V.kongres KPJ - zgodovinski dogodek narodov Jugoslavije Te dnl polaga vodstvo KPJ obračun svojega dela na zgodovinskem zasedanju V. kongresa KPJ. Poleg tega bo kongres sprejel statut in program Partije, kjer bo jasno začrtana per-spektiva našega bodočega dela, to je predvsem za člane Partija in preko njih za vse resnična patriote FLRJ. Ko prebiramo izvlečke Izčrpnih referatov naših partijskih in državnih voditeljev: tov. Tita, Rankoviča, Djilasa, Kardelja in Kidriča, se pred nami kopičijo veliki rezultati dela naše 6lavne Komunistične Partije. Ponovno se preprlču-jemo, kako velike zasluge ima za seboj v svo-jem delu naša herojska Partija, ki se je kalila v težkih borbah v stari Jugoslaviji. Komuni-stična Partija Jugoslavije, njeno vodstvo s tov. Titom na čelu je povedla množice jugoslovan-skega ljudstva v neenak boj proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem, ki so bili istočasno jzkoriščevalci delovnega ljudstva. Za ta bojjjfce je naša slavna Partija temeljito pri-pravoK. To pripravo je izvršila na temeljih Tevofucionarne teorije največjih sinov človešk© družbe: Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina, torej na osnovi eaanstvenega socializma. Ker je vodstvo naše Partije pravilno razumelo zna-nost marksizma-leninizma, ker jo ni smatralo za dogmo, ampak kot navodilo za akcijo, zato je naša Partija s tovarišem Titom na čelu žela tako neslutene in veličastne zmage proti vsem zatlralcem delavskega razreda in delovnega ljudstva sploh. Te zmage so tako velike, da jih ni mogoče opisati v enem članku, ampak za vse to bo treba napisati mnogo debelih knjig, na za neko hvalisanje ali kaj podobnega, am-pak zato, da se bodo naša pokolenja učila, kako se je treba boriti za resnično svobodo, kako se je gradil socializem — lepše in sreč-nejše življenje delovnega ljudstva v Titovl Jugoslaviji. Pred nami se torej odvija V. Kongres KPJ v času, ko nas nekatere Kompartije napadajo, da nismo na liniji marksizma-leninizma, da vodi naša Partija — Partija boljševiškega tipa —¦ antisovjetsko ali antiboljševiško politiko. na koncu pa še med drugim, da smo nacionalisli, da smo se izneverili intemacionalizmu. Vsera tem klevetam, žalitvam in zgodovinskim krivi-cam naši Partiji in narodom Jugoslavije je ;z-črpno odgovoril V. Kongres KPJ, ki je dokazal, da je vse to izrnišljotina nekaterih antipartij-skih elementov tipa Hebrang-2ujevič. Vsem tem »marksističniin kritikom« najzgovornejše odgovarjajo dejstva pri nas doma, ki )ih ni mogoče zanikati, zmanjšatj ali uničiti za no-beno ceno. Naš namen tudi ni dokazovati resnično politiko in dejavnost našega paitii-ekega in državnega vodstva s papirnato bitko, ali z raznimi diskusijami. Mi smo pravilnost našega dela že neštetokrat dokazali z dejanji in tudi tokrat hočemo s svojim konkretnim delom v tovarnC na vasi, v ustanovah Hd. ovreči vse krivice in žalitve, ki nam jih hočejo naprtiti na naša ramena. Lado Dernač Naše delo Prekoračene obveze sindikalnih podružnic, zadrug in mladinskih aktivov v čast V. kongresu Komunistične Partije Jugoslavije dokazujej, da naše delovno ljudstvo neomajno zaupa našemu CK-ju s tov. Titov na čelu KoleftUv ,,Gradis" je pozdravil Vf kongres s podvojenim delom V. kongresu KPJ Beograd Delovnl kolektiv »Gradis-a« pri gradnjl to-varne aluminija in glinlce v Strnišču. Zbrani na predvečer pričetka V. kongresa Komunistične Partije Jugoslavije, da na slav-nostni natin proslavimo ta največji dogodek ne samo za člane Partije, temveč za sleher-nega delovnega človeka. To ljubezen do pro-slavitve V. kongresa KPJ je naš kolektiv s polno zavestjo dojel, ker 6e zavedamo, da je bila naša Partija edina dosledna boriteljica za boljše življenje delovnega človeka pred vojno, da smo pod njenim vodstvom izbo-jevali slavno in herojsko Narodno Osvobodil-no vojno ln da je Partija tudi danes na čelu ljudstva, za končno izgraditev socializma. Pregledali smo tudi uspehe našega predkon-gresnega tekmovanja, ker se zavedamo, da bo mo samo z vztrajnlm delom dokazali vdanost naši herojski Partiji in Centralnemu Komiteju z maršalom Titom na čelu. 1. Na industrlj^ki stavbl »Dokompozerja« smo izvršili 83 odst. železobetonskih deh Glavni vzrok, da nismo naše obveze izpolnili stood-stotno, je bilo slabo vreme. 2. V Naselju nlsmo izgotovili I. bloka, tako, da bi bila takoj možna vselitev, to pa zaradi tega, ker obrtniška dela še niso bila dokon-čana. Gradbenih del samo na enem bloku ni6mo končali, kot je bilo rečeno v prvotnl obvezl, pač pa smo na drugih dveh blokih v Naselju prekoračili obvezo, tako, da je vsa obveza za izgradnjo naselja prekoračena za 5 odstotkov. 3. Zvezna cesta, ki Je dolga 1880 m je še v delu, vendar pa jo del do Naselja, za kate-rega je bila dana obveza, končan in predan prometu 17. t. m., t. j. 4 dni pred rokom in 11 dni pred planom. Poleg tega pa smo še po naknadni ob-vezl izvršili sledeča dela: 1. Na upravilem poslopju smo napravill opaž za celotno nadstropno ploščo in jo do polo-vlce zabetonirali, pri čemer smo obvezo za ob-novo upravnega poslopja prekoračili za 16 od-stotkov. Tesarji so povprečno presegli normo za 29 odstotkov. 2. Stekla je separacija za pranje in sortira-nje gramoza. Obvezo smo Izpolnili 15. t. m., t. j. 6 dni pred rokom in 14 dni pred planona. Naj žfvl V. kongres Komunistične Partije Jugoslavije, največji dogodek delovnega Vjud-stva FLRJ! Prvi zadruzni dom — oftveza V. fiongresu V Rogoznici so sl v okvim tekmovanj za V. kongres Komunistične Partije Jugo6lavije zadall nalogo, da bodo dogradili zadružnl dom. To svojo obvezo so izpolnili štiri dni pred za-četkom kongresa. Globoko zavestni delovni ljudje se povsem zavedajo nujnosti gradenj zadružnih doraov, potom katerih se bo dvigala kulturna in gospo-darska raven naših vasi in zgradil most, s ka-terim se povezujeta mesto in vas. Res pa je, da bo se pri gradnji lastnega doma slabo izkazali vaščani razen poedi«cev. Glavno breme gradnje zadružnega doma je le-žalo na tov. Arnož Lojzetu, ki pa kljub vse-mu oportunizmu vaščanov ni popustil — za svoje delo je bil nagrajen z zlato značko deia. Nagrajeni z značkami dela so bili tudi ae-kateri drugi tovariši, med njimi trije pionirji s srebrno značko. Ob dograditveni slavnosti, ki je bila 18. t. m., je tov. Arnož z analizo dela v Rogoznici opo-zoril vaščane vseh ostalih gradilišč, da nl dovolj, prisostvovati otvoritveni proslavi, tem-več, da )e dolžnost slehernega vaščana, da za to veliko pridobitev — zadružni dom — vloži svoj prlspevek v delu. O6veze delavskega aktioa tovarne aluminija v Strmšču 1. Uvedli «no 12 delovaih brigad, v kalere Je zajetih 86 delavcev; 2. Neupravičene izostanke btuo znižali za 50%, to se pravi od 4,5% na 2,2% i 3. Od predvidenih dnevnic za zadružne do-move 37.000 din smo dali 41.750 dinarjevj 4. Organizirali »rao 2 strokovna tečaja višje-ga tipa, v kateia smo se obvezali pritegiiiti 20 Ijudi, pritegnili smo jih pa 27» 5. V delavnicah smo presegli postavljeno normo ra 100/o; 6. Uveden je strog pregled odpadlega mate-riala in pokvarjenega orodja, kar še doslej »ploh ni bilo uvedenoi 7. Uvedena je tovariška kontrola v sociainl pomoči Obiskali smo dva bolna tovariša in jima raaterialno pomagali, odkrili enegd sirau-lanta, ki je bil voden v staležu bolnih, doma pa delaJ na njivl. Slavnostna akademija na čast V. fkongresu Slavnostno zborovanje, ki je bilo v nedeljo dopoldan, je zaključila svečana akademija. S svojim pestrim programom in s spontanostjo, ki je vladala med gledalci na tej akademiji, je dokazala, da je zaupanje v naše heroj6ko partijsko vodstvo neomajno. L. Mladins&i a&tivi sprejemajo nove otveze Zetale: Na svojem sestankti je tukajšnji lktiv LMS spreje! v čast V. kongresu KPJ Bledeče obveznoeti: t. Do 25. Julija bo celoten aktiv pridobil še najmanj 10 vpisnikov za ljudsko posojilo. Vsak prisoten član bo vpisal najmanj 500 din ljudskega posojila/ 2. K študiju se bo do 25. Julija pritegnilo Se 15 mladincev in mladinkj 3. Do 25. julija bomo prlpravili študijskl in tehnični material za predvojaško vzgojo, do-bavill borao tudi žogo. Do 8. avgusta boino or-ganizirali strelsko družinoj 4. Do 25. julija bomo zbrall vso zaostalo ln tekoči članarino. Ker se v polni meri zavedamo zgodov!n6ke odgovornostl, pred katero stojijo narodi Jugo-slavije, srao na sestanku sklenill, da se bomo le čvrsteje strnili okrog naše KP in CK KPJ s tovarišena Titom na čelu. Obveze je aktiv častno izpolnill Aktiv LMS Zetale. Središče: V čast V. kongiesu KPJ je tudl mladina iz Središča sprejela te-le obveze ter jih tudi izpohiila: V nL(teljo, 25. julija bo na gradnjl sodelo-valo 40 mladincev. Grupa SKOJ-a bo iama tekom Lega ledna opravila na gradnji zadruž-nega doma 250 delovnih uri Ljudsko posojilo bomo povišali za 5000 riin. K študiju bomo pritegnili 30 mladincev ln začeli študiratl prvo temoi V strelsko družino bomo prftegnill vso moško mladino, pa tudi 70%> ženske mladine. Za V. ptujsko mladinsko delovno brigado, kl bo jeseni šla na gradnjo Novega Beograda, bomo dali 5 mladincev. pobrali bomo zaostalo članarino. Aktiv LMS Sieciišče ob Dravl. Va\enišfia grupa SKOJ--a Na svojem rednem sestanku je ptuiska de-lavska vajeniška grupa SKOJ-a sprejela na-slednjo resolucijo z novimi obvezami. 1. Naša grupa, ki je ko-liščine potiskajo KU v defenzivo. Gradilišče ima več kot ugodne pogoje za gradnjo. Gra-moz in pesek sta na razpolago komaj tri ki-lometre vstran na gradilišču tovarne Strnišče. Prevoz ni problem. Konj in vpreg je tu do-volj. Opažne deske ee dobe na posodo iz to-varne. Kamna j€ 20 ms že na gradilišču in brez težav si ga iz Ptuja dopeljejo še po potrebi. Treba je le organizirati voznike, ki so dokaj trdovratni. Zadošča navesti tole: 23 vozniicov vozi dnevno za tovarno Strnišče. Ob 17. uri neh.ajo z delom in čeprav se vračajo po oprav-ljenem delu na domove večinoma mimo za-družnega gradilišča, jim ]e pretežko, da bi v tovarni pred povratkom naložili 1 ali pol kub. metra materiala, tesnveč se vračajo prazni. Tipična sllka zanikrnosti in politične nezgraje-nosti na Dravskem polju: Ta teden so izkopali Jamo za apno in 13 m3 temeljev. Tov. Nabels-berger Marija je ediiia in popolnoma sama. s hvalevredno vnemo pripeljala Iz Strnišča 2 dvema kravama in konjem 2 ms gramoza. Sin-dikalna podružnica »Gradis-a«, ki ima do 1400 članov, je obljubila da pride na delo 23. 7. t. l Zelezničareki sindikat (58 ljudi) čaka sa-mo na to, da ga KU pozove na delo. Opeke ima skoraj vsaka hiSa nekaj in ker ne bodo letos gradili (bodisi, ker ni potrebe ali manjka 3es, strešna opeka ali kaj drugega), bl jo bilo možno pogodbeno fproti vračilu) zaseči in te-ko bi se z opeko, ki jo Ima KU v Dornavi pri-pravljeno ie iz ruševin, pridobila vsa za Jora potrebna količina. Predvsem kulaška eleraenta Murko Ivan !n Hazimali zavirata gradnjo. Hazimali hujska proti gradnji (kljub zadnji obljubi, da bo v petek, dne 23. t. m., vozil material). Ob prilikl »razlaščevanja« gmajn v preteklih tednih je povedal na KLO-u: »če tako delajo, pa ne gre nihče graclit doma«. Murko pa je »daljno-vidnejši« in pravl: »Nič ne bomo gradili. Sedaj hočejo, da zgradlmo temelje, ko pa bodo ti uarejenl, nam vzamejo opeko«. Tipično! Dvo-jica govorl v Imenu vseh In mlsli še, da ]e to demokracija. — No, spričo ugodnih pogojev upamo 6 KU vred, da bo delo vendarle še v tem tednu steklo in nadaljujemo pot. Na poti v Majšperk se peljemo mimo tere-na, kjer mislijo pridobivati pesek. Nekfaj raz-brskane zemlje ]e vse, kar se nudi očem. Prvi dnevi tega tedna so šli mimo njih. 2 delom so začeli šele sedaj. 48 prostovoljcev je opravilo 180 ur. Odstranili so staro barako, pridobili 1600 komadov opeke, nakopali 5 ms kamna, zbrali 2150 dn ter dali 4 mladince za mesec dni v opekarno Ormož, kjer bodo izdelovali opeko za zadružne domove. S tn-varno »Vunateks« so se dogovorili, da bo cca. 280 tamkaj zaposlenih delavcev dve ne^ delji, t. j. 25. 7. in 1. 8. delalo ves dan udar-niško za zadružne domove. Tako dobljeni cle-nar bo uporabljen za inlenzivnejše delo na gradilišču z desetimi plačanimi delavci. Opor-tunizem predsednika KLO-a tov. Dobnika Ja- koba, katereimi je vse teiko in ki menda presoja po sebi delovno ljudstvo, opravičuje edino dejstvo, da imajo do gramoza v Strnišču celih 14 km. Tega z vozovi ne zmorejo, ker je pot v hrib, konjev pa v kraju ni. Treba bo najti vsekakor možnost prevoza s kamioni. KU se še ni domislila tega, da bi zainteresirala tudi Naraplje in Ptujeko goro, ki bosta de-ležna blagodati doma. Ta uprava je tudi ena izmed redkih, ki jl še ni uspelo prepričati ljudi o tem, da pri zadružnih domovih ne gre za skupne kotle. To ni čudno, če vemo, da drži krajevna uprava propagandne letake na policah v prostorih KLO-a, zvite v lep svež-njič, da ja ne bi prišli ljudstvu pred oči. Kljub nesimpatičnosti misli, da bodo začeli z najeto delovno silo, misli, ki je vse prej kot popu-larna, je upati, da bodo kljub dvomom tov. Dobnika do konca oktobra pod stieho. Cisto diugo sliko nudi gTadilišče Stoperce, ki po okolici pri ljudeh glede poleta in delavnosli zelo spominja na Zetala z druge 6trani Do-načke gore. Dosedanji potek dela kaže, da bocto dosegli za ta teden postavljeni plan, ki se glasi: Izgotoviti temelje, napravlti 100.000 ko-madov opeke, zakuriti prvo peč, pripravitl gradbeni material, kakor kamen, gramoz, pe-sek, les itd. Na vprašanja, ki jih stavljamo, tu ni slišati kakor v Majšperku: »To je težko!« Nasprotno! Jasno zveni Mihov odgovor: »Bo-mo naredili« ali pa kvečjemu: »Upamo«. Polni navdušenja so nad tednom zadružnih domov. Njihovo samozavest izpričuje njihov odgovor vaščanom Majšperka, ko ao jih le-ti prosili za les: »Delajte, in ko boste imeli napravljenega toliko kot mi, vam ga damol« Clani sindikata gozdaih delavcev (7) so se obvezali, dati ta teden po en delovni dan. Od nedelje je de-\«lo 94- ljudi, ki so opravili 752 v\r. Temelji »o do polovice vbetonirani. Opake imajo v vzorni opekarni čez 60.000, prvo peč bodo zakurili najlaasneje v nedeljo. Raznega lesa imajo sedaj zbranega 48 ms, kamna 30 m* In apna 3200 kg. Samo gramoza ni in peska tudi ne. Predsednik Vrabič Janko ln administra-tor KLO-a Adana sta tukaj duša vsega dela. Dobro*pomoč imata v bratu predsednika Vra-biča, Ignacu. Ko mislijo ti trije na gramoz In pesek, jim je težko. Po gramoz v Strnišče imajo kar 19 km. Pa so ga že mnogo prlpeljall, vendar žele, da bi dabili tudl avtomobile, ker da z vprežnimi vožnjami ne bodo končali do konca septembra. Spričo njthove delavnosti jim želimo še boljšega uspeha In že wno na poti v Podlehnik. Od daleč že gledamo vrsto pet do šest voznikov, ki so pravkar pripeljali 12 m* hlodovine na gradilišČe. Od sonca za-gorela tele6a se tmdijo z razkVadanjem doigih tramov. Po planu bi sicer morali priti do pr-vega nadstropja, vendar bo naloga težko iz-vedljiva. ker jim nagajajo temelji. Tehnlčni vodja Missoni zahteva vedno globlje kopaaje temeljev zaradi mehkega terena. Tu in tara »o prišli do talne vode. Aklivist Nasko Franc ni štedil ne časa ne sil in je samoiniciativno iskal material, kot gramoz, pesek, apno in po-dobno. Tu sem vozijo kamenje iz ruševin minoritske cerkve v Ptuju in tako dejansko dokazujejo, kako nastajajo v firedi Haloz iz ruševin starega, temelji novega življenja. Po treh mesecih mirovanja je gradilišče Podleh-nik v tednu zadruinih domov' resnično zaži-velo. V petih dneh je delalo 198 prostovoljcev in opravilo 1120 ur. Od začetka gradnje v me-secu februarju do tega tedna pa so opravili komaj 677 ur. Velik del tega bremena nosijo člani sindikala driavnega posestva. Dokončali so izkop, navozili 22 m3 gramoza, 10 m3 kamna in 40 ins lesa. Tovariš Dreu je ves navdušen in bi dogradi} dom najraje kar jutri. Vidi ga že zgrajenega na lepem stavbišču ob glavni cesti Ptuj—Podlehnik. Težko čaka, da pride v ponedeljek zidar, ki dokončuje zadružno grad-njo v vinogradniški zadrugi Dežno-Gorca. Sku-pnih kotlov se Ijudstvo ne boji več in če bi bilo potrebno organizirati »mesec zadružnih do-mov«, bi bili Podlehničani gotovo med prvimi, ki bi z veseljem ves mesec tekmovali z vsemi gradilišči v okraju. Enak polet je na gra-dilišču Leskovec. Tja pridemo po slabi cesti 3kozi lepo haloško kotlino že v žarkih sonca, ki se močno nagiblje na zapad. V nedeljo je na tem gradilišču rastla še zelenjava. Danes je vse živo. Temelji so v glavnem končani, sproii ee betonira, kar na cesti v dveh skupinah. Avto, katexega so vsi veseli, da ga danes imajo, komaj dohaja z voinjo gramoza. Tudi kainen roma iz 1.5 kra oddaljenega kamaolotnaA neprestano. Trdovratno in vztrajno vlečejo vozove na videz okorni voli, ki pa so raočni, da se čudiš gibajočemu se mišičevju pod sve-tlo kožo. V petih dneh je dela4o 221 ljudi. Napravili so 910 ur. Zemlje so izkopali 75 tn3, gramoza navozili 20 ms, kamna 35 ma, lesa 3 m3. Zabetonirali so 23 m3. Tov Kozel Feliks je v tridesetih vožnjah sam opravil 46 ur :n navozil 24 kub. metrov kamenja. To lepo k^že grafikon in »Sten-čas«, ki podžiga vse k stop-njevanju naporov. Istočasno rušijo stavbo v bližini in se vesele opeke, ki jo bodo prido-bili. Vse kaže, da bodo dosegli za ta tei^a postavljeni plan. »Kamion!« To /e bila o'ih edina želja in danes, ko se jim je ta zeha i?.-polnila, hite na vse pretege. Gramoz je daleč. Tudi tukaj se navdušujejo za »zadružui rne-sec« in mi jira obljubljamo, da bomo spo:o-čili njihove želje okrajni upravi. Gradilišče Sv. V 1 d je bilo še v soboto nn-lone nedotaknjeno v svoji zeleni travmški odeji. V ponedeljek je prišlo do spora med aktivistom tov. Maučičem in KU. V sredo so prišli v Ptuj in prosili pomoči. Danes so na konju in je dobro. Delalo je doslej 216 'judi, ki so opravili 880 ur. Temelji so v glavnem izkopani in to vzorno. Pri izkopu jarae za apno so dosegli 35 m3. Karana je na gradilišču 35 ra', gramoza pa 11 ma Ni videti, da bf delovni po-let padaJ. Domačini jemLjejo sedaj zadevo ža resno. Tudi mi jim želimo ob siovesu vzhdj-nosti in volje, da bi z islo vnemo nadaljevali začeto delo. Turnlšča ni videti od daleč. Dnevpa nn-loga je bila: začeti z gradnjo zidu. Radovedao čakamo na ovinek, da zagledamo stavbi^če. Končno: zid je tul Plan za četrtek je dosežen. To je poleg Gbrišnice, Markovc, Vel. Nedel a in Grajena trenutno med najboljšimi gradilišf!. Stevilke nam povedo, da je od nedelje 284 ljudi v 1153 urah lzlčopalo 119 m3 zemlje, za-betoniralo 51 m3, zazidalo 6 m3, pripeljalo na gradilišče 59 m9 gramoza, 7 m* peska in 31 m3 kamna. Podrli so še 7 kub. metrov lesa. Opeke je na stavbišču do 10.000, apna 17.500 kg Ti uspehi so plod uporne borbe, v kateri so se -složno borili KU, aktivist, tehnik in član okraj-ne uprave. Tovariši Pal, Bedrač Franc, Gahin Ivan, Ljubec Ivanka, Struna Bogdaji, Boris Ur-bančič in še mnogi drugi 60 se ta teden iz-kazali. Gradbena ekipa MLO Ptuj s tov. Zga-Hnom na čelu Je tastno izpolnjevala svojo ob-vezo v okviru Tedna zadružnih domov. Po-hvalo zaslužijo tudl nekateri domačini-voznlki, nekateri so te dni dali po šest voženj na dan. Mladina faka nestrpno na kamione za prevoz opeke Iz Zetal, ki se lahko izvrši samo po-nočl. ObljubJla fe dati kar dve izmeni. Tur-nišču ni treba drugega, kakor obdržati polet ter zboljsati orgnnizacijo dela in KU bo mo-gla v najkrajšem času povabiti vse na otvori-tev doma. Te vrste nam povedo, da smo v tednu za- « družnih doraov napravili ogromen korak na-prej pri hotenju doseči plan gradnje domov za leto 1948. Je pa treba poudariti dejstvo, da so k temu ii6pehu največ pripomogle siadi-kalne podružnice delavcev in nameščencev, ki so na ta način dokumentirale resničnost trditve, da je delavski razred avantgarda pri iz-gradnji socializma. Jasno je, da v prihodnje, predvsem pa v tasu podaljšanega tedna za-drufeih domov vse kmefke množice s svoje strani doprinesejo delež, ki so ga ti domovi in njihova izgradnja bili dosedaj od njih v«e premalo deležni Pri tem ne gre za prazne želje, temvef za nujnost, ki jo je treba uresničiti. Zavedati se namreč moramo, da bodo služili zadružni domovi predvsem kmetu, njegovi izobrazbi, njegovemu dvigti in da je tedaj on prvi poklican, da si jih zgradi. Frenk. _ Nekaj misli o festivalu Glavna misli o našem festivalu ljudske pro-svete okraja Ptuja so bile dane že 30. maja na II. okrajnem plenumu ljudske proevete in ne-kateri krajevni Ijudsko-prosvetni sveti ža aktivno pripravljajo svoje prispevke za ta kul-turni praznik okraja. Večino pa je misel, da je do festlvala fce dobra dva meseca, zadovoljila tf in so mnenja, da je še časa dovolj. Toda iz-kušnje nam jasno pričajo, da je osnovna po-greška naših prireditev preslaba priprava in preplitvo podajanje. Razumljivo je bil tudi učinek temu primeren in umetniška raven in globina podajanja sta le malenkastno napre-dovala. Druga pomanjkljivost pa je v tem, da naše večje prireditve niso bile rezultat množič-nosti ljudsko-prosvetnega dela, temveč so bili to le nastopi nekaferih družin in skupin, ki *o imele nekaj pripravljenega. Da se to ne ponovi več, je okrajni LPS pravo-časno opozoril na festival in danes ponovno daje smernice — kako prijeti za delo In kja iskati snovi. Festival 6e bo delil na dva dela. Prvi del bo štirinajstdnevno tekmovanje kulturno-umet-niških skupin vseh panog v domačem kraju, predvsera pa gostovanja po gradiliščih. Drugi del vsebuje zaključno prireditev v centru okra-ja v Ptuju, kjei bo množični nastop. Tako bodo nastopili z istimi pesmimi vsi zborj okraja skupno, prav tako harmonikasl, fizkulturnikl, gasilci, več godb itd. Razstava it vseh panog ljudske prosvete ob sodelovanju slehernega KLPS-a nain bo nudila pestro sliko našega napredka na kult. polju. S čim pa naj nastopimo, večkrat kdo vpraša. Gradiva ne bo določal OLPS, ker naši KLPS-V morajo biti in po večini so že toliko usmerjeni, da bodo posegli po tvarini iz našega realnega življenja. Da pa bo izbira lažja, bodo prejeli okvirni program, za katerega so na razpolago tudi dela. Opozoriti moramo na to, da je po-sebno k pripravam za odrska dela treba pri-stopiti takoj. Vsaka skupina bo ocenjena in po ključu, sprejetem na plenumu, nagrajena. Prav isto velja za vse ostale panoge ljudske prosvete. Za godbe, orkestre in zbore smo za-prošene note že prejeli in se bodo v prihodnjih dneh razdelile. Glavna misel, na katero hočemo opozoriti, je ta, da z dobro pripravljenim festival ¦>m tako ideološko kot umetniško in tehnično ustvnrimo trden temelj za novo, še temeljilejše delo v za-družnih doraovih na naši vasi, da naše delo poglobimo, da se ob naših igrah in predstavah Ijudstvo ne bo samo zabavalo, temveč ludi vzgajalo. Poleg tega pa bo letošnji festival, ki bo 3. oktobra 1948, konkretno pokazal, koliko vlagajo naši KLPS-i v izgradnjo socializma v naši Titovi Jugoslaviji. S. M. Pogovor z našimi igralskimi skupinami V drugi številki »Naše delo« preglejmo dela, ki so jih naše igralske skupine pred nedavnim igrale, pogovoriino se o odrs-kih deiih, ki jih imajo igralske skupine trenutno v študiju. Ra-zume se, da bom omenil le tista dela, ki sem jih imel priliko vtdeti, oziroma bom govoriH o tistlh uprizoritvah. o katerih sem bil obve-ščen. Gorišnica je pred dobrim mesecera igrala Molierovega »Namišljenega bolnika«. To igral-sko in režijsko precej zahtevano komedijo je režiral tovariš Stanič. Uspeh je bil zadovoljiv. Svetoval bi pa režiserju in igralcem, naj bi bil v bodoče študij za tako delo daljši in natanč-nejši. Prav posebno pažnjo pa mora igralska skupina v Gorišnici posvečati jeziku tn izgo-vorjavi. Druga uprizoritev v Gorišnici je bila jninulo nedeljo, igrali so »Povodnega raoža«. O tej uprizoritvi se bomo pogovorili v prihodnji številki našega lista. Podvinčani so v okviru gasilskega dneva igrali Molierovo komedijo »Scapinove zvija-če«. Njihovo prizadevanje zasluži vsekakor pohvalo. Osnovna misel tega dela, ki je bilo napisano 1. 1671., je smešenje takratnega imo-vitejšega meščanstva in njihovih slabosti. Bo-gatašem in njihovhn meščanskim napakam, tako skopuštvu, ozkosrčnosti, kupčijskim ženitvam in vsemu drugemu nezdravemu se postavi po robu iznajdljivi sluga Scapin. Igral&ka skupina v Podvincih je deloma re-šila to nalogo. Potrebno pa je pri posameznih igralcih večje doživljanje in boljša soigra. Vse to pa bodo igralci mogli doseči skupno z reži-serjem. Pogoje za to imajo, samo če bodo pri študiju temeljito delali. Pred pričetkora pred-stave, posebno prj tujih dramskih delih in še prav posebno, če so ta dela časovno odmak-njena, je treba gledalcu delo, ki ga igramo, tolmačiti. To so Podvinci sicer napravili, ven-dar je bila ta razlaga Scapinovih zvijač pre-»kromna, da bi gledalcem po tolmačenih bese-dah bilo delo dovolj jasno. Dvrfmim namreč, da bi gledalci povs-em razumell bistvo te Mo-lierove komedije. Ker nameravaio v Vidu igrati »Scapiinove zvijače«, je prav, da tamošnji igralci gonije nasvete upošlevajo. V Muretincih pa pripravljajo delo Mire Pu-cove »Svet brez sovraštva«. Delo, ki so ga iz-brali. je težko in se morajo pri študiju tega d«!a zelo potruditi, da bo prireditev na d<>stojni urnetniški viSini. Vs-ebina tega dela je vzeta iz življenja aktivistov med vojno. Pri razlagl in študiju te igre naj igralcev in režiserja ne zavedejo bescde na smrt izmučsne aktivis-tke, ki po vsem prestanem trpljenju ne želi ma-ščevanja povrročiteljem vojnega zla, to je oku-patorjem in domačira izdajalcem. Pri študiju tega dela naj jih vodi misel, da mi v resnici ustvarjamo skupno z vseini delovnimi množi-cami v svetu Svet brez sovraštva, da pa bomo vse one, ki nas bodo na tej poli hote ovirali, sovražLli in tudi uničili. Ljudsko igro »Miklovo Zalo«, ki jo priprav-ljajo v Bišu, priporočam tudi drugim igral&kim skupinam. • Igralski skupini v Ormožu in Središču delata na Hribnikovih »Mostovih«. Družini, ki s>ta to delo izbrali, zaslužita prav posebno pohvalo. S strani režiserja v Ormoiu je sicer padla pri-poraba, da je to delo dolgočasno. To pa na držil Delo je dobro, poleg tega sodobno, osnov-na misel tega dela je — izpremenimo odnos do dela. Dramatična obdelava te igre je precej dobra. Razume se, da mora tako delo režiser s svojimi aranlirnimi domislicami poživeti in delo bo po skrbnem študiju doseglo velik uspeh. V okviru proslav petega kongresa Komuni-stične partije Jugoslavije je bila v soboto, dne 24. t. m., v ptujskem mestnem gledališču upri-zorjena Gorkijeva »Mati«. Igrali so borci ptuj-skega garnizona, ženske vloge so igrale Ptuj-čanke, režiial pa ja vodnik, tovariS Pelajič. Na odru ni bilo igrano celotno Gorkijevo delo, katerega dramatizacijo že ijnamo, temvei je tov. Pelajič najbolj bistvena me&ta romana »Mati« sam dramatiziraL To mu je v precejšnji meri uspelo, tako da je kljub zgoščenosti bila dokaj dobra celota in liki matere in ostaliii glavnih oseb niso ničesar izgubili v svoji revo-lucionarnosti in človečnosti. Predstava je bila dabra. Porazno pa je za-držanje poedinih gledalcev, ker se ob najbolj tragičnih momentih smejijo. Igralskim skupinam priporočam dramsko delo »Uroki«, ki jib je napisala aktivistka Feletova. Vsebtna te štiridejanke je v tesni zvezi z grad-njo zadružnih domov. Torej je to delo v času gradnje zadružnih domov več kot primerno. V rubriki »Pogovor z našimi igralskimi sku-pinami« bom skušal vedno pisati o delih, ki se igrajo, oziroma katere igralske skupine pri-pravljajo. Ker ml je nemogoče vse prireditve videti, je potrebno, da z dopisl v tej rubriki sodelujete vsi, ki se z odrom bavite. Dežman Polde Uprava za odkup prl OLO Ptuj razglaša 2a odkup belih žit v našem okraju so dolo-čene naslednje zbiralnice, ki bodo v času od» kupa prevzemale žita od naslednjih KLO-jev: 1. Okrajni mlin v Ptuju (Zorčlč): PtuJ, Haj-dina, Pobrežje, Vld, Majski vrh, Vareja. 2. Okrajni mlin v Ptuju (Korosec): za KLO Spuhlja, Mestni vrh, Rogoznica, Slovenja rai, Kicar, Pacinje, Podvinci. 3. Okrajni mlin Središie: Sredižče, Obrež, Salovci. 4. Okrajni mlin Zabovcl: Zabovct, Markovci, Borovci, Sobetincl. 5. KZ Starše: Starše. 6. KZ Pfepolje: Marjeta na' Dravskem poljui 7. KZ Cirkovci: Cirkovci, Sikol«. 8. KZ Stoperce: Stoperce. 9. KZ klajšperk: Majšperk, Naraplje, -10. KZ Tržec-Jurovci: Tržec-Jurovci, Lancova vas, Dolena, Pristava. 11. KZ Podlehnik: Podlehnik, Gorca, Nova cer-kev, Rodni vrh, Sedlašek, Gruškovec. 12. KZ Sela: Sela. 13. KZ Zetaler 2etale. 14. KZ Leskovec: Leskovec, Vel. Varnica, Sko-rišnjak. 15. KZ Cirkulane: Cirkulane, Slatina, Gradišra, Paradiž, Gruškovec. 16. KZ Zavrč: Zavrč, Turški vrh, Gorenjski vri 17. KZ Bukovci: Bukovci, Stojncl. 18. KZ Gorišnica: Gorišnica, Moškanjcl, Za-mušani, Gajevci. 19. KZ Osluševci: Osluševci, Cvetkovci, For-min, Podgorci, Sodinci. 20. KZ Ormož: Ormož, Lešnica, Pavlovci, Hum, Loperšica Velika Nedelja. 21. KZ Juršinci: Juršinci, Sakušak, Slav^ina. 22. KZ Trnovska vas: Trnovska vas, Bišečki vrh, Biš, Trnovski vrh, Vitomarci. 23. KZ Placar: Janežovci, Levanjci, Vintarovcl, Jiršovci, Desternik. 24. KZ Grajona: Grajena, Vurberk. 25. KZ Dornava: Dornava, Mezgovci, Polenšak, Brezovci. 26. KZ Lovrenc na Dr. p.: Lovrenc na Dr. p.f Pleterje, Sestrže, Ptujska gora. 1. Odkup belih žit se prične 31. julija 1948 ter traja do 9. avgusta za sledeče KLO-je-. Ptuj, Hajdina, Pobrežje, Vid, Majski vrh, Vareja, Spuhlja, Mestni vrh, Rogoznica, Slovenja vas, Kicar, Pacinje, Podvinci, Cirkovci in Staiže. 2. Od 10. do 19. avgusta se bo vršil odkup žit za naslednje KLO-je: Središče, Obrež, Sa-lovci. Zabovci, Markovci, Borovci, Sobetinci, Marjeta n. Dr. p., Sikole, Sela, Bukovci, Stojnci, Gorišnica, Moškanjci, Zamuiani, Gajevcl, Oslu-ševci, Cvetkovci, Fonnin, Podgorci, Sodinci, L.nvrenc na Dr. p., Pleterje, Sestrže, Dornava, Mezgovci, Ormož, Velika Nedelja, Tržec-Ju-rovci, Lancova vas, Majšperk. 3. Od 20. od 29. avgusta se bo vršll odkup za sledeče KLO-je: Stoperce, Naraplje, Dolena, Pristava, Podlehnik, Gorca, Nova cerkev, Rodni vrh, Sedlašek, Gruškovje, 2etale, Leskovec, Velika Varnica, Skorišnjak, Cirkulane, Slatina, Gradišča, Paradiž, Gruškovec, Zavrč, Turški vrh, Gorenjski vrh, Lešnica, Pavlovci, Hum, Lopersice, Juršinci, Sakušak, Slavšina, Trncrv-ska vas, Biš, Bišečki vrh, Trnovski vrh, Vito-marci, Janežovci, Levanjci, Vintarovci, JirSovci, Desternik, Grajena, Vurberk, Polenšak, Bre-zcvci, Ptujska gora. Gradnja Novega Beograda in druge delovne akcije — šola za nove kadre Samo iz Slovenije se bo na raznih tečajih na delovnih akcijah strokovno usposobilo 1700 mladincev in mladink. Mladinci! Delovna akcija vam daje možnost strokovne izobrazba in omogoča pot do poklicev. Ko se prijaviš v brigado, se odloči za tečaj, kl ga želiš obisko-vati na akciji. Mladina ptujskega okraja for-mira 25. avgusta brigado, ki bo štela 250 mla-dincev in mladink. Brigada odhaja na gradnjo Novega Beograda 1. septembra 1948. Okrajnl odbor LMS Ptuj.