^H^OLDl^l
AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA.
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Glisto: Z m f*re hi narod — * a pravico ia resnic« — oil boj« 2o kmagiT glasilo slov katoe, delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu,
B. k družbe sv« mohorja v chicagi
in zapadne slovanske zveze v denver, colorado.
NAJSTAREJŠI
IN NAJBO.LJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 182.
chicago, ill., torek 21. septembra — tuesday, september 21, 1926.
letnik xxxv.
Velika vremenska katastrofa v Miami; dva tisoč miti.
Miami je v razvalinah, škoda je cenjena na
100 milijonov dolarjev. — čolni v pristani-šču uničeni; mestni pomol razdejan. — že. leznice zelo prizadete, proge preplavljene.	—-
New Orleans, La. — Iz Miami je prišlo semkaj poročilo o strahovitem tropičnem orkanu, kakršnega še ne pomnijo v temu kraju. Kolikor je znano,"je prišlo 75 oseb ob življenje, 2000 hiš, med temi bančno poslopje in Miami Tribune je popolnoma razdejano. Škoda je cenjena na 100 milijonov dolarjev. Mestni pomol je uničen, Vsi čolni in jahte, ki so bile v pristanišču so pokončane in se potopile. Parnik Bohab, katerega je lastoval bivši nemški cesar Viljem, se je razbil na kosce. 450 čevljev visoki stolp . "Tropical Radio" postaje je odneslo. V nedeljo zjutraj še je bila brzojavna in telefonska napeljava potrgana, nesrečno mesto je bilo odrezano od ostalega sveta.
Key West, Fla. — Od tukaj Poročajo, da je orkan, ki je divjal v soboto nad južnem delom Floride, mesti Miami Beach in Miami opustošil, ulice so bile spremenjene v potomke. Domalega tri čevlje visoko je stala voda po vsem mestu. Hiše so se rušile kakor igračke ; nastala je naenkrat tema, električna napeljava je bila Potrgana.
Zelo so prizadete železnice, na mnogih krajih je proga razdejana, kar ovira promet, na nekaterih mestih je pa popolnoma ustavljen.
Skuna San Pierre Miquilon se je potopila, moštvo se je rešilo na parnik Westerwarld.
Jacksonville, Fla. — Od tukaj poročajo o orkanu, ki je divjal z brzino 100 milj na uro in napravil veliko škodo.
Tampa, Fla. — Mnogo pa-šantov v mestu je zadobilo poškodbe od koscev razbitih °kenj, ko je nenadoma prihru-mel orkan nad pokrajino in napravil veliko škode. Strehe je jemalo naz poslopij, promet j® bil par ur ustavljen.
Sioux City, Ia. — Severno od *nesta je prišlo devet oseb ob življenje, voda je naraščala neverjetno naglo. Poročilo tudi pravi, da je 30,000 akrov se-verno-zapiadno v državi Iowa Pod vodo.
Po zadnjih tozadevnih porodih posnemamo, da je skupno °krog 2000 mrtvih, 38,000 brez stfehe, mnogo ranjenih in ško-je cenjena na 250 milijonov dolarjev. Več mest Floridi razdejanih.
SAMOMOR SLOVENCA.
Stanovalec našel truplo obešeno v drvarnici. — Predno se je obesil si je prizadjal težko rano na vratu.
Sheboygan, Wis. — Mihael Razel, star 59 let, si je z britvijo prizadjal težko rano na vratu, ki pa ni bila smrtnonos-na. Ker pa je imel namen končati si življenje, je vzel vrv za perilo in šel v drvarnico, kjer se je obesil. Truplo je našel Anton Komar, ki stanuje v isti hiši, obvestil je takoj ženo nesrečneža Mrs. Razel in njeno hčerko Mary, nakar je odrezal vrv in obvestil policijo.
Mrliški pregledavec je ugotovil, da si je Razel aam končal življenje. Razel je delal pri Dillingham Manufacturing kompaniji. Rojen je bil na Dolenjskem 25. sept. 1867. V A-meriki je bival 25 let, delal je po raznih tovarnah. Zapušča vdovo in hčerko Mary, v starem kraju pa brata in tri sestre.
To je druga nesreča, ki je zabela družino. Pred letom dni je utonil njegov sin John Razel.
poslopje romunskega poslaništva v washingtonu.
■'•-•■., . .. ....._____v,,™____...........•..,„....',. .:-. ------ -Z-------- --«■-—»--...
I	■
Iz Jugoslavije
jugoslovanski orli na i zletu v rimu. — tudi dr. jeglič se je pridruži l izletnikom na prvi poti v večno mesto. — druge zanimive vesti.
ZED. DRŽAVE SPREJETE K SODIŠČU.
nalezljiva bolezen na
pruskem se Siri.
Berlin, Nemčija. —• Legar, 2a katero boleznijo je umrlo v Hanover 40 oseb, se je razširi1 na druge kraje v Prusiji. V ^nisburgu je sto oseb na novo ?b°lelo, pa tudi iz Halberstadt lt) Groeningen poročajo o no-Vlh slučajih .
sirite "amer. slovenca"
ugrabitelji in morilci rosenthala usmrteni.
Mexico City, Mehika. — Kakor je bilo poročano koncem minulega tedna, so mehiški banditi ugrabili in pozneje tudi umorili Amerikanca Jakoba Rosenthala, za katerega so zahtevali -$10,000 odkupnine, katero pa niso dobili. Vojaki so bili poslani na lov za banditi in jih ujeli, trije banditi so padli v boju, deset je pa bilo pozneje usmrtenih.
Med banditi, ki so s smrtjo plačali svoj zločin, je tudi njih vodja general Bonifacio Hino-jaha, župan iz HuitzilacJ On je tudi bil pravi morilec Rosenthala. Ostali člani njegove družbe so bili le njegovi poli: tični pristaši. Hinojaha je bil general v Zapatavi armadi v času revolucije.
Trupla banditev so obesili na drevesa, za svarilo drugim banditom.
Zedinjene države sprejete k mednarodnem sodišču z rezervacijami. — Stricu Samu bodo dali sedež pri liginem svetu.
Ženeva, Švica. — Polagoma in sigurno, tako si mislijo evro-pejski diplomati,,ki zastopajo svoje države pri zasedanju Društva narodov v Ženevi. Pododsek, obstoječ iz 14. članov, je po triurnem posvetovanju sprejel Zedinjene države kot članico k mednarodnem sodišču. Stricu Samu bodo dali tudi sedež pri liginem svetu; s spretnostjo, ki je nekaterim e-vropskim diplomatom prirojena, bodo Strica Sama potegnili k ligi in bo moral deliti z njimi njih usodo.
Tozadevni dokumenti so bili na plenarni seji preloženi 48.
KRIŽEM SVETA.
—	London, Anglija. — Italijanski parnik Ellenia se je ob britiški obali potopil. Parnik Homer je hitel na pomoč, ni pa znano ako je rešil moštvo. Pozneje so našli dva rešilna čolna prebrnjena.
—	Chicago, 111. — Zvezni sodnik James H. Wilkerson, je izdal ukaz, da se uniči žganje v vrednosti $100,000, ki je bilo zaplenjeno Robert J. Mul-cahy-ju.
—	Great Falls, Mont. — Prvi sneg v sezoni je padal v petek zjutraj in odel pokraji no s snežno odejo, en palec m debelo.
PISMONOSE SUHAŠKI OGLEDUHI, .
Andrews mobilizira z&dnje rezerviste pod svojo suhasko zastavo. — Vsi zvezni uradniki v službi prohibicije, je načrt "cara."
Washington, D. C. — ..Lincoln C. Andrews, vrhovni poglavar prohibicijske armade, znan tudi pod imenom prohibi-cijski car, je izdelal nov načrt, 'po katerem namerava Ameriko spremeniti v puščavo, kjer vlada suša. Po njegovem načrtu, naj bi bili vsi drž. uradniki člani njegove armade. Pismonoša, ki bi prinesel pismo bi moral vihati nos in če bi zaduhal kaj prepovedani pijači podobnega, bi moral naznaniti. Andrews I pravi, da njegov načrt odobru-! je tudi predsednik Coolidge in j je bil v pondeljek predložen tna konferenci prohibicijskim j administratorjem'. Po novem . načrtu bi pa ne bili državni u-službenci v službi prohibicije kot deputiji, temveč kot ogle-duhi. Ako bo Andrewsov načrt prišel v veljavo, ne bo varna pijača ne, v kleti in ne — steklenica v stranskemu žepu.
Izlet jugoslovanskih Orlov v Rim.
Dne 1. septembra je bilo na ljubljanskem kolodvoru vrvenje in veselo razpoloženje. Izletniki so se namreč pripravljali, da zasedejo železniške vozove, da jih popeljejo v Rim. Ta dan je bil orlovski dan.
Južni bratje in sestre iz Slavonije, Bosne in Hercegovine, Orli iz Sinja in hrvatske Banovine, so prispeli ob 10. uri na glavni kolodvor, da so se pridružili slovenski orlovski družini. Bratsko in sestersko je bilo svidenje na postaji, kjer so jih čakali člani pripravljalnega odbora. Veselje izletnikov se je še povečalo, ko so čuli, da se jim pridruži tudi dr. Jeglič, kateri se je odločil, da kljub starosti in delu spremlja orlovsko mladino na njeni prvi poti v Rim.
Vseh izletnikov je 410. Železnica jim je preskrbela lepe vozove.
Brez dvoma so taki izleti ko-
man, učitelj glasbe in petja na meščanski šoli v Ljutomeru z gdč. Angelo Schwarz, učiteljico v Ljutomeru.
Poroka.
Na Brezjah se je poročil g. mg. pharm. Otokar Burdyeh iz Škofje Loke z gdč. Magdo Potočnikovo iz Kamnika.
-o-
Velik požar pri Grosupljem.
Izbruhnil je požar v vasi Sp. Duplica, župnija Polica, občina Grosuplje. Požar je upepelil skoraj celo vas. Le enemu posestniku so rešili vse, enemu pa le del poslopja. Na kraj požara so sicer prišli gasilci z Gro-suplja, Šmarja, Št. Jurja, Police, Višnje gore in Velike Loke, a vsled močnega vetra in pomanjkanja vode niso mogle dosti pomagati. Pogorelci imajo veliko škodo; pomoč je nujna.
-o-
Bomba eksplodirala vojaku za pasom.	v
ristni, da se narodi, spoznavajo po medsebojnem stiku in občevanju. Ob taki priliki izgine marsikateri predsodek, katerega ima človek o tem ali onem narodu.
Orlovska Zveza vrši lepo in
V Bosi 1 j gradu ie vojaška na* trulja pregledovala svoj rajon. Nenadoma je vojaku Svetislavu Ognjanoviču eksplodirala bomba, ki jo je imel za pasom. Vojak je bil smrtnonevarno ranjen. Njegovo stanje je obupno.
plemenito kulturno delo, ker od časa do časa priredi izlete tudi v zunanje države.
Nesrečna hiša.
Nesreča ne pride sama, pravi pregovor. Kako resničen je, nam priča Benkova hiša v Pre-cetincih v malonedeljski žup- j niji. Začelo se je, ko so jim un-moviči odnesli iz omare izkupiček za kravo. Ali ni denar bolj varno naložen v hranilnicah? — Grozen je bil za Benkove 4. avgust, ko je mlatilnica zmečkala nogo 151etni hčerki Mariji. Ker ji je steklo preveč krvi,
Požar pri Ptuju.
Dne 25. avgusta popoldne je začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Vojska v Jan-ževcih pri Ptuju. Kmalu je o-genj objel celo poslopje in hišo. Ptujska požarna bramba je hitela na pomoč. Gospodar in družina so odšli na travnik ota-vo sušit. Med tem je izbruhnil ogenj, ki je uničil poslopja in ves letošnji pridelek. Sumijo, da je zažgala tuja roka, ker je začelo goreti na parmi v senu.
slabe finančne razmere v jugoslaviji povzročajo ženske.
Belgrad, Jugoslavija. — Vlada v Jugoslaviji zvrača krivdo slabih finančnih razmer v deželi na ženske. Pravijo, da Jugoslovanke izdajo preveč denarja za svilo v Franciji. Pa ne le za svilo — temveč posnemati hočejo Ame-rikanke in se tudi mažejo, za kar je treba importirati puder, dišave in enake predmete, za katere gre denar v tuje žepe. Sedaj je pa vlada prepovedala, prodajo importiranega blaga za lepotičenje.
zastopnikom, članom medna rodnega sodišča. Le-ti bodo imeli odločilno besedo, katera bo pa brezdvomno taka, da bo z zadovoljstvom sprejeta v Washihgtonu in ne bo potreba predsedniku Coolidgeu iskati v senatu potrjenja. Točke rezervacij so tako skrbno in premišljeno izdelane, da se čutijo Zed. države popolnoma na varnem — njih pravica in interesi so dobro zavarovani z njimi.
-o-
poskušen atentat na švedsko princezinjo.
Tokio, Japonsko. — V poslopju angleškega poslaništva so priredili banket na čast švedskemu prestolonasledniku Gustav Adol^fu, ki je na potovanju okrog sveta v spremstvu princezinje Louise. Ko so sedeli pri mizi, se je priplazil nekdo do okna, dasi je bila palača zastražena, ter vrgel odprt nož proti princezinji, k sreči pa ni zadel. Ni bilo mogoče dognati, je bil napadalec Japonec ali Kitajec.	■ K!
—	Petersburg, Ind. — Tudi v tej okolici je voda napravila veliko škode. Utrgal se je o-blak; "White river" je na-rastla tri čevlje. Na tisoče a-krov koruze je bilo v vodi, škoda je mnogo večja, kakor je bila pri poplavi leta 1913.
—	San Diego, Cal. — Mrs. Edith Hartley.iz Chicago, 111., si je končala v tukajšni bližini življenje..Skočila je s pečine in obležala na mestu mrtva. Pri iljej «o našli listek in $340, katera svota naj se porabi za pogreb, kakor navaja v listku.
—	Praga, Čehoslovakija. — Čehoslovaški fašisti napadajo predsednika Masaryka kot pronemca. Nemiri v dežel} vedno hujši.
—	St. Paul, Minn. — Sezona za lovce je odprta. Takoj prve dni je že prišlo v bližini Kasota do nezgod; dva lovca sta mrtva, dva težko ranjena.
—	Dover Anglija. — Nai-man Leslie Dereham iz South End, Anglija je v petek preplaval Kanal v 13. urah in 56 minutah. Rekordni čas je 11 ur in 5 minut.
—	Ottawa, Ont. — Premier Meighen, katerega konservativna stranka je bila pri zadnjih volitvah poražena, je podal s svojim kabinetom ostavko.
ITALIJA POSREDOVALKA
Budimpešta, Ogrsko. — Italijanska vlada se je vdinjala kot. posredovalka med sovjetsko Rusijo in Romunijo, da bi obe državi prijateljsko zbližala. Pod pritiskom Italije, je romunska vlada sprejela sledeče pogoje: Romunija prizna ruske zakonite pravice; da Rusija v teku 10 let povrne Romuniji lastnino, katero ji je vzela Moskva med svetovno vojno; da se konečno vprašanje kdo bo vladal nad Besara-bijo odloži za dobo 10 let. Italija tudi namerava organizirati rusko-romunsko oljno zvezo, ki pa bi bila pod vodstvom Italije.
so jo poslali iz murskosobočke bolnišnice domov, da vsaj doma umrje, če že mora tako mlada umreti. — V tretje gre rado, je rekel nesrečni oče. In res, že na dan pogreba se je izpolnila njegova preroška napoved. Ko je vozil snopje, so se mu splašili voli na njivi. Padel je pod voz. Kolesa so šla čez nogo ter mu jo strla. Ko bi poslal takoj po zdravnika, bi mu najbrž ne bilo treba leči v pre-rani grob. Tako pa je v svoji ne-zaupnosti izjavil: Če niso mogli pomagati hčerki, ki je bila mlada, bodo meni še manj! — Ker se mu je stanje dan za dnem slabšalo, so slednjič le poslali po zdravnika, ki pa ni mogel storiti drugega, kakor namočiti prejem zakramentov za umirajoče. In v resnici je izdihnil drugi dan radi zastrup-ljenja krvi. Ravno tri tedne za hčerko je odšel v večnost ubogi oče!
Merchants, "Amerikanski best results!
m
advertising Slovenec," get
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bp v starem kraju hitro, zaupljivo in brezodbftk« Izplačana, ako M pofllužite naš« bank«.
Dinarje, ozfe. Jjjre »mo včeraj poii-ljali po teh-lp cenah!
500 Din ----1 MS
1/100 " . ..._I 18.60
2.500 K j 4CJW 5,000 * ...... . | J2.00
100 lir _____"L™____$ 4.05 ]
200 lir_______$ 7.75
500 lir_______$18.50 "
1000 lir--------$35.75
Himen. v
Poročil se je g. Josip Križ-«
i- ftaswsf
Pri večjiji ivotah poxbcn popust. Poštnina j« ¥ teb cenah' 2« Tnču«
"ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA"
... %M
Zaradi n^jtelnost! četi J« hembgott vnaprej cen«	l^ecodafa«
bo cen« dneva, ko denar »prejmamd.
Nakazila •« Izvršujejo po pošti Idi pa brzojavno.
IZVRgUJEMO TUDI DENARNI POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naalorit« H*i J
zakrajSek m CeSark
455 W. 42nd IT« NEW YORK. V, K
NADVSE ZANIMIVA ZGODOVINSKA POVEST ZAČNE ŠE TA TEDEN V NAŠEM LISTU, ČITAJTE JO OD ZAČETKA!

"AT'ERIKANSK;. SLOVENEC"
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list The first and the oldest Slo-v Ameriki.	venian newspaper in America.
Ustanovljen leta 1891.	Established 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-deljkov in dnevov po praznikih.	day, and the day after holiday«.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
Telefon: Car^l 0098.	'Phone: Canal 0098.
Naročnina:	Subscriptions:
Za celo leto _________________________________$5.00 "or one year ------------------------------$5.00
Za pol leta _____________________r 2.50 '"or half a year-------------------2.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto ______________________6.00 For one year----------------6.00
Za pol leta _____________________________3.00 For half a year ----------------------3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira,—Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office >t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Sovražnik zbira svoje sile.
Ill	I I II I !■
Katoliška cerkev je tekom zadnjih dveh let izdatno ojači-la svoj uplhfširopi sveta. Sveto leto 1925. je izpadlo veličastno za ves katoliški svet. Poročilo sv. Stolice izkazuje najboljšo zadovoljnost in nobena domišljija ni, ako pravimo, da sta ravno sveto leto in pa letošnje, lahko imenovano evharistično leto, veliko pripomogla k razširjenju upliva Kristusove cerkve na zemlji Jn krščanstva vobče.
Milijoni, ki so obiskali lansko leto sv. stolico, so raznesli nazaj v vse dele sveta nepozabne utise, ki so jih naredile *na nje velike ideje, kr se razlivajo na zemljo med narode po vrhovnem poglavarju sv. cerkve! Evharistično leto 4926., ki je na svobodni ameriški zemlji zbralo v Chicagi na evharističnih dneh milijone ljudi iz vseh narodov in vseh delov zemlje, je drugi veliki faktor, potom katerega se je krščanska misel vlila v novih tokih med vsa ljudstva zemlje.
Sovražniki Kristusove cerkve so zatrepetali. Velikanski epohalni razvoj vsega tega jim je sapo vzel. Daleč vrženi nazaj iz svojih pozicij, so se začeli zopet na novo zbirati te dni. V Mehiki so začeli prostozidarji z vso silo proti katoliški cerkvi in njeni duhovščini ruvati. In od kod mislite, da je vse to prišlo? Iz gotovih virov se poroča, da tu sodeluje framazon-stvo vsega sveta.
Svet se deli že od tedaj, ko so bili pahnjeni napuhnjeni , angeli iz neba, v dva dela. En del je zaBoga,' drugi proti Nje- ] mu. Tako vidimo, da poteka življenje človeške družbe iz vekov v veke in bo, dokler ne pride čas in se ne uresničijo bese- , de, ki jih ponavljamo v apostolski veri: "Od ondot bo prišel j sodit žive in mrtve ..."	,
Tako smo videli te dni, kako so se zbrali naši vrli Kolumbovi vitezi v Philadelphiji ter so svečano pred vsem svetom L dvignili glas v obrambo Kristusove cerkve, ki se prav te čase
j i
tako kruto preganja v Mehiki. Cast tem vrlim posnemalcem
<
nebeškega nadviteza sv. Mihaela! To so možje, to so stebri, ne pa mevže, kakoršnih je dosti med katoličani, ki se ne upajo . zavrniti v kaki'družbi nasprotnika, pa naj še tako čez vero, duhovnike in cerkev zabavlja. Kolumbovi vitezi so odločni, so r/ celi možje! Kako veliko moralno podporo so s tem dali cerkvi, ko so na svoji konvenciji v Philadelphiji sprejeli več krepkih g( resolucij in iste neustrašeno'odposlali na najmerodajnejša me-sta ter zahtevali pravic za katoličane. Da, kdor je v tem času opazoval te vrle viteze, ta jih je moral občudovati, pa tudi priti do prepričanja, da je prišel čas, ko bo moral vsak katoličan lg biti pravi Kolumbovi vitez. Kajti svet je razdeljen v dva ta-bora in srednje poti ni.	a
KakQr hitro so videli sovražniki, kako so nastopili Kolumbovi. vitezi, zavedajoč se tudi, kako velik upliv je prišel nad ^ mase tekom ^adnjih dveh let od katoličanstva, so začeli takoj dvigati svoje cerkvi in veri sovražne glave. Prvi med temi je '.j ameriški Ku-kluxJklan, v katerem se zbirajo na tajni način prostozidarji, z njimi protestantje in vse, kar sovraži katoliško cerkev na zemlji. Vrli Kolumbovi vitezi so se potegnili za pravico cetkve, Ku-klux-klani so te dni nastopili pa proti. Prvi zahtevajo, da se intervenira v Mehiki in zajamči pravice ameriškim državljanom katoličanom. Drugi pa groze z vsakovrst- g nimi akcijami proti vsaki intervenciji v Mehiki. Dva tabora, (j Dve sili nasproti.
Bolj kot kedaj je treba biti katoličanom pozornim v se- j] danjih dneh. Danes se je svetovno prostozidarstvo, ki si na ta- j jen način podpira z denarjem vse protikatoliške akcije, pojavilo .] z vso vehemenco v Mehiki. Pred vratmi Združenih držav se to < vrši. Kaj znajo prinesti bodoči časi Združenim državam sa- ]
STOLETNICE IN DRUGE OBLETNICE.
1.	Sv. Ciril je umrl 14. februarja 869 v 42. letu, 50 dni potem, ko je bil v škofa posvečen. Iz tega sklepajo učenjaki, da je bil, rojen leta 826. ali pa 827. Na velehrad-skem sestanku so letos sklenili, da bodo IlOOletnico Cirilovega rojstva obhajali slovesno drugo leto, 1927.
2.	Leta 976. (9501etnica). Henrik Prepirale«, bavarski vojvoda, je bil radi vstaje, ki jo je povzročil zoper cesarja Otona II., odstavljen in izobčen. Nato je Bavarsko dobil švabski vojvoda Oton, Karanta-nijo in Veronsko marko pa Henrik mlajši, sin bivšega karantenskega vojvode Perh-tolda in njegove soproge Biletrude (Kos, Gradivo, II, 349.)
3.	Leta 1276. (6501etnica). Koroški vojvoda Ulrik je 1. 1269. umrl. Za dedščino sta se pogajala njegov brat Filip, oglejski očak, in češki kralj Otokar. Nastal je boj, v katerem je zmagal Otokar. S tem je zavladal na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Zaradi nasprotstva veli kaše v se je pa
1. 1276. odpovedal tem deželam v dunajskem miru 25. novembra.
4. 1476 (4501etnica). Na dan pred sveto Marjeto 1476 (11. julija) so turški konj«*-niki skozi Hrvatsko pridrli do Brežic. Ker niso mogli čez Savo, so krenili proti kartu-zijanskemu samostanu v Pleterjah. Samostana se, niso mogli polastiti, zato so prodirali dalje prqji Novemu mestu, potem pa čez Bloke, Cerknico, Postojno, Vipavo proti Gorici. Od tu so jo udarili čez Črni vrh in Žiri v loško okolico, Polhov gradeč in Logatec. Na tej poti so Lož zapalili in se preko Kočevja povrnili domov. En del >pa je šel pri Krškem čez Savo in plenil po Južnem Štajerskem, okoli Rogatca, Pilštajna, Kozjega, Sevnice in Brežic. Se isto leto so Turki drugič pridrli na Slovensko četrtek pred sv. Kozmom in Damijanom. Udarili so jo ob Savi na Gorenjsko in šli čez Belo peč na Koroško, preplavili Žilo in pri Beljaku Dravo ter strašno razsajali po ubogi deželi. Od Vrbskega jezera do Velikovca je ostalo le malo hiš; vse so požgali. Preko Slovenj-irradca in Celia so odšli.zopet proti Krake-.
mu dalje.
5.	Leta 1526. (400letnica). L. 1526. 29. avgusta je pal pri Mohaču v boju proti Turkom Ludovik II., kralj češki, ogrski in hrvatski. Za njegovo dediščino sta se borila vojvoda erdeljski Ivan Zapolja in avstrijski Vladar Ferdinand I. Cehi so takoj priznali Ferdinanda za svojega kralja, Ogri so se pa razcepili. Večina velikašev je kronala v Stolnem Belemgradu Zapoljo za kralja, manjšina pa se je v Požunu izrekla za
. Ferdinanda. Prav tako needini so bili Hrvatje. Nastali so hudi boji, ki so škodovali osebno Zagrebu, središču boja.Ferdinandovim četam je v Zagrebu načeloval Nikolaj grof Thurn. Na pomoč mu je p'rihitel tudi ljubljanski škof Krištof Ravbar. Zapolja se je zvezal s Turki, ki so prišli leta 1529. celo do Dunaja in ga oblegali.
6.	Leta 1526. je bila dozidana cerkev sv. Marjete v Žlebeh nad Medvodami; zato so tam letos obhajali 4001etnico.
7.	Leta 1726. (2001etnica) je izšla prva slovenska pratika z naslovom Nova Crain-ska Pratica, Na Le j tu MDCCXXVI. Natis-
njena je bila v Augsburgu. Poslej je izhajala menda vsako lfto.
8. Leta 1726. je bil pri nas zelo hud mraz do sv. Jurija. Ozimina je pozebla.-— Prosa in ajde je bilo dosti. Začetek novembra ie stal mernik ajde le šest petič. Vina je bilo mnogo, ker je bilo od avgusta do oktobra lepo vreme.
Leta 1776. (150letnica). Matej Ravnikar je bil rojen na Vačah 20. septembra 1776.' Po nasvetu kaplana Jurija Štenderja so ga starši dali v ljubljanske šole, kjer je sijajno izdelavah Leta 1802. je bil posvečen v maš-nika ter imenovan za profesorja v bogoslov-nici. Od 1. 1805. dalje je bil tudi učitelj ve-, rouka na liceju in dijaški propovednik. Kmalu je postal tudi semeniški ravnatelj. Leta 1817. je bil imenovan za kanonika, ravnatelj v semenišču pa je ostal do 1. 1823. Leta 1827. ga je vlada imenovala za guber-nijalnega svetnika in poročevalca v duhov-skih in šolskih stvareh. Leta 1831. je postal tržaško-koprski škof. Po 141etnem ško-fovanju je umrl 20. novembra 1845.
Ravnikarja imenujemo očeta slovenske
proze, ker je prvi učil, da se mora pismeni jezik naslanjati na narodno govorico in se je tudi sam ravnal po tem pravilu. Zaslovel jfe zlasti 1. 1815., ko je izdal "Zgodbe sv. pisma za mlade ljudi." Leta 1817. se mu je z baronom Zoisom posrečilo dobiti dovoljenje, da je smel profesor Metelko poučevati slovenščino bogoslovce. S tem je podal podlago Metelkovi slovenski slovnici, ki je izšla 1. 1825. Ravnikar je napravil tudi dijaške ustanove za dijake s Kranjskega in Primorskega.
9. Leta 1826. (lOOletnica). Med drugimi stoletnicami praznujemo letos tudi stoletnico rojstva bivšega notarja v Litiji Luke Svetca, pisatelja, jezikoslovca in politika; Josipa Furlanija iz Dornberga, duhovnika in pisatelja na Goriškem; Vojteha Kurnika, stolarja v Ljubljani, roj. v Tržiču, narodnega pesnika; dr. Josipa Ulage, dekana v, Konjicah in pisatelja dr. Lavoslava Vončine, bogoslovnega profesorja v Ljubljani in P1" satelja.
Leta 1826. je bila posvečena župna cerkev \ Predosljih.	V. S. /
DVAJSET LETNICA DR. VI- ž TEZOV SV. JURIJA V li WAUKEGANU.	| s
Waukegan, 111. L
Delavske razmere so tukaj | pri nas še precej povoljne. Za- č služek pa je odvisen od dela, j tako kakor je menda povsod. I Vročina že jemlje slovo, zato 1 bodo pikniki in druge zabave v s zeleni naravi tudi že bolj pri j kraju. Podati se bo trpba zopet f v dvorane, ker sedaj je ^čas za i prireditve, kakor igre in druge, h Dobro znano društvo Vitezev ji sv." Jurija se marljivo priprav-Ija na svoj veliki dan, namreč jS na dvajsetletnico društvenega ^ I obstanka. Za to slavljenje so si i Izbrali dan 3. oktobra 1926. V f spomin 20 letnice je to društvo 1 sklenilo, da se napravi banket, l ■ Vršil se bo v Mr. Frank Svete-1 tovi dvorani na 10. cesti. Tiketi " za banket so po ,$1.50 za osebo, 1 za par po $2.00 in se že proda-• jajo. Občinstvu se priporoča, da ! sežejo po njih. Vabljena so vsa " (društva iz našega mesta, pa tu-] 'di posamezniki. Vabljeni so tu-1 'di naši sosedje iz bližnjih na-1 'selbin — South Chicage, Chica-" ge in Jolieta, da nas obiščejo ako bo le mogoče.
Natančni program bo izdan .pozneje.
j Za društvo Vitezov sv. Jurija.
L. Zupec.
-o-
TO IN ONO IZ JOLIETA.
Joliet, 111.
"Pa le kdo je ta Tone, ki piše v 'Slovenca'," poprašujejo 'po našem hribu. Vsem tem naj 'povem, da sem še fejst fant. !Dva in pol križa imam na svo-'jem hrbtu in še lejdik in frej. Kdor me pogrunta, mu dam za en bokal, saj zdaj, ko je naš hrib Mr. Stefančič iz zlate tle-
~------—..........y
žele Kalifornije preskrbel s ka- j. lifornijčanom, ki marsikje že v jj sodih godrnja, bo v tem oziru j lahka stvar.	(
| . Prejšne čase smo večkrat kaj i culi iz kroga naših dramatikar- j jev. Zdaj teh časov ni več. Mr. j Rakar se je poslovil že pred j, leti, od tedaj sem pa ni več ti- jb stega živahnega življenja kot n je bilo. Imeli smo nekdaj res jn fante, s katerimi bi premagali s na dramatičnem polju vse dru- .t 'ge naselbine. Kdo se ne sporni-^ jnja Mr. Rakarja, Z^avršnikove- | 'ga Franceta in še nekaj drugih. i: S tem pa seveda ne reče,m, da v Jnimamo v svoji sredi izbornih ^ igralcev. Oimamo jih, samo vsi j se nekako rezervirano drže. — s Eden pravi, da je "busy," dru- !c gi "busy" drugje in treba je ^ prositi in prositi, da se jih sku-ji pa j dobi.	, j
Kljub temu pa upamo, da z nas bodo letos zopet en parkrat ] presenetili s svojim nastopom , na našem odru v Slovenija dvo- j rani, saj sem že slišal na našem l Broadway, da se'bo kmalu ne- j kaj priredilo. Se gibljejo se, pa < ne povedo.
Naš mestni župan Sehring je ] te dni zavihal rokave in pljunil možato v roke. Pravi, da ne bo ] miroval preje, dokler na zatre ] zadnjega lokal,a, v katerih se •; igra za denar hazardne igre. i Kot pripovedujejo, se je ta na- < vada v mestu hudo razširila, zlasti tudi razne hazardne sta- ■ ve za konjske dirke itd. Polici-. sti so dobili od župana stroge ) ukaze paziti na take lokale, j Hudo se je ponesrečil te dni delavec Joseph Prus, 1312 N. . Broadway Street. Pri delu v Calumet Chemical Company je t nesrečno padel na zobcasta go-5 hilna kolesa (gears), ki so ga . prijela in hudo poškodovala.
Ima zlomljenih več kosti in tudi drugače je zelo poškodovan. 1 Prepeljan je bil takoj v bolnico sv. Jožefa. Natančne poškodbe še niso dognane, ker niso še poškodovanega preiskali dosedaj z X-ray žarki.
Posetil je našo naselbino Mr. Anton Grdina, gl. predsednik i KSKJ., potoma domov gredoč iz Leadville, Colo., kamor se je podal ves izmučen iz zadnje : konvencije, ki se je vršila v jPittsburghu, Pa. Sedaj se je halje pokrepčal in pravi, da se boljše počuti.
I Ob tem času so baje ogledali tudi jednotin dom, kako bi se J dal najbolje popraviti, kakor je to določila konvencija, da se j popravi ta stari dom. Radi do-j ma je bilo res že mnogo govo-'-iric in je čas, da se to enkrat zgotovi.
Automobilske nezgode so pri nas na dnevnem redu. Avtomo-bilisti drvijo tjavendan, pešci, ki pa hodijo preko ulic, so pa tuintam premalo previdni , in na ta račun se slučaji množe j od dneva do dneva. Veliko jih ' je moralo že v prezgodnji grob ! radi neprevidne vožnje avto- ' i mobilistov, pa tudi radi nepre- 1 vidnosti pešcev, ki gredo preko ulice, ne da bi preje ogledali, ali je varno ali ne. Po cestah, ki so asfaltirane, drči avtomobil popolnoma tiho. Če gre v takem slučaju človek brezbrižno preko ceste, stopi čestokrat ; pred neopažen avtomobil, ker 1 dostikrat se zgodi, ola človek i gleda ravno v drugo stran ka-1 kor bi moral. Pravilno je, ko greš do srede ceste, glej na le-,vo, ker od te prihajajo avtomo-' bili. Ko prideš do srede, glej na desno, ker od nasprotne stra- , ni prihajajo avtomobili. Če bi | se natančn'o ravnali pešci in av-^omobilisti, bi bilo veliko manj ( i nesreč kot pavjih je.	\
Lovska vest, — V Jolietu , imamo tudi mojstre lovce„ki se vsako leto odlikujejo v tej stroki. Lovska dovoljenja so že naprodaj. Samo letos je na pticah selivkah daljša restrikcija kot jdruga leta. Navadno je bilo do-ivoljeno že 16. septembra streljati race, gosi in druge take ptice. Letos pa se odpre sezona za'te selivke š'ele s 1. oktobrom. Poročilo pravi, da je to zato, da se te vrste ptice lož je izselijo, ker jih silno postreie vsako leto in jih je vsako leto manj, zato jih hočejo oblasti malo dalj protektirati.
Nečuveni napad z nožem v Rockdale.—Znani rojak Frank Simonič je šel te dni po alleyu, kar ga ustavi neki Steve Lukas, ki se začne ž(njim pogovarjati. Kar na lepem, kakor pripovedujejo, Lukas odpre nož in začne ž njim suvati Simoniča v hrbet. Dal mu je več štihov in treba je bilo 66 šivajev, da mu je zdravnik zašil razrezan hrbet. Stvar je pred sodnijo in Simonič toži Lukasa za $10,000 odškodnine.'
To naj bo za enkrat vse, pa zopet prihodnjič kaj iz našega s .hriba.
Tone s hriba.
i	-o-
. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA'
I	I-.
POGREB PONESREČENE MRS. CIMPERMAN IN NJENE HČERKE V FARRELLU.
Farrell, Pa.
Poročano je že bilo o veliki
v .
nesreči, ki je zadela družino Frank Cimpermana, da je nje-' gova žena Ana in njena hčer-; ka, 2 leti stara, umrla vsled hu-[ dih opeklin, ki sta jih zadobile pri eksploziji gasolina. Mati in ' hčerka sta bili vse v ognju. O-troku so prsti odgoreli na eni [ roki. Sosedje so hitro prišli, a vendar prepoznd. Na obeh je . popolnoma obleka zgorela. "V groznih bolečinah so obe odpe ž ljah v Buhl bolnišnico, kjer st£ j podlegli smrti po silnih mukal 13 j še isti dan 10. septembra. Hčer (ka je umrla po nesreči 2 uri ii pol, m&ti pa ob 9. uri zvečer Mati1 je bila do zadnjega dihi pri polni zavesti. Duhovnik i: nemške cerkve iz Sharona so jo prevideli. Pokojna je bila zelo mirnega značaja, tukaj rojena in vendar se hi sramovala nikdar svojega maternega jezika. Pogreb se je vršil v nedeljo, 12. septembra po katoliških obredih. Silno veliko ljudi vseh narodnosti se je udeležilo pogreba.	' !
Rev. Father Medic je imel v • cerkvi ob krsti lep govor za u-mrlima in ni ga bflo človeka, da bi se ne zjokal. Tako žalostnega, pa tudi tako velikega pogreba še ni bilo med tukajšnimi Slovenci. Iz cerkve sv. Antona Padovanskega so jih odpeljali j jna hrvatsko pokopališče, kjer; so mater in hčerko položili k I večnemu počitku.
Pokojnici zapuščata žalujoče domače, moža Franka in tri o-troke, / najstarejši pet let, najmlajši pa sedem tednov, in očeta Biček. Mati ima štiri brate in I štiri sestre, vsi v Farrellu.
| Sorodnikom izrekamo naše l globoko sožalje. Mrtvima pa s nebeški raj!
Anna Lumbert. -o-
1	j	OPOMIN
t	vsem tistim, ki mi kaj dolguje-1
.	jo. Zahtevam, da se takoj pri-i
.	'glasijo in poravnajo'svoj dolg,
2	kar sem jim posodil v sili in po-i	trebi tukaj v Klein, Mont., ka-.	kor tudi na Aldridge Mont. ,,	Park Co. — Zatorej prosim, naj i- mi pošljejo vsak svoj znesek o vsaj do 1. decembra, ker denar i, potrebujem.
o	Geo. Zobec,
Box 14, P. O. Klein, Mont.
v	-o-
{ Redka sreča ribiča. — G. , Podgrajski iz Maribora je ujel velikanskega sulca, ki je tehtal . 16 kg.
V Mariboru je umrl upoko-. jeni g. nadučitelj Ivan Pavel-r šek. Rajni je bil dolgo vrsto let i 'nadučitelj v Račjem. Po vpoko-i 'jitvi se je naselil v Mariboru, .-ikjer je umrl v starosti 77 let. ! I Himen. Poročila sta se v Rib-) niči na Dolenjskem g. Josip Ar-|ko, avskultant pri deželnem so-i dišču v Ljubljani, in gdč. Mici i Tanko, učiteljica v Dolenji vasi. j . Umrl je v Mariboru g. Mirko Ferk, delavec v mariborski bol-jnici, vsled eksplozije v greznici " ,v Krčevini.
Ravnatelja velikega podjetja
so z vseh strani nadlegovali z raznimi prošnjami. Zlasti eden teh prosilcev je bil zelo vsiljiv in se je kljub neprestanemu za-vračevanju redno vsakih štirinajst dni pojavil pri ravnatelju "Človek božji," se je razjezil , ravnatelj nad svojim slugo, | "kaj vam nisem zapovedal, da ' ne smete pustiti moža k meni."
"Prosim odpuščanja," se je ' izgovarjal sluga, "saj možaka " ni mogoče pregnati." 1 "Če biti vedel," je menil rav-• natelj, "kaj dotičnik želi, bi ga l,ne pustil nikdar več k meni..." ' i "Ali smem vedeti za njegovo 1 željo?" je ponižno poizvedoval 0 sluga.
l; "Seveda," se je nasmehnil - ravnatelj, "on prosi za tvojo •'službo."
•j Od takrat je imel ravnatelj
mir.	v .
* * *i*
Gospa Zvitopirčeva je imela staro mačko, katere bi s6 rada iznebila. Zato ji je privezala na vrat listek, v katerega je zavila 100 dinarjev z besedami: "Kdor najde, naj obdrži mačko in denar."
Čez nekaj clni se je vrnila mačka k svoji gospodinji z list-jkom, na katerem je bilo napi-isano: "Mačke ne potrebujem, ' rabim pa denar. Prosim, pošljite še 100 dinarjev . . ."
Gašper je bil obdolžen, da si je prilastil v tujem lovišču srnjaka. Da bi se izkopal iz zamotane zadeve, si je poiskal odvetnika.
"Ako želite, da prevzamem zagovorništvo, mi ne smete lagati. Povejte mi torej, ali ste res krivi," je zahteval odvetnik.
"Res, toda, gospod odvetnik, manjka mi denarja, da bi vas takoj plačal," jc menil C»5pcr. j "Dobro je," je zaključil od-! vetnik razgovor, "prinesite mi . polovico srnjaka, in jaz vas . bom zagovarjal!"
Pred sodiščem je bil Gašper i oproščen zaradi izjave odvetni-: ka, ki je dejal: "Gospod sod-• nik, prisežem vam, da je ta mož dobil srnjaka ravno toliko kakor jaz . . ."
* *
Prisotnost duha. Kunigunda: . "Ti preklemani dedec, kaj se 1 ob štirih zjutraj prihaja do-1 mov? Ves čas doslej od skrbi nisem zatisnila očesa."
Tiburcij: "Le potolaži se, - stara, jaz tudi nisem spal."
t * * *
Učitelj je pripovedoval otrokom o zimskem spanju nekaterih živali ter končno vprašal: . "Kdo mi ve povedati stvor, ki . spi vso zimo?"
Jurček: "Sveti Miklavž, go-i spod učitelj, razlika je samo i. ta, da spi on poleti."
o	-o-
I- Brez direktne življenjske'ne-varnosti more človek polovico svoje krvi zgubiti.
mim zna le Bog, drugi ne. Samo malo nepozornosti, pa zna : prinesti katoličanom hud udarec. Sovražnik nikdar ne miruje. ■ . Vedno se pripravlja zdaj na ta, zdaj na drugi način. Pod za-. stavo tajnih fanatikov klanov so zbrani vsi protikatoliški ele- : menti, od vaških pa do najvišjih politikarjev v deželi. Po zbor- : nicah s6 na dnevnem redu neprestano razne predloge, ki ni-majo drugega namena, kot s politično nakano zvezati katoličanom roke. Koliko poskušajo neprestano po raznih državah, da bi onemogočili katoliške farne šole. To je prvi korak. Pri-' hodnji bo onemogočiti vsako bogoslužje itd. Zato katoliča- ( . nom velja sedaj bolj kot kedaj glasen klic: bodite pozorni, če nč, gorje vam! Sovražnik dviga glavo . . .
In med nami Slovenci? Veliko se je doseglo zadnje čase. ) A nevarnost je vedno ena in ista, kakoršna je bila včeraj, je J J danes. Zlasti nasprotni tisk, ki dnevno vrši svoje protiversko I 3 delo, je neprestano na delu. Koliko rojakov je pogubil in to D takih, ki so govorili, da njim nič ne škodi, kaj čitajo. m Danes * niso več tisti kot so bili. Kaj torej storiti? Nam je treba zla-l sti paziti, da širimo vsepovsod, vedno in vsikdar katoliško časopisje. Ameriški Slovenci imamo sedaj vzoren katoliški j dnevnik "Amer. Slov." in naša dolžnost je, da ga podpiramo v in širimo. To je naša edina sila, edina moč, ki se jo sovražniki Križa najbolj bojijo. Zato pa jačimo to silo, da,bo katoliški e dnevnik zahajal v vsako slovensko hišo, pa tudi nasprotno mi-. slečim ga dajajmo v roke, da bodo v svojih zmotah spregledali in se vrnili nazaj k veri svojih očetov in mater. Bolj kot kedaj je naša dolžnost v teh dneh, da agitiramo za katoliško oaso-, pis je!—n.
'	i	■ .i.niiiMi^iiiMiiaiiTn -|—i t	»/MaaiiMi pmmimm imuh	«'**
•AMERIKANSKI SLOVENEC"

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoltey
tedenski koledar. no množico rib, da so se trgale 18. po bink. — Jezus ozdra-v> mrtvoudnega.—M. 9.
Ciprijan in
Kozma in
26	Nedelja -Justina, muč.
27	Pondeljek
Damijan.
28	Torek — Venceslav, muč. 29 Sreda — Mihael Nadang.
30 Četrtek — Hijeronim, sp. cerkv. uč.
1	Petek — Remigij, Terezi-j ia, Cvetka.
2	Sobota—i Angelji Varuhi.
OSEMNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega na postelji.
—Mat. 9, 2.
Kar pripoveduje današnji e-vangelij sv. Matevža, o tem podajo tudi drugi evangelisti, Marka in Lukež, in sicer obširnejše. /
Kristus Gospod je prišel v toesto Kafarnaum in je učil v neki hiši. Kmalu se je raznesla v'est, da je Gospod prišel. Zbrala se je hitro precejšnja množi-ca, tako da je bila hiša, v kate-1-1 je bil Gospod, naenkrat pol-J|a. Evangelist Marka pravi: Sešlo se je toliko ljudi, da niti k vratom niso mogli" (2, 2). In Sv- Lukež dostavlja: "Bili so pa (tukaj tudi) farizeji in pismar-ki so prišli iz vseh mest Galileje. in Judeje in iz Jeruzalema" (5, 17). "In glej." pravi evangelist, Prinesli so mu mrtvoudnega, °žečega na postelji." Evange-llsta Marka in Lukež nam pripovedujeta, kako se je to zgo-J'lo. Štirje možje so ga nesli;
pa radi velike množice niso ^ogli v hišo, so šli na streho /judovske hiše so bile ravne, og jc na nje po slopiii-Cilh), iztrgali so del strehe in s^ozi odprtino spustili mrtvoudnega pred Gospoda. v Pred Gospodom je sedaj le-
mrtvoudni ubožec, v Kaj je mislil mrtvpudni ubo-kaj so mislili farizeji, kaj mislil Kristus Gospod, bomo Vldeli iz hadaljnih dogodkov, in 0 mišljenje je za nas jako pq-učno.
Razložiti vam je hočem v današnjem premišljevanju.
* * :|c
mreže; Peter je padel k nogam Gospodovim in rekel: "Pojdi proč od mene, Gospod, ker sem grešen človek."
2. Drugo, kar je navdajalo njegovo dušo, je bilo upanje, nada, da ga bo Gospod ozdravil. K temu upanju ga je opravičevala skušnja, ker je Gospod ozdravil vse bolnike, katere so pripeljali k njemu. Gospod je ljubil vse, bil je pa tudi vsemogočen.
Poglejmo sedaj na Gospoda. Kaj je pač on mislil v tem trenutku? To kaj lahko uganemo. Smilil se mu je mrtvoudni ubožec, smilila se mu je njegova duša, smililo njegovo telo.
Smilila se mu je'njegova duša. Videl je, da je mrtvoudni v težkih grehih, pred njegovim vsevedočim očesom ni bilo ničesar prikritega. Mi si niti predstavljati ne moremo, kaj naredi težek greh s človeško dušo. Duša človekova je ustvarjena po božji podobi, je prebivališče Boga samega, dokler je brez greha. Gospod sam je rekel: "Ako me kdo ljubi, bo izpolnjeval mojo besedo; in moj Oče ga bo ljubil, in bova prišla k njemu, in pri njem prebivala." (Jan. 14, 23.) Taka duša je predmet neizmerne božje ljubezni. Če pa človek težko greši, če vedoma Boga težko raz-žali, se zgodi grozna sprememba z dušo. Božji obraz izgine iz duše, vtisne se ji obraz zlobe, preneha biti prebivališče božje, postane prebivališče hud'obne-ga duha. So to čudne besede, pa so besede Gospodove. Rekel je o človeku, ki je vdan grešnim navadam:' "Ko je nečisti duh izšel iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ker ga
Ne tako, prijatelji! Kristus je videl več, Kristus je videl vse; videl je grehe tega Človeka, videl njegov strah, zato so bile prve besede: "Zaupaj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni."
Kako krasne besede! Sina ga imenuje Gospod: "Zaupaj sin!' Ze sv. Hijeronim nas opozarja na to in pravi: "Človeka, hromega na vseh udih, katerega bi se bil bal dotakniti judovski duhoven, tega človeka naziva Sin božji s krasno besedo: 'Sin!' " Glejte, prijatelji, tak je Gospod, poln ljubezni k vsakemu.
Videl je pa Gospod tudi telesno trpljenje, telesno bedo I
isvoj dom." Evangelist Lukež še dostavlja: "In je hvalil Boga." Podobno nam pravi evangelist (o množicah, "da so se vsi čudili in Boga častili."
Častimo Boga tudi mi, zahva-jlimo se mu, da je proti nam ta-jko dobrotljiv in usmiljen, da je ^sak trenutek pripravljen, cla nas milostno sprejme. Prosimo, da nam bo milostljiv posebno v
v.
človek.
Vprašajmo se pa dalje: Je-li mogel Kristus to oblast, odpuščati grehe, izročiti svojim apostolom in njihovim naslednikom, škofom in duhovnom? Zakaj bi ne mogel? Da, reči moramo: Bilo je to potrebno; ljudje vedno greše in bodo vedno grešili, edina rešitev je odpuščanje. Zato je izročil Kristus to oblast Cerkvi, dal jo svojim duhovnom. Je res prav farizejsko, če kdo kriči: "Edi-no-le Bog more odpuščati grehe." Da, Bog, toda vsled obla-
naši smrtni uri. Amen.
-o-1
Kolera, ki je izbruhnila v
ne najde,, pravi: Vrnil se bom •v svojo hišo, odkoder sem izšel . . . Tedaj pojde in si privzame sedem drugih duhov, hujših
mrtvoudnega človeka. Bil je hrom po vsem telesu, dokaz za to imamo, ker so ga prinesli štirje možje. Smilila se je Gospodu duša tega človeka, smililo se mu je tudi njegovo telo, zato ga je ozdravil.
Poglejmo pa sedaj navzoče farizeje. Povsod, kjer so le mogli, so opazovali in zalezovali Gospoda. Vedno so prihajali k njemu, ne da bi se od njega poučili, ampak da bi ga v kaki besedi ali dejanju vjeli, kar bi mu mogli očitati.
Videli so vse, kaj se je godilo ; pazili so na mrtvoudnega človeka na postelji, slišali so Gospoda, ko je rekel: "Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi."
In takoj so se vzbudile v njihovih srcih hudobne misli: "Ta preklinja." Evangelist Marka govori o tem obširneje; on pravi: mislili so v svojih srcih: "Kaj pa govori? Preklinja. Kdo more odpuščati grehe, kakor edino le Bog," (Mark. 2, 7.)
Niso rekli tega glasno, ampak mislili so to. Toda Zveličar je videl v njihove duše, zato jim je pa takoj odgovoril. — Evangelist pravi: "Ko je pa Gospod videl njihove misli, jim je rekel: "Kaj mislite to v svojih srcih? Kaj je lažje, reči mrtvo-udnemu: Odpuščeni so ti tvoji grehi, ali reči: Vstani, vzemi svojo posteljo in hodi. Da pa veste, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe (reče mrtvoudnemu), rečem tebi: Vstani, vzemi svojo poste-
ko on, in gredo^vanjo in prebivajo ondi." (Luk. 11, 24-26.) Taka duša preneha biti prebivališče božje; Kristus Gospod jo imenuje "otroka pogubljenja."
Kaj je pač mislil mrtvoudni Ubožec, ko je ležal pred Gospodom?
pvoje je navdajalo njegovo uušoj strah in upanje.
1. Strah. Česa se je pa bal? f1 bil li Kristus nad vse do-krotljiv in ljubeznjiv? Ni li o-^ravljal bolnikov? Nedavno Pred tem je ozdravil stotnikoma hlapca. Veste, kako lepo Je Prosil stotnik: "Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo stl'eho, reci le besedo, pa bo hlapec zdrav." Ozdravil je etrovo taščo, ozdravil druge °biike, čemu se je torej mrtvo-ubožec bal? ^a, bal se je, ker si je bil Svest težkih grehov. Ležal je tu tik pred Kristu-o tem Kristusu je pa ve-. • da ni nikak navaden člo-da je v njem božja moč. .	slišal o raznih čudežih,
lsul> kako ponižno je prosil stotnik: "Gospod, nisem vre-en> da greš pod mojo streho, arfto besedo reci . . .," kakor ^ bi hotel reči: "Ti, Gospod, vsegaveden, ti veš vse o bol-^ hlapcu, ni ti treba hoditi v Ti, Gospod, si vsemogo-bjn.' i[ nisi človek, ti si Bog, te-v Je )'se mogoče. Pred tem vse-do °eim' vsemogočnim Gospode Ježal mrtvoudni človek; gov Je' da vidi Gospod v nje-idušo> »vest si je bil težkih
Sn' Zat0 sc baL bc
bju UosPod rekel? Strahom jt J napolnjena njegova duša
ribigp36 bil n?P°lnien strahoir peter, ko so zajeli ogrom
Vse to je videl Gospod pri mrtvoudnem človeku. Videl njegove grehe, videl njegovo dušo, videl njegov strah. Zato se mu je smilil, in prva beseda, ki jo je spregovoril, je bila: "Zaupaj, sin, tvoji grehi so ti odpuščeni."
) Kdor bere današnji evangelij in si ne predočuje tega, kar sem vam ravnokar povedal, temu se zdi Gospodovo ravnanje nerazumljivo. "In glej, prinesli so mu mrtvoudnega, ležečega |na postelji," pravi evangelij. j"In $ideč njihovo vero, je rekel Gospod: Zaupaj sin, tvoji grehi so ti odpuščeni." Zakaj je pač (Gospod rekel te besede? Vsaj so mu prinesli mrtvoudnega človeka, katerega naj bi on o-zdravil ?
sti, dane mu od Boga, tudi duhoven. Kristus je rekel svojim učencem: "Kakor je Oče poslal mene, tako pošiljam Vas jaz. Komur bote grehe odpustili, so jim odpuščeni."	'
To je torej dogodek, ki nam ga pripoveduje današnji evangelij. Kakšen nauk si bomo izbrali iz njega?
Pred vsem, kako revna je duša, katero tlačijo težki grehi. Poglejmo danes v duhu na nas in se vprašajmo: Kakšen obraz pa ima danes naša duša? Je-li naša duša prebivališče Boga? In pomislimo dalje: Ne bojmo se iti k Gospodu, ne bojmo se stopiti k njemu, če smo grešili. | "Zaupaj sin,, tvoji grehi so ti odpuščeni," bo rekel tudi nam, če se jih bomo resnično kesali in se jih spoznali, sprejel nas bo zopet k sebi z vso svojo ljubeznijo.
Kristus je izročil oblast odpuščati grehe svojim duhovnom. Ne dajmo se motiti od brezvercev, češ da je duhoven navaden človek, in da ima edi-nole Bog moč, odpuščati grehe. Duhoven je človek, toda grehov ne odpušča iz lastne n\oči, ampak vsled oblasti, ki jo ima od Boga. "Pojdite in se pokažite duhovnom," je rekel desetero gobavcem, k njemu pojdimo torej z zaupanjem!
Ob koncu nam evangelij pove o mrtvoudnem: "In je vstal takoj in odšel vpričo vseh na
Hamburgu 16. avgusta 1892 in trajala do konca oktobra, je zahtevala 8605 človeških žrtev v mestu samem.
NAZNANILO If^ PRIPOROČILO.
Naročnikom v Waukeganu, 111. in po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Amerikanskega Slovenca in Ave Maria. Rojakom ga priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katol. tisk.
Uprava "Am. Slovenca."
Gas kompanija odprla novo podružnico na Milwaukee, Cicero, Irving Park.
The People Gas Liglit & Coke kompanija bo 1. oktobra odprla novo podružnico na 4839 Irving Park Boulevard.
Na gala otvoritveni dan bodo obiskovalci dobili spominke in okrepčila; igrala bo tudi godba. Med darili bo tudi Tlior miza za likanje, ki se lahko skupaj ž lož i. V petek in soboto bo trgovina odprta do 9. ure zvečer.
Nova trgovina in pisarna je v lepem dvonadstropnem poslopju. Tam bo zaloga plinovih peči vseh vrst, pa tudi veliko drugih kuhinjskih potrebščin. Najbolj zanimivo bo pa okrog prostora kjer bodo nastavljeni predmeti, s katerimi bodo obiskovalci obdarovani na otvritveni dan.
Nova trgovina bo v pomoč vsem ,ki v tisti bližini stanujejo in so odjemalci gas kom/panije. Tukaj bodo lahko plačevali mesečne račune za vporabo plina, pa tudi bodo lahko kupili svoje potrebščine.
s V drugem nadstropju je prostoren Home Service Auditorium pod vodstvom Mrs. Anna J. Peterson, ki bo vsaki dan izvzemši sobote, Job 2. uri popoldan razlagala o kuhinjski umetnosti. Vabljene so zlasti ženske.
LOUIS STRITAR
se priporoča rojakom xa naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi-itve ob času »elitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefona l s2013 W. 21st Plač«. CHICAGO, ILL. PhoKe: Roosevelt 8221.
ljo in pojdi na svoj dom.
Oglejmo si sedaj misli farizejev in misli Gospoda!
Farizeji so mislili pri sebi: "Ta preklinja. Kdo more odpuščati grehe, kakor edinole Bog." Glejte, take misli nahajamo še dandanes pri mnogih ljudeh, ki se. norčujejo iz spovedi. Edinole Bog, pravijo, more odpuščati grehe, duhoven je navaden človek; čemu torej k nje-'' mu hoditi in se mu spovedovati svojih grehov?
Vprašajmo najprej Gospoda: Ali je imel' oblast odpuščati grehe, ali je ni imel? Odgovor' je jasen; dogodek današnjega' evangelja nam daje odgovor. Zveličar je rekel: "Da pa veste, da ima Sin človekov oblast, odpuščati grehe, reče mrtvoudnemu : Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom. In je takoj vstal in odšel vpričo vseh. "Kristus je bil Bog in je imel oblast odpuščati grehe. Toda pri tej priliki je rekel izrecno: "Da i*i veste, da ima SIN ČLOVEKOV na zemlji oblast, odpuščatf grehe/' On se namenoma imenuje "Sina človekovega," in,zakaj? Da bi vedeli, da odpušča grehe tudi kot
SLOVEČI UMETNIŠKI. FOIOGRAFIST
NemecetV
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. izdeluje najboljšf slike! svoj poklic vrši že s 3q-letno izkušnjo!

KALIFORNIJSKO GROZDJE
Kot že zadnjih sedem let, ta ko bodem tudi letos od tam razpošiljal izvrstno fino Kalifornijsko grozdje. Toraj, ako želite naročiti karo ali več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite na:
Joseph P. Kristan, General Delivery, Fresno, Cal.
Lahko zmorete, da grejete vaš dom s
pl
mom
T°
je naslov mične
katero
knjižice, smo nedavno izdali.
Vsebuje* slike nekaterih chikaških domov, ki jih ogreva po zimi plinska toplota. Poleg je tudi navedeno koliko se potroši za tako toploto, k,ar je dokazano z mesečnimi računi.
Knjižice so ZASTONJ za vsakega, ki zanje vpraša. Pokličite na telefon ali pišite, pa tudi lahko sami pridete v
"house heating department"
,	n
The People Gas Light & Coke Co,
122 south michigan avenue Wabash 6000
—karkoli potrebuje gorkote, nAj-bolje vam bo služil plin.
Kri človeka kroži od srca pa zopet nazaj do srca v 22 sekundah. Pri živalih je pa zelo različno. Pri konju 31 sekund, psu 15 sek., kozi 14 sek. in pri domačem zajcu samo osem sekund. <
KAKO SE JE IZNE-BILA REVMATIZMA.
Vedoč po svojih lastnih izkušnjah, koliko človek trpi, kateri ima revma-tizem, je Mrs. Hurst, ki živi na 204 Davis Ave., D. 290, BIbomington, 111., tako hvaležna, da si prizadeva, kjer le more, še drugim trpečim povedati, kako se lahko iznebijo teh bolečin na čisto priprost način kar na svojem domu.
Mrs. Hurst nima ničesar za prodati. | Samo izrežite ta oglas in ga pošljitej z Vašim imenom in naslovom njej; ona bo prav z veseljem poslala potrebna navodila čisto brezplačno. Pišite takoj, da ne pozabite.
MALI OGLASI.
HIŠE IN LOTE._
HIŠA, garaža za 2 kari, proda za nitko ceno. 2822 N. Fairfield Ave. '__82-p,s,t
LES. HIŠA na South Side, dobra transportacija, rent prinese lepe dohodke. Cena primerna in lahka odplačila. Tudi zameijja s poslopjem na sever, delu mesta. Phone Seeley, 1255 Edw. J. Jacobson, 810 S. Wes-tern Ave. \	85-p,s,t
LES. HIŠA Hagstrom, tli
3 nadstr., cena $13,000. 1P21 Newport Ave.
92-p,s,t
UGODNA PRILIKA.
PAINT STORE na prodaj ali zamenja za hišo. 4337 Armitage Ave.
75-t do t
GARAŽA za 35 kar, Auto Laundry in popravilo. Nizka cena. 913 East 75th St.____90-pMo p
RESTAURANT ustanovljen pred 14 leti. 1203 W. Van Buren St. Bus, moderna trgovina.	88-p-do p
DELICATESSEN, Grocery in Lunch prvovrstni na prometnem kraju,, stanovanje in sobe za oddati, Vse rnodet-no. 1126 E. 47th St. 83-p 46 p
"JOINER" za okvirje, samo izkušen naj vpraša. Feldman Mfg. Co., 510 Ilartland Ct.	86-p,s,t
TOVARIŠA POTREBUJEM, ki bi nadzoroval delo ali pisarno. Po jas-j nila in podrobnosti: Box 82, Ame-, rican Slovencc, 117 N. Dearborn St.'
_____ ______?4iE,s,t
OPERATORS & FOLDERS, exper-' fenced — predpasnike in obleke. 1466' W. Madison St. 3rd fl. 19-t,sr,č
CANDY, ICE CREAM ali Restavra-j cija, trgovina in stanovanje, rent $35.00. 6052 Kenwood Ave. 19-t,sr,č
HAT BLOCKING MFG„ trgovina na drobno, 111. City. 95,000 Clearing $5000 še, tudi pokaže kako delati. Gena $6000. Meilke Bros,, Dmu-ille,
_lil-_________j____ _______|I3-t,sr,č
SI-IČE & HARNESS Shop Južni Michigan. $6000 naredi $6000 na leto kupčije. Cena $3000. Meilke Bros., Danville, 111.	13-t,sr,č
TAILORING S- GENT- Furnishings. Nizka cena. 108 S. York St., Elm-hurst, 111.	05-t dot
sedaj v teku
Dvakrat dnevno — 2:15 in 8:H) v	Mat. 3 p. m.
WARNER BROS. predstavlja
vitaphone
iRra
john barrymore
v "DON JU AN"
Najbolj romantična povest v literaturi.
Mc VICKERS GLEDALIŠČE
Ravnatelja Balaban & Katz Cene: Mats. 50c do $1.00 Zvečer, 50c do $2.00
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar
Zdravniške reccpte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz-
deljavp. / 1738 W. 21 st Street in Wood, Chicago, 111.
Izvrstni sladoled, mize za goste
BUNGALOW, 5 sob, porč zamrežen, cesta in alley tlakovana, garaža, cent. kurjava dobra trasport. $8500. 4947 Grace St.	93-p,s,t
HIŠA, 4 sobe ,Iota 30x201. 1847 Nor-dica Ave.	94-p do p
HIŠA, 4 sobe, podstrešje, klet, garaža. Cena $5800; $1000 takoj.—2843 N. Ashland Ave.,	96-p,s,t
BUNGALOW, 6 sob, centr. kurjava, porč, garaža. Vprašajte zvečer. 4324 N. Meade Ave. $6500. 99-s do 3
BUNGALOW zid, ,$8900, takoj $2000, ostalo kakor rent. 1425 N. Kostnef Ave._______98-s,t,sr
BUNGALOW 5 sob ,lota 47x160, fur: nace lit., tla trdi les, garaža za 2 kari, nova trata, živa meja, sadna drevesa "lily pool," blizu cerkve irf .šole, dobra transportacija, za preselitev pripravljeno 2. okt. Cena $15,000, eno tretjino takoj. 101 Lin-V coin Ave. Riverside 2351. 06-t
fylODF.RNt ZID. BUNGALOW, G vel. $ob, 2 posebne sobe s straniščem v drugem nadstr. 3 vel. spalne sobe v prvem nadstr: Vse zračno in svetlo. Klet žn zelenjavo. Zimska okna in mreže za poletje. "Aut. hot air heating plant." Vel. lota, alley tlakovana; dva porča.^ Samo $13,500. 1540 No, Linder Ave. Ph. Austin 8634.	07-t,sr,č
nizka Cena.
Nova hiša 2 stan. po 5 sob, porči,
centr. kurj. Lastnik istotam. 5630 N. Christiana Ave.	08-t,sr,c
SAMO $4750.
Pripravna hišica s 4. sobatni v dobrem stanju, blizu Austin in trans-portacije. Vse udobnosti. Takoi
$1000. Vredno, da ogledate. Mansfield
1551. 4743 Race Ave.	09-f
DVOSTAN. ZID HIŠA, 5606 South Winchester Ave., 5 in 6 sob. Furnace ht., elekfrika, kopalna soba, garaža. $13,500, rent $1260. 10-t,sr
NOVI BUNGALOW 50x150—1520 Washington Ave., Wilmette, 111., — mora prodati radi selitve na vzhod. Ph. Wilmette 937-R ali na domu.
> _ __________________ __	15-1
DVOSTN. ZID. BUNGALOW, garaža za 2 kari. 50x125.—517 Nortii Avers Ave.	16-t
50x150 LOTA blizu A. E. & C. R. R„ plin, elektrika, voda. Katoliška naselbina. $950.00 na odplč. R. F. O-gilvre, 609 W. Lake St. 21-t do t
FARME NA PRODAJ
ZGODBE NAPOLEONSKEGA VOJAKA
je ime zanimivi povesti, ki jo je spisal v francoskem jeziku Erckmann-Chatrian, poslovenil A. b. — Velezani-miva vsebina, ki obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod Napoleona v Rusijo, odločilno bitko pri Lipskem in končni poraz Francozov. Povest bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so bili vojaki sami in tudi drugi, ki jih tako čtivo zanima
V kratkem jo začnemo objavljati v "Amer. Slovencu."
Prijatelje lista prosimo, naj na to zgodovinsko zanimivo povest opozorijo svoje prijatelje in znance, da se na list naroče.in da bodo povest čitali od začetka.
MALA FARMA za kokošjerejo s hišo, kokošnjakom in skednjom. vse v dobrem stanju, 10 minut do mesta. Samo $2000 za takojšno prodajo. Naslov Ray Norton, Marengo, 111
_ _	89-p,s,t
154-^KROV. $110.00 za aker, dobra črna zemlja, obdelana, improvements nad $10,000, 35 milj južno do Chicage, blizu Crown Point, ob dveh tlakovanih cestah. Oglejte si to farmo. J. Peterson, 104th St., at Ave. L. Ph. So. Chicago 1994.
__87-p,3,t
160 AKR. najboljše zemlje v severnem delu Lincoln CouAtj', Colo, po izredno nizki ceni.	01-s,t,sr
E. Link-Fort Morgan, Colo.
ODSTOPI OD PRAVICE do 40 akr. dobre zemlje za $100,00. Lahko preskrbi posojilo za 5 let na ostalo. D. W. Polkinghorn ,Eau Claire, Wis, ________________20-t,sr,č
PRODA 35 ČEVLJEV Belmont Central okraj. Lastnik R. Nielsen, 4815 Hutchinson,	17-t
19x50 FT. T.OTA $25.00 za čev. kopališče. North Lake, Waukesha Co., Wis. Fred Wein, Ilartland, Wis.
_______________________________ _ 12-tdot
3-100 FT. LOTE, $35.00 in $25.00 za cev. Kopališče. Nagowicka Lake, Waukesha County, Wis. Fred Wein TIartland, Wis.______11-t dot
_POHIŠTVO NA PRODAJ.
POHIŠTVO, spalna soba, piano, phonograph in drugo. 1735 W. Harri-
son St.. Seclev 0084.	97-s,t,sr
KDOR NAJVEČ ponudi, dobi pohištvo za 5 sob. 3513 Walnut St.
_______n_________00-s do s
POHIŠTVO za jed. sobo ^veliko drugega zelo ceno. 1017 Winona St.
2. nadstr^ Sunny side 5684. 04-t,sr,č
PRODA HUDSON SEAL plašč a "colinskv" ovratnikom, v dobrem stanju. Vel. 38. Ph. Sunnyside. 2564.
. . 18-1
Plavolasi ljudje so mnogo bolj vplivni za Rontgenove žarke kot pa temnolasi. To dejstvo morajo zdravniki tudi natanko, upoštevati.
^PISANO POLJE
_ J. M. Trunk.-«
ga stališča v — smešnost.
Rade volje mu prepustim o-tročje veselje, da "bi se bil jaz nekaj časa zvijal, in bi bil pri-moran končno odgovoriti, da odgovora ne bo." Logičen odgovor sem podal že večkrat, nelogičen, neznanstven pa podaja g. Molek sam; njegov odgovor je res cel, a ves in cel tudi pod
vsako kritiko.
>it & *
Zvonko Novak zvončka.
Najraje zajaha Zvonko Novak v "Kratkih" konjička o o-blasti. Ne more se dosti izbruhati pri smešenju, da je po katoliškem nauku vsaka oblast od Boga. Sicer se mogočno trka na prsa, da je veda vse, in človeku se zdi, da je on sam vedo zajemal kar z veliko žlico. Vse pa kaže, da je pri zajemanju malokaj ujel. "Veda" je v pravem pojmovanju pri njem medla ko izstradana cerkvena miš.
Mehiška oblast je od Boga, kakor je boljševiška v Rusiji, a kakšna je ta oblast, oziroma, kako ta oblast svojo oblast izpeljuje, to je pa lahko od hudiča, in bo od hudiča tako v Mehiki kakor v Rusiji. Spasitelj je pa rekel: "Ta zarod se izganja le s postom in molitvijo." Moč molitve utegne še on dočakati.
BARVE - MIZARSTVO - ZELEZNINA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir,- Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
^CL John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEI-EZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111. Phone: Canal 0490.
»■v	- jywwwwwwwwwwwww^wwwwwwwwmwwwwwwwmwwwwiwwwwi
Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko -- Slovenski
Katoliški Jednoti
■' /
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izpla čala raznih podpor v znesku
$2,769,364.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,577,138.00
Č nstva v obeh oddelkih šteje nad 80,000.
Ima 167 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za prfriDp vprašajte kakega uradnika(co) naSega krajevnega druStva. Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite na glavnega tajnika: J os. Zalarja, 1004 N. Chicago »t., Joliet, 111. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOl
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
V zlobnem smehu je zaškrtal z zobmi in napel vse moči,da se nagne in doseže že z roko zadnji pomoček. Zdaj, zdaj se ga je dotaknil, a hipoma mu omahne roka, ko zagleda med vrati žandarja in za njim dru-zega in tretjega.
"Nai-azen, v imenu postave!" je zagrme-lo, in razpustila sta se nasprotnika.
"Zdaj boš pa rad dal ves denar," godrnjal je zavistni berač.
"Kje je Prelaznik?" vprašal je jeden izmed orožnikov, druga dva pa sta hitro prehodila in pregledala vso hišo, kjer sta iskala, Prelaznika.
"Vsi z nama!" ukazoval je orožnik in u-klenil Brdarja in Matijčka, ki se nista nič upirala in le strmo zrla v tla. Žena pa je vila roke, objemala dete in jokala in prosila, naj je ne ženo skoz Dobravo.
"Če Vas ni bilo sram občevati s Prelazni-kom," zavrnil jo je orožnik, "kaj bi Vas bilo sram ljudem se pokazati!"
"Strašni Bog, kako nas kaznuješ!' vpila je žena. "Komu bova izročila Janezka, komu! Oh, le Kovačevim ne, le Kovačevim ne, da jim ne bo vedno pred očmi moja sramota! Tone naj ga vzame. On ga bo odgojil boljše, kakor midva.'
Jeden orožnik je ostal v hiši, druga dva sta gnala Brdarja, ki je obupno zrl predse in stresal glavo, kakor bi preudarjal položaj in zbiral misli, in Matijčka, ki se je predrzno oziral po ljudeh, ki so strme gledali čudni sprevod. Lojza je peljala dečka in jemala ga, kader so je srečavali ljudje, na roke, da si je zakrila ž njim objokani obraz. A Janezek je silil v jedno mer k očetu in prosil ga, naj mu da roko, naj ga malo popestuje. Oče pa se je obračal stran, da ne bi videl sin uklenjenih rok, in grizel si ustni, da bi premagal jok, ki ga je silil.
Po Dobravi je bilo vse po konci, ne samo zaradi Brdarja, ampak ker sta hodila z županom po hišah že dva žandarja in iskala Prelaznika in raznašalcev ponarejenega denarja. Preiskovanje in zaslišavanje je trajalo do pozne noči in od vseh strani je bilo slišati rotenje in vpitje in jok.
Pri Kovaču so imeli zaprta okna in vrata, da ne bi videli in slišali svoje sramote. Kovač je hodil trdo po sobi in zdaj pa zdaj globoko zdihnil ali zamolklo zaklel, mati pa je skrivala obraz v robcu in jokala.
Tudi pri Vrbanu so bili preobrnili vso hišo; odprli so šiloma strijčevo stanovanje in pre-metali vso šaro, da bi bil strijc skoprnel od žalosti, če bi bil zraven. Našli niso ničesar. Toneta je branila čista vest in dobro ime. Prestrašena je popraševala Jerica moža, kaj to pomeni, ko je prignal orožnik mimo Brdar-jevo družino.
"Križ božji!" zavpila je Jerica.
"Kaj! Janez? Brat moj?" ostrmel je Tone, ki je stopil naprej prepričat se, če je isti-
na. Več ni mogel govoriti. Janez se je obračal stran, da se ne bi srečala z očmi. Lojza pa je pristopila in prosila jokaje, naj se usmilita otroka in ga vzameta k sebi. Za trenotje je obšla, Toneta misel na bratovo neprijaznost in na svojo revščino, ki niti za svoja o-troka nima prenočišča, a le za trenotje; takoj je zmagalo blago srce.
"Za Janezka bodita brez skrbi!" dejal je dobrosrčno in prijel dečka za roko. Janezek pa se je branil in vpil in cepetal in klical očeta na pomoč, ker ni hotel od starišev . Dve debeli solzi sta zdrknili takrat Brdarju po u-padlem lici, da je vzdignil uklenjeni roki in obrisal si oči. Lojza se je ozirala dolgo po o-troku. Janez pa ni pogledal več tja, kjer sta Tone in Jerica mirila in pogovarjala kričečega Janezka in se jokala, videč žalost starišev in spominjajoč se človeške usode in svojih otrok.
Za Brdarjem so odpeljali žandarji še več drugih ki-ivih ali sumnivih Dobravcev. Prestrašeno in razburjeno je bilo vse; zakaj kdor je imel slabo vest, bal se je ovadbe in skrival ali uničeval ponarejeni denar; kdor pa si ni bil v svesti nobene'krivice,' hitel je pregledat gotovino, če ni vmes kacega sum-nivega bankovca. V gručah so stali ljudje in ugibali, kakšna kazen zadene tega ali onega. Kolik prestopek je ponarejanje denarja, stopilo je vsem strahobno pred oči.
"Je li še kak človek tako nesrečen, kakor midva!" zdihovala je Jerica, onemogla od žalosti.
"Jaz poznam jednega, ki je še nesrečnej-ši," dejal je Tone zamišljen. Razumela ga je žena in pogled na tujo nesrečo jima je pomagal nositi svojo.
XIV,
V skrbeh pa je bila tudi gospa Liščeva, ne zaradi tega, ker se je preiskovalo tudi v Li-
ščevi hiši; zakaj ni se našlo ponarejenega denarja nič in dobrega malo. A gospoda še ni bilo doma niti ženina in neveste, dasi se je bilo že zmračilo in sta bilži slikarja že tu, da poslikata gox*enje sobe. Vsake pol ure je priletela gospa vprašat Jerico,., če je že prišel strijc Vrban; letala je na griček, odkoder se daleč vidi proti Vačam, poslala fantiča še dalje naprej; o nobenem nobenega glasu. Pre-bedela je zaman velik del noči; ko se je zdanilo, ni bilo še gospoda od nikoder.
"Kaj pa zdaj?" prišel je vprašat zidar. Slikar je razgrnil svoje vzorce in silil, naj si jih izbere, da bo pričel delo. Ona pa je odlašali, češ, da se vrne gospod vsak čas, da ima zidar še dosti dela, in hudovala se nad Tonetom, da se tako počasi spravlja iz hiše.
'"Do dvanajstih morajo biti spodnji prostori prazni, da se očedijo," tako je ukazovala. "In te postelje in te omare tudi že lehko spravite kam drugam."
POZOR! STOJ! CITAJ!
TRI STVARI SO, na katere se mora vsakdo ozirati. Te so: Zmerne cene, postrežba in točnost.	i
Društva/ organizacije, župnije, trgovci in obrtniki se morajo še posebno nato ozirati, kadar naročajo tiskovine za svoje uradne potrebščine.
MI NE PRAVIMO: pri nas naročite. Ne, ampak pravimo, nas za cene vprašajte predno oddaste svoje delo drugam.	.
4	'
NAŠA TISKARNA je tekom zadnjih sedem let zadovoljila na stotine društev in posameznikov s tiskovinami. Kdor naroči tiskovine pri nas enkrat, jih naroča
vedno. In temu so zopet vzrok tri stvari: zmerne cene, postrežba in točnost! , ' »
PRESTAVLJAMO slovensko na angleško in obratno, kakor tudi iz drugih jezikov. Vsem se priporočamo	i j
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, \ CHICAGO, ILL.
Zakaj se mučite,
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STO-RIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.	'	.sZ^JiiM
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
Sežiganje in buželj.
Nekdo iz Detroita, ki je vse to videl na St. Clairju, poroča Žarkometu, da je videl "starega zažigalca Jegliča iz Ljubljane," a ni videl nobenega zaži-ganja knjig. Gotovo se je oddahnil. Ker pa je zažiganje gotovim ljudem prešlo že v kri, se je gotovo tudi oddahnil, da je, vsaj Žarkometar skušal zažgati moralično "starega zažigalca iz Ljubljane." To bi bila ena stran historije. Druga je bušelj. Ta je bolj bridka. Iz bušlja namreč ni odpadlo ničesar za njega, in taka stvar rodi — zavist. Za njega toraj Sv.
Vid ni napredoval.
* * *
Zato pa Molek odgovarja.
Zopet smo med živalmi. "Trunk ne more dati odgovora, zakaj sega človek telesno v živalski svet" tre, kakor je že o-petovano tri, g. Molek, in ker pač odgovora, kakršnega bi si on tako srčno želel, od moje strani ni, odgovarja on sam, da se kar kadi. Rojen je bil pod zelo srečno zvezdo, ko se je skoroda že v zibelki iznebil nemčizmov, a sreča mu ni bila mila tedaj glede logike, in mu tudi sedaj ne sveti prav nobena zvezda.
Jaz sem rekel, oko tu, oko tam, nos tu, nos tam, nohti tam, nohti tu, želodec tu, želodec tam. On prideja še celo litani-jo, in da bolj imponira svojim vernim čitateljem, se odene v plajšČ znanstvenih in tehničnih
tizrazov. Že večkrat so paradi-
'marčajo"
rali in tudi tokrat izrazi: enoceličar, protozea, embrijonični razvoj, čašičar, mnogostaničar, štadij črva, ribe, reptila,' sesalca iz družbe primatov. Čitatelji morajo kar zijati nad tako učenostjo in od samega začudenja ne morejo zapaziti logičnega skoka, ki je pravi salto mortale.
Niti jaz, niti noben razumen človek, ki ima količkaj pogleda v embrijologičen razvitek človeškega telesa, ne taji, da človek prehodi v svojem telesnem razvitku te štadije, in da je ta telesni razvitek človeški podoben razvitku živalskega telesa, kakor človeški nos živalskemu nosu, dalje, da ravno radi te sličnosti sega v živalski svet, a samo-le g. Molek je znanstveno tako skromen, da mu vse te sličnosti zadostujejo za dokaz, da človek izvira iz živali, da naredi logičen skok, ker je človeško telo slično živalskemu, ergo, toraj, se je razvilo iz živalskega. Tak odgovor hoče g. Molele z vso silo iz mene izžeti,, a ga ne bo, in naj še tako kriči, da nočem pogledati v teleskop in spadam ^edno še v ,16. stoletje in sem daleč za hribom, in ni treba čakati name. Ako on sam tak od-. govor hoče in se zadovolji s takimi dokazi, in se z njegovim odgovorom strinjajo tudi njegovi čitatelji, blagor njemu in njim, kajti govoričenje, da je človek izšel iz živali, je v očeh' vseh resnih znanstvenikov — basen, pravljica, ki bi gotovim1 ljudem zelo ugajala, a nima prav nobene znanstvene podlage.
Ko bi poseganje v živalski svet in sličnost pri razvitku zadostovala za dokaz, potem bi bilo tudi mogoče, da bi se iz kakega "dime" v Molekovem žepu utegnil razviti kak dolar, ali iz oslovskega žrebeta kak konj, ker sličnosti je povsod več ko dovolj.
Stvar o duševnem razvitku človeka, jeziku, abstraktnem mišljenju, ramnih mišicah, lo-komociji, prijemanju za veje... se je naučil g. Molek iz kake knjige, in ker se logike niti zdaj ni naučil, se prekucuje, in drvi na goro in v moderni svet in naprej, v resnica pa iz znastvene-
Čaka, bo čakal, a nikoli dočaka L
Pripiskar v Glasu Svobode sanja: ". . . in tista cerkvena dogma, češ, da je vsaka oblast od boga, je že hudo vijugasta in šepasta. Ko bo pa popolnoma ovržena, ne bo treba Mehiki zapirati nobenih duhovnov." Kako lepo bi bilo,ko bi "oblast, ki je od boga," pozaprla tud* zadnjega duhovna, a oblast, Rj je od "Boga," pa dela, kakor bi bila od hudiča, bo zapirala in zapirala, toda Zvonko Novak ne bo nikoli dočakal, da bi zaprla zadnjega, oziroma, da no-benega\ne bo imela več, da bi ga mogla še zapreti. "Peklenska vrata je ne bodo premagala."
DR. t F. KONOPA "^THbSK"0 IN
/ . i „ *
X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni.
1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, III Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12.	326
Tatinski cigani.
V zadnjem času so se zopet pojavile gruče nevarnih ciga' nov in cigank, ki prosjačijo* vežejo lonce in prorokujejo ljudem srečo. Zraven pa kradejo vse, kar dosežejo. Tako Je neka ciganska družba vlomila pri posestniku Alojziju Tom' šiču v Tacnu. Po svoji ciganski navadi so pokradli vse, kar so dobili, perilo, obleko, 15 kg moke ,nekaj jajc, špeha in tri hlebe kruha. — Drugi dan P° vlomu je ciganska družba iz* ginila iz okolice. — Druga ci* ganska tolpa, s katero pa se druži tudi nekaj domačih po* stopačev, je vlomila pri posestniku in gostilničarju Antonu Požeku v Dragatušu. Odnesli so več moških in ženskih oblek in perila ter zlat ženski poročni prstan v skupni vrednosti okoli 4000 Din. — Dva na videz znana cigana sta vlomil8 v Goleznu pri Moravčah pri po* sestniku Ivanu Brodarju in sta mu odnesla nekaj obleke, Pe' rila in čevljev, več zlatih prstanov ,zlato verižico in pa Pa^ zlatih uhanov. Tudi so izvršil' po raznih hišah več manjših tatvin, dosti škode pa so napra* vili posebno na polju, kjer kradejo vsakovrstne poljske P1]1* delke in jih deloma porabijo zase, deloma pa po nizki ceni prodajajo.
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago,
Vence za pogrebe, šopke za netite in vsa v to stroko spadajoča del3 izvršujem točno po naročilu. Dosta*' l jam na dom.
Cene zmerne.
"AMERIKAN5KI SLOVENEC"
"GOSPOD LISEC"
— Mexico City, Mehika. — Dan Neodvisnosti v Mehiki so slavili po vseh delih dežele kakor slavijo Amerikanci svoj 4. julij. Pri tej priliki je pa pri-
šlo pet oseb ob življenje in 75 jih je bilo ranjenih.
-o-
Čitajte oglase v "Amer. Slovencu!"