2:1 Kamniški občan LETO XXXIII KAMNIK, 13. MAJA 1993 Malo gospodarstvo Poslovno informacijski center Četrtega maja so na Obrtni zbornici Kamnik v Kolodvorski ulici slovesno odprli Poslovno informacijski center. Podjetnikom, obrtnikom, imetnikom popoldanske obrti in drugim občanom, ki bi želeli pričeti s to dejavnostjo, so tako dane možnosti navezovanja stikov z drugimi partnerji v mreži, strokovna pomoč, obveščanje o možnostih vključevna-Ja v različne projekte in programe domače in tuje tehnične pomoči. Center bo deloval vsak ponedeljek, torek in četrtek od 10. do 15. ure. Poslovno-informacij-ski center Kamnik je povezan s centrom za informacijski sistem Gospodarske zbornice Slovenije prek programa BORZA, ki vključuje vse elemente ponudbe in povpraševanja. Interesenti bodo lahko zvedeli za možnosti in pogoje za pridobivanje različnih kreditov in pomoči pri samozaposlovanju. V centru bodo na voljo tudi podatki o možnostih specializiranega izobraževanja v podjetništvu in obrti, o promocijskih in sejemskih prireditvah v občini, državi in tujini. Sprejemajo tudi predloge in pripombe vseh, ki se želijo vključiti v malo gospodarstvo. Slovesnega odprtja so se udeležili predstavniki Skupščine ob- Slovesno odprtje poslovno informacijskega centra Kamnik čine Kamnik. Izvršnega sveta. Obrtne zbornice Kamnik, Medobčinske gospodarske zbornice Ljubljana, predsedniki in člani strank v Kamniku in drugi gostje. V pozdravnem nagovoru se je predsednik Obrtne zbornice Kamnik Peter Plevel zahvalil Odpadla seja občinske skupščine Zaradi tega, ker zbor združenega dela kamniške občinske skupščine ni bil sklepčen (manjkal je en delegat), je za 5. maj sklicana seja občinske skupščine odpadla. Ponovno bo sklicana za prihodnjo sredo, 12. maja, ob 12. uri. Sicer pa bi morala skupščina obravnavati predlog odloka o zakloniščih, spremembo odloka o ustanovitvi matične knjižnice, poročila o delu in programu sklada stavbnih zchiljišč. Sprejela naj bi občinski stanovanjski program za letos ter obravnavala osnutka odlokov o upravnih organih in o ravnanju s komunalnimi odpadki. Znova se je potrdila potreba, da bi občinski odlok dopolnili, tako da bi vse tri zbore združili v en zbor oz. da bi sklepčnost ugotavljali za vse tri zbore skupaj, ne pa za vsak zbor posebej. V tem smislu so imeli nekateri delegati že pripravljen ustrezen Pisni predlog, vendar zaradi nesklepčnosti tudi o dnevnem redu niso glasovali. F. SVETE1J Praznični utrip Kamničani so dostojno proslavi" pravkar minule praznike ~ dan upora proti okupatorju in '■ maj. vodstvom Franceta Lipičniku na predvečer dneva upora na Titovem trgu priredila zanimiv pro-menadni koncert. Poslušalcev tega zanimivega, skoraj uro traja-Mestna godba Kamnik je pod jočega koncerta je bilo kar pre- maiT Bistrica - Slavje pod šotori. Za letošnje jubilejno pr trehh sreia,,it Jc D''° '"aciln,) (udi, da se obiskovalcem prvič ni bilo k 8 ™a,i rosenja z Mokrice, ki se tudi tokrat, čeprav popoldne, ni •or V^''0 ,ra<,'cU'- Zato je s tremi velikimi šotori poskrbel organiza-s d *a!la.vne8a de,a srečanja Marjan Jeraj. Zal pa je imel manj sreče &»sa°(F° ,'cdi'' sa* ^ b"° ,reba P°PoWne nanie kar nekaj vsem, ki so idejo finančno podprli. Predstavnik ministrstva za gospodarstvo R Slovenije in član Izvršnega sveta občine Kamnik za področje podjetništva, obrti in turizma Marijan Štele je predstavil delo in pomen Poslovno-in-formacijskega centra. Predsed- nik skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc je izrazil veliko zadovoljstvo ob tej koristni pridobitvi. Center je izročil namenu predsednik Izvršnega sveta občine Kamnik Mihael Novak. VERA MEJAČ Koledar turističnih prireditev Datum Prireditev Informacije kraj 13. 5. ob 16.uri Koncert učencev glasbene šo- Arborctum Arborctum le Kamnik tel.: 812-345 15. 5.-30. 5. Razstava kiparskih del, ki jo Arborctum na dveh prostorih oblikujeta tel.: 812-345 Mestna galerija in Arbo- rctum 16. 5. ob 16. uri Koncert učencev glasbene šo- Arboretum le Kamnik tel.: 812-345 22. 5. Rokovnjaški pohod Planinsko dru- štvo Kamnik tel.: 831-345 25. 5. Planinski tabor MDO na Planinsko dru- Starem Gradu štvo Kamnik Čiščenje planine tel.: 831-345 22. 5. PD bajtar tel.: 825-407 Izvršni svet občine Kamnik Področje za turizem cej, čeprav je v začetku kazalo slabše. Na kamniškem Starem gradu je bilo že v zgodnjih jutranjih urah I. maja veliko obiskovalcev, ki ohranjajo dolgoletno tradicijo. Tu je bilo moč dobiti golaž, čaj in druge napitke. Nekateri so na Stari grad prišli že zvečer in dočakali praznik v veselem razpoloženju. Mestna godba je zjutraj zaigrala budnico, zelo hrupno budnico pa so priredili kamniški motoristi. Vsakoletna delavska prireditev ob I. maju jc bila v Kamniški Bistrici. Pokroviteljstvo je prevzelo predsedstvo občinske skupščine. Prisotni so obujali spomine na stare čase, prišli so tudi mnogi mlajši, tudi taki, ki so danes v takih težavah, kakršne je preživljal delovni človek pred 60. in več leti. Na prireditvi je govoril Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine. Opozoril jc na mnoge probleme, ki so nastali v zadnjih letih, a najbolj prizadevajo ljudi, ki so brez lastne krivde ostali brez dela in brez osnovnih sredstev za preživljanje. Preveč je čutiti strankarska prerivanja, na dnevnem redu so različne afere, premalo pa je poenotenih akcij za skupne naloge pri reševanju iz gospodarskih zagat. V kulturnem programu sta sodelovala Mestna godba Kamnik in Moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika. V prijetni družbi so ljudje kar nekako pozabili na resničnost današnjega časa. Na prostoru pri Jurju jc zmanjkovalo sedežev za več kot tisoč-glavo množico. Za telesni blagor je poskrbel »oštir« Jeraj. za zabavo pa Marcla iz Mengša. STANE SIMŠIČ Str. 2 Izvršni svet Nejasnosti pri koncesijah v zdravstvu Str. 9 Spomini starega gornika Podobe iz Kamniške Bistrice Str. 8 Slavnostni koncert v Tuhinju Ustvarjalna pot Angelika Hribarja Str. 13 Ujeto v objektiv Kamniški kontrasti Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 27. maja. Prispevke sprejemamo do torka, 18. maja; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do petka, 21. maja. Spoštovani starši! Starši, ki želite v šolskem letu 1993/ 94 vključiti svoje otroke v vrtec, prosimo, da čimprej oddate prošnje, ki jih dobite na UPRAVI VVZ ali v eni izmed enot, na UPRAVO VVZ, Kidričeva 23 ali pokličite po tel. št. 817-017, 831-327. k£čna KOČNA KAMNIK, d.d. V mesecu MAJU vam SALON POHIŠTVA KOČNA ponuja VELIK GOTOVINSKI POPUST za vse vrste pohištva! Pri gotovinskem nakupu nad 40.000 SIT vam priznamo še dodatni popust! Nudimo vam tudi ugodne potrošniške kredite. Obiščite nas in se prepričajte o naši posebni ponudbi. Telefon in fax 816-296. Priporočamo se za obisk tudi v vseh drugih naših prodajalnah! Na promenadnem koncertu Mestne godbe Kamnik Izvršni svet Nejasnosti pri koncesijah v zdravstvu? Ko je izvršni svet 21. aprila obravnaval informacijo o podeljevanju koncesij za opravljanje zasebne zdravstvene prakse, je Ugotovil, da nadaljnjih koncesij (doslej so jih podelili pet) ne bo mogoče podeljevati, ne da bi prej razčistili vprašanja strategije razvoja zdravstva v naši občini. Še pred tem pa mora biti v državi določena mreža javnih zavodov. Za izdelavo zasnov strategije je izvršni svet zadolžil dr. Vladimir-ja Breznika, direktorja kamniškega zdravstvenega doma, ki bo sodeloval s komisijo za ugotavljanje potreb po koncesijah v zdrav-stu. Vodstvo zdravstvenega doma mora tudi ugotoviti interes zdravnikov za privatno prakso in seveda izdelati načrt zasedenosti in racionalne izrabe prostorov v zdravstvenem domu. Ti prostori naj bi se namreč tudi delno uporabili za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. Napak bi bilo. če bi prostori, namenjeni zdravstvu, sedaj samevali ali da bi jih uporabljali za kako drugo dejavnost. Izvršni svet je s 1. majem določil novo ekonomsko ceno v Vzgojnovarstvenem zavodu Antona Medveda, in sicer za 46% višjo. Tako bo v prihodnje ekonomska cena za predšolske otroke od treh let dalje 16.053 SIT. Seveda se bo ustrezno povečal tudi najvišji prispevek staršev (55%). ki bo za to skupino otrok znašal 9.612 SIT mesečno. Izvršni svet je sklenil, da bo letos občina Kamnik prevzela pokroviteljstvo nad naslednjimi prireditvami in jih tudi podprla z določenimi sredstvi iz proračuna: 3. mednarodno razstavo EX-LIBRISA. ki jo pripravlja osnovna šola Komenda-Moste, jubilejni koncert Mešanega pevskega zbora CANTEMUS, 200-lctnico smrti pisatelja Antona BREZNIKA na Križu, 50-letnico ustanovitve Šlandrove brigade, regionalno srečanje mladih tehnikov (OŠ Toma Brejca), 100-letnico zbirke J. N. SADNIKARJA, 40-letnico VVZ Antona Medveda, mednarodno razstavo cvetja AR-boretum Volčji Potok in dneve NARODNIH NOŠ v Kamniku. Da bi pospešili reševanje problematike kamniške kulturne dvorane v KINU DOM, je izvršni svet imenoval komisijo, v kateri so Milena Ivančič (KIK), Biserka Močnik (sekretariat za gospodarske in družbene dejavnosti), Helena Križnik (sekretariat za prostorsko urejanje) in Tone Ftičar (ZKO Kamnik). Naloga komisije je. da zagotovi sodelovanje med KIK-om in SO Kamnik, usklajuje interese in informira izvršni svet o poteku urejanja zadev. F. SVETEU Pripravljen osnutek odloka o preimenovanju ulic O predlogu novih cen komunalnih storitev, ki naj bi veljale od 1. maja dalje, bo izvršni svet sklepal na eni prihodnjih sej. Predlog je predvideval, da bi se tržne in sejemske pristojbine povečale za 13%, voda in kanalščina naj bi bila dražji za 2,74%, cene pogrebnih storitev v povprečju za 15%. najbolj naj bi se povečale najemnine za grobove, in sicer za 164%. kar komunalno podjetje utemeljuje z novo investicijo v mrliške vežice na Žalah. Izvršni svet je bil mnenja, da iz predloga ni razvidno, kolikšen delež novih cen bo namenjen za kritje tekočega vzdrževanja, kolikšen del pa za nove naložbe. Zalo je sklenil, da mora analiza cene pokazati elemente cene za enostavno in razširjeno reprodukcijo. Komunalno podjetje pa mora v utemeljitvi navesti obseg storitev, ki jih opravlja, in razloge za povečanje cene. Izvršni svet pa je potrdil tudi novi bolj pregleden cenik dimnikarskih storitev, s tem pa ostanejo v veljavi cene. ki so bile določene s 1. decembrom 1992. V osnutku odloka o poimenovanju in preimenovanju ulic, ki ga je na seji 2S. aprila določil izvršni svet, je predvideno, da bodo nekaterim kamniškim tr- gom in ulicam spet vrnili njihova nekdanja imena. Zlasti velja to za staro mestno jedro, ki je spomeniško zaščiteno, in bi mu prav z vrnitvijo nekdanjih imen vrnili prvotno podobo in imena na enak način s tem tudi arhivirali. Po tem predlogu bo sedanji Titov trg ponovno Glavni trg. Trg svobode bo znova Stari trg. s čimer bo tudi Novi trg dobil pravi smisel; Kidričeva ulica bo spet Sut-na. Šlandrova ulica pa bo Samostanska kot nekdaj. Na novo bodo poimenovali Frančiškanski trg pred samostanom. Raspov prehod ob cerkvi na Slltni, park ob Kemijski industriji pa bo dobil ime po Sv. Uai-bari. zaščitnici rudarjev. Na Perovcm pa bo nov Janeži-čev drevored. K tem predlogom, pripravila jih je posebna komisija, ki ji predseduje l.ado Holcar. so dale svoja soglasja tudi pristojne krajevne skupnosti. O osnutku bo v kratkem razpravljala in odločala občinska skupščina. Izvršni svet je potrdil tudi razdelitev denarja, namenjenega odpravi posledic lanskega jesenskega neurja. Od 6.230.00(1 SIT. kolikor jih jc še bilo na voljo iz solidarnostnega sklada, so za popravilo ceste Spodnje Palovče- Kolovec namenili 248.000 SIT, za propust preko Šipkovca v Ja-strobljah 228.000, za most čez Nevljico v Vasenem 2.253.000 SIT, za sanacijo brežin ob cesti Mali hribi 500.000 SIT in za popravilo ceste v Špitaliču in v Soteski po 1.5 mio SIT. Kot kaže. se bo moral izvršni svet odločneje spopasti s problemom gospodarjenja z občinskimi lokali in stanovanji. Najemniki namreč zelo neredno ali pa sploh ne plačujejo najemnin. Večina jih tudi še ni podpisala novih najemnih pogodb. K temu pa je treba dodati še to. da SK(i. ki jc od občine pooblaščen /a upravljanje objektov in /.i pobiranje najemnin, /branega denarja ne odvaja redno v občinski proračun. Od januarja do marca letos bi moral odvesti 1.1 OS.000 SIT. dejansko pa je nakazal le 719.000 Sil. I/vršni svet je zato sklenil zaostriti odgovornost SKG-ja in ga zadolžil, da mora redno vsak mesec poročati o zbrani najemnini za poslovne prostore in stanova--nja ter o poteku izterjave najemnin. SKCi mora redno mesečno odvajati občini 60% od plačanih najemnin, hkrati pa tudi razliko, ki mu ostane po pokritju stroškov upravljanja. V enem mesecu pa bo sekretariat za prostorsko urejanje pripravil tudi razpis za izbiro upravljalen občinskih stanovanj in spremenjen pravilnik za oddajo v najem poslovnih lokalov. Ta naj bi bil bolj tržno naravnan, s tem da bi določal za lokale na posameznih območjih le spodnjo mejo najemnine. Sedaj so namreč cene najemnin določene glede na dejavnost in območje, na katerem je lokal. S. SVETEU Priznanja najboljšim športnikom Prejemniki športnih priznanj Športna zveza občine Kamnik je najboljšim športnikom in športnicam v Kamniku za dosežene uspehe v letu 1992 podelila športna priznanja, ki so za vse prejemnike enaka. Dobili so jih: starejši dečki: Marko Uršič, Vojko Jonceski, Sandi Sheiha in Miha Radej starejše deklice: Polona Lanišek, Ana Dubo-kovič in Anja Rnjak mladinci: Matej Krumpestar, Uroš Perko in Grega Orel mladinke: Petra Ipavec in Danijela Flerin člani: Marko Prezelj. IVan Maradin. Emil Andrejka in Sašo Podgornik. članice: Nives Sitar in Jelka Povše ekipno: Lokostrelski klub. Odbojkarski klub in Občinska strelska zveza (čl. ekipa) Priznanje je prejel tudi Matjaž Kladnik. Športna priznanja sta podelila dobitnikom predsednik izvršnega sveta Miha Novak in predsednik občinske skupščine Maks'Lavripc. V uvodnem nagovoru je predsednik Športne zveze občine Kamnik Janez Andrejašič dejal, da športna dejavnost na Slovenskem še nima dolge tradicije, komaj nekaj več kot sto let, in je bila vedno povezana s pripadnostjo svojemu narodu. Šport zadovoljuje potrebo po igri, razvedrilu in gibanju. Ta aktivnost izboljšuje zdravje in podaljšuje aktivno dobo življenja. Doseganje vrhunskih športnih rezultatov je dokaz družbene dinamike in del njene splošne kulture. Priznanja, ki so jih prejeli najboljši športniki' v kamniški občini, so izraz pozornosti do športnikov. do njihovih uspehov in vloženega truda. Kamničani so prepričani, da bodo športniki tudi v prihodnje dosegali take ali še boljše rezultate. STANE SIMŠIČ V javni razpravi Osnutek načrta o ureditvi športnega parka Občinski izvršni svet je 21. aprila sklenil javno razgrniti osnutek ureditvenega načrta M-l POD SKALCO, kar pomeni, da bodo s tem prostorskim aktom končno usklajeni različni interesi uporabnikov športno-rekreacij-skih površin ob Tuhinjski cesti med Stalim Grudom, Cankarjevo cesto in Domom upokojencev, ki merijo okrog 10 hektarov. S tem načrtom bo določena možnost ureditve prostora za posamezne namene. Vzhodno območje proti Nevljam naj bi bilo namenjeno rekreaciji na prostem. Pri tem so upoštevana tri teniška igrišča, avto kamp ob Nevljici, servisno hotelski objekt ob bazenu in seveda osrednje parkirišče za uporabnike športe-ga parka, kampa in gostišč. Obstoječi športni park s tenis igrišči in igriščem za odbojko bo zaokrožen proti zahodu. Ob Nevljici pa bodo na obeh bregovih urejene sprehajalne poti. Prostor med Domom upokojencev in naseljem ob Cankarjevi Pri urejanju športnega parka ne bi smeli pozabiti tudi na nekdanji Kurhaus (samski dom) z bazenom. S Keršmančevim parkom bi ga bilo mogoče zaokrožiti v prijeten hotelski kompleks. cesti bo namenjen osrednjemu večnamenskemu objektu. Tu bodo nekoč lahko v Kamniku tako zaželen zimski bazen, pokrita tenis igrišča, trim kabineti in podobno. Južno od stanovanjskih blokov ob Cankarjevi cesti proti Nevljici Odmevi na razpravo o lokalni samoupravi Bo Stari trg pod Malim gradom z vrnitvijo imena dobil tudi nekdanjo podobo. Razpadajoči nemški bunker ne sodi v njegov okvir. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 predvideva uvedbo lokalne samouprave, ki naj bi občanom približala izvajanje tistega dela oblasti, ki je pomemben za neposredno upravljanje v prihodnjih občinah in krajevnih skupnostih. Po- predvidevanju snovalcev tega projekta bodo prihodnjim lokalnim skupnostim dodeljene naslednje neposredne pristojnosti: - urejanje zadev komunalne rabe: - izdajanje osebnih doku1 mentov in vodenje osebne evidence, vodenje matične knjige (po posebnem sporazumu z državo); - izdajanje listin in potrdil za tržni promet; - urejanje lokalne urbanizacije; - urejanje lokalnega javnega reda in miru. Po letu 1991 sprejetem projek- tu naj bi bila spodnja meja velikosti prihodnje občine približno 3000 prebivalcev, zgornja pa približno 8000, večje bi bile t.i. mestne občine. - Občina Kamnik je po teh osnutkih razdeljena na 4 občine: mestno občino Kamnik, občino komenda, občino Tuhinj in občino Kamniška Bistrica. Zamisel je vzbudila živahno zanimanje, poraja tehtna vprašanja in pomisleke (npr. kako zagotoviti uspešno gospodarjenje v majhnih enotah?). Pripombe svetovalcev ES za lokalno samoupravo potrjujejo umestnost teh pomislekov in pripomb. Pritrjujejo nam,' da tako majhne občine nimajo možnosti za življenje. Spodnja meja naj bi bila 5000 prebivalcev. Z zakonom naj bo določen vsaj en vir prihodka. Zagotovljeni morajo biti prostori za sedež lokalne oblasti, možnosti za izvajanje programa osnovne šole ter osnovnega zdravstvenega programa. Za zagotovitev teh možnosti bo potrebno dopolniti ustavo v poglavju o lokalni samoupravi. Z ustavo bo potrebno določiti, ali potrebujemo vmesno stopnjo oblasti (okraj), kot jo imajo naši sosedi. Če seštejemo vsa ta vprašanja, lahko ugotovimo, da je do dejanskega prehoda na novo obliko lokalne samouprave še precej daleč, vendar, če želimo, da bo naša nova občina prav zaživela, moramo pazljivo spremljati vsa dogajanja v zvezi z lokalno samoupravo na državni ravni. V kraju samem pa že naprej lahko pripravimo ali izboljšamo možnosti za delo na področju: zdravstva, osnovnega šolstva, komunalne opreme in drugje. PAVEL OCEPEK pa bi lahko stal hotelski kompleks; severno proti Drnovškovi poti pa je prostor, predviden za štiri atrijske stanovanjske objekte, ki bi jih v primeru potrebe po bivalnih enotah višjega standarda uporabil za svoje oskrbovance kamniški DOM UPOKOJENCEV. Seveda se takoj postavlja vprašanje, kaj je z ureditvijo območja med Cankarjevo cesto in Kamniško Bistrico (Keršmančev park. nekdanji Kurhaus itd.): in seveda za prebivalce Cankarjeve ceste še kako pomembno vprašanje, kaj je z varianto vzhodne obvoznice. Po mnenju vodilnega projektanta Razvojnega zavoda Domžale, d. i. a., Boruta Ulčarja. sedanja Cankarjeva cesta nima druge alternative. Vendar je izvršni svet sklenil, da se morajo ob pripravi ureditvenega načrta M-l Pod skalco izdelati posebne strokovne podlage za del ureditvenega načrta K 18 Graben (sem namreč sodi območje med Kamniško Bistrico in Cankarjevo cesto), ki morajo vsebovati študijo o možnosti sanacije sedanjih negativnih vplivov Cankarjeve ceste in oceno možnosti za vzhodno obvoznico. Kaže, da lahko med krajani Mekinj pričakujemo o tem vprašanju kar vročo razpravo, saj bo osnutek razgrnjen tudi na sedežu KS Mekinje. F. S. Divja odlagališča kažejo naš odnos do narave Kot rentgenski posnetek človeških pljuč z močno silikozo, tak je pogled na karto naše občine, ki se ji pravi kataster divjih odlagališč odpadkov v občini Kamnik. Kar 724 večjih ali manjših temnih peg, ki predstavljajo divja odlagališča odpadkov, je na tej karti, ki jo je skupaj s popisom odlagališč izdelalo podjetje OIKOS iz Domžal, na seji izvršnega sveta 4. maja pa jo predstavila dipl. jng. Igor Sebenik z Geografskega inštituta v Ljubljani in ing. Mojca Logar, občinska svetovalka za varstvo okolja. Ker naša občina, upoštevaje tudi gorati svet Kamniških Alp, meri 290 kvadratnih kilometrov, pomeni, da imamo statistično na vsak kvadratni kilometer več kot dvoje divjih odlagališč. Celotna površina, ki je zasuta z odpadki, meri skoraj 8 hektarov, na vsakem odlagališču pa je povprečno za 9 m3 odpadkov. Več kot tretjino odlagališč je moč najti na bregovih potokov ali pa kar v njihovih strugah. Vsekakor je zelo zaskrbljujoč podatek, da so popisovalci v našem »zakladu narave«, na Veliki planini odkrili kar 95 divjih smetišč, na katerih razpada 1100 nr' odpadkov. Nad tem bi se morali še posebej zamisliti tudi zaradi pitne vode, ki priteka v vodno zajetje na IVERJU. Samo znotraj vodovar-stvenega območja ob tem zajetju so našli 70 odlagališč. Ti dve skupini odlagališč bi morali imeti po mnenju izdelo- valcev katastra prednost pri sanaciji. Kot način sanacije na tem območju so predlagali obvezen odvoz odpadkov. V primerih, ko gre za okolju nenevarne odpadke v manjših količinah, pa bi bilo mogoče tudi zasutje. V skupščinskem postopku je odlok o ravnanju z odpadki na območju občine, izvršni svet pa je že pripravil tudi spremembo Odloka o redu na Veliki planini, Mali planini, Gojški planini in na Kisovcu. Že v sedanjem odloku iz leta 1975 je jasno zapisano, da se morajo smeti in odpadki na planini odlagati na skupna, vidno označena tipska odlagališča in v zavezanih vrečah. Vendar pa prej navedeni podatki kažejo, da se to, kar je zapisano, v praksi ne uresničuje. Zato je izvršni svet naročil inšpekcijskim službam, da poostrijo nadzor nad nastajanjem divjih odlagališč in o tem vsake tri mesece poročajo. V roku enega tedna pa morajo poročati o ukrepih v zvezi z ugotovljenimi nahajališči starih avtomobilov in celo avtobusa, ki že nekaj časa »krasi« okolico športnega parka pod Skalco. Sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja pa bo v roku enega meseca pripravil načrt ukrepov za sanacijo posameznih divjih odlagališč. Zato bo v kratkem sklican pogovor s predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Del sanacije naj bi opravili tudi v okviru javnih del. Seveda pa je izvršni svet pozdravil tudi predvideno očiščeval- Nekaj kazalcev razvitosti občine »Zaklad narave« na Veliki planini: kako ga cenimo, kaže tudi odlagališče polivinila in konzerv v kamniškem naselju pod Furmanom. no akcijo planinskega društva BAJTAR na Veliki planini, ki bo v soboto, 22. maja, na Veliki planini in so nanjo vabljeni vsi ljubitelji planin in narave. Zaželeno je, da bi bilo takih akcij tudi po krajevnih skupnostih še več. F. SVETEU Okrogla miza Se kultura v Kamniku še piše z veliko začetnico? (nadaljevanje Kljub temu da so v Kamniku izredno slabe možnosti za kulturne dejavnosti, tudi materialne, je interes tisti, ki žene naprej. Ljudje v mestu so kulturno ozaveščeni, obiskujejo prireditve in pravo čudo je, da se v dvorani nad kavarno na vsaki prireditvi, ki jo organizira ZKO, zbere najmanj 50 do 60 ljudi, ki v premaj-nem prostoru izredno zbrano sodelujejo. Zato je izredno pomembno, da se že obstoječa dvorana v kinu Dom prenovi, pa čeprav postopno. Ste že kdaj pomislili, da si marsikateri kamniški otrok sploh ne more predstavljati, kaj je kino predstava? B. Schlegl: Mesto bi predvsem zaradi naše mladine moralo napeti vse sile, da se že izdelan projekt obnove uresniči. Kultura se je namreč vedno dogajala v centrih, v majhnih kavarnicah in dvoranah, zato zavračam mi-sel- da se mora kulturni dom umakniti na periferijo. V kulturo pa spada tudi muzejska dejavnost, čeprav opažam, da se je živa dejavnost izpred petnajstih let in več bistveno skrčila. Kljub bogati dediščini, ki »počiva« v depojih zapriškega muzeja, Pogrešam več prireditev. Pričakovali bi, da bodo odgovorni Preselili umetnine v razstavne prostore muzeja, ne pa, da grade nove depoje. Da se razumemo, Kulturnemu centru ne oporekam kvalitete, ker je bila ta vedno na višku, pač pa kvantiteto. Ta investicija torej ne bo pripomogla k oživitvi gradu, ki je že sedaj za javnost menda odprt celo manj kot deset ur tedensko? B. Schlegl: Gotovo ne; da je to res »mrtev grad,« pa govore podatki, ki sem jih našel v knjigi prihodov. Naštel sem približno trideset obiskov, če ne štejem šolskih izletov, ki pa prav tako niso ne vem kako številčni. Podobna situacija je v naslednjem eminentnem prostoru, na Titovem trgu 20, v Malešovi galeriji. Tudi v njej se praktično ne dogaja ničesar, kar bi bilo namenjeno javnosti, zato bi veljalo razmisliti o tem, da se Maleševa retrospektiva prenese v zadnji dve sobi, sprednji prostori pa se namenijo tekoči razstavni dejavnosti. S tem bi dosegli povečan obisk Maleševe galerije, njegovo delo pa predstavili tudi tistim, ki ga še ne poznajo. Tretja stvar, ki me moti, pa je preveliko trošenje sredstev za promocijo Kamnika, nasproti denarju, ki je namenjen kulturni dejavnosti. Promoviramo namreč nekaj, česar sploh nimamo, saj je za turista poleg naravnih lepot pomembno tudi to, kje bo lahko prespal. Ker pa hotela v Kamniku ni, se mi zdi 70.000 DEM preveč za izdajo turističnega prospekta. Sredstva se preveč- Zapora ceste na Planino j ^a?ne skupnosti Male, Velike in Gojške planine nameravajo Prihodnji mesec zapreti cesto na planino. Z lastniki zemljišč Potekajo pogovori. Ceste že dve leti ne vzdržuje več Gozdno g spodarstvo, zato je zapora nujna tudi zaradi zbiranja denarja ^ njeno vzdrževanje. Način pobiranja cestnine še proučujejo, o pa še drugi dejavniki, ki narekujejo izpeljavo te odločitve: ntrola prometa, preprečitev vožnje po planini, kontrola oh ja !esa s P'anine • ■ ■ .uveljavitve novega prometnega režima se bo mogoče P'Peljati le do Kisovca, Mačkovega kota ali do Ošivca. Od 'Vca do Male planine bo dovoljena vožnja le za izjemne ipd C" n'3r' os'cr',a Planinskih domov, intervencijske vožnje VERA MEJAČ krat trosijo neracionalno, kar velja tudi za projekt izgradnje celostne podobe Kamnika, v komisiji sem pogrešal oblikovalce in arhitekte, od stroke je bil v njej stalno le gospod Lipovec. Razočaral me je tudi rezultat razpisa, saj menim, da celostna podoba občine ni majhna kapelica in napis iz ogromnih črk - Kamnik, zato bi pričakoval razveljavitev razpisa. D. Lipovec: Sam sem to tudi predlagal, z obrazložitvijo, naj se ponovi, če rešitev ni v redu. Na žalost predlog ni bil sprejet, češ da je povezan s prevelikimi stroški. Podprl me je edino g. Ocepek. Odprli smo temo, ki bi jo lahko poimenovali samozadostnost Kulturnega centra. V muzeju je neprecenljiva zbirka umetnin, ki pa zelo poredko zagledajo dnevno luč, zato me zanima, ali učenci osnovnih šol kdaj organizirano obiščejo muzej in Maleševo galerijo. B. Močnik: Večjih obiskov ni, sodelovanje z osnovnimi šolami pa je borno. Vzrok je morda tudi v tem, da je muzej raziskovalna institucija, čeprav gre bistvo problema iskati v načrtovanju razvoja mesta, ki se ga nismo lotili na pravi način; posameznih planov nismo povezali v eno, smiselno celoto. Zavedati se moramo, da sta mikro in makroekonomski plan neločljivo povezana, kar pomeni, da razvoj turizma in obrti zahteva tudi ustrezno spremljajočo gostinsko ponudbo, razvito kulturo, telesno kulturo, šolstvo, pa drobno gospodarstvo ipd. Letos je že prepozno, za naprej pa bi se morali lotiti usklajenega planiranja investicijskega vlaganja tudi na področju družbenih dejavnosti. Prisotni so namreč veliki investicijski interesi, od katerih je eden večjih obnova kina Dom, za katero pa nihče ne ve, kdaj se bo sploh pričela; iz preprostega razloga, ker ni plansko opredeljena. Naslednji problem pa je vprašanje lastništva, ki pa naj bi bilo usklajeno v prihodnjih dveh mesecih. J. Andrejašič: Naj s,amo dodam, da imajo šole obisk muzeja v programu, vendar se res dostikrat zgodi, da muzej ni odprt. D. Lipovec: Naj dodam besedo ali dve. Nihče ne dvomi v strokovnost zaposlenih v muzeju, pričakujem pa več organiziranih razstav; ZKO jih je v enem letu organiziral več kot deset. Marsikoga spremlja občutek, da v kulturi ni stremljenja k skupnim ciljem, ampak se pojavljajo polena pod nogami, zato me zanima, kje je perspektiva kamniške kulture - v skupnem sodelovanju ali v tekmovalnosti? B. Matičič: Preden je ZKO dobila v upravljanje dvorano nad Veroniko, razstav v Kamniku skoraj ni bilo, lani smo jih mi, poleg vseh drugih prireditv, organizirali dvanajst. Ob tem bi rad povedal, da imamo le dva zaposlena, izbor umetnikov in njihovih del pa opravlja akademski slikar Dušan Lipovec. T. Ftičar: Rezultati dela v kulturni skupnosti so vidni, ni pa aktivnejše povezave in pretoka informacij s Kulturnim centrom. Zato se lahko zgodi, da se posamezni izvajalci kmalu ne bomo več poznali med seboj. Dostikrat ob robove potiskano kulturo moramo skupaj uvrstiti na mesto, ki ji je že pripadalo, in jo vtikati v najpomembnejše dele razvoja občine. Posebej pereči so, ob zmanjšanem proračunskem delu, problemi financiranja, zaradi katerih vsaj v bližnji prihodnosti še ne bo prišlo do oživitve kina Dom, zato pa si sogovorniki žele več in bolj intenzivnih stikov s Kulturnim centrom, ki poleg muzeja na Zapričah vključuje tudi Maleševo galerijo. Za zaključek bi pozval tiste Kamničane, ki čutijo, da Se kultura v našem mestu še piše z veliko začetnico, da se večkrat dobe na raznih »okroglih mizah«, kjer se da najti skupna izhodišča in enotna pot. Tokrat namreč na vprašanje, ali je perspektiva kulture v sodelovanju ali tekmovalnosti, namreč nismo dobili pravega odgovora. Ponuja pa se kar sam. Le enotni bomo uspeli! Okroglo mizo vodil: MATIC ROMŠAK V skladu z zakonom o pospeševanju skladnejšega razvoja Slovenije se za opredelitev manj razvitih območij uporabljajo nekateri kazalci, ki so po vsebini razvrščeni v tri skupine: - prva skupina opredeljuje razvitost proizvajalnih sil, - druga učinke (rezultate) delovanja proizvajalnih sil - tretja pa odraža razvitost družbenega standarda. Podatki, ki jih navajam v nadaljevanju, pokažejo, da sodi občina Kamnik po 18 kazalcih (uradno izbrane vsebine) na 31. mesto med 62. občinami v Sloveniji, med 12. občinami, ki sestavljajo osrednjo slovensko regijo, pa na 7. - 8. mesto. Glede na to, da nimamo opravka s številkami in odstotki, kot so navedeni v knjigi: Regionalni razvoj in regionalizacija Slovenije, 1992, ampak z mesti, ki jih le ti pogojujejo v okviru regije (pokrajine) in države, nam njihova vrednost bolj kaže okvirno stanje kot podrobnejšo razčlenitev razvoja občine. Posamezni kazalci nam nudijo naslednje podatke: - Indeks rasti prebivalstva (1981-1991): 6. mesto za občino Kamnik v osrednji slovenski regiji in 10. mesto v Sloveniji; - Delež kmečkega prebivalstva (1991): 5. in 39. meto. - Število podjetij na 1000 za delo sposobnih prebivalcev (1991): 12. in 28. mesto. - Družbeni proizvod na prebivalca (1990): 6. in 16. mesto. - Aktivna osnovna sredstva na prebivalca (1990): 7. in 35. mesto. - Delež zaposlenih v skupnem prebivalstvu (1991): 6. in 12. mesto.' - Zaposleni z visoko in višjo izobrazbo med vsemi zaposlenimi (1988): 9. in 36. mesto. - Delež brezposelnih med za delo sposobnim prebivalstvom (1991): 3. in 26. mesto. - Delež primarnega sektorja v družbenem proizvodu (1990): 6. in 37. mesto. - Delež sekundarnega sektorja v družbenem proizvodu (1990): 1. in 4. mesto. - Delež terciarnega sektorja v družbenem proizvodu (1990): 12. in 62. mesto. - Družbeni proizvod na zaposlenega (1990): 4. in 6. mesto. - Število telefonov na 100 prebivalcev (1990): 12. in 47. mesto, (po novih dokaj številnih telefonskih priljučkih je občina Kamnik sedaj v obeh primerih na višjem mestu). - Število zdravnikov na 10000 prebivalcev (1990): 7. in 29. mesto. - Delež študentov v prebivalstvu (1991): 8. in 24. mesto. - Delež otrok v VVO med vsemi otroki (1991): 11. in 47. mesto. - Delež asfaltiranih lokalnih cest med vsemi lokalnimi cestami. (1989): 12. in 59. mesto. - Dolžina magistralnih in regionalnih cest na 100 km2 (1989): 8. in 37. mesto. Iz navedeni podatkov je razvidno, da je občina Kamnik v slovenskem merilu uvrščena izjemno visoko, tako po deležu sekundarnega sektorja (v industriji), v družbenem proizvodu kot družbenem proizvodu na zaposlenega in indeksu rasti prebivalstva; izjemno slabo pa je uvrščena po deležu terciarnega sektorja v družbenem proizvodu, asfaltiranih lokalnih cestah, deležu otrok v VVO. Slabša od slovenskega povprečja je tudi po deležu kmečkega prebivalstva, deležu aktivnih osnovnih sredstvih, zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo, deležu primarnega sektorja (v kmetijstvu in gozdarstvu) in dolžini magistralnih in regionalnih cest: relativno pa je na slabem tudi glede števila zdravnikov in deleža študentov, pa tudi glede števila podjetij na 1000 delovno sposobnih prebivalcev. Perspektivno je zlasti zaskrbljujoč nizek delež zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo kakor tudi dokaj nizko število vpisanih študentov; eno in drugo kaže namreč na razvitost človeškega dejavnika, ki ima v sodobnem svetu najpomembnejšo razvojno vlogo. Tretji pomembni kazalec jc število podjetij na 100 delovno sposobnih prebivalcev; ta kaže na eni strani na velikost podjetij, na drugi pa tudi na nastajanje številnih majhnih podjetij, kar izviraV prisotnosti podjetniške iniciative. V teh primerih imata izrazito boljši položaj sosednji občini Kranj in Domžale, ki pa imata, zanimivo, celo nekoliko višji delež kmečkega prebivalstva. Do podobnih razvojnih razlik bi prišli tudi znotraj vsake občine, torej tudi na Kamniškem. Tu so v ospredju zlasti tista področja, ki so po nekaterih določilih lokalne samouprave evidentirana kot prihodnje občine. Enako velja tudi za občine, ki bodo predstavljale prihodnjo pokrajino, tako v krajevnem kot v upravnem pogledu. Vedeti, s kom se združuješ ali na kakšni osnovi se posamezno področje osamosvaja, pa jc ena od osnovnih ugotovitev, ki omogoča konstruktiven pristop k ureditvi prostora na osnovi nove lokalne samouprave. DR. MARKO ŽKROVNIK Varstvo okolja - pogoj preživetja Svet postaja majhen. Prek modernih sredstev obveščanja lahko novica v trenutku obkroži svet. Sorazmerno s tem napredkom se je povečala tudi naša odgovornost za varovanje sveta - našega okolja, ki ga urejamo, spreminjamo in tudi uničujemo (onesnažujemo zrak, zemljo, zmanjšujemo ozonsko plast...). To spoznanje me je spodbudilo, da sem pred obravnavo v državnem zboru pri-pravljalcu Zakona o varstvu okolja posredoval nekatere pripombe. 1. Zakon o varstvu okolja mora predvidevati tako varovanje okolja, ki bo približno usklajeno in primerljivo z zahtevami in pogoji zakonodaje v sosednjih državah in standardom ISO 9000, sicer bo ta zakon brez praktične vrednosti. 2. Zakonski členi morajo biti naravnavni na (še nevzpostavlje-na) načela poštene pravne države. Vsebina zakonskih členov mora biti pregledna, razumljiva in kratka. Zakon mora določati meje pravic in odgovornosti, tako za predlagatelja kot tudi za uporabnike zakona. Določbe tega zakona morajo biti skladne z ustavo R Slovenije in ne nasprotujoče veljavnim zakonom. 3. Predlog zakona mora obsegati seznam zakonov, ki bodo z Zakonom o varstvu okolja smiselno povezani. V časovno razumem roku mora predlagatelj pripraviti osnutke zakonov, ki bodo načelna določila Zakona o varstvu okolja naredili operativno sposobna in določna. Mislim, da k temu zakonu smiselno sodijo še: - zakon o varovanju voda in gospodarjenju z njimi (tudi podtalnico); - zakon o varovanju zemlje in gospodarjenju z njo (tu je mišljena zemlja kot komunalna, gradbena, nerodovitna ekosocialna dobrina); - zakon o varovanju zraka (emisijah, imisijah škodljivih sestavin in zmesi ter trdnih delavcev); - zakon o ravnanju za nevarnimi snovmi za okolje: - zakon o energetiki, racionalni rabi energije, kuriščih. Vsi ti in še kateri zakoni bodo omogočili in zagotovili celovito varovanje našega okolja, okolju prijazno proizvodnjo in naš razvoj ter omogočili nemoteno vključevanje v evropske gospodarske in tržne tokove, nam pa pomagali preživeti. PAVEL OCEPEK Dopisujte v Kamniški občan ivljenje je nenadomestljivo Človek je najprej in najbolj sam sebi odgovoren za svoje življenje. Če je sam pri sebi storil vse za zdravo in varno življenje in ogroženost še vedno obstaja izven njegove volje in moči. potem je prav, da na to opozori svet okoli sebe, ki morda njegove sti- lis Unevofc gasenempl življenje deklice je nenadomestljivo ske ne opazi ali pa se ne zmeni zanjo. Stanovalci blokov ob Kajuhovi poti že dolgo čutijo stisko in ogroženost, ki prihaja iz njihove neposredne bližine. Preži pred vrati njihovih domov. Preko sedemdeset ljudi živi z njo. Več kot polovica starejših in dobra četrtina otrok. Torej dve kategorji prebivalcev, katerih varnost bi nas morala še kako zanimati. Po cesti, ob kateri živijo, pa vsak dan hodi še veliko drugih otrok. Med sedmo in osmo uro zjutraj so jih našteli preko 150. Okoli poldneva, ko se dopoldan-ci vračajo iz šole in hitijo v šolo popoldanci, jih je na cesti še veliko več. Seveda bi cesta, ob kateri živijo prebivalci s Kajuhove poti, ne predstavljala zloveščega prizorišča, če bi bili stanovalci in šolarji edini udeleženci v prometu. Pa je cesta tudi prizorišče živahnega prometa jeklencev na štirih kolesih. A da bi bili samo ti. Pa niso. Po njej vozijo tudi težki tovornjaki na več kot štirih kolesih. Cesta ječi pod njihovo težo. Ogroženi niso samo stanovalci in otroci na poti v šolo, knjižnico, šolska igrišča, glasbeno šolo. .3. Ogrožene so kanalizacijske cevi pod asfaltno prevleko in celo domovi stanovalcev. Tako živijo prebivalci ob Kajuhovi poti že veliko let. Ob cesti, ki ne premore pločnika in ne opozorilnih tabel, ki bi omejevale hitrost. Njihove potrpežljivosti jc zdaj konec. Izgovarjanje krajevne skupnosti, da je za varno pot v šolo poskrbela z asfaltiranim dovozom do parkirišč za stanovalce dela Kovinarske ceste, je iz trte zvito, saj ta pot ni nikoli (prvenstveno) služila kot peš pot v šolo. Ogroženi stanovalci pravijo, da jc KS s takšno rešitvijo oblastniško in nenamensko trošila denar, saj jc dobra tretjina poti še vedno makadamska in se, zvita med vrtovi in garažami, zopet priključi na Kajuhovo pot. Kakorkoli že, krajevna skupnost s cesto, ki jo je uredila med bloki, ni niti zmanjšala, kaj šele odpravila stisko prebivalcev ob Kajuhovi poti in vseh, ki hodijo po njej. Prebivalci ob Kajuhovi poti so zdaj na problem javno opozorili s protestnim pismom. Z njim zahtevajo takojšnjo ureditev Kajuhove poti. Zagrozili so tudi, da bo njihov naslednji korak popolna fizična zapora ceste. Kol sem zapisala na začetku, ljudje smo dolžni najprej sami storiti vse za varnost svojega življenja.. In življenje ob prometni, ozki in neurejeni, a zelo prometni cesti jc nevarno. Torej, ljudje, doma ob Kajuhovi poti, opravljajo le svojo človeško dolžnost! IVANA SKAMEN Europa donna - Ženska Evrope Gibanje proti raku dojke Društvo onkoloških bolnikov Slovenije se je pridružilo gibanju Europa Donna, ki ima za svoj cilj zmanjševanje umrljivosti žensk zaradi raka dojke. Ta bolezen je še vedno v porastu in najbolj ogroža življenje žensk v Evropi, saj jih zaradi nje zboli več kot 250.000 vsako leto, v Sloveniji pa že okrog 700. Čeprav zbolevanje še vedno narašča, pa so po drugi strani vzpodbudni uspehi zdravljenja in vse večje možnosti zgodnjega odkrivanja. Da bi gibanje doseglo svoj cilj, je potrebno čim večje osveščanje vseh žensk o raku dojke in s skupnimi močmi bodo dosegle potrebno podporo vseh evropskih vlad in sistemov zdravstvenega varstva za še uspešnejši boj proti tej bolezni. Zato je prvi cilj gibanja, da do junija 1993 zbere iz vseh evropskih dežel 1 milijon moških in ženskih podpisnikov ustanovne listine, kar bo dalo potrebno moč za zahtevo po izboljšavah na tem področju. PODPISNIKI USTANOVNE LISTINE »EUROPA DONNA - ŽENSKA EVROPE« ZAHTEVAJO OD VSEH ŽENSK: - da seznanjajo s tem problemom druge ženske v svojem okolju, - da se naučijo in redno izvajajo samopregledovanje dojk, - da v večji meri zahtevajo specialistične preglede, posebno še v obdobju po menopavzi, - da se z vso resnostjo seznanjajo z rakom dojke že od dekliških let naprej, - da zahtevajo mamografijo (rentgensko slikanje dojk) po 40. letu starosti in vsaki dve leti po 50. letu starosti. OD VSEH SPLOŠNIH ZDRAVNIKOV: - da vse svoje pacientke seznanjajo z resnostjo raka dojke in jim tudi vsako leto dojke pregledajo, - da ženske učijo in jim svetujejo samopregledovanje in jih ob najmanjšem sumu napotijo na mamografijo, - da napotijo na mamografijo vsako pacientko po 40. letu starosti, - da tekoče sledijo vsem novostim in napredkom s področja raka dojke. OD VSEH ZDRAVNIKOV SPKCIA LISTOV: - da z vso strokovno potrpežljivostjo obrazložijo vsaki pacientki njen primer na tak način, da ga bo popolnoma razumela. - da dovolijo pacientki, da izve vse o svoji bolezni in da se lahko posvetuje tudi z drugimi specialisti, - da se obvežejo v okviru možnosti uporabljati načine zdravljenja, ki ženske ne pohabijo, kot tudi rekonstrukcijo dojke, - da ponudijo pacientki izbiro med vsemi možnimi načini zdravljenja in ji pojasnijo vse postopke pred operacijo in po operaciji, - da pomagajo pacientki po prestani operaciji razumeti pomembnost njene celostne rehabilitacije, to je fizične in psihične. OD VSEH VODILNIH OSEB V ZDRAVSTVU: - da pospešujejo množične programe za zgodnje odkrivanje raka dojke, - da povečujejo število razpoložljivih mamografov in tako znatno skrajšajo čakalno dobo za pregled, - da ustanavljajo nove centre za bolezni dojk, predvsem na tistih območjih, kjer še niso dani pogoj«. - da pospešujejo strokovno izpopolnjevanje zdravstvenega osebja s področja raka na dojki. VABIMO VAS, da se pridružite milijonu podpisnikov Ustanovne listine »EUROPA DONNA -.ŽENSKA EVROPE, na naslov: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Onkološki inštitut, Zaloška 2, 61105 Ljubljana Društvo bo zbrane podpise posredovalo evropskemu vodstvu projekta v Milanu. NAPREDEK Iščemo prevoznika s kombijem (trafic), ki bi pogodbeno za našo firmo vozil trgovsko blago iz centralnega skladišča - DISKONTA - v Jaršah do kupcev na območju 30 km (Domžale, Kamnik, Ljubljana). Prijave oz. ponudbe naj interesenti dostavijo do 28. maja 1993 na naslov NAPREDEK, Trgovina, d. d., Domžale, Ljubljanska 64. Veliko malih skrbi Na naš vroči telefon se je javilo nekaj občanov, vprašanja pa so bila pestra; kažejo skrb mnogih za lepše okolje, mir, red in varnost..., razen tistih, ki delajo drugače in jim vsega tega ni mar. Odslužen avtobus Bralec Novak iz Soteske jc povedal, da tako njega kot številne druge mimoidoče moti stari, odslužen in nevozen avtobus, ki že nekaj časa stoji Pod skaleo. Z njim so se menda pripeljali begunci, sedaj pa kazi okolje. Na policijski postaji so nam povedali, da avtobus ni na javni površini, pač pa na površini, ki je last Športne zveze, torej je ona, ki mora poskrbeti za ostanke nesrečnega avtobusa. Na Športni zvezi smo dobili takojšen odgovor, da bodo z ograjo zavarovali zemljišče, da v prihodnje ne bi prišlo do takšnih in podobnih parkiranj ali pa kar trajnih odlaganj odsluženih cestnih veteranov. S pomočjo policije so že ugotovili, kdo jc lastnik. Le-ta pa je obljubil, da bo vozilo v najkrajšem času odstranil. Tudi inšpekcijska služba je obveščena. Tako lahko pričakujemo rešitev tega problema že v kratkem. Cesta v Spodnjih Stranjah Bralka Jožica Lipičnik sprašuje: Kdaj bo obnova ceste v Sp. Stranjah? Takšna, kot jc, ni več primerna za tolikšen transport. Že več kot pred letom dni je bilo sklenjeno na razširjenem sestanku KS, da se omeji osna obremenitev, kolikor cesta v doglednem času ne bo obnovljena. Nadalje sprašujem glede nadzora nad prometom. Hitrost vozil je bistveno večja od dovoljene. Cestišče onesnažujejo tovornjaki s peskom, zemljo, umazano vodo, odpadnim materialom, čisti ceste nihče. Tako se ob suhem vremenu dvigajo oblaki prahu, skratka, razmere so kot na divjem zapadu. Nikoli pa na naši cesti ne vidimo policaja, ki bi promet nadzoroval in pomagal reševati problem. Taka je pot v šolo za naše otroke, ki so povsem nezaščiteni, kajti pločnik je zanje nekaj, česar verjetno ne bodo dočakali. Morda nas bo kakšno ugaslo otroško življenje zdramilo! Vsako oglašanje se zdi, kot bi v rešetu nosil vodo! Tako kot vloge za sanacijo ekološke problematike pri Graditelju za postavitev protihrupne ograje proti Spremembe zakona, s področja urejanja prostora (Nadaljevanje) Spremembe in dopolnitve zakona uvajajo in določajo elemente odškodnine, ki jo je dolžan plačati investitor nedovoljenega posega v prostora, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik oziroma upravljalec zemljišča, kadar so kljub opravljenim inšpekci jskim in drugim predpisanim ukrepom povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na kulturni dediščini. Vsebovane so prepovedi ravnanj, izdajanja dovoljenj in drugih odločb ter sklepanja pravnih poslov, ki so sicer predpisani ali nujni v zvezi s posegom v prostor, ki se izvaja na zakonit način. S tem se ukinja možnost t.i. dejanske »legalizacije« nezakonitih posegov v prostor, ki se kljub njihovi formalnopravni nelegalnosti dogajajo z dejanji, kot so: - priključitev na komunalne objekte in naprave ter druga infrastrukturna omrežja; - dodelitev hišne številke; - vpisi in spremembe v zem- ljiški knjigi, katastru in drugih geodetskih evidencah; , - uporaba ali opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti; - promet z nedovoljenimi objekti ali z zemljiščem, na katerem so; - sklepanje kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, opravilnih in drugih pravnih poslov ter - odmera davčnih in drugih dajatev. Navedni akti in pravni posli ter pravni posli za izvajanje gradbenih in drugih del bodo nični, hkrati pa navedena dejanja predstavljajo tudi podlago za določitev gospodarskih prestopkov in prekrškov. Zaradi varnosti pravnega prometa in zaradi zavarovanja plačila stroškov, odškodnin in kazni, določenih s spremembami in dopolnitvami zakona, se uvaja institut obvezne zaznambe inšpekcijskih odredb, prepovedi in možnih bremen v zemljiško knjigo, hkrati pa uvaja zakonito zastavno pravico za zavarovanje plačil na nepremičninah zavezanca. Da bi zagotovili neodvisno in učinkovito službo za operativno izvajanje odstranitve objekta ali dela objekta, del v zvezi z vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali drugo obliko saniranja nedovoljenega posega v prostor ter del v zvezi s hrambo zaseženih predmetov, določa zakon, da se ta dela opravljajo kot republiška javna služba v skladu z zakonom in na način, ki ga predpiše vlada. Pri njenem organiziranju pa se mora upoštevati tudi načelo regi-onalnosti. Z zakonom so določeni pogoji, postopek in trajanje odloga izvršbe glede na dan uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona obstoječih nedovoljenih posegov v prostor. Odlog je mogoč, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - Če investitor nedovoljenega posega v prostor, za katerega je predpisano lokacijsko dovoljenje, v 90 dneh od dneva uveljavitve predlaganega zakona zaprosi pri pristojnem organu za urejanje prostora za odlog prisilne izvršbe, pri čemer ni pomembno, ali je bil inšpekcijski postopek že uveden in ukrep izrečen ali ne; - če investitor pred vložitvijo vloge ali ob njej vplača depozit v višini 2.500 tolarjev za kvadratni meter bruto etažne površine stanovanjskega, počitniškega, gospodarskega ali poslovnega objekta, vendar ne manj kot 150.000tolarjevozirbma 150.000 tolarjev za druge nedovoljene posege v prostor na račun stanovanjskega sklada Republike Slovenije; - če po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona ne nadaljuje z nedovoljenim poseganjem v prostor. Navedeni odlog izvršbe bo trajal 12 mesecev od dneva uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona. V tem času pa ne bodo mirovali inšpekcijski postopki. Inšpekcijske službe bodo tudi v tem času izvajale inšpekcijsko nadzorstvo, in sicer za nedovoljene posege, začete pred uveljavitvijo predlaganih sprememb in dopolnitev zakona, po sedaj veljavnih določilih Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, od sprememb in dopolnitev pa se bodo uporabljale le spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na vročanje in izvrš- .->' (Nadaljevanje prihodnjič) Načelnik inšpektorata STANE ZARNIK, iur somejašem, ki smo jo poslali občinski inšpekcijski službi. V dvanajstih letih se ni izbojšalo ničesar, raje poslabšalo. Delovni čas Graditelja ni omejen, belonarna bobni do večernih ur. O prijaznem okolju poslušamo na TV, zlasti pred volitvami. Naše okolje je surovo. Za prvi odgovor je pel telefon na vse strani. Cestno podjetje Domžale, cesto podjetje Ljubljana, končno so nas napotili na ministrstvo za promet in zveze, od tod pa na lastno institucijo republiško upravo za ceste. Po več telefonskih pogovorih z raznimi osebami (ki so nas vselej napotile na naslednjo), smo dobili zadovoljiv odgovor. Oseba, ki nam ga je dala, je sicer strokovnjak, ki dobro pozna razmere na terenu, ni pa pooblaščen za informiranje. Zato ostane neimenovan. Cesta je precej razrita, zaradi tega je tudi uvrščena na zelo visoko prioriteto, in sicer tako visoko, da bi se je lotili že letos, če ne bi... Če ne bi bilo tako, kot pač je, da ni denarja. Torej volja je, sredstev pa ni. Kljub temu bo bralka vsaj malo potolažena, z njo vred pa tudi mnogi uporabniki te ceste. Glede na to, da letos verjetno (še) ne bo denarja, je cesta na visoki prioriteti za prihodnje leto. Prioriteta pa tudi nekaj velja! Tu pa je še problem pločnikov, kar pa bo treba urediti v sodelovanju in sofinanciranju z občino Kamnik, tako so nam rekli na republiški upravi za ceste. Na drugo vprašanje, ki se nanaša na delo policije glede nadzora nad prometom na tej cesti, je odgovor kratek in jedrnat. Policija je prisotna, saj opravljajo radarsko kontrolo na tej cesti kar pet- do šestkrat tedensko; o čemer se lahko prepriča vsak, nemalo jc tistih, ki plačajo kazen zaradi prehitre vožnje. Na tretje vprašanje nam je odgovoril vodja gradbene operative pri Gradbincu Boris Robič. Zadevo ima sedaj v rokah Zavod za varstvo pri delu iz Ljubljane. Meritve bodo opravili v prvi polovici maja. Od rezultatov pa bo odvisna rešitev. Inženir Smrkolj iz zavoda za varstvo pri delu bo tudi predlagal ustrezno rešitev, seveda če bodo rezultati meritev presegli dovoljeno mero. Obletnica Viktorja Mihelčiča Bralec Viktor Ciglič sprašuje: Na koncertu ob 80-letnici Viktorja Mihelčiča, priznanega glasbenega pedagoga, kije bil 12. marca, je sodelovalo nekaj zborov, med drugimi tudi zbor šole Frana Albrehta, ni pa sodeloval zbor iz šole Toma Brejca, kjer je g. Mi-helčič poučeval. Zakaj zbor iz te šole ni nastopil na proslavi? Viktor je kol učenec tudi sam pel v tem zboru, zato ga to še toliko bolj zanima. Ža odgovor smo povprašali ravnatelja OŠ Toma Brejca Vuka Smiljaniča, ki jc rekel, da o proslavi niso bili obveščeni niti povabljeni, naj na njej nastopijo z zborom. Dobili so samo osebna vabila za udeležbo na proslavi, kjer so gospodu Mihelčiču v imenu šole čestitali in mu osebno izročili darilo - knjigo s posvetilom. Isti bralec sprašuje se: Zakaj kamniški Mali grad ni več osvetljen? Na to vprašanje nam je odgovoril namestnik sekretarja za varstvo okolja in prostorsko urejanje Marko Magister. V decembru 1992 je bil izdelan projekt osvetlitve. Zaradi pomanjkanja sredstev pa to ni šlo v proračun, ker so sredstva minimalna. Pri delitvi je bilo veliko polemik. Celo plačevanje javne razsvetljave je že problematično, zato tudi Mali grad in drugi objekti niso osvetljeni. Pripravil: B. REPE o naših gorah, strankarsko dogajanje KAMNIŠKI OBČAN 5 Letna skupščina Zelenih Kamnika V petek, 16. aprila, so Zeleni Kamnika sklicali letno skupščino, ki so se je ob članih in somišljenikih udeležili tudi predstavniki SO Kamnik, drugih strank in društev, Zelene Slovenije pa sta zastopala mag. Marinka Draksler in Ivan Tomšc. Iz poročila Zelenih Kamnika je razvidno, da smo se pri svojem delu med obema skupščinama posvetili predvsem ekološkim problemom, zlasti tistim, ki zadevajo mesto Kamnik in kamniško občino. - Dosegli smo, da jc bil sprejet maratorij za gradnje na Veliki planini. S tem nismo zavirali obnove stanov, domov in drugih vzdrževalnih del, želimo pa, da se bo V. planina razvijala v skladu s sprejetimi smernicami razvojnega načrta. ~ Na osnovi strokovnih pripomb, ki jih jc pripravil naš član Miro Klemene, sicer energetik, smo dosegli spremembo projekta elektrifikacije Velike planine. Namesto daljnovodov bo izveden projekt kabelske izvedbe (kablii v zemlji), kar bo preprečilo nasilen poseg v planino in je tudi ekološko bolj sprejemljiv. - Vztrajali smo pri zahtevi, da Skupščina občine Kamnik zaposli profesionalnega ekologa. Tako imamo že leto dni svetovalko za varstvo okolja pri Sekretariatu za urejanje prostora in varslvo okolja. To jc Mojca Logar, dipl. ing. kemijske tehnologije; v sestavi novega IS pa je tudi neprofesionalni član, zadolžen za ekologijo - dr. Jani Urbane, kar kaže, da so bile "Ppštevanc potrebe po strokovnih odloči.....i- •■ --■> —«■ -■- ■- Na odločitvah s "področja ekologije ia osnovi zbranih podatkov komisije za varstvo okolja pri IS o stopnji onesnaženosti zraka v Kamniku (smo na nezavidljivem 3. mestu v Sloveniji) smo zahtevali, da občinski sekretariat za UP in VO prične s pripravo idejno projektne dokumentacije za plinifikacijo Kamnika in da povečamo število merilnih mest za ugotavljanje onesnaženosti zraka. Smo na najboljši poti. da se naše zahteve uresničijo, saj idejno in projektno dokumentacijo žc pripravljajo, imamo pa tudi žc troje merilnih mest. Da je pristop resen, kaže tudi podatek, da v občini dela posebna strokovna skupina na energetskem projektu za Kamnik, v pripravi pa jc tudi odlok o prepovedi prodaje energentov s preveliko vsebnostjo žvepla. - Ves čas smo opozarjali na problem črnih odlagališč. V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, lovci, ribiči in posameznimi občani smo skušali popisati in zaznamovati čim več lokacij. Dobra volja vseh sodelujočih pa jc bila premalo za obsežnost tega problema; poleg tega pa mora tako delo potekati strokovno in organizirano. Na našo ponudo jc sekretariat za UP in VO sprejel to med svoje naloge in delo Predal strokovno usposobljeni organizaciji OIKOS. Tako imamo danes popisana vsa črna odlagališča, njihovo vsebnost in velikost. Ostane torej še sicer najzahtevnejši del, t0 je sanacija odlagališč, kar pa jc Povezano s precejšnjimi stroški. Zeleni Kamnika se bomo trudili, da bi tudi dobili iz republiških sredstev pn-primercn delež za odpravo tega problema. Zeleni Kamnika vztrajamo pri selektivnem zbiranju odpadkov pri izvoru, tako kot jc to organizirano v zahodnih državah in v nekaterih Predelih Slovenije. Naš predlog, da se povežemo s podjetjem Sauber-macher, jc temeljil predvsem na jem, da smo si ogledali njihovo de-•o m organizacijo na Štajerskem in v Prekmurju in ugotovili, da svoje naloge opravljajo dobro. V Kamniku jc koncesijo pridobilo podjetje njbhcus, ki jc sicer obljubljalo selektivno zbiranje, vendar jc sedaj zamenjalo samo manjši del zabojnikov, kaj več pa ni bilo storjenega, "•''eni Kamnika bomo. ludi preko naših delegatov v skupščini, vztrajali pri selektivnem zbiranju odpad-kov- saj so zanj tako ekološki kot ekonomski razlogi. Prav tako bomo Podpirali izgradnjo kompostarnc W«. prekladamo - sortirni postaji v Suhadolah. Na povabilo Komunalnega podjetja Kamnik in podjetja Publicus smo si ogledali podoben objekt v okolici Dunaja in se pre-Pricali o smotrnosti lake naložbe. kvaliteti tako pridobljenega komposta in dejstvu, da taka kompostoma rešuje vpašanje organskih odpadkov na zelo velikem podroe-)u- ni pa nepomemben tudi ekonomski dejavnik. ~ Komisija za varstvo okolja pri IS, v kateri so sodelovali tudi člani Zelenih Kamnika, je obiskala več podjetij in se pogovarjala o ffkolo-ških problemih, ki izvirajo iz njihovih proizvodnih procesov. Opaziti-jc, da podjetja posvečajo varstvu okolja vedno večjo skrb. - Pri izdelavi zazidalnega načrta za KIK (podjetje predstavlja potencialno nevarnost za Kamnik) smo s svojimi-pripombami na ta načrt dosegli, da se bo tehnologija proizvodnje postopoma spremenila, tako da bo zmanjšan varnostni pas na obzidje podjetja, dolgoročno (do leta 2010) pa je predvideno, da se nevarna proizvodnja preseli iz Kamnika. - Zavedajoč se pomena pitne vode, smo dali pobudo, da se vodni viri pitne vode ustrezno zaščitijo. Poleg že zaščitenega vira na Iverju je sedaj postavljena ustrezna ograja pri izviru Pod skalco in jc s tem zmanjšana možnost, da bi zaradi razlitja ali kake druge nesreče prišlo do onesnaženja. - Ob vetrolomu na Starem gradu smo dali delegatsko pobudo, da se posledice odpravijo oziroma ustrezno sanirajo, saj jc s tega pobočja grozila stalna nevarnost tako pešcem kot voznikom. Rcsjc, da jc bilo za pridobivanje razumevanja, predvsem pa sredstev, potrebno potrošiti dokaj časa, so pa dela sedaj v teku, čeprav smo obveščeni, da jih bo izvajalec, Podjetje za urejanje hudournikov, prekinil, ker jc sredstev premalo. - Na področju obveščanja javnosti, kar se nam zdi še posebej pomembno, smo objavili več prispevkov v Kamniškem občanu. Lotevali smo se najrazličnejših tem - onesnaženosti zraka, problema odpadkov, pridelave zdrave hrane, embalaže, prednosti plina pri zmanjševanju onesnaženosti zraka, zdrave prehrane, itd. Lahko rečemo, da je v skoraj vsaki številki izšel kak članek, ki je obravnaval zeleno problematiko, kar kaže tudi na to, da uredništvo z razumevanjem in naklonjenostjo podpira urejanje ekoloških problemov. - Obveščanju in ozaveščanju jc namenjena tudi oddaja EKOMI-NUTE na CATV IMPULZ, ki jo je pripravljala Ivana Učakar in je prav, da se ji zahvalimo za njen trud. Sedaj oddajo pripravlja Alenka Brlogar, po našem mnenju strokovno in tematsko primerno. Zeleni smo se odločili, da ji bomo pri tem pomagali, še posebej, če bo potrebovala sogovornike - strokovnjake, ki so naši člani. - Organizirali smo tudi akcijo zbiranja rabljenih baterij. Pri tem smo naleteli na ugoden odziv pri krajanih in trgovskih podjetjih, vendar je nastal tudi problem, kam sedaj z njimi, ker še vedno nimamo urejeno, kako ravnati s posebnimi odpadki, se pravi, kje jih uničevati. - Pripravili smo več javnih tribun: o onesnaženosti zraka, o odpadkih in kam z njimi, o biovrtnar-jenju in uporabi biozaščitnih sredstev, o kompostiranju, o novem načinu zdravstvenega zavarovanja; na vseh so sodelovali priznani strokovnjaki. - V sodelovanju s TP Kočna - sadna drevesnica smo organizirali prodajo žc pripravljenih škropiv za sadno drevje. Smo sicer pristaši sadjarstva brez uporabe kemičnih sredstev, ker pa vemo, da jih sadjarji kljub temu uporabljajo, je bolje, da jih kupijo strokovno pripravljena in v količinah, ki jih potrebujejo, saj so sredstva za zaščito pakirana v, za domačo rabo, večinoma prevelikih dozah. V sodelovanju s TP Kočna - sadna drevesnica smo organizirali tudi prikaz strokovnega obrezovanja sadnega drevja. - Na pobudo in ob strokovnih nasvetih Zelenih Kamnika jc pisateljica in novinarka Mateja Rcba napisala knjigo Jurček in Packarija. knjiga na poljuden način pove, kaj lahko otroci in odrasli sami naredijo za zdravo okolje. Izšla jc v nakladi 5.000 izvodov in vse osnovne šole v Sloveniji so jo dobile brezplačno; toliko izvodov, kolikor imajo oddelkov od 1.-4. razreda. Odziv šol jc bil izjemno dober, saj so številne pisno pohvalile tako vsebino kot namen, v mnogih občinskih knjižnicah pa je bila uvrščena na seznam najbolj branih knjig. Realizacijo projekta so finančno podprli ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora in ministrstvo za šolstvo ter številni drugi sponzorji, med njimi tudi IS občine Kamnik. - Za osnovne šole smo pripravili Zeleni parlament, kjer so učenci znanim ekološkim strokovnjakom lahko zastavljali vprašanja na to temo. Po parlamentu je potekal kviz: KAJ VEM O OKOLJU IN EKOLOGIJI? Tekmovalce smo nagradili z izletom (dva avtobusa) na Ptuj, v Kidričevo in Maribor. V Kidričevem smo si ogledali rdeče blato pri aluminijskem kombinatu in izvedeli več o tem, kakšne težave povzroča okolju in ljudem. Mladi šolarji so si ogledali tudi jez hidroelektrarne pri Ptuju in bili seznanjeni s problemi, ki jih taki jezovi ustvarjajo, v Mariboru pa smo obiskali podjetje Saubcrmacher, kjer so nam predstavili organizirano selektivno zbiranje odpadkov. - V okviru dneva Zemlje smo posadili drevesa v Prašnikarjevcm in Kršmančcvcm parku; sodelovali so tudi otroci iz vrtca. - Sodelovali smo tudi na prireditvi ŽIV - ŽAV, ki jo prireja Mladinski center. Na zeleni stojnici smo otrokom delili strokovne prospekte in ob pomoči Srednje šole tiska in papirja iz Ljubljane demonstrirali prikaz izdelave papirja iz odpadnega papirja. - Organizirali smo tudi čiščenje bregov Bislrice in Nevljice, v sodelovanju z ribiči in krajani Ncvclj. S temi akcijami smo želeli opozoriti na to, koliko odpadkov - tudi strupenih - se nabere na bregovih vodotokov zaradi malomarnosti, nc-ozaveščenosti, pa tudi neznanja, saj smo ravno v tem času imeli večji pomor ribjega zaroda zaradi strupene snovi, ki jc bila odvržena v Nevljico. Lahko rečemo, da jc vedno več občanov, tako iz mesta kot okolice ekološko angažiranih, saj dobivamo veliko obvestil in opozoril o posameznih primerih onesnaževanja okolja, karakteristično pa jc tudi to, da se občani s protesti oglašajo tudi v Kamniškem občanu. V sodelovanju z občinskimi organi poskušamo najti ustrezne rešitve in primerno ukrepati. Primeri, ki so jih posredovali ali sprožili krajani: mo-tokros v Olšcvku, črna odlagališča na Kozjaku, posoda s strupenim škropivom in izpust olja v Nevljico, večji odvrženi kosovni material, prijave večjega onesnaževanja zraka, protesti kmetov, da lastniki psov vodijo le-te na travnike in jim povzročajo škodo itd. - Kljub temu da je občasno prišlo do posameznih nesoglasij, lahko trdimo, da sc IS SO Kamnik in strokovne službe pokazali zadostno razumevanje za predloge in pobude Zelenih Kamnika; razumeti pa jc potrebno" tudi to, da je za urejanje nekaterih problemov potrebno več časa, največkrat pa je težava, kje najti sredstva. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da ekološka zavest, pa tudi naklonjenost tako pri krajanih kot občinskih službah narašča v skupno dobro vseh nas, in upamo, da bo tako ali celo bolje tudi v prihodnje. Naj sc na koncu zahvalimo za sodelovanje in pomoč vsem članom in somišljenikom, skupščini in IS SO Kamnik, posameznim sekretariatom in strokovnim službam, predvsem pa delegatom skupščine, ki so podpirali in omogočili sprejem marsikaterega za ekologijo pomembnega sklepa. ZELENI KAMNIKA Odprto pismo predsednika skupščine NPK ali Čemu ovinkarjenje? 1. Spomladansko čiščenje hiš in vrtov je za nami. V politiki pa bi ga, kot kaže, nekateri šele radi začeli. Spoštovana Nova parlamentarna koordinacija, ne vem, zakaj se mi tako po ovinkih in s tako prozornim iskanjem argumentov obotavljate povedati, da me želite zamenjati. Povsem razumem, da so volitve mnoge med vami močno razočarale. Tudi sam bi bil bolj vesel, če bi mi družbo v parlamentu delal še kakšen Kamničan, vendar je bilo, kot je bilo. Volivci so nas nagradili tako, kakor smo jih pač s svojim dosedanjim delom uspeli prepričati. In prav zaradi njih se niti tako po ovinkih nagovarjan niti drugače ne morem dati prepričati, da bi odstopil. Ubrati boste morali drugačno pot. Odgovoriti na vaše navedbe sem dolžan bolj zaradi vaše vztrajnosti in obojestranskega obveščanja javnosti, kot pa zaradi tehtnosti vaših trditev. Odgovor g. Pavlu Ocepku je pridružen, kot je on pridružen Novi parlamentarni koordinaciji. 2. Sklicevanje na strokovnost, poštenost, morda tudi resnicoljubnost Nove parlamentarne koordinacije (Humar - Skamen - Podbrežnikov DEMOS) in Pavla Ocepka, člana predsedstva SO Kamnik, vodi tudi mene pri k analiziranju navedb piscev političnih prispevkov. Kot predsedniku skupščine mi jc v veselje, da pisni prispevki Problema krvavškega vodovoda Je krvavški biser še biser? Poročilo o prizadevanjih za rešitev problema krvavškega vodovoda Prebivalci Komende, Mengša in Vodic smo s pomočjo občin Kamnik, Domžale in soudeležbo občine Lj. Šiška v letih 1964 do 1966 zgradili krvavški vodovod z zajetjem pri izviru potoka Reka. Voda, ki je pritekla po ceveh izpod Krvavca po večletnem delu, je bila zelo kvalitetna, zato se je zanjo udomačil izraz »krvavški biser«. Zaradi vedno večjih potreb in želje po dobičku je upravljalec vodovodnega sistema Hidrome-tal Mengeš širil obseg porabnikov dotlej, da je pričelo vode zmanjkovati. Zvrtali so vrtino v goro in priteklo je 90 mVsek. nove vode za vodovod do Domžal in Trzina. Zopet je pričelo zmanjkovati vode, kajti zaradi intenzivnega črpanja in majhnih zimskih padavin se je znižala podtalnica. Sprememba je povzročila osušitev zajetja, sprožil se je plaz, ki je skalil površinsko zajetje. Po dvaindvajsetih letih se je krvavški biser spremenil v belkasto brozgo. Nevihta pod Krvavcem pa nam namesto obvestila po radiu pomeni: »Zaradi vdora površinske vode v zajetja jc potrebno vodo preku-havati«. Vodstvo Stanovanjsko-komunalnega podjetja iz Domžal si prizadeva rešiti problem, naročilo je novo vrtino, ki naj bi izločila površinsko zajetje. Izredna suša poleti 1992 je povzročila dodatno pomanjkanje vode zaradi okvar na cevovodih. Zapiranje posameznih odsekov je povzročalo podtlak, ki je na okvarjenih mestih omogočal vdor površinskih vod. Verjetno je tako zašla okužba v cevovod Komenda-- Vodice. Tudi Komendčani smo se zamislili ob tem. Marko Zadr-gal je podal poslansko vprašanje upravljalcu vodovoda. To vprašanje je bilo verjetno spodbuda za organizacijo predvoliine problemske konference LDS v Komendi. Ali je krvavški biser še biser. Udeležba ministra Jazbin-ška, predsednika Sob Kamnik M. Lavrinca, sekretarja VOUP M. Magistra, direktorja vodovoda Duhovnika in drugih je napovedovala upanje, da je uspeh blizu. Sam sem se udeležil srečanja kot predsednik zbora KS in kot občan, ki mu ni vseeno, kakšno vodo pijejo sokrajani. Prizadev- no sem se vključeval v razpravo in vestno zapisoval tehtne pripombe posameznikov. Opozoril sem zlasti na slednje: - Neurejeno sanitarno in komunalno ureditev RTC Krvavec. - Premajhno in slabo varovano vodovarstveno območje vodnega zajetja. (Zz odlokom je zavarovan samo del grape, v kateri je zajetje, čeprav se v to vpadnico steka večina odpadnih in meteornih voda s področja RTC Krvavec.) - Nepravilna izvedba greznice, zlasti izpust iz greznice, ki je speljan v podzemno razpoko. - Opozoril sem na preveliko prisotnost nitratov, ki z vodo pronicajo v globinske zbirnike. To se bo dogajalo vse dotlej, dokler bodo v RTC trosili ureo za utrjevanje smučišč. - Opozoril sem na starost (30 let) vodovodnega razvoda, ki je bil že tedaj zgrajen iz neustreznega materiala, ki je podvržen staranju in krhkosti. Azbestnoce-mentne-salonitne cevi bo nujno treba kmalu zamenjati. Zaradi navedenih razlogov je utemeljena bojazen, da tudi nova (tretja) vrtina ne bo rešila vseh zadreg. Vem, da ima Kamnik dovolj dobre pitne vode, zato sem predlagal kot ustrezno rešitev povezavo obeh vodovodnih sistemov. Z uvajanjem čiste vode iz zajetja Iverje bi zmanjšali količino nitratov v krvavški vodi pod dopustno mero. Raziskave kr-vavških zalog bi nadaljevali, ko bo ekološko zadovoljivo urejena komunalna ureditev RTC-ja. Razpravljala so sprejeli moje navedbe med sklepe. Dogovorjeno je bilo, da se preveri možnost vodovodnih povezav, kar naj opravita komunalni podjetji, ki vzdržujeta vodovodna sistema. Kljub aktivnemu sodelovanju pri obravnavi sva bila s sekretarjem VOUP Magistrom povsem izločena iz medijskega poročanja o dogodku. (CATV jc retuširala posnetke, g. Zamik je v Občanu zamolčal najini imeni. Na osnovi omenjenih sklepov sva z Magistrom na decembrski seji UO sklada stavbnih zemljišč predlagala, da le-ta zagotovi sredstva za pripravo študije in projektov za povezavo obeh vodovodnih sistemov. Sklad je predlog sprejel, rezerviral 500.000 SIT in predlagal Komu- nalnemu podjetju Kamnik, naj pripravi študije in projekte. Vzroki za še neuresničeno povezavo torej niso posledica »počasnosti obeh vplivnih Komend-čanov g. Magistra in Ocepka, »kot trdi g. Maks Lavrinc, vzrok je v dejstvu, da bo študija o možnosti povezave obeh vodovodov izdelana v maju 1993. Sekretariat VOUP in Sklad se zavedata pomembnosti oskrbe z zdravo pitno vodo, zato namenjata znatna sredstva za zavarovanje in oskrbo s pitno vodo v občini Kamnik. Sekretar za VOUP je prisoten na vseh medobčinskih sestankih, kjer rešujejo te probleme. Komunalno podjetje Domžale je dne 30. 4. 1993 v Ur. I. R Slovenije objavilo Razpis za gradnjo 5,2 km vodovoda Komenda--Vodice. Smatra, da je ta odsek najbolj kritičen, kajti inf. bolezni, ki so se pojavile lansko poletje na Vodiškem, so lahko posledica vdora nečiste vode iz okolja v vodovodni sistem na poškodovanih mestih. Upam, da gre tokrat zares, da bo znaten del sredstev prispevalo tudi ministrstvo za VOUP in tako omogočilo, da krvavškemu biseru vrnemo ime. PAVEL OCEPEK SKD Kamnik SPREJEMAM NAROČILA ZA TORTE, ROLADE IN PIŠKOTE PO UGODNI CENI. KRISTINA FRANTAR ZALOG 93, CERKLJE TEL.: (064) 421-704 ELEKTRO SERVIS Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831-058 POPRAVILO pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij.____ ugotavljajo, da sem, kljub velikim obremenitvam poslanca državnega zbora, prisoten povsod tam, kjer me občani in moji volivci vabijo. Tako sem na povabilo KS Zg. Tuhinj prisostvoval zboru krajanov. Zaradi ugotovitve, da v osnutku predvidena proračunska sredstva niso enakomerno porazdeljena po vseh delih občine, so zahtevali sklic sestanka predstavnikov krajevnih skupnosti iz Tuhinjske doline s sestuvljalci občinskega proračuna. Enako mnenje in opozorilo mi jc posredovala tudi predsednica sveta KS Mekinje. Sestanek sem sklical, potem ko je bil sprejet osnutek občinskega proračuna in v času trajanja javne obravnave proračuna. Na sestanku so tvorno sodelovali tudi funkcionarji občinske uprave. Ker je bil predlog proračuna posredovan v skupščinsko obravnavo še pred zaključkom obravnav po KS, so bile spremembe, na strani krajevnih skupnosti, vključene šele za amandmaji. Da je bil sestanek iz Tuhinjsko dolino zares potreben, kažejo izglasovani amandma in dodane proračunske postavke: - obnova lokalne ceste Špita-lič - Nova reber, - izdelava vodovoda v Pa-lovčah, - obnova lokalne ceste Markovo - Studenca, - obnova lokalne ceste Potok - Snovik, - obnova lokalne ceste Pšaj-novica - Laseno, - izvedba kanalizacije v Tuhinju in čistilne naprave na Lazah. Na sestanek v Mostah, kjer so zasedala vodstva ks komenda, Križ in Moste, me sklicatelj, predsednik KS Komenda, ni vabil, zato tudi nisem bil prisoten. Vesel pa sem, da so bile nekatere pobude in amandma upoštevani, prav tako kot odmevna javna tribuna o hrvaškem »biseru«. Da ni ostalo le pri predvolilnem zborovanju, ki ga ni ovirala niti različna strankarska opredeljenost prisotnih, kaže podatek, da je v proračunu za leto 1993 za prevezavo krvavškega vodovoda namenjeno preko milijon SIT. Iz OO LDS so bili takoj po javni tribuni na Izvršni svet naslovljeni pobuda in predlogi za razrešitev te pereče problematike. Škoda pa je, da že v letu 1992 niso bila uporabljena sredstva Sklada stavbnih zemljišč v višini 500.000 SIT za ureditev tega vodovoda. V upravnem odboru sta takrat sedela tudi dva vplivna Komend-čana (g. Magister in g. Ocepek), ki bi lahko poskrbela vsaj za realizacijo ponuđenih sredstev že v letu 1992. Sedaj se ta neizrabljena sredstva prenašajo v leto 1993, namesto da bi dobili nova. Čeprav tudi navedbe v zvezi s telefonijo sodijo v ta sklop prizadevanj, jih tu ne bom posebej komentiral. Pričakujem pa ustrezne rezultate komisije, ki ji je skupščina zaupala nekatere naloge v zvezi z razčiščevanjem stanja. Sam sem pri razčiščevanju sodeloval le toliko, da smo tik pred iztekom dosegli podaljšanje roka za prodajo neprodanih ca. 260 priključkov in da Služba družbenega knjigovodstva bo opravila tudi pregled poslovanja Sklada stavbnih zemljišč. Nenazadnje sc je pred volitvami tudi ob tej temi precej obljubljalo. Rezultati o tem, koliko so volivci verjeli, so pa tudi znani. Moje zanimanje za čisti zrak in okolje v Stahovici ni nič manjše kot leto in nekaj let poprej. Še naprej se bom trudil, da se bodo vse strani, vpletene v zadevi Kalcit, še naprej pogovarjale. In cenam bo skupaj uspelo, je računati tudi na rešitev tega problema. 3. Skupščina kaže zrelost že nekaj časa. To se kaže tudi v tem, da predlogov Nove parlamentarne koordinacije ne jemlje vedno preveč resno. Pogosto so namreč pravo nasprotje mirnemu in tvornemu sodelovanju, kar navsezadnje kaže tudi vaša zadnja izjava. Predsednik MAKS LAVRINC KAMNIŠKI OBČAN pisma, odmevi, mnenja, stališča 13. MAJA 1993 Predsednik je kriv Dogodek, ki se mi je pripetil zvečer I. aprila na javnem mestu, v domači gostilni, me je globoko pretresel in me navedel k razmišljanju. Krajan, ki mu verjetno manjka precej kulturne omike in ni sposoben drugače komunicirati kot i žalitvami in fizično silo, jc na začudenje vseh prisotnih poslal kozarec piva v obraz nič hudega slutečemu predsedniku krajevne skupnosti. Res da je prišel tudi sam na kozarec piva, toda žejno je bilo telo ne pa obraz. Krajan si je verjetno tako zamišljal prvoaprilsko šalo, ki se ji nihče ni smejal. Se najmanj pa je razumel »ta štos« prizadeti, saj je nepoznavanje dobre zabave iju-bitelja piva tako raztogotilo, da je čisto podivjal in je predsednika KS zgrabil za vrat ter ga ob grožnjah, da ga bo zmlcl v prah, tiščal za sapnik in ga potiskal v leseno ogrado. Očitno je bilo, da žrtev kljub nazornemu prepričevanju ni razumela »dobrega vica,« zato jc šaljivec hotel podrobnosti razložiti še na dvorišču gostilne. Predsednik se ni hotel spustiti na takšno raven komuniciranja. Krajan se je pokazal kot »pravi dedec«, ki rešuje svoje probleme in težave, tako da pretepe svojega sokrajana, ker jc pač predsednik in je zaradi tega tudi KRIV. Ker takšni dogodki dokazujejo, da ne poznamo delovanja sveta KS in predsednika KS, dovolite, cenjeni bralci, da to podrobneje razčlenim. Raziskati jc potrebno, zakaj jc izmed demokratično izbranih in izvoljenih predstavnikov našega sveta KS izvoljeni predsednik KRIV za vse, kar se dogaja v našem kraju. Predsednik jc samo eden izmed članov sveta KS, ki na pobude in zahteve krajanov na občnem zboru oblikujejo načrt dela za tekoče leto in ga poskušajo tudi uresničevati. Če pa je po vašem mnenju za vse, kar se naredi v KS Srednja vas, kriv edino predsednik, potem laže razumemo, da za tako »odlično plačano funkcijo, polno privilegijev«, ni pravega zanimanja! Mogoče pa bi bilo dobro, da bi obveljala praksa pretepanja predsednikov, saj bi ljudje tako sprostili svoje nizkotne nagone, psihične obremerutve, slabo voljo in bi se bolje počutili... Če bi krajani po naključju zahtevali organiziran odvoz smeti in če nekateri nc bodo hoteli plačevati tc usluge, naj pač pretepejo predsednika, ker je KRIV. KRIV jc tudi, da se asfaltira cesta, delajo vodovod, kanalizacija, mrliška vežica. .. Potrebno mu je privoščiti kozarček piva! Tudi elektrika je draga, stanarina, mestno zemljišče, davki, takse... Čaka nas veliko dela, da bomo poiskali krivec in jih primerno kaznovali, tako kot naš znanec. »Danes sem dobil osebni dohodek in zopet so mi »barabe« odtrgale 2% za krajevni samoprispevek. Že res, da smo ga krajani sami izglasovali, vendar misiim, da sem jaz nekaj posebnega in da mi ga ni treba plačevati. Sredi nedeljskega kosila bom obiskal našega predsednika, ga nahrulil, če pa me ne bo oprostil plačevanja samoprispevka, ga bom obiskal tudi na njegovem delovnem mestu. Povedal mu bom nekaj krepkih, si olajšal dušo, če pa tudi to ne bo zaleglo, mu bom v gostilni v obraz vrgel kozarec piva. Kaj kozarec, najbolje kar steklenico, saj je KRIV. Pa tudi malo za goltanec ga bom zgrabil, z grožnjami mu bom nagnal strah v kosti in v trdo butico zabil, da se grozno grdo obnaša, ker me ne mahne nazaj. Seveda se bom naredil izredno močnega in pogumnega; hkrati pa bom ves trd od strahu, če bi me naš predsednik mahnil nazaj ali pa me tožil za poškodbe in žalitev časti... O, oprostite, čisto me je zaneslo. Na žalost sem trenutno jaz ta predsednik KS, ki je KRIV! JERNEJ KONCIMA 0 kulturnem domu v Komendi V zadnji številki glasila APLEN-CA. ki ga izdaja KO SKD Komenda, je bil objavljen članek z naslovom ČIGAV JE (BO) KULTURNI DOM V KOMENDI. V članku avtor trdi. da sta bili dve stanovanji prodani z vednostjo lokalnih predstavnikov. Ker gre pri tem za zavajanje bralcev, bi želel pojasniti določene stvari. Ni mi jasno, od kje avtorju g. Krcmžarju, ki je med drugim tudi lokalni predstavnik oz. član sveta KS, ta podatek. Dejstvo jc, da sem jaz za nakup vedel, vendar nc kot predsednik sveta KS oz. lokalni predstavnik, pač pa kot sin enega od kupcev. Vendar pa bi za druge člane sveta težko trdil, da so vedeli za prodajo in da jc bila lc-ta opravljena z njihovo vednostjo. O tem se bodo člani verjetno lahko izjasnili na prihodnji seji sveta. Res jc, da je bila informacija o prodaji stanovanj podana na seji sveta, toda v tistem trenutku sta bili pogodbi že sklenjeni in realizirani. Zato tudi nc vem, kaj bi lokalni prestavniki post fc-stum lahko storili. Ćudi pa mc, čemu avtor članka, kolikor jc vedel za prodajo in so se mu stvari zdele dvomljive, ni kot član sveta ali kot krajan na nepravilnost opozoril Občine ali kakega drugega organa, še predno je prišlo do prodaje. Smešno jc sklicevanje na čutenje odgovornosti do volivcev. Kje ste bili, gospodje, pred petnajstimi leti, ko je hiša, šc posebej pa dvorana, dobesedno propadla. Sle morda takrat kaj storili za obnovo? In ali morda veste, da šc danes, ravno nad odrom oz. klubskimi prostori, stanovanja propadajo oz. -so v nemogočem stanju? Pa ste kaj storili, da bi propad preprečili? Ste se mogoče kdaj vprašali, od kod naj bi se vzel denar za obnovo strehe, beljenje hodnikov, kar naj bi bil skupen strošek? Zgradba pa se neusmiljeno stara in kliče po popravilih. Tudi pri čiščenju okolice zgradbe vas nisem nikdar opazil, pa čeprav nesnaga ni le od stanovalcev, ampak predvsem od drugih uporabnikov ali obiskovalcev. Nihče vam nc omejuje pravice do vključevanja v kulturni prostor, to- da zavedajle se. da kulturni prostori v zgradbi zasedajo 290 m2 od 1090 nr skupne površine in da se za to - skoraj tretjino - ne plačujejo nikakršna sredstva - ne za najemnino ne za skupno vzdrževanje. Kot dobri gospodarji pa verjetno veste, da sc brez sredstev ne da obnavljati zgradbe. Moti mc, zakaj se zaradi kulturnega doma nc oglasijo ljudje, ki so ga pomagali graditi, ljudje, ki sc je iz njihovih prihrankov zgradba zidala. Saj so šc živi. So morda »premalo pametni oz. izobraženi« ali pa so sc sprijaznili z dejstvom, da vedno največ vedo tisti, ki jih ni bilo zraven, pa tudi domačini niso. Šc danes nc vem, v čigave roke bi Dom radi izročili. Vem le to, da se z vsem srcem borite, da nc bi postala njegova lastnica krajevna skupnost. Potem pa kdorkoli že bo. Morda pa za konec še to. Ravno tisti, od katerih ni bilo pričakovati podpore v zvezi s kulturnim domom, smo »pripeljali« zdravnike ponovno v Komendo, vendar pa podpore s strani posameznikov nismo bili deležni, saj naj bi se tudi v zdravstvenih prostorih širila ko-mendska kultura. Le vztrajnosti nekaterih lokalnih predstavnikov sc imamo zahvaliti, da nam ni potrebno šc nadalje hoditi k zdravniku v Kamnik. Si morda upate tudi javno zagovarjati svoj predlog, da bi bilo potrebno vse stanovalec kulturnega doma - razen hišnika, izseliti, in v teh prostorih naseliti glasbeno šolo? Moj namen ni bil polemizirati preko občil, saj sem mnenja, naj se stvari najprej uredijo doma. Toda glede na izziv, sem pač moral odgovoriti. Tudi zato, da zaščitim lokalne predstavnike, ki smo sc z delom dokazali in tudi upravičili zaupanje krajanov. In morda še nasvet. Res sc bližajo volitve in sc jc predvolilni boj začel, toda prosim vas, ne nabirajte točk na naš račun. Sicer pa še vedno zaupam v razsodnost krajanov, da bodo presojali dela, nc pa pisanja, predsednik KS Komenda ROMAN GROŠELJ Neuki ali zli? V teh pomladanskih dneh je na vrtovih, ki jih je v Kamniku kar precej, mnogo odpadkov, vej in organskih snovi. Te odpake ponavadi pokurimo, kadi se, vendar potrpimo in sosedjepotrpe z nami. Če pa si nekdo privošči kurjenje plastike, polivinila in še kaj drugega, je pa stvar že drugačna. Prvič to smrdi, pri gorenju pa se sproščajo tudi strupene snovi. Nekateri si, kaže, preko zime naberejo kar velike zaloge tovrstnih odpadkov in jih ob priložnosti na veliko kurijo. Tako kurjenje povzroča, kot sem rekel, smrad, velike količine dima in povrhu nas še zastruplja. Že res, da kurijo na svojem, vendar nihče ne sme ogrožati zdravja še drugim, če ga že sebi! Pri tem gre že za prekršek, na katerega bi morala biti pozorna policija in sanitarni inšpektor. Tako kurjenje slabo vpliva tudi na kakovost zemlje na okoliških vrtovih. Recimo, da nekateri občani tega doslej niso vedeli. Naj jim bo torej moj zapis opozorilo, če bi se jim zazdelo, da bi se nezaželenih odpadkov mogli znebiti s požiganjem, saj ne zgorijo niti v pečeh, ker temperatura ni dovolj visoka. Ponavadi jih kurijo specializirane ustanove ali pa jih odlagamo na komunalne deponije. DUŠAN NOVAK »Hudič vedno pride po svoje« O pločniku v Mekinjah V Kamniškem občanu (št. 8.) je v članku V Mekinjah delajo po programu prišlo do neljubih netočnosti, na katere želim opozoriti. S. Simšič jc najverjetneje napačno razumel predsednico KS Marijo Reba, in se mu je zapisalo, da bomo v Mekinjah gradili pločnik na Cankarjevi cesti od osnovne šole do Zduše. To nc drži. Gradnja pločnika je predvidena od križišča cest pod mekinjskim samostanom do Zduše. Prav tako ni točno, da bi izgradnja pločnika od osnovne šole do Zduše stala približno 16 miljo-nov SIT, ampak jc to vsota, ki jo zahteva eden od možnih izvajalcev del za izgradnjo pločnika v vsej dolžini od križišča pod samostanom do Zduše. Ob tej priliki naj povem še, kako napredujejo dela pri izgradnji pločnika po Cankarjevi. Po zadnjem zboru krajanov, na katerem jc bil sklenjen dogovor med »živimi in mrtvimi«, namreč da sta tako izgradnja pločnika kot mrliške vežice enakovredni prednostni nalogi, smo člani gradbenega odbora za izgradnjo pločnika pridobili vsa potrebna soglasja lastnikov zemljišč, ob katerih bo potekal pločnik, in sicer od križišča pod samostanom do osnovne šole. Izgradnja drugega dela pločnika od osnovne šole do Zduše trenutno ni mogoča, ker nam finančna sredstva tega za sedaj nc omogočajo. 26. aprila so geometri pokazali meje med občinskim in privatnim lastništvom. V večini primerov za izgradnjo pločnika nc bo potrebno odstopati privatnega zemljišča; kjer pa bo to potrebno, sta z lastniki dogovorjena odmera in podpis odstopne izjave oziroma sklenitev kupoprodajne pogodbe. Projektna dokumentacija jc pripravljena in po izdaji lokacijskega in gradbenega dovoljenja bomo v najkrajšem času pričeli graditi. Sredstva za izgrad- njo pločnika so delno zagotovljena iz krajevnega samoprispevka, delno pa iz občinskega proračuna, vendar nc zadoščajo za pokritje vseh stroškov. Čeprav Sklad stavbnih zemljišč v tem letu ni namenil nikakršnih sredstev za izgradnjo našega pločnika, pa upamo, da bo ob končnem razvrščanju sredstev nekaj prispevale tudi za naš pločnik, šc zlasti zato, ker smo v preteklosti Mckinjčani v sklad prispeval precej denarja, dobili ga pa malo, in ker je njegova naloga, urejanje žgočih infrastrukturnih problemov, kar naš pločnik tudi jc! Če nc bo nepredvidenih težav, upamo, da bodo naši otroci jeseni v šolo že korakali po novem pločniku. Z izgradnjo pločnika bi radi dosegli šc drugi cilj, zmanjšanje prometa skozi ta del Mekinj. Ob gradnji bo namreč cesta zaprta in vsi tranzitni vozniki bodo prisiljeni uporabljati cesto ob Bistrici. Načrtujemo tudi postavitev šikan na cesti pred šolo, ki bodo vročekrvne voznike prisilile, da bodo vozili počasneje in raje izbirali tranzitno cesto ob Bistrici. Menimo, da se bo tako v ta del Mekinj vrnilo nekoliko nekdanjega miru, ko so sc ljudje z veseljem odločali za sprehod po tej cesti. Ob tej priliki bi se rad v imenu gradbenega odbora za izgradnjo pločnika zahvalil vsem lastnikom zemljišč ob cesti, ki so s svojim soglasjem omogočili njegovo izgradnjo in tako morda preprečili, da bi ugasnilo šc kakšno življenje; hkrati pa bi jih prosil za pripravljenost še vnaprej, če bi prišlo do kakršnihkoli težav ob sami izgradnji. Rad bi sc zahvalil tudi občinskim strokovnim službam, ki so nam s svojimi nasveti že do sedaj veliko pomagale. TONE HOMAR, predsednik gradbe nega odbora za izgradnjo pločnika Zapomnite si ime Anus - tretjič! Ob članku Zapomnite si ime ANUS iz 8. številke Kamniškega občana, ki ga je podpisala g. Nina Osredkar in je kritičen odgovor na članka g. Iztoka Čebaška Ljubezen dvoedina in Anus iz 7. številke Občana, bi rad, kot član uredniškega odbora, dodal še svoje mnenje. V uredništvu se načelno zavzemamo, da sc osvetlijo različni problemi z različnih gledišč, zato so bili objavljeni prispevki obeh avtorjev. Glede na prvi članek g. Čebaška Ljubezen dvoedina menim, da g. Ciril Zlobec in g. Matjaž Kmecl nista nikakršni nedotakljivi nacionalni svetinji, da se o njunem literarnem delu nc bi smelo kritično pisati. V zvezi z drugim člankom pa sem mnenja, da kratica ANUS /Ars-nova ustvarjalna skupnost/, ki lahko v človeški in živalski anatomiji pomeni v latinščini tudi življenjsko važen organ, lahko moti le posvečene izbrance, in je vsakršno zgražanje odveč. To pa iz preprostega razloga, ker je bila v prejšnjem komunističnem šolstvu latinščina vse povojno ob- dobje izrinjena iz naših šol in je razen veterinarjev, medicincev /delno/ ter redkih entuziastov praktično nihče na Slovenskem več ne obvlada. Ni pa seveda nič spornega, če se pesnica v imenu, ne vem sicer kakšne, morale in etike ali pridi-garske dušebrižnosti, javno zgraža nad pisanjem svojega mlajšega stanovskega kolega - pesnika. Vsak ima pač pravico na svoj pogled na svet; ali če citiramo Roso Luxemburg: »Svoboda je svoboda tistega, ki misli drugače!« Osebno pa menim, da je pisanje g. Čebaška prava literarna osvežitev, ki tudi po duhovitosti, iskrivosti in literarni vrednosti presega tovrstno časopisno besedovanje. V trenutnem moralnem razsulu postkomunizma in izprijenosti njegovih akterjev, kjer gospodarijo: kraja, laž in sprenevedanja ter neumnosti vseh vrst, kjer ne veljajo nobene etične norme več, je pisanje g. Čebaška lahko le lucidno in pronicljivo opozorilo, ki pa jc, žal, tako ali tako le »glas vpijočega v puščavi«. DUŠAN LIPOVEC »Joj, ljudje, okradli so me!« Pa niso okradli samo mene, ampak vse tiste, ki imajo denar v Ljubljanski banki. Ne veste1? Seveda ne! Tega sc ne obeša na veliki zvon. Sicer pa, saj so nam izmaknili denar povsem po zakoniti poti, na osnovi zakonov, pogodb, predpisov, odredb... Uradno, legalno! V Ljubljanski banki (ne v enoti Kamnik) je namreč Kamničan dobil 90 tisoč odpravnine. 90 tisoč tolarjev? Oh ne, za 90 tisoč tolarjev se ne bi nobeden sekiral in tega ne bi imeli za krajo. Čeprav tudi 90 tisoč tolarjev ni tako malo. Če primerjam s svojo odpravnino, ko sem za 34 let dela ob odhodu dobila 16 tisoč tolarjev, je 90 tisoč kar veliko. Ne! Dobil je 90 tisoč nemških mark! Kaže celo, da ni bil edini Kamničan, ki je dobil tako visoko vsoto denarja. Sta bila dva? Trije? Dobili so na osnovi pogodb, predpisov. Po zakonu so nedolžni vsi - tisti, ki so to odobrili, in tisti, ki so dobili. Le pravilno, človeško ni takole okrog prinašat uboge ljudi. Kaj naj človek, nemočen, naredi? Naj se sklicuje na slabo vest tistih, ki so to naredili? Neumnost, saj ti vesti sploh nimajo. Povprašala sem nekaj ljudi, kaj menijo o tem. Skomignili so z rameni in dejali: »Kaj hočeš, to je mafija!« V srednjem veku so takšne, ki so goljufali ljudi ali jim kradli, pri priči kaznovali. Privezali so jih za sramotilni steber sredi trga in jih kamenjali in opij uvali. Tudi namakali so jih v Kamniški Bistrici. Takrat so tudi točno vedeli, kdo je komu vzel in koliko. Dandanes je vse to sRrito med papirji in paragrafi. Sedaj lahko samo še upamo, da zares velja tisto reklo: »Hudič vedno pride po svoje!« Kar stnili se mi tale hudič, ko ima toliko dela. Nagaral se bo v Sloveniji. Saj kradejo vsevprek, kjerkoli kdo more in kolikor zmore. Brez slabe vestil Hudič, ne omagaj! Ti si nam še edino upanje, ko naši bogovi na slovenskem Olimpu z našim Lavrincem vred nič odločilnega ne-ukrenejo, da bi izprijence in lopove ustavili. Vztrajaj, hudič! Vsaj duševni mir jim vzemi ali pa jih kar s sabo odpelji! Če jih boš predolgo pustil pri miru, ti bodo še ušli. Z narejenim kesanjem in podkupnino se bodo udinjali pri bogu in se mu prikupili. Veš, tile so zmožni vsega, saj so partijske knjižice kar hitro zamenjali za molitvenike. Hudič, nič mi ne zameri, da ti nalagam toliko dela in te priganjam, saj boš imel s temi propadlimi dušami tudi veliko veselja. Mi jim pa na žalost nismo kos. Objokana Morala Razstava slikarke Irene Polanee v Majolki Slikarka Irena Polanee je z zanimanjem sledila mislim znanega umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika prof. dr. Mirka Juterška, preden je odprl njeno razstavo v prodajni galeriji Majolka. (F. S.) Galerija MAJOLKA gosti v zadnjem času v svojem likovnem salonu predvsem ženske - likovne ustvarjalke. Tako so razstavljale: keramičarka Nataša Prestor, akademska slikarka Stanislava S. Podubska in sedaj slikarka Irena Polanee. Mariborska slikarka IRENA POLANEC je, kot se zdi, bolj poznana v tujini kot pri nas. Iz kataloških podatkov je razvidno, da je v zgodnjih sedemdesetih letih prebivala v Parizu in precej razstavljala v tujini, kjer je prejela tudi nekatera priznanja. Opredeliti slikarstvo Irene Polanee pravzaprav ni enostavna naloga, saj je po eni strani njeno slikarsko ustvarjanje predvsem eklektično. dekorativno, filigransko natančno, še posebej pa očem všečno, po drugi strani pa dokaj samoniklo in tudi z globljimi sporočilnimi usedlinami in vsebinami. Njeni portreti mladenk, stereotipno lepi. brez izrazitih individualnih ali karakternih opredelitev, delujejo slej ko prej na simbolni ravni, kar še poudarjajo spremljajoči, ponavljajoči se atributi: jabolka in školjke - tipični simbolni in magični predmeti. Ezoterični ženski portreti s pomenljivo držo rok (govorica rok kot simbolično sporočilo), naslikani filigransko natančno v večini malih slik pa uporabljeno kot reprodukcija (tiskarska) v nežnih tonalitetah ene same osnovne barve, nosijo v sebi usedline in spomine na rene- sančno in baročno portretno slikarstvo. Vsekakor pa ne moremo prezreti likovnih vplivov, vzorov in vzorcev evropsko znanega, na ljubljanski akademiji šo-lanega bosanskega slikarja Mer-sada Berbcrja. V vseh slikah Irene Polanee je dekorativnost in bleščavost poudarjena z bogato strukturirunimi zlatimi ali (in)ža-metno-črnimi ozadji oziroma podlagami, kijih slikarka doseže s polaganjem zlatih papirnih folij, ki tvorijo geometrijsko pravilne tvorbe na črnih ozadjih. Slike zamejujejo prav tako črno-zlati bogato okrašeni okviri, ki so pravzaprav del slikovnega polja in celotne kompozicijske zasnove. Ugotovimo lahko, da je slikarstvo Irene Poluncc usodno razpeto med izpovednostjo in blešča-vostjo, simboličnostjo in dekora-tivnostjo. predvsem pa je to krhko, nežno, žensko čuteče likovno snovanje, ki ga odlikuje tiskarska reproduktivnost, ki prehaja ponekod, zaradi množine filigranskih detajlov, že v prenasičenost. Zdi se. da smo Slovenci, ki v zgodovini nismo imeli posebnih materialnih možnosti, še posebno žejni in željni bleščav, zato ni naključje, da se v sodobni slovenski likovni umetnosti zlato sijoče površine vedno pogosteje pojavljajo v slikarstvu, grafiki, keramiki, kiparstvu, pa tudi v arhitekturi intericrov. DUŠAN LIPOVEC Slovo dirigenta po tridesetih letih vodenja zbora. Koncert Lire: Hvala, Samo Vremšak! Slikar Goran Horvat razstavlja v Veroniki Petek, 23. aprUa 1993, bo v zgodovini Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika in hkrati v zavesti tukajšnje kulturne javnosti ostal v spominu po koncertu, s katerim so pevci zaključili sezono v 111. letu društvenega delovanja: še posebej je bil dogodek pomenljiv zato, ker seje z njim končalo tridesetletno obdobje uspešnega delovanja Lire pod vodstvom prof. Sama Vremšaka. Kot bi bila vsaka relavantna glasbeno-zgodovinska oz. nasploh kulturološka obravnava društveno organiziranega zborovskega petja na Slovenskem brez upoštevanja Prvega slovenskega pevskega društva Lira iz Kamnika neverodostojna in nepopolna, tako bi bilo nedopustno pomanjkljivo pri delovanju Lire prezreti pomembno vlogo kamniške glasbene družine Vremšak: Alojzija, ki je bil soustanovitelj in prvi predsednik Lire, Cirila, ki je moški zbor tega društva vodil Polnih 42 let, in Sama Vremšaka, čigar 30-letno umetniško vodenje Lire se je uradno zaključilo s koncertom na predzadnji petek letošnjega aprila v veliki dvorani kina Dom v Kamniku. V dolgoletni dejavnosti Lire je bil to zagotovo spet zgodovinski dogodek, morda mnogo bolj, kot so se tega celo na samem koncertu zavedali tako pevci kot tudi poslušalci; le dobre pol leta po svečani proslavi Lirine 110-letni-ce je sicer že nekaj časa potihem napovedovana odločitev dirigenta Sama Vremšaka, da se poslovi od »svojega« zbora, torej dozorela in - presenetila. Mnogi ljubitelji zborovskega petja smo namreč po njem, našem najstarejšem in v pomembnih obdobjih kamniške/slovenske/jugoslovanske prepoznave uveljavljenem zboru, v treh desetletjih delovanja pod vodstovm Sama Vremšaka, spoznavali dragotine umetniške zvrsti, s katerimi je bil pomembno zaznamovan naš skupni čas. S slovesom Sama Vremšaka od Lire je torej - to smo na koncertu mogli občutiti - prišel trenutek, ko se od mnogih skupnih doživetij poslavljamo; čeprav bodo seveda pesmi ostale, se glasile še naprej, celo z istimi glasovi kot nekoč. Pa vendar... marsikdo bo ob njih pogrešal svoj čas, svoja razpoloženja in doživetja, ki jih je oblikoval Samo Vremšak z Liro ob dvajsetih stilnih koncertih, ki so bili pomembna novost pri oblikovanju zborovskega repertoarja, pa raznolikih koncertnih sporedih, katerih lok se je pel od renesanse do moderne, pa številnih praizvedb del slovenskih avtorjev, dalje pesmi, napisanih v narodnem duhu ter dolgi vrsti težjih in tehtnih skladb iz domače in tuje zborovske literature ... Na poslovilnem koncertu Sama Vremšaka z Liro smo slišali glasbeno govorico Gallusa, Mokranjca, Cajkovskega, Foer-sterja, G. Ipavca, Mirka, Srebot-njaka, Savina, Kimovca, Pavči-ča, Adamiča, Deva, C. Vremšaka in Marolta... Skladbe iz zbo- rovega »železnega repertoarja« so nas vračale k že doživetemu, kljub motivno različni tematiki in raznovrstnim glasbenim izrazom pa je občutke v-isto-smerjala trpka koprena slovesa Sama Vremšaka od nekoč njegovega zbora, njegove publike. In če za publiko leta že niso tako pomembna, potem predvsem od davno tudi tri desetletja mlajše Lire, s katero se je imel moč in voljo truditi za uvrstitve na najvidnejša mesta ne samo slovenske, temveč v mnogo širšem smislu pojmovane umetniške zvrsti, zborovskega petja. S poslovitvijo Sama Vremšaka od Lire se je končalo neko pomembno obdobje: to smo prisotni v petek, 23. aprila '93, v za koncert komajda še sprejemljivo urejeni dvorani dobro čutili in tudi izrazili: z aplavzom in nekaj šopki, ki so bili dirigentu izročeni s preprostimi, iskreno pomenljivimi besedami: hvala. Samo Vremšak! T. FTIČAR Z obiska pri skladatelju Viktorju Mihelčiču Gospoda Mihelčiča smo našli doma v prijetnem družinskem vzdušju z njegovimi vnučki. Ko smo ga poprosili za intervju, so se mu kot plaz začele utrinjati niti spomina na šolo Toma Brejca, kjer je pustil in razdal moči svojega zrelega delovnega življenja. Da, naša šola se je ponašala z njim. z njim ie preko radijskih Pevskih nastopov prodrla v svet, in to ne samo v Sloveniji. Njegov otroški in mladinski zbor je bil pojem, je bila pesem sama, porojena in zapeta iz srca. Občudovali smo profesorjev spomin. Podo-življal je svoje ustvarjalno delo, vse bogate trenutke življenja. Med nami je bil mlad. Kdaj ste prišli na osnovno šolo Toma Brejca? Na šolo sem prišel novembra 1945. Poučevati sem začel na nižji gimnaziji. Učil sem brez spremljave inštrumenta, kar je bilo obremenjujoče za moj glas, dokler se ni uvedel kabinetni pouk. Pevska soba mi je omogočila, da sem ustanovil tri pevske zbore. Na leto smo se naučili po osemid-vajset pesmi. Otroški zbori so peli eno- in dvoglasno, mladinski zbori pa večglasno, štiriglasno. Ko nam je zmanjkalo literature, S koncerta, 13. marca 1993, v počastitev 80-letnice skladatelja Viktorja Mihelčiča. Otroški pevski zbor OŠ Frana Albrehta je iz njegovega opusa zapel pod vodstvom Marinke Apamik. Pesmi iz otroških grl so zazvenele kot drobec iz obsežnega skladateljevega repertoarja. S tremi skladbami in osemdesetimi nageljni so tako izrazili čestitko in voščili g. V. Mihelčiču najmlajši, ki jih ljubezen do petja na oseben način povezuje in jim odpira vrata v svet umetnosti. (VERA MEJAČ) sem sam napisal pesmi. Teh je Preko petdeset. Zakaj menite, da so se učenci v tako velikem številu vključevali v vaše pevske zbore? Otroci so se radi vključili v pevske zbore, ker so jim nasto-P' prinašali uspehe, tako na tekmovanjih kot tudi na šolskih pri-reditveh. Posebno doživetje za nas je bil vsakoletni celovečerni koncert ob 25. maju v Kamniku na šoli Toma Brejca. Otroci so Pri likovnem pouku pod vodstvom prof. Homarja narisali plakate, ki so jih razstavili v šolski telovadnici in izobesili po mestu. Starši so napolnili šolske klopi in nam z veseljem prisluhnili. Vedno smo poželi velik aplavz. Iztržek od prodaje vstopnic smo porabili za izlete, ki so se jih otroci Je posebno veselili. Izlet je bil ^tistih časih redko doživetje, kateri koncerti so vam ostali še v Posebno lepem spominu? Povsod, kjer smo se udeleževali, tako na pevskih revijah, šolskih prireditvah, raznih tekmo-vanjih kot tudi na številnih kon-*rtih, smo dosegli lepe uspehe, ^rav koncert v mojem rodnem kraju Metliki mi je ostal v živem spominu. Tja nas je povabil Oton Zupančič, ki sem ga osebno poznal, ker sem že kot otrok dobil Zupančičevo nagrado. Belo-kranjci so pokazali vso svojo gostoljubnost, saj so nam pripravili leP sprejem in po končani predstavi tudi pravo belokranjsko go-s,iJo. To je predvsem otrokom ostalo še dolgo v lepem spominu. Na Brionih smo priredili kon-£en za 1000 vojakov, ki se je končal s plesom, kar so si še posebno zapomnila moja dekleta. Gostovali pa smo tudi v Pulju, Opatiji in Trstu, kamor smo prišli kot naročeni. Poslučalce smo ganili do solz, povsod so nas obdarovali in pogostili, ti nastopi so bili nepozabni, čeprav združeni' z mnogimi težavami. Vrnimo se k vašemu delu, katere zbirke ste napisali? Leta 1964 sem napisal 8 pesmi za otroški zbor v zbirki Polžev god, leta 1958 sedem pesmi v zbirki Tako ni cvetela še naša dežela, leta 1968 v Ringaraja 9 pesmi. To so pesmi O rački, Jesenski večer, Ringaraja, Pesmic o čričku, Igra, Racman, Metka in kos, Povabilo in Doma. Do danes imam ohranjenih osemdeset pesmi, okrog petdeset pa se jih je izgubilo, žal tudi moja prva pesem. Za svoje delo ste dobili več nagrad Od leta 1947 do danes sem prejel deset nagrad za svoje delo. Kot najvišje priznanje je Gallusova plaketa, nato sledi Srebrna plaketa Kamnika in kipec Ku-rirčka kot priznanje partizanskega kurirja, ki mi je najbolj pri srcu. Ali še danes skladate? Pred pol leta sem napisal štiri otroške pesmi in dve cerkveni. Skladam takrat, ko me besedilo prevzame in ga začnem podoživ-ijati. Če me res prevzame, napišem melodijo, ki je skladna, temu pravim »čustvo do besedila.« In za konec še, kaj mislite zakaj se danes učenci neradi vključujejo v pevski zbor, zapostavljajo narodne pesmi? Ali je to samo vpliv moderne glasbene smeri ali tudi posledica premalo glasbene vzgoje? Odkar sem se učil, so učenci pozabljali na narodno pesem. Le-ta je pri današnji mladini zapuščena; kriva so tudi občila, predvsem radio, ker ne slišimo več predvajanj otroških pevskih zborov. Sam sem učencem narodno pesem predstavil harmonično in sproščeno, zaradi česar so jo vzljubili. Se bi se pogovarjal z gospo- dom skladteljem in pedagogom, še bi ga poslušali in občudovali. Za spomin nam je podaril svoje zbirke pesmaric s posvetilom. Hvaležni mu voščimo še veliko zdravih in ustvarjalnih let. Kdor ljubi glasbo, ljubi lepoto. Kdor ljubi lepoto, ni nikoli star. Polona Rizman in Maja Berlec, 8 b. OŠ Toma Brejca Kamnik Knjige... Štele, Peterle: Visoka pesem gora Znani fotograf, oblikovalec in založnik France Štele z Gore pri Komendi je zopet poskrbel za knjižno novost. Pri založbi Ognjišče je ob 100-letnici Planinske zveze Slovenije izšla reprezentančna knjiga velikega formata s Steletovimi fotografijami, še ena izmed hvalnic slovenski zemlji, še posebej gorskemu svetu. Knjigi je dodal tekstovni del, knjižni uvod, zunanji minister Republike Slovenije Lojze Peterle, tudi sam velik ljubitelj slovenskih gora. V besedilu se spominja svojih prvih stikov z gorami in enkratnih občutkov, ki mu jih nudi gorski svet. Knjiga, pravzaprav fotografska monografija, obsega 146 barvnih in 54 črno-belih avtorskih fotografij. Velik del barvnih posnetkov je celostranskih ali celo dvostranskih, kar je svojevrsten fenomen v slovenskem založništvu. Fotografije spremljajo, kot je v Steletovih publikacijah že v navadi, citati iz Svetega pisma, ki jih je izbral avtor sam. O Steletovem fotografskem opusu sem že večkrat napisal, da avtor svoj medij strokovno do po- Slikar mlajše generacije GORAN HORVAT je začel slikati in razstavljati razmeroma zgodaj, čeprav je leta 1978 diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Vsekakor je bil zanj usoden vpliv slikarstva njegovega očeta, znanega slikarja Jožeta Horvata - Jakija. Tega vpliva se je Goran v svojih likovnih začetkih sprva le stežka otresel. Kljub temu pa je kasneje radikalno preusmeril svoje slikarstvo predvsem v figu-raliko in vzpostavil svoj lasten, povsem spoznaven risarski in slikarski slog. Čeprav je slikar še razmeroma mlad, je njegov opus že sedaj impozanten, če med dru-'gim omenimo le 300 (tristo) oljnih slik na temo krščanske mitologije (svetopisemske podobe-ilustracije na tematiko Stare in Nove zaveze). Avtor se ukvarja tudi z grafiko in prenese nekatere slikarske teme še v črno-belo grafično govorico, predvsem v tehnike globokega tiska. Če poimenujemo slikarstvo Gorana Horvata eklektično, to vsekakor ni mišljeno v pejorativ-nem smislu, čeprav je v velikem delu njegovega slikarstva nenehno prisotno igrivo in tudi ironično spogledovanje z deli starih mojstrov in klasikov modernizma. Tako so v njegovih slikah opazni elementi, pristopi, slikarski postopki, ki so nedvo(u)mne miselne usedline, likovna zapuščina simbolizma, nadrealizma, ekspresionizma, celo kubizma; reminescence na slikarje, kot so: Dali, Ernst, Tanguy, Chagall, zgodnji Miro, Picassoitd. Tematsko zaokrožen ciklus Horvatovih oljnih slik nosi celo pomenljiv naslov Poklon velikim mojstrom, hommage slikarjem Rembrand-tu, Velazquezu, Manetu, Cha-gallu in drugim. Nekatere od teh slik so celo zavestne »kopije« slik velikih slikarjev, vendar povsem svojsko preoblikovane in značilno »horvatovsko« interpretirane. Čeprav vsebuje Horvatovo slikarstvo tudi ilustratorska in literarna nagnjenja, dramatične vse- bine, včasih tudi prenasičeno de-korativnost ali nebrzdano bizarnost, je v svojem slikarskem delu vzpostavil jasno prepoznavne likovne vzorce in osebno noto slikarske govorice. Večino njegovega figurativnega slikarstva obvladuje zanesljiva, v zadnjih delih še kar virtuozna risba, kateri je podrejena enkrat koloristično omejena in tonsko stopnjevana barvna lestvica, drugič pa smo priče pravim barvnim izbruhom. Slikarju Goranu Horvatu ne gre za slikarske novosti za vsako ceno ali zgolj za nekritično estetizi-ranje, niti se ne zanaša na naključne učinke, temveč trdno veruje v svojo ustvarjalno moč, v slikarsko osvajanje stvarnosti. Dialog s svetom, zanimanje za različne segmente življenja, sedanjost in prihodnost, poetično preoblikovanje stvarnosti, vodi slikarja k cilju - doseganju lepote in resnice. Slikarstvo je zanj razmišljanje, izkustvo in spoznanje! Horvatovo slikarstvo je vseskozi antropocentrično usmerjeno, saj je človeška figura glavno vodilo njegovega ustvarjanja. »Človek, to je osrednja ideja sodobne in prihodnje umetnosti,« je nekoč zapisal naš pesnik Srečko Kosovel. Oljne slike na večjih formatih so zadnji slikarski dosežki avtorja. Tudi v njih opazimo vse njegove glavne slikarske značilnosti in izkušnje: slikarsko jasno opredeljena figuralika, ki prehaja v ozadjih v abstraktne dekorativne, ornamentalne in tudi naključne forme. Vseskozi pa so te slike likovni diskurz, ki črpa iz antične in krščanske mitologije, klasične evropske literature, pa tudi iz slovenske domačijskosti in folklore ali pa celo iz grozovite, balkanske stvarnosti. Slikar Goran Horvat je predvsem likovni pričevalec časa in dogodkov v njem. Slikarsko ustvarjanje mu je osnovni in edini imperativ. Torej lahko zopet citiramo Srečka Kosovela: »Živim, torej ustvarjam!« DUŠAN LIPOVEC Biba leze, biba... - drugič tankosti obvlada in prinaša v svojih fotografskih knjigah - albumih vedno nove in nove poglede in izseke iz neokrnjene narave naše dežele. Štele potuje po slovenski zemlji od Slovenskega primorja do prekmurskih ravnic, od Bele krajine do gorenjskih vršacev in fotografsko beleži prelestno lepoto slovenske pokrajine. Tako nam bo tudi po njegovi zaslugi ostal vsaj na fotografskem zapisu ohranjen marsikateri delček slovenske krajinske in tudi starožitne arhitekturne lepote, ki ga bo morda neusmiljeni čas naše »civilizacije in urbanizacije« zabrisal in izničil. Idejna zasnova in oblikovanje knjige ter izbor citatov je prav tako delo Franceta Steleta. Uvodni Peterletov tekst je preveden še v pet tujih jezikov. Nemški prevod je pripravil Valentin Klinar, angleškega Stanko Klinar. italijanskega Sergej Šlenc, francoskega Andreja Borin in španskega Marjeta Prclesnik. Knjigo jc natisnila tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani. DUŠAN LIPOVEC Pri kamniški založbi HARLE-KIN /zanjo Primož Hieng/ je izšla prikupna knjižica za otroke Biba leze, biba...s podnaslovom »drugič«. Pri isti založbi je namreč že leta 1992 izšla knjižica z istim naslovom, ki jo je ilustrirala in opremila Marija Prclog. V knjižici je zbranih okroglo 100 pesmic, od ljudskih, ki so nam jih pripovedovale še naše babice, pa do sodobnih avtorjev otroške literature. Tako so poleg ljudskih zastopane še pesmice domačih in tujih avtorjev, ki si v knjigi sledijo v tem vrstnem redu: Lojze Krakar, Saša Vegri, Danilo Gorinšek, Man-ko Golar, Niko Grafenauer, Oton Zupančič, Fran Levstik, Janez Bi-tanc, Joseph Haydn, J. S. Bach, Mitja Ribičič, Srečko Kosovel, Miroslav Košuta, Matej Bor, Branko Rudolf, Kajetan Kovic, Alice Ta-uger, W. A. Mozart, Franjo Ne-ubauer, Anica Černej, Anica Špan, Fran Roš, Frane Milčinski, Matjaž Jarc, Joža Lavrenčič, Vida Jeraje-va, Albert Širok, Igo Gruden, Vida Brest, Lili Novy, Ljudmila Prunk, Felix Menddclssohn, Fran Ločni-škar, Milena Batič, Neža Maurcr, Anton Funtek, Dragotin Kette. Slavko Jug, Josip Stritar, Mile Klopčič in Simon Gregorčič. Zbrana je res lepa bera, pravi cvetober najbolj iskrivih in duhovitih otroških pesmi, kar jih poznamo pri nas. Nekatere se. kdo vc od kdaj že, prenašajo iz roda v rod. Pesmi je zbrala in uredila Špela Majcr. Vse drugo: ilustracije, oprema knjige in likovno-grafična ureditev je delo kamniškega slikarja in oblikovalca Dušana Sterleta. Pesmice spremlja 91 črno-belih ilustracij in likovno zanimiva in otroško prisrčna barvna naslovnica. Sterle se je v svojih ilustracijah znal humorno približati otroški fantaziji, obenem pa je ohranil svoj značilni prepoznavni risarski slog. Ljubko knjižico, ki bo razveselila majhne in velike »otroke«, predvsem pa vse po srcu mlade, je natisnila tiskarna DELO v Ljubljani. DUŠAN LIPOVEC Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov V petek, 16. aprila, je v Srednješolskem centru Kamnik Zveza kulturnih organizacij Kamnik organizirala srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov občine Kamnik '93. Nastopili so štirje otroški zbori, in sicer: Glasbena šola Kamnik pod vodstvom zborovodkinje prof. Darinke Skalar in korepetitorja Tomaža Plahutnika; pevce Osnovne šole Stranje je vodila Karla Urh, Osnovne šole Frana Albrehta Marina Aparnik in Osnovne šole Marije Vere Petra Grbec. Predstavili so se tudi štirje mladinski zbori: OŠ Stranje - mlajši in odrasli - pod vodstvom Karle Urh, pevcem OŠ Toma Brejca je dirigirala Jelka Podgorelec-Srebrič, OŠ Frana Albrehta pa Melita Račečič-Prevodnik. Vsak zbor je zapel po tri pesmi. Od vseh štiriindvajsetih je bila ena lepša od druge, zato so poslušalci navdušeno nagradili vsako izvedbo. Program je zelo prisrčno vodila Mirjam Strehar. VERA MEJAČ 8 kamniški občan reportaže 13. maja 1993 Slavnostni koncert v Zg. Tuhinju Ustvarjalna pot Angelika Hribarja Zveza kulturnih organizacij Kamnik je v sodelovanju z župljani Zgornjega Tuhinja in njihovim župnikom Mihaelom Kališnikom 17. aprila v lepem zgornjetuhinjskem romarskem svetišču Marije Vne-bovzete priredila slavnostni koncert ob 150. obletnici rojstva rojaka, frančiškana, organista. zborovodje in skladatelja p. Angelika Hribarja. Pel je Mešani pevski zbor Mavrica KUD Srednja vas v Tuhinju pod vodstvom zborovodje Lojzeta Ko-larja. rojenega na Velikem Hribu v zgornjetuhinjski župniji in enega najbolj zaslužnih mož za jubilejni koncert. Poleg njega imajo precej zaslug za to glasbeno prireditev tudi zborovodja in skladatelj prof. Janez Močnik iz Ccrkelj na Gorenjskem in pa seveda pevke in pevci 23-članskega zbora Mavrica, ki so od novembra pridno vadili pod Ko-larjcvim vodstvom, da so lahko šte-vilnimh obiskovalcem dostojno predstavili dela iz glasbene zakladnice velikega umetnika. Koncert so denarno podprli sponzorji, omenjeni na programski zgibanki. Prireditev sta povezovala Manja Žcbaljcc in Tone Ftičar, ki jc tudi prispeval povezovalno besedilo. Na orgle, kijih jc leta 1834 izdelal znani kamniški izdelovalec orgel Kuni pel in imajo 14 registrov, jc igrala organistka prof. Marija Holcar. Slavnostni govor je imel muzikolog dr. Edo Škulj. in sicer o glasbeni podobi p. Angelika Hribarja. O tej in njegovi zanimivi življenjski poti so navzoči gostje precej zvedeli tudi iz že omenjene povezovalne besede. Oboje, zlasti pa zelo lepo zapele pesmi in latinska maša p. Angelika Hribarja, so dobro predstavili, za kako velikega človeka in umetnika gre. P. Angelik (Jožef) Hribar se jc rodil 3, marca 1843 v Zgornjem Tuhinju »pri Koklet«. št. 8. cerkovniku v župnijski cerkvi Petru Hribarju in materi Mariji, rojeni Košir, iz Hrušcvke. Rodbina Hribarjev je rodbina organislov. zadnji je bil Frane Hribar, ki se jc šolal na priporočilo strica p. Angelika in bil orggnist v Zgornjem Tuhinju kar 54 let. Poleg p. Angelika je iz tega rodu zlasti znan njegov brat Anton, ki jc veljal za izrednega zborovodjo Spomini na »Liro« iz tridesetih let Poje mešani pevski zbor »Mavrica« in organizatorja, hkrati pa jc tudi komponiral. Njegove skladbe jc baje pohvalil celo dunajski kritik Edu-ard Hanslick, strah in trepet skladateljev. Angelik Hribar jc obiskoval osnovno šolo v Kamniku, gimnazijo in bogoslovje v Ljubljani. Po končanem šestem razredu gimnazije jc stopil v red sv. Frančiška Asiškcga. v duhovnika jc bil posvečen 31. marca 1867. Najprej jc bil osnovnošolski učitelj v Kamniku, leta 1873 pa so ga poklicali v Ljubljano, kjer jc prevzel vodstvo kora v frančiškanski cerkvi. Na njem jc ostal kar 35 let. igral pa je na nove. tedaj najboljše slovenske 32-rcgistrskc orgle, ki jih jc leta 1870 izdelal Franc Goršič. Po mnenju Frana Ferjančiča jc bil »spreten, izboren organist. Orglanje pri službi božji je bila njegova življenjska naloga. Igral je vedno dostojno in v cerkvenem duhu« Leta 1877 je postal član novoustanovljenega Cecilijincga društva in bil nato ves čas v odboru. Še isto leto jc društvo ustanovilo Orglar-sko šolo, na kateri je p. Angelik sodeloval s članki in dopisi, predvsem pa s skladbami. Leta 1893 jc s skladateljem p. Hugolinom Satt-nerjem izdal prvi zvezek zbirke Slava Bogu s podnaslovom Dvajset masnih za mešan bor. Že naslednjega leta sta izdala drugi zvezek, ki jc vseboval 23 Marijinih pesmi. Tretji zvezek, ki ga je p. Angelik izdal brez Sattnerjevcga sodelovanja, vsebuje obhajilne pesmi, četrti, tudi tega jc izdal sam. pa postne in velikonočne napevc. P. Angelik Hribar jc umrl 6. aprila 1907 v Ljubljani in doživel veličasten pogreb. Po njegovi smrti jc skladatelj Stanko Premrl objavil v Cerkvenem glasbeniku Fugo v Žalni spomin p. Angelika Hribarja. Na koncertu v Zgornjem Tuhinju jo je na orgle igrala prof. Marija Holcar. Urednik Cerkvenega glasbenika Andrej Karlin je o p. Ange-liku zapisal, da je imel blago srce in bil vsem. s katerimi se jc srečeval, v veselje. Bil je »menih po volji božji, vreden sin sv. Frančiška«. Od številnih njegovih skladb so sc nekatere prav posebej priljubile. Po Karlinovcm mnenju spada med »najpopularnejše cerkvene glasbenike« pri nas in »je trden most, ki je strnil dobo Riharjevo in dobo eeci-lijansko v lepo harmonijo, v trajno celoto. In na tem polju je njegova zasluga trajna in neoporečna.« V zgodovini preroda slovenskega cerkvenega petja jc nepogrešljiva osebnost. V prvem pevskem delu koncerta v zgornjetuhinjski župnijski cerkvi smo prisluhnili izbranim cerkvenim pesmim p. Angelika Hribarja iz raznih obdobij cerkvenega leta in Maši v čast sv. Antonu Podovan-skemu (p. Angelik jc zložil tudi štiri latinske maše), v drugem delu pa njegovim svetnim skladbam, kar dokazuje njegovo veliko ustvarjalno moč. nadarjenost in širino. P. Angelik Hribar pa je bil tudi škofijski kolavdator orgel. Mešani pevski zbor Mavrica Srednja vas zasluži za svoj pevski nastop v Zgornjem Tuhinji vse priznanje. Spodobilo bi se. da bi nastopil še po drugih slovenskih krajih in tako ljudem približal bogato in pestro glabeno ustvarjalnost velikega tuhinjskega rojaka. P. S. Ponovitev koncerta, ki je bila v petek, 30. aprila, v Frančiškanski cerkvi v Kamniku, so številni poslušalci prav lako toplo sprejeli. JOŽE PAVLIC Pogovor z dekanom Viktorijanom Demšarjem Trpka povojna leta v Komendi (X.) Kaj ste uspeli v Komendi rešiti pred propadom in napačnimi rešitvami? Knjižnico Petra Pavla Glavarja. Zahtevali so ključ od njenih vrat, vendar jim ga nisem dal. »Občina Komenda« mi je poslala pisni nalog, da moram izročiti ključ knjižnice v njeni pisarni. Tega seveda nisem naredil, kajti Knjižnica Petra Pavla Glavarja je bila cerkvena last. Nato so prišli predstavniki domačih oblasti k meni osebno, da jim moram oddati ključ. »Ne dam! Dokler je cerkev lastnik be-neficijske hiše in vsega, kar je v njej. ga ne boste dobili! Ta hiša ni podržavljena in nimate nobene pravice do ključa knjižnice!« sem jim ostro odgovoril. O tem, kaj se dogaja v Komendi, sem obvestil okrajne oblasti. Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani, ljubljanski škofijski ordinariat in druge odgovorne ustanove. Pozval sem jih, naj naredijo vse, da se bo knjižnica z vsemi dragocenimi knjigami obvarovala in ostala na svojem dotedanjem mestu. Ministrstvo za prosveto v Ljubljani je potem izdalo odlok, da jc knjižnica last Župnije. O tem odloku so bile obveščene tudi domače oblasti. Te pa kljub vsemu še niso mirovale. Še vedno so si prizadevale, da bi me strle, dobile knjižnico v svoje roke. V ozadju so bile vseskozi načrtne poteze določenih oseb. Tudi knjižnico župnijske pisarne so preiskali. Iskali so čisto določene knjige, se prilastili ene. dveh. Še enkrat sem bil klican »na občino« v Komendo, naj izročim Župnijska cerkev Sv. Petra, župnišče in gotski svetilnik ključ. Na vprašanje, zakaj jim je toliko do tega ključa, so odgovorili: »Zato. da bi knjižnico premestili v dvorano in ljudem pokazali, kakšne znamenitosti imamo v Komendi.« »Ne dam vam ga! Edino z orožjem ga boste dobili od mene! Ta ključ je last župnije in vam ga ne smem izročiti!« Potem je bil mir. Dajali pa smo se dolgo za lastništvo nad knjižnico. Bil sem negotov, kaj bo, vendar trdno odločen, da ne popustim. Če bi popustil, si ljudje lahko sami predstavljajo, kaj bi se zgodilo. Tako bi bilo, kot se je tedaj delalo s cerkvenimi knjigami. Dragocene bi se prilastili, druge pa požgali. Knjižnice Petra Pavla Glavarja pa ne bi bilo več v Komendi. Pred propadom ste rešili tudi svetilnik Kristusa Kralja? Prizadeval sem si, da bi se ohranila celotna zamisel in ureditev cerkvenega trga, kot ga je videl in začrtal arhitekt Jože Plečnik leta 1935. Vanjo je vsekakor spadal plečnikov svetilnik evharističnemu Kralju, komend-ski in umetnikov spomin na ev-haristični kongres leta 1945 v Ljubljani. Ta svetilnik je »bodel v oči«, ker je bil na preveč vidnem mestu na dovozni poti h cerkvi (bavtari). Še prav posebej pa napis na njem: Župnija Komenda evharističnemu Kralju. Z vrhovnega sodišča v Ljubljani je prišel ukaz, da ga je treba odstraniti, ker je to »zadnji ostanek klerofašističnega nasilja nad slovenskim narodom.« Tako se je glasila njegova uradna ugoto- vitev. Kočljivo zadevo sem uspel rešiti tako, da smo svetilnik premestili na cerkveni trg k vhodu v župnišče z »v oči bijočim napisom« proti župnišču. Če se ne bi prizadeval za ohranitev tega dragocenega umetnostnozgodovin-skega spomenika, bi ga gotovo uničile nestrpne roke. Česa pa v Komendi niste uspeli rešiti pred propadom? Znameniti lipi. Prva je stara med 600 in 700 leti in so jo zasadili malteški vitezi ob prihodu v Komendo. Danes bi bila ena najlepših in najmogočnejših lip v Sloveniji. Drugo pa je zasadil Peter Pavel Glavar. Sušiti sta se začeli zaradi tega. ker komendska kmetijska zadruga ni poskrbela za pravilno ureditev gnojiča nekdanjih graščinskih hlevov. Gnojnica je iz gnojnega kup, ki je bil kar v bližini starejše lipe, začela pronicati v tla in se raztekati naokrog. Ker je bila premočen sok za koreninice in korenine, so se začeli sušiti mogočni vrhovi predvsem starejši lipi, nato pa ob viharjih lomiti. Mlajša se je začela sušiti tudi zaradi udara strele. O tej sramoti in o velikem pomenu teh lip za Komendo sem napisal članek v glasilo OŠ Komenda-Moste Prvo klasje. Kako so vodilne osebe komendske kmetijske zadruge ravnate neodgovorno, najbolje priča izjava enega od njih: »Tukaj okrog (ka-planije in župnišča) naj pa le smrdi!« Ta človek sploh ni pomislil, kakšna dragocenost se uničuje. Zavod.za spomeniško varstvo iz Ljubljane je objavil izjavo, ki odkrito pove, kaj je vzrok propadanju lip, da se vedno bolj sušita. Krajevna skupnost Komenda se je leta 1990 spustila celo tako daleč, da je že nameravala posekati najstarejšo, vendar njena bleda senca še kolikor toliko kljubuje zobu časa. Spomeniško varstvo jo je leta 1991 strokovno očistilo. Pogovarjal seje JOŽE PAVLIC (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Vse odločneje, hitro, razburljivo, tja do zgornjih tenorskih višin se povzpenja glasovni krik razočaranja in kletve, kajti: To mi nagaja sam hudič... Poslušamo odmev tega krika, kako se vrača ... Spusti v globino tretjič sak . . . in nato nenadoma: Oho. . . oho. . . ki v pričakovani radovednosti napove novo presenečenje, kajti: Sedaj je pa težak ... Nato nestrpna radovednost: Kaj dvigne...? narašča v vprašalni obliki prepletajočih se glasovnih skupin. Nenadoma silno presenečenje: Kozla črnega.. . Govorica zbora se pričenja spreminjati v užaljeno presenečenje, ki se stopnjuje v krike obtoževanja, dokler nazadnje ne ukopni v en sam krik strahu: Ustraši se.. . »Res kozel črn je in rogat.. . kosmat, črnogled, bradat.. . hite glasovi z odsekano in vzklikajoča dinamiko drug preko drugega, dokler se v novem, mogočno obtoževanem akordu ne združijo in preplavijo presenečeni avditorij. Divje pripovedovanje se hipoma umiri. Tomaža sc polasti neznanski strah. Mogočni, počasni, polni s strahom prepleteni akordi koralno-cerkvenc glasbe zazvene v vsej veličastnosti. Prekriža se Tomaž... To je klic. pobožna prošnja, zadnji Tomažev up. s katerim se obrača na pomoč neba. Ciril pusti, da izzveni. Počaka sekundo, dve. da v vsej mogočnosti napolni in prevzame čustva avditorija . .. Nato pa nenadno, bliskovito in silovito vprašanje: In spak Odgovor: Sam skoči v morje... Bil je vrag...'. Ni besed, s katerimi bi mogel popisati navdušenje v dvorani. Zbujala se je iz čudovite, mogočne glasbene pripovedi in hrumela ... Ciril se je priklanjal in kaplje znoja so mu drsele po čelu. »Naj ponovimo?« »Ne.« je odločil in dodal: »Mogoče kasneje, na koncu programa«. Sicer pa smo v predvojnih letih do 1941. ko smo se med prvimi priključili slovenski protestni akciji kulturnega molka, nastopali tudi z drugimi njegovimi skladbami, med katerimi naj omenim le priljubljeno pravljično Razbito čašo, nadalje Ljubica vstani, kije bila že tistikrat zelo priljubljena in so jo v romantično glasbeno obliko prestavili tudi drugi skladatelji. V drilovi nameri sta bili tudi Umrl je mož... in pa Večerni ave. Prvo. ki je po svoji tematiki zelo blizu Gallusovi Ecce quomodo moritur iustus, smo sicer naštudirali. vendar je Ciril iz meni neznanih razlogov ni nikoli vključil v redni letni program, drugo, ki je bila tako njemu kot nam pevcem zelo zelo blizu, pa spričo dejstva, da ni bil nikoli zadovoljen z izvedbo, ki smo jo dosegli, prav tako ni nikoli vključil v kak redni koncert. S skladbo Umrl je mož... smo se na Žalah poslavljali le od kakega posebno znanega, predvsem pa zaslužnega občana in priljubljenega znanca. Obe omenjeni skladbi sem slišal nedavno na koncertu, kije bil pod naslovom Zaključni koncert tridesetletnega obdobja pod vodstvom Sama Vremšaka posvečen proslavljanju 111-letnice Lire. SAMO VREMŠAK SE POSLAVLJA Če se torej iz svojega opisovanja Lirinega delovanja in koncer-tiranja pred šestdesetimi leti prestavim v položaj pasioniranega poslušalca tega zadnjega koncerta, moram takoj na začetku z vso odločnostjo povedati in priznati, da je kvaliteta njenega koncerti-ranja daleč pred drugimi in da jo po vsej pravici moramo prištevati v sam vrh slovenskega zborovskega petja. No, v samem vrhu smo bili seveda tudi tistikrat. vendar to v okvirih kvalitetnega nivoja, ki ga je v tistih letih dosegla slovenska zborovska umetnost, ta pa se z današnjo na sploh ne more primerjati. Ecce quomodo moritur iustus, ki so jo postavili na začetek prvega dela letošnjega koncerta, je tako glede zahtevnosti kot zvočnosti, jasnosti, lepe dikcije prepričljive modulacije ter v okviru srednjeveške dinamike, kije znala logično in muzikalno slediti večni tematiki umiranja pravičnega, vidno presegla izvedbe številnih drugih zborov, bila celo prepričljivejša od najvidnejših profesionalcev, na sploh tako svojsko realistična v tragiki človekovega bitja, da bi se nad njo začudil in razveselil celo sam Gallus. To, kar me je menda tudi najbolj presenetilo, je bilo ne le smiselna, pač pa predvsem zelo natančna in skoro da tudi neopazna in česta menjava pevskih registrov, ki jih dela našega najstarejšega, prvega in svetovno znanega skladatelja zahtevajo. mag. CENE MATlClĆ (se nadaljuje) Častitljiv jubilej Ob 500-letnici novomeškega kolegiatnega kapitlja. kjer opravlja duhovno službo prost Jožef Lap iz Nusovč pri Komendi so potekale za dolenjsko zgodovino in kulturo pomembne prireditve. V nedeljo. 23., aprila, so odprli v Dolenjskem muzeju v Novem mestu razstavo portretov, obrednega posodja, oblačil in drugih dragocenosti. Ob navzočnosti ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja, kije razstavo odprl, in številnih gostov in obiskovalcev je bil slavnostni govornik predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. V soboto, 24. aprila, je potekala v Domu kulture v Novem mestu slavnostna akademija. V torek, 27. aprila, pa je bila v kapiteljski cerkvi slovesna maša, kjer je ob navzočnosti številnih slovenskih duhovnikov (škofov, kanonikov, dekanov in drugih) maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar. V nabito polni cerkvi je bilo več kot petdeset ljudi v narodni noši s Komcnd-skega in iz Mengša, ki so s čudovimi barvami gorenjske narodne noše dali posebno barvitost slovesnosti. Po maši je prost Jožef Lah povabil narodne noše na gostijo; dobro razpoloženi so se le-ti nato napotili v Dolenjski muzej na ogled razstave »Dragotine kapiteljske cerkve«. Na poti domov, so se popotniki s Komendskega in iz Mengša za krajši čas ustavili v Lanšprežu, kjer pod zasilno pokrito in po drugi svetovni vojni razdejano kapelo počiva naš slavni rojak Peter Pavel Glavar (ob njem leži tudi njegov krušni brat general Jernej Basaj (Bassei), po domače Jersov iz Vopovelj). in v Ivančni Gorici v novo zgrajeni cerkvi, ki nosi ime po sv. Jožefu. Obogateni po dogodkih tega dne. so si popotniki v narodnih nošah ob razhodu na svoje domove z veselim nasmeškom zaželeli še takšnih srečanj. dr. MARKO ŽEROVNIK Zadnji spev Ludvika Juhanta-Dobravskega Slikarja, čevljarja, očeta osmih °tnk. zaljubljenca v naravo, prijetnega in razgledanega sogovornika Ludvika Juhanta - Dobravskcga (Zgajnarjevega) s Komendske Do-brave ni več med nami. 1. aprila je v kamniškem domu upokojencev, kjer jc preživljal zadnja štiri leta tovljenja, dosanjal svoj zemeljski sen. Blagoslovljena zemlja domačega groba pod cerkvijo sv. Petra v Komendi ga jc 3. aprila sprejela v svoje naročje. O njegovi poklicni spretnosti govori na tisoče izdelanih in popravljenih čevljev, usnjenih škornjev, copat, cokel, o posebni ljubezni, predanosti plemenitim notranjim nagibom ter umetniški duši pa na stotine akvarelov, oljnatih in drugih slik na platnu, lesonitu, risalnem papirju in drugih materialih; obnovljena znamenja, kipi. poslikane skrinje. Njegove slike lepšajo mnoge komendske in druge slovenske domove, stanovanja komend-skih rojakov po svetu pa tudi tuj-«v, Na njih so upodobljene rojstne hiše. planinski motivi (večinoma iz Kamniških Alp), živali, rože. slovenska pokrajina, domače vasi. narodne noše. tihožitja... Težko jc govoriti o njihovi umetniški vrednosti, vendar so ljudem drag spomin, dragocen predmet, darilo. Govorijo jim o svetu, na katerega so bili močno navezani, jim lepšajo življenje. Dobravski je z njimi izpolnil svoje umetniško poslanstvo po meri daru. ki mu ga je naklonil Stvarnik, in lastnem razvoju. Ludvik Juhant je na svet privekal 19. septembra 1907 v leseni hiški v idiličnem okrilju Komendske Dobrave. Življenje ga je že kot otroka (oče je zapustil številno družino in odšel v Ameriko) pa tudi pozneje močno preizkušalo z raznimi tegobami in trdoto. Nikoli ni klonil, na koncu pa se jc telesno in duševno izpel. prečiščen od tega sveta in preizkušen v trpljenju. Žena Marija mu je povila osem otrok; štirje so že umrli pa tudi ona. Zadnja leta življenja jo je skleroza multipleks priklenila na posteljo. Ludvik pa jo je z otroki sedem let potrpežljivo negoval. Nazadnje je tudi njega zadela bolezen, poleg tega mu je močno opešal vid. Zaradi napornega čevljarskega dela in sključene' poklicne drže so ga operirali na hrbtenici, njegovi prsti pa so kljub temu ostali bolj ali manj pokrčeni. Zdravstveno stanje se mu je tako poslabšalo, da so ga morali otroci dati v kamniški upokojenski dom. saj mu sami niso mogli nuditi več ustrezne nege in oskrbe. Iz tega bivališča so ga večkrat vozili na Ko-mendsko Dobravo, da se je naužil pogleda na domačo vas, planine, gozdove in travnike. Radi so ga tudi obiskovali v domu in teh obiskov je bil zelo vesel ter hvaležen zanje. Tudi za oskrbo v domu. Njegovo življenjsko in umetniško pot so mi pomagali odstirati najmlajša hčerka Štefka, njen mož Ciril Strgar, sin Ivan ter sosed in sorodnik s Komendske Dobrave Rudi Ocepek. O njem mi je spregovoril tudi Ludvik sam, ko sem ga pred novim letom obiskal. To je bilo mo- je prvo in zadnje srečanje z njim. če odmislim njegovo razstavo pred leti v prostorih komendskega društva upokojencev. Hči Štefka je povedala, da se je njen oče učil za čevljarja pri mojstru Vavpotiču v Kamniku, končal obrtno šolo. doma na Komcndski Dobravi, kjer je imel delavnico, pa so k njemu večinoma hodile stalne stranke. Največ jc izdeloval in popravljal ženske in moške škornje (tudi za žandarje in oficirje), čevlje, copate, cokle za hlevska opravila. Pri njej je preživel pet let. eno leto pri sinu Ivanu na Potoku. Ciril pa mije spregovoril o njegovih slikarskih delih. Nekaj jih hrani tudi doma. med drugim zadnjo nedokončano sliko Bleda z okolico, ki jo je Ludvik naslikal okrog leta 1988. Največ in najraje je slikal po lastnem navdihu in nagibu, veliko pa tudi po željah ljudi. Najljubše so mu bile manjše slike in te je tudi slikal najbolje, velika platna pa so ga preveč obremenjevala. Nikdar ni bil s sliko popolnoma zadovoljen. Dogodilo se je, da je marsikatero popravljal. V naravi jc delal le skice, slike pa znotraj. Zlasti je znal ujeti barvno skladnost, portreti pa mu niso šli toliko od rok. Verjetno je še najbolje upodobil arhitekta Jožeta Plečnika. Pomagal jc pri raznih delih znanemu kamniškemu likovniku uporabne umetnosti mojstru Maksu Bcrgantu ter prijateljeval z njim. kartografu Ivanu Selanu iz Suhadol pa je pobarval njegove reliefe Kranja z okolico. Zlasti dobro je obvladal tehniko senčenja. Naslikal je tudi več slik z nabožnimi motivi. Imel je navado, da je naročniku ali kupcu izročil uokvirjeno sliko. Pobarval jc tudi okvir. Ker so se po drugi svetovni vojni zelo težko dobile ustrezne barve, jih je tudi sam mešal. Zelo se je zanimal za zgodovino, zemljepis, reševal križanke. Bil je razgledan človek. Ker je imel priznane premalo delovne dobe. se je zaposlil kot vratar v mengeškem Hidrometalu. Tam je včasih tudi kaj slikal, kadar ni bilo drugega dela. Sodelavci so to opazili in nazadnje je v tovarni celo pripravil razstavo svojih del. precej pa jih tudi prodal sodelavcem. Sin Ivan jc dejal, da je oče vstajal tudi ponoči, naredil skico, sliko pa podnevi. Če mu je šlo, je vztrajal, dokler ni bila dokončana. Če ne. je prekinil slikanje in nadaljeval, ko se jc vanj ponovno naselila ustvarjalna moč. Precej slik je obiskovalcem podaril. To je ponavadi naredil, če so jim bile res všeč. Rudi Ocepek mije povedal, da je Ludvik slikal tudi po motivih na fotografijah, razglednicah in drugih predlogih. Tudi če je večkrat upodabljal en motiv, na primer Andrja-novo hišo na Komcndski Dobravi, kjer se je rodila žena Marija, ga je naslikal v različnih barvnih odtenkih. Obnavljal je tudi znamenja in kipce s Komendske Dobrave in od drugod. Kot človek je bil odprt do bližnjega, znal mu je prisluhniti pa tudi biti zgovoren. Zelo je imel rad naravo, rože, planine, veliko je goba-ril, s sorodniki in z otroki hodil na gorske ture in izlete po planinah, veliko bral, bil obveščen o dogajanjih doma in po svetu, igral šah. Čeprav ga je življenje zelo pestilo, je izžareval notranji optimizem in vdano nosil svoj križ do konca. Ludvik sam pa mije med drugim zaupal, da je v mladosti želel študirati slikarstvo, vendar je ostalo le pri željah. Slikati je začel že v mladih letih, kasneje je ta dar in potrebo po umetniškem izpovedovanju še močneje razvil in izpopolnil. Bil je slikar samouk. Dobravski se je na slike podpisoval, ker je bil doma s Komendske Dobrave. JOŽE PAVLIC Jože Križnik je dopolnil devetdeseta leta Bili smo na obisku v Motniku. Srečali smo se z Jožetom Križnikom, ki sicer Stanuje v Zg. Motniku. 14. marca je dopolnil častitljivo starost - 90 let. Kljub starosti je še vedno pri močeh. Njegova življenjska pot ni bila ravno lahka. Živel je na očetovi kmetiji-ki jo je^kasneje nasledil. Bili so štirje fantje, oče pa je kmetijo volil njemu. Trdo delo na kmetiji £a je kalilo, zato ni nikoli odnehal. Doma si je ustvaril družino. Z ženo Marijo sta garala na kmetiji- V zakonu se jima je rodilo 9 otrok, 4 sinovi in 5 hčera. Od vseh otrok sta umrla sin in hči. Številna družina je zahtevala ogromno naporov, da so lahko Preživeli. Obdelali so vsak koš-č?k zemlje, pa tudi vsakršen drug zaslužek je bil v veliko pomoč. Kmečko življenje je lepo, a zelo odgovorno in naporno. Letina ni odvisna le od samega dela. Tudi vremenske razmere odločajo. Naš slavljenec pravi, da mora človek imeti srečo, da lahko v miru preživi tako visoka leta. Kmetijo lahko doletijo tudi nesreče. Pred leti jim je pogorel hlev. Za obnovo je bilo potrebno precej denarja in truda. Z veseljem pravi, da mu v življenju nikoli ni bilo žal velike družine. Otroci ju imajo radi. Vedno sta vesela obiskov svojih otrok in vnukov in vnukinj. Leta 1973 je izročil posestvo v roke sinu Jožetu, ki sedaj nadaljuje družinsko tradicijo. Rad se spominja časov iz svoje mladosti. Prepevanje na vasi s fanti mu je bilo zelo pri srcu. Zdravje mu še kar služi, le sluh mu nekoliko nagaja. Še vedno kaj postori okoli hiše. Na naše vprašanje, kako živeti, da človek dočaka tako starost, nam je odgovoril, daje vse življe- nje trdo delal. Živeti pa je potrebno zmerno in po pameti, nam je nagajivo dejal. Črni lasje krasijo njegovo glavo, kot da bi imel komaj kaj več kot 40 let. Mladi živijo sedaj bolje kot v takratnih časih, poudarja. Mladini ni potrebno tako garati. Če bodo mladi bolj delali, bodo več imeli. Jože Križnik je cenjen kmetovalec v motniškem koncu. Posestvo je znal voditi in ga ohranjati. Z umnim gospodarjenjem si je pridobil spoštovanje in ugled. Sedaj na stara leta uživa sadove svojega dela, nam je rekel za slovo. Zaželeli smo mu vse najboljše in obljubili, da se ponovno srečamo ob njegovi 100-letnici. Rad bi jo dočakal, je rekel s pomenljivim nasmehom. STANE SIMŠIČ Kuharski tečaj v samostanu Več posluha za domače živali . pp dolgih besedah in dogovarjanjih je "končno prišlo do uresničitve ideje o kuharskem tečaju za kmečke ženske. Želje kmetic so "''č. da bi se udeležile tečaja v znani šoli sestre Nikotine v Repnjah pri Vodicah. Ker pa se ,u čas. da prideš na vrsto, ne fffri v tednih, mesecih, ampak kar v letih, smo šli iskat ustrezen Prostor bliže doma. Po dolgem i,4'u smo ga našli v samostanu sester uršuljnk v Mekinjah, ki ""a/o sedaj prenovljene prostore " novo kuhinjo v sklopu zaprte-f> dela samostana, staro, zelo lePo opremljeno, pa uporabljajo kuho v času duhovnih vaj. V lanskem letu so to kuhinjo "Porabljali tudi begunci iz Hrva-*« in BiH. . Predstavniki SLS Kmečke zve-Zc so se dogovorili s predstojnico s\ Ireno, da nam je bila ta kuhi-JV« na voljo za tečaj. Tako smo ?°bi7/ prostor, a nastopil jc pro- '°ni. kdo naj bi bil kuharski '""./mit. ki bi bil učitelj kmečkim Cn''m. ko imajo nekatere zelo "°bro osnovno znanje in seveda ^kfišnje. Pa smo rešili tudi ta PjpMem. saj je v Godiču doma g. ^'hv Uršič. predavatelj na go- stinski šoli. ki ima bogate izkušnje. Petnajst žensk se je prvič srečalo 8. marca, ko je gospa Romana iz Ema Celje predstavila novo posodo za kuhanje - emoton. Po tej predstavitvi smo se dogovorile z g. Mihom, kaj bi želele znati, kaj nam priporoča iz svojih izkušenj in. seveda, kaj bo prišlo najbolj prav doma. Tako smo se zbrale 22. marca in se sestajale 4 dni. Za vsak dan je bil pripravljen menu. za čas. ko imamo obiske in bi se jim rade malo bolj posvetile. Res. prijetni so bili večeri, ki smo jih preživele skupaj, ko smo si izmenjavale izkušnje in poslušale nasvete še mladega, toda uspešnega kuharskega mojstra. Seveda bi si takšna srečanja želele še večkrat, kajti le tako se lahko pogovorimo tudi o svojih problemih. Zahvalo smo dolžne mojstru Mihu. sestram uršulin-kam. še posebej s. Ireni in s. Bogdani za pomoč. g. ing. Antonu Kotniku kakor tudi Marjanu Jermanu in Jožetu Romšaku iz SLS Kmečke zveze - podružnice Kamnik. URŠKA Preko Kamniškega občana bi rad dosegel, da bi storili kaj za domače male živali, kot so psi in mačke. V zvezi s tem bi morali ljudi bolj ozaveščati. Ljudje komaj rojene živali nečloveško po-končujejo. Večkrat ubijajo tudi večje mladiče. Drugim ne bi smeli storiti ničesar takega, česar sami ne bi hoteli doživeti. Razmnoževanje je treba regulirati s kastracijo ali sterilizacijo živali. Tablete niso učinkovite in porušijo delovanje žlez z notranjim izločanjem. Zato je treba ustanoviti »fond za kastracijo in sterilizacijo živali«. Za fond naj bi prispevala podjetja in individualne ozaveščene osebe. Tako bi vsak lahko brezplačno uravnaval razmnoževanje svojih živali. Zmanjšalo bi se tudi število pote-puških živali, a kar je še pomembneje, mladičev ne bi bilo treba pobijati. Prav je, da imamo doma živali, vendar bodimo previdni, da nobeni ne bomo povzročali strahu in trpljenja! bralec JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik (nasproti SKG) Nudimo vse vrste JEANSA, poletne majice - potiskane in navadne po zelo ugodnih cenah. Nakup možen na 2 čeka. Delovni čas od 8. do 19., ob sobotah od 8.30 do 12.30. Spomini starega gornika Podobe iz Kamniške Bistrice Dež je ponehaval, noč je prinesla iz zasneženih Grintavcev hladno jesenko jutro, nad Kamnik pa je legla gosta neprodirna megla tako trdo, kot da bi se nikoli več ne hotela dvigniti. In človek si je zaželel sonca, si oprtal nahrbtnik, vzel palico in odšel svetlobi naproti. Iznad spuščajoče se bele tančice je vstala ožarjena gora. ponosna, trda mogota Planjave. Ob njenem vznožju se je pletla kita živih jesenskih barv kamniškega predgorja. Kot nametani cvetovi so se v mehkozelenih gubah bleščale bele skalne čeri, iz temnega žameta spodaj ležečega zelenega smrekovega gozda pa jc plamenela rdeča rumen gostega bukovja. In tam po zelenih sončnih rebrih in strmih travnatih robeh so se kakor nalepljena gnezda nizali stanovi gorjancev. Takle dom v gorah. Oče drvar in sin prav gotovo tudi drvar. Visoko gori stoji macesen, samorastnik v skalovju Kale nad bistriško dolino. Narava ga je vzgajala zase in ga postavila na težko preizkušnjo za trdi in dolgi boj. In kot od viharjev ta skrivljeni samorastnik. zakoreninjen v globoko skalno razpoko pečevja, visi gorjanec na tisti borni grudi zemlje in črpa iz virov, ki mu jih daje gorski svet. Gora je njegova krušna mati, iz njenih trdih kamnikih prsi srka življenjske sokove. Pa gleda zviška na to široko cesto dolinca. Le redko zaide nanjo, obstane za čas in se vrne ves truden in zmeden od vroglave naglice življenjskega toka. Med deževnimi dnevi, ko nismo zahajali v gore, smo se čestokrat zadrževali v koči. Bilo je lepo, mladi ljudje, petje. ples in harmonika. Le v kotu za štedilnikom prede stara mati Jerinčkova spominske niti svojih mladih dni. Spomini ji segajo daleč nazaj, ko še niso bile obdelane gorske poti. Visoko v grebenih si slišal vrisk divjega lovca ali strel gonjača takratnega lastnika bistriškega lova. Le kadar je pretila človeku nevarnost v gorah, so poklicali na pomoč Bosa. On jc bil hribolazec, da mu ga ni para. Ko ga ni bilo več, se je v tej dolini marsikaj spremenilo. Od tu je zbežala prvotna romantika. Stara idilična koča planincev je spremenila svojo podobo. Na njenem mestu stoji planinski dom. V skalovju romantične galerije so zaorali stroji in izpod-kopali pečevje. In nastala je široka cesta tam. kjer se je dolga leta vila turistovska pot. Ob pogledu na veliko spremembo tega mirnega planinskega kota nam stopi pred oči vsa nekdanja romantika te slikovite poti, ozke brvi, studenci ob poti. počivala, botanični vrt in zopet steza med gosto zaraslim drevjem. Spremenili so se kraji in ljudje. Mnogi so stopali za napredkom, drugi zaostali. Veliko je takih, ki jim jc bila z novo cesto zabrisana pot v gore, niso se strinjali z napredkom, zato se tudi niso več vračali v gore. Le iz daljave so se ozirali na mlada leta in doživetja v gorah. Še sijih srečal v silvestrovi noči, s prižganimi baklami v rokah so hiteli med zasneženimi kronami bukovega drevja. Uklonjeni od teže starosti so prehitevali svoj lastni korak. A dalje jih tudi v teh nočeh gore niso več privabile. Ali so zaslutili, da jih čas prerašča ali pa se niso sporazumeli z njim in mu niso hoteli slediti. Mladina pa je šla svojo pot. Njej ni več zadostovala uhojena steza, hotela si je razmaha, sprostitve duha in tesnejše združitve. Gora je dvignila svoj tisočletni zastor, vanjo je stopil duh alpinizma. Ta prostor pa je bil kot nalašč namenjen mladim. Stari Tine-Bos, lovec, pastir in planšar, reševalec in alpinist, ni dočakal tega prerojenja v Bistrici. Ljudje pa še danes pripovedujejo o življenju tega bistriškega lovca, o njegovi drznosti in spretnosti. Mati Jerinčkova pa je še dolgo hodila s košem z lahkotnim korakom po cesti. Preselila se je v dolino, toda hrepenenje po gorah je bilo močnejše od starosti, to ji je dajalo moč, da se je vračala nazaj. Nekega dne pa jc cesta ostala prazna. Leta so premagala tudi njo. zadnjo pričo nekdanje bistriške romantike. Macesen na Kalcah je klonil pod sunkom viharja, podrl ga je čas. Svet tam gori v pečevju pa še danes stoji osamljen, ves tak kot pred mnogimi leti. A. S. Planinski kotiček Pojdimo na Veliko planino Velika planina, zaklad narave, kakor so jo poimenovali, žal izgublja svoj prvotni lesk. Gradnja pastirskih koč, ki ne upoštevajo več osnovne velikoplaninske o>alne oblike, vedno boljša cesta po sami planoti in še druge pridobitve in »pridobitve« vedno bolj jemljejo temu edinstvenemu koščku slovenske zemlje njegovo edinstvenost in ga počasi spreminjajo v nekaj, kar postaja ne več tako posebno, ne več tako enkratno. Žal. Toda napredka, če je vse to, kar se dogaja na Veliki planini res tudi napredek, ne moremo, ne znamo ali pa nočemo ne ustaviti ne primerno usmeriti. Vendar vse še zdaleč ni slabo in marsikaj še vedno ostaja tako kot v starih, dobrih časih, če le sami hočemo tako. Saj se ni potrebno zapeljati tja gor z avtomobilom, lahko gremo tako kot nekoč, peš. Da pa ne bi hodili vedno po isti poti, saj se še tako dobre stvari človek naveliča, če se ponavlja prepogosto, imamo za letošnji, lahko bi rekli, že skoraj tradicionalni trimski pohod na Veliko planino, ki jc že 13 let vsako prvo soboto v juniju (v programu PD Kamnik je prišlo do pomote in je napisan drugi datum), če bo le takrat lepo vreme, v načrtu novo smer pristopa. Kdor ima vsaj nekaj kondicije in primerno obutev, ker ne bomo hodili samo po poteh, gre lahko zraven, čeprav sama tura ni primerna za množičen obisk. Velika planina je običajno v tem času (začetek junija) zelo zanimiva in lepa. Takrat je na njej pravzaprav prava pomlad. Snega ni več zato vse zeleni in cvete. Od raznoraznih rož je posebej privlačna za pogled, še bolj pa za duhanje rdeča murka, ki ima to srečo, da cveti ravno v času, ko ni veliko obiska in s tem tudi ni potencialne nevarnosti trganja. Če bi se kdo odločil za to turo, naj upošteva še naslednjega: Zbor vseh udeležencev bo v soboto. 5. junija, ob 7.40 pred gostilno Pri gamsu na Hudem polju, kjer ustavlja avtobus. Ta odpelje iz Kamnika ob 7.20. Seveda pa se da do tja pripeljati tudi z osebnim avtomobilom. V tem primeru bi se dogovorili, da bi vsaj nekaj avtomobilov zapeljali do spodnje postaje gondolske žičnice, kamor se bomo vrnili, da ne bo potrebno čakati na avtobus, ki.gre iz Kamniške Bistrice okoli 17. ure. Na zbornem mestu bo najprej predstavitev, po potrebi razdelitev v skupine, dogovor o režimu ture. Odhod bo ob 7.45. Po lepo speljalni lovski stezi bomo šli na greben, ki se vleče od Gamsa pa vse do doma na Kisovcu. Ko lovska pot zavije skoraj vodoravno v južna pobočja, se bomo ločili od nje in kar naravnost po praktično brezpotnem grebenu šli navzgor do naslednje lovske poti, ki pride iz doline Konjske. Tej bomo sledili, vse dokler nam ne bo pobegnila v južna pobočja Ravnega hriba. Spet bo sledilo strmo brezpotje, dokler se greben ne položi in počasi preide v vrh Ravnega hriba. Tu bo krajši počitek in razgledovanje. Nato bomo sledili brezpotne-mu grebenu in kdaj pa kdaj bo potrebno »dati roke iz žepa« in se z njimi prijeti za varnejši prehod čez nerodna mesta. Vendar tega ni veliko in tudi tako hudo nerodna ta mesta niso, vendar je potrebna posebna pazljivost, da bi ne prišlo do česa nežalenega. Še malo naprej jc pa že markirana pot, ki pride od Sv. Primoža. Tej se bomo pridružili na Suša-vah. kjer je imela svoj čas Micka kočo. Po markirani poti bodo nato šli vse do Domžalskega doma na Veliki (čeprav jc pravzaprav na Mali) planini, kjer bo daljši počitek. Pri objavi perorisbe Čogorija (K2) v prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat. Ta je risbo obrnil levo-desno. tako da je hrib, ki je v resnici na desni, na sliki na levi strani. Bralcem se za to pomoto opravičujemo in upamo, da bomo lahko, ko se bodo alpinisti vrnili domov, objavili še kakšno fotografijo od tam. Rokovnjaški pohod iti 23. Planinski tabor Številne so načrtovane prireditve, ki bomo z njimi obeležili 100-letnico Slovenskega planinskga društva in hkrati tudi 100-letnico Planinskega društva Kamnik. Skupaj z MDO Ljubljana bo PD Kamnik organiziralo 3. rokovnjaški pohod v soboto, 22. maja. Začetek pohoda bo na Trojanah ob 20. uri. Vsi pohodniki bodo potovali na planino Lipovec, mimo Špiljka in Rakitovca na Kozjak ter nato po obronkih Menine planine (Zg. Tuhinj, Kostavska planina. Bela Peč. Pirševo in Vaseno), mimo Vel. Lasne v Zg. Palovče proti Špici in na cilj - Stari grad. Pohodniki bodo med potjo deležni toplih napitkov in okrep-čil ter izdatnejšega počitka. Celotna pot bo dolga nad 40 km. Udeležba zahteva primerno planinsko opremo, kondicijo, pa tudi svetila naj ne manjkajo. Vsi pohodniki se bodo odpravili na pot s svojo odgovornostjo. Zdravstveno varstvo bo zagotovljeno. Med potjo bodo pohodniki doživeli marsikaj zanimivega, zanimivo pa bo tudi za udeleženci Planinskega tabora. Pohodniki bodo prispeli na cilj 23. maja med 9. in 9.30; na Starem gradu bodo deležni toplega okrepčila. Organizatorji že v naprej naprošajo pohodnike naj v celoti upoštevajo navodila odgovornih na pohodu. Kmalu po prihodu na cilj, t. j. 23. maja, bo na Starem gradu 23. planinski tabor ljubljanskih planincev. Začetek zanimivega kulturnega programa bo ob 11. uri. V njem bodo sodelovali mnogi kamniški umetniki, med drugim: Prvo slovensko pevsko društvo Lira, fanfaristi in Mestna godba, kamniški koledniki, planšarji, Božo s svojo harmoniko in pevko Jožico. Sodelovala bo ljudska umetnica Kati Turk, zvrstilo pa se bo še več drugih zanimivosti. Planinsko društvo Kamnik vabi vse kamniške planince in vse ljubitelje lepega okolja, da se 23. planinskega tabora udeležijo v čim večjem številu. Na Stari grad vabijo že ob 9. uri, da bi lahko pozdravili udeležence rokovnjaškega pohoda (na poti bodo 12 do 13 ur). Zanimanje za rokovnjaški pohod je veliko. Vsi, ki se bodo pohoda udeležili, naj udeležbo prijavijo na PD Kamnik. Če bo dovolj prijav, bodo organizirali avtobusni prevoz do Trojan. Na Starem gradu bo poskrbljeno tudi za zabavo in razvedrilo. Za gostinske usluge bodo poskrbeli najemniki Starega gradu. Pridite in prepričajte se sami. Planinci bodo veseli vsakogar. STANE SIMŠIČ Po privezanju duše bomo šli po znani poti skozi pastirsko naselje Velike planine in naprej čez Konjščico na Dol in mimo Kraljevega hriba na avtobusno postajo pri gondolski žičnici. Hoje navzgor (do planinskega doma) je za okoli 3 do 4 ure. navzdol pa za okoli 3 ure. Pot ni primerna za vrtoglave. Je to v začetnem delu lovska pot in lahko brezpotje, ki zahteva že določeno izurjenost in osnovno planinsko znanje. Potrebni so primerna oprema, obutev in kondicija. Začetna točka je okoli 470 m, nad morjem, najvišja možna točka 1666 m. Če bo slabo vreme (dež. sneg, občasen dež), tura čez Ravni hrib odpade. Možna je varianta po dolini Konjske gore in skozi Dol-ski graben dol. vendar ni priporočljiva: »Če že moram biti moker, potem sem to raje doma, pod toplim tušem.« Z drugimi besedami povedano: Če bo deževalo in bo vremenska napoved slaba, tura odpade, če bo pa samo rosilo in bo vremenska napoved dobra (izboljšanje že dopoldne), potem tura bo. Glede na vreme, stvarno stanje terena, število udeležencev in vodnikov na dan ture so možne še spremembe smeri, cilja, mest počitkov. BOJČ Uspešen začetek tekaške sezone Najhitrejši z zelenih in atletskih steza si že nadevajo prve kolajne, dosežene na zgodnjih pomladanskih preizkušnjah. Med njimi je tudi letos uspešen kamniški tekač Lado Urh, ki je to tekmovalno sezono začel več kot izvrstno. 6. marca si je na prvem teku v Zrečah (10,5 km) priboril bronasto odličje, medtem ko sta zlato in srebro pripadla atletoma Živku in Gczi. Za Ladom je tokrat zaostal sicer težko premagljivi Marjan Krempel, ki se je tokrat moral zadovoljiti s četrtim mestom. Vendar si je ta tekač nadel svoj zmagovit nasmeh že čez teden dni na državnem prvenstvu v Kopru, kjer jc pustil za sabo Šalamuna in Gabra te čctrtouvrščenega Lada Urha. Da pa ta naš tekmovalec ni uspešen samo na atletskih preizkušnjah, je dokazal 27. marca na prvi gorski dirki v Zagorju, kjer je prehitel vso »gorsko« reprezentanco, medalja pa je imela še nekoliko žlahtnejši sijaj zaradi lepe prednosti pred Tcražem in Hojakom. Krona marčevskih uspehov pa je bil za tekače našega mesta izvrsten nastop kamniške trojke: Lada Urha, Martina Vrhovnika in Ivana Urha na mednarodni tekmi v Bazovici (12 km). Tu je med 500 tekači zmaga Beno Piškur, drugi je bil Lado Urh in tretji Italijan Gamba. Martin Vrhovnik je bil sedmi, Ivan Urh pa deveti. Za oba slednja je bila to letos prva tekmovalna preizkušnja in brez dvoma dober začetek v novi sezoni. Upajmo, da bodo vsi naši tekači še naprej tako hitrih nog in da bomo lahko o dobrih rezultatih še poročali. K. V. Odbojka Lep uspeh mladincev Kamniški mladinci so po velikem uspehu, ki so ga dosegli z uvrstitvijo v polfinale republiškega prvenstva, na tem prvenstvu tudi zaigrali. Prvi dan tekmovanja so se pomerili z ekipama Salonita in Bleda. Slednje so premagali s 3:1, medtem ko so s Kanalci gladko izgubili. Vendar je zmaga proti Bledu zadostovala za uvrstitev v drugi krog. Tam so se najprej srečali z Olimpijo in izgubili s 3:0. nato pa v tekmi za tretje mesto prav tako izgubili, tokrat s Pionirjem (3:1). Vseeno je uvrstitev med osem najboljših slovenskih ekip velik uspeh. Za klub so nastopali pod Matjanovo taktirko: GREGA OREL, SIMON ŠNABL. MITJA VADNAU, DANILO DŽUNOV. BOŠTJAN DOVIČ GAŠPER RIBIČ, ANDREJ FARAZIN, DEJAN PERČIČ, SAŠO PALMA in še nekateri, dodati pa moramo še to, da bodo vsi igrali za mladince, vsaj še dve leti, kar lahko pomeni, da lahko pričakujemo še večje uspehe. Kot že najbrž veste, ima kamniški klub v kadetski kategoriji tudi dva reprezentanta, GREGA ORLA in SIMONA ŠNABLA, ki sta odlično zaigrala v prvi slovenski ekipi na nedavnem turnirju v Belgiji, kjer je Slovenija zasedla 5. mesto, za kar mladima odbojkarjema iskreno čestitamo in jima želimo še več iger v prvi slovenski ekipi. ACO KRAMAR Nekaj za vas, otroci! Naš razred 8. c je mega »klas«, o tem se širi po Duplici glas. So fantje cool in punce špon, trenutno je to ful žargon. .. Sonček je... Razredna skupnost 8. c iz Osnovne šole Marije Vere jc sestavila nekaj vrstic zanimivega branja. To je naše razredno glasilo. Trudili smo se, upamo, da nam je tudi uspelo. Vsem. ki so nam pri nastajanju glasila pomagali, se zahvaljujerno. Glasilo se imenuje Sonček. Vas zanima, kaj se v njem skriva? Pa si »delček« vsebine preberite. Vesoljski podvigi 8. c Znanstvena fantastika 8. c je najneverjetnejši razred na svetu. Kot da bi usoda hotela, so v njem naključno zbrani najboljši učenci na svetu. Že v prvem razredu so vsi vneto študirali astronomijo, elektroniko in računaln.štvo. V drugem razredu so si že začeli graditi svojo vesoljsko ladjo s popolno računalniško, strojno, medicinsko in strelno opremo. Tisto leto jim je slovenska vlada organizirala brezplačno šolanje pri ameriški vesoljski družbi NASA. Čez pol leta so jim že dali vse znanje, kar so ga imeli, glave 8. c pa so zahtevala več in več. Tako je leta 2359 slovenska nadvelesila dala dovoljenje, da se 8. c s svojo preganialno vesoljsko ladjo odpravi po širnih galaksijah vesolja ... Horoskop Nihče ni popoln. Vsi imamo napake, vendar se jim ne zavedamo ali pa si jih nočemo priznati! Vsako astrološko znamenje ima dobre in tudi slabe lastnosti. Spoznajte jih! Tropska papiga (21. marec - 20. april) Precej neposredna in spontana Papiga je dejavna in odločna ter dokaj zaletava in enosmerna v svojih dejanjih. Velikokrat reagira, še preden premisli, potem se pa kesa, ko je že prepozno. Vročekrvna in vihrava se bojevito in energično zažene proti svojemu cilju, na svoji poti pa ne pozna ovir... To je le nekaj drobcev. Naše glasilo vsebuje še: zanimive zgodbe, zgodbe o dinozavrih, formuli 1. grafite, verze, od pikice do pikice ... Če vas glasilo zanima, ga lahko dobite v drogeriji ANDREJA v trgovini HIP ali pri učencih 8. c. Glasilo je izšlo že pred prvomajskimi počitnicami. Pa veliko zabave. 8. c Nogomet Kamničanke v Mengšu Kot smo že poročali, so Kamničanke ponovno začele (dsvajati nogomet. Zbralo se je že kar lepo število, predvsem srednje'šolk, pa tudi nekaj osmošolk in študentk, torej za nogomet kar inteligentna ekipa. Malo več gibanja pa ne bi škodilo že zaposlenim damam, ali jim morda le korajže primanjkuje? Bolj žalostno pa je dejstvo, da morajo Kamničanke kljub velikemu zanimanju za nogomet trenirati in igrati tekme v drugi občini. Kljub dejstvu, da v naši občini ni več nobene ženske ekipe v kolektivni igri, in tudi nogomet, ki je imel nekoč v Kamniku vidno vlogo, je povsem na začetku ponovnega delovanja, se v NK ni našlo razumevanja za naša dekleta? Kam peljata senilnost in moški šovinizem v Kamniku? V Evropo, kjer bo nastopala tudi slovenska ženska nogometna reprezentanca in bo verjetno zraven tudi kakšna nogometašica z našega konca, gotovo ne! Ne zaspimo v dolgočasju, saj smo turizem ljudje, in tudi šport je njegov del. No, dekleta se ne dajo in pridno trenirajo, saj je začetek tekem za državno prvenstvo vse bližje. Gostoljubje so našim mladim nogome-tašicam ponudili v NK Mengeš in jih sprejeli pod svoje okrilje, kjer imajo že člane, kadete in pionirje. Dejstvo je, da bo v mengeškem športnem parku letos izredno živahno, kjer se bodo člani borili za vstop na višjo raven tekmovanja, v tretjo državno ligo, dekleta pa bodo pokazala svoje nogometne čare in znanje v boju z nogometno žogo ter nasprotnicami. STANE BENKOVIČ >6ood Morning Children!« V vzgojno-varstveni enoti Marjetica (Zaprice) že od začetka letošnjega leta poteka »učenje« angleškega jezika. Z »Good morning, children!« pozdravi otroke vsako sredo učiteljica angleščine Andreja Bricelj. Lutka Snopy se z otroki pogovarja in jih sprašuje: What is this? Who are you? Show mi a cat! How many children? VVhat collour is this? In še in še. Otroci na prijeten način spoznavajo angleške besede, spontano govorijo in prisluhnejo. Zelo dinamične pesmi hitro usvojijo. Angleško pa se ne učijo samo ob sredah, ampak tudi druge dneve v tednu. Otroci zapojejo pri telovadbi, pred kosilom ... ob različnih vsakodnevnih priložnostih. Ko otroci spoznavajo, poimenujejo in utrjujejo barve, ob tem povedo tudi po angleško - seveda bolje »mali šolarji«, mlajši jih posnemajo in nočejo biti slabši. Interes pri otrocih je zelo velik in radi govorijo, kar je v izrerJno zadovoljstvo njihove vzgojiteljice VERE GOLOB in po vsej verjetnosti tudi njihovim staršem. Angleščina je ena od mnogoterih dejavnosti v vrtcu, ki prispeva k bogatejšemu življenju otrok, in bilo bi imenitno, če bi bilo tako vsako šolsko leto. G. V. 3.Nagrada je 3000 sit (telAatlbodoohliMlinlnajle*)*.! ^A-^- C^ieŽroŽčfj tfiaooo s» 2. Nagrada Je 50005^ Predloge oddaite osebno v kniigarni FORUM, HIP, Liublianska 21/A, 812 332, do 1.5/93! Kreativna delavnica knjigarne Forum "Kakšno knjigarno bi si vi želeli?« Knjigarna Forum z Duplice (HIP) jc n aprila odprla svojo kreativno delavnico. Prva akcija jc bil javni natečaj pod naslovom »Kakšno knjigarno bi si vi želeli?!« Akcija sc jc začela z oglasom v Kamniškem občanu dober mesec dni nazaj. Sledila jc anketa branosti obča-na in odziva na oglas.. Na vidna mesta, kjer sc zadržujete kreativni Karnničani, so bili razobešeni plakati, da pa sc akcija bliža koncu, nas jc opozoril drugi oglas, ki jc bil objavljen v zadnjem Kamničanu. In kaj si obeta lastnica knjigarne. g°spa Silva Malcž? , ~ »Veliko svežine, inovativnosti ■n odprtosti. In ravno zato smo zasnovali oglas na nivoju otrok-otrok, P° tako imenovani transakcijski analizi, ki naj bi velikim in niajh-n"n, starim in mladim vzpodbudil kreativno mišljenje.« Zakaj ste sc akcije lotili ravno s tem vprašanjem? ~ »Naša knjigama se trudi ugajati nam in vam. To se nam je zdel zanimiv način, kako se približati našim kupcem«. Ali jc po vašem mnenju akcija uspela? »Dobra polovica naših anketirancev je odgovorila, da prebere ali pa vsaj prelista Kamniški občan. Polovica od teh pa je, na vprašanje, ali se spomnijo oglasa naše knjigarne, odgovorila pritrdilno. Povprečna ocena, ki sojo dali oglasu, je bila 4.27 (če 1 pomeni nezadostno in 5 odlično). Ta prvi del akcije, s katerim smo želeli Kamni-čane opozoriti na nas, torej ocenjujem pozitivno. Glede odziva pa bi povedala, da ravno navala ni bilo. Sem pa bila presenečena ob predlogih, ki sem jih prejela.« Čemu pripisujete nc tako množičen odziv? - »Rekla bi, da se bomo morali ob naslednji akciji, ki jo že načrtujemo, usmeriti še na kakšno občilo ob že uporabljenih; Kamniškega občana in plakatiranja na javnih mestih. Z raziskavo smo namreč ugotovili, da je povprečna starost Kamničanov, ki vsaj prelistajo občana, nad 45 let in da imajo v povprečju srednješolsko izobrazbo. Naslednjič se bomo potrudili v akcijo vključiti tudi druge segmente.« In še za konec, kdo vse jc prejel vašo nagrado? »Naj začnem pri koncu. Čeprav četrte nagrade nismo nameravali podeliti, smo se zanjo naknadno odločili, in to zaradi spodbudnih besed, ki nam jih je napisala gospa Marinka Mošnik. Tretjo nagrado bo prejel Matic Slapšak, ki nas je očaral s svojim predlogom, naj uvedemo ekološki oddelek, kjer naj bi predstavljali okolju prijazne izdelke. Moram povedati, da pri nas lahko kopirate na stoodstotno recikliran papir, kupite ekološke zvezke, flomastre, puščice in še marsikaj, toda do take ideje še nismo prišli. Zato se trinajstletnemu Maticu prav lepo zahvaljujem in se bom trudila, da bo njegova želja vsaj v bližnji prihodnosti uresniče- lz Centra za socialno delo Poti do boljšega učnega uspeha (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Pri doseganju rezultatov jc pametno, kako visoko jc postavljen «U m kako hitro ga lahko dosežejo, ni mlajših otrocih jc dobro postaviti bližnje cilje, npr.: »Ko sc boš naučil tole angleško lekcijo, boš ?nal pozdravljati, povedati, koliko Je nra«, ne pa: »Če se boš učil angleščino, sc boš lahko sporazumeval z ljudmi.« Otroci, ki so »obremenjeni« s celo vrsto neuspehov, si cilje pogosto znižujejo. Neuspešnost pripisujejo zunanjim, naključnim vzrokom, nPr. »Imel sem smolo, vsi so slabi.« Preti rano negotovi, skromni si tudi cilje postavljajo dosti prenizko, kot zmorejo. Drugi si cilje postavljajo previsoko, in jih nc zmorejo uresničiti. Enim in drugim manjka občutek lastne vrednosti. Skupaj z njimi odkrivajmo dejavnosti, ki jih zmorejo uspešno narediti. Pohvalimo jih za uspeh, npr.: »Vidiš, traktor znaš dobro voziti, l"di fiziko v šoli sc bom zmogel naučiti.« Občutek samozavesti mu dajejo tudi vrstniki. Včasih znajo eelo bolje kot odrasli prepoznati njegove dobre strani. V njihovi družbi jc mladostnim pripravljen sPrejcti tudi kritiko, če ga kdaj kaj Polomi. Poleg sposobnosti učnih navad, motivacije in interesov.jc za učno uspešnost pomembno, koliko ima otrok usvojenega predznanja. Na eni strani jc tu mišljeno splošno Predznanje o poznavanju sveta, o odnosih v okolju, o pojavih. Na drugi strani gre za posebna predz nanja. Otrok, ki jc živel v »vzgojno zanemarjenem« okolju, bo imel malo splošnih predznanj. Učitelji ob vstopu v šolo ugotavljajo, da prinesejo otroci iz neurejenih družin tudi zelo okrnjena posebna znanja in spretnosti. Slabo rišejo, pišejo, imajo slabo razvite drobne ročne spretnosti. Marsikaj sc da nadomestiti. Otrok potrebuje več časa, več energije, več vztrajnosti, jasne cilje. Osebna prilagojenost Vsak človek v svojem življenju izoblikuje zanj značilne načine premagovanja ovir. Otroci, ki so živci v neugodnih okoljih, so pogostje postavljeni pred ovire. Pogosteje doživljajo napetost. Razvijajo posebna »obrambna« vedenja. Z besedno, telesno napadalnostjo prikrivajo lasten občutek nemoči. Nič delati jc pogosta obramba pred občutkom neuspeha. Z usmerjanjem vedenja k ciljem, ki so dosegljivi, k rezultatom, pri katerih doživlja otrok uspeh in občutek zaupanja vase, bo znal in zmogel bolj prilagojeno ravnali. Zunanji dejavniki so za uspešno učenje prav tako pomembni kot notranji. Vpliv nekaterih izmed njih je bil že omenjen. V pogovoru z učiteljem, razrednikom v šoli, s strokovnjakom bomo skušali odkriti vzroke otrokovim težavam in neuspehom. Skupaj z otrokom bomo odkrivali njegove dobre, pogosto celo skrite plasti osebnosti, jih gojili in mu pomagali, da bo čim pogosteje doživel občutek zaupanja vase, lastne vrednosti in pomembnosti. Hvaležen nam bo in mi se bomo veselili z njim njegovih uspehov. NATAŠA BRIŠNIK Kamniška umetnika v Švici V letošnjem maju in juniju poteka v Zugu (Švica) in bližnji okolici XI. mednarodni orgelski festival (Internationale Orgel-tage). Na petih koncertih se bodo zvrstili umetniki-izvajalci iz Slovenije, Švice, Velike Britanije, Nemčije in Avstrije. Prvi koncert je bil 30. aprila ob 20. uri v farni cerkvi St. Matthias v Stcinhausnu. S strani umetniškega vodje festivala dr. Oliviera Eisenmanna sta bila iz Slovenije povabljena organist-kon-certant prof. Hubert Bergant in baritonist ter skladatelj prof. Samo Vremšak. Na omenjenem koncertu sta umetnika prestavila izključno le slovensko glasbeno ustvarjalnost pretekle in sedanje dobe. Izvedla sta orgelska in sakralna solistična dela Stanka Premrla. Antona Nedvčda, Franca Kimovca, Hugolina Sattnerja, Ubalda Vrabca, Emila Adamiča, Slavka Osterca. Marija Kogoja, Matije Tomca. Sama Vremšaka in L, M. Škcrjanca. M. V. vri* 0 r? Jb^no u51wj£ Q*ftde/K3& LEPE SLIKC A, fopuste L ---KOMI/ MM J na. Drugo nagrado bomo podelili ta predlog objavljen ob najinem otrokom in njihovi vzgojiteljici iz pogovoru, sicer pa bodo ti prispev- VVE Pestrna za prisrčne predloge. Prva nagrada pa gre v roke Jani Ribaš za najbolj duhovit, domiseln in sploh naj predlog. Upam, da bo ki razstavljeni tudi v naši knjigarni FORUM v HIP-u na Duplici. Vljudno vabljeni!« ALENKA REP1Č V Parizu Naša šola je v okviru izbirnih vsebin organizirala ekskurzije v različna evropska mesta, tudi v Pariz, kamor smo se dijaki v spremstvu dveh profesoric, La-hove in Gostinčarjeve, in vodnika Gregorja odpravili v ponedeljek, 29/3. 1993. Na pot smo krenili ob 16. uri in že takoj po odhodu nam je prijazni vodnik razdelil knjige o Waltu Disneyju, ki nam jih je podarila turistična agencija Kompas. Peljali smo sc skozi Avstrijo in Nemčijo. Žal mest, kot so Salz-burg, Munchen, Stuttgart in Strasbourg, nismo videli, saj smo se skoznje peljali ponoči. V torek zjutraj smo prispeli v Pariz in si najprej z avtobusa ogledali to čudovito mesto, ki nas je takoj navdušilo. Ostrmeli smo nad mogočnostjo katedrale Notre Dame, občudovali Univerzo Sorbonno, park Tuillerije, Latinsko četrt... Popoldne smo se nastanili v hotelu, zvečer pa že odšli na sprehod po Montmartru, se povzpeli do cerkve Sacre Coeur in si ogledali še trg Tcrrtre, kjer je shajališče slikarjev različnih narodnosti (tudi Beograjčanov). V naslednjih dneh smo podrobneje spoznali še Louvre in muzej impresionistov Orsay. Komaj smo mogli verjeti, da si čisto zares ogledujemo dela slavnih slikarskih mojstrov, v Versaillesu smo uživali ob ogledu dvorca in čudovitih vrtov Ludvika XIV. - Sončnega kralja. Urbanistično izredno zanimiv jc predel La Defence, kjer imaš med visokimi in modernimi zgradbami občutek, kot da si v New Yorku. Pariz pa smo si ogledali tudi drugače: z ladjico smo se popeljali po Seini in se povzpeli na Eifflov stolp. Tako smo mesto doživljali še z reke in višine 300 m. Seveda v teh dneh ni manjkalo časa za nakupe, žal nam je prej zmanjkalo denarja. Zadnji dan smo preživeli v Dis-ncvlandu, kjer si lahko privoščiš najbolj nenavadno, noro zabavo. V petek zvečer smo krenili proti domu in v soboto popoldne, tja resnično dospeli. Izlet je bil čudovit, naši spremljevalci tudi in sklenili smo, da si bomo še ogledovali svet. BARBARA ISKRA, novinarski krožek SŠRM PARLIAMENT HOUSIi ( \\HIHHA * M1STRA.UA V imenu KAMNIŠKIH KOLEDNIKOV so se uredništva KAMNIŠKEGA OBČANA iz daljne Avstralije spomnili Janez Majcenovič, Rok Lap in Tomaž Plahutnik. Šiviljo redno ali honorarno zaposlimo. Informacije URKO Kamnik, tel. 831-922. Kamniško kopališče je dobro ocenjeno Sekcija kopališč pri gospodarski zbornici Slovenije je pregledala 27 kopališč na področju Slovenije. Pregledano jc bilo tudi kamniško kopališče (pri ocenjevanju so sodelovali šc društvo reševalcev iz vode in podjetje 3 TRADEi). Ocenjevali so: varnost, higieno, osnovno opremo, dopolnilno opremo, gostinsko trgovsko ponudbo. Strokovna služba Športne zveze v Kamniku jc na podlagi objavljenih podatkov v reviji Kopališče sestavila pregled uvrstitve kamniškega kopališča. V skupnem seštevku vseh kriterijev se je kamniški letni bazen uvrstil na 9. mesto, dosegel jc 70,50 od 122 možnih točk ali 57,8% in pristal v 2. kakovostnem razredu (v osnovni kategoriji jc 5 kakovostnih razredov). Uvrstitev na 9. mesto pomeni zelo dobro mesto, Če upoštevamo nekatere neurejenosti (garderobe). Varnost na kopališču je dokaj dobra. Kopališču so dodelili 27 točk od 40 možnih, kar ustreza 5. mestu. Po oceni strokovne službe bi kamniško kopališče lahko doseglo celo 3. mesto, če bi imelo telefon. Higiena na kopališču jc ocenjena zelo visoko, in jc uvrščeno na i. mesto. Prejelo jc 14,5 od 20 možnih točk. Ta podatek kaže, da jc temu področju v Kamniku namenjena posebna skrb. Nekatere zlonamerne informacije, ki so jih širili posamezniki, nc ustrezajo resnici. Ocenjeno stanje pa nalaga hkrati veliko odgovornost za nadaljnje delo, da bi ohranili doseženo. Osnovna opremljenost kopališča za opremo na kopališču nc kaže najugodneje. Doseženih je bilo le 7 od 16 možnih točk, in sc kopališča uvršča na 14. mesto. Osnovni razlog so izredno slabe garderobe. Njihova ureditev bo veljala precej denarja, ki ga pa ta čas ni mogoče zagotoviti, zato zaenkrat ni pričakovati bistvenih sprememb. Dopolnilna oprema kopališč (sem sodijo ležalniki, sončniki. tobogan, bazen za neplavalce in malčke, skakalnica, prostor za zabavo in razvedrilo). Tudi ni najboljša; kopališče je dobilo le 14. točk od 30 možnih točk, in sc uvrstilo na 7. mesto. Po mnenju strokovne službe Športne zveze jc možno te razmere v kratkem času bistveno popraviti. S tem bi sc kopališče uvrstilo v višji razred, za ureditev pa nc bi potrebovali velikih sredstev. Gostinstvo, trgovska ponudba (pijače, kava, sladoled, mrzla-topla jedila, časopisi, sadje). Tu je kamniško kopališče najslabše ocenjeno, in uvrščeno na 25. mesto. Pri izbiri najemnika kopališča bodo ta merila morala imeti kar odločilno vlogo. Analiza doseženih rezultatov ocenjevanja kopališč po mnenju strokovne službe pokazala na dobro delo in na nekatere pomanjkljivosti. Pomembno jc predvsem to, da so na kopališču zagotovljene higienske razmere in varnost, saj so tu ocenitve nadpovprečne, druge pomanjkljivosti pa bo potrebno postopoma odpravljati glede na materialne možnosti. Športna zveza in drugi dejavniki bodo storili vse, da sc bo dosežena raven ohranila in sc še izboljševala, pri dopolnilni opremi in gostinstvu pa bi sc morali ugodnejši rezultati pokazati žc v sezoni 1993. Splošna ocena jc za kamniško kopališče pozitivna, zalo sc bodo obiskovalci kopali varno in higiensko neoporečno. STANE SIMŠIČ Iz Doma upokojencev Pevke in pevci iz Titana na obisku Konec aprila so nas obiskali žc znani pevci tega zbora. Prišli so v manjšem številu kot pretekla leta, vendar jih »pesem še vedno povezuje in je sestavni del njihovega življenja«. Tako je povedala napovedovalka Cilka Plevel, ki je predstavljala program, pevce pa prizadevno vodila Ana Štele, ki je že tretje leto njihova pevovod-kinja. Za uvod v koncert so izbrali dve latinski pesmi, eno iz obdobja renesanse priljubljenega skladatelja Gallusa in drugo. Ave Mana. skladatelja Arcadclta. Zaslišali smo lepe glasove devetih pevk in sedem pevcev v naši ozvočeni dvorani. Sledila je pesem Večer v priredbi Jakoba Aljaža: večer so ptice razprostrle krila in v zrak zarisale široke loke (govori o tihem mraku in miru v gozdu, ki prepodi vse žalosti). Sledila je pesem Emila Adamiča Nocoj sc mije sanjalo, ki so jo pela dekleta, potem ko jc vas prisluhnila fantovskemu petju, ki so prišli vasovaf. Bile so tudi šaljive na račun deklet Benjamina Ipavca in Najlepši spomin Simona Mihelčiča. V nadaljevanju koncerta so sledile tri skladbe Viktorja Mihelčiča, ki je letos praznoval 80-letnico življenja in so ga pevci počastili s skupnim koncertom. Za nas pa so izbrali tri: Moja lepa ljubezen. Po polju sneg se beli in V Loke. To so bile ljubke in živahne skladbice. Lepote sveta so brezmejne, a žal ni dano vsem, da bi jih uživali, je navajala napovedovalka. Sonce ne sije vedno in povsod, zato so zapeli še dve žalostni v priredbi E. Adamiča: Le enkrat bi videl in Je pa davi slanca pala Mateja H ubada. Zaključili so z veselima v priredbi Antona Focrstcrja V hribih se dela dan in Gorenjci smo veseli ljudje, kar je prineslo živahno vzdušje. Z zahvalo za pozornost so se poslovili, a jc žal kar prehitro minilo. Izrazili pa so upanje, da se še vidimo. MARUA LAVRIČ Ob dnevu internirancev Svečanost na Podljubelju Ob dnevu internirancev, ki bo v soboto, 5, junija, ob 11. uri pri spomeniku OBTOŽUJEM na Podljubelju. komisija za bivše internirance, politične zapornike in izgnance pri Občinskem odboru Združenja borcev in udeležencev NOB Kamnik organizira udeležbo na tradicionalni svečanosti. Prijave za prevoz z avtobusom zbirajo v pisarni Društva upokojencev. Kolodvorska ulica (Pri Marjanci), vsak torek in petek v dopoldanskih urah. Naša pot bo potekala takole: odhod iz Kamnika izpred avtobusne postaje bo v soboto, 5. junija, ob 6. uri. Pot bomo nadaljevali preko Ljubelja na avstrijsko Koroško do trgovine ŠPAROVEC. Tam boste lahko krenili po nakupih, saj bo prosti čas do pol desetih. Nato se bomo vrnili nad Podljubelj, kjer se bomo ob 11. uri udeležili proslave. Po proslavi pa bo vrnitev v Kamnik, kamor bomo prišli do 14. ure. Cena prevoza je 300 SIT. S seboj morate imeti veljaven potni list. Prijavite se čimprej! Letna konferenca ZB NOV V Kamniku 350 članov Izgradnja sprejemnikov sončne energije Naredi sam! Krajevna organizacija ZB Kamnik je pripravila letni sestanek svojih članov. V sejni sobi občinske skupščine so se sestali v sredo, 21. aprila. Poročilo o delu Zveze borcev v preteklem letu je podal njen predsednik Franc Trdin. Organizacija ZB številčno letno nazaduje, tako da sedaj šteje še okoli 350 članov. V preteklem obdobju je bilo opravljeno precej dela. Zvezii borcev ostaja še naprej nestrankarska organizacija. Borci in aktivisti so obiskali mnoge spominske kraje, sc udeležili slovesnosti na Ljubelju, v Dražgo-šah in drugje. Nekaterim najbolj ogroženim je bila razdeljena enkratna socialna pomoč, nekaj članov pa je bilo deležno klimatskega zdravljenja. Poskusi razvrednotenja pomena in vloge NOB so se nadaljevali, čemur pa sc jc članstvo in vodstvo ZB odločno upiralo. Iz gradiva in poročila izhaja, da bodo člani ZB še naprej tvorno sodelovali pri vseh zadevah, pomembnih pri razreševanju vseh nakopičenih problemov. ZB ne želi in ne pristaja na odklanjanje njenih pozitivnih pobud, čeprav ni pričakovati več take intenzivnosti kot v preteklosti. Večina članov ZB je stara že nad 70 let, zato je tudi njihova fizična sposobnost vedno manjša. Nedopustno in za borce ter aktiviste je žaljivo, da bi jih izenačevali s sodelavci okupatorja. Brez borcev NOB in njihove bor- be tudi danes ne bi bilo svobodne Slovenije. Po poročilu predsednika, blagajnika in nadzornega odbora se je razvila razprava. Obravnavana so bila mnoga področja dela, postavljenih je bilo več vprašanj, ki so dobila ustrezne odgovore. Janez Prezelj, predsednik občinske borčevske organizacije, je obširneje poročal o aktivnostih občinske organizacije ZB, še posebej pa je prisotne seznanil z vrsto aktivnosti, ki jih je organizirala republiška borčevska organizacija. Predstavniki republiškega odbora so obiskali najvišje predstavnike v Sloveniji in jih seznanili s problemi in zahtevami borcev NOB. Razgovor, ki ga je imelo vodstvo republiškega odbora ZB s predsednikom Slovenije Milanom Kučanom, je bil priložnost za izčrpno izmenjavo mnenj in konkretizacijo nekaterih problemov in zahtev, ki zahtevajo intervencije z najvišjega vrha... V razpravi so člani ZB govorili še o nalogah, ki jih mora ZB reševati v letu 1993. Ob zaključku letne konference so prisotni sprejeli poročila, načrtovane naloge in se dogovorili, da bo ZB po svojih močeh in sposobnostih aktivno delovala na vseh pomembnih področjih. Zveza borcev si bo prizadevala za hitrejše razreševanje socialnih, zdravstvenih in pokojninskih ter drugih zadev članov organizacije ZB. STANE SIMŠIČ Uporaba sončne energije za ogrevanje sanitarne vode jc pri nas že dobro poznana in precej razširjena, po številu naprav na prebivalca pa smo med tovrstno najbolj razvitimi državami na svetu. Prednosti takega načina so znane; zlasti poleti za ogrevanje vode nc potrebujemo električne energije oziroma ne kurimo različnih goriv, kar jc pri centralnih ogrevanjih negospodarno. Največja ovira pri nabavi takih sistemov je cena strokovno narejenih in montiranih naprav. Pri lastni nabavi in montaži oziroma pri mnogih nestrokovnih monterjih pa naprave niso pravilno dimenzionirane in montirane, izkoristek jc majhen in prihranki pri energiji manjši od pričakovanih, to pa meče na take naprave slabo luč. Avstrijska vlada je za rešitev omenjenih težav v Avstriji podprla projekt strokovno vodene samo-gradnjc sprejemnikov sončne energije in montaže celotnih naprav in do danes, ko projekt doživlja desetletnico, so na ta način naredili že preko 150.000 m2 sprejemnikov sončne energije! Ob tem, da grejejo vodo, so nekateri namenjeni tudi za delno ogrevanje stanovanj v prehodnem obdobju ali pa za ogrevanje bazenov. Nekdanje ministrstvo za energetiko, oziroma sedanji sektor za energetiko pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je podprlo idejo prenosa avstrijskih izkušenj k nam, s tem da bi jih povezali z našim znanjem na tem področju. Zavodu za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani jc zaupalo izvedbo tega projekta. Projekt vsebuje naslednje: - zbrati je potrebno zainteresirane občane, ki so pripravljeni pristopiti k samogradnji; - po uvodnih predavanjih in predstavitvi programa jc potrebno oblikovati poskusno skupino, ki bo naredila prvih 8 do 10 naprav, in ob tem skupino ljudi, ki bi bili pripravljeni voditi in organizirati nadaljnje take skupine; - pravilno dimenzionirati posamezne naprave glede na vse znane zahteve; - narediti analizo materiala, ki je na voljo na našem tržišču, in materiala, ki bi ga bilo potrebno uvoziti; - nabaviti material za prvo skupino pod najugodnejšimi možnostmi - stroške za material krijejo samograditelji! - ob pomoči avstrijskih strokovnjakov in z njihovim orodjem izdelati in montirati prvo serijo naprav; - hkrati izučiti skupino kasnejših vodij skupin samograditeljev; - na koncu analizirati opravljeno delo in izdelati celovita navodila za naslednje skupine. Skupine samograditeljev naj bi bile sestavljene tako iz članov z razvitimi ročnimi spretnostmi za izdelavo in montažo naprav kot tudi takih, ki imajo smisel za organizacijo, nabavo materiala, posamezne tehnične izračune in podobno. Ko- likor se bo izkazalo, daje taka izdelava naprav upravičena, interesentov za nadaljevanje dela pa dovolj, bi se vsi zainteresirani lahko organizirali v obliki društva. ZRMK vabi vse samograditelje, predvsem pa tiste, ki bi bili pripravljeni skupine samograditeljev voditi, naj se pisno obrnejo na naslov ZRMK, Dimičeva 12, Ljubljana, s pripisom za samogradnjo SSE in sporočijo svoj naslov in telefonsko številko. Prijave lahko pošljete tudi na naslov: Občina Kamnik, Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja, Titov trg 1, Kamnik. Vse naslove bomo shranili in jih uporabili pri oblikovanju posameznih skupin. Občni zbor Društva za pomoč duševno prizadetim Za lepši vsakdan drugačnih Društvo za pomoč duševno prizadetim pokriva območji občin Domžale in Kamnik. Njegovi člani, ki uspešno razrešujejo problematiko skrbi in varstva duševno prizadetih otrok, mladoletnikov in odraslih oseb, so se zbrali na rednem občnem zboru v Osnovni šoli »27. julij« v Kamniku. Po kratkem prisrčnem nastopu dveh varovank domske skupnosti v tej šoli in pozdravu dosedanje predsednice društva ga. Alenke Novak, so se člani skupaj z gosti zavzeto lotili pregleda dosedanjega dela društva, ki spada med najbolj delavna v naši državi. Mlade in starejše družine s podobnimi težavami se v društvu spoznavajo in pod strokovnim vodenjem zveze društev tudi usposabljajo za uresničevanje zahtevnih nalog. Za njihovo delo so pomembni tesna povezanost, pripravljenost in skupinsko delo, čigar moto jc: skrb in tisoč drobnih stvari za srečne in vesele otroke. Posamezne sekcije združujejo starše in njihove otroke v skupni skrbi za napredek vseh. Največ skrbi namenjajo vključevanju mladih družin v redne oblike usposabljanja, ki jih pripravlja zveza društev, predavanja organizirajo tudi sami, obenem pa se pri svojem delu tesno povezujejo tudi z drugimi društvi. Atletska sekcija, ki jo vodita Ela Košir (ta jc za svoje delo sprejela tudi knjižno nagrado) in Marija Vrcš, zagotavlja redno vadbo duševno prizadetih v društvu, njihovo sodelovanje na različnih tekmah. Že v letošnjem letu pa bo pripravila tudi športne igre odraslih duševno prizadetih oseb Gorenjske. Društvo za svoje člane pripravlja plavanje, družine odhajajo skupaj na pohode in izlete, najraje pa sc spominjajo vsakoletnih piknikov, kjer se, jih zbere kar nekaj sto. Dominiku Krtu in njegovemu ansamblu, ki so njihovi stalni gostje, iskrena hvala. Njihovi mladi člani so tudi lani zaplesali v diskoteki ŠPORN, letos bi radi obiskali tudi LIFE, obiskali so mengeško MARELO in se odpeljali z avtobusom v Lipico. Veliko otrok jc skupaj s starši letovalo v Petišovcih, v Topolšici. so pa tudi redni gostje letovanj, ki jih pripravlja zveza. Danilo Petere že vrsto let uspešno vodi četico tabornikov. Zahvaljujejo se tudi KARITASU za štiri podarjena kolesa, Rdečemu križu za pomoč, vsem tesnim sodelavcem: VVZ Kamnik, OŠ Roje in »27. julij«, centroma za socialno delo obeh občin, Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Mengeš, Domu počitka Mengeš ter vsem, ki jim pomagajo. V razpravi so pohvalili dosedanje delo društva, številne majhne in velike akcije v prid otrok in mladostnikov, ki sc sleherne pozornosti razveselijo, se dosedanji predsednici zahvalili in sprejeli pester program, ki ga bodo sproti dopolnjevali. Delež pomoči države društvom pada, celostna skrb za drugačne otroke in starejše osebe je premajhna, država pozablja, da družbo cenimo po tem, kakšen odnos ima do drugačnih, so ugotavljali člani in podprli prizadevanja INCE Men- geš, da zahteva s strani Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik uresničevanje podpisanega dogovora o sofinanciranju adaptacijskih del pri centru. V njem so tudi občani iz občine Kamnik, zato je nerazumljivo, da v kamniškem proračunu sredstev ni. Obema izvršnima svetoma bodo tudi predlagali, da ocenita celovito skrb za duševno prizadeto populacijo ter možnosti nadaljnjega razvoja vseh oblik usposabljanja prizadetih v obeh občinah. Skrb za duševno prizadete in njihove družine od rojstva do smrti bo še naprej usmerjala delo društva, ki ga bo vodila Pavla Kališnik, kot podpredsednica pa ji bo pomagala Kati Martinjak. V. V. V Društvu upokojencev Motnik - Špitalič Priznanje za štiridesetletno marljivo delo M: Upokojenci obeh krajevnih skupnosti Motnik-Špitalič so v četrtek, 25. marca, zborovali. Vsakoletni občni zbor so združili s slovesnostjo ob 40-letnici uspešnega dela. Šolski otroci so pod vodstvom svojih vzgojiteljic Vide in Mojce 64 upokojencem, kolikor jih je prišlo na občni zbor, priredili prisrčen kulturni program. Recitirali so, peli, igrali in plesali. Veselje jih je bilo gledati. Za svoj nastop so bili deležni zahvale vseh prisotnih. Starost in mladost sta se povezali v prijazno druščino. Oči nekaterih upokojencev so kar žarele, ko so gledali nastop svojih vnukov in vnukinj. Marsikdo je podoživljal prehojeno življenjsko pot in se zamislil v svoja otroška leta. Pa kaj hočemo, leta nezadržno tečejo vsem, spomini pa marsikomu ohranjajo vitalnost, moč in voljo do življenja. V delovnem programu je predsednik DU Matevž Baloh poročal o delu društva v preteklem letu. Naloge so izpolnili. Srečevali so se tudi s problemi in težavami, a so jih uspeli rešiti. Za svoje 40-letno uspešno delo so prejeli priznanje ZDUS, ki jim ga je izročil njen predstavnik, jim čestital in zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Na občnem zboru so se pogovorili tudi o materialnih in drugih vprašanjih, o zamrznitvi pokojnin in finančnih problemih. Po zaključku občnega zbora so se člani DU Motnik-Špitalič v prostorih kulturnega doma v Motniku zadržali v prijateljskem pomenku. STANE SIMŠIČ Sto let Planinskega društva Kamnik Ustanovitev, delo in razvoj V matični knjižnici Celih 53 let nismo imeli od svojih lepih gora skoraj nič. Gore kot take so se ohranile, vendar z njimi v teh letih ni nikoli upravljal domačin. Kruh in zaslužek jc res da dobil kak domačin s kopanjem po kamnitem svetu in popravljanjem poti, morda, kot nosač ali vodnik; kakor koli že, ostajal je vedno v ozadju. Vzroki? Kdo bi nanje odgovoril. Sveta je bilo veliko v lasti Meščanske korporacije, kasneje je bil predvsem gorski svet v posesti kraljevih lovišč, vendar so ljudje množično prihajali v te gorske lepote. Zanimiv je statistični podatek o obisku v kočah Kamniških Alp iz 1. 1933. V Cojzovi koči z oskrbnikom Francem Erjavškom je bilo 1085 obiskovalcev, na Kamniškem sedlu, oskrbnica je bila Ma-rička Erjavšek, 1619 obiskovalcev, v Kamniški Bistrici, oskrbnica Lojza Ajdovec, kasneje Peter Uršič, 1949 obiskovalcev, na Veliki planini, oskrbnik Andrej Šle-bir, 1588 obiskovalcev in na Krvavcu z oskrbnico Berto Gabron 1163 planincev, od tega točno 251 tujcev. Vsega skupaj torej 7435 domačih planincev, turi- stov. Odprtje koče v Kamniški Bistrici je bilo 23. maja 1909, kasneje v letih 1927/1929 pa je bila koča popolnoma prenovljena in sc je preimenovala v Dom v Bistrici. Upravlja ga še danes Planinsko društvo Ljubljana-Ma-tica. V teh letih ne smemo iti mimo še enega dejstva. Mladi se nikakor niso mogli vključiti v delo društva. Mladinski odsek je nastal šele po vojni. V času, ko je bil predsednik dr. Franc Tram-puž (1.1936/1940), je nastal spor med starim odborom in mlajšimi člani podružnice zaradi oživljanja dela v podružnici. Te težnje mladine so izvirale že iz prejšnjih let. Mladina je tedaj zahtevala, da jo pritegnejo v odbor in ji s tem omogočijo aktivno udejstvovanje v društvu. Kolikšno živahnost je ta spor povzročil med samimi Kamničani. med odborom podružnice Kamnik in osrednjim odborom SPD v Ljubljani, pričajo zapisi izlet 1936/1937. S kakšno trdovratnostjo se je branil tedanji odbor dati mladim mesto v njem in s kakšnimi sredstvi jim je to hotel onemogočiti. Dve leti se je borila mladina za svoje pravice in šele leta 1938 so na občnem zboru mlajši dosegli vstop v odbor. PV I. 1938 piše: »Kamniška podružnica, Kamnik 16. marca, občni zbor, Načelnik dr. Franc Trampuž poroča o razgovorih z direktorjem dvornih lovišč inž. Dimnikom zaradi gradnje zavetišča na Podih. Malo je upanja za pridobitev dovoljenja. Gospod Bokalič in gospod dr. Žvokelj se zavzemata za ustanovitev odsekov in vzdrževanje odsekov, v prvi vrsti mladinskega odseka.« Doba, ki tudi drugim dejavnostim ni bila naklonjena, tako pod Avstrijo kot staro Jugoslavijo, ni omogočala širših možnosti za delo, saj so bile le-te precej odvisne od političnega in gospodarskega življenja. Kakorkoli že. podružnica SPD v Kamniku se je obdržala z vsemi svojimi dobrim manj namerno slabimi deli, več, skupaj z alpinizmom se povzpela v sam vrh slovenskega planinstva. A. S. (Nadaljevanje prihodnjič) Najbolj brane knjige tujih avtorjev Pri mladih bralcih nc moremo prezreti popularnosti nekaterih tujih avtorjev in njihovih del, ki po pogostnosti izposoje nekako nad-vladujejo izposojo del domačih avtorjev. To so predvsem knjige iz zbirke Pet prijateljev avtorice Enid Bly-ton, Erich Kastner s svojimi deli (Dvojčici, Pikica in Tonček, Emil in detektivi), stripi Mikija Mustra, pustolovski romani Danicla Defoa, Karla Maya, Zanc Greva, pa tudi mladostniška problematika v delu Klare Jarunkovc (Edinka), Andcr-senove in Grimmove pravljice, itd. Najbolj brana sta prva avtorja - avtorja, katerih fenomenološki duh otroštva jc ostal neokrnjen. Fenomenologija otroštva pa jc večno iskanje, da bi zlo nc prevladovalo nad dobrim, strmenje nad čudi sve- ta in sploh vsem, kar nam jc dano v življenju. V teh delih je zaobjeto vse akcijsko, od socialnega (Pikica in Tonček), prek psihološkega (Dvojčici) do fantastičnega. Fabulirana so tako, da prek pozitivnih in negativnih junakov izpeljejo akcijo v okviru časa in predmetnega sveta do srečnega konca. Tu so vedno reševani družbenosocialni in čustveni problemi otrok. In zakaj mladi tako pogosto posegajo ravno po teh avtorjih oziroma njihovih delih? Vsa ta dela so napisana v realističnem slogu in uporabljajo za zapleten čustven svet odraslih ljudi naivno čustvovanje pojmov, kot so ljubezen, prijateljstvo in pomoč šibkejšemu - šc več, podajajo jasen družbeni ambicnt. Ta ambicnt pa ljubi dialog, kadar so ga sposobni imeti v enakopravnem okolju. Šc bolj pa ljubijo fantazijski dialog, če jim ga nc utesnimo z banalnimi vzkliki »takojc in nič drugače«. Vsi odrasli pa vemo, da so znotraj fantazijskega sveta nastajale najčudovitejša estetska umetniška dela za otroke in odrasle. SAŠA KOS Ujeto v objektiv iški kontrasti Najdebelejši poznani oreh v Sloveniji raste pred gostilno Pri Jurčku v Krivčevem. Ovrednoten je kot naravni spomenik. (MEJ AČ) Bo razpadajoča fasada na vrtcu Antona Medveda še dolgo čakala na obnovo? Uspavani lepotec pod kamniškimi planinami čaka na princeso iz sanj. dobrodošla pa bi bila tudi dobra duša, ki bi ga rešila muk in speljala na najbližji odpad. Obnavljanje ceste proti Kamniški Bistrici ., 2« lansko leto «? bila ustanovila vsa dela na odseku ceste od ŽUhovice proti Kamniški Bistrici. I ' dni pa smo zopet opaziti de-»*Vee s stroji, ki popravljajo naj-poškodovane odseke in ure-**10 bankine. Del te ceste naj bi .Posubili vsaj toliko, da bo vož-™* varnejša. bilj »nova ceste v celoti, kot je Ma v programu, pa bo še odložena kasnejši čas. Gospodarske razmere namreč ne dopuščajo izrabe finančnih sredstev, čeprav je bila o sanaciji celotne trase do Kamniške Bistrice pogodba podpisana že v letu 1992. Kdaj se bomo peljali po dobri cesti prav do Kamniške Bistrice, ni mogoče napovedati, upamo pa le lahko, da bo to vsaj v letu 1993. STANE SIMŠIČ MALI OGLASI Opremo za manjšo trgovino — butik, skoraj novo, kombinacija črn les - pomedeninjene cevi prodam. Tel. 812-161. Brezplačno oddamo več starejših dvo- in trokrilnih oken. Pri- skrbite si prevoz. Ogled v Kamniku. Tel. 812-687, 328-531. Enosobno lastniško stanovanje na Duplici zamenjam za večje na območju Duplice - Kamnika. Tel. 812-053. plesni klub vas vabi: PETEK, 14. 5. PETEK, 21. 5. PETEK, 28. 5. PETEK, 18. 6. PLESNI KLUB LIFE TEN-TEN DOMŽALE TEL: 061/712-067 POP DESIGN VICTORY IRENA VRČKOVNIK DOUBLE YOU Ob sobotah: Glasba za vse generacije (D. J. DADY in D. J. ANDREJ) Ob nedeljah. Gala plesni večeri (D. J. ALEŠ DROFENIK) ponedeljek, torek, sreda in četrtek: VINO, PIVO, WHISKY PARTY in plesna glasba Parmova 19, Kamnik tel. 831-644 NOVI ŠPORTNI CENTER v starem delu mesta Kamnik vam nudi: AEROBIKO (organizirana vadba ob glasbi), STRECHING (proste vaje razgibavanja), FITNESS (vaje za moč), CARDIOFITNESS (vaje za kondicijo), BODYBNILDING, HUJŠANJE (ustrezna prehrana ob ustrezni vadbi), PROTEINE, NAPITKE, SAVNO, MASAŽE (klasična, tajska, refleksna, obrazna); z vašo pomočjo bomo odkrili še kaj novega. Postanite, ostanite vitalni in fit (lepe postave) z nami! Konkurenčne cene! Široka ponudba! Več vrst popustov (po dogovoru)! Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 13. In od 16. do 22. ure. OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE! (3t TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511 UGODNO JI ar-, fin K> - ekskluzivna prodaja , oOJpHmJS-- dekorativnih ometov ROSETI - ROSETI barve za keramiko in kadi - pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata - velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov... - prodaja fasadnega materiala - hidrocol beli 1.749 SIT (30 kg) Material brezplačno pripeljemo na dom. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Dan zemlje mm Tudi v Kamniku smo 22. aprila praznovali dan Zemlje. Zeleni Kamnika so v sodelovanju s Sekretariatom za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik in Mladinskim centrom organizirali sajenje dreves na zelenici ob Šolski ulici. Drevesa so sadili učenci iz Osnovne šole 27. julij. Sajenje drevja, čiščenje rečnih bregov, podelitev ekoloških bralnih značk ob dnevu Zemlje so simpatične, vendar odo-brobne aktivnosti, ki strategijo razvoja Slovenije le dopolnjujejo. Na to pa še čakamo. m m mm ? v Na Titovem trgu so na temo dan Zemlje na asfalt risali otroci iz vrtca in male šole. Mimoidoči so občudovali posrečeno oblikovana bitja in predmete iz narave: ljudi, živali, rožice, drevesa, sonček, geometrijske like... O, da bi imeli odrasli toliko odnosa do narave, kot so ga pokazali učenci in malčki! VERA MEJAČ SVILANIT KAMNIK, d. d. KAMNIK, Kovinarska 4 Najboljšemu ponudniku prodamo: - počitniško hišo na Veliki planini, parcela 238 m2, ocenjena vrednost 2,619.290 SIT, - apartma v Atomski vasi, velikosti 37 m2 a 2.000 DEM/m2, - garsonjero v Maredi, velikosti 12,76 m2 z vrtom a 800 DEM/m2, -2-sobno stanovanje v Maredi, velikosti 33,58 m2 a 800 DEM/m2. oddamo v najem: - 150- m2 poslovnih površin v Kamniku na Kovinarski c. 4. Ponudbe s ceno oddajte do 21. 5. 1993 na naslov SVILANIT, d. d. KAMNIK, Kovinarska 4, v zaprtih kuvertah s pripisom »Ponudba za odkup oz. najem«. Informacije po tel. 811-711, int. 22 SGP »GRADITELJ« KAMNIK KAMNIK - Maistrova ul. 7 Tel. 061 817-121 RAZPISUJE ZA ŠOLSKO LETO 1993/94 ŠTIPENDIJE za pridobitev poklica: - tesar - IV. stopnja strokovne izobrazbe - zidar - IV. stopnja strokovne izobrazbe Kandidati naj prošnji za dodelitev štipendije priložijo še naslednje listine: - vlogo za uveljavitev socialno-varstvenih pravic obr. SPN-1 (obr. DZS 8.40) - fotokopijo spričevala o končanem 8. razredu - svojeročno napisano izjavo kandidata, da ne prejema druge kadrovske štipendije - potrdilo o vpisu v šolo Popolne vloge oddajte v kadrovski službi podjetja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v mesecu septembru. Zveza kulturnih organizacij Kamnik vabimo vas... Sobota, 15. maj, ob 19. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik SREČANJE ODRASLIH FOLKORNIH SKUPIN GORENJSKE Nastopa sedem folklornih skupin z gorenjskimi, belokranjskimi, štajerskimi, koroškimi in dolenjskimi plesi 3$C 5(C jjc Petek, 21. maja, ob 17. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE 40 LET WZ A. MEDVED Razstava bo odprta do 28. maja . *** Petek, 21. maja, ob 20. uri Velika dvorana kina OOM, Kamnik LETNI KONCERT ŽEPZ IN MOPZ DKD SOLIDARNOST KAMNIK Zborovodkinji: Olga Štele in Ivica Ropaš #*# Sobota, 22. maja, ob 17. uri Velika dvorana kina DOM, Kamnik KONCERT priljubljene pevke H AJDI *** Sobota, 29. maja, ob 20. uri Frančiškanska cerkev, Kamnik Koncert iz cikla MUŠICA AETERNA: MARIJINE - MAJNIŠKE PESMI Izvajajo: slovenski vokalni solisti Orgle: Marija Holcar VABLJENI! PEUGEOT PRODAJA VOZIL - kompletno servisiranje - popravila karamboliranih avtomobilov - prodaja rezervnih delov POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL PEUGEOT JANEZ RODE Rova 3 a, 61235 Radomlje tel.: 061/727 - 010, Fax.: 727 - 319 KAM-BUS NOVO V KAMNIKU - NOVO V KAMNIKU TAXI od 6.00 do 22.00 po telefonu, št.: - ob delavnikih 832-028 - ob sobotah, nedeljah praznikih 813-529 SE PRIPOROČAMO! Družba KAM-BUS KAMNIK ŠPORTNA TRGOVINA . SERVIS SORTNE 5pOTC OPREME Perovo 27 (ob kamniški obvoznici) Poslovno-trgovski center NUDIMO VAM: - TENIŠKE LOPARJE HEAD, VOLKL, FISCHER, DUNLOP, DONNAY, MAXIMA, YONEX in drugo teniško opremo - GORSKA KOLESA SCOTT, RUDY PROJECT, HOOGER BOOGER, ESPERIA in dodatno opremo - trenirke SERGIO TACCHINI, ŠPORTNE COPATE Di-AOORA, SERGIO TACCHINI, SPALOING IN ČEVLJE SCARPA - NAHRBTNIKE, SPALNE VREČE IN ŠOTORE INVICTA Novost: ŠPORTNA OBLAČILA CHAMPION, OXBOW IN MM ' V SERVISU ŠPORTNE OPREME VAM NAPNEMO TENIŠKI ALI BADMINTON LOPAR S KVALITETNIMI STRUNAMI NA ELEKTRONSKEM NAPENJALCU - SERVISIRANJE GORSKIH KOLES Se priporočamo! gorenjem POOBLAŠČENA PRODAJALNA GORENJE AST Ahačič, Prešernova 1 a, Domžale tel.: 722-107 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. POSEBNE UGODNOSTI: - pralni stroji na 6 obrokov brez obresti, ob plačilu z gotovino 10% popusta - pomivalni stroji na 8 obrokov brez obresti, ob plačilu z gotovino 20% popusta - TV aparati na 6 obrokov brez obresti, ob plačilu z gotovino 10% popusta - prodaja na lizing - 25 obrokov: pralni stroj Gorenje že od 40 DEM mesečno, zamrzovalne omare od 30 DEM, štedilniki od 23 DEM, sušilniki od 42 DEM, hladilniki od 24 DEM, TV od 41 DEM dalje... LETOVANJE OTROK NA DEBELEM RTIČU Bliža se čas počitnic, zato vabimo vse osnovnošolce, ki bi radi preživeli deset brezskrbnih dni na morju v družbi vrstnikov, da se nam pridružijo. Mladinski center Kamnik organizira letos letovanje od 19. 7.-28. 7. 93, v Mladinskem okrevališču in zdravilišču na Debelem rtiču. V ceno letovanja so vključeni prehrana (trikrat dnevno), prevoz in dodatne aktivnosti (šola plavanja, družabne in športne aktivnosti in izleti). Ceno letovanja 250 DEM (po prodajnem tečaju LB, d.d.) lahko poravnate v dveh obrokih do odhoda. Vse dodatne informacije in prijavnice dobite na Mladinskem centru Kamnik, Ljubljanska 1 ali po telefonu 812-083. SPLOŠNA AMBULANTA dr. AHLIN KAMNIK, LAZE Sporočam, da bo od 1. junija spremenjen delovni čas. KAMNIK pon. 8.-12. tor. 16.-19. sre. 8.-13. čet. 13.-16. pet. 10.-13. LAZE 13.-16. 13.-15. 16.30-19. 7.-9. Delam tudi akupunkturo za samoplačnike. GOSTINSKE STORITVE NA PRIREDITVAH Poletni čas je povezan tudi z večjim številom prireditev, na katerih se izven poslovnega prostora opravljajo gostinske storitve. Obstoječa ravnanja društev in drugih organizatorjev niso povsem v skladu z določili Odloka o sanitarnohigienskih in drugih pogojih za priložnostno opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata (Ur. list SRS, št. 30/79, 9/80). Na to nas opozarja tudi Obrtna zbornica Kamnik, saj so prireditveni prostori za gostinsko ponudbo slabo opremljeni, to dejavnost pa pravzaprav lahko opravlja vsakdo, ne glede na njegovo zdravstveno sposobnost. Da bi sanitarno-higienski nivo primerno izboljšali, smo se s Sekretariatom za notranje zadeve, z upravnim organom za javni red in mir, dogovorili, da organizatorji prireditev, kjer se bo opravljala tudi gostinska dejavnost, priglasijo opravljanje gostinske dejavnosti na prireditvenem prostoru upravnemu organu za gospodarstvo (soba 34/ II). Upravni organ za gospodarstvo bo izdal dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti izven poslovnega prostora oz. na prireditvenem prostoru. Gostinske storitve lahko opravlja le gostinec oz. podjetje, ki je registriran(o) za to dejavnost. Le na podlagi tega dovoljenja^ si bo organizator lahko pridobil dovoljenje upravnega organa za javni red in mir za organizacijo prireditve. SEKRETARIAT ZA GOSPODARSTVO IN DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE KAMNIK Trgovina VERIGA Tomšičeva 17, Kamnik tel. 831-888 (v bližini tržnice) Po ugodnih cenah vam nudimo: jupol BRILJANT, RUSTIKAL in KONCENTRAT (8 kg) 1000 SIT, jupol (25 kg) 1.650 SIT, hidrokol (23 kg) 1.470 SIT; BELTON, BELTOP, LAZUROL in EKO znižanje 40% - doza (0,80 kg) samo 250 SIT, lepila za les in parket, posoda, stekleni izdelki, sanitarne armature Armal po tovarniški ceni, Candi program, likalne mize 2.630 SIT, kolesa ROG, razne verige, žičniki od 60 do 160 mm samo 125 SIT (kg). Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke. Prodaja na 3 čeke. HOMAR, d.o.o., Trgovina VERIGA se priporoča! ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga gospodinja ELA ROZMAN rojena Verdir z Duplice, Ljubljanska 68 Iskrena hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala dr. Julijam Šuštar in dr. Igorju Ivanetiču ter patronažni sestri Romani za zdravniško pomoč. Hvala tudi predstavnikoma zveze borcev in upokojencev za poslovilne besede ter g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: Zekira, Nurija in Alma ter drugi njeni April 1993 ZAHVALA Ob smrti dobrega moža, brata in strica JOŽETA KOROŠCA iz Most 28 ■■L A ■ najiskreneje zahvaljujemo sose- ™* ™' A^^^^^B dom, prijateljem, sodelavcem iz Stola in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje in praporščakom za zadnji pozdrav. Žalujoči: žena Ivana, sestri Neža in Leopoldina z družinama in drugo sorodstvo Moste, Poljčane, Maribor, maj 1993 OBVESTILO KRAJANOM ŠMARCE Vse krajane Šmarce, ki so si protipravno prilastili zemljišče na bivšem kanalu Mlinšce, obveščamo, da je zemljišče splošno družbeno dobro, namenjeno komunalnim potrebam naše krajevne skupnosti. Kolikor bo prišlo pri izvajanju komunalnih del na omenjenem zemljišču do stroškov (zaradi ovir na zemljišču, ograj, stavb in podobno) jih bo kril krajan, ki si je zemljišče protipravno prilastil. Zemljišča bivšega kanala Mlinšce ni možno odkupiti! predsednik sveta KS STANE BRULC OBVESTILO Vse krajane obveščamo, da se bo v času od 10. 5. do 25. 5. 1993 v mestu Kamnik izvajala anonimna anketa o objektih v vašem okolišu. Prosimo vas, da popisovalcu nudite ustrezne podatke. Podatki ankete bodo osnova pri izdelavi energetskih konceptov in plinifikacije občine Kamnik. Popisovalci bodo imeli ustrezna pooblastila. Stanovalci imajo vso pravico zahtevati, da se popisovalci izkažejo s pooblastilom. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Kamnik ZAHVALA Mnogo prekmalu nas je zapustil dragi mož, brat in stric ANTON MALI z Rožičnega 7 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč in tolažbo, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku, gasilcem in Krtovim pevcem. Žalujoči: žena Micka, sestra Francka in nečaki z družinami April 1993 ZAHVALA Ob prerani izgubi mojega moža JOŽETA ADRINEKA se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali toliko lepega cvetja. Iskrena hvala prijateljici Tini za izrečene besede slovesa. Hvala tudi pevskemu zboru Solidarnost in hvala za vsa izražena sožalja. Žalujoči: žena Stanka in sorodniki Kamnik, april 1993 Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož. oče in stari oče LOJZE ŠUŠTAR z Markovega 14 Najiskrencje se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sodelavcem podjetja Meso Kamnik za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebej topla hvala pationažni službi in zdravnikom ZD Kamnik, posebej dr. Julijani Šuštar in dr. Jani Plavc za skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin v času njegove dolgotrajne bolezni. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje, 8- župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku ZB za poslovilne besede. Žalujoči: žena Marija, hčerka Ivanka, sinova Lojze in Milan z družinami ter drugo sorodstvo Markovo, april 1993 Planinsko društvo Kamnik razpisuje mesta oskrbnikov in kuharic na Kamniškem in Kokrškem sedlu za planinsko sezono 1993/ junij-oktober/. Prijave pošljite do 20. maja na Planinsko društvo Kamnik, Kidričeva 38. Prednost imajo zakonski pari. Delo po pogodbi. Informacije na PD Kamnik, tel. 831-345. ZAHVALA Kruta bolezen nam je v 43. letu življenja iztrgala našo ljubljeno ženo, mamico, hčerko, sestro in teto MIHAELO ZAVASNIK ROJENO ŽUMER iz Kamnika, Kajuhova pot 10 Globoko ganjeni ob nenadomestljivi izgubi ne moremo najti dovolj lepih besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti prav vsem. Iskrena hvala sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v hudih dneh njene bolezni in slovesa, izrekli sožalje, podarili veliko lepega cvetja in jo tako številno spremljali do njenega mnogo pre-ranega zadnjega doma. Posebej smo globoko hvaležni predsedniku Skupščine občine Kamnik Maksu Lavrincu za lepe besede slovesa. Enako zahvalo izrekamo tudi pevcem, trobentaču in praporščaku. Žalujoči vsi njeni _ Maj 1993 Zaman je bil tvoj boj. /idiiM i/c i mM/l iin-ini ...,-* 011 tVOJ DO). zaman vsi dnevi upanju, trpljenja. ie bih močnejšo od življenju. zaman vsi dnevi upanju. \ Bolezen je bila močnejša . _ ZAHVALA V 62. letu nas jc mnogo prezgodaj zapustil naš dobri mož, oče, sin, brat. dedek, stric, bratranec in svak JANEZ RAVNIKAR iz Most 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste mu ob kratkotrajni in hudi bolezni želeli pomagati. Enaka zahvala tudi vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, izraze sožalja, darovano cvetje, maše in sveče, g. dekanu Niku Pavlicu za lep pogrebni obred in govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru Janez Čebulj za zapete žalostinke. GD Moste, Konjeniškemu klubu Komenda, kolektivu LIP Radomlje. Društvu upokojencev Komenda in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi _ April 1993 Dolgost življenja natega je kratka. Kaj znancev je zasula žc lopatu! Odprla noč in dan so groba vrata: al' dneva ne pove nobena pratka. (Prešeren) ZAHVALA Nenadoma nas je v cvetu življenja zapustil naš ljubljeni MARJAN VINČEC iz Most Zahvaljujem se vsem prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala. g. župniku Pavlicu za lep pogrebni obred, komendskim pevcem za ganljive pesmi in gospe Mariji iz Apač za poslovilne besede. Najgloblje pa se zahvaljujem Vam, dragi sosedje, sorodniki in prijatelji, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam vsestransko nesebično pomagali. Žalujoči: žena Slavica, otroka Matej in Renata in vsi njegovi Moste, 26. aprila 1993 Življenje naše zdaj je prazno, ko Tebe več med nami ni. spomin na Tebe ne ugasne in solza se ne posuši. ZAHVALA V 28. letu nas je tragično zapustil dragi mož, oči, sin, brat, zet, svak in stric MIRAN PORAVNE iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Metalke in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem in pevcem z Nevelj za ganljivo petje ter g. Sašu Govekarju za lepe besede slovesa. Vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Šmarca, april 1993 POPRAVILO ŠIVALNIH STROJEV, GOSPODINJSKIH APARATOV in ELEKTROINŠTALACIJE MARKO SENOZETNIK, MENGEŠKA 5, KAMNIK, tel.: 811-861 1 JU ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil naš dragi FRANCE SVETLIN iz Podgorja 74 Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Lirinim pevcem za ganljivo petje, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in g. Modicu za poslovilne besede. Žalujoči vsi njegovi April 1993 Na domačem vrtu. sredi dela. si se zadnjič zazrl v belo pomladno cvetje in tiho poslovil od nas. ZAHVALA V 68. letu nas je nenadoma in za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric ANTON ANŽIN z Bakovniške 15 - Duplica borec Prešernove brigade Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, zdravnikom za dolgoletno zdravniško pomoč, dobrim sosedom v prvih težkih trenutkih, vsem prijateljem in znancem. Še posebej hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku ZZB Duplica g. Francu Branku za lepe besede slovesa, pevcem Lire za ganljivo petje. Mestni godbi Kamnik, delavcem in upokojencem podjetij Stol in Kemijska industrija Kamnik. Lepo se zahvaljujemo praporščakom za zadnji pozdrav in Komunalnemu podjetju za usluge. Še enkrat hvala za darovano cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi _April 1993_ Zaman jc bil tvoj boj. zaman vsi dnevi upanja, trpljenja. bolezen je bila močnejša od življenju. ZAHVALA V 66. letu starosti nas je zapustil dragi mož. oče in ded JANEZ TONIN iz Zgornjega Tuhinja 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Kamnik, g. župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete pesmi in govorniku g. Modicu za besede slovesa. Žalujoči vsi njegovi April 1993 Ni smrt tisto, kar nas loči. in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta JUSTINA BURKELFCA iz Kamnika, Kidričeva 36 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem podjetij Svit in Kočna Market, prijateljem, Trgovini Nakup in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Krtovi, g. župniku za lepo opravljeni pogreb in govornikoma za izrečene besede slovesa. Žalujoči vsi njeni Kamnik, Mengeš, Rakitovec, Obrše pri Lukovici, april 1993 Kamnik, zdravo mesto? Svetovna zdravstvena organizacija izvaja strategijo pod geslom Zdravje za vse do leta 2000. Na tej osnovi je bil sprožen projekt Zdrava mesta. To je skupni projekt dveh sektorjev Svetovne zdravstvene organizacije, in sicer: - sektorja za pospeševanje zdravja - sektorja za varstvo okolja Projekt je doživel izreden odmev, ne samo v Evropi, temveč tudi po vsem svetu. V Evropi je že blizu 500 priključenih mest. Gibanje zdravih mest je široka družbena akcija za doseganje ' boljšega zdravja v urbanih razmerah. V Sloveniji so se mreži zdravih mest pridružila že štiri mesta: Ljubljana, Maribor, Celje in Novo mesto. Povezana so v mrežo slovenskih zdravih mest. Skupščini občine Kamnik predlagamo, da sprejme sklep, da se Kamnik pridruži slovenskim mestom in hkrati s tem stopi tudi v evropsko mrežo zdravih mest pod geslom Kamnik - zdravo mesto. Priključitev k zdravim mestom predlagamo iz naslednjih razlogov: - Tudi v našem mestu in okolici jc težnja ljudi, da bi živeli zdravo, v zdravem okolju, v ugodnih živeljenjskih razmerah. - Te visoke cilje bi lažje dosegli ob večjem povezovanju med institucijami, ob večjem sodelovanju strokovnjakov z raznih področij: ekologija, zdravstvo, soci-ala, šolstva idr. - V Kamniku so na različnih področjih številni problemi, katerih reševanje je možno smo z interdisciplinarnim pristopom, npr. zdravstvena preventiva: zrak, voda, hrana, šport, kemikalije ...; pridelava zdrave hrane na kamniškem področju; množičnost samomorov, zlasti med mladimi; alkoholizem - preprečevanje zlasti pri mladih; - zasvojenost z mamili; preprečevanje zla zoper otroke v družinah in drugje (preprečiti, da bi prišli v roke tistim, ki hodijo že po osnovnih šolah in vlečejo otroke v uničujoči svet mamil). To je samo nekaj primerov od številnih specifičnih in splošnih problemov, ki jih ima Kamnik. - V povezavi z drugimi mesti bi težko rešljive probleme lažje reševali. Pričakujemo, da bo Skupščina Kamnik ta predlog čim prej realizirala. Ta projekt pa bo v Kamniku zaživel le, če se bodo ljudje zavzeli za izvajanje in po svojih močeh prispevali. Zlasti strokovnja- ki, kot npr. zdravniki, psihologi, sociologi, pedagogi, biologi, kemiki in drugi - namenite svoje znanje tudi dvigu kvalitete življenja otrok, mladine in odraslih v našem mestu in okolici. Razmislite, in ne recite NE!, ko vas bodo pozvali k sodelovanju. Isto velja za vsa društva, organizacije in skupnosti. Prvi korak pa morajo napraviti delegati naše skupščini in člani izvršnega sveta, da bo projekt sprejet in da se bo začel izvajati. Z optimizmom pričakujemo, da bodo v toliki meri napredni, da se bodo pravilno odločili. Naj bo Kamnik med prvimi v Sloveniji pri vključitvi v mrežo zdravih mest! Dragica Friedl ZELENI KAMNIKA Ujeto v objektiv Kamniški kontrasti Kot je bilo slišati na IS, bo stara kamniška obrtniška hiša na Parmovi ulici, ki ie postala že kamniška znamenitost, kmalu spremenila svojo podobo. Lastnik namreč v mesecu maju pričakuje gradbeno dovoljenje za gradnjo nove hiše na tem prostoru Z* NAPREDEK A l I V Napredkovem Diskontu v Zg. Jaršah (3.000 m2) imamo živilsko blago in pijače po diskontnih cenah. Veliko parkirišče. Obratovalni čas od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. blagovnica vele 20% gotovinski popust za jogije Meblo. 30% gotovinski popust za kuhinje Svea 5% gotovinski popust za kolesa Rog Velika izbira italijanskih čevljev, posode in tekstila. Veliko drugega uvoženega blaga. Kovinar (v centru Domžal) - veliko parkirišče. Bogata izbira italijanske in domače sanitarne keramike in keramičnih ploščic, pip in drugega instalacijskega materiala. šport Napredek - velika izbira kamp opreme in vsega za dopust, ribolov, šport. Stoli beli za vrtove in gostinske lokale - od 806 SIT dalje. Kurivo - gradbeni materiali vseh vrst po nizkih cenah. Zelo ugodno: lamelni parket I. klasa 910 SIT m2. V vseh Napredkovih neživilskih trgovinah lahko plačate s štirimi čeki. Ugodni potrošniški krediti. Obiščite Napredkove trgovine. Pri nas je vedno kaj novega. DOMARK Domžale d.o.o. Ljubljanska c. 59 tel. 712-183 V PRODAJNEM CENTRU DOMARK v Domžalah, na Cesti talcev 11 VAM NUDIMO PO NAJNIŽJIH DISKONTNIH CENAH BOGATO PONUDBO - vseh vrst živil z delikatesami - pijač - pralnih sredstev in izdelkov za osebno higieno - italijanskih čevljev za vso družino - tekstilnih izdelkov - izdelkov za gospodinjstvo Vabimo vas tudi, da obiščete MARKET DOMARK v Kamniku, Steletova ul. 25 z izredno bogato ponudbo in ugodnimi cenami. V DOMARKU DOBITE VSE ZA VAS IN VAŠ DOM. Prijetna hoja na Porezen Pohod na Porezen 2. marca je bil dobro pripravljen. Kamniški planinci, bilo nas je 50, smo se odpeljali tja skozi Školjo Loko, po Selški dolini do Petrovega Brda. Tokrat snega ni bilo, zato jc bila hoja navzgor lepa in ne preveč naporna. Ledena jc bila le na odseku pod vrhom grebena, kar pa pohodnikov ni motilo. Po dobrih dveh in pol urah hoje smo prišli do planinske koče (nekdanje italijanske vojašnice), kjer smo popili topel čaj, vpisali svoj pohod v knjižico in se nato greli na toplem soncu. Veter je sicer rahlo pihal, to pa je bila le malenkost v primerjavi s tem, kar burja zna pokazati na tem 1622 m visokem vrhu. Pogled na bližnje vrhove je bil lep in čist. Po- hod je bil zanimiv zlasti za tiste, ki so se na pot podali prvič. Od koče do vrha gore je bilo še nekaj sto metrov poti. Tu je bila ob 11. uri krajša spominska slovesnost. Ob spomeniku padlim partizanom se je zbrala velika množica planincev, verjetno največja do sedaj. Po krajšem nagovoru je spregovoril še Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije. Kmalu zatem smo se pohodniki začeli vračati proti izhodišču. Dolge kolone ljudi, vseh je bilo nekaj tisoč, so se podale v smeri proti Cerknem, Podbrdu, proti Davčki, Kamničani pa smo odšli proti Petrovemu Brdu. Tudi spust je bil brez zapletov. Krajši postanek smo napravili le pri kmetiji nad vasjo. Po slikanju za spomin smo se odpeljali proti Kamniku. Vsi udeleženci smo bili zadovoljni, saj nam je toplo in prijetno vreme ta nedeljski dan še polepšalo. STANE SIMSlC Montaža centralne kurjave in vodovodnih inštalacij. Peter Železnikar, Tunjice 31, tel. 832-942. KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlambcrger. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18.2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114. Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.