Naslednja številka bo izšla 23. junija 2005. Vi znate ceniti svoj dom Brestanica - “Razločno slišim rezek, predirljiv ukaz: “Auf-machen!” Nikoli ne bom pozabil grozljivega materinega krika, ki je tudi meni otroku dopovedal, da se dogaja nekaj strašnega. Sedaj vem, da je bil to krik ženske in matere, ki je občutila izgubo domačije in domovine, kakor bi ji razparali prsi in ji hoteli iztrgati srce.” To je le drobec bolečega spomina na čase množičnega izganjanja Slovencev v času nacistične okupacije v drugi svetovni vojni. Preveč je bilo gorja in preširok je bil potok solza, da bi ta golgota, ta množična tragična izkušnja smela ponikniti v brezno zgodovine. Minister Vizjak, Ivica Žnidaršič, France Cukjati in minister Erjavec Ob 60-obletnici vrnitve izgnancev se je na slovesnosti na gradu Rajhenburg zbralo okrog osem tisoč zgnancev, beguncev, prisilnih delavcev in skupaj so obudili spomin na tragično pot, ki so jo prehodili. Ob pretresljivem kulturnem programu, ki so ga pripravili domači pevci, godbeniki in reci-tatoiji, je zbranim spregovorila predsednica ruštva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič in opomnila, naj se taka tragedija nikdar več ne ponovi. Slavnostni govornik France Cukjati, pa je med drugim dejal: “Kdo, če ne vi, ki ste bili izgnani iz svojih domov, znate ceniti svoj dom, svojo grudo, svoja polja in doline. In kdo, če ne vi, lahko mlajše naučite ljubiti svoj dom. Spomin na trpljenje pa naj kot opomin ostane na preži, da se ne bi kdaj spet rodila kakšna nova totalitarna norost.” ...na strani 6 Glas nima več glasu Sevnica - Nadzorni svet ^ružbe Lisca je s 5. junijem sPrejel nepreklicno odstopno 'zjavo Viljema Glasa s fun-jfje predsednika uprave druž-„e' Ta poteza je bila že nekaj casa pričakovana. Nadzorniki So imenovali individualno upravo družbe Lisca in za general-nega direktorja imenovali Gorana Kodeljo in sicer s 6. juni- Goran Kodelja je bil kot elan uprave v sevniški Lisci že od letošnjega januarja, zadolžen pa je bil tudi za področje Prodaje. Sicer pa je bil pred časom direktor Koloseja, pomembno mesto je imel tudi v Maximarketu. Doma je iz Vipave, živi pa v Ljubljani. Kakšne bodo njegove poslovne poteze oz. poteze edinega astnika, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da bo Lisca z letošnjo f*n?° " ta^rat menda v Lisci še ostaja Glas - ukinila proiz-odnjo v svojih proizvodnih enotah v Krmelju in na Senovem, lavni razlog za takšno odločitev je ekonomske narave, ki se fraža v zaostrovanju konkurence na trgu, še posebej po sprosti uvoza tekstilnih izdelkov v letošnjem letu. Kot je znano, je uprava sevniške tekstilne družbe Lisca sredi aja z družbo Intima design že podpisala pogodbo o prodaji rata v Krmelju z vso proizvodno in neproizvodno opremo, uPec pa bo prevzel tudi vseh sto zaposlenih v obratu. Uradna | r>mopredaja in prevzem delavcev bo 18. junija. N.Č.C. Viljem Glas Leto novih dosežkov Brestanica - Občina Krško in Krajevna skupnost Brestanica sta si za svoj praznik izbrali datum vrnitve izgnancev na svoje domove, 7. junij. Svečana seja občinskega sveta je bila na kraju nesrečnega spomina, na gradu Rajhenburg, vendar je tokrat grajska dvorana prekipevala od dobrih želja in optimizma. Senovško-brestaniška dolina je dobila čistilno napravo in bistro pitno vodo, za kar skrbi ultrafiltracijska naprava na vodnem viru Dobrova. Investiciji pa nista prepričali predsednika KS Brestanica Miroslava Mikelna, da bi ostal na položaju. Pred kratkim je namreč odstopil, nezadovoljen, ker njihovi programi za urejanje kraja ne dobijo proračunske podpore. Namesto njega je dobrodošlico gostom izrekla Margareta Marjetic in še posebej pozdravila občinske nagrajence. Veliki znak občine Krško je dobilo Delavsko kulturno društvo Svoboda Senovo, sprejel ga je Zoran Soln, znak občine pa Alojz Kunej, Ivan Lovše in Jože Ribič. Svečanosti sta se ob gostih Alojz Kunej, Ivan Lovše, Jože Ribič, Zoran Šoln iz sosednjih občin udeležila tudi minister za okolje dr. Janez Podobnik in minister za javno upravo dr. Gregor Virant, ki je Občinski upravi Krško izročil certifikat kakovosti po ISO standardu. To m bilo praznično darilo, ampak zasluga skoraj dveletnega dela, s katerim so letošnjega maja na zunanjem preverjanju certifikacijske hiše iz Ljubljane pokazali pravo organiziranost, produktivnost in preglednost procesa dela. ...na strani 3 Kako do zanesljive oskrbe z elektriko Krško - Slovenski nacionalni odbor Svetovnega energetskega sveta jev Krškem organiziral letni zbor in v okviru tega okroglo mizo o pomenu energetike v gospodarskem razvoju. Slovenski nacionalni odbor Svetovnega energetskega sveta vodi Vekoslav Korošec. Odbor združuje ljudi iz energetske stroke na znanstvenem in gospodarskem področju. Njihova skupna skrb je opozarjanje porabnikov na zdržno rabo energije, na zanesljivo oskrbo z njo in na proizvodnjo energije, ki je stroškovno ugodna ter okolju prijazna. Skupna ugotovitev energetikov je, da poraba elektrike v svetu strahovito narašča. V Sloveniji bomo čez deset let potrebovali novih elektrarn za skupaj 1000 mW moči. Evropa razmišlja o nadaljevanju uporabe jedrske energije in Anglija napoveduje gradnjo desetih novih jedrskih elektrarn. Tudi Slovenija bi morala razmišljati o nuklearki številka dve, meni Stane Rožman. Vekoslav Korošec pa opozaija na nujno izgradnjo daljnovodov, ki jih ne potrebujemo v prvi vrsti za trgovanje, ampak za zanesljivost oskrbe domačih porabnikov. Natan Bernot se sprašuje, kdaj bo družba dojela, da je nujno spremeniti strukturo znanja, ker bo le to zagotavljalo zdržno rabo elektrike. Zastarele tehnologije so namreč prepožrešne. Drago Fabjan in Bogdan Barbič opozarjata na potrebno Natan Bernot meni, da le komplementarnost znanja z energijo pomeni vzdržno porabo. regulativo, ki bo spodbujala gradnjo novih elektrarn v Sloveniji. Eden od razpravljalcev pa se je dotaknil absurdov v zakonodaji, ki zaradi nepremišljenosti in nezavedanja kompleksnosti gradnje energetskega objekta povzročajo težave. Soglasja za daljnovod je treba pridobivati po postopkih, ki trajajo leta. Enako za elektrarne, ki več niso objekt energetske infrastrukture, ampak imajo status proizvodnega objekta. Z Naturo 2000 je Slovenija zaščitila dobršni del za vodne elektrarne primernega področja. Za gradnjo novih elektrarn torej ni problem le v denarju, ampak tudi v razpoložljivih lokacijah. B.D. Valetniki “prebudili” mestno središče Brežice - Minulo nedeljo seje središče mesta za kratek čas prebudilo iz trdnega zimskega sna, saj so ga že tretjič zapovrstjo s plesom četvorke polepšali letošnji osmo oz. devetošolci, ki jim pravijo kar valetniki. Da mladina obvlada prvine francoskega družabnega plesa, ki je bil predvsem zaradi damskih toalet na versajskem dvoru prava paša za oči, je prikazalo 66 parov iz sedmih osnovnih šol -Artič, Cerkelj ob Krki, Globokega, Kostanjevice na Krki, Podbočja, Rake in Brežic. Organizator, plesna šola Salsa in brežiške mladinski center, sta sicer pričakovala rekordno število plesalcev, vsaj 150 parov, a jim je nekoliko zagodlo muhasto vreme. M.K. Športniki spet blestijo Posavje - Zadnji vikend v maju je speedwayist Matej Žagar na prestižni dirki za Grand Prix v Krškem uresničil “grožnje” in premagal vse najboljše svetovne speedwayiste razen dveh; mladi FIT-ov atlet Rok Držanič je isti konec tedna za več kot 1000 točk popravil državni rekord v osmerobo-ju in ima trenutno najboljši rezultat na svetovnih lestvicah, globoška “ju-jitsarja” Kostevc in King pa sta se z evropskega prvenstva vrnila z zlato medaljo. ...na strani 10 .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 AKTUALNO POSAVSKE flVŠICE Regijo povezujejo le še vinske ceste Dogodki, prireditve, proslave in jubileji se te dni kar gostijo. Na rajhenburškem gradu so se srečali izgnanci in v Krškem imajo njim v spomin občinski praznik, naokrog so razsajali in plesali osnovnošolski in srednješolski valet-niki, likovne in drugačne razstave odpirajo na vseh koncih in krajih. Brežiški pevci so se v okviru “štiriperesne deteljice” tokrat že triintridesetič srečali v Stražišču pri Kranju. V Krškem so trenirale slovenske rokometašice in dirkali svetovni asi speedwaja, v Brežicah pa zmagovalno vadili hrvaški nogometaši.’ In zdaj bo na glavo v Krko skakal še sam minister Vizjak. Najbolj vesele trenutke pa so v Posavju seveda doživljali ljubitelji cvička in bizeljsko-sremiških vin. tično transportni center na Drnovem, v sosednji škocjanski občini pri Dobruški vasi ob avtocesti tudi nastaja podobno $ Jože Žura Tudi dva vinska praznika potrjujeta, kako vsaksebi so si poleg politikov in Občinarjev celo dništva! V isti občini sta bili namreč hkrati dve prireditvi navdušencev vinske kapljice in vinskih hlapov, nobena od njiju pa, tako denimo kot belokranjska Vinska vigred, ni naletela na širši odmev. Bo pri načrtovanju cvič-karije v prihodnje kaj bolj pozoren novi predsednik in novinarski kolega Jože Žura, tudi sam zgleden pridelovalec dolenjskega posebneža in salam?! Posavje bi še kako potrebovalo odmevno prireditev, kajti zdaj območje na jugu države poznajo zgolj po nuklearki in skladiščenju RAO ali umazaniji okrog krške tovarne Videm. Če se želi Posavje, ki ga kljub prizadevnosti novinarjev še naprej zamenjujejo z Zasavjem ali Dolenjsko, resnično prepoznati v slovenskem prostoru kot ena od naših dvanajstih ali štirinajstih pokrajin, bo moralo več storiti za svojo promocijo. Pa ne le uspešna podjetja in znani posamezniki, ampak tudi številni razvojni centri in agencije, ki menda nekaj načrtujejo v tej smeri, a rezultatov ni od nikoder, ed-občinski svet pokrajine v ustanavljanju, ki mu zdaj načeluje krški župan Bogovič, se prav tako ne sestaja, čeprav se vodilni možje menda neformalno dobivajo. V šali bi lahko rekli, da brežiško, krško in sevniško občino ta hip še najbolj povezujeta obe vinski cesti, kajti mnoge druge stvari gospodarstvenikom in politikom uhajajo iz rok. Samo spomnimo na ustanavljanje obrtnih in industrijskih con ter gospodarskih ploščadi, o katerih je slišati vse manj. Nič čudnega, ko pa vsakdo načrtuje po svoje; Krško denimo dobiva logis- Marjan Šunta ja spotikanja, sta za podžupana glasovala tudi svetnika SD Jesenkova in Škrlec, ki bi lahko kdaj bila pri odločitvah tudi jeziček na tehtnici. Poznavalce razmer zdaj samo še zanima, kako bosta na področju druž- benih dejavnosti sodelovali ambiciozni dami, vodja oddelka Anica Hribar in podžupanja Stanka Preskar. Tako kot mnoge zanima, kdaj se bo iztekel stečajni postopek Agrarie Brežice, kjer je Slobodana Ninkoviča nasledil stečajni upravitelj Jože Patty. Medtem pa se nekatere stvari vendarle bistrijo pri Kmečki zadrugi Brežice. Njen nekdanji direktor Roman Baskove naj bi si namreč na delovnem sodišču izboril pravico. Spomniti kaže, da so ga leta Franc Ernesti središče in v Ločni pri Novem mestu prav tako. Nič dobrega pa ne kaže z gospodarsko ploščadjo na Obrežju, saj so tam menda predragi in se interesenti odločajo za omenjene cenejše rešitve malce dlje od meje! Bo novi brežiški župan Molan, seveda skupaj z ministrom Vizjakom, le našel primerno rešitev? Saj ne bi bilo prav, če bi zastala gradnja termina na mednarodnem mejnem prehodu Obrežje, tako kot zna zaradi različnih interesov zdaj zastati gradnja verige spodnje-savskih elektrarn. Kaj po ustavitvi celulozne proizvodnje potem sploh še ostane Posavju? In seveda posebej Sevnici, kjer je po stečaju Jutranjke zdaj v Lisci direktorja Glasa zamenjal Kodelja, ki se gaje že prijel vzdevek “novi vunderkind Rabič”. Franci Ernesti, nedavno upokojeni vodilni delavec Lisce, je prepričan, da so firmo v sedanji položaj pripeljale nepravilne odločitve v preteklosti, ko bi Lisco še lahko rešili. “Dachavski proces” in konec Posavske ekonomske zagate bi znale postati še težje ob zelo verjetni ukinitvi območne gospodarske zbornice, kar bi tudi po prepričanju direktorja Marjana Šunte bilo dolgoročno slabo za regijo. Tako kot ni dobro, da so brežiška podžupana Preskarjevo in Račiča, ki jima je celo vrsto očitkov navrgel Milko Veršec, izvolili le koalicijski partnerji, medtem ko so bili svetniki LDS, SNS in Rok Kržan iz DeSUS-a odsotni! Da naj bi presegli dosedan- Roman Baškovč 1993 zadružni organi, v njih so menda bili tudi veliki kmetje Curhalek, Gramc, Lepšina in Pribožič odstranili ter ga v lažnem procesu, lahko bi mu da bi Baškovč dobil le petino terjatev. Živi bili, pa videli! Posavski drobiž Sicer pa so tudi posavski kmetje v preteklih letih dobili lepe vsote nenamenskih sredstev, o čemer tudi ni prave dokumentacije. Nič čudnega, če so mnogi denar porabili za nakup osebnih avtomobilov in za druge nekmetijske namene. Pri svetovalni službi in Kmetijsko-gozdarskj zbornici, ki jo v Posavju vodi Franc Pribožič, vendarle menijo, da so ljudje ravnali bolj pošteno, zlasti pa, da tod ni bilo velikih kmetijskih vlaganj. Zadnje čase je Posavje le vsaj malo bolj opozorilo nase; na grajskem dvorišču je v čudnih okoliščinah odpadel razprodani koncert Nine Badrič in Petra Graše, ob cerkljanskem dirkališču Mo-bikrog so se pretepali lastniki starodobnikov in cariniki so na Obrežju odkrili stare predmete iz makedonskih arheoloških najdišč. Zato pa v Brežicah gradijo novo upravno enoto in na svečanosti sta vsaksebi stala Darko Bu-kovinski in Tone Podgoršek, ki bi lahko načelovala novi območni instituciji. Kajti minister Gregor Virant je ob tem dovolj določno namignil, Anton Podgoršek in Darko Bukovinski rekli “dachauski”, obtožili nepravilnosti. Če bo v prihodnjih dneh odločitev delovnega sodišča za Baškovča - spomnimo, da je bil tudi poslanski kandidat - obveljala, se zadrugi slabo piše. Najmanj kar je, bi za svoje neumnosti zadruga pod vodstvom direktorja Jožeta Strgarja morala oškodovancu odšteti lepe denarce. Ne- da bi Brežice morebiti lahko dobile sedež bodoče nove Upravne enote (in pokrajine?) Posavja. In na koncu, Ernest Sečen, najbolj zaslužen za kaj desetmilijonov SIT bi zadrugo lahko dokončno zamajalo, če se seveda njeni odvetniki ne bodo spet neskončno pritoževali. Slišati pa je, da so v okviru prisilne poravnave že vnaprej rezervirali denar, tako Franc Pribožič dosežke brežiških strelcev, je postal član predsedstva Strelske zveze Slovenije. Prav za konec pa napoved konca časopisa, ki ga prebirate. Le še ena številka Sava-Glasa bo izšla, kajti lastnikom je spričo premajhne naklade menda prinašal prenizke dobičke. Morda se bodo posamezniki celo oddahnili, ker jih ne bodo več obletavale Posavske mušice. Tako je to! Vlado Podgoršek _______________________________Savag/as, 9,6.2005 Ustavite, rad bi izstopil! Sevnica - Občinski svetniki so se seznanili s prijavo občine v postopek izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO). Odlagališča v KS Blanca ne bo, saj krajani temu nasprotujejo, svoje bodo na svetih rekle še ostale krajevne skupnosti (KS). Občina je prepričana, daje pomembno imeti karto v žepu, pa čeprav ne bo prispela na končno postajo. Iz postopka se namreč lahko umakne, vse dokler ne bo šlo čisto zares; to je do javne razgrnitve predloga državnega lokacijskega načrta za odlagališče. Občina Sevnica, ki se je prijavila v postopek iskanja lokacije za odlagališče NSRAO, mora v nekaj dneh Agenciji za radioaktivne odpadke (ARAO) sporočiti odločitev, ali še vztraja v postopku, ali si je nemara premislila. Dr. Miran Veselič, direktor omenjene agencije, je svetnikom povedal, da je v igri še pet občin, med njimi tudi vse tri posavske. Raziskave javnega mnenja so pokazale, tako pravijo na agenciji, veliko družbeno sprejemljivost tega objekta. Najbolj so odlagališču naklonjeni prebivalci jedrske občine Krško, saj po anketi so- čanju in izobraževanju se je strinjal tudi Marjan Kurnik, a je direktor Veselič to zanikal. Kurnik je tudi prepričan, da bi morali denar zaradi manjvrednega prostora na račun odlagališča namesto občini dati ljudem, ki bodo v neposredni bližini objekta. Branko Kelemina ni zadovoljen, da občina špekulira s prijavo in to samo zato, da bi dobila denar, pri tem pa vleče za nos agencijo. Na koncu se bodo namreč občani odločali po principu: jaz sem za to, daje odlagališče v občini, a ne v moji KS. Štefan Teraž je prepričan, da ne smemo zavi- m»m Direktor ARAO Miran Veselič (stoji) na občinskem svetu prepričuje prepričane. 1 deč več kot 50 odstotkov Krčanov nima odklonilnega odnosa do tega objekta, v Brežicah in Sevnici pa je po besedah direktorja Veseliča ta odstotek tik pod polovico. Vprašanje sicer je, koga je zajela ta anketa, saj je znano, da so bili anketirani novinarji, direktorji, občinski uslužbenci, Jci so nekoliko bolj osveščeni in naklonjeni takim idejam. Na Blanci bi težko našli ljudi, ki bi z navdušenjem govorili o odlagališču. Izkušnje izpred trinajstih let, ko so na Kališovcu zaprli novinarja in snemalca, ki naj bi pripravljala oddajo o eni izmed takratnih možnih lokacij za odlagališče, so v KS Blanca pustile trajne posledice. Najprej se je z ostrim protestom odzval odbor za varstvo okolja pri asilskem društvu ok-lek, njegov protest pa je podprl tudi Svet KS Blanca. Njihova zahteva po prepovedi kakršnihkoli terenskih raziskav in poziv občini, naj izstopi iz postopka, je dobil epilog na seji občinskega sveta. Svetniki so namreč sklenili, da se KS Blanca izloči iz postopka iskanja primerne lokacije za odlagališče. Jože Roštohar z Blance, ki se že na prejšnji seji ni strinjal, da se občina prijavi v postopek, agenciji za RAO očita, da v trinajstih letih - od nesrečnega Kališovca naprej, ko so politiki kraju obljubljali marsikaj, tudi cesto, a storili nič, ni bil narejen niti en korak naprej pri osveščanju ljudi. Vse, kar počne država, je, da manipulira z drobižem, ki ga obljublja občinam, ki bi hotele sprejeti odpadke. Da je agencija premalo naredila pri osveš- rati postopkov oz. “karto za vlak že imamo, a še vedno lah- : ko sestopimo. Če ne greš na vlak, ne moreš priti v Ljubljano,” je metaforično pojasnil Teraž. Drugačnega mnenja je bil Lojze Mrgole, ki se mu zdi edino smiselno, da se občina umakne iz postopka. Z odlagališčem bi sicer pridobila denar, dolgoročno pa bi zanemarila okolje in ogrozila turizem. Svetnika Andrej Štricelj in Bojan Rugelj sta prepričana, da gre pri vprašanju odlagališča za posavski problem, zato naj bi | ga vse tri občine reševale na ravni Sveta pokrajine Posavje. Nenazadnje je tak predlog o usklajenem delovanju na predsedujočega sveta Francija Bogoviča v imenu brežiškega občinskega sveta naslovil tamkajšnji župan Ivan Molan, podoben sklep pa so sprejeli tudi sevniški svetniki. Ker pa se pri denarju prijateljstvo navadno konča, tudi Lojze Mrgole dvomi, da bo - kljub usklajenemu posavskemu delovanju - tista občina, ki bo izbrana, priprav- ; ljena deliti denar še z ostalima dvema. Krajevne skupnosti se bodo sedaj na svojih svetih odločalo o nadaljnjem postopku, KS Blanca je že izločena iz nadal" jnjega postopka, stvari pa naj bi se reševale tudi na ravni P°' savja. Kot je poudaril sevniški župan Kristijan Janc, občina lahko v tej fazi kadarkoli iZ' stopi iz postopka, a karto inaa vendarle v žepu. Koliko OJ j ske nejevolje) je za njo plačala ali koliko (denarja) bo zanj0 dobila, pa je že druga zgodba- Nada Černič Cvetanovski AKTUALNO Ob prazniku nove pridobitve in certifikat Brestanica - Na gradu Rajhenburg, kraju spomina in opomina na izgnanstvo, je bila svečana seja Občinskega sveta občine Krško v počastitev praznika občine. Praznovanje je bilo okronano z odprtjem naprave za ultrafiltracijo pitne vode za Senovo, s čistilno napravo Brestanica ter podelitvijo certifikata kakovosti po ISO standardu Občinski upravi Krško. Slovesnosti sta se udeležila minister za okolje dr. Janez Podobnik in minister za javno upravo dr. Gregor Virant. Minister ■ za okolje Janez Podobnik je prerezal vrvico na očistilni napravi Brestanica, ki je od konca lanskega leta v poskusnem obratovanju. Objekt je stal 330 milijonov SIT, sredstva pa je iz dajatev za odpadne vode zagotovila občina. Pod nadzorom Kostaka, ki je uprav-ljalec čistilne naprave za 4800 populacijskih enot, je dela izvajal Begrad. Zaenkrat je v senovško-brestaniški dolini nanjo priključenih 30 odstotkov objektov. V naslednjem desetletju bo potrebno razširiti kanalizacijsko omrežje do vseh objektov, kjer bo to tehnično mogoče. “Občina Krško se je dovolj zgodaj lotila varovanja okolja in sledi vladni direktivi, po kateri mora biti program čiščenja odpadnih voda realiziran do leta 2017”, je v Brestanici dejal župan Franci Bogovič. Čistilno napravo v Kostanjevici na Krki so odprli pred dvema letoma, tik pred objavo pa je mednarodni razpis za gradnjo kanalizacijskega sistema v osrednjem delu občine s priključitvijo na že zgrajeno industrijsko čistilno napravo pri Vipapu. S tem bo tri četrtine občine Krško priključene na sistem čiščenja odpadnih voda. Župan je zadovoljen tudi z realizacijo programa vodooskr-be v občini. Vodni vir Dobrova na Senovem je opremljen z ul-trafiltracijsko napravo, ki brez kemijskih dodatkov prečisti motno vodo do bistrosti in odstrani tudi parazite. Investicijo je vodil Kostak. Namestitev naprave in urejanje vod- nega vira je stalo 36 milijonov SIT. Del sredstev je prispevala občina. Krško se razvojno približuje nekdanji poziciji v regiji, ko je bilo gospodarsko daleč pred sosednjimi občinami in v slovenskem vrhu. Z novo avtocesto se jim odpirajo priložnosti za tuje investitorje, ki jim vodstvo občine s svojo politiko odpira vrata. Lani so takšne naložbe odprle sto novih delovnih mest, do konca letošnjega leta jih bo še enkrat toliko, je povedal župan na slavnostni seji. Med drugim je v svojem nagovoru pozval politiko in gospodarstvo k večjemu sodelovanju na lokalni in regionalni ravni, državo pa k čim hitrejši vzpostavitvi pokrajin. Minister za državno upravo Gregor Virant je kot slavnostni govornik v Krškem potrdil, da bo Posavje pokrajina ne glede na model, po katerem bo stekla regionalizacija. “V vladi ni dvoma o tem, ne morem pa vam še povedati, kje bo upravno središče. Najbolje bi bilo, če bi v regiji o tem dosegli dogovor. V nasprotnem bomo mi prinesli strokovno pretehtano odločitev”, je dejal Virant. Krškega praznovanja se je udeležil s prijetno nalogo, da županu preda certifikat ISO 9000:2001, kar pomeni, da je občinska uprava dosegla kakovost izvajanja svojih storitev in procesov po mednarodnem standardu. Pripravljali so se skoraj dve leti, zunanjo presojo pa je opravila cer-tifikacijska hiša SIQ iz Ljubljane. Slavnostna seja ob občinskem prazniku pa je v prvi vrsti namenjena dobitnikom priznanj, ki so si jih prislužili s svojim angažiranim delom v korist širše skupnosti. Topel aplavz prisotnih je potrdil, da so se letošnji nagrajenci zaradi svojega dela že zdavnaj zapisali med žlahtne občane. Grajska dvorana je prekipevala od spontane radosti, ki so jo pričarali odlični izvajalci kulturnega sporeda - Moški pevski "zbor Svoboda s solistom Markom Železnikom, učenci Glasbene šole Krško in državna prvakinja na diatonični harmoniki Natalija Hočevar. Branka Dernovšek Veliki znak občine Krško je prejelo Delavsko kulturno društvo Svoboda Senovo, ki pod tem imenom 60 let združuje kulturnike v različnih sekcijah. Ob pihalnem orkestru, folklorni skupini in pevskem oktetu v zadnjem obdobju po profesionalnih uspehih najbolj izstopa gledališka skupina, ki posega po najvišjih državnih priznanjih za amaterske odre. Znak občine Krško pa so dobili trsničar in vinar Alojz Kunej, ki je kot predsednik Zveze društev vinogradnikov ob bizelj-sko-sremiški vinsko turistični cesti pomembno prispeval za povezovanje vinogradnikov na levem bregu Save in za uveljavitev blagovne znamke vina sremičan-bizeljčan; Jože Ribič za 10-letno uspešno vodenje Društva za cerebralno paralizo Sonček Posavje, ki je lani za invalidne osebe odprlo varstveno delovni center in župnik Ivan Lovše za 30 let duhovniške službe v župniji Krško, kjer se je odlikoval s skrbjo za kulturno dediščino in odnosom do skupnosti, v kateri ljudi ne razdvaja na verne in neverne. Podžupana Preskarjeva in Račič Brežice - Občinski svet občine Brežice je v nadaljevanju 18. redne seje izvolil dva nestrankarska podžupana občine in sicer Stanko Preskar iz LORKS - Liste za razvoj krajevnih skupnosti in Davorja Račiča, člana PUM - Posavske unije mladih. Pred dvema mesecema izvoljeni novi župan Ivan Molan je Račiča zadolžil za spremljanje razvoja gospodarstva in prostorske ter °koljevarstvene problematike, Preskarjevo, ki bo v primeru predčasne zamenjave župana tudi nastopila to funkcijo, pa za delovanje družbenih dejavnosti. Stanka Preskar in Davor Bačič sta ob izvolitvi izrazila Prepričanje, da bo z njuno iz-v°litvijo v občinskem svetu in občini presežena politična de-btev in da bo poslej konec nestrankarskih podtikanj. Ki»čič je ob tem omenil tudi Priložnosti, ki jim morajo Bre-^lce kot obmejna občina s pri-nodoin državnih projektov bolj izkoristiti kakor doslej. Kandi-at°ma je bilo očitano, da sta zamenjala že več koalicij, Ra-C1cu pa £ja se nj najbolj izkazal med dogodki ob umestitvi v°dje brežiškega mladinskega Centra. Račiča in Preskarjevo Je.Podprlo 17 svetnikov, torej Vsi prisotni razen Milka Verš-Ca> saj s° se svetniki iz vrst LDS 111 SNS opravičili za odsotnost aa seji. V nadaljevanju so svetniki obravnavali tudi projektni dokumentaciji za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Obrežju in v Brežicah. Skupna vrednost vlaganj v krajevni pUpnosti (KS) Jesenice na Dobskem in Velika Dolina zna-milijonov S T pri tem s, .bila kanalizacija v Sloven-1 vasi že zgrajena v letih j , tako da je preostala esticija po tekočih cenah euna okrog milijonov. Od tega bo občina morala prispevati dobrih milijonov S X evropskih sredstev A pa je za dobrih milijonov S T Kanalizacija in čistilna naprava v Brežicah je po tekočih cenah ocenjena na milijardo 950 tisoč SIT - občinski delež se giblje okrog 313 oz. 339 milijonov - Evropa (sredstva ISPA) pa naj bi v letih 2006-08 prispevala dobrih 744 milijonov SIT. Največ negodovanj na ta projekt - oglašali so se sicer tudi drugi svetniki, ki jih je zanimalo, kdaj bodo prišli na vrsto še drugi kraji po občini -je izrazil Ivan Vogrinc (SLS) iz Dobove. Zahteval je namreč, naj se hkrati prične z gradnjo kanalizacije po mestu Brežice in po dobovski krajevni skupnosti, ki - razen vasi Mostec -ni vključena v projekt. Opozoril je, da se očitno ne spoštuje mnenje krajanov, ki so zavrnili prvo varianto oz. sprejeli lokacijo med Mostecom in Dobovo le pod določenimi pogoji, sedaj pa ostali zunaj projekta. Predlagal je, naj se gradnja kanalizacijskega voda po krajevni skupnosti uvrsti v sam program, sicer se bo izvedba projekta zavlekla, in naj se obravnava na naslednji seji občinskega sveta. Branko Blaževič, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in razvoj na brežiški občini, mu je odvrnil, da je v letošnjem proračunu zagotovljen denar za projektno dokumentacijo kanalizacije, kje pa se bodo iskali viri za njeno gradnjo, še ni jasno. Kljub pomislekom je Vogrinc glasoval za oba investicijska programa. Svetniki so sprejeli tudi predlog novelacije dokumenta glede izgradnje OŠ Bizeljsko, ki naj bi se pričela graditi prihodnje leto in bila končana v letu 2007. Krajevna skupnost bo v peti letih prispevala 121 milijonov, občina pa 555 milijonov SIT. Milko Veršec je tudi v zvezi s tem predlagal razmislek in namignil celo na izsiljevanje občine, češ - če boste želeli na svoje, šole ne bo. Svetniki so prisluhnili tudi poročilu o delu brežiškega centra za socialno delo ter sprejeli pobudo o uskladitvi cene storitev za program “Pomoč družinam na domu”. Pri tem so tudi podali pobudo za spremembo zakona glede dodeljevanja subvencij, ki se še vedno določa avtomatsko, ne glede na imovinski status upravičencev. Mojca Kosem Podžupana: Davor Račič (prvi z leve) in Stanka Preskar za govornico AflKETfV Ribičiča pred sodnike? Pred kratkim so se v javnosti pojavile informacije o odkritju različnih dokumentov, ki naj bi dokazovali, da je bil nekdanji visoki funkcionar Mitja Ribičič vpleten v povojne poboje nedolžnih ljudi. Mnenja o tem, ali je po toliko letih še potrebno o tem govoriti, so deljena. Ali je zadeva politično motivirana, je prav, da se je v javnosti pojavilo ime in priimek osumljenega, preden mu je dokazana krivda, in ali je sploh smiselno pred sodišče postaviti človeka, ki je star preko let, smo povprašali nekaj naključno izbranih Posavcev. Ludvik Cvirn, upokojenec iz Sevnice: Osebno se mi stvar ne zdi preveč okusna, načeloma pa je prav, da vsakdo odgovarja za svoja dejanja. Če nad Mitjo Ribičičem visi sum, da je bil vpleten v taka dejanja, potem je prav, da se to razišče in se krivda potrdi ali ovrže. Ne vem sicer, če je po toliko letih sojenje upravičeno. Sprašujem pa se, zakaj ni bilo to raziskano že prej, ne pa šele 60 let po končani vojni. Vito Sekulič, študent iz Krškega: Nisem preveč seznanjen z najbolj aktualnimi premiki glede ovadbe Ribičiča in drugim v zvezi s poboji, a poznam to tematiko. Dejstvo je, da si je po vojni z morijo marsikdo želel dati “malo” duška, kar ne opravičuje, a vendar pojasnjuje situacijo. Kar se sedaj počenja, ni ravno v čast naši policiji, že objava imena in priimka je sporna, sploh pa ima vse politični predznak. To, kar se je dogajalo pred 60 leti, nam mladim ni prioriteta. Marija Bizjak, gospodinja z Gornjega Pijavskega: Vse, ki so odgovorni za poboje, bi morali kaznovati že leta 1945, sedaj pa je že skoraj prepozno. Spomnim se, da so ljudje včasih vedeli in povedali marsikaj o teh dogodkih, a potiho, da tega niso slišali drugi. Ta oblast mi je všeč, saj tega ne prikriva, in tudi ni nič narobe, če so med preiskavo objavili polno ime. To so vendar hudi zločini, genocid proti lastnemu narodu. Stane Pajk, državnozborski poslanec iz Krškega: Nisem seznanjen s podrobnostmi, pavšalne ocene pa ne bom dajal. Vnaprej ne bi nikoli obsojal in poslanci se nimamo pravice vtikati v to, ali in kako se bo zadeva odvijala naprej. Edini poklicani so pristojni organi in sodstvo. Je pa resnica vedno dobrodošla, ne glede na to, kdo je zadaj. Helena Krajnc, papirničarka iz Brestanice: Obtoževanje starega Ribičiča je bolj mazanje oči javnosti, da ji odvrnejo pozornost od aktualnih problemov. Vsaka vojna je krivična do narodov in posameznikov ter naredi krvave roke tudi zmagovalcem, ne le poražencem. Po tolikih letih kopati za nazaj ni smiselno. Ne rečem, da ni bilo takrat marsikaj narobe, če dogodke presojamo danes. Kdo jo bo podrl? Brege - Kanja Brege skozi hčerinsko podjetje ILH Julka d.o.o. trži lesene montažne hiše. V reklamne namene so začasno postavili hišo, ki so jo nameravali po letu dni podreti in jo nadomestiti z novim tipom lesene hiše. Toda gradbena inšpekcija zahteva takojšnjo rušenje objekta, ker ni postavljen z gradbenimi dovoljenjem. Direktor Kanje Igor Avsec trdi, da je za začasno postavitev dovolj lokacijska informacija, ki jim jo je izdala Občina Krško in hiše ne namerava podreti. Po odločbi inšpektorata bi morali reklamno hišo odstraniti do 9. maja. “Vabim gradbeno inšpektorico Vlasto Kostevc, naj sama organizira rušenje. Mi ga ne bomo”, pravi Igor Avsec. Na novinarje se je obrnil zato, ker je po njegovem mnenju postopek voden nepravilno, in ker so se upirali, so proizvodne prostore Kanje obiskale še druge inšpekcijske službe. Avsec vztraja, da je za legalno postavitev reklamne hiše, ki je bila mišljena brez komunalnih priključkov, dovolj le lokacijska informacija. Tako mu zatrjujejo tudi v advokatski pisarni, kamor se je obrnil po nasvet, saj bo vložil tožbo na Upravnem sodišču in najbrž tudi proti inšpektorici osebno. Pravi, da je imelo podjetje zaradi vseh zapletov že za 3 milijone SIT dodatnih stroškov, saj sedaj pripravljajo tudi rešitev za komunalne priključke. Če izgubijo upravni spor, bodo pač zaprosili za gradbeno dovoljenje. V nasprotnem primeru bodo terjali odškodnino. B.D. GOSPODARSTVO, KMETIJSTVO Čisti dobiček se je močno zmanjšal Posavje - Posavske gospodarske družbe so - gledano v celoti - tudi v lanskem letu poslovale s čistim dobičkom, a je bil ta precej manjši kot leto poprej, ugotavlja vodja krške izpostave Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) Andrej Zupančič. Najslabši položaj se kaže v Sevnici, kjer so tudi plače najnižje. 913 posavskih gospodarskih družb (toliko jih je AJPES izpostavi Krško predložilo letno poročilo), ki zaposluje 9622 delavcev, je lani skupaj ustvarilo 216 milijard prihodkov ali le za 0,1 odstotka več kot pred letom. Ustvarile so 6.593 tisoč SIT neto dodane vrednosti na zaposlenega, kar je za dober odstotek manj kot je povprečje v Sloveniji. Posavske gospodarske družbe so čisti dobiček zmanjšale za dobrih 46 odstotkov v primerjavi z letom poprej. Čisti dobiček je v regiji ugotovilo 530 družb, največ so ga ustvarile družbe, ki poslujejo z nepremičninami, se ukvarjajo z najemom in poslovnimi storitvami ter družbe predelovalne dejavnosti. Neuspešne so bile 303 druž- Dobiček iz poslovanja ter amortizacija sta lani znašala 1,8 milijarde SIT, kar znaša 34 odstotkov na prihodek družbe, takšnega rezultata pa po besedah generalnega direktorja Boruta Mokroviča ne dosega nobena družba v Sloveniji. Lani so se nočitve domačih gostov povečale za 5,4 odstotka, nočitve tujih gostov pa za slabih 16 odstotkov. Lani so v termah nakupili 39 apartmajev v kampu, na Mokricah pa grajske hleve obnovili v apartmaje, restavracijo in prostore za golf klub. Letos naj bi investicijo v Mokricah z obnovo kašč, vrtnarjeve in logar-jeve vile ter grajske strehe in fasade tudi dokončno zaključili. V slovenskem najbolj uspešnem naravnem zdravilišču se trenutno pospešeno gradi nov hotel Čatež z dodatnimi 126 sobami in centrom za dobro počutje, v katerem naj bi še letos zaposlitev dobilo med 150 in 200 ljudi. V toplicah so že uradno zaključili tudi razširitev tamkajšnje samopostrežne trgovine. V Termah Ilidža v BiH pa je pred zaključkom 15 milijonov evrov vredna investicija izgradnje prve faze kompleksa, ki vključuje dve pokriti kupoli ter več bazenov po vzoru čateških, le da še večjih izmer. Mokrovič je ob tem dejal, da se za drugo fazo že zanimajo tudi tujci, med njimi menda evropska banka za obnovo in razvoj. Marina Portorož je pred podpisom pogodbe za gradnjo sedmih objektov, v katerih bodo apartmaji, v pripravi pa je urbanistična dokumentacija za izgradnjo precej kolosal-nega projekta City marine s hoteli, ki je ocenjen na 50 milijonov evrov. Izvršni direktorji Term Čatež so zadovoljni tudi z rezultati poslovanja v tem letu, saj be (33,2 odstotka), saj so poslovno leto sklenile z izgubo. Ta je znašala 5.228 milijonov SIT. Peto leto zapored pa so gospodarske družbe ustvarile neto čisti dobiček, našal je 3.146 milijonov SIT in je bil v primerjavi z letom 2003 manjši za 66,4 odstotka. Družbe Posavja kot celota so leto 2004 zaključile s pozitivnim poslovnim izidom. Ta je bil skoraj za dve tretjini nižji kot leta 2003, razlika med izkazanim čistim dobičkom in čisto izgubo je bila pozitivna in je znašala 3.146 milijonov SIT. Med dvanajstimi slovenskimi statističnimi regijami je Spodnjeposavska v večini ekonomskih kategorij na 10. mestu (po deležu zaposlenih, ustvarjenih čistih prihodkih od pro- beležijo kar 26-odstotno rast tujih prenočitev glede na primerljivo lansko obdobje, število domačih pa se je znižalo za slabih 6 odstotkov. Na srečanju z novinarji se seveda ni bilo moč izogniti komentarjem na zapise v nekaterih slovenskih časopisih o domnevnih nečednih poslih generalnega direktorja Mokroviča oz. družbe M-invest. Mokrovič je zatrdil, da ni v nobenem postopku ne pri policiji daje, čistem dobičku ter neto poslovnem izidu), na 9. mestu je po izkazani čisti izgubi in po številu družb, na 8. mestu pa po vrednosti aktive na dan 31.12. 2004. V občini Krško so lani gospodarske družbe zaposlovale največ delavcev, ustvarile največ prihodkov in upravljale z največ sredstvi. Razlika med čistim dobičkom in čisto izgubo je bila pozitivna. Družbe v občini Brežice so edine med posavskimi občinami v letu 2004 izboljšale rezultat, po številu gospodarskih družb pa tokrat občina Brežice prvič ni bila na prvem mestu. Občina Sevnica, ki je lani štela 162 gospodarskih družb, je bila v prihodkih in sredstvih skromneje udeležena. Gospodarstvo občine Sevnica je delovno najbolj intenzivno oz. na enoto prihodkov zaposluje največ delavcev, krati pa tse je v lanskem letu število zaposlenih najbolj zmanjšalo prav v občini Sevnica. Poslovni rezultat predelovalne dejavnosti, ki je v občini Sevnica najobsežnejša, je bil v lanskem letu negativen. N.Č.C. niti pri tožilstvu, da pa se utegne zgoditi, da se na sodišču znajde kdo od novinarjev, saj se v Sloveniji ne spoštujejo človekove pravice. Dejal je še, da bi M-Invest delnice Delikatese lahko prodal po dvakrat višji ceni, tako pa podjetje pri prodaji ni zaslužilo nič. Mokrovič je še pripomnil, da je pripravljen podaljašati svoj mandat v termah. Vipap lani z izgubo Krško - Izguba družbe za proizvodnjo papirja in celuloze Vipapa iz Krškega za lansko leto znaša 1,9 milijarde SIT, kar je več od načrtovane v višini 1,1 milijarde, je povedal predstavnik družbe za stike z javnostmi Peter Drakulič. Glavni razlogi za večjo izgubo so po njegovih besedah nastali s spremembami proizvodnje na dveh strojih za proizvodnjo papirja, pomemben razlog pa je tudi zadnje podaljšanje proizvodnje celuloze. Ker so v krškem Vipapu kljub že predvideni zaustavitvi sprejeli podaljšanje proizvodnje celuloze do konca prihodnjega leta, so morali obnoviti pogodbe za nabavo surovin, teh stroškov pa niso predvideli, je pojasnil Drakulič. Po prvotnih načrtih naj bi namreč proizvodnjo celuloze ustavili ob koncu lanskega leta. Razlog za večjo izgubo naj bi bil tudi v uvajanju proizvodnje novih grafičnih papirjev na reciklažni bazi na prvem papirnem stroju. Na drugem papirnem stroju pa so imeli več težav tehnične narave zaradi večjih investicij za proizvodnjo časopisnega papirja, kjer so imeli tudi več zastojev. Razlogi za takšno izgubo naj bi bile tudi zadnje investicije v nov obrat za predelavo starega papirja, ki ni bil maksimalno izkoriščen, svoje pa so prispevali še recesija na trgu ter valutna razmerja med evrom in dola-ljem. Vzporedno so v družbi lani izvajali tudi racionalizacijo poslovanja in ukinjanje delovnih mest, je še dejal Drakulič. STA Jubilej računovodij in finančnikov Sevnica - Društvo računovodskih in finančnih delavcev Sevnica letos obeležuje 40-let-nico delovanja. Na slavnostnem občnem zboru so se spomnili ustanoviteljev društva, izvolili pa so tudi novo vodstvo. Anica Umek, Franc Ogorevc, Dušan Harlander, Jože Jurečič, Anica Horjak, Rezika Predanič ter pokojni Lojze Motore so bili tisti finančniki, ki so pred 40 leti v Sevnici ustanovili Društvo finančnih in računovodskih delavcev. Društvo skrbi za izobraževanje svojih članov ter za sprostitev, ki so je delavci v tej stroki ob zapleteni in stalno se spreminjajoč se zakonodaje še kako potrebni. V zadnjih štirih letih, kar je društvo vodil Jože Marušič, so obiskali Portugalsko, Elbo, Brione in Sicilijo. Letos so se nameravali podati na Škotsko, a se je prijavilo premalo članov, neuspešen pa je bil tudi razpis za izlet v Dubrovnik. Dosedanji predsednik Marušič ugotavlja, da število članov pada, v svojih vrstah pa pogrešajo predvsem računovodski podmladek. Društvo, ki zelo dobro sodeluje tudi z društvoma iz Brežic in Krškega, je za predsednico izvolilo Brigito Košmerl, za podpredsednico pa Božo Miroševič. N.C.C. Mojca Kosem Kaj vemo o odlagališču? Brežice, Krško - Agencija za mlade Punkt je v sodelovanju z Agencijo za radioaktivne odpadke v brežiškem in krškem mladinskem centru pripravila informativni predavanji o odlagališču NSRAO. Nadja Železnik, vodja sektorja za načrtovanje in razvoj na agenciji je pripravila zelo poučno, pa vendar tudi laikom razumljivo predstavitev različnih vrst sevanj, njihovih vplivov na človeški organizem ter se posebej osredotočila na shranjevanje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Povedala je, da so bili nad osmimi prijavljenimi slovenskimi občinami zelo presenečeni, še enkrat pa poudarila, da odločitev ne bodo sprejemali brez soglasja lokalne skupnosti. Da slednje problematika ne zanima najbolj, je pokazal zelo skromen obisk. Tisti, ki jih odlagališče, v katerem se s fizikalnega vidika ne dogaja nič, težava pa nastane, če rovi ali bazeni niso dovolj zavarovani proti poplavam ali geološkim spremembam, vendarle zanima, se lahko oglasijo v Punktu, kjer bo odslej na voljo precej informativnega gradiva. Sevniška občina med posavskimi izstopa tudi po višini oz. “nižini” plač. Povprečno so bile lani najvišje plače izplačane v občini Krško; povprečna plača je znašala 250.443 SIT, na drugem mestu je občina Brežice s 198.954 SIT povprečne plače in na zadnjem mestu Sevnica s povprečno plačo 183.227 SIT. Glede na podatke o povprečnih slovenskih plačah so bile plače v Krškem za 3,7 odstotka nad slovenskim povprečjem, v Brežicah za 17, 6 odstotks pod slovenskim povprečjem in v Sevnici za 24,1 odstotka pod slovenskim povprečjem. Hotel Čatež bodo odprli že julija Čatež ob Savi - V Termah Čatež so zadovoljni z lani doseženimi poslovnimi rezultati. Lani so dosegli 5,4 milijarde SIT prihodkov iz poslovanja, kar je nekaj manj kot 10 odstotkov več kot lani, prav tako pa se je kar za petino povečal dobiček iz poslovanja, ki sedaj znaša dobro milijardo. Dobiček in prihodki so se lani glede na panogo nadpovprečno povečali. Čisti dobiček Term Čatež je lani znašal 663 milijonov SIT in predstavlja skoraj 33 odstotkov skupnega čistega dobička vseh slovenskih naravnih zdravilišč. Borut Mokrovič (v sredini) s svojo ekipo Islandija gostiteljica kmečkih žena Reykjavik - Od 17. do 21. maja je na Islandiji potekala konferenca Svetovne organizacije kmetic (ACWW), katere članica je tudi Zveza kmetic Slovenije. Udeležilo se je je 150 kmetic iz 25 evropskih držav, na osebno povabilo evropske predsednice gospe Maykiddove, sta se konference udeležili tudi Veronika Fabinc s Črnca pri Brežicah ter predsednica ACWW Uršula Goh iz Malezije. Udeleženke so podpisale dve resoluciji, poleg delovnega srečanja, pa so se Islandci izkazali kot dobri gostitelji, priredili so jim oglede, ki so jih dopolnili s kulturnimi programi. Po besedah Fabičneva so, kot običajno, udeleženke v posameznih predstavitvah pregledale uspešnost opravljenega dela med dvema konferencama, kajti te so organizirane vsako tretje leto, naslednja bo v Angliji, sicer pa je skupni čas kmetic potekal na delavnicah ter ob seznanjanju dela v državah članicah. sveta. Na tokratni konferenci so udeleženke sprejele in podpisale tudi dve resoluciji in sicer resolucijo o zaščiti mater in otrok pred nasiljem in zlorabami ter resolucijo o prepovedi uporabe rakotvornih sredstev za zaščito rastlin. Našo domačinko Veroniko Fabinc je Maykiddova pova- Veronika Fabinc (druga z leve) v družbi evropske predsednice ACWW May Kidd ter predstavnicama iz Litve in Romunije Predstavnice slabše razvitih držav, kot denimo iz Albanije, Romunije, Bolgarije in iz nekaterih baltskih držav, so poročale o začetkih organiziranja kmečkih žena s poudarkom na samozavedanju in izobraževanju, kar je iz poročil izzvenelo kot apel in prošnja za pomoč. Iz zvez, ki izhajajo iz bogatih in razvitih držav, pa so prihajala poročila o pomoči nerazvitim in sicer od nudenja pomoči pri organiziranju društev, izobraževanju do opremljanja operativnih prostorov, ustanovitev varnih hiš ter pomoči otrokom v hrani in zdravilih; slednje pa ni vezano zgolj na evropske države, temveč na države širom bila z razlogom, da je svojo dejavnost predstavila v temi “prepoznaj svoje spodobnosti ter osebna rast in razvoj” (edino predavanje na to temo), kar je Fabinčeva tudi uresničila na družinski kmetiji na Črncu z gojenjem in pridelavo zdravilnih zelišč in dišavnic. Fabinčeva je z omenjeno temo pritegnila pozornost in požela priznanje; sedaj upa in želi, da bi se do prihodnje konference našla še kakšna pogumna kmetica, ki bi se lotila vsaj podobnega projekta - zelo zahtevnega sicer, a ob mnogo trdega dela, odvisnega od marsičesa, tudi lepega. N. Jenko S. Tuš tudi za otroke Sevnica - V industrijski coni v Dolenjem Boštanju je odprl vrata prvi Tušev market v sevniški občini. Družba Engrotuš je v objekt, velikosti več kot 1430 kvadratnih metrov, vložila 450 milijonov SIT. Za dobro postrežbo in zadovoljstvo kupcev skrbi 26 ljudi, ki so jih na novo zaposlili. Trgovina je odprta od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure ter ob nedeljah od 8. do 13. ure, kupcem pa je na voljo 46 parkirnih mest. _ - Tudi Sevničani lahko kupujejp v Tuševem nakupovalnem centru- Kot je v družbi Engrotuš v navadi, so se tudi ob tokratnem odprtju spomnili najmlajših. Sevniškemu vrtu Ciciban so_ podarili ček v višini 500 tisoč SIT za nakup otroških igral. N-C-L- ________________________________________ŠOLSTVO, ZDRAVSTVO stran 5 Skrbeli bodo za razcvet turizma Sevnica - Jeseni bo na srednji šoli tretja generacija dijakov začela šolanje v programu turistični tehnik. Ob uvedbi izobraževanja so obljubili, da bodo s svojim delovanjem prispevali k razvoju turizma in turistične podobe v Posavju. Njihove obljube se izpolnjujejo s tremi nagrajenimi raziskovalnimi nalogami. Srednja šola Sevnica je s svojimi dijaki v izobraževalnem programu turistični tehnik že drugič sodelovala v projektu Turistične zveze Slovenije “Več znanja za več turizma”. Sevniški srednješolci so sodelovali kar s tremi raziskovalnimi nalogami na letošnjo temo z naslovom “Slovenija poživ-lja-turizem poživlja”. Naloge so aprila predstavili na osrednji prireditvi v zdi. Raziskovalno tematiko za svoje naloge, ki so bile nagrajene s srebrnim odličjem, so našli v osavju. Tako so obujali spomine na čo-koladnico v restanici, ki je bila prva v Sloveniji in tudi v tem delu vrope nasploh, rva tovarna čokolade je namreč nastala v samostanu trapistov v Rajhenburgu. Leta 1896 sta francoska patra tam pognala stroje in na šolanje v Francijo poslala slovenskega patra Štefana Mohorka. Legendarnih čokolad Imperial, ki so jih izdelovali trapisti, ne bo nikoli izdeloval nihče več, saj so svoje recepte odnesli s seboj v grob. Lahko pa bi čokoladnico in likernico ponovno obudili v življenje, priporočajo mladi, v meniški kapeli pa bi se obiskovalci seznanili z življenjem, delom in molitvijo meniškega reda trapistov. Mladi raziskovalci so se ukvarjali tudi s kovaštvom. Ugotovili so, da kovaštvo izumira, zato bi ga lahko ohranili v kovaškem muzeju, ki so ga locirali pri kovaču v Florjanski ulici. Muzej bi ohranjal staro obrt, v njem bi si lahko ogledali orodje in pripomočke kovača, za organizirane skupine pa bi pripravili prikaz podkovanja konj ali popravilo orodja. Ker pa se zavedajo, da so turisti danes zahtevni in samo ogled kovačije ni dovolj, bi turiste ob tem povabili še na bližnji grad in v Lutrovo klet, pa na Lisco, do Ajdovskega gradca mogoče ali pa na ogled znamenite azaleje pontice v Boštanj. Tretja nagrajena naloga, ki so jo predstavili perspektivni bodoči turistični delavci, pa zadeva rudnik Senovo. Časov, ko so rudarji kopali premog in po “šihtu” popivali v vaški krčmi, res ne morejo priklicati nazaj, lahko pa turiste popeljejo v del rudnika, ki je obnovljen in dostopen za ogled. Poleg tega Senovo kot tipičen rudarski kraj ponuja na ogled kocko rudarjenja, svetilko rudarske sreče, vlakovno kompozicijo, bogato geološko zbirko. S Senovega priporočajo turistom še obisk Bohorja, slapa Pekel ter ogled rastišča navadne jarice. Zanimive turistične ideje so dijaki predstavili na sevniškem gradu, že dopoldne pa so svoje stojnice postavili v središču mesta in pritegnili pozornost številnih mimoidočih. Tako so avtoiji kovaškega muzeja postavili na ogled kladiva in nakovala ter ostale pripomočke in kovaške izdelke, še posebej pa so padle v oči brhke kovačice s predpasniki in klobuki. Na stojnici, ki je vabila v čokoladnico, je pater s svojo družbo delil čokolado, tako v tablicah kot v prahu, z oznako Rajhenbur-ga, na stojnici, kije propagirala rudnik Senovo, pa so bili na ogled rudniški in rudarski rekviziti, knapovske obleke, svetilke in podobno. In ker so turisti po končanem ogledu lačni in žejni, jih je pričakala gostinska ponudba - domače klobase, nad katerimi so se nekateri tako navduševali, da so se resno pozanimali za nakup. Bodoči turistični tehniki so s slikovito in domiselno turistično ponudbo dokazali, da turizmu res pomaga le lastna glava. Nada Černič Cvetanovski Namesto daril za bolnišnico Brežice - Aleksander Polovic vnuk ustanovitelja in direktorja družinskega podjetja AFP Dobova Franca Polovica, je posavski bolnišnici izročil ček v znesku 2.240.000 SIT-denar SO namesto daril zbrali povabljenci ob njegovi 75-let-nici. V bolnišnici ga bodo namenili za nakup kardio vasku-larnega ultrazvoka. Polovic je °b tem podaril tudi 250 tisočakov, s katerimi bodo nakupili kirurške inštrumente in impla- tante, 50 tisočakov pa je v ta namen bolnišnici nakazalo še podjetje AFP Dobova. Akciji zbiranja sredstev za nakup kirurških inštrumentov in implatantov (na račun se je že nateklo slabih 600 tisočakov) pa se letos priključuje tudi Teniški klub Krško, ki bo prihodnjo soboto na športnem igrišču kluba pripravil turnir, na katerem pričakujejo nekdanje in sedanje posavske športnike, pa tudi ljudi iz gospodarskega rojstva v porodnišnici brežice °krat je oko našega fotoaparata ujelo kar tri nasmejane mami-!'e’ ki so v zaporedju štirih dni vse povile punčke, prav nobena pa fbila o tem že prej trdno prepričana. Damjano Vene iz Dul pri Kocjanu (prva z desne) je - za odtenek lažje kot pri preteklih prodih - razveselila že tretja hčerka Neja (4220 g, 54 cm), ki jo onia nestrpno pričakujeta 11-letna Kaja in 8-letna Nina. Jožica lobič (v sredini) iz Pristave ob Krki ter Brigita Zakšek iz kneškega pa sta tudi vsaka po svoje podoživeli svoji prvi štručki nn{° (3100 g, 50 cm) oz. Saro (3400 g, 51 cm). Čeprav smo ob ^ sfm obisku v porodnišnici slišali precej otroškega joka, pa tri j •jčkene navihanke niso izpustile (skoraj) nobenega glasu, tako 5 Ijk je bilo veselje gledati. Naše sogovornice pa, tako pravijo, b°do še odločale za povečanje družine - držimo jih za besedo. ^°jstva od 24. maja do 6. junija 2005 deklice so rodile: Barbara Les s Čateža ob Savi, Jadranka y Suljič iz Brežic, Renata Blatnik iz Krškega, Mateja Zakošek z g0®nske Gorce, Damjana Vene iz Dul in Jožiča Golobič iz Prema- • kmečke so rodile: Danica Marolt Krošl iz Artič, Maja Ravbar iz ij, 7ie§a' Vesna Velkovič s Senovega, Damjana Kuntarič z Boršta barija Šepetave Turkovič iz Stare vasi. Do igrišča na lastno pobudo Leskovec - Otroci iz vrtca pri OŠ Leskovec pri Krškem, enote Mali princ, so se kot edini vrtec v krški občini brez igrišča na pobudo staršev odločili, da ga bodo poskusili zgraditi kar sami. Z akcijo “Tudi mi si želimo igrišče” - kar je vključevalo novoletni bazar, iskanje donatorjev, dobrodelno prireditev z Bepopom - so v osmih mesecih zbrali potrebna sredstva (1,2 milijona SIT za ograjo in 1,6 milijona za igrala) ter ograjo sami v dveh delovnih akcijah s pomočjo staršev tudi postavili. Pri tem so jim finančno največ pomagala podjetja, nekaj malega pa sta prispevali sama šola, pa tudi krška občina. M.K. “Mali princi” na novem igrišču Aleksander Polovič in direktor bolnišnice Tone Zorko in političnega življenja regije, tarija so se že v preteklem letu Kot je povedal predsednik klu- vključile tudi Terme Čatež, ki ba Marjan Sunta, želijo s tem so kupile aparat za artroskop-turnirjem sponzorjem in krški ske operacije, vreden dobra dva občini pokazati, da ustrezno milijona SIT, prav toliko pa upravljajo z infrastrukturo v bodo za podoben nakup name-javni lasti. V donatorsko akcijo nili še letos, za nakup kirurškega inštrumen- Mojca Kosem Kdo ima najlepše zobke? Posavje - V brežiškem prosvetnem domu seje z zaključno prireditvijo končalo tudi letošnje občinsko tekmovanje “Zdrav nasmeh je uspeh”. Učenci nižje stopnje so si vse leto pridno umivali zobe in hrustali tabletke, ki so nato ustrezno obarvale njihovo zobno sklenino. Kot je povedala zobozdrav- ja zob, vseh 150 udeležencev stvena preventivna sestra v bre- pa je prejelo vrečko, v kateri žiškem zdravstvenem domu niso manjkali zobna ščetka, Blanka Romih, ki je tudi glav- pasta in nitka, žvečilni gumi na moč projekta v Brežicah, brez sladkorja, pa še “labela” imajo otroci v primerjavi s stan- in tabletke. Za najlepše zobke so dobili darilo. jem izpred enajstih let, ko so z akcijo začeli, mnogo bolj bele in zdrave zobe. Pri mesečnih pregledih so otrokom v njihove izkaznice odtisnili simbole zajčka, polžka ali črvička, kakršno je pač bilo stanje v ustni votlini. Sicer se osveščanje otrok in staršev o pomenu zdravih zob prične že od nosečnosti naprej, na šolah in vrtcih pa poleg rednih pregledov opravljajo tudi individualne posvete. V brežiški občini se je najbolje izkazal 4. razred OŠ Pi-šece z učiteljico Anico Butko-vič, ki, zanimivo, poučuje le šest učencev. Pišečani so kar za dve točki prehiteli prav tako četrtošolce iz Globokega, za njimi pa so se uvrstili učenci 4. d brežiške osnovne šole. V akciji je sodelovalo vseh devet devetletk v občini, na vseh šolah razen dveh pa so zmagali prav četrtošolci. Izjemi sta le 3. razred oz. 3.b iz OS Cerklje oz. Artiče. Otrokom so na zanimiv način prikazali namen umivan- Kot smo izvedeli, tudi v sevniški in krški občini izvajajo podobne akcije, le da tam zaključne prireditve in obdaritve opravijo kar na šolah. Letos so bili najbolj pridni na blanški osnovni šoli, in sicer v 4.a razredu na čelu z razredničarko Zdenko Felicijan. V akciji tekmuje tudi osnovna šola s prilagojenim programom, sicer pa so letos v Ševnici zmagovali ne le četrtošolci, pač pa tudi njihovi mlajši sošolci. V največji posavski občini so letos blesteli zobki učencev 2. razreda na OŠ Veliki Podlog (poučuje jih Mija Cerle), odlični drugi pa so bili v 7.a in 8.b OŠ Mihajla Rostoharja. Skupno so med šolami slavili Koprivničani pred “tekmeci” iz Brestanice in Velikega Podloga. V občini bodo najbolj zavzete - kar 450 učencev - tudi obdarili, tako da bodo ti v prihodnje gnilobi še bolj neustrašno kazali zobe. Mojca Kosem Za lepše igrišče Artiče - V športni dvorani so pripravili nadvse uspešen dobrodelni koncert za obnovo šolskega igrišča, na katerem so nastopila sama zveneča imena slovenske estrade, od Rebeke Dremelj, Andreja Šifrerja, ansambla Dori, Anžeja Dežana, Polka punc do Brežiških flosaijev. Zapeti se je kljub žalovanju odločila tudi domačinka Nuša Derenda, svoj nastop pa je posvetila pred kratkim smrtno ponesrečenemu svaku Vladu, ki je, kot je dejala, veliko naredil za Artiče in artiški šport. Za povezovanje koncerta in enkratno vzdušje je uspešno poskrbel tudi Sašo Hribar. Dvorana je bila nabito polna, podobno tudi košarica s prispevki, kamor se je skupaj z denaijem od prodanih izdelkov, ki so jih otroci uspešno ponujali na tržnici, nateklo kar 540 tisočakov. Tako so Artičani zaenkrat od potrebnih 15 milijonov SIT zbrali 12 in pol, od tega je občina prispevala polovico, 5 milijonov pa še Fundacija za šport RS. Dela na igrišču, ki je zaradi številnih neravnin v precej slabem stanju, naj bi se pričela avgusta in bila zaključena najpozneje v dveh mesecih. Sicer pa bo prostor za športne dejavnosti ohranil sedanjo velikost, dobil pa bo tudi novo ograjo in tribuno. Kot je povedala ravnateljica šole Vesna Bogovič, pospešeno rešujejo tudi kronično pomanjkanje parkirnih mest; trenutno so v fazi odkupa zemljišč, tako naj bi v letu ali dveh pred šolo ter ob cesti do križišča pridobili okrog 40 parkirišč. Letos se bodo lotili tudi posodobitve igrišča ob vrtcu, starši sami bodo obnovili stara igrala in nakupili nekaj novih, ter igrišče predali uporabi ob slovesnosti konec junija. M. K. IZ LOKALNIH SKUPNOSTI Se pripravljajo na sedež posavske upravne enote? Brežice - Brežice je obiskal minister za javno upravo Gregor Virant, ki sije ogledal gradbišče novega poslopja upravne enote v starem mestnem jedru, v katerem bodo svoj prostor poleg 47 uslužbencev upravne enote dobile tudi izpostava geodetske uprave in inšpekcijskih služb. Minister Virant je hkrati čestital načelniku brežiške upravne enote Darku Bukovinskemu za pridobljen certifikat ISO 9001:2000, s katerim se je enota decembra lani pridružila drugim dvajsetim upravnim enotam po Sloveniji. Iz 58 upravnih enot bo že prihodnje leto, če bo projekt pridobil podporo vseh koalicijskih strank, nastalo 12 do 14 upravnih enot, ki naj bi bili tudi zametki bodočih pokrajin. Nastanek okrajev minister povezuje z vertikalno reorganizacijo, znotraj katere bo prišlo do koncentracije menedžerskih in režijskih služb (računovodske, kadrovske, informacijske...). S horizontalno prenovo pa namerava ministrstvo pod eno streho združevati čim več upravnih služb na lokalni ravni. “Upravne enote bodo še vedno tam, kjer so, ponujale bodo iste storitve, ki jih bomo uporabnikom prek krajevnih uradov še bolj približali. Bistvo tega projekta je večja koncentracija storitev na enem mestu, pri čemer se bo posebej vertikalno združevanje poznalo pri državnem proračunu. Presežne delavce bomo postopoma skušali prezaposliti na druga prosta mesta v državni upravi,” je povedal Virant. Sicer so v Brežicah na prostorsko stisko opozarjali že od leta 1995, od takrat pa se ves čas ubadajo z nemogočimi razmerami, bodisi v kletnih ali najetih podstrešnih prostorih. Kot je povedal tudi Mitja Valič z Ministrstva za javno upravo, bo v stavbi nove upravne enote, ki bo merila 1350 m2, dovolj prostora za več služb, pa tudi za shranjevanje arhivskega gradiva. Pogodbo o najemu nepremičnine s postopnim odkupom so z brežiškim podjetjem Skala podpisali konec letošnjega marca in že začeli z deli, ki naj bi bila skupaj vredna nekaj manj kot 800 milijonov SIT. Stavba naj bi bila za vselitev pripravljena v začetku prihodnjega leta. Minister Virant je ob tem omenil, da je brežiška upravna enota med odličnejšimi v Sloveniji, z novo stavbo pa bo naredila še korak naprej v prizadevanjih za umestitev sedeža upravnega okraja, če- prav je ta bolj prestižnega pomena. Kot je dodal Bukovin-ski, je pridobljen certifikat eden od elementov profesionalnosti zaposlenih, ki so sprejeli tudi akcijski načrt ukrepov za čim boljše uradovanje. Med tem so uspešno zaključili kar nekaj projektov, od matičnih registrov, GERK-ov, ŽVN in še česa. “K poenostavitvi storitev”, je še poudaril načelnik, “pa bodo pomembno prispevali tudi novi krajevni uradi, zaenkrat so predvideni trije, na Bizeljskem, v Dobovi in na Jesenicah na Dolenjskem ali v Veliki Dolini.” Mojca Kosem Gregor Virant, Darko Bukovinski in župan Ivan Molan (v ospredju) Ohranjajmo spomin Brestanica - Slovenski izgnanci, prisilni delavci, begunci in druge civilne žrtve vojne so se množično zbrali na gradu Rajhenburg na osrednji slovesnosti ob 60-letnici vrnitve Slovencev iz izgnanstva in begunstva ter zmage nad fašizmom in nacizmom. Namesto predsednika države Janeza Drnovška je zbranim spregovoril predsednik državnega zbora France Cukjati. Dotaknil se je trpljenja, ki ga je vojna vihra prizadejala domala vsaki slovenski družini. Tudi vrnitev iz tujine je pomenila kalvarijo. Sicer srečni, da so doma, so se izgnanci srečali s porušenimi in izropanimi domovi. Domovina jim pri obnovi ni pomagala in šele samostojna Slovenija se je sistematično lotila poprave krivic izgnancev. “ Biti izgnan v tujino je bolečina, kije mi, kije nismo doživeli, ne bomo mogli v celoti nikoli razumeti, “ je dejal Cukjati. “ Lahko pa jo ohranjamo v spominu - v poduk nam in našim otrokom”, je še dodal Cukjati. Predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je nagovorila izgnance, je dejala, da množica zbranih na gradu Rajhenburg, ki je bilo eno naj večjih zbirnih taborišč za izgon Slovencev, dokazuje, da je spomin na tiste težke čase še kako živ. Srečanje izgnancev pa je bila priložnost, da ob veselem in radostnem druženju obudijo spomin na prehojeno pot, mlademu rodu doma in po svetu pa sporočijo, da se tragedija, ki se je zgodila slovenskemu in drugim svobodoljubnim narodom, ne sme nikoli več ponoviti. V izgon je moralo več kot 20 tisoč slovenskih otrok do 10. leta starosti. Vojna jim je uničila otroštvo in mladost, preprečila šolanje, povzročila prerano smrt staršev in trpljenje v domovini zaradi opustoše-nih domov. “Ni čudno,” je deja- Pod streho še ena cvičkarija Kostanjevica na Krki - 33. cvičkarija je bila rekordna po številu vzorcev - tudi v Sloveniji letos ni večjega tekmovanja, saj so vinogradniška društva, povezana v Zvezo društev vinogradnikov Dolenjske - njen predsednik je postal Novo-meščan Jože Žura - na naj večji dolenjski praznik poslala kar 973 vzorcev vin, od tega 536 cvičkov. Prireditelji so bili z letošnjim številom obiskovalcev precej zadovoljni, pa tudi s kakovostjo vin, saj so podelili preko 260 zlatih medalj, 330 srebrnih in kar sedem velikih zlatih. Šampion med cvički je postala kapljica Petra Selaka iz Vinice pri Šmarjeti, med petimi kandidatkami za princeso je žirijo najbolj prepričala Mimopečanka Anita Hrastar, ki se je s krono ovenčala kot sedma cvičkova princesa. Častni naslov ambasadorja cvička so za zasluge pri uveljavljanju te žlahtne kapljice podelili Ivanu Urbanču iz Podbočja, cvičkov kralj pa je za najvišje ocenjeno vino postal Slavko Sribar z Goleka. M.K. Ivan Urbanč Slavko Sribar in Anita Hrastar Bakhus za najboljše Krško - Zveza vinogradniških društev ob Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični cesti je s povorko skozi mesto in zaključno prireditvijo na trgu Matije Gubca tudi uradno zaključila štajerski praznik vina. S tem so tudi uradno obeležili 10-letnico delovanja vinogradniških društev Sremič Krško in Zdole, zaključek študije zaščite bizeljsko-sremiških vin in prizadevanja za ustanovitev konzorcija. Tri komisije pa so izbrale tudi najboljša vina. Izmed 220 vzorcev so komisije izbrale veliko šampionov, imele pa so nekoliko manj dela kot prejšnja leta. Naj višje priznanje prireditve Bakhus, poimenovano po rimskem bogu vina, pomladnega cvetja in frankinja Bernarda Pungerši-ča iz Sevnice in družine Kobal iz Zabukovja. Med prvake zvrsti in sort so se uvrstili Bernard Pungeršič iz Sevnice in družina Kobal iz Zabukovja za modro frankinjo, Alojz Kunej Andrej Molan iz Anovca sprejema najvišje odlikovanje Bakhus za najbolje ocenjeno rdečo zvrst bizeljčan/sremičan. iz Brestanice za mešano belo, ekstaze, sta za belega bizelj-čana in sremičana prejela družina Trampuš iz Krškega in Ivan Žičkar iz Sevnice, za rdečega pa Anica in Andrej Molan iz Vinske kleti Čele. Chardon-nay suhi jagodni izbor lastnika Matjaža Jenšterleta iz Krškega je po mnenju komisije zrel za naziv šampion vin posebne kakovosti, šampion belih vin normalne trgatve je postal traminec Marjana Kelharja z Bizeljskega, šampion tovrstnih rdečih vin pa modra Maks Habinc in Janez Cerjak iz Krškega za žametno črnino, družina IVampuš iz Krškega ter Ivan Žičkar iz Sevnice za belega bi-zeljčana in sremičana, za rdeča pa Anica in Andrej Molan iz vinske kleti Čele. Martina in Janko Matjašič s Sromelj sta pridelala najboljši sauvignon in kemer, vinska klet Krošelj laški rizling, Marjan Kelhar z Bizeljskega rumeni muškat, Simon Pinterič z Bizeljskega chardonnay, Alojz Zorič iz Krškega pa cviček. M.K. la Žnidaršičeva, “da izgnanci, begunci in prisilni delavci še po 60 letih doživljajo te spomine globoko čustveno.” Prizadeti so tudi zato, ker izgon Slovencev in druge oblike genocidne politike nad njimi še niso dobile primernega in poštenega zgodovinskega zapisa v evropski zgodovini. Predsednica izgnancev je podčrtala, da tudi pri nas mlade generacije premalo vedo o tem, ker grozodejstva, ki so jih doživljali izgnanci, niso dovolj opisana, v zgodovinskih učbenikih. Žnidaršičeva ima vtis, kot da so izgnanci ostali zunaj zgodovine. Kot del civilne družbe izgnanci sami skrbijo za ohranjanje zgodovinskega spomina in opozarjajo državo na dolg, ki ga imajo do njih naslednice agresorskih držav. Šele samostojna slovenska država je izgnancem priznala, da so žrtve vojnega nasilja; dobili so moralno zadoščenje in posebno socialno, zdravstveno in pokojninsko varstvo in simbolično dosmrtno rento. Upajo pa, da se bo po 60 letih država lotila tudi odprtega vprašanja poravnave gmotne škode. Nada Černič Cvetanovski Slovesnosti na gradu Rajhenburg sta se udeležila tudi ministra za gospodarstvo in obrambo, Andrej Vizjak in Karl Erjavec, vodja poslanske skupine SD Miran Potrč in DeSUS Franc Žnidaršič, predsednik borcev Janez Stanovnik ter nekateri župani in poslanci. Iz delegacije avstrijskega sklada sprave sta prišla Vesna Kantar in Jugen Strasser, ki je zbrano množico nagovoril v slovenskem jeziku, iz Nemčije je prišel generalni direktor Mednarodne poizvedovalne službe in svetovnega arhiva o žrtvah druge svetovne vojne Charles Biderman ter župan mesta Rudolfstadt Franz Hartmut, ki je zastopal mesto, kjer je bilo veliko izgnanskih taborišč za Slovence. Obeti za Dobravo in Jovse Kapele - Ob svetovnem dnevu okolja je Turistično društvo Kapele preteklo soboto pripravilo celodnevni posvet o turizmu kot pomembni gospodarski panogi, vse skupaj pa so povezali z ohranjanjem mokrišč in rabo kmetijskih površin. O tem so prispevke pripravili številni strokovnjaki, misli pa sta prispevala tudi gospodarski minister Andrej Vizjak in predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Vizjak je poudaril, da moramo pri ohranjanju naravnih in kulturnih vrednot hkrati doseči njihovo smotrno trženje. Rožič pa je je že doslej veliko prispeval k prepoznavanju Kapel. Zlasti je spoznal posebnosti nižinskega gozda Dobrava in 460 ha velike poplavne ravnice Jovsi. Ker sta oba ekosistema še naprej ogrožena, ju bodo skušali reševati v okviru petih evropskih projektov. Jovsi bodo dobili urejene poti na obrobju. Rožič in Vizjak o sožitju gospodarstva in turizma posebej pohvalil prizadevnost kapelskega društva, ki dokazuje, kako se je mogoče z uspešnim delom uveljaviti v širšem prostoru. Posebej pa je bil opazen prispevek Andreja Hudoklina iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Kot dolgoletni opazovalec okolja in poznavalec ptic informativne table in opažo-valni stolp, posebej pa bo treba skrbeti za vzdrževanje okrog 100 ha mokrih travnikov; Pozornost bo namenjena tud1 živalskemu svetu v gozdu D°' brava. Med drugim bodo odkupili več starih dreves, k1 bodo kot nekakšne ekoceliee služile za izboljšanje ekoloških razmer. V.P. Sonček proslavlja Krško - V krškem Kulturnem domu bo drevi (četrtek, 9-junij) 10-letnico delovanja obeležilo društvo za cerebralno paralizo “Sonček” Posavje. Na prireditvi, ki se bo pričela ob 19. uri, bo poskrbljeno za bogat kulturni program z učenci OS Brežice in krške glasbene šole, dobre misli pa bo članom Sončka namenila tudi Štefka Kučan. Brežiški pianistki uspešno zastopali Slovenijo Italija - Na menarodnem pianističnem tekmovanju na severu Italije sta v konkurenci 11 držav učenki Glasbene šole Brežice, mladi pianistki Ana Stopar in Eva Marija Stopar, ki ju uči prof. Karolina Vegelj-Stopar, dosegli zavidljiv uspeh. Eva Marija je v močni konkurenci v kategoriji B osvojila 2. nagrado, Ana pa, kot najmlajša v kategoriji D, 1. nagrado. Bili sta edini Slovenki na tekmovanju in sta s svojim uspešnim nastopom dostojno predstavili svojo državo, kar je bilo še posebej odmevno na slavnostnem zaključnem koncertu, ko je Ana zaigrala skladbo slovenskega skladatelja Antona Lajovica, “Sanjarija”. “Pa spet ti preklemani drotarji!” Artiče - V artiškem prosvetnem domu je 5-letnico delovanja proslavilo šest članov Trebeških drotaijev, ki so kljub osebni tragediji enega od glasbenikov pripravili zelo všečen koncert. Nastop drotarjev so poživili še Bučenski ramplači, mladi harmonikarji iz Podbočja, citrarke, aktiv kmečkih žena iz Podbočja in še kdo. Trebežani svoje ime “drotarji” povezujejo z enim menda precej radoživim ljubiteljem njihove glasbe (citat v naslovu je njegov), sicer pa so ponosni na svoj bogat repertoar stotih - predvsem ljudskih pesmi, ki bi bile gotovo zapisane pozabi. Skupina, v kateri se stikata staro in mlado, ima res malo starejše poslušalce, ki pa ne zavračajo modernejših načinov samoizražanja. Tako je tudi ksilofon ogrel starih popevk navajena artiška srca, ki so uživala v starinskih izrazih in rahlo pozabljenih frazah, ki romantično rišejo že precej zastrte podobe nekdanjih običajev. M.K. Trebeški drotarji s svojimi gosti na jubilejnem koncertu KULTURA Ze 85 let “pihajo" Loče - Gasilski pihalni orkester Loče letos praznuje 85-letnico neprekinjenega delovanja, kar so obeležili z lepo obiskanim in hkrati zelo kakovostnim koncertom, ki gaje zaokrožila pesem ansambla Dori in Nuše Derenda. Gasilski pihalni orkester Loče Orkester so leta 1920 ustanovili mladi vaški fantje pod vodstvom Alojza Bogoviča in vse od svoje ustanovitve deluje nepretrgoma, saj so godbeniki tudi v izgnanstvu ostali ves čas aktivni. V času nemega filma so igrali celo v letnem kinu Tuškovec v Zagrebu. Po končani vojni je godba spet oživela. Vse do leta 1976 je za njen razvoj skrbel domači kapelnik Alojz Bogovič, ki ga je nasledil Stjepan Obrubič, pod njegovo taktirko so Ločani zaigrali z novimi inštrumenti na svečanem koncertu leta 1981. Tudi dirigent Bratislav Roguljič -Bučo je izšolal nekaj novih godbenikov, velike zasluge pa ima še kot skladatelj, saj je za godbo priredil koračnico z naslovom “Dobovška koračnica”, ki so jo zaigrali tudi ob jubileju. Leta 1989 je godba pod vodstvom prizadevnega dirigenta Jožeta Rusa doživela velik razcvet, pod sedanjim vodjo Danielom Ivšo pa doživlja kar svoje zlate čase. Člani sedanje številčne zasedbe (51 članov in članic) so večinoma mladi - učenci, dijaki in študenti, ki glas odlične dobovske “pleh muzike” širijo tudi prek meja. Vsako leto glasba ločke god- Selektorka Simona Zorc Ramovš je med devetimi predstavami izbrala dve, ki sta bili po njenem mnenju najboljši. To sta bili predstavi “Moj deda socialistični mrtvak oz. prvi primer inšpektorice Darje”, ki jo je režirala Boža Ojsteršek, uprizorila pa gledališka skupina Svoboda Senovo, ter predstava “Še tat ne more pošteno krasti” v izvedbi gledališke skupine KD Otočec, režija pa je delo be prebuja ljudi s prvomajskimi budnicami ter poživi marsikatero občinsko prireditev, praznovanje, obletnico. Lani so tako nanizali blizu 40 nastopov, če štejemo samo najodmevnejše. Z malce zahtevnejšim repertoarjem se predstavljajo na revijah pihalnih orkestrov, udeležujejo se državnih tekmovanj, kjer so že osvojili v različnih kategorijah dve srebrni in zlato plaketo. K delu v prihodnje pa jih bodo nedvomno spodbudile številne podeljene Gallusove Damjan Počivalšek, priznanje za najboljšo žensko stransko vlogo pa je dobila Nuška Omerzu iz KD Svoboda Brestanica v predstavi “Dve nevesti”, v kateri je posebno nagrado selektorke prejel Janez Kavčič iz KD Svoboda Brestanica kot scenarist predstave, ki jo je režirala Elizabeta Marjetič. Selektorka Simona Zorc Ramovš je nagrade podelila tistim igralcem, ki jih ima zara- značke, bronaste je prejelo 17 glasbenikov, srebrne 7, zlate pa kar trije glasbeniki z istim imenom - Ivan Kovačič, poleg njih pa še Andrej in Robert Cizelj ter Roman Bogovič. Mojca Kosem Etno glasba ni pritegnila poslušalcev Zdole - Na Zdolah se je srečalo 11 slovenskih etno glasbenih skupin, ki so navdušile, resnici na ljubo, skromno število poslušalcev. Kljub temu kakovostne glasbe ni manjkalo, tudi organizacija je bila na nivoju, kar so potrdili gledalci, ki niso skoparili z aplavzi. Največje odobravanje publike so sicer poželi Stari Prijatelji iz Kicarja pri Ptuju, drugi so bili “Kar bo, pa bo” iz Radelj ob Dravi, tretji pa leskovški Pilharmoniki. Kot je povedal eden od organizatorjev srečanja direktor turistične agencije Boom Milan Breči, bodo prihodnje leto še poskušali na Zdolah in če zopet ne bo pretiranega odziva, bodo premislili o selitvi prireditve kam drugam. M.K. Sezono zaključili s podelitvijo priznanj Sevnica - Po devetih predstavah seje odvilo zadnje dejanje v okviru medobmočnega srečanja izbranih odraslih gledaliških skupin Dolenjske, Posavja in Bele Krajine. Podelili so priznanja najboljšim amaterskim igralcem. Nagrajenci: Nuška Omerzu, Damjan Počivalšek, Zdenka Drag-niQn in pred mikrofonom se za posebno nagrado zahvaljuje Ja-nez Kavčič. belite Bevc. Omenjeno predivo so pred podelitvijo pričanj uprizorili na sevniškem odru. , Priznanje za najboljšo moš-.0 vlogo je prejel Janez Podanik iz KUD Franc Požun iz abukovja Za vlogo v predsta-p1. “Politika, bolezen moja”. r*2nanje za najboljšo žensko ‘°go je prejela Zdenka Drag-an iz predstave “Še tat ne mo-Pošteno krasti”. Najboljšo ransko moško vlogo je v pred-avi “Gospa poslančeva”, ki jo $ “prizorih, skupina KŠTD az Jurko z Razborja odigral di njihove prepričljive igre še danes živo pred očmi. Igralcem in režiserjem pa je dala še nekaj napotkov za nadaljnje delo. Tako je namignila, naj se ne oklepajo zgolj komedije in naj ne ostajajo le pri besedilu, ampak naj se bolj posvečajo dramaturgiji, analizi vlog, glasu igralcev, odrski scenografiji, bolj načrtno pa naj porabljajo tudi glasbo in igro luči in svetlobe. Vsem gledališčnikom je zaželela še veliko ponovitev in dodala, da dobra gledališka delavnica pomeni tudi več znanja in boljši rezultat. N.Č.C. pri kreditih iz sredstev EIB se ne plačuje davek od dohodka pravnih oseb Vaš finančni paket lahko poleg sredstev EIB dopolnimo še z različnimi oblikami dolgoročnih tolarskih in deviznih kreditov, dolgoročnimi mikrokrediti, sredstvi iz sklada tveganega kapitala in storitvami LB Leasinga. Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah, kjer vam bodo poslovni skrbniki strokovno svetovali in vam pomagali izbrati najugodnejšo obliko financiranja vaše investicije. www.nlb.si 9 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Posavje-Krško lra*»> RCB ■hsr c B = Poslovno in projektno svetovanje Tel.: 07 499 06 80 e-mail: rcbrezice@siol.net Krški župan Franci Bogovič bo občinske uslužbence zaradi pridobitve certifikata kakovosti popeljal na ISO piknik. Tako je namreč napovedal na slavnostni seji ob občinskem prazniku. Minister za okolje Janez podobnik je bil duhovit: “Kaj pomeni ISO piknik? Gre morda za posebno kakovost vina?” Po vzoru znanih in slavnih glasbenih skupin bi se trije glasbeniki, ki so sicer ločeno nastopili v galeriji Ana, lahko kot trio poimenovali AR3M. Harmonikar je namreč Andraž Roštohar, dvojčici na sliki pa sta Martina in Mateja in še pišeta se na M - Metelko. H&Haraslaltell to ujmmm šato **> m rdtiu-lat Mjžftja&j jjttflj poročili so se Sevnica 7. maja sta se poročila Peter Požun in Maja Rupnik, oba iz Sevnice, ter Viktor Retelj in Ljudmila Kmetič; 21. maja pa še Damjan Bebar iz Cerovca in Marjeta Slapšal iz Prelesja. Krško V Krškem sta se 7. maja poročila Marijan Jazbec z Brezovske Gore in Tanja Nikolič iz Kragujevca; 14. maja Vinko Cizerle in Verica Tomažin, oba iz Kalc; 23. maja pa Peter Kortnik iz Šoštanja in Katarina Jenžur iz Leskovca pri Krškem; 28. maja sta dahnila “da” Dušan Bogolin iz Koprivnice in Andreja Gorenje iz Nove Gore. V Kostanjevici na Krki sta si 7. maja večno zvestobo obljubila Robert Drmaž iz Gorenje Brezovice in Marica Marinčič iz Dolenjega Kamenja; 14. maja sta postala mož in žena Rudi Malenšek iz Zaloga pri Škocjanu in Marija Vide iz Mihovice ter Simon Bukovec in Darja Levičar, oba z Mrtvic; Marko Glavič iz Valične vasi in Andrejka Miše s Kamnega Vrha pri Ambrusu ter Leon Meglič in Petra Veber, oba iz Kamnika. 21. maja sta se za večno povezala Damjan Kodrič z Vrhovske vasi in Petra Kuhar iz Črneče vasi ter Franc Kotar z Velikega Bana in Tatjana Kuhar s Slinovc; 28. maja pa sta svoji poti združila Srečko Duščak in Suzana Šuštar, oba iz Vidma pri Grosuplju. Brežice 14. maja so si v Brežicah zvestobo obljubili Vinko Osojnik z Bizeljskega in Tanja Kovačič iz Podčetrtka, Ivan Božičnik s Križ in Anita Cvetkovič iz Brežic ter Tomislav Križanič iz Brežic in Špela Kržan iz Krškega. 21. maja so se v Brežicah poročili Srečko Novak z Rake in Tatjana Metelko iz Površja ter Tadej Pavlič in Maja Iljaž, oba iz Brežine pri Brežicah. 7. maja sta se na Mokricah poročila Vlado Bašič s Koritne-ga in Apolonija Vogrin iz Brežic. 28. maja pa so si tam zlate prstane izmenjali še Grega Gregovič iz Sežane in Mojca Avšič z Lavrice, Boštjan Toplak iz Gradišča pri Litiji in Marjeta Poglajen iz Preske nad Kostrenico ter Jernej Barbič in Darija Ninkovič, oba Brežičana. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki so z javno objavo soglašali. rnmspiM - so cenovno najugodnejša rešitev za ohranitev spomina v klasičnem albumu, fotografije pa so izdelane na klasični foto papir, ki ima obstojnost večgeneracij.V digitalnem zapisu se ustvarja dvom vzdržljivosti medijev, zato klasični fotografski postopek in slika na foto papirju daleč prekaša vse ostale lastnosti in prednosti v digitalni fotografiji. OD MALIH FOTOGRAFIJ DO METRSKIH POVEČAV