Požarna varnost je skrb vseh
Z izteklimi zadnjimi dnevi oktobra - mese-ca požarne varnosti - so slednjič razvidni tudi prvi preglednejši kazalci o krepitvi in razširja-nju požarnovarnostne zaščite v letošnjem letu.
Pri tem že prve bežne analize kažejo, da ves trud, ki ga je v to široko zasnovano delo vložila Občinska gasilska zveza ni bil zaman in da protipožarna preventiva le dobiva obseg, ki jamči njeno uspešnost.
»Brez zadržkov lahko rečemo, da je proti-požarna kultura v porastu,« ugotavlja Ciril Ropret, predsednik Občinske gasilske zveze. »K temu največ prispeva naše tesno sodelova-nje z vsemi, ki se ukvarjajo s požarno varnost-jo, še posebej s prostovoljnimi gasilskimi dmštvi, ki še naprej ostajajo jedro protipo-žarne zaščite v posameznih krajih. Z GD (teh imamo trenutno poleg dveh industrijskih 54, s Podolnico pa jih bo že čez nekaj dni 55) pretre-samo prav vse tekoče probleme - od vzgoje kadra pa do vozil in gasilskih domov - in upoštevamo njihove morebitne predloge pri posameznih oblikah sodelovanja. Gasilska društva se največ obračajo na nas zavoljo teh-ničnih težav - popravila vozil, gasilskih do-mov, motork in tehnične ter osebne opreme, kar vse terja precej denarja, ki ga društva seveda ne zmorejo.                                    .
Usposabljanje ima prednost
V podobni tesni povezavi pripravljamo tudi tečaje za nove gasilce. Te praviloma organizi-ramo tam, kjer je največ prijav (teh mora biti vsaj 25-30), kajti tudi to je povezano z nemajhnimi gmotnimi stroški. Za predavate-lje večidel poskrbimo sami, se pravi naša gasil-ska zveza, le pri tečajih za višje častnike se obrnemo na Mestno gasilsko zvezo.
Nič manj pozornosti ne posvečamo tudi usposabljanju strojnikov, ki so pri vsaki prak-tični vaji ključnega pomena: če ti zatajijo, se pravi, če pravilno ne sprejemajo in oddajajo vode, je ves trud ostalih gasilcev zaman. To velja še posebej za vaje, kjer uporabljamo verižni sistem (to je v hribovitih, težko do-
stopnih predelih), kakršnih imamo v zadnjem času še največ.«
OGZ je letos izvedla v vsakem svojem sek-torju vsaj štiri praktične vaje, z namenom seve, da kar najbolj približajo članom svojih GD in drugim pomožnim enotam razmere pravega požara. Pri vsaki taki večji vaji je sodeloval tudi štab operative OGZ, ki.je ob koncu razčlenil celotni njihov potek in opozoril na morebitne napake. S tem so vaje pridobile tako na pravilnosti, kot seveda tudi na re-snosti.
»S tem pa vendarle ne moremo reči, da smo pri pravih požarih povsem brez težav,« je osvetlil grenkejšo plat protipožarne zaščite Ciril Ropret. »Pozimi, na primer, nam sneg včasih dobesedno onemogoči, da bi prišli do višjih, težje dostopnih krajev, ali pa so ti že sami po sebi tako oddaljeni, da ni moč pravoča-sno do njih. Tu so nam v veliko oporo trojke, ki sicer delujejo v sklopu matičnih društev, kakor seveda tudi uvidevni gospodarji, ki so si sami priskrbeli zasilne ročne gasilske aparate. Slednjih naj bi bilo v teh odročnejših krajih kar največ.«
Kar najširše podružbljanje- požarnovar-nostne zaščite, namreč, da bi ta zajela čim širši krog ljudi, je ob vsem tem tudi ena prednost-nih nalog Občinske gasilske zveze. S tem na-menom se zveza in z njo vsa društva vse tesneje povezujejo s KS, DPM in ZSMS, sode-lujejo pa tudi pri ustanavljanju pionirskih društev »Mladi gasilec« in pripravljajo oglede gasilske opreme, tečaje in predavanja s področ-ja požarne varnosti.
»Seveda pa vse to še zdaleč ne delamo le v oktobru, ampak tudi vse ostale mesece,« je zaokrožil še sam pomen meseca požarne var-nosti Ciril Ropret. »V tem mesecu le preizku-simo našo celotno pripravljenost, kar ni nič dmgega kot. nekakšna pokazitvena bilanca našega minulega dela. Toda skrb za požamo varnost dejansko traja vse leto.«
BRANKO VRHOVEC