Omr Write Ui Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
lELBPHONE: CHelsea 3—1242
NA DAN DOBI V ATL V*
C "GLAS NARODA' *i
PO POŠTI NAMAVN08T NA ff SVOJ DOM Uulil mM) «■ ##
Entered as Second Cbu« Matter September 21 st, 1903 at the Post Office al New York. N. Y-, under Act of Congress of March 3rd, 187».
No. 59. — Štev. 59.
NEW YORK, TUESDAY, MARCH 12, 1940 — TOREK, 12. MARCA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIII
ZAVEZNIŠKE PONUDBE FINCEM
Chamberlain ponuja pomoč
LONDON, Anglija, 12. marca. — Anglija in Francija ste navzlic nevarnosti, da se zapleteta v vojno z Rusijo, sklenili Finski v vojni z Rusijo pomagati z vsemi sredstvi, ki jih imata na razpok go. V poslanski zbornici je Chamberlain izjavil, da sta Anglija in Francija zavrnili posredovanje v finsko-ruski vojni in se istočasno odločili, .da se borita na strani Fincev, ako bi Finska prosila za pomoč.
TRI TEDNE SO BILA TAJNA POSVETOVANJA
Ruski poslanik Ivan Maisky se je 22. februarja nepriča kovano pripeljal v angleški vnanji urad in je tajniku vnanjega ministra Halifaxa Richardu Austenu Butlerju predložil ruske mirovne pogoje. Maisky je rekel, da je Rusija pripravljena takoj prenehati s sovražnostmi, ako Finska odstopi Rusiji Ladoško jezero in Karelijsko ožino v Viipurijem. vse otoke v Finskem zalivu in zapadni del Ribači polotoka na severu, kjer se nahaja pristanišče Pet-samo. Ravno tako je tudi Rusija zahevala otok Hngoe, s katerega bi mogli ruski topovi varovati Baltik do Ljeningrada. Nato ie Maisky rekel, da mu je njegova vlada naročila, da prosi angleško vlado za posredovanje v vojni s Finsko. Nato je odšel.
Angleška vlada je pet dni razmišliala o ruskih pogojih, katere je slednjič označila za pretirane in je tedaj Finski obljubila svojo pomoč, kakor je Neville Chamberlain včeraj naznanil v poslanski zbor-
Priprave za volitve
Demokratje v državi Ohio niso ničkaj edini, toda vse skupine so odločno za predsednikom. — Bigelow je prijavil kandidaturo.
mci.
Rusi stavijo vedno večje zahteve
STOCKHOLM, Švedska, 12. marca. — Diplomatski krogi v Stockholmu in v drugih skandinavskih prestolicah imajo le malo upanja, da bodo finsko-ruska mirovna pogajanja uspela. Upanja je toliko manj, ker je iz Moskve prišla vest, da stavijo Rusi vedno večje zahteve. FINSKI DELEGATI SE VEDNO V MOSKVI
Finski ministrski predsednik Uisto Ryti in drugi finski delegati >o £e vedno v Moskvi in >e pogajajo z vnanjim komi »arjeiii Vjaeeslavom M. Molotovom in Josipom Stalinom. — Vnanji minister Vaino A. Tanner je časnikarskim poročevalcem rekel, da bo mogoče danes prišlo do odločitve.
BOJI NA KARELUI SE NADALJUJEJO
MOSKVA, Rusija, 12. marea. — Sovjetska armada vedn-i zožuje svoj obroč okrog Viipurja ter je včeraj zasedla severovzhodni del nie-ita. Na za|Nidiiem bregu Viipurškega zaliva Rum dobro napreduejo. l>o zelo vročih spopadov je prišlo o-koli Loimole in ob Suojaervi-Sortavala železnici. Ruski letalci -o izstrelili 3 sovražnih aeroplanov.
VON RIBBENTROP PRI PAPE2U PUU XIL
RDI, Italija, 1- marea. — Pa | tež Pij XIX. je včeraj sprejel v avdijenci nemškega vnanjega ministra Joachima von Kibbt nt ropa ter mu je odkrito povedal, da je treba skleniti mir, ki bo imel za i>odl*«go »pravico in bo vseboval pet točk, katere je pai»cž oznanil o Božiču.
Von Ribbentrop s seboj ni prinesel mirovnih pobojev, temveč je samo hotel dobiti papeževo pomoč za mir, ki ga Nemčija želi do-eči s posredovanjem kake prijateljske države in Jiajbrže Italije. V zameno za to ]>ouvoč je von Ribbentrop pa-peau obljubil pomoč Nemčije v tboju proti komunizmu. '
Paj>ež *[»očetka ni bil nič kaj pri volji sprejeti von Ribben-tropa, to<la odklonitev bi imela slal>e posletliee.
Von Ribbenftrop je bil pri pa]»ežu eno uro in pet minut. Popoldne pa je ime! doli* nvzurovor z Mu^solinijem in grofom f'iinom. Zvečer se je ^>n Ribbentrop z vlakom odpeljal v Berlin, ' "liri
COLt MBI N, O., 11. marea. — Nove razlike v mnenju so povečale razkol v vr-tah demokratske stranke v državi Ohio, navzlic temu pa zamori* računati predsednik Roosevelt s podporo vseh demokratskih skupin, če se bo odločil za tretji termin.
Neka skupina, ki je pred dvemi leti izgubila svojo moč ter želi zopet priti v sedlo, hoče postaviti na čelo delegatskega seznama ime generalnega poštnega mojstra Farley a. Voditelj teh 4<vstasev" pa previdno dostavlja, da bo delegacija stoodstotno za predsednika Roosevelt a, če se bo odločil za ponovno kandidaturo. Da-nes pričakujejo Farlevevega odgovora in končne odločitve.
Vod i hi i možje te skupine so prijatelji bivšega g«A*enierja Mailina L. l)aveva, ki se letos poteza poleg sedmih drugih demokratskih kandidatov za governersko službo.
Na republikanski strani \ kida še precejšnja sloga. Senator Robert A. Ta ft je prepričan, da 1m) na republikanski narodni konvenciji nomiuira!i za predsedniškega kandidata in istotako je ] nepriča n go-verner Brieker o svoji ponovni izvolitvi.
TOLEDO, Ohio, in. marea.
— Herbert S. Bigclov, ohij-ski duhovnik in politik, je danes izrazil svoje prepričanje, da l>o izvoljen za senatorja, nakar mu bo mogoče uveljaviti splošen penzijski načrt.
— II kandidaturi sem p risi jI jen, — je rekel danes tekom svojega govora, — če hočem po radio propagirati moj penzijski dodatek k penzijskemu .sistemu.
Edini nadaljni kandidat z~ senatno nominacijo je bivši kongresna k Jolin McSweenev iz Woostra.
Senator Vie Donahev je naznanil, da se bo po odsuženem terminu dne 1. junija podal privatno življenje.
WASHINGTON, D. 11. marac. — John Hamilton, predsednik republikanskega narodnega odbora je naznani!, 'da ne bo odbor izdal letos nobene spominske kiijicre ter izrazil upanje, da je tudi demokratje ne bodo izdali.
Hamilton trdi, da so tak«' spominske knjige pretveza za izognenje postavo, ki prepoveduje korupne praktike ter brani korj»oracijam r »lave vat i prispevke narodnim političnim odborom. Korporacije plačujejo za oglase v s)H>miir-ki knjigi naravnost fantastične vsote.
700 LET STARE MUMUE NAJDENE V ARIZONI
TUCSON, Ariz., i), marca. — Tri po|H>luoma ohranjene mumije, s peresnimi obložki in okra>ki, kamor so bile položene v trinajstem stoletju, so našli v severnem delu še ne prei-kanega kraja Arizone, znanstveniki {Arizona univerze.
Načelnik znanstvena zbora dr. Krnil Ilaurv pravi, da so bile mumije najdene v ozki irrobnici, ali duplini, ki jo imenujejo 44poslikano duplino,'* ki je bilo brez dvomno svetišče Pueblo plemena.
Trupla ene ženske in dveh otrok so bila zavita v pura nova peresa in krasno pobarvane odeje.
Akoravno so mumije stare že skoro 700 let, je prezervaei-'ja tako popolna, da ve doti-kljaj peres še danes čuti svileno mehek.
Stene v duplini so pokrite z rizbami in slikami, ki predstavljajo indijansko vero v njih Boga in njih primitivno življenje. Dr. Haury pravi, da so Pneblo Indijanci poslikali te stene s svojimi prsti, barvo so pa pridobivali iz zbranih rastlin in korenin.
Mumije so obložene z ilovnatimi posodami, napolnjenimi s koruznim zdrobom iu drugim živežem. Poleg so tudi pitni vrči, ki so brez dvoma enkrat vsebovali vodo, da bi jim lajšala dolgo |>ot v srečno večnost.
John Garner postaja
nP^trn^n Podpredsednik se Je na-llvvM	veličal čakanja In hoče
izvedeti, če Rooseevlt namerava, vtretje kandidirati ali ne.
Veliki mornariški
WASHINGTON, 1). C., 11. marea. — Podpredsednik .1. N. Garner, ki upa. da bo na demokratski narodni konvenciji imenovan za predsedniškega kandidata, postaja nestrpen in ga mineva potrpežljivost. Na predsednika Roosevelt je zelo ogorčen, ker tako 'vztrajno molči glede svojih ii-ljev in namenov ter noče pove-ilati, če namerava vtretje kan lidirati ali ne.
V svoji izjavi sieer ne omenja predsednika Roosevelta po imenu, pač pa poudarja pravico in priliko ameriškega naroda, da izbira svoje kandidate za javne urade pri svobodnih in javnih primarnih
volitvah ter na narodni i i koiiveneijali.
Gamer je poslal svojo izjavo califoraij-kim managarj e 111 svoje kampanje za demokratsko predsedniško nominacijo.
Podpredsednik Gamer j-innanja, da je sedaj že skrajni čas, da predsednik Roosevelt pojasni svoje namene. Vo-lilcem mora b:ti dona prilik i svobodne izbere med možmi, ki skušajo doseči predsedniško nominaeijo.
Predsednik Roosevelt se vedno pomembno molči in čaka. Njegovi nameni baje niso znani niti njegovim najožjim pristašem.
Delavske Vesti
De!avci zahtevajo nižje plače
.ročil zvišanje plač, čemur se |parobrodne družbe najbrž ne 'bodo protivile. PHILADELPHIA, Pa., 10. | Vsled stavke je bil promet marca. —. Knterpri.se Hosiery p reee j ohromi jen.
Company je lansko poletje piv	-♦---
nehala obratovati. Delavci so (Italijanskim delavcem bo zbrali potreben denar — sam- povišana plača ei so prispevali po sto, poroče-
manevri
Mornarica bo izkoristila izkušnje sedanje vojne.
WASHINGTON, D. C., 11. marca. — Ameriška mornarica, ki z zanimanjem zasleduje potek evropske vojne, se bavi z obrambnim sistemom, ki se je pri angleški mornarici zelo slabo obnesel.
Meseca aprila in maja se bodo vršili na Paoifičnem oceanu veliki mornariški manevri.
Pri tej priliki bo posvečena glavna jpažnja obrambi zasidranih vojnih in trgovskih ladij pred submarini.
Manevrov se bo udeležilo 130 velikih vojnih ladij in nad .'{50 letal. Kot znano, je predsednik zahteval od kongresa petindvajset milijonov dolarjev za submarineke obrambne
mreže in drugi materijal, služeč zaščiti v pristaniščih zasidranih ladij. Zbornica je pa predlog zavrnila, češ, da ni nujne važnosti. Zavrnitev je mornariške kroge zelo razočarala, kajti v morebitni vojni na Pacifiku bi bila ameriška morila riea zasidrana pri Havajskem o-točju. Tisto mesto je pred snbmarini dosti manj za ščita 110 kot je nap r i mer Scapa Flow, ki so ga Angleži opustili kot mornariško oporišče.
Po zatrdilu mornariških izvedencev, bodo manevri jasno pokazali, kakšna nevamo-t preti velikim vojnim ladjam od snbmarinov.
ni pa po trr-to dolarjev — kupili so poslopje in stroje ter za-! čeli obratovati tovarno na zadružni podlagi. Na teden izdelajo sedem tisoč pprov žen-
Gandhi se ne strinja s Kongresom
Indijski voditelj se ne pusti od nikogar siliti k civilni nepokorščini. Kongresom namerava prekiniti vse zveze.
RIM, Italija, 10. marca. — Centralni korporaeijski odbor, ki mu načeluje ministrski predsednik Mussolini, je včeraj odredil, da bodo dne -."».
škili nosravic. Da olnlrže svoje ,,u,rca Povi*ane plače vseh i-od jemalce so sklenili sami sebi talijanskili delavcev od deset znižati plačo, s čimer pa ni za- do Petnajst od- totkov. Nadalje dovoljna unija — American ^ bUo odločeno, da se ne sme Federation of Hosierv Work- 10 do 31 Jul ^ spremeniti cene ers. Unija je podala'pred to- krubu> makaronom, rižu, olju, varne pikete in zahteva, d:i sladkorju, kavi, milu in gazo morajo dobivati delavci unij Iinu/ Nespremenjene ostanejo sko plačo.	jtudi cene vladnih mohopolov,
Zastopniki delave.>v so sC kot sta naprimer tobak in so!, začeli poirajati z unijo, naj na-! Vir^i,lio Ga-vda' urednik pravi v njihovem slučaju izje- Giornale d'ltalia pravi: — V mo. češ, da hi ob linijskih pla-;Italij' so so izza septembra č di ne mogli tovarne uspešno P°dražili življenski stroški za obratovati.	18 odstotkov, po drugih evrop-
Generalni upravitelj fi)|.'skih deželah pa za od>tot-
stave Grilles jo sekel: _ Ne.	Deset-do petnajst odstot-
ov. i raje se na pikete. bomo jn-,no !X»v»^anje plač l>o znašalo tri pričeli dihiti. ("e «lelaveiina	tritisoč milijonov lir
smatrajo znižanje plač kot abi*151 "dlijonov dolarjev).
■	^	1	__ ^	.
solutuo potrebo za nadaljni obstoj, ne vem, kdo hi jim mogel
g kri j takega prepovedati.
BOMBAY, Indija, 11. marea. — Indijski nacijonalistični voditelj Mohandas Gandhi je namignil danes, da bi bilo za Indijo velike koristi, ako prekine zveze z Vsemdijskim kongresom, kateri zahteva popolno neodvihnost indijskega naroda. V svojem listu "Hari-jan" je objavil članek, v katerem pravi: — Večkrat me navda misel, da bi bilo najbolje, če me Kongres pozabi. Večkrat me navdaja mrsel, da jaz z mojimi posebnimi nazori o življenju ne spadam v Kon-yres. Ne oziraje še na moje morebitne zmožnosti in neozi-
jraje se na dobiček, ki bi jih u. tegnila imeti dežela in Kongres od teh -zmožnosti, se mi zdi, da bi bilo za splošnost do-|sti bolje, če prekinem s K011 grehom v>e zveze.
— Predobro se pa zavedam dejstva, da te prekinitve ni mogoče izvršiti mehanično ali nasilno. Če se bo izvršila, se bo zgodilo to o pravem času. Edinole člani Kongresa vedo, do kakšne meje sem pripravljen iti, vsled eesar jih ne sme presenečiti moj odpor.
Z ozirom na civilno nepo-korščino, ki jo prbpagira levo
krilo Vseindijskega kongresa in s katero se Gandhi nikakor lie strinja, pravi;
—	Če ni mogoče uveljaviti potrebne discipline mirnim potom, je vsekakor bolje, če izstopim iz vodsdva. Prosim vas, ne razumite me napačno: IMetie ne more nihče silili k nasilju!
—	Vsikdar se pokorim iz ključno le zapovedi mojega ?-rca. Žal mi je, ker ne vem vnaprej, kaj ini bo srce zapo-Tedalo. Zaenkrat mi narekuje, da civilna nepokorščina ni potrebna.
Dobički Wheeling Steel
Wheeling Kteel Corporation ni imela že deset let takega do
Konec stavke	^^ ka.kor J™' Vredno^
• »■ •• - -	iv-ake njene delnice se ie zvi-
pnstamskih delavcev -ala za ^ 40
Josoph P. Ryan, predsednik 1 International Longshoremen's
Association, ki pripatla Ameriški deMvski ^ft^le-nMiji, je pozval .")(H.H) stavkujočih pri-taniških delavcev v devetih
' južnoatlantskih naj se danes vrnejo na delo.
Stavka dubFnskih mestnih uslužbencev
HAAG, Holandska. 11. niar-<*a. — Iz Dnblina iporočajo o stavkah, ki «0 izbruhnile iw>
pristaniščih, r»ziiili irskih mestih. Z gladovno stavko so pričeli kaz-
Poziv je izdal po šest ur t ni- nenci po dublinskih kaznilni-jajoči konferenci med zjistop-Vah. Takoj nato je odložilo jniki pa rob rodnih družb in /a- ,le|o dva tisoč mestnih llslu/.--topniki delavske organizacije.' ben(vv. Pristaniški dela<M-i j Obnovljena lm stara |H»goilba, prete s simpatijsko stavko ter posebni odbor bo pa še nadalje nočejo nakladati širil, name-'preiskoval razmere in napo- njenih za Anglijo. Vlada je J^led sestavil poročilo o svojih pozvala oblasti, naj najamejo »dognanjih. Najbrž bo pripo- prostovoljne delavoe.
Tuesday. March 12, 1940
T
.
_L
66
GLAS NARODA"
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned mid PwbU*te<l by Slovenle Publishing Caw, (A Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupsha, See. — Plaw of business of the corporation and addressee of above officers: 216 WEST 18th STREET, ___ NE^ YORK. N. Y.
47th Year
"Glas Naroda" iz issued 'every day except Sundays and holidays. _
Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za eeio leto velja list za Ameriko in Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; aa Četrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto $7-—; za pol leta $3.50. Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.50.
"GLAS NARODA*
IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA," 816 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea £—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
UST t tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
SLOVBHE (YUGOSLAV* DAILY

"Cable letter"
SE JE CAS, DA VA3A VELIKONOČNA POSlLJATEV DOSPE V DOMOVINO PRAVOČASNO ZA PRAZNIKfc, AKO SE POSLUZITE "CABLE LETTER". — Pristojbina je $1.—.
Potniški Oddelek "Glasa Naroda"
216 W. 18th Street	New York City
PESMARICA "Glasbene Matice"
Uredil ilr. Josip Oerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 p©>mi. — Dobite jo v Knjigami SI o ven i c Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
ziral je ameriško oboroževalno industrijo za an t am o. V vsakcan vojnem letu je posojal milijone dolarjev zaveznikom j Ln .pri velikem posojilu 200 mi-1 iijouov dolarjev leta 1915 je' bil udeležen na vodilnem me-j stu. Smatrali s« tedaj, da je njegov vpliv za razširitev v«>j-1 ne tako velik, da je neki ame-' risk i iprofesor leta 1918 izvršil nanj atentat, meneč, «da se bo z, Morgan o vo svetovna vojna.
PeVeir >. «
MONARHISTICNA AGITACIJA
Tujerodci in letošnji census
varni-škem popisu (Census of Xaiinfa-L-t-urers) mvIiiii milijonov farm v .poljedelskem popisu (Census of Agriculture) in 400,000 petrolejevili vrel ter 14,000 »premogovnikov in rudnikov ter kamnolomov v poipi--u rudnikov in kanmolov ta-kozvancin Oensuns of Mines and Quarries.	.	<
tDa mybere te informacije, bo Census Bureau zaposlil 120 tisoč številih nastavljencev.
Nedavno jo dospel v Združene države avstrijski nad-\ojvoda Otto Habsburški. Kako dolga namerava ostati tukaj, se ne ve.
Prihod potomca evropske vladarske rodbine bi sam po eebi ne bil nič posebnega, če bi ne bilo v zvezi s tem nekaterih okoliščin, katere je treba »vpoetevati.
Povprečna ameriška javnost ne pozna evropske zgodovine in zato niti ne sluti, kaj se skriva pod takimi navidez nedolžnimi "obiski".
Ze izza nesrečne Scliuschuiggove dobi* skušajo nekateri prepričati Amerikance in svetovno javnost v splošnem, tla smatra avstrijski narod mladega Habsburžana za odreše-nika, ki je edini zmožen osvoboditi Avstrijo izpod Hitlerjevega jarma.
Vsak, ki so uiu razmere znane, pa prav dobro ve, da bile take trditve že takrat smešne in so še toliko smešne m'd a j.
Bnš žalostna u*oda Avstrije je jasen primer, kaj se jrodi, če bore kdo hudiča z ziodjem izganjati.
Nihče ne bo trdil, da prebivalstvo Avstrije ne sovraži Hitlerjevega režima. Nikakor se pa ne bo habsburški propagandi posrečilo prepričati svet, da je edina rešitev Avstrije v povratku ene najbolj nazadnjaških evropskih dinastij. Mo-1 ♦ i. kdor misli, da bi se Avstrijci raje klanjali Hab=buržanu nego Hitlerju, oziroma da je ta dinastija prežeta z idejami demokratizma.
Ljudje -so .sicer slalbe^a spomina, nikakor pa ne tako slabega, da bi ne smatrali Habsburžauov -za sopovzročitelje evropske mrzerije. Tudi kilav izgovor, da začasa Habsbur-žanov ni bilo takega zatiranja ter soeijalnih in narodnostnih krivic kot je sedaj pod Hitlerjem. Tiran je tiran. Xe vpraša se, če je večji ali manjši.	*
fciedaj nihče nc stremi in najbrž tudi pozneje ne bo nihče stremel po nadpmestitv: brutalnih diktatur z manj bru- ' talnimi diktaturami. Nihče ne bo hrepenel po novih virih državnih in narodnih zapletljajev.
Ce se bodo nekega dne Ce hoslovaki, Poljaki in Nemci dvignili proti tiranstvu, ne bodo storili tega zato, da bi segali za odžagane industrije v ogenj po kostanj, pač pa, da zajain-čijo Evropi soeijalni napredek in mednarodni sporazum.
Kot privatnik lahko počne Otto Habsburški v tej deželi karkoli hoče. Ce pa namerava nastopati kot zastopnik Avstrije, se ne sme nadati od ljudi iz 'bivših avstrijskih pokrajin nobenih simpatij in nobenega sodelovanja.
tujerodne ljudi, živeče v Združenih državah, ee bo v ljudskem (štetju (Census of Population) aiprila meseca stavilo le eno edino vpra&anje, ki lif bo stavilo na tukaj rojene Annerikancc. Isto se tiče državljanstva, da-li tujerodna oseba, ki se našteva, je naturaliziran ameriški državljan, da-li ima prvi [papir oziroma da-li je inozemec. Od Amerikance v, rojenih nu tujih tleh, <se bo isto vprašalo. Vprašanja o 'državljanstvu «0 se sta viki v vsakem ljudskem štetju od leta 1890 naprej.
/Popisni urad (Census Bureau) se ne zanima za posameznike kakor posameznike. Nabira r.n -sešteva |x»datke gle-de milijonov ljudi in jih objavlja 1<* v t< .bulami obliki kot statistično informacijo. Po zakonu, ki določa ljudska štetja vsakih deset let. mora vsakdo resnično odigovorfti na vprašanja. ki jih Ntavi števili uradnik.
kdo upravlja in v kakem poslu tlela. Druga vprašanja se tičejo podatkov glede mezde in iplače, nezaposlenosti, dovršenih šolali in kje je kdo živel pred .petimi leti.
Kid ene osebe izmeti vsakih dvanajstih si> bo zahtevalo, da odgovori na lL-to 10 dodatnih vprašanj. Vprašanja v tej skupini -zahtevajo rojstni kraj očeta in matere.
Morgan gre v pokoj
Nedavno je bilo objavljeno, da je Morganova banka s 1. rtprilom tega leta ustavi svoje bančne ;po*le. Državne nadzorne oblasti je zaprchila za dovoljenje, da bi -se -smela .spremeniti v trust no družbo, ki bi upravljala samo svoje imetje.
IMoriran je od svetovne voj-Ob odgovar- \ ne predstavljal ameriško de-
janju na ti dve v.prašanji naj narno dina-tijo. Kolikšne ve dotičirik ravna po istem vrednosti je na«hiral, ni mogo-pravilu kakor pri odgovarja- če ugotoviti Od leta 1900 da-11 ju vprašanja v glavni lisi i. jI je meu'la ni bilo pomcmlme-Tit«ba navesti 0110 deželo, kjer političnega finančnega po-
se je rojstni kraj nahajal 1. ja nuarja 1937, in če to je težko potem državo. ipUkrajino, provinco ali veliko mesto, kjer se je oče in mati rodila, .
•Drugo dodatno vprašanje, ki utegne biti za nekogar težko. je 0110 o 44jeziku, ki govoril »doma v prvih mladih letih." Ako je kdo govoril do-
ma dva jezika ali več, na i se
1 M r^ r VSaka r^de m,i iCZik- ki SC ie naj" Hko in anačilno kupčijo druga oseba, ki dela za Census Ibolj pogostoma govoril.
Bureau ne sme nikomiur obelo- T ....... . .
Letošnji je šestnajsti deset -
letni cen-us. Prvi je bil izveden h 1790. Poleg štetja prebivalstva. ki naibere informacije o 132 milijonih ljudi, se našteje 32 milijonov -tanovanj v popisu stanovanj (Census of Housing) tri milijoni iposlov v poslovnem popisu (Census of Busine-s>) 200,000 tovarn v to-
lMi?l'Miiiiiiil»!lM|l)tl|iil'U|IUI,(t,MMi|,nt||t|h«ll<>|ttn
! imajo velik uspeh
daniti zaupne (podatke o ni kaki vprašani osebi, kajti dru-gače utegne 'biti zaprt in kaznovan v zaipor ali »globo. Nobenemu človeku ni dovoljeno imeti vpogled v kako i>oročilo Censusa razun censusovim u-radnikom samim. Nikak vlad-ni urad nc more vporafoiti nabrane ipodatke v svrho davkov preiskav ali kakih odredb.
•Census Burejiu se ne zanima za to. kako je kak ipriselje-nec prišel v to deželo. To ni njegov posel. Isti le sešteva število tujerodnih ameriških državljanov, onfli, ki imajo prvi ipapir, in onili„ ki so inozem-ci. Ljudsko štetje leta 1930 je pokaizalo, da je ibilo 7,918,.">:i8 tujerodnih ameriških državljanov, 1,206,419 tuje rod cev s prvim (papirjem1 in 4,318,341 inozemcev.
^Vprašanje, na katero utegne biti -zagonetno odgovoriti za tujerodne, rojene v nekaterih pokrajinah, je ono glede rojstnega kraja. Da se njiiu to o-lajša, je urad izbral leto in dan precej nazaj v preteklosti, tako da Jbo vsak na jasnem glede mej dotične dežele. M>rani datum je 1. januarja 1937. Ako ■pa se le do ne more odločiti izjaviti. v kaki deželi «e je rodil bo »popolnoma prav, ako nave-de d ržavo, .pokrajino ali provinco. kot Cf\Ško. Pomorze, Tirolsko, Aalzaeijo. Beserabijo. Hrvatsko itd., ali t^i mesto-Pac •o, Tjvov, (jUlanj, Bratislavo, Lodz, Dunaj,, Honur-»kong itd.
Dodatno k rojstnemu kraju in državljanstvu se vpraša o itftarosti. spol-u, ibai^i, zakonskem stanu, kake vrste delo
sla v Ameriki in na ostalih celinah. ki -bi s«' <;a Morganova banka na svoj način ne udeležila.
IVlanoviteij dinastije Mor-ganov oziroma njihovega mi-jlijardnega bogastva je bil Ju-Je lij S. Morgan, ki je bil že ob začetku 19. stoletja znan bankir. Njegov sin .Tolin Pier-pont je napravil svojo iprvo ve-
ta-
rimi karabinkami med ameriško državljansko vojno. S številnimi finančni transakcijami se je njegovo imetje z novimi rudni'ki, ozemlji in petrolej-skimi polji poveralo v ne-skortčnost. Njegov sin John Pierjjont Moriran ml. je prevzel med >vetovno vojno zastopstvo angleških finančnih interesov v Ameriki. Mohili-
8L0VENSKI FONO6SAF8U FL06ČE. — Pi&te n cmOu t. MAMC8, INC. MW.42 Btnct
IIHMIlil^
M
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA PODPORNA JEDN0TA
I BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možice in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
m
Članstvo : 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00 i
*	-I	{
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni rtan:
toroiava kontrola
V zatohli kleti nedaleč o*I mojega doma prebiva družina: mati in sedem otrok. Materi mora biti kakšni It
smrtjo končala' . .. . , .	, . . .
Tc-a profe s^iru,eset ^urna ko>t m ko
sorjaz imenom Hold'so' pro- ^f^ ^ kakor orglic: glasili za norega.	.najmlajši je jedva aliodil, naj
Bila je menda v prvi v isti	hčerka bo poleti do
Morganova zashmn. da j«* A vn"i,a Uu^ko iolo. Vmes jih
merika leta 1917 -topila na strani zaveznrkov v vojno, kajti mož wi jt. mogel -amo po zmairi zaveznikov ol»etati, <la se bodo njegove ogromne investicije izplačale. Preiskava taiko zvanega nminici^'kega oilbora leta 19HG j«» jasno pokarala. koliko zanimanja je
je še pet, toda na cesti ali ob oknu je videti ie štiri. Peti j«-bebec ki ne more hoditi. Tudi govoriti ne zna, par pa pnga nja le čudne glasove iz sebe Revščina, prezehanje in jmj-manjkanje so njihov življenji delež. Otroci so dosti preslabotni za svoja leta. Xajstarej-
imela rtxlbina Mor^anov za to, ši bi človek prisodil komaj de
da bi Amerika v svetovni vojni stopila na stran zaveznikov. Miil zasliševanjem je moral Morgan »priznati, da je z velikim vojnim posojilom zaveznikom zaslužil 9 in pol milijona dolarjev.
Mati devetih otrok obsojena pod guilotino
HEAUVAtS, Francija, i>. marca. ■— Mine Odette ilen-non, mati devetih otrok, je bila spoznana krivim umora svojega moža Modeste Hennona, in obsojena na smrt pod iruil-lotino.
Njena 17 letna hči Oiselle, ki je bila i.^totako usuniljeiia
3et let, pa je s svojimi šibkimi ročicami največja in skoro edina opora strpljene matere.
Družina dobiva reflno mesečno podpora, ki je »pa do<ti pre pivi a za osem lačnih želod cev.
Otroci vlačijo v-e poletje in jesen drva domov in pobirajo premog ob železniški proiji. Premoga je čedalje manj, kajti železniški promet je skoro ves motoriziran, zime so p;» dolge in ostre.
Mati hodi v dnino prat, ribat in pospravljat. DobroM-eni ljudje jo najamejo bolj iz usmiljena kot iz potrebe. X.i razpolago je namreč dosti mlaj šili moči, kamorkoli se človek
umora, ki se je završil pred ozre. enim letom, je bila zaradi po-i Otroci so snažno
oblečeni
manjkanja doksizov oproščena.
Za to skrbi najstarejša. Staro oblekoi, ki jo fclajo ur-miljeni ----------|ljudje, prepere in pošijc. Lc
50 LETNICA SERUMA !s ,Vvlji jc ložava' kajti ,Vv,j,,v
; ZOPER DAVICO. TU\fna kl|)atV . . ,
j Deževne dm m ob liudiMii
fTe dni je prešlo oU let od- mrazu so otroci doma. Od ju-kar je Emil von Behring sto- tra do večera pritiskajo obra pil pred javnost z od-kritjem,'ze ^ rosnim šipam ter hrepc ki ga bodo šteli vedno med'^ čakajo. Koga .* fleet a velika dejanja zdravilne vede.) TuJi oC.eta }>OZIIIinu ,ia>i u.m Behnng je bil učenec Roberta Vsako leto ,c lmrkrat vidim. Wo($lia, odkriteija bacila tu- visok in močan možak jc. Iberkuloze in ceruma zoper ktlk^Ul petinštirideset let. Po njo. Prizadeval m jc, da bi s 1>okHeu je |)ien(]a phuuhi^ tu primernim leeilom uničeval ^ f (le|a ^	1R1
povzroči tel jc davic-e v leni otroškem telesu.
Nikšel jc snov. ki jc
obole-
? vrsi.
Je namreč duševno bolan. Nc
... .. .kateri pravijo, da mu je še i/, v re-iuci kcmuMio • , ,	.	.
» • vojne t>stalo, diniyri pa spet zn v reageneni cevki' ... , . .	, ,
Ubijala povzročitelji', toda po-',rJU,JT- • J"."*-®""" bolez'"
skusili- živali, ki r,o imele da.PO^ibea p.ja.o.
vi,o. so o,I f snovi tudi poci-l T' .^T"'"' l'tl. »"' «»k"
Le nekatere so vzdržale n,ek?k,° je f tJ.t'Ii'1 ,,"' dobro
skrbel za družino. /Cena je i-
2657-59 S. Lawndale Ave:, CKicag;q, Hi.
^.IliUiiiimiiil
•^'cliiti
ijiiilj^taljltii I ,iHr,i I ^toijlllii nM^]^)
ni le.
obravnavo s to kemično snovjo. davico so srečno prestale in tudi pozneje <>i' jih ni lotila, čeprav jih jc Behring ponovno okužil s povzročitelji. Z genialnim očesom je Behring S]X)znal. vzrok te neobčutljivosti za bolezen, v krvi tposku-snili -živali se je ibila stvorila zaščitna >nov, ltantitefcsin'\ kakor jo je imenoval, zato povzročitelj bolezni ni imel nobene moči več.
Od tega odkritja do praktične uporabe na ljudeh, je bil samo en korak. Behring je imu-niziral živali zapet davico, iz njihove soikrvee je pridobival "antitoksin" in s tem je obravnaval otroke, ki -so bili oboleli za davico. Uspeh je bil t:rfdšen, da se je njegova metoda v kratkem uveljavila po vsem svetil.
ISCE SE '
GEORGE PANJAN. Za njega bi rada izvedela Mary Sta-riha. Imam mu sporočiti zelo važne stvari iz stare domovine- Naj se nemudoma oglasi. Če pa kateri rojaik zna za njega, prosim, da mu to sporoči. MRS. MARY STARIH A. P. O. Box 187. Librarv. Pa. . : ----- -	3 -c
NAROČITE SLOVENSKO KANSKI KOLEDAB ZA' HM. Iff STKANI ZANQOV06TL STANE VAS SAMO M V UnMh Mink
inela takrat komaj dva otro ka.
Nekega večera >e ni v mil, naslednjega dne je pa z vede la, da ga imajo zaprtega. V neki špelunki se je bil stepel in svojega pivskega tovariša ^ko ro do suirti pobil. Ker je še naslednjega tlne divjal, so ga zdravniki preiskali in ugotovili blaznost.
Poslali so ga v zavod za sla-boume, kjer je ostal skoro leto dni, nakar so ga izpustili kot ozdravljenega.
'Komaj dva tedna je bil doma, ko je začel zopet divjati. Poslali so ga nazaj in ko se je po desetrb mesecih vrnil, jc solznih oči poljubil svojega tretjega otroka.
Ponižen kot ovčiea je postopal nekaj dni po mestnih uli call, nakar je spet dobil napad. Takrat so ga imeli notri dve leti.
Tako so ga zapirali in izpu-ščali. in vsakih devet mesecev po njegovem odhodu se jc- družina za enega člana povečala Lansko poletje je bil sj>ct štirinajst dni doma.
Prejšnji teden sem obgovo ril najstarejšo, ki je nesla velik zavoj starih cunj mimo mojega doma, in jo vprašal, kako je z materjo, če je bolna ali kaj.
Solze so jo oblile, in tako }>o -membno me je pogledala, da sem (takoj uganil nistvo materine bolezni.
t«
QtXI lriBODF-Ket Tolf
Tuesday, March 12, 1940
BLovrafw (YUGOSLAV), msuf
RAZBOJNIŠKI NAPAD NA DOB&OVI P EI RAKI.
V občini Raka vlomi in tatvine na dnevnem redu. Xa «lt^ti je organizirana toljai domači nov. »kar imjbolj priča *adiiji razbojniški vlom. V vasi Dobrovi pri Raki živi ugleden in varčen posestnik Badeiič, ki je nedavno prodal hraste in prejel na račun 7<KX) din. Denar, ?|M>:an od kupca ]>o j h »št i. je poštni sel izročil v trgovini Oeroxfek v vasi Km led ni k, kjer ga je Radežič tudi prejel. Ko mu je trgovec izročil denar, je bilo v trgovini nekaj ljudi, ki so videli, koliko denarja je prejel Radežič. Xa slednji dan okrog pol enajstih ponoči ipa -zbudi gospodinjo ,prj Radežičevih ropot in k I i*, naj odpre, češ, da no gozd-?ii delavci, l<i vedo, tla je go-spodar prodal les in dobil denar. Ker gospodinja v-a v •strahu ni hotela odpreti, .ie eslen izmed zunaj stoječih trikrat ustrelil skozi okno. K »reči je gospodinja odskočila od okna sicer <bi jo zadel strel. Skozi zdrobljeno šipo je ropar segel in odprl okno. Skočila -da v <obo dva zakrinkana moška. Kden je nastavil puško gospodarju, ki je ležal v uoste-Iji v glavo in za vpil: "Življe-nie ali denar!** iMugi ie razbijal in razmetaval po *obi. Go ■ •podiuja je £l>e/.ala 'pod streho hčerki pa se je posrečilo pri zadnjih vratih %l*ežiiti iz hiše.
Bosa in brez gornje obtoke j«? v -negu in mrazu tekla do .pet minut oddaljenega soseda Bizjaka. Ko so pritekli sosedje, rojairji že zliežali proti Smledniku. Nekemu drugemu posestniku je bil pred mesecem ukraden -prašič. Tatovi so -ga na mestu zaklali in odnesli. Krvava sled je vodila proti Gmajni. .
MESEC DNI V SAVI.
'V ibližini Kre-nic. kjer se Sava čopi na dva xlela, je našel posestnik France Godec truplo nekega neznanca, ki je bilo naplavljeno na bregu. Godce je takoj odhitcl v Kresnice k orožnikom. Orožniška patrulja je preiskala pokojnika in našla v denarnici več pisem z naslovi: " Ribie Ivan, vas Griče pri .Moravčah." O-rožniki so nato izvedli poizvedbe. Patrulja je odšla v
Moravče, kjer so .povedali, da pugrošajo Ivana Ribiča že ml 16. januarja. Ribič se je obnašal zadnje čase precej čudno. Menda je doživel živčni pretres. Neki njegov znanec je izpovedal, kako trni je tožil, da um ni več mar življenja in da si želi «iirti. S svojim ve-'jenjenl in govorjenjem je kazal RPbič znake, da njegovo duševno stanje ni več v >ta-rem redu.
HUDA NESREČA NA SVA-TOVANJU.
V Prelokah ipri Vinici se je poročila bogata in lopa hčerka nekega ondotnega posestnika z ženinom iz domačega kraja. Že večer pred poroko je bila ^nevestina hLša polna povabljencev, ki so se z mladim '■parom ve-elili naslednjega dne.
Vse je 'bilo ipriipravljeno, "da se svatje odpeljejo, kakor se spodobi za tako imeniten par. .Med svati je bil tudi 27 letni kmečki fant Xiko Si mri č. Kakor prejšnji večer, je bil tudi na dan .poroke veselo razpoložen. Bil je namreč ženinov najboljši prijatelj. Ko se je tprilbližala ura .slovesa, da Se -vatje odpeljejo v cerkev, so *e strici in kuiuica vsedali na sani. v katere so bili vpreženi sami iskri konjiči, ki #>o le]>o okrašeni dostojanstveno brzeli proti cerkvi. Xa ostrem o-vinku, 'kjer so vozila zapuščala vas, pa so lahke in gladke sani* - .svati zadele z zadnjim koncem ob neko močno ograjo. Sunek je bil tako silovit, da je svate vrglo v loku iz sani. Blizu ograje je nepremično obležal Xiko Siinčič. Siromak je bil priletel z glavo ob štirioginti steber ograje. Sila velika, zevajoča rana, ki jo je dobil na vratu, je z gostimi curku krvi rdečila sneg. Težko ranjenemu tovarišu so takoj >i>ri-kočili na pomoč, toda mogli so ga le za silo obvezati. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Kandi.n, kjer mu še upajo rešiti življenje.
ODKRITA KOVAČNICA ZA PONAREJANJE DENARJA.
Orožniki v Pragersketn so do ■*egli lop u<8]x.'li z odkritjem moderno opremljene kovačni-ee za ponarejanje desetdinar-skih novcev. Dobili so obve-i vtfetilo od mariborske policije,
da so v Mariboru prijeli nekega raai>ečevalca ponarejenih dene tako v. Mož je priznal, da je dobival ponarejen -denar z Prage rs kega. Na i>odlagi tega obvestila so se orožniki jjo-dali na preiskavo. Suni je zbujal kovač Maks Dia, ki je bil že zaprt zaradi ponarejanja denarja. Živel je skupaj « svojim (bratom* 'ključavničarjem Otonom Dia, oba pa sta se družila * posestnikom Ježičeni iz Poljčan in nekim Šušnilovi-čeni iz Studencev pri Maribora. Orožniki so vse fctiri prijeli tel* ipri vseli napravili pre-i«4kavo. Zaplenili so 17 ponarejenih kovameev, po dal.jšem izpraševanju pa so omehčali tudi glavnega krivca., da jim je izdal skr ivnosti svojega dela in pa mesto, kjer je imel skrito orodje.	r
ZANIMIV ODMEV AUTO-MOBOBILSKE NESREČE.
l>ne 21. avgu-ta lani se je pripetila ravnatelju zagrebške tvrdke Gimpex, Nikoli Mhmi-ču na njegovi avtomobilski ; vožnji iz Maribora v Zagreb pri Slov. Bistrici usodna nesreča. Ko se je i>eljal iz Slov. Bistrice proti Poljčanma skozi gozd je nenadoma skočil preden j neki moški s sekiro v rokah ter mu na vse pretege mahal, tla se ustavi. Mamie je mislil, da ima opravka z napadalcem, pa je avto še bolj naglo fpog?ia! in =uivozil ravi 110 v velik hrast, 'ki je v tistem treiMitkn zagrmel čez cesto in pokril avtomobil pod -vojimi vejami. V gozdu so namreč delavci podirali drevje in je ti--ti, ki je mahal s sekiro, hotel avto sam ustaviti, da se ne bi zgodila nesreča. Hrast je avtomobil čisto zmečkal, ravnatelj Mumič ipa si je rešil življenje le tako, da se je naglo sključil pod 'krmilo, dobil pa je vseeno hude ]>oš»kodfbe na hrbtenici iu po Ostalih delili telesa. Mumič je potem vložil t j»ž>l:o proti lastniku gozda grofu Alteiic-u. Te dni ji* 'bila pred mariborskim sodiščem razprava, ki se je končala z zanimivo razsodbo. Mumič je zahteval 289.000 din odškodnine. sodišče pa se je zaeiH krat omejilo na viprašanje krivde in odgovornosti grofa Al tem-a -za vso nastalo škodo.
Nova*
VELIKA jI
KUHARICA
po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Fflicita Kal in se k svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma. kar pomeni za alavenake razmere več kako* se tako gostobesedna reklama.
Na \<4 kak«r 7N straneh J« atrniU •4H&i» In prizna« arttri«* v«» vtmr* hr naJnorrJM togimi jm krtlalrti omctMitl. Snov ik ««»Whna harf prrfledn*. Itbirs rtwfUr Je titrpn*. TO JR VPOPOLXejAK OEM>. BI CA rVIAMO NA TEM PODROCll*. Oprem« k nji f e > rakriiu. NciM« U »H k v bfwediln. S4 p* > n^ih hsrranlh (akrt. ki jih h immMuJ DrafaHn Hum«*. ....
Vsaka gospodinja, ki se zaveda dvoj« odgovornosti zj. Z'lrnvo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja s« mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »rojim domačim nudila zdravo hrano v potrpbni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinja bo hotela tudi »vojs jroste iznepaditi « posebno izbranimi Vdili Za to ji bo. najboljša vodnica in učiteljica ta f SrfOVEXSK4 KUHAHICA
^'HihU > mmi natialt Injigo * vaak pitfiai wmm niMnaln. mm-
pak lt.di trhnjh*. poprej« ai vadi imlaijfc	kajlft
aedaj znižana.	$ \
\nroyrte pr\• VflM

PtJBLISIWfir CiMPm
2\G> Wert lMt Street ' New York, N. V.
fNME IN DEKLETA. TO JB KNJIGA SS TSSt
t^r
i. ••7;.i<|i
■■■■M „
Maiiiierlieimova črta, finski ohrauibni sistem, si je v kratkem ea>u pridobila skoraj le-gemlaren sloves. Dolgo so se vanjo izaletavale ruske Ji vizije. Ce je doslej vzdržala proti ogromni ^premori-, gre velik del zasluge za to belgijskemu •generalu Badouxu. t Mi je bil ustaritelj tega tnlnjav^kega nasipa, ki no-i ime maršala Mannerlieiiiia le zato, ker je ta dal pae idejo zanj. Lani. ko so >e začeli nad skandinavskimi narodi zbirati temni oblaki,, >o se za eel i Finci ogledovati za kakšnim, izkušenim i n ost ra i is k i m s t ro k o v 11 j a k o m. ki ibi mu mogli zau/pati zgratli-tev utrjenega pasu, ob najvažnejšem delu finske meje, na i Karelijski ožini. Ta 1(M) km ši roki jjas med Baltiškim morjem in LadošHvim jezerom * t razi dohod do najbogatejšega in s prometnimi cestami najgo-steje olxlavjt*nega dela Finske.
'Izbere finskega generalnega štaba je padla na Badouxa. ki ima za -eb<»j slavno vojušjco kariero. Ko pionirski častnik se je v svetovni vojni odlično udeleževal bojev v Flandriji. Z gradnjo utrdb oh Yseri. ki so dokončno ustavile nemški «M)1kk1. si je |iridobil izkušnje, k? -o um pmzneje nmogo koristili. 'Po vojni mu je vod-tvo belgijske vojske .poverilo jrrad-njo ceh« vrste važnih trdnjav
nih n 11 id b. 1'oediue zgratlbe oIklajajo globoke ovire iz bodeče žice, ovire za tanke, pasti za tanke- minska |M>lja itd. Be gijee je imel pred očmi Im*I-gijske utnlbe na Ardenih, ki jih štejejo »m .1 .najboljše.
gradnjo hločnih stavb hi začel' razmeroma pozno. \ maju. toda vzeli jo •/ \--o en«*i--gijo v roke. Xa Badouxov na-j svet -o dotlej razmeroma pičlo! opremo izpopolnili s topovi /.t>-per tanke. Da se j»» baš to <lo-bro obneslo, nam kaže dosedanji potek msko-finske vojne. Finci so s svojimi številnimi topovi zoper tanke uničili, kakor poročajo, že stotine ruskih vojnih vozov. .
Mannerheimovo črto so napravili k posebno -krbno prilagoditvijo ozemlju. Verigo b očnih zgradb prekinjajo na mnogih mestih jezera. Pozimi. ko -o ta jezera p<»krita z debelo ledno plastjo, bi se mogel sovražnik sicer uribližati-toda Badoux je mislil tudi na to in je dal posta\ iti lahke in ibrze topove tako. da morejo z lahkoto razbiti ledno skorjo, tako da bi sovražni oddelki padli v vodo in utonili, fr bi tvegali takšen poskus
tieneral Iiadoux je imel po izbruhu vojne nn*d I * ti—1 j«» in Fin>ko priliko na lit-tn«- i o-pazovati učinkovitost r-vojega utrjenega si-tenia. Seveda pa
skill del. l^insko leto je -topil J j«' treba upoštevati, da -o ru-v pokoj in tako je dobil pro-'-ke iiapa«hilne Čete od|M»veda-stost, da je lahko izvršil i:alo-lh* tako. kakor bi nihče ne bil go. ki je dosegla danes svetov-' pričakoval. Izka/.nlo	j.-,
no zgodovinski |M»inen.	da razpolagajo Kib»i /. dobrim
ii-i i	i<- i vojnim materialom, da pa ne
SiH>mladi lanskega teta je i ....	1
-- , u ,	,v , ,v znajo / iiiiin pravilno ravnati.
pri^'I Badonx na rni-ko. h in - J	' 1	..
i • i• i .i - -_____r-i- , . . i ( c immIo po -tevi.tllh doseči so bih tl»»tlej izvršili poeet-j	1
DARILNE POŠILJAT VE
v Jugoslavijo
100 Dinar.---$ 2.40
200 Dinar.---- $ 4.60
300 Dinar.----S 6.70
500 Dinar.---$10.50
1000 Dinar.---$20.50
2000 Dinar.---$40.—
2AR\I>i KAZMKR V EVROPI m bilr na*« mn za denarne pošiljatre r Jueoslavijo zafastto prekinjene. Sedaj pa smo dubili novo ivezo, po kateri Je mogore našim rojakom vztrefi in denar varno pošiljali. Vendar je bila nam povišana eena, ker m roški za pošiljanje po tem potu mnopo višje.
Opozarjamo tudi, da se sem in tam more kaka pošiljatev zaradi evropskih razaner zakasniti.
ZA NUJNO POŠILJATEV POSLLŽITE SE "CABI.ftl OKDKK". — DOPLAČATI JE TREBA $1.— ZA VSAKO POŠILJATEV V JUGOSLAVIJO
SLOVENIC PUBLISHING CO.
: POTNIŠKI ODDELEK :
216 West 18th Street, New T o r k
i
strstva prejel obvestilo, da .j«' naše tlelo deželi v prid. in >ele potem, ko nismo -talili z de i narjein. vinom in dobrimi be-t-edami. so ljutlje |M»kaza i dostopnejše, tiik«» da .-n:ti kon-
vdreti v njihovo vas, i/, katere naj bi jih prebivalstvo izgnalo /. weiui mogočimi orožji. / volkovi pa ^uli v igri ni bilo >ide. Kno izmed zveri, ki je n«*na<iiio napadla nekega kme-
eiio lahko prieeli - pripravami ta. je bilo niogoee komaj še za snemanje. I*red vsem j«- ]»ravoea-no ut-treliti.
Amendmenti k Wagner jevi postavi
CAMBRIDGE, Mass., 11». marea. — Dijakom Harward univerze je predaval včeraj Ed^in S. Smith, elan Delav-bke^a urada (National Labor Relations Board).
Smith je odločno obsodil kakršnokoli ameu dira nje ali pa spremembo Wagnerjevc i>osta-ve, češ, da bi to ustvarilo nove predsodke proti delavskim organizacijam.
—	Na delu so tajne sile, ki so jim delavske organizacije trn v peti, — je rekel, — ter skošajo -s pomočjo raznih a-mendnientov diskreditirati u-nijsko gibanje.
Nekateri kongresniki predlagajo, naj bi imel delavski u-rad pet članov namesto sedanjih treh in da bi bila njihova c/blast znatno zmanjšana. Za govorniki Delavskega urada opozarjajo na uspehe, ki so bili doseženi tekom kratkega obstoja, , ■ < -
WASHINGTON, D. C., 10. marca. — Demokratski kon-gresnik Wood iz Missouri, član zborničnega delavskega odbora ter predsednik Mis-sourske državne Delavske federacije, je rekel, da bosta A FL in CIO nasprotovala a-
mendmentom.
—	Nikakor ne morem pojmi-ti, — je dejal, — kako bi se mogel kdo strinjati s takimi radikalnimi izpremembami.
ADVERTISE IN
• tLAS NARODA'
na dela. zlasti merilna. Navzlic ten<n. «la >ta r«tari finski narodni junak, maršal Man-nerheiin in Badoux drug diu-geiiiu že po prvem srečanju ugaja a. so bila gle«Ie dela. ki naj hi -e opravilo, med njima, kakor tudi med finskim generalnim šti»boiii in belgijskim generalom razlika v mizi ran ju. Po večtodenskih pogovorih je žilavi Badoux končno uveljavil svojo voljo. Ni mu xa ustvaritev frontalnih obrambnih sistemov.. ]H»samezne utrdbe naj bi se s -vojim ognjem metis*»bojno podpirale. Badoux ie dobro vedel, kako se je treba zavarovati pred na-koki motoriziranih kolon in letal. Z majhnimi modeli je pmlvajal. kako je mogoče s strojniškimi gnezdi, ki jih krijejo močne in dobro zakrinkane Wtonske Zigradfbe, cele tedne kljubovati <ovrožnim navalom. V taksnem betonskem gnezdu je strelec ,pri strojnici celo za topniško i Zborno opremljenega nasprotnika skoraj neranljiv.
"Njegovo glavno orožje je težka strojnica, ki >e nje ogenj
• laiijih (porazili nekaj naueili. t«*daj >e pae -e tako lirnbra i ti moralno o« I Urna. toda majhna vojaka, kakršna je finska, ne bo mogla dolgo upirati ogromni premoči, če ne bo deležna hitrejše in učinkovitejše pomoči nego je je bila doslej.
SIVI HUDIČI PRED KAMERO.
•Znani monakovski izdelovalec kulturnih filmov Walter Le<Jkcnbu>eh bil prvi. ki mu je u-|h*!o jn^neti volkove v jirosti naravi na celulodui trak ter -est.iviti film. ki obravnava -samo njih življenje. O težavah. ki jih je moral prebiti s >vojo o.|p»ravo pri tem delu. pl"i|v»vedllje >ledeče.
Nastanili smo se v neki ru-mun>ki va>i jmmI goro Nego-jein v Transilvanskih Alpah in smo najprvo mnogo tednov porabili za t<», da smo težko dostopno (prebivalstvo pridobili %a naše jMisknse. Ko so slišali o volkovih, ki jih hočemo dobiti pred kamero, so nas gledali kakor norice, in so vsako po-
moč kratkomalo odklonili. Ke-krrža z ognjem sosednjih bloč-'le ko je vaški župan iz liiini-
š!i> za to. da bi s te/kim lovom ujeli (»sem volkov, ki naj bi nam rabili kot glavni junak". Za Miemanje je bil določen ol <ežen g«f»l. ki smo ira zaprli /. dva metra visokiui plotom, i steni. Podnevi so bile ujete živali v '/.u. je bi'*» rr 41 je lil -^e preeej ^po.hdme. pouo J <•!• <amo !n:il ei pa >o be-lio tlllile. da j«' -!o r>kozi iim/eic.
<f.e z nevoljo so -e 'kmetje postavili v našo službo. \*ečj*> del iih je sestavljal kolono goiijačev. ki naj bi priganjala volkove pred našo kamero, ki je bila za-harikailirana z deskami in drogi. Drugi, ki bili za to s)»o-obn". so imeli uloiro v filmu samem. Po na
•Kot učinkovito -trašilo -o »e i/kazale v (»talem srebrne - epiee. kakršne se nporablja-. i * • v filmu za dodnlno razcvet-c j Ijavo .pri |M»<netkih na pro* i *e je prišel volk preb!i-l»a s takšno >lep"-» pobli-kat p;« .i«-Že stisnil rep me t Ul»g«». Pred -kritimi napadi pa ni-mo bili nikoli varni in bili -mo voeli. ko smo po dvomesečnem trdem delil >vojo nalogo končali. Izmed četverom»gih filmskih junakov smo tri podarili nekemu zoološkemu vrtu, tri siuo morali ustreliti, dva pa >ta ušla v zadnjem trenutku - skokom čez dva metra visoki plot.
črt u bi morali "sivi hudiči"' l*ravi -i vi hudiči.*'
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Fin ž t/ar)
Nove knjige
slovenskih pisateljev
L. Mrzel: BOG V TRBOVLJAH
Zbirka pripovedk iz nagega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knjiga obsega 1'JO ?trani, je trdo vezana ter. rvs-ebuje 20 originalnih lesorezov Maksi-nia Sedeja.
Cena — $2*—
ČRNA VOJNA (Spisal D. Ravljen)
Originalno delo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov svetovne vojne vpo-vsem novi obliki spretno obdeluje. — Trdo vezano, 1*20 strani.
Cena — 75c
D. Ravljen:
ZGODBE BREZ GROZE
Knjiga vsebuje petnajst krajših povesti iz našega domačega življenja. — 125 strani, trdo vezano.
Cena — 75c

Naročite pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISH. CO.
216 WEST 18tb STREET----NEW YOBK €ITY
K '
Tuesday, March 12, 1940
IIC.I.)
'SYJ 0XXL9
! i F* ."T:
Kratka Dnevna Zgodba
PISKRO VEZI
Spisd FRANK TROHA, Bifrberton, Ohio. "	Nadalje vanje —---
• Kmetica se je odločil«, da lom«© vzame in izročila je lon-
jn se začeli norčevati na nje-tfov račun. Kadar se je pijan
tf-uiju >tiri groM% lonec je |>a zibal po c-i-sti skozi va.s, smo jo */.el v roko pi-krovez in ga v! ubrali za njim in začeli kriki a?'ceni času trdno in močnojčati:
J> vezal. Ko je svoje delo o- "'Jurij Kamenar. nima nič p avil. jc lonec celo zakotaliljdenar!" |m» tleh ter s tem |»okazafc, kale«* zna on povezati.
Vaški gostilničar je Jurija •K i mena rja bolj i*>znal kot kafri i driitfi. kajti Jurij Kamc-
n-ir je bil piwki brat in pil jr« j«• zelo rad. In tako jc nekoč i' nestrpno pričakoval g«»>til-liičar, kdaj se bo zopet j»ojaviI pifi rove/, da bi nni dal novo t'clo v tem, da bi Hpletel mrc-r » */..i okno g»»>ti'ničarj<'Ve kleti.
Seveda to jc njetra ujezilo, da na« jc nagnal in nam na-suij zabrusil:
44 Delia rja imam pa več, kakor vi, preklemaiii siiirkovei."
Ko nam je tako odpivoril, je povsem povedal ronico in noln'11 izmed otrok mu ni o|m>-rekal.
Sedaj ipa »ledi najslavnejši doirodrk. ki sc tiče Jurija Ka-menarja in ta dogodek je pri |tomo<rcl. da je sif»omin nanj Končno j»> zopet napoči! danjtcmdcij časa o-tal. ftotovo ni-fco ie |»ot z.ine-'a Jurija Ka , >te še s!iš;i!i. da l>i -e kakšno
svoje živ-
Hm-	n irja v go-tiliio.	(»ostilni		slove	nsko «!«•!<]	e |x>roči!o	- I»i
	e brez čakanja	tal	:oj po-	h!<rove/om. X		a:a d*'kl<	•la
Vet	lid piskrovezu. da	| M»f rebll-		se ž<	|H»ročila	s fanti	razne
	n ivo mrežo. Ker		bil Ju	rri ro<	liio>ti in	različnih	I»ok!i-
ri j	Kamenar tudi mo.i		•ter v	ecv.	toda. da	l»i ^i katc	ra ]■/.-
t« m ožini, je prev/c!		n;	1 l'oči 'o.	bridn	Z M SVojc	ir:i zakon	ske«ra
t,,	a hotel imeti ]	»»>1	"j pla	mo/.a	pi>Arove/a, te^a		ne in
čilj	i -e |m»! l«t ra s ivovic		*. s ka-	ne. i	i kaj tak«	■ ira 1 udi j	•z ni-
<er	• ' In si may.nl rok	i«.	ko 1M 1	sem	.-e -li^al.	In ven 1:	»r je
I"'	•1 kal delicto žici		Oostil-	n<k;i	! takeim	T»adlo v	u vo
ni	J i* je piskrovezu	ve	r.S«l in	Ju ri i	u Krimen:	ir.iu.	
imi zato prinesel naročeno sli Vi ."ico iti tako -c j.« piskrovez ]< il novega de a tro-filničar je oiKi*' |m> raznih opavkib. K » -e j«' * »a ("••/. nc' Tiii. da vi«li. kako \ K "menar nap' eduj« iMnnel od začuden ži ni bilo nc duha
tb
a.
i-a vr n .Turi i pn kar (> ?nre-
Zopet je zliliil ter se zaobljubil
•erkvena i»i
~!ulia in!fi>t«»ura čn-a
in zato jo ni do še noben vaški
Irko tudi ne o -livovici. Ju fant zr^riubil. Končno je ri je p i -'adko -]»al naslonjen t parila neumna misel v glavo na steno, ]H»leg katere se je piskrovezu Juriju Kamenarju,
|»i! vsedcl, da začne z delom. Gostilničar se razjezi ter v *\oji jezi <une >pcčega pi.skro-veza injLra nabrali: s *4Ti, mrha pijana, -i me prevari!, kaj? Si rekel, da boš s ^Uvovico ni a/al roke, r~ -i jo
[»ot rpljen je. Ie (»otrp-Ijenje, Mij ni tako hudo, «aj !>o*te dobili mrežo, čeprav ne ♦ako hitro. O, ti prokleia y a ugajava, kako me je prema, gtla. Pito sem snino malo pokiHI in nato š,. malo. pa rc rn? je zdelo, da bi bilo boljše rlobro pijačo popiti .nciro si nvr/.ati roke. čeprav me ImmIo pekle, ko bom vlekel /.ir<».'* j«»|
končno spregovoril piskrovc/, ptiriieura dno. Vsak č.-is je bilo ter -»začel pretezati, da si zo pričakovati nevihto, (»d juga |M«t okrepi premrle ude.	-o se valili težki temni obla-
•Sapramiš. nažgal te bom. ki. začelo r-o jo bliskali in iz %':» Ih»š pomril vse svojo žive; daljave <e je čulo grmen je, ki dni. Č<'mi mrežo danes ne splo j ^o jo Tembol j bližalo k vasi.
teš." Šc enkrat jezno odgovori Hro-tibiičar in odide.*
Jurij Kamenar je sprevidel, *'a t' ka j ni šalo, zavzel so jo in |hi tnida|H» noni delu je bila
Kot je izgledalo jo bilo pri-čakovati pravo hudo uro. kar ve č»»<to dotraja v soparnih po-letnih dneh.
rstočasno je sedel Jurij Ka-lor. ai .ioletona. To j<- zopet mciiar v vaški gostilni ter ho-H'i a vilo ir« stil niča rja v dobro tel za pijačo ]iognati vso do \'»l jo. piskrovezu jo plačal za , zadnjemi beliča. Toda kakšne delo in mu imvrhti še natočil j misli so tedaj rojile po njoiro-hilec divovieo ter ga « tem pri- vih mož«ranih, jo vedel le on ffM-avil k boljšenm* ra^polože sam. Bliskanje in grmenje se
jo še vedno nadaljevalo in tam v daljavi jo gotovo prav moč
rju.
Jurij Kamenar jo vse'oj.
kinlar ga jo imel nekoliko pod no deževalo. V tistem e-ami se kni o rad z:\xhA :	je Jurij Kamenar poslovil od
"•"-<iIničaria ter precej v pijanem ^ 1 i t t 11»i odšel navkreber 7-p vr s, k jer so ponosno stale ; A a ki otroci smo -a pa v trJ- rastoče smreko. Juri i Kanio-J.ili okoliščinah w.oli na piko mir se jc odločil, da si na oni
'"Jurij Kamenar, pije vilice za denar.**
iziikcd smrek konča Ijenje.
Ko jc končno dospel do smreke, jc odložil svojo prtljago in orodje, z žepa jc potegnil malo vrv ter ri napravil zanjko in si jo zadrgnil okrog vratu. Nato je pa začel lezli navzgor. Ker je .smreka imela vejevje skoro do tal. mil je bilo lahko povzpeli se dovolj visoko. Končno drži za primerno vejo in ce odloči, da nanjo .priveze tlruiri konec vrvi in se nato spusti doli in tre-; utno obničuna s svojim življenjem. (>z r I >e je še sem ter tja preko vasi in hotel s tem še enkrat premeriti svetlobo ■■»veta. prodno za vedno zatisne oči in se |K>grcznc v večno 1c-mc.
A fi-tem ča>u. ko .-i je hote! Jurij Kamenar vzeti življenje med bli-kom in irromom jc z ipet močno zabliskalo j n i-!.»ča^no tak«» za grmelo, da ga ie kar omamilo in je telebnil nn i- ! ter obležril po«l »mre-ko. N:itJ» se je vlila ploha in <>li lil vedel, kako dolini je dež padal :;»<► njem. Ko s«» j«* konč-Uo ve- pleinočcn zavedel, kje I'i: n« v< 11 * i i premožnejšemu da je in kaj jc hote! |w»četi. jc 'i »i* 'u "e -iu-.i'a za deklo rev- začel razmišljati <vo.ro usimIo.
. 1nd,-i r.liin d' kle, po ime I'l epi :<"I -e ;e, d l ni bih t i Kal i«-; . Torej Katriea ni ^»zja v<»l;a. da l»i l»il tako ža-
• a iob«ne napake nad so- bv»tno končal, boj in no)w»nega ]»oscbne.ifa svoje uri
a le le revna 1» | svojemu patronu. -vcteinu Juriju. da nc bo kaj takeira nikoli V (M* počel.
l>.i ni Jurij Kamenar izvršil namena samomora, je povzročila strela, ki je u larila v bližnjo smreko, omamila tudi nje-u;a- <la je padel raz smreke in na ta način še dalje ostal pri življenju in se počuti i Kot bi bil prerojen.
Tako jo torej zopet dos|»el nazaj v gostilno in gostilničarju razodel, 'kako peklensko m rdi so ga bile navdalo, (lo-stil ni čar *e je »smejal in ni hotel A-erjeti. On je pa ponovno in dokazal, da jrovori resnico. Ker je bil f>opolno-ma brez cvenka. mu jo giidil-ničar nudil brezplačno okrop-čilo. v skednju na duhtečem senu mu je odkazal ležišče. '*reko Ti«n"i s<* i>iskn»vezn posušila obleka in tako je bil zopet zmožen odnotovati diu-irrtm. Olšel je in od ti-teira «'a a ira ni bilo nikoli več nazaj v našo vas.
Dekla Katriea jo večkrat s smehljajočimi besedami pri -lHivodovala. kako jo je snubil Jurij Kamenar. Mar<ikakšno dekle in mamkakšen fant ji je reko1, čemu ura ni u-lišala, saj ie šo proc.ej če« I no izgledal. Katriea jc pa i>onovno odgovorila, da za ]»iskrovoza uo-mara, pa da jo tuli z zlatom olvuje.
Doljro pa vseeno ni bila Katriea za deklo v kmečki hiši. kajti kmalu se je pojavil «lruir snubce. To jc bil pravi kranjski fant, postaven in priden za delo. da-i je bil tudi on reven, >e ni bal fmročiti sc z isto-tako revnim dekletom. Tn temu ni Katriea rekla "ne*\ pač na "ja,*' ker on je bil za njeno srce in jc pri nji več veljal no-sro A ^i ])iskrovezi, I:r.r jih jc že videla.
SUMNER WELLES PRI KRALJU JURIJU
LOXlX >X, Anglija, 12. marca. — Oli»oslaiicc predsednika Roosevelt a, Sumner Welles, je včeraj v Londonu nadaljeval svoje poizvedovalno poslanstvo in je imel razgovore z vna-n.iim miiir-itroni lonlom Halifaxom, ministrskim predsednikom Neville Chaml>er!ainom in s kraljem Jurijem.
O vseh teh razgovorih vlada največja tajnost, katero bosta izvedela samo predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull.
KOLIKO PETROLEJA IMA RUSUA.
IFranco-ki listi prinašajo vest, da s<* v bivši samarski guberniji v porečju Volge našli jH'troiejska ležišče,a ki so prav tako velika, kakor ona v okrožju Baku na Kavkazu. Xe t i-t i vre'ci, ki mo «1o zdaj v tem ozemlju postavljeni v obrat. dajejo letno nad dva milijona ton nafte. Še letos bodo zgradili .'120 km dolgo železnico, ki bo vezala glavno mesto Bcgulmi h severno ležečim me-stom Kazanom. da bodo petrolej-ko ozemlje zvezali med seboj z železnico.
<> tej stvari objavljajo ameriški Ij^ti bolj točne podatke. S« »v jet ska Rusija, ki jo glede pridobivanja zlata na drugem
že leta 1772 in je tudi nekaj zajeli in čistili — prvič v Evropi. Zaradi znane ruske ne-marnosti pa je niso znali prav in -zadostno izrabljati. Carska Rusija je med svetovno vojno vrtala tamkaj SG metrov globoko. Sovjeti so se potem trudili po vojni, dokler ni-o pred enim letom dosegli pridobitve l.r> milijona ton. Računajo, da bo leta 194.'S že na razpolago 4 milijone ton petroleja, ki se bo nrtbiral v Orenburgu in v Sa-mari ter odtod prevažal v Moskvo v evrnp-ko Ru.sijo in dalje. To petroloj-ko ozemlje ima
★
iiPJOTR - RASPUTIN
knjiga, ki Vas
bo
Pisatelj Klabund. (Poslovenil Bori-s Rihtcršič.)
rr
U
o 00 00 00: 00
V0
V,
00 00 00
Pisatelj se je poglobil v življenje narr rusko ni dvoru in nam v jasni luči^ prikaže delovanje skrivnostnega
**
meniha Rasputina.
Trdo vezano. 123 strani ......7."><
__00
-d- --00
O.
OPOM BA : Knjige označene z $0 v platnu vezane. 00
00 00 ±4
zanimala!
UORNJO KNJIGO LAI1 KO
naroČite fki:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 WEST 18th STREET	new YORK, N. V.
Prizadeti namreč ni običajni Ibrivcc, ampak specialist lastil jar. Bil je oproščen, ne da brije in ondulira, marveč da podpira francoski izvoz. 44Mi vodimo dvojno vojno,** je dejal minister, 44gospodaivko in vojaško. Danes je dotični la-suljar v gospodarstvu bolj po-
južiiem Uralu,
mestu na svetu, je -lede nafte'to je v kotlini med ITralskim na prvem, zakaj niti Severna gon.vjem in tokom reke Vo?-Amer ika. niti Romunija, niti ire o«l Kazana 4I0 Ai-traliana. j Frak in Perzija ne prekašata v Tukaj sc bodo postavilo novo jtoiii ozini Sovjetsko RiiH.io. nriprave za vrtanje X jvečjo ležišče je okoli Ha-'škili turn na < 'rni j telil, ko Se odt n:tt*ta |k» luni
Ogromen obseg, sega od|trobeii, kajti po uradnih po-Perma na severnem I ralu do datkih je tvrdka. pri kateri je
Orenburg« na
zaposlen, prve tri mesece leta lHliO izvozila \ imrzemstvo la-tiiiljnrskih izdelkov za celih 111 milijonov frankov, dočim je po (j Ihodu imenovanega lasulja rja izvoz znatno padel, da-i
' . . '	j	P"Ma\ne novo ,M> Ihodu imenovanega la u!-
1 v jelš ko Ruh ;o. iiMpravo za vrtanje petrolej- j.,,;., ;zvoz /milno UA <hi<[
see je okon Ba sk,h vrelcev, ki ležijo do 000 naročila niso izostala. Xa proš-111 morju. Med- metrov globoko. Sovjeti so Tljo tvn,kc. io posebna komisi-tod iz vaza rii ^ka vkb-nili. da izdajo v ta namen J« v ministrstvu trgovino v jt. v druse doze- dve milijardi rubljev i„ raeu-|SVoji seji IS. dec. WW sklenil-
le. pn jo l«'ga bakušk«'ga jndro loja za Sovjetsko Rusijo samo neugodna, ker jo ze'o oddaljena :n z*:aša na primer razda-11 ja do Moskve celih 1sim> km i zračne črte. Ker Sovjetska
I Rusija Siiina ;eije »porabi čedalje več petro-I loja. je razumljivo, da iščejo t novo. celoti cenijo ameriški
na.10. d.i bo produkcija v^ako||n oprostitev imenovanega la-loto znašala 7 milijonov ton in|suljarja o.l v«»ja-ko službe, iccr v kratkem času. To hi Mož je namreč umetnik v svo-1 ,,n,v tnliko. kolikor re 1 »o-j ji <troki i:i kot trk zelo kori-troloja pridobiva v Baku. Ta-Lien frimeo>1seimi narodnemu ko bo vsa Rum ia zadostno pro. j gospodarstvu. Njesova opro-zaradi niotonza- skrbiiena z nafto in je 1»<» ostalo zadosti tudi z*' izvoz.
Tudi italiianski listi pišei<» o tem. ker. kakor znano. Tta-
^rtii7|..j,iiiiiiiiil|i,i»iiiiiii,l ,.iiiiiiill| „nii .........................................
MEHKO VEZANE KNJIGE
Rcaprodaja
KNJIG
Da napravimo prostor za novo zaloga amo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalc iztekla.
la so jo zagledal v Katrico 111 takorekoč do ušes vanjo za-'jirbil. Začel ji je še|>etati naj-slajše bo-o«le o ljid»ezni, to«la vse njegove besede 1=0 bile k«»t bob v fsteno. Katriea so za pi-kroveza ni nw»gla ogreti in rajši l»i bila živa v jamo skočila kakor -e poročila ž njim.
Tako moč;»n od|x>r Katrico j«» pa piskroveza gnal «lo obupa. nikakor ni upal, da bo to ljubezen-ko bol še kdaj prebolel. Sam mod seboj jo .sklonil izvršiti samomor in to naj bo dovolj velik dokaz, kako veliko ljubezen je imel do Katri-ee. ki ga je zavrnila.
Kilo je nekeir;! poletnega So
j strokovnjaki, da ima Sov jet- lito potrebuje veliko i»efro!eia -ka Rusija okoli l> in pol mili-jki -a že dar.tv po veČini uvaž: jarde ton te tekočino,, ki pa se(Iz Kavkaza, koma i po eni tretjini izrablja.-	__
V	Združenih državah je po-, jtroleja vsega sku}xij le 1.8 mi-ilijard ton. Toda v Ameriki so
J leta li>.'»7 vsega skupaj ]irido-;bi!i 17^ icilijonov t«>n. medtem j ko jih Sovjetska Rud ju v istem času ni več ko HI milijonov ton. Tudi vrta jo tla v A-meriki za petrolej dvakrat hitreje nogo v Rur-i ji.
V	zadnjem času ko se lotili vrtanja za petrolej na z a pad-nem ipcdiočju Urala v srednjem področju Volge, kjer se razprostira bivši samarski okraj. Ta ležišča se razprostirajo še dalje proti južnemu Uralu, v baškirsko republiko, ki ima svoje središče v Orenburgu. (Jeografično je to ozemlje znano |M>d imenom kotlina reke Ulila in so nafto zasledili tam
PET ŽIVIH P0K0LENJ.
A' družini zdravnika dr. K. Koeglcrja na reškem, »se jo z rojstvom dečka zgodil redki primer, da je v neki družini pet živih tpokolcnj. Prapraba-'biea novorojenčka bo v kratkem slavila svoj 98. rojstni dan in jo telesno ter duševno •čudovito krepka.
stitev .ie. kakor v>e epro-titve -o!oh. le zača-ncira značaja. Brž, ko <c bo pokazalo, da j«' mož kot narednik bolj jwdre-ben na fronti liegti kot lasuljar v /aledju, bo takoj v|M»klic-m Tla nadaljevani«' svoie bra m line dolžnosti. Ta -klco ie po- 2. trdilo tuli vojno ministrstvo'• ter vrhovno vojno poveljstvo.*!'*
iP-danee se je zadovoljil ministrovim odgovorom in 11. javno.-1 tudi.
Izvoz bombaža
is.
I XKW
i
i n ia rea.
ORLKAXS.
— Ameriški
«r : r-	-,j|» ; ■• -..... :"*!»!<•

V ČETRTEK, DNE 14. MARCA bomo začeli objavljati roman
Planinski Kralj
delo slovitega pisatelja L. Ganghoferja.
NE ZAMUDITE NOBENE ŠTEVILKE
l!lljJ!l|(,l,tM||i:llllllliH||l!llHlllll|:|j,tillllll|||| 1	1 MJI^I n ^^lu I m^i^^iiiuiiMn?
NAROČITE SIX)VENSKO - AMERI-KANSKI KOLEDAR ZA 1M1 — 1M STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 59 CENTOV. — V Združenih državah lahko pošljete

pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
$ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00
Idr 100 " 200 " 300 " 500 S " 1000
KEB S K) GENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE ^VKEMEMBI GORI AU DOLI
NUJNA NAKAZILA IZVKftC-&IEMO PO CABLE
ZA PRISTOJBINO II—
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BUREAU) «1« W. IStfc IT, NEW TORE
La., eksjiort j
15.
It.
21.
Beltraj»ki Btwr (VltoJ JelenO Bur>ka Vojsk m
fvcike	<H. M«J«rl
Drdrk Jo pra»il <JuliJ Slup^aki Drv ira 'JHi eu^a D\r s4«ki	(K-over M^k-.i
Duhotni boj (l.i»vreuc lUuimlll
Krma B*ron Trrnk
(Gjuru Puiidurlcl
Kurrjiika Brala, trt ira ii misijo
nor t K or ri" (Juser Spillniaui Mrsija	,1»«. Jegliči
jl>oml»H/.a je slednjič vendarle Miadin
Srrrm.
BRIVEC v FRANCOSKEM t«»osefn»l stopnjo, ki jo je zavzc NARODNEM GOSPO- i,Mal »>Hwa apr la 1!>.#J7. Od 1J:I-DARSTVU	j avgusta pa do konca fehruar- ^
a so eksportirali	bal.
|M<V«.>ll -JI
uila<llnu	iK^vor McSLol
Muren, krtfanskl drtrk i Ube
INeki pool a n ec francoske zbornice je nedavno naslovil na trgovinskega ministra ostro vprašanje, zakaj je l»il neki
I •	...	,	| * l\|ll.l. HCR4I
bnvee opro.,cn vojaške slnrtlie jIiagril,ia< ki jo plar.uje amor;
(torej 2,297,057 ver kakor v i--tem času lanskega leta. K tem : je največ pripomogla i-\ roi|>ska vojna, nekaj pa tudi izvozna
na fronti in v čem -o tiste jškjT vhufa sebne ipotrelie. s katerimi jej ministrstvo utemeljevalo oprostitev "brivca ter njegovo zaposlitev v zaledju. Poslanec je ugotovil, da oproščeni bri-
Svoje dekle zadavil.
Bo«rati ixxse-tnik Lazar v Presenjici pri Sara-
Mandič
vee. ne dela prav nič <lni?rei?a! W™' Jl' i,lu'1	z sese-
kakor je delal pre J mobiliza-! l,ov° h<"e,,ko- ki "i ostalo brez eijo in d;i .ie zopet /.:ij»oslen pri iM>s,(M,it*- dekletov oče je za-isti tvrdki. Ta interpelacija!l.l.,l'vaI <wl NIamli,"a' dv jo poro-je vzbudila tako v zbornici.!C1' MaIulu' pa Je biI zaTO' kakor v javnosti veliko /j)ozor-KM'n tlru^m, dekletom, zato
nosti in vse je na-peto prieako val o odsrovora.
(Minister je na vprašanje odgovoril v uradnem listu francoske vlade, ker zbornica tiste -dni ni zasedala, a je hotel diiti javno-ti čim prej pojasnilo. V odgovoru jo izvajal, da je oprostitev dotične<ra popolnoma upravičena ter da ne crre za nikakršno protekcijo.
\ 'GLAS NARODA ' i
a	1
p pošiljamo v staro do- ^
J movino. Kdor ga ho- ^ naročiti za svoje J ^sorodnike ali pri jate- | jije, to lahko stori. — ^ 4 Naročnina za s t a r i J {kraj stane $7. — V S £ Italijo
lista ne poii- B 'Ijamo	j
je sklenil, tla bo prvo dekle spravil s iK»ti. 13. avgusta lani je zvabil dekle v svojo hišo in jo tam s šalom zadavil.
Truplo je nato pokopal na svoji njivi. Vest -ra je pa tako zelo pekla, da je svojim bratom povedal, kaj je storil. Bratje -o «*a izročili orožnikom. Te dni je stal Mandič pred sarajevskim sodiščem, ki jja je obhodilo nn dvajnet let ječe.
5». 30.
SI. 33.
33.
34.
35.
M. M. •3.
49.
4«.
48.
49.
il.
56.
»7.
•L
Pmberkl
Oh Lrlnlri dr. Janrit E*.
Uroka Pariiki ZlaUr
Palria. Potest I« lr«k* JiimUt*
lil. fVd^r^r' ll R<iia I Iran Alhrpbll navrlr In trtlr«
I MIlan Putr^lJ» Poilgalec
Pmvljiro	III. Mu jar t
Pravljico Id pripaiedkr xa mU-dlno	iS. KiiAutml)
PointI In Slike (Kmiht llr^koi PraAki Judrk	(Joaip Vol«-»
PrrraRjaaie Indijanskih mMlo-Kkrjfv	|J«M>r spillinaul
RcroloriJa na Portucalskrm Sisl« n Se»U	(H. FeUer*r»
Spisi Krištofa Aatida Aludrnt MU ko iS. Flnijcar. Sunr^ki Invalid IS. Ku6utnlk»
Volk Spokornlk In drugo povrnil
sa mladino l K mi ver MpAkm Vojnimlr all locaniitvo In kr*.| (Jmd|> Ocrlnrc
Zbrani spisi ia mladino
I CnRplbtrt Uandi Zbirka naiodnih pripovedk xa
IJ. 1'laiilnskl >
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oxirpma CANADIAN POSTAL MONET ORDER, ako je vam le priročno
•S. Zlatokopl	U«>wr Siilllmanl
(Vrtava nrkatrrih knjig jo od le*a «ja nekoliko Ukatena.)
Ako ima kaka knjiga več zvez-kov, se šteje vsak zvezek zn knjigo.
POZ OR I
Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči.
KNJIGARNA
Glas Naroda
216 WEST 18th 8TEEET NEW YORK