Izhaja vsak četrtek in velja * poštnino vred ali v Mariboru 6 pošiljanjem na dom za celo leto 32 Din, pol leta 18 Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 64 Din. Naročnina se pošlje na upravništvo >Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška cesta št. 5. --List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Tel. interurban 113. UST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo je v Mariboru, Koroška cesta št. 5. Rokopisi »e ne vračajo. Upravništvo •prejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovoru. Za večkratne oglase primeren popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon interurban 113. 28. številka. Maribor, dne 14. julija 1919. 61. letnik. Kandidatna lista SLS v volilnem okr. Maribor=Celje prva. Pretekli teden je naša stranka vložila kandidatno list« sa -?olitve v narodno skupščine za volilno okrožje Maribor-€elje. To volilno okrožje obsega naslednje okraje: Brežice, Celje, Dolnja Lendava, (iornjigrad, Konjice, Laško, Ljutomer, Maribor desni breg, Maribor levi breg, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, Šmarje. Mariborsko volilno okrožje torej tvorijo Štajerska, Prekmurje is Koroško, kolikor ga je v itaši državi. Okrožno sodišče v Kmetijska stranka — liberalna stranka. Voditelji kmetijske stranske povdarjajo na vsa usta jxred slovenskim svetom, da niso proti veri, marveč da so dobri kristjani, pač pa so proti klerikalizmu. Slovensko ljudstvo dobro pozna tiste tičke, ki pojejo protiklerikalno pesem, ter jih nazivlje liberalce. Niso liberalci imenovani radi tega, kakor da bi bili ljubitelji prave svobode ter vsakemu privoščili svobodo, marveč zavoljo tega, ker se radi osvobojujejo od božjih in cerkvenih zapovedi v zasebnem in javnem življenju. Liberalizem je po svojem bistvu protikrščanski, četudi se liberalci kaj radi trkajo na svoja krščanska prsa. Njihovo krščanstvo je takšno, 'kakor si ga sami predstavljajo in razlaga jo," ni pa tisto krščanstvo, M ga je njegov božji ustanovitelj izročil katoliški Cerkvi v varstvo in izvrševanje. Izvajanje krščanskih načel, prošinjevanje javnega življenja 'in vseh njegovih panog z duhom krščanstva: to je, kar ti ljudje imenujejo klerikalizem. Bogu prepuščamo nebesa, na tem svetu pa hočemo vladati mi: tako se glasi liberalna pesem. Kdor noče tako z njimi popevati, ta je klerikalec. Na spomlad se ptiči ženijo. Ko je bila razpuščena narodna skupščina ter razpisane nove volitve, so tudi liberalni tički začutili in zaslutili spomlad. Začeli so gostoleti in pevati politično ženitovanjsko pesem o protklerikalni, oaprediid fronti. Prvi so dvignili svoj vabljivi glas voditelji nekdanjih samostojnih kmetijcev. Že dne 18. junija, torej dva dni po razpisu volitev, so svoje vabljive melodije dali na znanje vsem strankam, o katerih so pričakovali, da imajo uho in srce za protiklerikalno pesem, in te so: samostalno demokratska, radikalna in socialistična stranka. Odzvala se je samo samostalna demokratska stranka. Prišli so skupaj, da zapojejo protiklerikalno pesem o napredni fronti, pa se niso mogli složiti. Kje je razlog za to? Morda v programu? Kaj briga liberalce program! šlo je za to, kako se naj sestavi skupna kandidatna lista napredne fronte, — katera Mariboru je našo kandidatno listo potrdilo, in sicer kot prvo izmed vseh. Zato ima kandidatna lista SLS kot prvo potrjena na vseh voliščih mariborskega volilnega okrožja prvo skrinjico. Na celem Štajerskem z okrajem Brežice iu okrajem Laško vred, kakor tudi v Prekmurju in na Koroškem je naša kandidatna lista za volitve 11. septembra — prva (1.). stranka naj dobi sigurna poslaniška mesta. Na Kranjskem je zapel dr. Žerjav: »Jaz hočem biti nosilec skupne kandidatne liste«, odgovarjal pa mu je z nizkim in močnim glasom Pucelj: »Ne, ne, nosilec bom jaz!« Na Štajerskem je povzdignil svoj glas dr. Pivko: »Jaz bom prvi na listi«, odzval pa se mu je Prepeluh v imenu Radiča: »Nikakor ne, marveč jaz ibom na prvem mestu!« Tako se je od vseh strani glasilo: »Jaz, jaz«, od nobene pa ne: »Ti, ti«, in zato so se pevci naposled razšli. Protiklerikalno pesem pa sedaj pojejo ne na skupnem drevesu, marveč vsak s svojega drevesa, to je, vsak iz svoje stranke in za svojo stranko. Pogajanja za ustanovitev takozvane napredne fronte so udeležene stranke, osobito pa kmetijsko stranko pokazala v pravi luči. Ta stranka smatra za svojo glavno nalogo, da pobija Slovensko ljudsko stranko, in sicer radi tega, ker je baje klerikalna, to se pravi, ker je krščanska po svojem programu in delovanju. Nekdanji samostojneži, sedanji Radičevci, hočejo slovenskega kmeta rešiti ter mu pomagati s protiklerikalno politiko in farško gonjo. Lepi kmetski prijatelji! Naš kmet pa je dovolj izobražen, da je te svoje liberalne prijatelje, naj si tudi prihajajo k njemu v kmetski obleki, že davno spoznal. Pozna jih do dna njihove duše. Obrnil jim je hrbet že pri prejšnjih volitvah. Pri sedanjih volitvah bo imel za volilne skrinjice te stranke prazne roke še v večjem obsegu nego prej. Naš kmet odklanja politični laži-Jiberalizem, naj prihaja k njemu bodisi v gosposki, bodisi v kmetski obleki. Naš kmet dobro ve, da je za njega rešitev edino le v izvajanju načel, ki jih brani Slovenska ljudska strs ika! Vi ste magarci! Magarac je v hrvatskem jeziku to, kar je v slovenskem osel. Osel je koristna žival osobito v južnih krajih, za prispodobo s človekom pa vendar ni primerna. Označbo »osel ali magarac« vsak odločno odklanja, ker jo smatra ter jo mora smatrati kot psovko. Kdo je izrekel to psovko, ki tvori naslov članka? Stje-pan Radič. In komu je to psovko zabrusil v obraz? Hrvatskim kmetom. Bilo je pred kakšnimi 14 dnevi Radič je bil na agita-cijskem potovanju po zapadnem delu Srema. Ni imel uspeha in zato je bil slabe volje. Ko se je proti večeru z avtomobilom, s katerim se sedaj vozi ta seljački poglavar, ki je nekdaj hodil peš v opankah, vračal skozi Vinkovce, so je ustavil v vasi Privlaka, ki je nekdaj bila Radičeva politična trdnjava. Pred občinsko hišo se je zbralo okoli 100 ljudi. Radič začne govoriti ter takoj zabavljati čez pokvarjeno gospodo. Iz občinstva pade medklic o svili, ki jo jc kupovala gospoda. Mislilo se je pri tem na ono afero s svilo, v katero so bili zapleteni vodilni Radičevi pristaši. 0 tej aferi se je mnogo pisalo po časnikih ter tudi razpravljalo v parlamentu. Ko je Radič slišal ta medklic, se z vso besnostjo obrne proti kmetom s psovko: »Vi ste magarci (osli)!« — »Ti si magarac!« so mu odgovorili nezadovoljni kmetje, »ti si prišel, da zapeljuješ kmetsko ljudstvo!« Do skrajnosti razburjen Radič zavpije: »Pred 20 leti sem bil v Privlaki, a zdaj sem zadnjikrat! Ne potrebujem vaših glasov!« Nato sede v avtomobil ter se odpelje, puščajoč se-Ijakom obilno prilike, da zabavljajo čez pokvarjeno gospodo, kakor so se naučili od Radiča. Vi ste magarci! Ta psovka je najboljši dokaz za to, kako visoko ceni Stjepan Radič kmeta. Kmetsko ljudstvo je za Radiča samo mnoštvo bitij brez lastne glave in lastne volje, samo sredstvo za sebično politiko Stjepana Radiča in njegove rodbine. Kako se zna Radič tej ljudski masi hli-niti in dobrikati, kako zna kmeta na vse pretege hvaliti, samo da ga porabi kot vprežno živino za svoja politična kola. Ko pa se kmet ustavi na potu ter noče več služiti kot vprežna živina pred polomljenim vozom brezglave, brez-načelne in neznačajne Radičeve politike, ga zadene Radičeva psovka: »Vi ste magarci!« Ubogi hrvatski kmet bi moral odobravati vse brezumne skoke vetemjaške Radičeve ¡politike. Ko je Radič proslavljal samostojno hrvatsko republiko, je moral hrvatski kmet kričati: »Živila republika!«, drugače je bil magarac. Ko je potem Radič se sprijaznil z monarhijo, mora kmet klicati: »Živila monarhija!«, drugače je magarac. Ko je Radič rajnega Pašiča napadal kot batinaša in najhujšega ko-rupcionista, je moral kmet klicati: »Dol s Pašičem!«, drugače je bil magarac. Ko pa se je potem Radič pogodil s Pašičem ter kot minister stopil v njegovo vlado, je isti hrvatski kmet moral vzklikati: »Živio Pašič!«, drugače je bil magarac.Ko je prej Radič proslavljal samostojno Hrvatsko z Zagrebom kot središčem, je hrvatski seljak moral klicati: »Živio naš Zagreb!«, drugače je bil magarac. Ko pa je Radič kapituliral pred velesrbskim centralizmom, osredotočenim v Beogradu, mora isti seljak kričati: »Živio Beograd!«, drugače je magarac. Vi ste magarci: tako sedaj kliče Radič hrvatskim kmetom, ki počenjajo izpregledovati ter obračati hrbet njegovi politiki, ki je tako škodljiva za hrvatski narod, koristna pa edino za Radiča in njegovo rodbino ter tisto gospodo, ki se zbira okoli Radiča ter mu slepo služi. In ta gospod Radič, ki si upa hrvatskim kmetom metati v obraz psovko: »Vi ste magarci!«, je popolnoma zagospodaril nad nekdanjimi slovenskimi samostojnimi kmetijci, ki morajo slušati Januš Goleč: Mačkov stric. Blagopokojni g. župnik v Pišecah je pustil pozidati lično hišico, katero je določil kot stan, ko se bo podal v pokoj. Spredaj pod streho je na steni kolobar in v tem si je želel na zlatem polju začetni črki svojega imena. Kar z visoke lestve sem se lotil dela po župnikovi želji. Poletno vročega predpoldne je postal ravno pod menoj na cesti lojterski voziček. Uprego bi naj vlekel navkreber osel, katerega je cukal za vajeti kmetski fantek, zadaj sta sedeli na povprečni deski dve gospodični. Žival je postala v štatljivosti liki pribita in se ni ganila niti za ped naprej. Kočijažek je udrihal z bičnikom po mrcini, ki je samo zmigavala z dolgimi uhljami, gospici sta se smejali in delali opazke na račun magarca v nemščini. Po cesti navzdol je prišel v lovski obleki in s puško preko rame že starejši gospod. Fantek je zaprosil lovca: »Mačkov stric, pomagajte mi spraviti osla z mesta.« O ti križ božji! Voznik še ni prav končal svoje prošnje, že ga je dvignil nagovorjeni za ušesa z vozička, ga pognal v obcestni jarek in s pestjo po fantinu med razkačenim: »Ti grdoba, niti 14 let nima, pa se me upa psovati« in lop po pobalinu, ki se je drl, kakor bi ga vlekel iz kože. Osel je pogledal na položaj, zmignil z repom in zdirjal z usujMima ženskama v galopu po cesti. Obračun med lovcem ter fantom je bil kratek. Dečko se je pobral iz jarka ter hušnil za lojtercami, gospod je meril mirno svojo pot naprej. Pri tem doživljaju sem si mislil: Tukaj preganjajo oslovsko trmo z batinami po vozniku in ne po živali! Posebnost, ki sem jo doživel na lastne oči prvič. Ko sem zaupal opoldne to zgodbico g. župniku, se je zasmejal na glas in me poučil: »Oni gospod je grajski logar ter oskrbnik Barbek. — Mačkov stric je psovka, radi katere je obračunal že z marsikom z udarci.« Ugriznila me je radovednost glede razlike med Bar-bekom in Mačkovim stricem, silil sem v gospoda, ki mi jc razrešil navidezno uganko tako-le: »Pred leti je vzel baron Barbeka za logarja in oskrbnika pišečkega gradu in obsežnih gozdov. Bil vam je nekaj let hujši od sršena. Ako je pobral siromak v grajskem gozdu le eno suho ter odpadlo vejo, že ga je napisal ter ovadil. Listje so dobivali pred Barbekom razni posestniki zastonj iz grajskih šum, novi logar ga je računal na kile. Otrokom je prepovedal nabirati gobe, maline ter jagode po graščinskem. Niti povdariti mi ni treba, da je bil za lovske tatove hujši nego pes na zverjad. Cele noči je žrtvoval, dokler mu ni padel divji lovec v past in nato pred sodišče ter v zapor. Povrh si je še nakopal jezo in maščevalnost žensk iz cele fare. Vsaka kmetska hiša mora imeti mačko, 'ki jej strah uje podgane in miši, Ako se je oddaljila po prihodu Barbeka mačka le za 30 korakov proč od hiše, je počil strel in muc niti mijavknil ni več. Oskrbnik se je zaril z vso trmo v stališče: mačke lovijo zajce po njivah, divjačina je baronova in on ima po zakonu pravico obračunati z vsakim muckom, ki ga drzne pogledati na razdaljo 30 m od hiše. Imel je še psa, ki je izsledil vsako mačko in mu jo nagnal pred puškino cev. Si lahko predstavljate, kako je ta logarjev preki sod razburkal gospodinje, ki tudi na deželi takorekoč visijo na mačkah. Ženske so se plašile samo Bar-bekove puške, sicer bi mu bile plačale že davno. Gospodarjem je nagajal, lovske tatove gonil, deci navijal ušesa, žensko maščevalnost je izzival dnevno in ni čudno, da je padel od češkega Barbeka na slovenskega — Mačkovega strica! Pred par leti je zopet patruliral v spremstvu psa Burna po pišečkih njivah in travnikih za mački, kolikor jih je še pač kljubovalo z življenjem njegovi neusmiljenosti. Pod Pavlovo vasjo je bila koruza, od njive za en dober stre Ijaj kostanj bolj na samem. V to koruzo je našul psa, ta je takoj javknil, ko je vtaknil nos med koruzna stebla in iz njive je smuknil zajec. Pes je obstal, lovec ni dvignil puške, uhljač jo je žnoral naravnost proti kostanju. In čudo! Pri drevesu je pogledal po deblu in že je bil na veji, s katere je motril položaj posrečenega bega. Pes je privo-hal pod kostanj ter se vzpenjal proti veji, na kateri je čepela divjačina; logar je stal nepremično, ker zajca in to divjega, ki bi s tal splezal na drevo, še doslej ni videl, niti slišal ali čital o taki zverjadi. Stopil je bliže. Žival, ki ^a je polukavala z drevesa, je bila zajčje barve, dolgih ušes ter kratkega repa — torej hostni zajec, ki je moral imeti krem pije za plezanje po drevju. Puško je odložil, prikrižal roki in se globoko zamislil. Zajca strositi s svincem z veje, to bi bila malenkost in najlažji posel. Kolika nagrada ga pa čaka iz baronovih rok, ako bi prinesel to divjačinsko posebnost živo v grad. Pred gospodo bi izpustil uhljača iz kletke, ta po dvorišču in na grajsko lipo. To bi bil prizor, kakoršnega ni videl nobeden od grajskih, akoravno so ž" potovali veliko po okroglem svetu. Bile so v gradu udomačene divje race, veverice, lisice — zajca plezavca bi im se verouk iz šole izganja, pa katoliški cerkvi, kjer le more, nasprotuje in škoduje. Demokrati so računali, da bi precej dobili, ako bi privabili radičevce v svoj napredni blok. Radičevci pa so zapustili svoje ustanovitelje, pa hočejo sami kmeta vleči pod naprednjaški in še hrvaški žegen. Zdaj se pa med seboj dajejo, da je kar veselje! Pa za koga se dajejo? Za izgubljene mandate! Gospoda, saj se ne splača! napravite napredni blok, pa pojdite fitigot! ko, skril noge v povaljane hlače, pobral puško in krenil na odhod med krohotanjem Urše, ki mu je metala v uho: »Svojat, ti, pemska! Za Barbeka se pišeš, Mačkov stric si! Dosedaj si nam streljal mačke, odzdaj boš lovil in nosil žive v grad! Le beži le, ti prokleti Mačkov stric!« Kako je dospel Barbek onega popoldne v svoj stan, ni znal. Ni razglabljal o tem, kako mu je podtaknila čisto navadna vaška klepetulja mačka v zajčji kozi, vztrepetal jc v zavesti: gorje moškemu, ako zapade ženskemu maščevanju! Kaj bo, ako ga bodo prekrstile cele Pišece iz češkega Barbeka v slovenskega — Mačkovega strica! Drugi dan je bila sobota. Moral je skozi Pavlo vas. Nekaj nepopisno mučnega za logarja, ko je lajalo vanj od-rašeno in mlado in voščilo »dobro jutro!« — Mačkovemu stricu! V nedeljo ni upal niti v cerkev, a so ga prišli fantini dražit pod okno in mu naganjat skozi ušesa — Mačkovega strica. Po preteku enega dobrega tedna ni nikdo več poznal baronovega Barbeka, vse le grajskega — Mačkovega strica! Deco, ki ga je pikala, je suval v obcestne jarke ter (jej navijal ušesa, ženskam, fantom ter možem ni bil kos s pestjo. Da bi raztovoril Mačkovega strica, se je oklenil prisiljene darežljivosti, postrežljivosti in uljudnosti napram najbolj priprostim. Listje je delil zastonj, dračje je pustil pobirati, jagode ter gobe so bile globe proste, lovski tatovi so imeli mir, mačk je že bilo pri vsaki hiši poveč; a češki Barbek je ostal še vedno — slovenski Mačkov stric! Bil je baronov logar ter oskrbnik občutljiv in čutil vsakega Mačkovega strica kakor zabodljaj v srčno stran. Vse njegovo valpetsko postopanje sta zavrli na mah dve Ibesedi iz ženskih ust in od tedaj je bil priklenjen grajski oskrbnik na natezalnico ljudske maščevalnosti. In to bičanje z Mačkovim stricem ni trpelo en dan in mesec, ampak cela leta. Barbek se mu ni mogel privaditi, dokler je služboval na pišečkem gradu.« Tako je zaključil že rajni g. župnik svojo razlago o — Mačkovem stricu. Mnogo pozneje za tem sem zvedel, da je odpovedal Barbek službo logarja ter oskrbnika in se preselil nazaj na Češko in to radi tega, ker ga je poklical enkrat celo stari baron z: >No, Sie, Herr — Mačkov stric!« Župnikovi kimovci! To naj bodo vsi naši delovni in požrtvovalni občinski možje župani kulturni delavci .pri naših društvih in naših organizacijah. Tako dosledno pozdravlja demokratsko glasilo naše ljudi. Čigavi kimovci pa so potem demokrati? Saj so to računali, da je pri nas tudi tako, kakor pri njih, ko morajo kimati, kar Žerjav reče. Pri nas nihče ne kima, ampak so naši možje že prevdarni dovolj, da tudi temu pozdravu ne bodo kimali, pač pa vrnili pozdrav, kakor so ga prejeli pri prihodnjih volitvah. Takrat bodo demokrati kimali z glavami, ker jih bodo zaradi malega števila krogljic bolele, pa bodo sami kimovci ostali! Socijalist! vlečejo delavce za nos! Mariborski socijalisti priredijo vsaki vsaj eno protestno zborovanje, na katerem razburjajo pred vsem železničarje, kateri že vsled tega ne vedo več, ali res nihče drugi ne ve za težnje in skrbi njihove kot samo socijalisti. Pa se je izkazalo, da so ti brez potrebe razburjali delavstvo. Na enem teh shodov se je silno protestiralo, da so se legitima cije za družinske člane železničarjev odvzele. Na koncu shoda pa je potem eden od navzočih prebral, da so se te legitimacije že vrnile in da so le začasne, dokler se ne izdela nov pravilnik v tem oziru. Kaj je bilo treba delavce razburjati cele ure, potem pa jim to javiti? Enako se godi tudi glede posebnega poslanstva socijalistov v Beograd. Ko so se ti vrnili iz Beograda, niso imeli ničesar pozitivnega poročati, sicer ne bi bilo toliko zabavljanja. Pač pa so na shodu brali naš list »Slovenec« ter nad njim znesli svojo jezo, ko je poročal, da oni niso nič dosegli, pač pa je uspelo poslancu Žebotu, da je izposloval pri vladi, da bo nakazala zadostne kredite za vse železničarske zahteve. S čim ¡bodo neki zdaj socijalisti prišli? Najbrže bodo protestirali zoper zboljšanje železničarskim delavcem, ker ne bodo ime ii več sredstva, kjer bi mogli zabavljati! Voltlci SLS NAŠA. SKRINJICA JE em JE »»«v« ! PEVA ! Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Radikalna stranka se bo izčistila. Gotovo je, da je velik del radikalne stranke pošten, da so bili le oni najožji prijatelji in pristaši Pašiča tisti, ki so povzročili, da se jc radikalna stranka vobče obsojala. Pošteni poslanci so šli zato začasno iz nje in so čakali prilike, da se zopet povrnejo in napravijo red. Takoj po smrti Pašičevi se je videlo, da se bodo razmere v stranki kmalu izčistile. Grupa Ljube Jovanoviča, ki je podvzela v radikalni stranki boj zoper korupcijoniste v stranki, je zopet vstopila v radikalno stran ko in je sedaj na vladi. Njen predstavnik je sedanji predsednik vlade Vukičevič. Jasno je že naprej, da bo ta skupina tudi po volitvah najmočnejša in da bodo pašičevci morali se podvreči tej skupini, ali pa iti iz stranke. To se že tudi zdaj opazi, ker se nekateri gospodje, ki so se preveč mešali v korupcijo, že kar sami vlečejo nazaj, ko vidijo, da nimajo nikjer več zaslombe. Ako se to izčiščenje izvrši žc pred volitvami in se napravi v stranki sporazum, je jasno, da bo radikalna stranka prišla kot najmočnejša iz volitev. Položaj drugih strank. V Davidovičevi stranki sta dve skupini in sicer vodi eno on sam, drugo pa vodi dr. Marko-vič, sedanji zunanji minister. Bati se je, da bodo šli ločeno v volitve. — Pribičevič se pritožuje, da ga nikjer ne marajo in ga preganjajo, mu shode razbijajo in mu grozijo na vse načine. Menda je pozabil, kako je on sam delal, ko je bil minister za časa volitev. So se pač od njega naučili. Sedaj se mu pa vrača. — Muslimani so se tudi že sprli med seboj, ker jih vlada ne ščiti tako, kot so pričakovali. Seve jih radikali na svojo škodo ne bodo podpirali. — Radič pravi, da bo prišel iz volitev tako močen, da bo sam sestavil vlado. Kaj vse neumnega je Radič že povedal, pa je še zdaj eno pogruntal. Slovenskih poslancev bo toliko dobil, da jih bo lahko vse pobil, pa ne bo nobeden mrtev obležal. — SKS je popolnoma pod Radičevo komando in zato sploh o njej ni mogoče posebej govoriti. — Žerjav je propadel s svojim naprednim blokom, tako se je že zdaj pokazal kot general brez armade, kar naj tudi ostane. — Socijalisti pa imajo zelo velik apetit, ker pišejo, da bodo po volitvah kar ministri .postali. To bi seveda bili- samo da bo slovenski delavec socialističnim kandidatom zapel: Vi boste pa do-mo ostali! Delo naših poslancev. Že se kažejo učinki dela naših poslancev, ki so sicer kratko časa, a vendar dovolj časa bili v vladi, da so izposlovali velike kredite za zidanje novih prog po Sloveniji. Dne 1. avgusta se začne graditi proga Krapina—Rogatec. V Ljubljani se mudi komisija, ki bods pregledala načrte za železniško progo Slovenije do morja. Kdor je malo poučen, kaj taka dela prinesejo zaslužka^ v deželo in potem pozneje pa še gospodarskega blagostanja, ta bo moral priznati, da je bilo že to delo velikanskega po- mena za Slovenijo. Da bodo pa naši pristaši vedeli, kako zelo je ravno SLS zmožna velike državne politike, bomo o tem v kratkem še posebej pisali. Naši poslanci pa še tudi zdaj vedno intervenirajo v vseh zadevah, kjer posamezni ali tudi celi stanovi potrebujejo pomoči in hrambe. Pretekli teden so se mudili v Beogradu gg. Žebot, Vesenjak, Puše-njak in drugi naši poslanci, ki so pri raznih ministrstvih posredovali o zadevah Slovenije, da se demokrati že zopet bojijo, da bo treba v Beogradu pisati, naj se vendar Slovenija tako ne protežira! V DRUGIH DRŽAVAH. V Rumuniji so imeli volitve. Zmagala je vlada tako, da so posamezne stranke kar izginile in niso dobile niti po en mandat. Bratianu bo torej zelo mirno lahko vladal in to klj'ub temu, da se bliža državi velika temna senca, ki jo za-grinja v nemir, to je popolno oslabijenje kralja Ferdinanda. Rusija hoče na zunaj mir. Rusija se pripravlja, da bi med njo in Poljsko prišlo do miru. Začela so se že tudi trgovska pogajanja, ki potekajo ugodno. Enako pa se pričakuje, da se bo pobotala tudi z Anglijo, ker sama uvidi, da s komunistično propagando v Angliji nič ne doseže, škoduje pa si zelo, ako ni z Anglijo v dobrih odnošajih. Na drugi strani pa tudi Anglija ni ravno razpoložena, da bi se spuščala v kake nepotrebne prepire, ki bi ji le škodovali. — Oglasila se je tudi Italija, da si hoče ona osvojiti ruska tržišča. Na ta način bi hotela Italija izpodriniti druge države in pridobiti Rusijo za svojo protibalkansko politiko. Pa se moti! — Na znotraj pa se boljševiki še niso kaj poboljšali. Poročila iz Rusije javljajo, da še vedno politične nasprotnike kot ovaduhe drugih držav obdolže in póstrele. Na Francoskem se bijejo za novo volilno reformo. Zbo rujejo kar cele noči. Načrt so obravnavali že štiri leta, pa še zdaj ni tak, da bi bili z njim zadovoljni. Tudi v drugih državah vidimo, da »imajo vremena«. Priključitev Avstrije Nemčiji. To vprašanje je za nas zelo važno. Mi ibi potem postali sosedi ene najmočnejše države in sicer industrijske države v Evropi. Za nas same ne bi to značilo nič hudega. Drugače pa je to za Čehe, ki bi bili ko otok v Nemčiji. Zelo se bori zoper priklopitev tudi Francija, ker se boji močne Nemčije. Italija bi se seveda tudi bala, da ne bi Nemčija prevzela vpliva na Balkanu in bi njo izpodrinila. Začasno se torej to še ne bo zgodilo, ven dar je treba s tem dejstvom računati, da ga nam bo bližnja bodočnost prinesla. Kaj je novega? Smrt g. nadžupnika in dekana. Iz Vuzenice smo prejeli žalostno vest, da je preminul v nedeljo, dne 10. t. m., tamošnji nadžupnik, dekan in duhovni svetnik Štef. Pivec. Rajni je bil rojen v Laporju dne 19. julija 1863. Študije je dokončal v Mariboru, kjer je bil tudi posvečen dne 11. julija 1889. Služboval je kot kaplan na: Pilštajnu, v Žetalah, Rečici ob Savinji (kjer je bil tudi provizor) ter v Skalah. Prišel je za župnika v Podčetrtek dne 14. novembra 1909 in ostal tamkaj do leta 1917, ko je bil imenovan za nadžupnika in dekana v Vuzenico. Blagopokojni je bil goreč duhovnik, ki se je veliko trudil v pastirski službi za lepoto hiše 'božje. Znan je bil kot strokovnjak v glasbi. Po župnijah, kjer je služboval, je ustanavljal pevska društva ter vodil z veliko vnemo že obstoječe pevske zbore. Med duhovnimi sobrati je bil znan kot dober tovariš, verno naše ljudstvo ga bo ohranilo v najboljšem spominu, ker mu ¿e utrjeval s pravo duhovniško gorečnostjo verske svetinje v cerkvi, ¡zunaj cerkve pa mu budil ljubezen in zanimanje do lepe pesmi. Po svoji naravi je bil vesel, prijazen ter močne postave. Zadnjo nedeljo je še opravil službo božjo pri vu-zeniški podružni cerkvi. Na povratku je rekel spremljevalcem, naj odidejo naprej, ker njemu ni prav dobro. Ko ga le ni bilo za njimi, so šli pogledat in ga našli mrtvega — zadetega od kapi. Pogreb se je vršil v sredo ob 8. uri pred-poldne v Vuzenici. Ostani ohranjen blagemu g. nadžupniku trajno časten ter hvaležen spomin med duhovnimi sobrati in vernim ljudstvom! Sklepni izpit na celjski orglarski šoli, ki se je vršil v torek, dne 5. t. m., je pokazal lep uspeh, ki so ga gojenci dosegli na tej šoli. Izpit je pred č. g. opatom Petrom Jura-kom kot od kn.-šk. ordinarijata imenovanim komisarjem polagalo osem gojencev, ki so lepo odgovarjali na vprašanja iz glasbene teorije in v vsem pokazali, da so v šoli pridobili dober temelj za nadaljnjo glasbeno izobrazbo in za uspešno delo na cerkvenem koru. Ob koncu izpita j'e z lepim nagovorom nagovoril absolvente č. g. opat in jih opozarjal na lepoto njih poklica. Vodja šole g. Bervar se je ob ¡zaključku zahvalil g. opatu za naklonjenost m tudi za denarno podporo, ki jo g. opat nudi soli. Nova železniška zveza Rogatec—Krapina. V torek, dne 5. t. m., se je vršila pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, oddelek za gradbo prog, ofertalna licitacija za zgradbo te 16 km dolge proge. Gradbeni stroški so pro-računani na 30,000.000 Din. Licitacije se je udeležilo sedem tvrdk, med temi tudi dve iz Slovenije in sicer: Gradbeno podjetje inž. Dukič in drug ter »Obnova«, oba iz Ljubljane. Delo je ¡končno izlicitirala tvrdka »Progres« iz Sarajeva za skupno svoto 24,100.000 Din. Z delom se bo pričelo že dne 1. avgusta t. 1. ter mora biiti tekom 15 mesecev dovršeno. Za Slovensko Štajersko velevažna proga bo dogotovljena do 1. decembra 1928. Neurje s točo. V pondeljek, dne 4. t. m., zvečer okrog pol sedmih je zadela Žalec zopet že tretjič zelo huda nesreča. Toča nam je pobila skoraj vse. Hmelj, edini glavni naš dohodek, fižol, koruza, žito, sploh vse, kar je dosegla. Najhujše je prizadeto polje okrog vasi Vrbje. Pokonci stoje same gole hmeljevke z golimi trtami. Koruza je uničena, ravno tako tudi fižol, žito leži po njivah omlačeno. Pogled je tako žalosten, da je obupati. Toča je padala skoraj 15 minut nepretrgoma, débela kakor orehi. Po njivah je ležala toča nad štiri prste na debelo. Nekaterim posestnikom so poljski pridelki docela uničeni. Zato se merodajne oblasti, posebno oblastni poslanec Kranjc, nujno prosijo, da posredujejo za odpis zemljiškega davka. Pomoto v letnice na naslovni strani današnjega lisia smo opazili prepomo ko je bil aM že iztiskali Letnica bi se seveda morala pravilno glasiti 1927, ne pa 1919. Jakob Canjkar — osemdesetletnik. V soboto, dne 16. julija, obhaja Jakob Canjkar, župnik v Središču ob Dravi, svojo osemdesetletnico. Ob tej priliki mu bodi posvečeno teh par vrstic. Na kratko si oglejmo njegovo življenje in delovanje. Jakob Canjkar se j© rodil v Savcih v župniji Sv. Tomaža pri Ormožu dne 16- julija 1847. Bogoslovske študije je dovršil v Mariboru in bil leta 1871 kot tretjeletnik posv ičen v mašnika. Po končanih študijah je služboval na več župnijah. Kot kaplan je služboval pri Veliki Nedelji, pri ¡Sv. Janžu na Dravskem polju., pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer je služboval ¿o 28. avgusta 1876. Od Sv. Marka je odšel v Ruše, kjer je služboval do 1. julija 1877. Takrat so ga postili za pax>vizoiya k Gornji .Sv. Kungoti. Še istega leta st. je vrnil v Ruše in dne 9. oktobra i. 1. je odšel v Poljčane. Njegovi zadnji kaplanski mesti sta še bili Svečina in Kapela pri Radgoni, dne 1. maja 1884 je pršel v Ormož za pro-vizorja, kjer je vstopil v križniški red ter 1, julija 1885 postal, župnik. Z 9. januarjem 1. 1895 je nastopil središko žup nijo, kjer Se župnikuje sedaj. Canjkarjevožupnikovanje v Središču ostane znamenito v zgodovini središke župnije, ker se je za njegovega časa leta 1908 in 1909 prenovila in povečala žepna cerkev. Sicer je že na prezidavo župne cerkve, mislil prejšnji župnik Skuteda, a stvar je skoraj popolnoma zaspala, šele. g. Canjkar jo je poživil. Kljub obilnemu delu in visoki starosti je g.i župnik do danes vedno čil in zdrav. Sedaj že 33. leto župmkuje v Središču. Leta 1921 je obhajal SOletnico ¡mašarištva. Sam je vedno skromen v svojem življenju, a točen v uradniških pošlih. Mi mu čestitamo ob njegovi osemdesetletnici in mu želimo, naj ga ljubi Bog da še dolge let! »Vzajemnost«, društvo lavaitinskih duhovnikov, vabi vse svoje Stane na redni ebčni ziLor, ki se ibo vršil dne 21. t. m., ob 10. uri dopoldne v Mariboru, v društveni dvorani, Gledališka ulica 2, pritličje, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnikovo, blagajnikovo in nadzorstvenih članov. 3. Volitev odbora in nadzorstva. 4. CSanarma in pogrebni sklad. 5. Slučajnosti. Za sklepčnost občnega zbora je potrebna navzočnost ene desetine vsah iglanov. Ako ob določeni uri ni navzočih dovolj članov, se sklice čez pol ure nov občni zbor, ki sklepa, ne ©ziraje se na število udeležencev (§ 8J Občni «bor nudi vsakemu članu najugodnejšo priliko, da stavi in zagovarja swoje predloge m porast društva, za intenzivnejše društveno delo ter za zboljšanje perečih stanovskih interesov slovenske duhovščine. Pričakuje se od vseh člaaov točne in gotove udeležbe! — Odbor. Škofijska Jveza društva »Krščanska šola« ima svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 21. t. m., ob 2. uri popoldne v Mariboru, Gledališka ulica 2. Podružnice, ki še doslej niso poslale poročil o svojih »občnih zborih, naj to nemudoma stori,o. Dolcčite delegate »a občni zbor škofijske zveze: Orgaiiisti, kfeteri s® včlanjeni pri Društvu organistov za mariborsko škofijo ter še niso poravnali zaostale članarine, se opozarjajo, da 4o storijo,do 1. septembra t. 1. Kateri do tedaj ne plačajo kem vseučilišču in mu reče: »Skušaj se učiti, toda težko boš kedaj duhovnik. Ako ne bo šlo, si za brata še vedno lahko.* Fant je ubogal, poizkusil in šlo je! Benediktinec j? ipostal. Vzdrževal se je večinoma sam, deloma so ga podpirali razni' dobrotniki. Solze so tekle ob slovesni novi sv. maši in zlasti njegovi sodelavci v tovarnah se niso zamogii načuditi, da je eden njihovih tovarišev dospel do oltarja.-Nekateri se dejali, da bi prej pričakovali smrt, kakor kaj takega. Res, trnjeva so bila pota našega novomašnika, pred.no so se sešla ob oltarju. Zato pa sedaj, ko je prva glo-rija izpeta, iskreno želimo, da bi ljubi Bog tem obilnejše •blagoslavljal trude novega delavca v svojem vinogradu! Bog daj še veliko drugim z največjo srčnostjo doseči podoben cilj! Požar v Topovijah pri Braslovčah. Nenadoma je izbruhnil požar dne 5. t. m. ter upepelil gospodarsko poslopje posestniku Ivanu Serodner in drvarnico, shrambo z gospodarskimi stroji in orodjem posestnici Mariji Ortl. Zahvala gre požrtvovalnim sosedom in bližnjim ljudem, ki so bili takoj na licu mesta ter rešili živino in kar se je rešiti dalo. Gasilnim društvom iz Trnave—Sv. Rupert, Kamenče —Glinje, Braslovč in Polzele, ki so lokalizirala ogenj te" preprečila nevarnost za druga poslopja, gre topla zahvala, kajti lahko bi postala cela vas eno samo pogorišče. Pohvalno je treba tudi omeniti braslovškega župana g. Omladiča, ki je prihitel takoj na iiee nesreče ter s svojim delom in nadzorno besedo veliko pripomogel, da se je požar omejil. Poročila S. L. S. Ministrski predsednik v Sloveniji Koncem preteklega 5» pooetkom sedanjega tedna je ministrski predsednik Velja Vufcičevie obiskal Slovenijo. Namen njegovega potovanja je ibil, da poroča kralju o političnih razmerah. To menda še ni razburilo samostojnih demokratov. Niti to jih ni moglo razburiti, da '.je obiskal velika župana v Ljubljani m v Mariboru. Razlog razburjenja tu da ne more biti v tem, da je ministrski predsednik sprejel številna odposlanstva, da sliši njihove želje in pritožbe. Radi tega so samostojni demokrati močno razburjeni, ker je ministrski predsednik stopil v osebni stik z voditelji Slovenske ljudske strank.?. V Ljubljani in na Bledu se je dolgo časa razgovarjal s pred sednikom Jugoslovanskega klu'ba dr. Korošeem, v Mari-■boru pa sta se s predsednikom vlade razgovarjala poslanca dr. Hohnjec in prof. Vesenjak. To pa demokratom ni po volji. Tem bolj jih to peče, ker se z njimi nobeden noče razgovarjati. Kdo bi pa tudi hotel stvarne razgovore voditi s sftjanko, ki je obsojena na smrt! V Krčevini pri Mariboru bo v nedeljo, dne 24. t. m., ob 9. ¡uri dopoldne pri Kolaričevti kapeli sv. maša s pridigo. ~~ Po končani cerkveni slovesnosti ima kandidat g. Franjo 2 e b o t zborovanje za somišljenike SLS. Shod se začne ob pol 11. uri dopoldne. Povabljeni poleg domačinov tudi sosedi iz Kamnice, Sv. Križa, Sv. Kungote itd.! \ olilni shod poslanca Franjo Žebota v nedeljo, dne 31. julija: po rani sv. maši pri Sv. Barbari v Slov. gor., ob pol 11. uri v Spodnjem Dupleku pri g. Gmajnerju, popoldne ob treh v H a j d i n i pri Ptuju. Shod SLS v Gočovi se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., v gostilni Vaupotič. Poroča narodni poslanec gospod Franjo Ž e b o t. Volilni shod SLS pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dne 10. t. m. je zelo lepo uspel. Predsedoval mu je posestnik Krani-bergar. Poročilo kandidata g. žebota so volilci vzeli z odobravanjem na znanje in obljubili, da bodo dne 11. septembra volili SLS. Zbor zaupnikov SLS za celi lenarčki sodni okraj 3e je vršil v nedeljo, dne 10. julija. Udeležba je bila iz vseh župnij zelo dobra. Predsedoval je g. Gomilšek. Politično poročilo je podal poslanec Ž e b o t. Razprave o pripravah za volitve so se udeležili zastopniki iz vseh občin. Naš okraj je izrekel popolno zaupanje dosedanjemu poslancu Franju Žebotu in ga bo zopet izvolil z veliko večino. V Vitanju se vrši v nedeljo, dne 17. t. m., po ranem cerkvenem opravilu volilni shod SLS, na katerem govori poslanec dr. Josip Hohnjec. Vabljeni so vsi pristaši in somišljeniki ne samo iz vitanjske župnije, marveč tudi iz sosednih župnij. Poslanec VI. Pušenjak, oziroma njegov namestnik, priredi sledeče shode: v nedeljo, dne 17. julija, po rani maši v Mozirju, popoldne ¡po večernicah všmartnemob Dreti; v nedeljo, dne 24. julija, po rani maši v R e č i c i ob S a v i n j i, popoldne po večernicah v Bočni; v nedeljo, dne 31. julija, po rani maši na Ljubnem, popoldne ob štirih v K o k a rja h; v nedeljo, dne 7. avgusta, po rani maši v šoštnj u, popoldne po večernicah v Vele-n j u; v nedeljo, dne 15. avgusta, po maši ob 10. uri pri S v. Križu pri Belih vodah. Na vsakem shodu govori tudi jedem Oblastni poslanec. Brezno ob Dravi. Zadnjo nedeljo se je, kakor običajno, izvanredno slovesno praznovala »flosarska nedelja«. Prišli so v obilnem številu flosarji, gozdni posestniki in lesni trgovci iz raznih župnij. — Po cerkvenh slavnostih ss je vršil dobro obiskan sestanek zaupnikov iz raznih župnij, na katerem je poročal poslanec VI. P u š e n j a k o političnem položaju in o volitvah, zistopnika naših organizacij iz Remšnika in Breznega pa sta obširno govorila o delu SLS in Jugoslovanskega kluba. Navzoči zaupniki so sklenili, da bodo razvili za volitve živahno agitacijo, poskrbeli za večjo udeležbo z vsemi silami, delovali na to, da dobi SLS vsaj dvakrat toliko glasov kot pri zadnjih volitvah. — Za liberalno Žerjavovo stranko bo glasovalo skrajno le nekaj liberalne gospode, Radič pa je s tem, da je zavrgel republiko in samostojnost Hrvaške in Slovenije, izgubil svoj vpliv. Volilni shod SLS na Vurbergu se je vršil v nedeljo, dne 10. t. m., na katerem je govoril narodni poslanec g. profesor Ivan V e s e n tj a k. Zelo obširno je razvil program SLS ter poročal o svojem dosedanjem delovanju v Beogradu ter nam tudi pokazal smernice za delo v bodoči državni skupščini. Z veseljem so zborovalci doznali, da se bo še to jesen začelo z delom na Dravi in da bo vendar enkrat tudi pri nas prišlo do delitve veleposestniške zemlje, ter da se bodo uredile tudi šolske počitnice v korist našega ljudstva. Ob koncu lepo uspelega zborovanja, katerega je vodil načelnik tukajšnje krajevne organizacije g. Jakob Felicijan, so zborovalci enoglasno dali neomajano zaupanje načelniku Jugoslovanskega kluba g. dr. Anton Korošcu ter celemu klubu, ter se priporočali za nadaljno borbo za pravice slovenskega naroda. Dva shoda SLS. V nedeljo, dne 17. t. m., se vršita dva volilna shoda po rani sv. maši v G u š t a n j u, ob 12. uri pa v K o 11 j a h. Govori kandidat Andrej B e d j a n i č in oblastni poslanec Jurij Kugovnik. Pri Sv. Danijelom nad Prevaljem ima kandidat Andrej B e d j a n i č v četrtek, dne 21. t. m., pri cerkvi volilno zborovanje. Vabi vse volilce, pa tudi mladino! Volilni shod SLS v Libeličah pri Dravogradu se vrši v nedeljo, dne 24. t. m., v gostilniških prostorih g. Rinka, na katerem govorijo kandidat Andrej Bedjanič in oblastni poslanci. Volilni shod SLS v Črni priredi kandidat Andrej Bed j a n i č v nedeljo, dne 24. t. m. po rani službi božji v gostilni Drofenik, na katerem nastopijo razven imenovanega tudi še drugi govorniki. Shodi Slovenske ljudske stranke. V nedeljo, dne 17. t. m., se vrši po sv. maši volilni shod na T i n j u in popoldne po večernicah pri Sv. V e n č e s I u. Govori poslanec F a 1 e ž. — V nedeljo, dne 24. t. m., po sv. maši je volilni shod pri Sv. M a rt i n u na Pohorju. Govori poslanec F a-1 e ž in drugi. Občni zbor SLS krajevne organizacije v Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V nedeljo, dne 10. t. m., po rani službi božji, je imela tukajšnja krajevna organizacija SLS v društveni dvorani svoj redni občni zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Na zborovanju je poročal oblastni poslanec g. Tomaž Ovčar iz Maribora. Končno se je izvolil novi odbor. Naša društva. Slovesna blagoslovitev doma Katoliškega izobraževalnega društva v Krčevini pri Mariboru. Za petletnico obstanka društva je odbor sklenil, da hoče sezidati razmeram in potrebam primerno dvorano. Različni dobrotniki so nam prihiteli na pomoč, da smo lahko pričeli z zidavo doma. V nedeljo, dne 24. julija, se vrši slovesna blagoslovitev doma po prevzv. nadpastirju. Dopoldne ob devetih bo sltižba božja v kapelici na hribu sv. Ane. Popoldne ob pol treh spre- Ogenj se sumi, da ¡je zanetil nepremišljeni alkohol s — cigareto! Štiri vole je našel. V torek, dne 5. t. m., je prignal po cesti proti glavnemu mostu v Mariboru gonjač Franc Ro-zenberger štiri vole ter jih kar oddal službujočemu stražniku, rekoč, da jih je našel na cesti blizu Ptuja. Stražnik ¡je vole spravil v hlev v gostilni Neradi na Tržaški cesti. Kasneje se je ugotovilo, da so voli last neznanega moža, ki je bil v bližini Št. Janža napaden ter je pobegnil, pustiv ši živino na cesti. Tat v ženski obleki. Celjski orožniki so prijeli tujemu imetju zelo nevarnega, 40 let starega Matevža Ahaja iz Verhovelj v konjiškem okraju. Ahaj je bil uslužben pri lesnem trgovcu H. v Cretu pri Celju in je tekom lanskega in letošnjega leta izvršil več drznili tatvin obleke in perila v skupni vrednosti 12.640 Din. Sredi meseca junija lanskega leta se je splazil po lestvi skozi odprto okno spalne sobe, kjer sta spali dve hčerki posestnika Franca Dorna v Zagradu pri Celju. Iz nezaklenjenih omar spečih deklet je nemoteno ukradel razno žensko obleko in perilo. — V Za-vodni si je lansko leto ponoči prilastil iz zaklenjene pralnice več kosov ženskega perila, ki je bilo last Amalije To-ridrži pravico, da odda ribo-ov brez ozira na višino ponudbe. 906 Klobuke, slamnike, majice, sandale itd., kupite najceneje pri Jakobu Lah, Maribor, Glavni trg 2. Radi prezidave izredno nizke cene! 868 Nogavice in druge pletenine izdeluje po najnižjih cenah ter daje pouk v pletenju Strojno pletarstvo N. Groeger, Ormož ob Dravi. 801 Pol zastonj dobite letne turške in bele ženske robce, kakor tudi vsakovrstno manufakturno blago pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17. 841 Gonilne jermene za žage, mline, mlatilnice itd. priporoča Ivan Kravos, Maribor, Aleksan drova 13. 787 1—10 Kovček! In potne torbice vseh vrst in velikosti najceneje pri Ivanu Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 788 1—10 Zastopnike in rastopnice za prodajo srečk na obroke išče Bančna poslovalnica Bezjak t Mariboru, Gosposka ulica 25. 684 Iščem pridnega viničarja s 4 do 5 delavnimi močmi. Kamnica49. Josip Sušlerič. 887 Na jesen sprejmem vsestransko sposobnega viničarja z 5 del. močmi. Pontana, Rošpah 159, p. Maribor. 911 Gaterist, popolnoma izvežban, z večletno prakso, trezen, sprej me se pri: L iv ribor, ri: .Lesni industriji, Ma-oroška cesta 46. 940 Učenec v trgovino z mešanim blagom se takoj sprejme. Mora biti iz poštene hiše in zdrav. Kateri obvlada nekoliko nemščine, ima prednost. Slavko Ge-ratič, trgovec, Sv. Lofrenc na Poh. f/ 930 Išče se viničar, oženjen, vstop takoj ali po dogovoru. Vpraša se pri Ferdinand Jamnik, Hme-larna, Budina pri Ptuju. 915 Mlinat-ski učenec, priden in močan, se sprejme takoj proti mesečnemu plačilu 200 Din pri Iv. Bezjaku, tvornica olja, Fram. 923 Sprejme se 141etna deklica v fino družino; dobi izobrazbo. Pisma pod >tudi kot lastna« na upravo »Gospodarja». 916 V najem se da hiša, zelo pripravna za trgovino. Kje? Pove uprava lista. 922 Večje posestvo pri Ptuju išče pridnega, poštenega, v vseh panogah kmetijstva verziranega šafarja, posebno za živinorejo in poljedelstvo. Pogoj: mora biti oženjen ekonom in iz ptujskega okraja doma. Prošnje naj se pošljejo na Slov. Gospodarja. Plačilo po dogovoru. 883 Prodam malo posestvo z novim gospodarskim poslopjem; so 4 njive, pašnik, gozd in lep sado-nosnik. Sirovnik Martin, Zgornji Hajdin, Ptuj. 931 Sv. Peter v Savinjski dolini. Javljamo, da je zadevo na pada na gdč. Novak: Franjo, učiteljico v Št. Petru, s strani g. Rebernika, poštarja istotam, razčistilo sodišče. Pameče. Letošnji glavni shod pri Sv. And v Pamečah se vrši dne 25. in 26. julija, v pondeljek in torek. Vsi častilci sv. Ane, bližnji in daljni, ste najlepše povabljen, da počastite njo, ki je mati matere našega Odrešenika. Bode dvoje sv. opravil, vsaj tri sv. maše dnevno. Preskrbljeno bode tudi za telesno okrepčilo. — Naročen je že novi zvon, za katerega je pobiral prispevke neutrudljivi cerkveni kiju čar Uršej, in upanje je, da bo dne 21. avgusta, če ne bode kake posebne zapreke, že tudi pel v zvoniku. Vsi dobrotniki, ki so kaj obljubili, se lepo prosijo, da čimpreje izročijo svoje prispevke; naj jim sv. Ana s svojo priprošnjo pri Bogu obilno poplača! Šoštanj. Naše mesto zadnji čas hitreje napreduje, zlasti se veliko zida. V novi stanovanjski hiši, ki jo je zgradila občina, že stanuje pet uradniških družin. Poleg te stav be se pa gradi cela vrsta novih zasebnih hiš. Dozidek k stari osnovni šoli, ki je lani obhajala svojo 401etnico, bode tudi v kratkem gotov in bo potem imelo vseh 10 razredov prostora v eni stavbi. Meščanska šola se bo letošnjo jesen izpopolnila s četrtim razredom in bo imela sama vso bivšo nemško šolo. Z zunanjimi šolami v Topolšici in Ravnah imamo pri nas skupaj 16 šolskih razredov in blizu 700 šo-loobiskujočih otrok. — Najbolj živahno pa je v Šoštanju društveno delovanje. Saj imajo svoje društvene domove: Nemci, Sokoli, socialisti in naš veličasten Slomškov dom, ki presega vse po legi in velikosti. Kdor bi si ga rad ogle- dal, se mu nudi ugodita prilika letos v nedeljo, dne 31 julija, ko priredi Savinjsko orlovsko okrožje pri nas velik orlovski nastop. Marsikomu je bilo žal leta 1923, ko je slišal o čudovito lepem orlovskem dnevu v Šoštanju, da se ga m udeležil. Zato naj pa letos ne ostane nobeden prijatelj nase orlovske mladine ta dan doma. Zadnji julij mora biti velik praznik za vse zavedno katoliško ljudstvo šaleške in Savinjske doline, ki se zbere ob svojih najboljših in najljubših v Šoštanju. Teharje. Znamenita in zgodovinska, dobro poznana sirom Slovenije romarska cerkev sv. Ane na priljubljenem griču nad Teharjem, iz katerega pogled je krasen na celo Savinjsko dolino in planine, je bila že v skrajni potrebi za popravilo, kar se je to leto tudi z^dilo. Zunanjščina cerkve je temeljito popravljena, oziroma obnovljena, da izgleda sedaj cerkev, kot da bi bila nova. Daleč naokrog se blišči ob solnčnem sijaju nje belota, da človeka kar vzradosti, ako se ozre na ta grič. — Romarji častilci sv. Ane se obveščate, da se god sv. Ane obhaja v nedeljo, dne 31. julija, to leto radi prenovitve cerkve še posebno na slovesen način. Dne 24. julija 1.1. je lepa nedelja pri sv. Ani in se vrši ob lepem vremenu procesija z najsvetejšim. Dne 26. julija t. L, na god sv. Ane, se pa vrši veliki živinski in kramarski sejem, kateri je v občini eden izmed največjih v letu in se bo tudi ta dan dopoldne opravljala služba božja pri sv. Ani. Nudi se vam prilika vsem, da obiščete sv. Ano ob imenovanih dneh kar v najobilnejšem številu! ISHBBEai Skrben viničar s 4—5 delavnimi ljudmi, s svojimi kravami bo sprejet v jeseni. Prijavlja se naj do 25. julija pri oskrbništ-vu Twickeljevega posestva v Krčevini pri Mariboru. 937 Proda se omara, predalčnik (Schubladkasten), 2 mizi in raz no orodje. Brežna cesta št. 29, Studenci pri Mariboru. 925 Lesna kovinarska zadruga Str-nišče pri Ptuju proda srednjo blagajno, 1 omaro za akte ter 4 olserlampe. 939 Rodovitno posestvo blizu farne cerkve, dobro uro od Maribora odaljeno, 3 njive, sadonosnik, travnikov za 5 glav živine, zidana hiša, hlevi, se za 80.000 D proda. Naslov v upravn. 932 Prodam lepo posestvo; obsega rodovite njive, travnik, gozd in sadonosnik; poslopja so zidana. Slugič Jožef, Dobrenje, Sp. Sv. Kungota. 924 Dva »Singer« šivalna stroja z okroglim čolničkoni, krojaški in čevljarski, po 1250 D, orgije, za učenje kanarčkov 200 D; domači mlin na ročni pogon300 Din, proda radi pomanjkanja prostora takoj: Kračun, Polj- cane. 934 Prodam lepo posestvo; meri 3 orale; leži 20 minut od Maribora. Vešner Kari, Krčevina 55, pošta Maribor. 918 Notranji ustroj mlina z 28colni mi kamni, remenski pogon, se roda. Pojasnila pri Josipu rosek, Zbelovo-Loče. 929 £ Prodam: Benzin-motor za dve konjski sili, še skoraj nov; nadalje fabrični dober mlin na 4 sita z dobrimi kamni; gonijo ga tri osebe ali motor. — Prodam tudi lepo posestvo, ki meri VA orala. Cena se izve pri Pajek Andreju, Zasavci 37, Sv. Miklavž pri Ormožu. 935 Kot specialiteto: Zel. opremo za žag6 venec'janerce, cirkular žage, transmisije, miine in vodne turbine. hmmm □□□□n □□□□o □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ o □ □ □ □ □ □ Dovoljujem si cenj. občinstvo opozoriti ^„gpjjg ¡¡j fotOHiai)UfalltUfO na moje novo ustanovljeno podjetje 3U J hatero sem oivoril v čefrfeti, tlne 7.jirfijft 1927 ^^^•^mmmmmmm^^mm^mm^mtmmmtmmmmm^^mtmmmmm^m^^^^mmmmi^^^mmmmm^^ii^^^^^^^^^mm^mm^mmmmm^mmmmmmmmmm^mmmmmmm^m^^mmmmtmmmm V moji praksi kakor tudi v višji strokovni šoli sem si pridobil toliko znanja, da mi bo mogoče v vseh vprašanjih in zahtevah moje stroke uspešno svetovati in ustreči. Prizadeval si bom nuditi vedno blago: droge, KetttiKuUfe, parfutiterifo, aH fotogr.ttotreOtitine najboljše kakovosti, obenem pa tudi po zmernih cenah. Zagotavljam Vam dobro in vestno postrežbo ter se priporočam z odlič. spoštovanjem jUrogertfa, Kosmetkt. laboratorij Itt fotm titanu falet ura M. VRABIC - MARIBOR B 938 A J.MCKSAA i>Mt<> V Ji CJUSTA. 13 nmnrrriDcou n u naDnnnnnnnrxxr]LiLP:im nnmmqnnrnmn nepoznam nlkáke utrujenosti keV vedno nosim ^rckllT&cl pete! Moya posojilnica t Maribora reg. zadr. z neomej. zav. Meljska cesta lO sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu oseb. poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost 779 Občni zlbov* Hranilnice in posojilnice r.z.z n.z. na Polzeli se bo vršil dne 24. julija 1927 predpoldne v prostorih Hranilnice in posojilnice. — Začetek točno ob pol 8. uri. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelrtva in nadzorstva. 3. Odobritev rač. zaključka za leto 1926. 4. Volitev enega člana v načelstvo, in nadzorstvo. 5. Slučajnosti. 936 NAČELSTVO. OTVORITEV! V četrtek, «lne 14. julija 1927 se otvori po izvršeni prezidavi v Mariboru, Pod mostom 11, poleg državnega mosta brezalkoholna - jedilna restavracija z zajuterkalnicami ter točarno brezkoiieinske kave »Hag«. — Abonenti dobijo vsaki mesec dva obeda in dve večerji ter še vrhu tega kruh in namizno pijačo k vsaki jedi brezplačno. — Cene so zmerne. — Jamči se za prvovrstno kuhinjo in i zgledno snago. — Prijave abonentpv se že sedaj sprejemajo. 926 0148482353235348532353535353482348485353534848535323234853482348534853485353234853232323235348234853 Ljutomer. Vinarski tečaj se je vršil v Ljutomeru dne 12. junija t. L Zanimanje za to prireditev je bilo veliko. Nad 150 vinogradnikov in viničarjev se je zbralo v dvorani Katoliškega doma, da čuje nasvete vinarskih strokovnjakov za odpomoč v sedanjem kritičnem času. Predpoldan-ska predavanja je prevzel na željo prirediteljev direktor srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in urednik »Naših goric«, g. Andrej Žmavc iz Maribora. V svojih temeljitih izvajanjih je opisal najhujšega škodljivca vinske trte v tej dobi, grozdnega sukača, ki je nastopil letos ponekod uprav katastrofalno. Zalotil nas je v času, ko še nismo nanj pripravljeni. — Popoldanski del tečaja je vodil tukajšnji sreski ekonom g. Vekoslav Štampar v vinogradu Marije Peklar v Rinčetu. Tu se je praktično pokazal mehanični način zatiranja omenjenega škodljivca. Pri tej priliki so se obravnavala tudi poletna opravila v vinogradu, ter je predavatelj opozarjal zlasti na kvarne posledice nepravilnega postopanja ob pletvi in vršičenju. So to opravila, ki posegajo globoko v življenjske funkcije trsa tekom leta in od katerih je tudi v precejšnji meri odvisen bodoči nastavek. Pletev naj se ne vrši prepozno, vršičenje pa ne prerano. Prekratko kolje ne sme biti vzrok, da bi vršiče prerano prikrajšali. Pravilo naj velja, da trsje v poletni rasti po možnosti pospešujemo, a ne oviramo. — Tečaj je rodil obilne sadove. To se je poznalo po tem, da so mnogi začeli z grozdnim sukačem najsrditejšo borbo. Obema predavateljema, kakor tudi načelstvu tukajšnje vinarske zadruge, ki je delila brošurico o grozdnem sulkaču udeležencem tečaja brezplačno, bodi za trud in požrtvovalnost iskrena zahvala 1 Cirknica. S sejnim sklepom odbora občine Cirknica z dne 4. t. m. je bil okrajni glavar in vladni svetnik g. dr. Marko Ipavic (Maribor levi breg) imenovan častnim občanom. Čestitamo! Sv. Jurij ob Ščavnici. Sreča vas išče v nedeljo, dne 17. t. m. Prostovoljno gasilno društvo Slaptinci priredi veliko javno tombolo na prostoru g. Pergerja, na kateri morate v srečnem slučaju dobiti samo za 5 Din moderno pohištvo iz trdega lesa, 1 drvarnico, 1 posteljo, več miz in stolov, vse iz trdega lesa, kuhinjsko omarico, plug s kolescami, moško in žensko obleko, boks kožo, podplate, šoljne ter raznih dobitkov v vrednosti 50.000 Din. Kdor hoče biti deležen sreče, naj si pravočasno priskrbi karte, katera se dobijo v predprodaji v trgovinah pri Sv. Juriju, v trgovini Lovrenčič pri Sv. Križu in v trgovini Sever v Ivanjcih. Začetek popoldne takoj po večernioah. Svira domača društvena godba na pihala. K prav obilni udeležbi vabi — odbor gasilnega društva. Sv. Krištof pri Laškem. Pod tem naslovom je nekdo dal priobčiti v »Domovini« št. 26, notico, ki se z neresnico bavi z mojo osebo. Ni res, da sem na inicijativo sedanjega gerenta okrajnega zastopa obljubili 60.000 Din iz blagajne občine Sv. Krištof za zgradbo vodovoda v Šmarjeti. Res pa je, da me je ob priliki vodopravne razprave v Šmarjeti za vodovod trga Laško, sreski poglavar v Laškem g. Pinkava nagovarjal, da naj občina Sv. Krištof prispeva iz svoje blagajne navedeno svoto in bi s tem dobila vas Šmarjeta vo lo vod. Zaradi tega sem na željo g. poglavarja sklical sejo občinskega odbora, kateri pa je predlog zavrnil. — Josip Sluga, župan. Srebrenik pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Bogastvo, lepoto krije zemlja dežele južnoštajerske, posebno še do sedaj od prometa oddaljeni ter od strokovnjakov neraziskani kraji ob Sotli. V okraju vasi Srebernik, občina Sv. Peter pod Sv. Goro je lansko leto med plazovi našel posestnik F. J. neko posebno vrsto rude, ki tvori zmes dvoje vrste sestavin. Ruda je trda, da reže šipo, barve je po večini sre-brno-sivkaste, vmes so svetlo-rumene pike, slične mesin-gaste barve. V okraju vasi Ples je tik za kolovozom mali prostor, na katerem, če še tako velik sneg zapade, je ondi vedno brez snega. V zemljo je med skalovjem vijugasta Januš Gafec: Zadnji ostanki ribičev na Slov. v Štajerskem. Lov na rake in na ribe je bil pred 50 leti še globoko Ukoreninjen med našim priprostim kmetskim narodom. Koliko mičnih in izvirnih pripovedk je rodilo ribištvo. Rake je pobrala pred desetletji kuga, lov na ribe je prešel v roke gospode. Kmetskih ribičev še dobiš danes le nekaj ob Pesnici, Savinji, Savi ter Sotli, a še ti so redki, ker so zakupniki ribjih lovišč imovitejši gospodje iz trgov in mest. Pristne ostanke nekoč tako lepega ribištva vidiš danes le še ob Savi in Savinji in to od Zidanega mosta do Zagorja. Že nad 60 let stare kmetske korenine, katerih najljubša zabava ob prostem času je lov na solače ali sulce, kakor pravijo v onih krajih. Solač je riba roparica, ki doseže težo nad 20 kg in se preživlja izključno z ribami. Ta riba je požrešna in vedno Pripravljena, da se zažene v kerdelce manjših rib in jih Pogoltne po več naenkrat. Sulc ima zelo okusno meso, Jo-V1J° ga pa priprosti ribiči ponajveč radi zabave ter zanimivosti, ki jih nudi ta lov. Solačev je največ v Savi in v spodnjem delu Savinje, se zadržujejo v tolmunih, kjer je valovje vsled padca preko skal najbolj deroče. Lovijo solače s trnki in z ostmi. Na dva trnka obesijo vabo (takozvani »copf«) iz pet piškurjev, ki so med seboj zvezani. »Copf<< pritrdijo na žico ter motvoz, ki je navit po več deset metrov nadolgo krog kolobarja, katerega pritrdijo na ribiško palico. Vabo vrže ribič v valovje, kjer domneva plen, in začne navijati na kolobar vrvico. Vsled urnega navijanja začnejo na trnku pritrjeni piškurji skakati po vodi in je videti, kakor bi ta past bežala pred zasledovalcem. Ako je kje v bližini solač, se takoj zažene za mikavno nastavo in jo požre s trnki vred. Kakor hitro začuti vbodljaje jekla, se pa spusti v beg po valovju in mu je treba pustiti, da odvije motvoz na kolobarju za nekaj deset metrov. Ko se je umiril, ga rilbič skuša počasi ter previdno potegniti k sebi z navijanjem motvoza. Ko žival zagleda svojega smrtnega sovražnika, se seveda zopet zažene v valovje in se umakne, kakor je dolg motvoz. Igra z odvijanjem in navijanjem motvoaa traja tako dolgo, dokler se solač ne utrudi toliko, razipoklina, iz katere puhti poleti in pozimi Lopla sapica. Nižje dol se nahaja plitvo v zemlji okrog 20 cm debela žila, neke posebne vrste rude v kosih, kakor gramoz; barve je rujave kakor železo, ki je že delj časa v zemlji; če rudo pretolčemo, je v sredini votla, z isto barvo kot zunaj. V krožku je pol cm debela žila, sestavine ter barve starega železa. Malo v stran v istem okraju je po vrsti tja dol proti Sotli več okrog 4 m premera takozvanih pogrezilnih jam, to je, da se na dotičnih prostorih zemlja nekam pogrezne, ter morajo ondotni posestniki dotične prostore od leta do leta zasipavati. V isti smeri je* posestnik pri izkopavanju kamenja odgmil veliko ploščo, pod njo je 50 cm širok ter neznano kako globok prepad. Ploščo je dejal nazaj ter do-tično mesto zagrnil. Malo v stransko smer je ob vznožju dotičnega hriba ob Sotli luknja, iz katere ob suhem poletnem času puhti posebno mrzla sapa. Ob deževnem vremenu pa močno žubori ven voda ter pri tem prinaša s ¿>J>oj koščke že omenjene železne rude ter prvovrstnega premoga, katerega se v dotičnem okraju mnogo nahaja. Umestno bi bilo, ko bi strokovni raziskovalci rudnin ter drugi strokovnjaki dotične kraje ob Sotli temeljito preiskali. — Anton Gubina. Planšarstvo in kmetijstvo na naših planinah — to je naslov novi kmetijsko-gospodarski knjigi, ki so jo lansko leto spisali štirje naši odlični kmetijski strokovnjaki: dr. Fran Spiller-Muys, oblastni komisar za agrarne operacije; Josip Sustič, okrajni kmetijski referent; inžener Ivan Prešel, planinski nadzornik, in Josip Pevec, državni mlekarski nadzornik. Skromna je naša kmetijska strokovna literatura, — skromna ne samo glede splošne učne snovi, ampak predvsem glede uvaževanja potreb in specijalnih ter specifičnih razmer naše ožje, slovenske domovine. Dobili pa smo v omenjeni knjigi delo, ki je edino te vrste v sodobni slovenski literaturi. S to knjigo je izpolnjena velika vrzel v našem strokovnem slovstvu. Pa tudi pri marsikateremu gospodarsku na višku stoječemu narodu bi to delo vzbudilo pozornost. Kajti to ni enostavna učna knjiga, kakorš-ne smo bili do sedaj vajeni tudi v tuji strokovni literaturi, in ki je doktrinarsko in šolsko-metodično razlagana snov — to je knjiga, ki nas ne uči suhoparno, kaj bi bilo treba ukreniti, ampak ki odkriva in preiskuje z mikroskopsko natančnostjo razloge naše kmetijsko-gospodarske krize in težkega našega gospodarskega položaja, in ki nas predvsem na podlagi naših domačih razmer navaja, tako bomo prišli tej krizi v okom in kako naj uporabljamo v danih Okoliščinah novejše gospodarske izkušnje. Neprecenljiva vrednost knjige obstoja tudi v tem, da obdeluje vso strokovno snov iz ekonomskega stališča in ji je pri razmotri-vanju raznih novodobnih gospodarskih vprašanj glavni princip: rentabiliteta (dobičkanosnost). Ne uči nas samo, kaj naj napravimo, da zvišamo naše dohodke v alpskih krajih Slovenije, ampak kako in s kakimi sredstvi je izvršiti vse zboljšave ter opisuje in proučuje kmetijski obrat iz edino pravilnega stališča — ¡kot organsko celoto. Na uvodnem mestu opisuje dr. Spiller-Muys razvoj planšarstva v posameznih državah Evrope in Azije ter specijelno v Jugoslaviji in Sloveniji. Zelo zanimivi so tozadevni podatki pred vsem z ozirom na posamezne kraje naše države. Kmetijski referent šuštič razpravlja potem v prvem poglavju o stališču, ki ga zavzema planšarstvo v našem kmetijskem obratu, ter razmotriva razmerje med planinskim pašništvom in ožjim kmetijstvom. Nadalje razmotriva o dobičkanosnosti pridelovanja žita in okopavin ter živinoreje. Zelo izčrpno opisuje potem pridelovanje krme v dolini in travništvo ter so to stvarni podatki splošne veljavnosti tudi za neplaninske kraje Slovenije. PoseJjno drago- da se obrne vsled onemoglosti na hrbet in ga potegne ribič s posebnim kaveljem na suho. Mnogokrat se zgodi, da ima kak velik sulc toliko moči, da odtrga motvoz in po tednih pogine, če so mu obtičali trnki v trebuhu. Ako ni piškurjev (majhni jegulji slična riba), uporabljajo ribiči za vabo tudi manjše ribe in najrajši postrvi, ki so posebna slaščica za to roparico. Lov na sulca s trnkom je bolj novejšega izvora, še pred 30 leti so lovili savski ribiči solače izključno le z ostmi. Osti so jeklene vile, ki imajo pet sulic in to orodje je pritrjeno na leseni kolec. Drog je ob koncu preluknjan in skozi se napelje motvoz. Vrvico si pritrdi ribič na desnico in to radi tega, da mu riba po zabodljaju ne odkuri z vilami vred. Osti so na prvi pogled zelo nerodno — predzgo-dovinsko (ribiško orodje in je treba dobrega oka, krepke roke in vaje, da zadeneš ribo, ki je včasih po par pednov pod vodo. Z ostmi zasledujejo solače ob bregovih, ko se poganjajo krog skal za ribami. Sem že omenil, da je največ solačev v spodnjem delu Savinje in v Savi od Zidanega mosta proti Zagorju. Nekako zbirališče teh rib roparic je ob takozvanem »kanalu« pri železniškem predoru pred Trbovljami. Na desnem bregu Save nasproti predoru ugledaš starodavne razvaline, katerim pravijo rimska carinarnica. Ali^je to zidovje res iz rimskih časov, ne vem, zelo staro mora biti, ker je iz samega majhnega kamenja in je malta kakor okamenela. Pri tej rimski carinarnici Sava močno pada preko skal in radi tega so zgradili bogzna kedaj tamkaj ob desnem bregu kanal. Kanal bo dolg dobrih 200 m, širok kakih 5 in globok 3 m. Na nekaterih mestih je usekan v živo skalo, zgrajen iz skrbno obsekanega kamenja, ki kljubuje valovom že nekaj stoletij. Najhrž bosta ona že razpadla carinama in ta kanal iste starosti. Svojčas so vlačili po Savi barke, ki so bile obložene z raznim blagom. Ob trboveljskem predoru se vali Sava tako nevarno preko skalovja, da je bil promet z ladijami nemogoč in radi tega so zgradili kanal, po katerem so vlačili na čolnih, splavih in barkah razne tovore.Danes se poslužujejo tega kanala splavarji. Voda dere tudi po kanalu z veliko močjo, a pri lepem vremenu in čisti vodi je videti do dna. cene migljaje nam daje pisec osobito pri uporabi umetnih gnojil ter oskrbovanju travnikov (zatiranje mahu itd.) in nam tozadevno odkriva povsem nove vidike. Dalje govori pisatelj o produkciji paše na nizkih in visokih planinah, o oskrbovanju in gnojenju planin, o razmerju planine do gozda ter nam v posebnem daljšem poglavju predočuje obratovanje, na planinah. Opisuje tudi nadzorstvo in pa-stirstvo na planinah, planinske staje in hleve ter navaja glavne vzroke nazadovanja planinskega kmetijskega gospodarstva. Kratko in jedrnato, a vseeno vsestransko popolno opisuje g. šuštič rejo govedi, svinj, ovac, koz, konj. Tudi v tem članku je posebno povdarjati izključno praktično stališče. Vse tozadevno razmotrivanje je prikrojeno praktični miselnosti in potrebam slovenskega kmeta br<>z vse nepotrebne teoretične navlake. Snov je pisana v pravem pomenu besede: Iz prakse za prakso. Dragoceni so migljaji o zavarovanju, o vnovčenju in kupčiji živine ter o organizaciji pospeševalnega dela. Tudi ti podatki so splošno veljavni za neplaninske kraje Slovenije. V četrtem poglavju opisuje ter pojasnuje z mnogimi slikami in tehnično dovršenimi načrti g. inž. Prešel vse planinske melijoracije (zboljšava tal, potov, ograj, koče, hlevi, sirarne, vodnjaki itd.). Naš obče znani mlekarski nadzornik g. Pevec nam v petem poglavju v svoji dovršeni obliki pove vse potrebno glede mlekarstva, maslarstva in sirarstva ter nam podaja posebno glede izgotavljanja kislega in sladkega sira izredno dobre migljaje, ki se nanašajo ne samo na Gorenjsko, ampak tudi na posebne razmere mariborske oblasti, oziroma Štajerske, predvsem Savinjskih planin. Šesto in zadnje poglavje je dr. Spiller-Muys posvet'1, planinski agrarni politiki in pravnemu delu planinskih pašnikov. To poglavje obdeluje izčrpno zakonodajno, oziroma pravno stran zaščite planin, pašnih servitutov, izboljševanja in pospeševanja planšarstva ter povdarja smernice za bodoči razvoj planinskega prava. Knjiga obsega 452 strani ter je opremljena s štirimi umetnostnimi prilogami, z 200 slikami in 17 načrti. Slike so vzete vse iz domačega in savinjskega amibijenta ter knjiga na prvi pogled vsled mnogih planinskih krajevnih slik, v katerih se zrcali vsa slikovita romantika naših Alp, napravi vtis krasnega planinsko-potopisnega dela. Vse slike so pojasnjene razen s slovenskim tudi s srbskim in francoskim tekstom ter je ob koncu knjige dodan kratek pregled ¡snovi v srbskem in francoskem jeziku. Radi tega bo knjiga dobrodošla tudi našim južnim krajem, ki nimajo še enakega strokovnega dela. Knjiga je izšla pri kmetijski tiskovni zadrugi v Ljubljani in se dobiva v vseh knjigarnah. Cena znaša Din 120.— ter je z ozirom na finost papirja, obseg in število izvirnih slik razmeroma nizka ter gotovo za 100% nižja v primeri s ceno enakega dela v nemščini ali francoščini. Knjigo je smatrati kot enciklopedijo vsega našega planinskega kmetijstva v pravem pomenu besede. Neobhodno potreben vademekum je to delo za vsa naša kmetijsko-stro kovna in bralna društva ter čitalnice v našem planinskem podeželju, za živinorejske in mlekarske zadruge, za vse šolske in župnijske knjižnice, pa tudi za vse interesirane posamezne kmetovalce. Težko pričakovana in vsled tega posebno dobrodošla bo knjiga razen na Gorenjskem tudi povsod v mariborski oblasti, zlasti v Mežiški dolini, v slo-venjgraškem in gornjegrajskem okraju, deloma pa tudi v Dravski dolini. Toplo pa se priporoča to delo tudi z ozirom na izbor-no obdelavo travništva, živinoreje, mlekarstva in sirarstva tudi vsem kmetijskim, živinorejskim in mlekarskim organizacijam in posameznim interesentom v neplaninskih, nižinskih in dolinskih krajih Slovenije. Knjiga nam ne bode samo izboren gospodarski svetovalec in strokovni prijatelj, ampak bo tudi v okras vsaki naši domači knjižnici. Fr. Wernig, kmet. ref. Pred kanalom, v njem samem in ob koncu je največ solačev, ki prežijo požrešno na ribji plen. Vsak dan se pojavlja skozi kanal bogzna kolikokrat ta-le igra: Naenkrat se zbere ob bregu deročega kanala cela procesija manjših ribic, ki skušajo z vsemi močmi ena za drugo po kanalu navzgor. Tem sledijo večje in najbolj zadaj se pehajo že precej velike. Pojav teh rib je gotov znak: solač je v neposredni bližini. Komaj so se uvrstile ribe ena za drugo, že se začne zaganjati med nje ter za njimi solač, ki jih požira kar na debelo. Ako je razgnal ropar te reve, se zberejo ponovno in skušajo navzgor po prirojenem živalskem nagonu. Ob kanalu ugledaš vsak dan ribiče, prave kmetske stare korenine, ki so že davno videle Abrahama. Po cele ure zrejo nepremično v vodo. Ko se prikaže ribja procesija, zagrabi eden osti, drugi začne metati vabo na trnku, tretji zajema iz kanala manjše ribe s pomočjo ravšla itd. Ako se je obesil solač na trnek, ali ga je napehnil kateri na osti, potem je veselje ter tekanje, da spravijo plen na suho. Opazoval sem dva nad 70 let stara ribiča, ki sta držala nepremično uprt pogled na eno točko v kanalu in to po celo predpoldne. Ko so mu začele šklebetati noge radi predolge stoje, je pokleknil, nato legel, a pogleda ni odmaknil, dokler mu ni obtičal na zaželjenem plenu. Te preizkušene starine med ribiči ogledavajo vsebino savskih valov predpoldne ob desnem, popoldne ob levem bregu in to leto in dan, ko začne lovski čas na solače. Kanalski ribič pove z vso sigurnostjo: za to skalo je solač, je tako in tako dolg, ga je mogoče uloviti na trnek ali na osti itd. Kakor vsi lovci znajo tudi kanalski ribiči povedati vse mogoče in nemogoče doživljaje s solači, povodnimi moži, strahovi itd. Je zanimivo poslušati možakarje, ki pripovedujejo iz življenjem in tako prepričevalno, da jim konično verjame še tako neveren Tomaž. Ako bo enkrat zagrnila majka zemlja poklicne kanalske ribiče, bodo z njimi izginili zadnji priprosto kmetski ribiški originali. Še nekaj let in tudi za solači v kanalu ob rimski carinarnici bodo stikali mestni gospodje, ki bodo poznali le-trnek in ne več tisočletnih osti. f Do sedaj je preteklo polnili devet let, odkar sem spoznal »ThiirpLl« (tir,pil). To sredstvo je učinkovalo naravnost presenetljivo. Od tedaj rabimo samo »Thurpil« proti driski telet in prašičev.« L. G. načelnik poljed. okr. zadruge v H.. »Thurpil« se dobi pri živinozdravnikih in lekarnarjih. Edina tvornica: 01. Lageman, Chem. Fabrik, Aachen. Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Naložite dena •* le pH Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno zavezo Cankarjeva ulica štev. 4 poleg davkarije (poprej pri „Be lem volu"), kjer je najbolj varno naložen in najugodneje obrestuje Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica sama Posojila po najnižji obrestni meri 58 5 dinarjev robci X™ sivi kakor tudi vsakovrstno drugo blago po jako nizkih cenah, snkno že od 26 Din naprej se dobi pri J. Trpin, Maribor, Glavni trg 17 es «r .a Naznanilo! Cen], odjemalcem vljudno naznanjam, da je dospela večja množina lepega volnenega sukna, za ženske in moške obleke. V zalogi vse v manufakturo spadajoče potrebščine ter velika zaloga gotovih moških in deških oblek, gumi plaščev, športnih jopičev in usnjatih lukenj. Za obilen obisk se priporoča IVAN MASTNAK 785 Celje, Kralja Petra c. 15. Eno krasno pisalno mizo e 1 stolico; 2 velika tepiha (pliš), vse je r dobrem stanju, pripravno za vsako boljšo hišo, se proda po jako nizki ceni. Kupci naj se zglasijo ustmeno ali pig-meno pri gosp. Vinc. Topolovec Podlehniku kovaški mojster pri Ptuju. 866 2-1 Pljuča! Zdravniški zavod (Anstalt) dr. Pečnik-a za pljučne bolezni, na gori Janina, Sečovo, pošta Rogaška Slatina, Štajersko. Prospekt 3 Din. Pridite na pregled! __803 a a Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve tiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba. Na drobno in na debelo. Na drobno in na debelo. M PRAVILNO pokazuje se Fellerjev pravi blagodišeči »Elsafluid« koristnega delovanja že od časa naših dedov. On daje oslabelemu telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jači mišice in kite in prija vsem telesnim delom. Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom krepi utrujene oči in zabranjuje nahod. — Z vodo razredčen izvrsten za izpiranje grla in ust. Da je Elsafluid povsod tako priljubljen, je storila baš njegova vsestranska uporaba od zunaj in znotraj kot zanesljivo domače sredstvo in kosmetikum. Močnejši, zato boljšega delovanja kot francosko žganje, Zahtevajte /.a poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno .Fellerjev" pravi Elsalluid, v poizkusnih stekleničicah po 6'— Din, r dvojnatih steklenicah po 9.— Din tli specijalnih steklenicah po 26 — Din. — Po pošti pride tem cenejše, čim več se naroči naeakrat. Z zavojnino in poštnino vred stane: 9 poizkusnih ali (i dvojnatih ali 2 specijalni steklenici 61 — Din 27 - „ IS „ , 6 . , 133'— . M , , «• . . 1« , ; 250- ; Naročila nasloviti razločno takole: Etigen V. Feller, lekarnar v Stubici Don}!, Elsatrg 5t. 341 1549 Hrvatska. Fl. VIII. m. ROPAŠ» CELJE ZALOGA KLAVIRJEV SVETOVNIH TVRDK. Uglašanje in vsa popravila strokovno. 725 iriririric znižane cene i pri Zagrebu, Hrvatska, 42» C termalna voda in blato, zdravi reume, lsias, ženske bolezni itd. V pred- in posezoni znatni popust od redne sezonske cene, poleg tega še poseben dogovor za 20 dnevne bivanje za paušalno ceno, dočim za časa glavne sezone od 16. junija do 1. septembra stanovanje z vsemi pristojbinami in celo oskrbo za dnevno 75 do 100 Din. Sezona april—november. Podrobna obvestila in prospekte daje kopališka uprava. 528 DENAR NALOŽITE najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici = v Mariboru = Stolna nlica 6 r, z. z o. z. Obrestnje hranilne vloge nn 00/ li p U/0 brez odpovedi na trimesečno odpoved jjjj gy M M M m K 8 M ü m p Klanjajoč se sklepom božje Previdnosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena TONČKA BOHAK po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče dne 29. junija 1927 ob pol 10. uri zvečer umrla. Globoko pri Studenicah, 29. junija 1927. Žalujoči ostali. O O o o Južno-štajerska hranilnica Celje v lastni hiši Cankarjeva ulica št. 11, nasproti pošte. — Ustanovljena leta 1880 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po in rezervni ugodnimi pogoji. P> drugi tne"položnice na razpolago. pod 82 o o o o Kupovalci sadja! Za toletni nakup ter za izvoz lepega sadja, jabolk, in sliv, se išče večja množina kupovalcev po vseh tukajšnjih krajih, pod ugodnimi pogoji. Brez izjeme samo tisti, ki so sami posestniki ter so že delali v tej stroki in se pečali z nakupom, se naj javijo pri Göttlich Ivanu, veletrgovina s sad-em, Koroška cesta 126—128 v ariboru. 902 je M 5 Zadružnagospodarskabankad.d. s ! Podružnica Maribor. ■ ■ a V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 8, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Naiviš