Poštnina plačana v gotovini m vm. Ljubljana, 20. junija 1940 — Leto XIII. — Št. 26. flVICfl (jLASILO krJčanjkeg a delovnega ljudstva K občnemu zboru V izrednem času se bodo zbrali prihodnjo nedeljo zastopniki naših skupin na občni zbor svoje matice, Jugoslovansko strokovne zveze. Svet je postal ognjenik, ki v svoji prenasiče-nosti strupenih plinov bruha iz sebe ogenj in žveplo. S potegnitvijo vojaške sablje je pričelo govoriti sovraštvo, Iti v najstrašnejši obliki lomi čas preteklosti s prihodnostjo in s krvavimi brazdami orje svetu in človeštvu novo pot. Kolikor premišljujemo vso to strašno žaloigro človeštva komaj preti 20. leti končane vojne in sedanje, prav tako pa tudi čase pred prvo in vmesno dobo med njo in sedanjo, pridemo na edino dejstvo, da je vsemu temu krivo edinole materialistična miselnost sedanjega človeka. Lov za dobičkom, čim lagodnejšim življenjem, uživanjem in naslado, ta iov je razdeljeval človeško družbo v razred izkoriščanih, trpečih, ponižanih, razžaljenih in v razred izkoriščujočih, gospodujočih, častihlepnih in prenasi-čeniii. Ta razkroj je drobil človeško družijo od poedincev do narodov, tako du je zadnja leta izglodal svet že kot kotel napolnjen s paro do najvišje atmosfere. Vsakdo je čutil, da se mora nekaj napraviti, da je svet nujno potreben zdravniške nege, bodisi per-ventivnega zdravljenja ali pa kirurškega neža. Toda duhovna ozdravitev evolucijskim potom ni bila več mogoča. Prepočasno je bilo to zdravljenje, duhovni proces razkroja je šel prenaglo. Zato je bilo mogoče zdravljenje le operacijskim potom. Srečni smo člani Jugoslovanske strokovne zveze, ki duhovno stojimo visoko med tem krvavim obračunom. Vse sile, ki tu obračunavajo med seboj, so daleč od nas. Ne le daleč toliko po zemeljskem prostoru, da niti odmeva teh sovražnih dejanj ne slišimo. kakor po miselnostih, ki se tu merijo s svojimi tehničnimi in človeškimi silami. Le žal nam je odkritosrčno, da krščanski nazor o človeku >n njegovi družbi, ni človeka prekva-sil na globoko, da mu ni bila sveta Pravica vsakega poedinca. Trdno smo prepričani, če hi papeževa okrožnica Leona XIII. pred več kot 40. leti postala vsaj katoličanom magna charta njihovega življenja in udejstvovanja na socialnem, gospodarskem in javnem polju, bi to prav gotovo zarezalo v človeškem življenju tako globoko brazdo, da bi se človeštvo v taki meri oplajalo z njihovo idejo, da bi danes do sedanjega krvavega obračuna ne prišlo. Toda o tem razmišljati sedaj je prepozno. Človek bo znova iskal resnico in pravico, dokler je ne bo našel. Nasa J SZ temelji na teh večnoveljavnih načelih. V njo so se zaganjali sovraž-J1? va*®yi. da bi jo uničili in razdrobili, toda pregloboko se je vcepila v srca m duše slovenskega delavca ideja, ki jo je vsajal pokojni dr. Janez Ev. Krek. Slovenska krščanski delavec je samozavesten, ponosen in trd, prepričan globoko, da si mori ' more zboljšati svoj gospodarski Izobraženec v slovenskem krše. socialističnem gibanju Krščansko socialistično gibanje žc o nosila le toliko resnično krščanskega duha, kolikor bomo pri njeni izgraditvi in pri njeni borbi aktivno sodelovali. Posebno važna je pa naloga inteli-genta, predvsem duhovnika, pa tudi vsakega laika, v krščansko socialističnem gibanju pri naporu ustvariti med slovenskimi katoličani tako skupnost, ki bo povedala vse slovenske katoliške ljudi, ki v polni meri priznavajo, živijo in sprejemajo katoliška načela, predvsem tista o svetosti človeka in njegove osebe, o resnici in pravici, o svobodi im ljubezni. Takšne skupnosti ne* bi mogel prav nihče izrabljati v tostranske, t varne in nekrščanske namene. Povezanost inteligence z vsemi ostalimi sloji, ki hočejo takšno slovensko skupnost, je pri njenem ustvarjanju pomembne važnosti, To je središče apostolata v okviru katoliške akcije, tu se pa tudi odpirajo pastirske dolžnosti v največji meri in najpotrebnejši obliki! Na vso strani se odpirajo naloge inteligence v slovenskem krščansko socialističnem gibanju. Potrebno jo le eno: prijeti za delo, sprejeti borbo, graditi, ustvarjati skupaj s (tistimi, ki so že na delu! Seveda za stremuhe in za bojazljivce ni mesta pri nas! Ti bodo še naprej kljub vsemu ntijzve-stešji hlapci kapitala! V slovenskem krščansko socialističnem gibanju morejo sodelovati, graditi in ustvarjati lo razredno zavedni in borbeni ljudje; osebe, ki so kakor zrno klene in zdrave; neupogljivi z.načaji, ki se ne strašijo ničesar, tudi »moderne slovenske inkvizicije« ne! Brat, ki ti je olb teli skromnih mislih srce čutilo isto, kakor čutimo in spoznavamo mi, pridi in pomagaj! Musek K. Vitko. Debata o ljubljanski Delavski zbornici Debato o ljubljanski Delavski zbornici je poživila in ojačila sedanja uprava sama. Ko je hotela nekatere delavske strokovne organizacije delo-žirati, je njen korak vzbudil veliko ogorčenje med delavstvom. Tol ogorčenje jo bilo toliko, da ga je opazila tudi pristojna oblast, ki je poslala posebnega odposlanca, da zadevo preišče. Zanimivo je to, da je oblast odredila, da ne sme uprava Zbornice deložirati strokovnili organizacij. Odposlanec ,g. ministra za socialno politiko je zvedel ob priliki razgovora z zastopniki svobodnih istrokovmfli organizacij marsikaj zanimivega. Najbolj zanimiva je pa okolnost, da je zvedel, da je stališče svobodnih (Strokovnih organizacij, ki odklan jajo- sodelovanje s sedanjo, upravo Delavske zbornice, načelnega značaja. G. načelnik je menil, — najbrže zaradi napačnih informacij od gotove strani —, da gre le za denarno plat. Zaito je priporočil, da inaj vlože strokovne organizacije na upravo Delavske zbornice prošnje in da bodo prošnje ugodno 'rešene. Narodna strokovna zveza je vložila tako prošnjo, dočim sta ja pa JSZ in SK odločno odklonili. Postavile ste se na stališče, da bi bilo pod njuno častjo, če bi prosjačilo pri upravi, ki je na oblasti proti volji velike večine delavstva, za milodare. Postavile so se na stališče, da premoženje Delavske zbornice je izključna last delavstva in nameščenstva. S temi premoženjem se mora gospodariti tako, kakor bo najbolj koristno za člane Delavske zbornice. Za pošitene ljudi je dovolj ugotovljen pomen delavskih strokovnih organizacij iza delavstvo in nameščenstvo. Kar že imajo, je to uspeh trudapolnega in vztrajnega napora strokovnih organizacij. Strokovne organizacije se izčrpavajo in izživljajo izključno v borbi za pravice delavstva in naimeščemsitva. Delavske zbornice so zrast le iz tega boja. Tudi uspeh njihovega delovanja in uveljavljanja za visi od skupnega sodelovanja, s strokovnimi organizacijami. Če ni takega sodelovanja, morejo postati delavske zbornice mrtvi ud n« delavskem telesu, niso delavstvu v oporo i.n pomoč, ampaik v škodo. So le nekak socialni okras mameščenski stavbi. Ker je tako, imajo delavske st rokovne organizaci je pravico do denarja, ki je namenjen v preračunih Delavskih zbornic za strokovno in kulturno izobrazbo delavstva. Ce si lasti ta denar le ©na organizacija, je to naisilstvo nad delavstvom. Zaradi I/tiski bz Jlauic (Konec) Ceneni 111 dragi predmeti Zelo zanimivo je ugotoviti, da so nekateri predmeti v Rusiji silno ceneni. N. pr. zdravila. Ta se prodajajo skoraj po bagatelni ceni, da se izdatek za zdravila ne more računati v gospodinjstvu kot neki občuten izdatek. Zato smo v trgovinski pogodbi s Sovjetsko Rusijo predvideli, da neke količine zdravil kupimo v Rusiji. Tudi predmeti široke potrošnje-so zelo poceni. Škatlica vžigalic velja, preračunano na naš denar, okoli 5 par. Naš finančni minister je bil posebno ganjen, ko je dobil v dar tako škatlico. Kilogram soli velja 16 do 20 par, črni kruh 84 par, srednji 1 rubelj, beli 1.70 rublja. Sladkor velja 5 rubljev, t. j. 8 do 10 din, petrolej 1.30 rublja, krompir poleti 0.50, pozimi 1.20 rublja. Živalski proizvodi so dražji, cene pa .so iste ko ipri nas. Kilogram mesa velja 10 do 14, masti 25, surovega masla 25 rubljev, liter mleka 1.80 poleti in 2.50 rubljev pozimi. Navadni ženski čevlji so po 70, fini po 180 rubljev, ženske nogavice zelo slabe kakovosti po 5.60 rublja. Elektrika je zopet zelo počena. En kilovait velja 25 kopejk. Tudi telefon je v splošni uporabi in ni noben problem ter spada k vsakemu stanovanji*. Ljudje tam izdajajo mnogo denarja in nimajo nobene potrebe _za varčevanjem. Ne čutijo pomanjkanja, da bi morali varčevati. Ljudje so za primer starosti zavarovani. Kdor je nad 60 let star ima pravico do zavarovanja. Ne vem, če je to bolje ko Suzorovo zavarovanje. Poleg uradne- S-tmii&ima poverila— Skupščina Glavne brat. skladnice Pretekli petek in soboto 7. in 8. junija je imela zasedanje skupščina delegatov Glavne bratovske skladnice v Ljubljani. Zasedanje se je vršilo v veliki dvorani Delavske zbornice. Na predkonferenci delavskih delegatov, ki so je vršila v petek, se je obravnavalo poslovno poročilo letnih zaključkov vseh oddelkov, in vsa aktualna vprašanja, ki se živo tičejo zavarovanega članstva. K debati je na vsa vprašanja delegatov odgovarjal in dajal pojasnila podpredsednik CBS g. Murn. Potem je konferenca soglasno odobrila poslovno poročilo. Nujno se je ponovno predlagalo in obnovilo že vso iznešene predloge glede izprememb pravi! Bratovske skladnice, predvsem pa §§ 50. in 82. Nadalje so je predlagalo tudi še naslednjo §§ 18., 33., 64., 68., 107., 108. in 163. Novi predlog za spremembo je bil § 73., ki naj omogoča delitev izrednih podpor zavarovanim članom krajevnemu upravnemu odboru v takih primerih. Ker je bila letošnja skupščina na novo izvoljena od svojega .članstva in so je dosegel sporazum vseh treh svobodnih strokovnih organizacij ter jo bila soglasno predložena enotna lista delavske delegacije za novi upravni, nadzorni in razsodiščni odbor. V novem upravnem odboru so zastopane vse tri skupine. Za Jugoslovansko zvezo je bil izvoljen tov. Vinko Ustar. Njegov namestnik je tov. Pukšič Lojze z Jesenic. Vsekakor bo novi upravni odbor imel precej težko nalogo v teh težkih trenutkih, voditi staro socialno ustanovo kakor je Bratovska sklad-nica, naprej v dobrobit celokupnega zavarovanega članstva. Roko v roki in z dobro voljo bo Slo tudi v teh časih naprej! Srečno! Razglas. • • Tvrdka Remec & Co. na Duplici pri Kamniku jo izdala dne 20. junija t. 1. razglas delavstvu, ki jo zaposleno v tej tovarni. Ta razglas je tako svojevrsten, da ne more iti delavstvo preko njega. Nasprotno! Prav natanko si ga mora ogleda/ti. Zakaj je tvrdka izdala ta proglas? Če bi presojali vsebino proglasa tako kot je pisan, bi menili, da je vodila vodstvo tovarne pri tein edino želja, da bi zboljšala položaj delavstva. Uvodoma namreč našteva kaj je že vse storila za dobrobit delavstva. Pravi, da je zvišala urne mezde, pa tudi akondni .zaslužki da so večji. Hotela bi napraviti še več. Toda zvišanje dohodkov je mogoče izvesti le tedaj, če se zviša tudi storitvenost. Da bi se zvišal učinek dela, je potrebno, da se pospeši tempo dela. Do-sedaj jo ta tempa pod običajno tovarniško višino itn sicer pod tako višino, tega ne more zavedna in dosledna strokovna organizacija iti tako daleč, da bi prosjačila za to, kar ji pripada. Tudi denar ljubljanske Delavsko zbornice je last delavstva. Tega se mora zavedati vsakdo. Ni dovolj, da kdo .govori o pravičnosti, o poštenosti, o moralnosti, kdoir vse to izvršuje je pravičen, pošten in moralen. Kdor dela drugače, je hinavec in bo prej ali slej dajal odgovor. Čim več krivic, tem težji bo odgorvor. da se celo zunaj -tovarne stoječe osebe norčujejo čez tempo v Remčeva tovarni. Dokler bo ta dolgočasen tem* po, je nemogoče zvišati storitev. Če bi bil pa tak tempo dela kot je v Ameriki, Nemčiji ali Franciji, bi bila storitev večja. Da bi se tempo zvišal, bo tovarna nagrajala posameznim delavcem večjo storitev kar sama od sebe. Delavcu ne bo treba nič več priganjati vodstva, da mn zviša plačo, lorej delavstvo ima sedaj odprto pot, da svoje dohodke izviša do rpoljubne višine. Vodstvo apelira še na delavstvo, da mu naj popolnoma zaupa pri teh novih potih, ki jih je ubralo. Če bo delavstvo sodelovalo na teli novih potih, si bo ustvarilo trajno zaposlitev in l>oljše gospodarske pogoje. Beseda o tempu Mogoče bi se res dala storitev zvišati z initemzivmejšim delom. Za .tnko delo pa morajo biti predpogoji. Intenzivnost dela ne za vi si le od delavstva, ampak tudi od drugih čini-teljev: od plač, od urejenih razmer v obratu, od poštenega in iskrenega izvajanja dogovorov, ki so bili sklenjeni med delavstvom in podjetjem, od doslednega izvajanja socialne zakonodaje, posebno pa Se od zaupanja delavstva do vodstva. Ali so ti pogoji podam v tovarni Remec & Co.? ga zavarovanja pa se more vsak zavarovati še zasebno za primer starosti ali smrti. Če vidi človek kako Rusi mnogo kupujejo, dobi vtis, kakor da je v Ameriki. Kupujejo to, kar potrebujejo in tudi to, česar nikakor ne potrebujejo. Zato so tudi »očeredi«. Vtisi z ulice Povedati vam hočem še nekaj značilnih pojavov, ki so mi padli v oči. Kako se vidi komunizem z ulice? Kako se v načinu življenja vidi, da je to drugačen družabni red? Prva stvar na ulicah, na .katerih se giblje promet (da vozijo avtomobili, tramvaji, trolejbusi, avtobusi in tudi še kak izvošček) je, da na stotine in stotine ljudi kroži, da se vidijo veseli im resni ter žalostni obrazi. Na teli ulicah ni zasebnih trgovin. Niti ena trgovina nima osebnega imena. Vse prodajalne so državine. Napisi so na primer na-slednji: »Moskovska trgovina št. 258.« ali »Trgovina St. 429.€ Kupuje se vse brez karte in plača z denarjem kakor pri nas, če jo dovolj blaga na razpolago. So tudi brivnice, toda nimajo firme, temveč samo številko. Tudi mizarji nimajo svoje firme, temveč samo napis »mizar«. Je pa nekaj, kar jo podobno razmeram v drugih državah. To jo kolhozni trg (kolhozni ring), ki ima v vsakem mestnem delu svojo tržnico* v kateri prodaj a jfc kmetje iz okolice Moskve svoje proizvode. Prodajajo čisto svobodno in brez diktata cen in brez kontrole, temveč se ravnajo samo po zakonu ponudbe in povpraševanja. Dočim so v državnih tržnicah cene stalne, so v kolhoznih tržnicah za 20 do 30% višje kakor v državnih prodajalnah, ker prihaja sem bolj sveže in dobro blago in ker kupujejo tu 6amo premožnejši ljudje. Pred velikimi praaniki a) Plače. Če govorimo o plačali, spregledali 50 rubljev. Toda ko je pokazal, da je ta ura tudi zvonila, da je bila budilka, so mu takoj ponudili 250 rubljev. Zasebna lastnina Tudi zasebna lastnina je v SSSR. Čl. 10. sovjetske ustave govori o tem, kateri predmeti morejo bita zasebna lastnina. V tem členu se pravi, da je pravica osebne lastnine državljana zajamčena od dohodkov dela m varčevanja za predmete domačega gospodarstva, za pravice udobnosti ter zavarovana tudi pravica dediščine. Posameznik, ki ima velike dohodke (književnik Aleksej Tolstoj ima, kakor pravijo letno en milijon rubljev dohodkov) si more kupiti avtomobil, da si napravi življenje udobneje. Ni- kakor pa ne more naložiti svojega denarja v proizvajalna sredstva, s katerimi bi najel delavce, da bi delali zanj. To je glavna značilnost sistema, ki ni komunističen, je_ to sistem socializma, državnega socializma, ki še ni gotov, temveč ki se šele izdeluje in ki se še razvija in ki je šele v tretjem letu svoje tretje petletke, ki je torej star šeile trinajst let. To je mnogo premalo časa in zato jo naravno, da ljudje, ki prihajajo iz zapadne Evrope in Amerike, krivo sodijo o tem, kar se dogaja v Rusiji. Treba je im»ti pred očmi, da gre za težko dediščino (iz ruske zgodovine in da gre za postavitev novega sistema državne ureditve. So pa seveda tudi izjeme v item oziru. V čem so te izjeme, ikaže naslednji primer: Neki član naše delegacije je bil deset let pred vojno v Moskvi, a tri .leta za časa revolucije v ŠSSR. Bil je uradnik v nekem odseku. Nekega dne se jo vračal z izleta iz okolice Moskve ter prinesel s seboj petelina, da ga zakoljejo in spečejo. To je bil takrat velik prestopek proti komunističnemu načelu. Odvzeli so mu petelina in naš prijatelj je dobil tri dni zapora, ki jih je tudi odsedel. Sedaj pa, ‘ko je videl, da se petelini kupujejo in prodajajo na trgih svobodno, se je nemalo začudil. Vse se je ublažilo, spremenilo in postalo drugačno. Kolhozni sistem Posebno zanima vse problem kolhozov — vprašanje kmetov. Malo sem od tega videl. Računal sem s tem, da bomo daljši čas ostali v Moskvi, (toda zaradi razmer v Evropi smo morali sklenitev trgovinske pogodbe pospe- DELAVSKA PRAVICA 1940 — Št. 26. — 3 Že spet Okrožni urad! Če odločujejo »delavci«... (liazgledL Ob priliki smo že obelodanili odredbo OUZDja, da morajo svojci Članov, če zahtevajo od OUZDja zdravljenje, dokazati, da so res svojci na ta način, da predložijo potrdilo županstva ali župnega urada ali pa da prevzame odgovornost za podalke delodajalec. Protestirali smo proti taki odredibi in zahtevali, da se ukine. Taka uredba ptaneni praktično, pa četudi ne bi bilo namena, šikaniranje članov in njihovih svojcev. Ce zboli n. pr. otrok, ali žena, in če zahteva člam zdravniške pomoči, ne zadostuje, da pride k zdravniku ali na OUZD s potrdilom delodajalca, ampak mora poleg tega prinesti še potrdilo župnega urada ali županstva, da živi do- tični svojec s članom v istem gospodarstvu in da je brez dohodkov. Koliko nepotrebnih potov morajo delati člani brez potrebe. Do sedaj je OUZD zahteval 'tako potrdilo le, če je šlo za zdravljenje svojca v bolnišnici ali za poloivično hranarimo. OUZD se na proteste od delavske strani nič ne ozira, kljub temu, da zastopajo v upravi OUZDja delavstvo taki delavci, ki imajo — saj tako bi mogli soditi po izjavah več odločujočih oseb — vse najlepše lastnosti. Tak dogodek pa dokazuje, da jim manjka predvsem delavska zavest čudna briga za bolnega delavca Krajevna organizacija JSZ v Solčavi je že lani septembra patom centrale JSZ prosila OUZD, da hi uradov zdravnik iz Ljubna ordiniral tedensko enkrat v Solčavi. Navedena zahteva je bila utemeljena s tem, da je iz Solčave v Ljubno 20 km daleč ter je posebno v zimskem času bolnemu delavcu nemogoče drugače priti v L jubno, kot da dolu voznika ter mu plača najmanj 100 din, katere pa mo- nja vodstvo v tem rajzglasu, bi lolmo-gočala podjetju še bolj nekontrolirano izkoriščanje delavstva kot do sedaj. Z novimi potmi bi podjetje ustvarilo razdore med delavstvom. V podjetju bi bili v še večji meri kot do sedaj pro-težiranci in neprotežirainci. Smisel za skupnost delavstva bi bil razbit. Vsak bi gledal na delavske zadeve le iz svojega ozkega i.n egoističnega stališča. Zlasti pa bi bil uibit smisel za delavsko strokovno organizacijo. In za to gre vodstvu v glavnem. Delavsko opozorilo Vodstvo naj ve, da mu delavstvo ne bo sledilo na ta »nova pota«. Zahtevalo bo, da rešujejo vise delavske zadeve skupno, tudi zvišanje pluč. Nima nič proti temu, da je nekaterim žu zvišalo plače. Cisto prav je, le eno napako ima to zvišanje, da je prenizko. Moti se pa, če meni, da bo delavstvo dopustilo, da bodo ostali k temu molčali in čakali na milost vodstva, da se jih spomni. Opomin delavstvu Razglas dokazuje, da bo treiba organizacijo še bolj poglobiti. Delavstvo se mora še bolj 'strnita iin braniti skupnost, katero hloičejo »nova pota« onemogočiti in razbiti. ra seveda trpeiti iz svojega. Poleg tega pa bolnemu delavcu taka vožnja gotovo ni v pospešitev zdravja. Zaradi to utemeljitve je bilo pričakovati, da bo OUZD prošnji ugodil. Na osebno intervencijo, so na OUZD rekli, da je 90% gotovosti, da bo zahtevi delavstva ugodeno. Pred nekaj tedni pa je OUZD poslal sledeče obvestilo: Sporočamo, da za enkrat tedenske ordinacije v Solčavi ni mogoče vpeljati, ker zahteva uradov zdravnik previsok mesečni honorar, ki ga pa urad zaradi slabega finančnega s.ta- 11 ja ne more priznati. Sicer bi se pa tedenska ordinacija imogla vršiti samo v času od 1. maja do 1. novembra, drugače je dohod v Solčavo zaradi slabih prometnih razmer v zimskih mesecih nemogoč. Zdravnik-šef: Drobnič 1. r. Čudimo se, da se od strani OUZD in njegovih zdravnikov tako z lahkoto ugotovi, da v zimskem času, zaradi slabih prometnih razmer, zdravniku ni mogoče priti v Solčavo iz Ljubnega, medtem ko bolni delavec lahko pride v Ljubno iz Solčave. Nerazumljivo nam je tudi, da bi bil mesečni honorar za tedensko ordinacijo tolikšen, da bi ga OUZD ne zmogel plačati. Ali je zdravje delavca še zmerom odvisno od višine zdravniškega honorarja in slabih prometnih zvez in to v takem tu jsko-prometnem kraju ikot je Solčava? Delavstvo to ne razume in zahteva, da se OUZD postavi na drugačno stališče. Dogodki na zahodnem bojišču. Bitke v Franciji so trajale ves pretekli teden z nezmanjšano srditostjo dalje, prav tako itudi v začetku tega tedna. Francozi so se borili hrabro — kot še nikoli, pravijo poročila, m tudi nemška dnevna vojna poročila 6tailuo govorijo o »srditem sovražnem odporu« —, toda nemškega prodiranja niso mogli ustaviti. Bili so prisiljeni, da se stalno umikajo proti jugu, že zaradi tega, da bi imeli nemške armade vedno pred seboj in da bi jih sovražne oklepne enoite ne razsekale na posamezne dele in obkolile kakor flandrsko armado. Boji so se tako nevarno približali samemu Parizu. Da bi obvarovali svojo prestolnico opustošenja, so Francozi sklenili, da ga ne bodo branili, in tako je Pariz v petek 14. junija, skoiro brez boja prežel v nemške roke. Dve tretjini civilnega prebivalstva sta se že prej iz njega izselili. F rancozi so začeli izpraznjevati znamenito Ma-ginotovo črto, in to skbro brez boja, ker so jo Nemci blokirali v vsej dolžini tudi že z zahodno strani, tako da jo bila obkoljena in je izgubila ves svoj vojaški pomen za Francoza Služila bo kdaj kvečjemu Nemcem kot predpostojanka Siegfriedove črte, če bi prišlo do zavezniškega protinapada, ki pa bi moral biti seveda zelo uspešen. Nova vlada v Francji. Izguba Pariza in vojaški neuspehi so zelo prizadeli moralo francoskega naroda, kakor se dozdeva, ker je moral Rey-naiud, ki je bil trdno odločen za vsako ceno nadaljevati boj do konca, v nedeljo zvečer nenadoma odstopiti, nakar je sestavil vlado maršal Petain. Mirovna ponudba Nemčiji. Takoj po sestavi svoje vlade je ponudili maršal Petain Nemčiji mirovna pogajanja za časten mir. To je vendar nekoliko presenetilo svet, kor so imeli — kakor jo znano — zavezniki pogodbo* ki ji.m je prepovedovala sklepanje ločenega miru. Med Francozi in Nemci posreduje general Frmnco, ki je oseben prijatelj maršala Petaina, Sestanek med Hitlerjem in Mussolinijem. Hitler se je po francoski mirovni ponudbi isestal z Mussolinijem v Miinchenu, da skupno preučita mi- rovno ponudi«) in stavita pogoje. Prvi predpogoj bo baje predaja francoske vojske. Ta vojska se še bori z Nemci in do trenutka, ko to pišemo, sovražnosti še niso končane. Anglija se bo borila naprej, se glasi sklep angleške vlade. Obenem je naročila za sto milijard dinarjev orožja v Ameriki. Pričakuje se, da bo Nemčija takoj po sklenitvi miru s Francijo napadla Anglijo. V Ameriki je naredila francoska mirovna ponudba mučen vitisk. Tam so prepričani, da bo skušala tudi Japonska odnesti svoj delež iz mirovnih pogajanj s Francijo. Roosewelt je podpisal nove zakone o oborožitvi, ki predvidevajo zvišanje števila vodnih bojinih letal na 10.000 pilotov na 16.000 in 21 novih bojnih ladij. Obenem je ukinil zakon, ki je prepovedoval leteti ameriškim letalom nararvnost v Evropo, kar je povzročilo velike zamude v pošiljanju pomoči zaveznikom, ker so morali prepeljati vsa letala prej v Kanado. Vendar pa dogodki tudi Ameriko precej prehitevajo; danes je na kak spopad še nepripravljena; tudi vojna industrija se šele pripravlja na veliko produkcijo. Rusija je med tem, ko so se odigravali usodni dogodki na zahodu, brez hrupa zasedla vse baltiške državice Estonsko, Letonsko in Litvo. Litvanska vlada je pobegnila v Nemčijo. Obenem zbira Rusija vojaštvo na zahodnih mejah (menda 140 divizij). Edini pravi zmagovalec v dosedanji vojni je ostala Rusija, ker jo je znala izrabiti v svoj prid brez velikega prelivanja krvi, če izvzamem«! finsko vojno. Vojna moč Rusije je velikanska. Vso povojno dobo je Rusija bila v nevarnosti pred napadom in se jo zato temeljito pripravila. Danes moro poslati na bojišče popolnoma opremljeno in izvež-bano ter tehnično najpopolnejšo vojsko na svetu 30 milijonov mož. Armada je večidel motorizirana, izvežbanih imajo nad 200.000 padalcev in skoraj neomejeno število letal. In kar je naj- » važnejše: vse orožje in surovine izdeluje in pridobila doma. Vojaški strokovnjaki pravijo, da je ruska vojska celo boljo opremljena kot nemška, razen tega pa je ljudski material (ki jo tildi danes še najvažnejši) skoraj neizčrpen. Na italijanskih frontah še ni preveliko živahnosti. Obe Lstraini se živahno udejstvujeta v letalskih napadih, s katerimi so Angleži do zdaj uničili Italijanom nekaj važnih elektrarn in bencinskih skladišč v severni Italiji in na Primorskem. šiti, da se vrnemo domov. Uporabili smo za sovjetske razmere nezaslišan tempo ter imeli celo po tri seje na dan. Od kolhozov torej nismo mnogo videli, t. j. mogli smo viideti samo kolhoze iz železnice, ko smo potovali po železnici. Videli smo, kako so male parcelice s kmetskimi hišami nakopičene v središču vasi, okolica pa, kako ima velike komplekse zemlje, enako izoraine in posejane. Delali so s traktorji, a videli smo tudi mnoge, ki so delali s plugi, katere so vlekli konji. Videli simo mnogo skromnih in revnih kmetskih hiš, napravljenih iz zemlje, poleg njih pa v sredi vasi večje stavbe, večja skladišča kolhozov. Videli smo veliko razstavo pri, delkov kolhozov, ki je bila res velikanska in ki je pokazala zelo lep pregled dela SSSR v kmetijstvu; iz lastnega opazovanja pa morem reči zelo malo. Zanimivi so tudi razgovori s politiki SSSR, a tam je vsak politični človek hkrati tudi ekonomist. Iz teh razgovorov sem posnel, da se je poskus ustvaritve kolhozov posrečil. To dokazujejo objektivni rezultati, ker proizvodnja kmetijskih proizvodov ni padla, kmetje ne silijo več v mesta, temveč ostanejo na vasi, da mora sovjetska vlada apelirati na kolhoznike, ,u Pridejo v mesta ter postanejo de-v tovarnah. To ie indirekten “1; da je življenje v kolhozih pre-cej stabilizirano. v fe' vzrok, da pomenijo kolhozi jetske zemlje ’ t v P™?1™?8« sov- Povprečni kolhpz uma inn.H 'P°leg 'tega pa more l lLlnp kolhoz n ik tudi še 2 do 10 ha lastne zemlje. Pri ,nas je tako malo zemlje, da ne bi mogli dati kmetovalcem niti toluko zemlje, kolikor dobi- vajo njiv ob hiši, za kolhoze pa sploh ne bi nič ostalo. Zanimivo je bilo zvedeti, kaiko je bilo to vprašanje rešeno v krajih, kjer je malo zemlje, zlasti na Krimu in na Kavkazu. Pogovarjal sem se o tem s komisarjem Mikojajnom, ki je Armenec in ki pozna to kraje. Dejal je, da se mora v teh krajih voditi gospodarstvo samo na ta način, da se dela čim bolj intenzivno. Propaganda in prisilni ukrepi Videli smo tudi neki značilen film. Izdelan jo bil na podlagi romana »Vzdignjena brazda«. Film Je ikazal, kako je vas preživljala kolhoz in kako se je ta ustvarjal. Sovjeti 60 na-obrazili v posebnih tečajih 25 tisoč delavcev za organizacijo kolhozov na vaseh. Kmetje so v začetku sprejemali ta prizadevanja z vidnim nezaupanjem. V filmu se je videlo, na kakšen način so je delala propaganda za kolhoze. Kmetje so pritrjevali propagatorjem, na vprašanje pa, če hočejo vstopiti v kolhoz, so vedno od- fovarjali z nel Film je pokazal tudi, ako so jih v to prisilili. V akcijo je stopilo tudi strelno orožje. Z revolverji so priganjali ljudi v kolhoze. Nekateri navdušeni sanjači so šli celo tako daleč, da so ustanavljali kolhoze med perutnino. Takih zabavnih prizorov je v tem filmu bilo mnogo. Rusi so se zelo smejali prizorom, ko so žene pretepale moške. Takšne kolhoze imamo tudi pri nas. Naše premoženjske občine niso ni<8 drugega ko veliki gozdni kolhozi. Vas so pod vplivom kolhozov zelo spreminja. Ne bi mogel reči, da je to tudi vedno najbolje. So tu pojavi, ki so pozitivni, so pa tudi pojavi, ki so negativni. Ne morem reči o tem kaj več, ker nisem videl kolhozov z lastnimi očmi. Car v gledališču Nato je govoril dr. Bičanič o nekih političnih pojavih, ki jih j« mogel zapaziti na prvi pogled. Pravi, da se je sistem v SSSR konsolidiral in stabilizirali in tisti, ki mislijo, da bi se mogel s carjem ali s pučem odpraviti, so zelo motijo. Zelo značilno je, da car ne pomeni nobenega strašila več za sovjetske voditelje. Videli smo v petih gledališčih igre, v katerih je car nastopal na odru, včasih slab, včasih tudi dober. To pa ljudi nič več ne razburja. To je za nje daljnja zgodba, ki se nikdar več ne bo ponovila. Kult vojske Dr. Bičanič je nato govoril o paradi, ki jo je videl 1. maja na Krasni ploščadi (na Rdečem trgu). Ta slavnost pomeni enega najbolj učinkovitih dogodkov, ki smo jih mogli videti. Videl sem že mnoge manifestacije, toda takšne še nisem videl. Moram priznati, da se velika skrb posveča vojski. Povsod smo videli napise, ki so govorili o kultu vojske in o obrambi domovine. Ta kult se goji v veliki meri. Tako velik je ta kult, da se proslavljajo tudi ruske zmage pred revolucijo, zlasti zmage nad Napoleonom in zmage velikih carskih generalov. Ruska vojska se proslavlja na vsa usta. V vsej državi se vidi, da je vsak državljan pripravljen na obrambo domovine, ne države, ne sistema, temveč ravno domovine. Parada te vojske jo dokazala, da je ta vojska dobro izvežbana, da je zelo disciplinirana, da je napravila odličen vtis. Vojaki so dobro oblečeni in dobro oboroženi. To sem videl tudi na poti v železnici Videl sem tudi vojake, ki so se vračali iz Finske. Videli smo mnogo mehaniziranega orožja, mnogo motorizirano pehote, mnogo motorizirane artilerije ter velike, močne in velikanske tanke. Ta moč vojske je zadostno pojasnilo za zunanjo politiko SSSR in za ugled, ki ga uživa SSSR danes v mednarodnem svetu.. Spoznali smo, da smo bili glede Finske pod vplivom neke tuje propagande in da smo si ustvarili krivo sliko o sili in učinkovitosti sovjetske vojske. Vsa ta zadeva s Finsko ni bila stvar soivjetske vojske kot celote, temveč samo zadeva lenin-gradskega vojnega okroga. Ta zadeva s Finsko je bila sovjetom zelo neprijetna. Sovjeti slede v svoji zunanji politiki potom, ki jih je pokazal še Peter Veliki. V tem pogledu je bila glede Finsko zavzeta smer prav tako značilna kakor druge smeri ruske zunanjo politike. Ljudje govore: »Peter Veliki je bil zelo pameten človek. Ena in dvajset let se je boril za Finsko in prišel samo do Viborga.« Tudi sedaj nis<* šli Rusi dalj. Peter Veliki je v borbi za Finsko izgubil 1,800.000 ljudi Zunanja politika Ta velika ruska država kaže v svoji zunanji politiki mir ter zavest svoje lastne sile Vse države gledajo na to, kaj bo rekla Rusija, ona pa je hladna in mirna. Ko smo se vrnili, smo našli v svoji deželi precejšnje razburjenje in nervoz. Ljudje so se zanimali, da bi zvedeli, kakšen posel smo opravili. Bilo je na delu tmai mnogo tujih kuhinj, ki so skušale na najrazličnejša načine pretvoriti in naravnost trditi baš nasprotje onega, kar smo mi pripovedovali prijateljem. Bile so to tendenčne, prozorne in lažnive vesti. D. A. Gosar: Poglavje o,neslavnem mešanem zakonu z marksizmom6 V poročilu o znani duhovniški konferenci, ki ga je prinesla »Delavska pravica« z dne 6. junija tega leta po listu »Mi miladi borci«, je govor tudi o »neslavinetm mešanem zakomu z marksizmom«. Med drugim istoji tu zapisano: »Proti volji svojega nad vse idealnega in za delavstvo gorečega duhovnega vodje g. A. Komljanca iso privolili — oziroma bolj organizacijo prisilili — v nekak mešan katoiliiško-mar-ksistični izakon ter ga krstili z imenom: krščanski socializem.« Nepoučen bralec bi iz teh besed sklepal, kakor da je ime krščanski socializem, ki sem ga po vojski prvi jaz uvedel, pomenilo inekako zvezo z marksizmom ali vsaj težnjo po nji. Iz nekega očitka, ki sem ga prav v zvezi z omenjeno duhovniško konferenco slišal z visokega mesta, kakor da sera jaz zanesel v Jugoslovansko strokovno zvezo marksistične gospodarske nazore, sklepam, da je najbrž kdo tudi na konferenci govoril v tem smislu. Pa četudi bi se v tej domnevi motil, kaže vse, da lx> treba vprašanje marksizma v naši delavski organizaciji temeljito razjasniti iin pokazati, kje oziroma v čem so glavmi vzroki, da jo do kakršnega koli mešanja z marksističnimi nazori sploh kdaj prišlo. Nekoliko sem to nakazal že v neki polemiki z dr. A. Ušeničnikom (prim. Straža v viharju, 18. felbr. 1937), vendar to ne izadošča in bom moral to vprašanje ob drugi priliki podrobneje obdelati. Tukaj hočem samo na kratko ugotoviti nekaj neutajljivih dejstev, da se ne bodo širili o tem napačni, zgodovinsko neresnični nazori. Predvsem je treba pribiti, da tista prva leta po vojski, ko je hkrati z menoj sodeloval pri JSZ g. Komljanec, sploh ni bilo nikdar govora o kakršnem koli prevzemanju marksističnih socialnih in gospodarskih nazorov. Tudi ime krščanski socializem ni imelo s tem prav nobene zveze. Kdor se hoče o tem prepričati, naj prebere moji razpravi »Socializem« (Cas, 1920, zv. 1—3) in »Socializem in solidarizem« (Čas, 1920, zv. 4—5), kjeir sem razložil bistvo, smisel in potrebo (krščanskega socializma in morda še nadaljnjo mojo razpravo k temu vprašanju: »Cilji in pota krščanskega socializma« (Socialna misel, 1922, št. 1).* V vseh teh razpravah, ki so takrat izzvalo tudi pomisleke in kritiko, ni nihče videl marksizma in mi ga tudi nihče ni očital; gotovo pa bi kdo to storil, čo bi našel v mojih trditvah za to 'le malo opore. Nasprottno, ko sem ob zadnjem katoliškem shodu 1.1923. izdal knjižico »Za krščanski socializem«, jo dr. Ušeničnik v poročilu o nji (Čas, 1923/24, str. 155) izrečno zapisal: »V tej knjižici je dr. Gosar pojem krščanskega socializma nasproti materialističnemu socializmu tako določno opredelil, da ni možno v tem oziru nobeno dvoumje.« Torej no samo, da ni šlo pri krščanskem socializmu, kakor sem ga jaz uvajal, za nikako prevzemanje marksističnih idej, marveč je bilo glede tega čisto izključeno! tudi vsakršno dvoumje. Kolikor je bilo v teh letih v našem krščanskem socialnem gibanju sorodnosti z marksizmom, jo je mogoče najti edinole pri pravoverni, solidaristicni struji, ki se je oklepala stare teorije o delu in vrednosti, na kateri je tudi Marx zasnoval svoj sestav. (Po vojski je pri nas tudi Ušeničnik priznaval — čeprav ne z vso gotovostjo in odločnostjo — da izvira vsa menjalna vrednost dolbrin iz dela — torej isto, kar je učil Marx. Opustil je to misel žele, ko jo je papež Pij XI. v okrožnici Quadrage-simo anno izrečno zavrnil in obsoail.) Če torej kdo govori o »neslavnem mešanem zakonu z marksizmom«, tedaj imore to vsaj za prvih 7—8 let po vojski veljati edinole, kolikor se je stara krščanskosocialna smer, ki jo je pri nas idejno zastokal in vodil predvsem dr. A. Ušeničnik, naslanjala na iste teoretične gospodarske osnove, na katerih je zgrajen marksizem. Očitati krščanskemu socializmu moje smeri kakršno koli zvezo z marksizmom, ipa pomeni, postavljati resnico na glavo, potvarjati očitna zgodovinska dejstva. Res se je pozneje, nekako po letu 1925., pojavila, največ po (tujin zgledih tudi pri nas struja, ki je zagovarjala prevzem marksističnih gospodarsko teoretičnih nazorov in osnov ter je hotela marksizem nekako poduhoviti oziroma ga pokristjaniti. Toda pri tem svojem stremljenju se ni nihče, prav nihče nikdar skliceval na teoretične osnove krščanskega socializma, kakor sem ga jaz učil, marveč so se vsi brez izjeme sklicevali na teoretike stare krščanskosocialne smeri, vštevši semkaj A. Ušeničnika, medtem ko so moje krščanskosocinli-stične gospodarske nazore zavračali kot nesocialne in kapitalistične. Tudi to moram pripomniti, da sem proti tem poskusom vezanja z marksizmom ravno jaz in prav za prav samo jaz zares jasno in odločno nastopil in pokazal, da je kaj tukegn nemogoče. (Prim. imojo razpravo: »Delavski pokret in krščanska reforma družbe« Čas, 1927/28, zv. 6.) Vse to so dejstva, ki jih ni mogoče utajiti, lahlko pa jih jo razumeti in pojasniti. Ne smerno namreč pozabiti, da je bilo staro solidaristično krščansko socialno gibanje mnogo preveč medlo in neživljenjsko. To so živo občuitili vsi tisti njegovi pristaši, ki niso o teh rečeh modrovali samo doma pri pisalni mizi, marveč so skrbi in težave modernega delavstva od blizu poznali in morda tndi sami doživljali. Zato so hoteli krščansko socialno gibanje približati življenju ter mu dati zares praktično in primerno radikalno obliko. Tega pa na njegovih starih gospodarskih osnovah niso mogli storiti drugače, kakor da so se približali marksizmu, oziroma točneje, da so sprejeli marksistične gospodarske nauke. Zato jo smešno in krivično, če kdor koli, zlasti pa pristaši istare krščanskosocialne smeri z vračajo krivdo zaradi marksizma v naših (krščanskih delavskih vrstah na krščanski socializem, to se pravi na tisto gibanje, ki si je, kakor sem zapisal v pravikar omenjeni razpravi, postavilo za geslo: »očistiti krščanski delavski pokret vseh marksističnih primesi ter ga postaviti popolnoma na tla modernega gospodarskega in vobče družabnega življenja«. (»Delavski pokret itd.«, Čas, 1927/28, zv. 6.) Če iščejo za_ to krivce, jih morajo iskati najprej v svojih vrstah, zlasti pri vrhovih stare krščanskosocialne ideologije. Zakaj, če bi ti o pravem času spoznali svojo napako in so oprijeli sodobnih in realističnih nazorov našega krščanskega socializma ali bi jim vsaj ne nasprotovali, bi bil boj z marksističnimi zmotami mnogo lažji, poleg tega — in to je glavno — pa bi lahko danes pri nas imeli zares sodobno, radikalno in žilavo, pa zato tudi enotno in močno krščansko socialno gibanje. *J)& stolih, kmiik Vič-Dobrava Dne 5. t. m. se je na naši tovarni ponesrečil (tovariš Ivan Pleško iiz Lukovice. Stroj za strešno opeko mu je strl prste desno roke. Prepeljani je bil takoj v bolnišnico, kjer soi mu zdravniki nudili prvo pomoč. Zagorje Zgodilo se je, da sta stopila iz naše skupine rudarjev JSZ tov. Kržišnik Engelbert in Jelševar Franc. Izbrala sta si pot v stoodstotno katoliško delavsko organizacijo Ju go ras. Na novo pa smo organizirali šest članov. Vsekakor napredek! Trbovlje Kaj je z draginjsko doklado rudarskih in plavžurskili staroupokojencev? Zo v viseh dnevnih časopisih je bilo objavljeno da dobo staroupokojenci 20% dragimjsiko doklado k svojim starostnim rentam in to od 1. I. t. tl. naprej. To doklado bi morali dobiti že v začetku maja it. 1., a vendar še do danes ti reveži niso prejeli nič. Stav-Ijamo javno vprašanje Glavni bratovski skladnici: kje je zadržek, da tega izplačila še (ni? Zakaj se ne razdele prazna rudniška stanovanja? Več (teh stanovanj je praznili že po nekaj mesecev in se ne oddajo prosilcem. Prosilci se vsak dan oglašajo im povprašujejo po teli stanovanjih. Vsi pa dobe odgovor, da ni praznih stanovanj. Vsekakor mora le biti v korist rudnika, da izpraznjena stanovanja podeli delavcem, saj je to koristno za drnžbo im 'tu.ko .tudi za delavstvo. Apeliramo na družbo, da se zadeva pravilno uredi. lledna. skupščina Stavbne zadruge ,,I) e 1 a v k k i do m‘* v Ljubljani, z. z o. j. bo v nedeljo 30. junija 1940 ob 9 do-poldno v uradnem prostoru, Miklošičeva c. 22/1, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Odobritev sklepnega računa za poslovno leto 1939. 4. Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka. 5. Predlogi in pritožbo zadružnikov. 6. Sklepanje o razrešiliei upravnemu in nadzorstvenemu odboru. 7. Volitev upravnega odbora in namestnikov. 8. Volitev nadzornega odbora in namestnikov. 9. Določitev skupne vsote, do katere se sme zadruga zadolžiti. Načelstvo. Priporoča se Blaž ttangus, Kranj kraljevi dvorni juvelir in dobavitelj * Vse te razprave sem ponatisnil v knjigi »Razprave o družbi in družabnem življenju« (1932). MALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triuimpf«, »Styria«, »Avstrodaimler« in kolesa drugih znamk daje po najnižii ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 Zadružna tiskarna Ljubljana, Tyrševa oesfa 17, tel. 30-67 Uatiufe i%SLaktwr$tne ti&Jkoiun* za ot-gjimzadf*, iti dmitoa Lepfr, lolidna iti fl&eštu a eno- ali imebamnmi thlku. Vsi delati ~ vsi živeti! Večkrat menijo tovariši na sestankih iin sejah, da imajo v svoji skupni organizaciji še mnogo hib in pomanjkljivosti! Predvsem v organizatorič-nem smislu. In res je tako! Malokje gre vse tako kot bi želelo vodstvo in claini. Povsod si želijo popolnosti in citmveč uspehov. Taike želje ima vsak delaven odbor in vsaka, a posebno še nasa centrala JSZ. Ako hočemo povedati resnico, potem napišimo to, da se uspehi dosežejo hitro le tam, kjer je vse delavstvo enotno in požrtvovalno. Vsak posameznik je dolžan in mora storiti vse, kar zmore, kar se zaveže! Poglejmo še, koliko je v organizaciji delavnih (aktivnih) članov? Od 100 vpisanih je redno plačujočih le 75 do 80! Kje so ostali, več kot 20 na sto? Prav dobrih — delovnih — odbornikov po skupinah je le nekako polovico od izvoljenih. Koliko je pa pravih borcev-po-kretašev, to pa vsaka skupina sama prav dobro ve im to vedo tudi vsi člani, ki svoje dolžnosti do skupine izpolnjujejo. Le oni so tega innena vredni, ki jih poznate po njihovem aelu za delavstvo — za organizacijo! I ozmate jih, ko se za vas vse skupaj trudijo v podjetju in izven njega. Ko so povsod med prvimi in vedno na delu. Teh značajev ni imnogo, a vsaka skupina jih ima nekaj! Njih delo se v celoti opisati niti ne da in tudi ni potrebno za tiste, ki znajo sami misliti. Vsi vemo za take neuklonljive značaje — klene borce. Pozna jih vsa slovenska javnost, poznajo jih na naših oblasteh, prav tako vedo za njih imena maši odkritosrčni prijatelji, a posebno dobro jih poznajo smrtni sovražniki svobodne 'Slovenske delavske organizacijo Jugoslovanske stroikovne zveze, ker predobro vedo, da jim posebno ti prekrižavajo račune Nelkdo, neka prevelika grupa pa zgoraj mišljenih žal ne pozna — jih noče poznati! Ta grupa so tisti sotrpini, ki z njimi vred delajo v isti tovarni in na istem teranu. Vsem se-dogajajo socialne krivice in pravi borci se za vse trudijo in posredujejo, da bi čim prej dosegli boljšo pogoje in delavcu lepše dni. Vsi so enakih misli, da je treba, da jian 'delodajalec prizna prajvioe in že priznane izvaja, a med zaposlenimi jo le preveč talkih »tovarišev«, ki s prezirom in zahrbtno kritiko črnijo svoje zaupnike, cel odbor ali kar centralo: zakaj ni doseženo to, zakaj ni izboljšano ono, a sami ne storijo niti svojo tihe delavske in organizacijske dolžnosti, da bi plačali članski prispevek in svoje zaupniko moralno povsod podpirali. Vsi smo dolžni, da drug drugemu po svoji moči pomagamo, a vendar smo mnenja, da je ob težki borbi v organizaciji (neodpustljivo, da se neikateri držijo kislih obrazov ob strani in čakajo, kedaj bodo dosegli zanje uspehe prav tisti, ki jih stalno prezirajo in jim ne dajo, kar jim kot delavcem dolgujejo. Imeti za zaupnika ali odbornika ob vsaki priliki le slabo sodbo in istočasno čakati na dosego uspehov, ki bodo vsem koristni, je nečastno in za pravega delavca sramotno. Takih je, kot smo v začetku videli, celih 20 odstotlkov, ki ne dajejo organizaciji članarine in tudi sicer ne podpirajo svojih odbornikov in zaupnikov ob vsakem potrebnem času. Kaj je storiti s takimi udi v delavski strokovni organizaciji? Izključite jih iz svojih skupin, da nam ne bodo delali škode in slabe ocene. Centrala jim dalje »Delavske pravice« ne more pošiljati brezplačno, ozir. na račun najbolj požrtvovalnih tovarišev. Delajte najprej za zavedne člane! Posredujte v prvi vrsti za tiste zavedne tovariše in tovarišice, ki pomagajo graditi z vso svojo dobro voljo lepšo bodočnost slovenskemu delovnemu ljudstvu. ^"PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak četrtek popoldne, ▼ primeru praznika dan prej. — U1’®"1.1}^0 in uprava je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 22-1. Oglasi po ceniku. — Telefon štev. 4918. Številka pošt. čekovnega računa 14.900. Posamezna številka 1 din. Naročnina: za 1 mosoo 4 din, za Četrt leta 10 din, ta pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno ^ din, letno 70 din. Urejuje in odgovarja Tone Fajfar ▼ Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r. z. z o. z. v Ljubljani, Tyrševa o. 17 (Maks Blejeo)