in ga le s težavo razumemo. Pravzaprav je to svet, ki je bil v marsičem nerazumljiv že za Tita Livija. Toda presenetljivo je, da so religiozni obrazci, načini mišljenja in funkcijska razdelitev družbe preživeli in jih je mogoče v jasni obliki spet zaznati v srednjem veku, na primer pri škofu Adalberonu iz Laona. Stržen Dumézilovega raziskovanja predstavlja odkritje, da so vsa indoevropska ljudstva uveljavila trifunkcij-sko razdelitev družbe: na tiste, ki molijo (svečeniki, brahmani); na tiste, ki varujejo ljudstvo s svojo silo in orožjem (vojščaki); tretji razred pa predstavljajo poljedelci oziroma vsi tisti, ki delajo in skrbijo za hrano. V tako harmonično urejeni družbi zavzema posebno mesto še kralj, ki je povezan s prvima dvema razredoma. Dumézil je s podrobnim preučevanjem mitologij in verskega obredja ugotovil, da zavzema mesto teh treh funkcij triada staroindijskih bogov Mitra - Varuna, Indra in Nasatya. Tej triadi ustreza v antičnem Rimu trojica bogov: Jupiter - Mars - Quirinus, ki imajo enako razporejene vloge (suverenost, vojska, poljedelstvo). Knjižica, ki so jo izdelali pri Studia humanitatis, prevod in spremno besedo je oskrbel Braco Rotar, je le droben izsek iz celotnega avtorjevega opusa. Napisana pa je v dovolj skrčeni in sistematični obliki, tako da se lahko bralec na hitro seznani s problematiko. Kako vrednotiti celotno Dumézilovo delo, pa je bržčas še veliko prezgodaj. Njegove raziskave so odprle še neraziskano področje človeške kulture, ki sega v davno, skrivnostno preteklost, ki je praktično brez začetka. Hkrati so te raziskave odprle problematiko mitoloških in religioznih sistemov, v katere do sedaj niso posegale niti teologija niti filozofija ali zgodovina. Pred nedavnim je slovenski zgodovinar Peter Vodopivec zapisal, da z izdajo tega dela zbirka Studia humanitatis poravnava enega izmed dolgov evropski humanistiki. Kakšno pozornost bo vzbudila pri bralcih, je težko reči, a najbrž zelo majhno. Naj še omenim, da je veliko Dumézilovih knjig dostopnih v italijanskem prevodu (na prim. monumentalna »La religione romana arcaica«, »Mito e epopea« pri založbi Einaudi itd.), zanimiv članek o avtorju pa je mogoče prebrati v decembrski številki revije »Prometeo« izpod peresa Enrica Montanarija. Dumézil je bil komparativist, raziskoval in primerjal je različne kulturne in mitološke sisteme, a je bil hkrati tudi realist in sam morda najbolje zaslutil verjetno usodo svojega dela: »Kraljestvo komparativistov ni s tega sveta.« IGOR ŠKAMPERLE V Benetkah je Sovjetska zveza predstavila 70 let svoje arheološke dejavnosti Dve tisočletji zgodovine na razstavi Zakladi Evrazije V sobanah Doževe palače v Benetkah je do konca meseca odprta razstava Zakladi Evrazije, na kateri je Sovjetska zveza predstavila, kot je ZaPisano v podnaslovu razstave, sedemdeset let sv°je arheološke dejavnosti. O razstavi so že veliko pisali, pri čemer pa ni ° dovolj poudarjeno tisto, kar so organizatorji 9 oboko čutili in hoteli ob pripravi razstave. Na Prvo mesto so namreč postavili kulturo v svojem aJglobljem pomenu. Kultura in umetnost povedeta narode, utrjujeta prijateljstva in spodbuja-rnirno in konstruktivno sožitje med narodi. Vlit drugega tisočletja pr. Kr. do v L stol. po Kr. so živeli na širokem pasu od .arpatov do kitajskega obzidja (med Donavo in .rmm morjem, med puščavo Gobi in kitajskim od sibirske stepe dp perzijskih meja in Va rje) narodi Urartu, Sogd, Šiiti in tako imeno-. na barbarska plemena, ki so živela severno od rnega morja. hJ“f? drugim naj omenim, da je sovjetsko ar-V ‘osko delo stvar naključja. Ko je car Peter lkl terjal od svojih podložnikov davke, je iz to d P^edelov Sibirije občasno dobil names-je H enarja čudovite zlate predmete. Zaradi tega ai ukaz upravniku okraja Tobolsk, da pregle-^kaišnie šiitske grobnice, nak kIatkem' to je od leta 1715 do leta 1718, je kot mnogo zlatih izdelkov šiitske kulture, S tpS° PrstanL pasovi, vaze in ilovnati kipi živali. ZeJ Erem'?3’^0111 ^ ustanov*' v Leningradu mu- novpr^eza vodečo trojico. Na žalost pa so naslednji dan, ko so bile tarče postavljene na 18 metrov - prvi dan so streljali z razdalje 25 metrov - naši fantje nekoliko popustili, a so na koncu vseeno pristali na zelo spodbudnem tretjem mestu. Izkupiček briškega društva bi lahko bil še izdatnejši, ko bi Vesno Lutman še vedno ne pestile posledice neprebolele gripe, ki ji ni omogočila, da bi se predstavila na strelišču v najboljši formi. Kljub temu pa je obetavna tekmovalka iz Štandre-ža dosegla zelo solidno četrto mesto. Z uspehom svojih varovancev je zadovoljen tudi Beno Vižintin, ki že vrsto let trenira skupino lokostrelcev. »Tretje mesto dečkov je zelo dober uspeh. Lani smo sicer na odprtem državnem prvenstvu osvojili celo državni naslov, tokrat pa je Denisa Zottija, ki je prestopil v višjo kategorijo, zamenjal Simon Leopušček, ki je odlično opravil svojo nalogo, kljub temu, da je prvič nastopal na tako zahtevnem tekmovanju. Vsekakor sem prepričan, da bi lahko fantje dosegli tudi nekaj točk več, pozna pa se jim še vedno, da v določenih momentih niso preveč zbrani, tako da so njihovi rezultati večkrat zelo nihajoči.« Fantje sami so nam priznali, da so se jim v začetku malce tresle noge. Zelo slabo pa je nanje tudi učinkoval zaprt prostor, tako da niso vedno streljali kot znajo. Z njimi se strinja tudi Beno. »Dvoranska tekmovanja se zelo razlikujejo od tistih, ki se odvijajo na odprtem. Znano je, da je dosti težje doseči dobro koncentracijo v zaprtih telovadnicah, tarče so manjše, skratka, dvoransko tekmovanje zahteva čisto drugačne odlike. V glavnem pa smo mi trenirali s pogledom že vprtim na državno prvenstvo na odprtem, ki bo meseca septembra. Pri vadbi pa sem skušal tudi gledati na bodočnost, tako da temu tekmovanju nisem namenil dosti specifičnih treningov. Moja želja je, da bi v naslednjih letih imeli dobro ekipo seniores in mislim, da bo prav ta garnitura tekmovalcev lahko dosegala vidne rezultate tudi v absolutni kategoriji. Treba pa bo veliko dela, saj si danes ne moreš zamisliti dobrih rezultatov, če treniraš samo dvakrat tedensko. V zadnjih letih se je raven italijanskih lokostrelcev zelo dvignila, še posebno težke pa so kvalifikacije, ko si lahko že zadovoljen, če si pridobiš vozovnico za državni finale. Prav zato sem zelo vesel z rezultati, ki smo jih doslej dosegli.« Na sliki ekipa dečkov. Z leve proti desni: Denis Bensa, Boris Lutman, Simon Levpušček in trener Beno Vižintin. MARKO LUTMAN NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA p?!0 ogorčenem boju je Naš prap< s nT do novega para točk. Po peti don”- S0 namreč Brici premagali Corr se lJa in 3a dohiteli na lestvici. Dobi tokrat odrezala Olympia, ki j b0j,lla.. m°čni Caldini. Slovenski ot li zwfJÌ4 so ®e*e v Petem setu prepust h ^iji 1------■ r»®a9° močnejšemu nasprotniku, b štpv-i 'estvice vodi še vedno s polni Vll°m točk Intrepida. 2;3^PJ 7. KOLA: Grado - Adi Rone: da PraP°r “ Corridoni 3:2, Intrep 3;i ' ^cantieri 3:0, S. Luigi - Tornar ^apriva 3*QÌa " Aldini 2:3, Mossa Intrepida 14 Caldini i Aclj n 9 . San Luigi 8, Nas prapo Torri^oricbl' Corridoni, Fincantieri i Pia ()a 6’ Grado in Mossa 4, Olyn T 1- ŽENSKA DIVIZIJ; iz med Olympio in Lil Sap t ln? s° odložili. Na le ^ePrav ostal sam na prver k” 3:2, KOLA: Lucinico - Pnva - Azzurra 3:1, Ol na.se Seštevke v pokrajinskih prvenstvih il Cormons no. ZAOSTALA TEKMA: S. Luigi - Azzurra 3:0. LESTVICA: San Luigi 10, Lucinico in Libertas Krmin 8, Azzurra, Olympia in Capriva 4. UNDER 16 ŽENSKE AGOREST - SAGRADO 2:3 (13:15, 15:7, 15:10, 11:15, 11:15) AGOREST - TORRIANA 1:3 (12:15, 15:7, 11:15, 12:15) AGOREST: Magda in Maša Brami, Florenin, Krašček, Atzori, Oretti, Ceselli, Grillo, Gaeta, Kuzmin, Fajt. Igralke združene ekipe so zelo slabo pričele povratni del. Doživele so že tri zaporedne poraze, zadnja dva neuspeha pa so zabeležile celo na domačem igrišču proti nasprotnikom, s katerimi so v prvem delu zlahka opravile. Razloge te delne krize je treba v prvi vrsti iskati v skupnem padcu forme in pa v pomanjkanju samozavesti. Kljub vsem tem porazom so naše predstavnice še vedno na tretjem mestu na lestvici, važno pa je predvsem to, da čim-prej zaigrajo tako učinkovito kot v začetku prvenstva, (jo) IZIDI 16. KOLA: Villacher Bier -Farra 3:0, Libertas Gorica - Libertas Krmin 0:3, Agorest - Torriana 1:3, Sag-rado - Grado 3:0, S. Luigi - Corridoni 0:3, Villésse - Morarese 3:0. LESTVICA: Lib. Krmin 32, Villacher Bier 28, Viilesse, Agorest, Farra 20, Libertas Gorica 16, Sagrado, San Luigi 12, Corridoni, Morarese, Torriana 10, Grado 0. UNDER 16 MOŠKI Z gladko zmago proti šesterki iz Gradeža so si odbojkarji Soče Čerim-pex eno kolo pred koncem prvenstva zagotovili prvo mesto na razpredelnici in s tem tudi naslov pokrajinskega prvaka. Sočane čakajo sedaj še zaključni boji za osvojitev deželnega naslova. LIBERTAS TURRIACO - VAL BELCA 0:3 (12:15, 7:15, 7:15) VAL BELCA: Sošol, Makuc, Šuligoj, Volčič, Comit, Uršič, Juretič. Tekma ni bila zanimiva, saj je bila premoč valovcev nad domačo ekipo vidna. Naši fantje niso igrali dobro in so nekajkrat popustili in omogočili nasprotniku, da si je pridobil nekaj točk. (M.R.) IZIDI 13. KOLA: Turriaco - Val 0:3, Grado - Soča Cerimpex 0:3. Počival je San Luigi. LESTVICA: Soča. Cerimpex 22, San Luigi 18, Val, Torriana 12, Libertas Krmin 6, Turriaco 4, Grado 2. Libertas Krmin in Torriana imata tekmo manj. UNDER 15 ŽENSKE Predstavnice Soče Cerimpex nadaljujejo s pozitivnimi nastopi. Tudi tokrat so naše igralke dosegle gladko zmago in so na vrhu razpredelnice skupaj s Fincantierijem, ki pa je odigral tekmo manj. IZIDI 7. KOLA: Soča Cerimpex -Fossalon 2:0, Mossa - Azzurra 0:2, Adi - Pieris 2:0. LESTVICA: Fincantieri in Soča Cerimpex 12, Adi Ronchi 10, Pieris in Mossa 6, Azzurra 4, Lucinico in Fossalon 2. Fincantieri in Lucinico imata tekmo manj. NA TRŽAŠKEM 1. ŽENSKA DIVIZIJA VIRTUS - BOR FRIULEXPORT 0:3 (8:15, 7:15, 9:15) BOR FRIULEXPORT: Vitez, Vidali, Fučka, Foraus, Superina, Visentin, Milanič, Grbec. Tudi Virtus ni bil enakovreden bo-rovkam, ki so po štirih kolih še nepremagane, to pa je bila že tretja zmaga s 3:0. V tem ponedeljkovem zaostalem srečanju so naša dekleta igrala res zelo učinkovito v napadu, dokaj oster je bil servis, zadovoljiva je bila tudi igra v polju. Skratka, nasprotnik je zgledal slabši, kot verjetno je, čeprav ni znal izkoristiti nekaterih trenutkov zmede v Borovih vrstah. Vsekakor je treba tokrat gladek uspeh pripisati predvsem zaslugam borovk. 2. ŽENSKA DIVIZIJA BOR FRIULEXPORT - LE VOLPI 2:3 (14:16, 11:15, 15:11, 15:7, 10:15) BOR FRIULEXPORT: Del Piero, Gregori, Žerjal, Drioli, Chieppa, Pisani, Kodermac, Pirnat, Mezgec, Marega. Tokrat so borovke igrale slabše kot v prvem zmagovitem srečanju z Blitz. Škoda, ker nasprotnik ni bil nepremagljiv, pokazal pa je nekoliko boljši servis. Naše igralke, večina so kot tekmovalke še začetnice, je treba vseeno pohvaliti, ker po drugem nizu niso popustile. Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156#.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000,- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.5t)0.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 - ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska ZTT Trst član italijanska zvaze časopisnih založnikov FIEG 25. februarja 1988 Gimnastika: na deželnem prvenstvu v BŠC v Trstu Dvojno zadoščenje za ŠZ Bor n;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;; Sport na primorskem Skromen izkupiček ligašev Deželno prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki, ki se je v nedeljo končalo v Borovem športnem centru v Trstu, je prineslo organizatorju - ŠZ Bor - dvojno zadoščenje. Čeprav so bili slovenski tržaški gimnastični delavci prvič organizatorji tako pomembne prireditve, so jo izpeljali res odlično in so bili za to tudi deležni priznanja. Poleg tega pa predstavlja za to društvo veliko zadoščenje tudi uvrstitev njegove tekmovalke Poljanke Pavletič v meddeželni finale, ki bo aprila v Bielli in. kjer nikakor ni brez možnosti za dobro uvrstitev. Nedeljskega tekmovanja se je v treh kategorijah udeležilo skupno 14 telovadk, ki so nastopile z vsemi petimi rekviziti. Čeprav smo videli pri delu najboljše ritmičarke naše dežele (dve sta celo članici državne reprezentance), pa vendar menimo, da tak sistem tekmovanja, v katerem je treba več ur slediti kar 70 nastopom, ni utrudljiv le za občinstvo, ampak tudi za sodnice (da o tekmovalkah ne govorimo). Te svoje dolžnosti vsekakor ne morejo opravljati tako zbrano, kot bi jo sicer. Prav k delu sodnic bi lahko v nedeljo izrekli precej pripomb, zlasti o kriteriju ocenjevanja, ki je bil zelo strog, pa ne vedno dovolj objektiven. Vsekakor bi bilo vredno temu vprašanju na prihodnjem zasedanju komisije za ŠRG pri deželnem odboru gimnastične federacije posvetiti posebno pozornost. Tekmovanje je v celoti potrdilo veliko premoč tržaških telovadk. Pogoj za uvrstitev v meddeželno fazo je bil namreč seštevek 42 točk v petih orodjih, to kvoto pa so dosegle le Pavletiče-va (Bor) med članicami, Baldinijeva in Milanijeva (SGT) v kategoriji U-16 ter Spinellijeva (SG Videm) in Baracellijeva (SGT) v U-13. Med petimi kvalificiranimi so torej kar štiri Tržačanke. Čeprav so vse omenjene telovadke preizkušene ritmičarke, pa lahko brez pretiravanja rečemo, dà je pokazala največjo tekmovalno zrelost prav borovka Pavletičeva. Vse vaje, polne težkih prvin, s hitrimi vezavami, je izvedla brez napake. Zlasti se je izkazala z zelo zahtevno vajo s kiji, s serijo visokih metov, Prav zato lahko rečemo, da so jo sodnice ocenile vsaj za kako točko prenizko, čeprav je dobila višjo oceno od reprezentantke Baldinijeve. Tekmovalke so se delile v dva kakovostna razreda. Osem se jih je borilo za napredovanje, medtem ko ostale realno te možnosti niso imele. Med te so sodile tudi ostale tri borovke (Petra Schmidt, Valentina Korošec in Rada Pilat), ki so sicer pokazale tekmovalni napredek, vendar bodo morale za dosego višjih mest v tej zahtevni panogi vložiti še več napora in prizadevnosti. Vsekakor niso razočarale, saj so z nekaterimi rekviziti že dosegle boljše ocene od nekaterih tekmic. Nastopajoče je ob koncu pozdravil predsednik ŠZ Bor, arh. Mitja Race, nagrade pa sta podelila tekmovalkam predstavnica FGI Mirella Radizza in predsednik Borovega gimnastičnega odseka Milan Babič. (—boj—) Danes na vrsti najmlajše V Borovem športnem centru se bo danes, s pričetkom ob 15. uri, trinajst najmlajših Borovih telovadk v prijateljskem srečanju pomerilo z vrstnicami ruštva TVD Partizan iz Vrhnike. Skupno bo predvidoma nastopilo okrog 30 tekmovalk. Naša dekleta so se dobro pripravila za ta nastop, nekatere med njimi pa bodo prav gotovo posegle po kako od višjih uvrstitev. Kljub zimi so primorska športna prizorišča v zadnjem času zelo živahna, vrstijo se tekmovanja na prostem in v dvoranah. Zadnje čase imajo dobre možnosti tudi smučarji, ki so pravo zimo dolgo čakali. V Novem mestu je velik uspeh dosegla kobariška kolesarka Dunja Trebižan, ki je osvojila naslov državne prvakinje v ciklokrosu. 17-let-na tekmovalka je svoje tekmice premagala zelo zanesljivo. Primorsko smučanje pa je lep uspeh doseglo na Livku, kjer je bilo republiško prvenstvo za mlajše pionirje. Novogoričan Sašo Leban je namreč zasedel izvrstno drugo mesto v veleslalomu. Prijetno sta konec tedna presenetila tudi novogoriška plesalca Smilja Viher in Matjaž Figelj, ki sta se na kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo v Novi Gorici uvrstila na 3. mesto v kategoriji latinskoameriških plesov. Koper je bil spet v znamenju nogometa. Tam je bil namreč tradicionalni turnir Koper 88, na katerem je presenetljivo zmagal republiški li-gaš TEOL Slovana pred prvoliga- šem Rijeko, Koprom in Mladostjo iz Petrinje. Manj uspeha pa so tokrat imela primorska ligaška moštva. Odbojkarji Salonita so razočarali dvakrat zaporedoma. Najprej so izgubili doma vnaprej odigrano tekmo z Že-ljezničarjem, nato pa še v Pakracu. Novogoričanke se v Kašteli niso mogle resneje upirati tamkajšnji še-sterki, ki je prva na lestvici, Koprčanke pa so zanesljivo zmagale v Dubrovniku. Tudi republiški ligaš Izola je osvojil točki, in sicer v Ljutomeru. Kegljači ajdovske Tekstine, ki nastopajo v 1. zvezni ligi, so izgubili v Novem mestu, enaka usoda pa je doletela tudi primorske ženske vrste v republiški ligi. Po osmih zaporednih zmagah so ostali praznih rok košarkarji Postojne, ki so izgubili doma proti Rogaški. S porazom na domačem parketu so razočarali tudi novogoriški košarkarji, medtem ko so dekleta Cimosa tokrat uspešno opravila nalogo. (DK) | trener 55* g p furiarne o tekmah farca mebla II Poškodbe kot na tekočem traku VB trener zvonko brozgo valovih tekmah II Pred nami odločilna srečanja Odbojkarice Farca Mebla v letošnjem prvenstvu res nimajo sreče. Poškodbe so se pričele vrstiti kot na tekočem traku že pred pričetkom prvenstva. Tudi med bojem za točke ni bilo nič 'bolje, saj praktično združena ekipa niti na eni prvenstveni tekmi ni nastopila v popolni zasedbi. Do viška pa je, žal, prišlo v soboto na gostovanju v Moglianu Venetu v srečanju z istoimensko šesterko v tretjem nizu, ko so gostje vodile s 14:8. Najprej je morala z igrišča dotlej najboljša igralka Farca Mebla Lajris Žerjal, ki je tokrat z izjemno dobrim blokom prislužila Farcu Meblu 7 točk ter svoj račun zaokrožila s protinapadom na 8 točk. Pri vsem tem seveda niso štete menjave servisa. V razmeroma kratkem času in vodstvu z 2:1 v četrtem nizu je doletela ista usoda še kapetana naše ekipe Cirilo Kralj, tudi Kraljeva je bila tokrat dokaj uspešna - 3 točke s servisom ter eno v ^protinapadu. Obe poškodbi sta žal resnejši - Zerjalova ima levi gleženj v mavcu, Kraljeva prav tako levi gleženj brez mavčne obloge, a močno otečenega. Ne gre pozabiti, da je Kraljeva spomladi prestala težko operacijo na kolenu in s trdnim, vztrajnim in zagrizenim delom prišla zadnje čase v odlično formo pa čeprav med tednom je imela nekaj zdravstvenih težav, a to je ni motilo na sobotnem nastopu. Letošnja sezona ni minila brez težav tudi za Žerjalovo, toda v for- mo je prišla ob pravem času, sedaj pa je praktično vse porušeno. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na ostale naše odbojkarice, ki za sobotni nastop v Moglianu Venetu prav vse zaslužijo pohvalo. Vsi statistični pokazatelji več kot nazorno pričajo, da je Farco Meblo odigral eno letošnjih najboljših tekem in samo smoli in tudi drugim okoliščinam gre pripisati, da ni osvojil točki. Začetna postava M. in N. Grgič, Nacino-vi, Maver, Žerjal in Kralj je odlično pričela. Naše so nadigrale domačinke v vseh odoboj-karskih elementih. Samo kratka nepazljivost v drugi tretjini drugega niza je bila za naše zastopnice usodna. V tretjem nizu pa smojjledali letošnji Farco Meblo v najboljši izdaji. Ze omenjene okoliščine pa so v največji meri vplivale, da se je doslej izredno homogeni in odlično uigrani stroj pričel zatikati in to v največji meri iz psihološkega vidika, saj ni mogoče igrati samozavestno, ko v najkrajšem času odneseš kar dve igralki z igrišča. Vsi tisti, ki smo bili priča razpletom v zadnjem, petem nizu, lahko mirne duše trdimo, da take zagrizenosti pri naših igralkah doslej še nismo videli. Posledica tega zanosa je bilo izdatno vodstvo in samo po zaslugi dveh srečno izpeljanih protinapadov, žal še štirim točkam neposredno s servisom in dve naši napaki, so pripomogli, da je Mogliano Veneto spet ujel korak. Potem so se pričeli kazati znaki utrujenosti in k temu je izdatno pripomogel prvi sodnik, ki je nasprotnicam spregledal dve napaki. V soboto smo proti še-sterki iz Motte di Livenza že petič zaporedoma izgubili. Kljub temu pa sem lahko z igro svojih fantov zadovoljen, saj so dali vse od sebe, da bi prekrižali račune objektivno močnejšemu nasprotniku. Igrali so značajno, borili so se na vsako žogo, skratka, pokazali so, da serija porazov ni skrhala morale, kar je navsezadnje bistvene važnosti pred naslednjimi nastopi, v katerih si bomo zaigrali obstanek v C-l ligi. Za nameček nas sedaj pestijo tudi hude poškodbe. Še nekaj tekem bomo morali odigrati brez Allescha, ki si je poškodoval gleženj na tekmi z ASFJR iz Čedada. Tudi Plesničar je med tednom imel lažjo poškodbo, Palin pa prejšnji teden sploh ni treniral, ker je zbolel za gripo, tako da je stopil na igrišče v neoptimalni formi. Sam nisem zato vedel prav do zadnjega trenutka, katero šesterko bom lahko poslal na igrišče, in to prav v srečanju z eno izmed najboljših postav v ligi. Kljub vsem tem težavam pa smo odlično pričeli srečanje in osvojili prvi set. Tedaj smo celo upali, da bi nam uspel veliki met, v nadaljevanju pa so gostje z dobro organizirano igro preusmerili srečanje v svojo korist. Mislim, da bi se proti tej šesterki lahko enakovredno upirali le v kompletni postavi in še tedaj bi bilo sploh vprašljivo, če bi lahko ugnali nasprotnika. Zato ne bi ocenil negativno naše zadnje tekme, tudi če nas je rezultat ponovno penaliziral. Z igro smo namreč popolnoma zadovoljili in tudi karakterno smo dokazali, da smo še vitalni. Sedaj je naša prva skrb ta, da čimprej okrevajo vsi poškodovani igralci, saj so pred nami odločilna srečanja. Važno je, da bomo v direktnih spopadih lahko vendarle nastopili v kompletni postavi. Zelo pomembna bo že sobotna tekma proti skromni tržaški šesterki lnter 1904, ki ni še slavila zmage v letošnjem prvenstvu. Pozitiven rezultat je nujno potreben predvsem za moralo, saj sem prepričan, da bomo z uspehom pridobili tudi na samozavesti. Čeprav je lnter za razred slabši nasprotnik, ne smemo narediti napake, da bi Tržačane podcenjevali, nasprotno, zaigrati moramo tako odločno in borbeno, kot smo proti Elettronici. Čaka nas torej še dosti dela, doseči pa moramo vsaj dve ali tri zmage, da si zagotovimo odločilne točke za obstanek. Na prihodnost pa lahko gledamo z zmernim optimizmom, saj me je zelo ugodno presenetil mladi Prinčič, ki je v soboto nadomestil poškodovanega Allescha in je odlično opravil svojo nalogo. Zato bom seveda računal nanj tudi v naslednjih tekmah. Tudi podajač Vogrič, ki si je letos priboril mesto v začetni postavi, je pokazal določen napredek v igri, čeprav je zaradi prevelike borbenosti, ki ga odlikuje, v določenih trenutkih malce preveč nervozen. Vsekakor računam, da bomo prav z doprinosom mlajših sil, ki vnašajo v ekipo tisto prepotrebno svežino, prebrodili trenutno krizo rezultatov in se kaj kmalu izvlekli iz nevarnih voda. Košarka: turnir Alpe-Adria Selekcija ZSŠDI danes proti Don Boscu Danes bo v telovadnici Don Bosca povratno srečanje polfinala košarkarskega kadetskega turnirja Alpe-Adria med združeno ekipo ZSŠDI ih Don Boscom. Naj omenimo, da se turnirja udeležujejo kadetske ekipe iz Avstrije, Jugoslavije in Italije in da bo veliki finale od 29. aprila do 1. maja v Pulju. V Italiji sodeluje 57 ekip iz Furlanije-Julijske krajine, Benečije in Tridentinskega -Južne Tirolske. Moštva je organizator razdelil v sedem skupin. Prvouvrščeni v posameznih skupinah pa se bodo pomerili z jugoslovanskimi ter avstrijskimi ekipami za vstop v veliki finale. Naša združena ekipa nastopa v prvi skupini in se je po dvojni zmagi s Sabo uvrstila v polfinale. Na žalost so naši prvo tekmo z Don Boscom nerodno izgubili z rezultatom 94:83, potem ko so v drugem polčasu vodili celo s 14 točkami prednosti. Vsekakor reprezentanca ima danes vse možnosti, da z dobro igro nadoknadi zaostanek 11 točk iz prve tekme in da se uvrsti v finale skupine. Tekma se bo začela ob 18.30 v telovadnici Don Bosca. (L. Furlan) sredi tedna med košema Perspektivni mladi domovci Kako je kaj z mladinsko košarko na Goriškem? Tudi tu se, žal, pozna neprestani padec rojstev in vsem je prav dobro znano, da se bo položaj v prihodnjih letih še poslabšal. Mladih sil je vedno manj, športnih panog, ki jih gojijo razna športna društva, pa je vedno več. Zato pride večkrat do neljubih primerov, ko se več društev »poteguje« za istega športnika. V prihodnjem desetletju bo gotovo marsikatera športna panoga obsojena na izpad, trenutno stanje pa ni še tako katastrofalno. Kar občutno primanjkuje, je nekaka večja povezava med športnimi društvi in šolo, saj bi lahko s skupnimi močmi odločno povišali število športnih udeležencev. Pri košarkarski sekciji Doma trenira letos kar lepo število mladih košarkarjev. Deseterica najmlajših že več časa trenira minibasket, letos pod vodstvom trenerja Marka Čubrila. Ekipa nastopa na 2. trofeji Jadrana v minibasketu, odborniki sekcije pa upajo, da jim bo le uspelo zbrati še večje število malčkov, da bi lahko nastopili tudi v prvenstvu minibasketa, ki ga organizira italijanska košarkarska federacija. Poleg minibasketa vadi v telovadnici Kulturnega doma tudi ekipa dečkov, ki jih že tretje leto trenira domovec Mauro Dornik. Ekipa, ki ji vsi pripisujejo rožnato bodočnost, nastopa v prvenstvu dečkov, doslej pa še ni pokazala, kaj vsega je res zmožna. Po treningu ekipe dečkov smo na kratko poklepetali z Dornikom, ki nam je dejal: »Sodeč po rezultatih, ki so jih igralci dosegli v letošnjem prvenstvu, bi vsakdo lahko brez večjih pomislekov dejal, da je ekipa zelo šibka. Odigrali smo ves prvi del prvenstva in samo enkrat smo zmagali. V večini srečanj smo doživeli pekoče poraze.Igralcem se, žal, pozna, da resno trenirajo šele drugo leto, medtem ko igralci vseh ostalih ekip so že pravi majhni veterani. Potencial, ki ga premore naša ekipa, je zelo visok, toda velika večina igralcev ga še ne zna izkoristiti. Treniramo trikrat tedensko, kar pa je gotovo premalo, če upoštevamo, da zaradi raznih drugih obveznosti treningi niso vedno polno obiskani. Na razpolago imam štirinajst igralcev, med katerimi je nekaj izredno perspektivnih igralcev. Upam si celo trditi, da bo kateri izmed njih lahko v bodoče oblekel tudi Jadranov dres. Več italijanskih goriških trenerjev je dejalo, da bo ta naša ekipa v teku dveh let prišla na sam vrh pokrajinske košarke. To pa bo mogoče doseči le s trdim delom in drugačnim pristopom nekaterih igralcev, ki preradi lenarijo. Viden napredek smo opazili že v sobotnem srečanju, ko smo na domačih tleh igrali proti ekipi Airone iz Tržiča. V prvem srečanju smo na tujem izgubili kar z 90 točkami razlike, v soboto pa smo res izgubili, toda le z dvajsetimi točkami razlike, prvi polčas pa smo zaključili celo v vodstvu. Mislim, da bomo v povratnem delu prvenstva dosegli vsaj tri, štiri zmage, kar bi bil že lep uspeh. Prihodnjo sezono pa se bomo potegovali že za najvišja mesta, saj bomo med poletjem močno trenirali ter se udeležili poletnih priprav v Pulju.« Vseeno vredni pohvale Kljub porazu na torkovem finalnem srečanju pokrajinskega medšolskega pr' venstva proti liceju Oberdan si košarkarji naše šole Žiga Zois zaslužijo p°' hvalo. Na sliki: naši dijaki s trenerjem Joganom. obvestilu - obvestila ] ŠD BREG - SMUČARSKI ODSEK prireja 28. t. m. izlet v Podklošter (Ar-noldstein - Avstrija). Vpisovanje v dolinski telovadnici še jutri, v četrtek, 25. t. m., od 20. do 21 ure. Za informacije tel. 228404. PRIMOTOR KLUB vabi svoje člane in simpatizerje na zakusko, ki bo jutri, 26. t. m., ob 20.30 v društveni gostilni v Lonjerju. ZSŠDI obvešča, da je plavalni tečaj v Lipici prekinjen do 8. marca. SPDT prireja v nedeljo, 28. t. m., 22. zimske športne igre v Ravasclettu, ob tej priliki pa tudi avtobusni izlet. Vpisovanje za tekmo in izlet pri Devanu Cesarju (tel. 911433) v popoldanskih urah. Vab' ljeni! ŠD MLADINA prireja smučarski avtobusni izlet v ne' deljo, 28. t. m., v Ravascletto ob pril**1 zimskih športnih iger. Odhod avtobu8 z Opčin ob 6. uri, iz Križa ob 6.15. vp*' sovanje za tekmo in izlet poteka Domu A. Sirk v Križu danes, 25. t. a1" od 17. do 19. ure. Vabljeni! SK DEVIN obvešča člane in prijatelje, da se lab" vpišejo še danes, 25. t. m., na tekmov nje veljavno za pokal prijateljstva tr dežel, ki bo v Podkloštru v nedeljo, t. m. Avtobus za tekmovanje v ro kloštru bo odpotoval iz Bazovice ob uri in nadaljeval po že znanem vozn redu.