Poštnina plačana _ Sped. abbou post. — II gr. VINA * INDUSTItlJA * Il B R T * FINANCE IZHAJA VSAKO DRUGO SOBOTO. Uredništvo in uprava : Trst, ulica Ceppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 15 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 350 lir, polletna 180 lir; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din. Leto IV. št. 70 Ivst, 27. maja 1950 Cena lir 75 |zdaianie |isto*na Zaaadu d°ber a°se| »Primorski dnevnik* obhaja te dni petletnico svojega obstanka. V komentarju k temu važnemu dogodku v zgodovini slovenskega in tržaškega tiska se kot gospodarski list moramo omejiti na nekaj pripomb gospodarski vsebine. Predvsem bo kronist ugotovil, da velja borba »Primorskega dnevnika« za pravice tržaških Slovencev tudi njihovi gospodarski obnovi in uveljavljenju v tržaškem gospodarstvu. List ima posebno gospodarsko rubriko, v kateri brani koristi tržaškega gospo ‘arstva spine in slovenskega posebej, zavedajoč se dobro, da se noben narod ne more ni‘i ohraniti, kaj šele izgrajevati lastno kulturo, ako svojega gospodarstva ne postavi na lastne trdne temelje. »Primum vivere tieinde phiioso-ptiari.« To velja zlasti za nas tržaške Siovence, ki nas je politična meja odrezala od matice in so nam liberalne in fašistične vladavine pod Italijo do temeljev porušile veličastno gospodarsko stavbo, ki smo jo postavili brez vsake opore vladajočih in celo proti njihovi volji. Ne samo, ca ZVU še v petem letu po osvoboditvi vztraja prt Pilatovem stališču umivanja rok in ne migne z mezincem spričo silne krivice in škode; ki so jo pretrpeli tržaški Slovenci pod fašistično vladavino, temveč so se s pri’ivom bogatih denarnih sredstev iz ZDA gospodarske postojanke ital. države še okrepile. V takšnih razmerah je slovensko gospodarstvo v Trstu toliko bolj potrebno učinkovite obrambe v tisku, ki zaradi neznanja slovanskih jezikov pri zapadnjakih in močne italijanske propagande, ki se kar kopa v milijardah italijanskega kapitala, z veliko težavo odkriva odgovornim pot do spoznanja resnice. * * Danes je izdajanje listov drag »špas«. O tem nas lahko prepriča čiščenje med tržaškim tiskom, zlasti med dnevniki. Republikanskega dnevnika »La Voce libera* ni več. List je odkrito povedal, da mu je demokristjanska vlada, ki pospešuje razvoj lastnega tiska, odpovedala podporo. Demokristjanom zadostujeta »Giornale di Trieste* in večernik »Ultime notizie«. Prenehal je »11 Lavoratore« kot dnevnik, danes izhaja samo kot tednik. Italijanska komunistična stranka je mnenja, da tržaškim kominformistom zadostuje tržaška izdaja milanske »L’Unità«. Ze od oktobra ni več na spregled liberalnega tednika, oziroma štirinajstdnevnika »L’Idea Liberale«, ne socialističnega »L’Ora socialista«. Prenehala sta tudi neofašistična lista »La Fiamma dì Trieste* (Movimento Sociale Italiano) in »La Fiaccola«. Demokristjani so ustavili tednik »La Prora* in pričeli izdajati »II Giornale del Lunedì« kot ponedeljsko izdajo »Giornale di Trieste*. Poleg »Primorskega dnevnika« izhajajo še jutranji list »Corriere di Trieste«, ki se zavzema za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja,, že omenjena »Giornale di Trieste« in »Ultime Notizie«. V času tiskovne svobode so pod Italijo izhajali »Edinost«, »II Lavoratore«, »II Piccolo« (z opoldansko in večerno izdajo) in tu pa tam še po en italijanski dnevnik, n. pr. »L. Era Nuova«. Fašizem1 je zatrl vse razen dveh (»II Piccolo« in »Popolo di Trieste«), pozneje pa še ta dva združil. Podrobnejših podatkov o finančnem položaju tržaških listov ni, ker ni niti v Trstu niti na evropski celini navada, da bi objavljali bilance založništev listov. »Primorski dnevnik« izdaja Založništvo tržaškega tiska, družba z omejeno zavezo, tiska pa se v Tržaškem tiskarskem zavodu pri Sv. Jakobu, ki je tehnično moderno opremljen. po LININGRAD- KOENINSBERG nes glavno mesto tistega dela ine Prusije, ki je bil priklju-c Sovjetski zvezi. Kaliningrad istal važno prometno središče rogali med Sovjetsko zvezo in Ino nemško cono. Pred vojno ;sto imelo skoraj milijon prebi-v. 75% mesta je bilo med voj-orušenega. Danes šteje okoli I duš; večina civilnega prebi-/a je ruske narodnosti, dalje mestu 5.000 sovjetskih vojakov, Baltov in 1.000 Nemcev. Na Angleškem so lastniki listov po večini družbe, ki objavljajo svoje bilance kakor ostala kapitalistična podjetja. Izdajanje listov lahko postane pri velikih narodih vsekakor dober posel. N. pr. angleška družba »United Newspapers Ltd.a, ki izdaja med drugimi listi tudi »Lane asili re Evening Post«, bo za lansko leto izplačala kar 20-odstotno dividendo. Čistega dobička je bilo po odbitku davkov v lanskem letu 543.000 (1. 1948 483.000) funtov." Plače nameščencev so bile zvišane leta 1947 za 20%, leta 1948 za 3% in leta 1949 za 7. V okviru te družbe posluje druga družba pod imenom »Gasile Publishing Company«, ki samo tiska božične razglednice in s tem zasluži mnogo denarja. Znano podjetje »Odhams Press«, ki izdaja tudi laburistični list »Daily He-rald«, je za 1. 1949 napovedalo dividendo 20%, t. j. 2,5% več kakor za 1. 1948. Delniški kapital zr.aša 846.000 funtov. Kosmati dohodki so znašali lansko leto 15,678..329, stroški pa 13,474.036, dobiček torej 2,204.213 funtov; dpbiček je bil za 338.168 funtov večji kakor v prejšnjem letu. »Odhams Press« ima 51% delnic »Daily Heralda«, ostalih 49% je v rokah angleških sindikatov »Trade Unions«. Angleška delniška družba »Kemsley Newspapers Ltd.« izdaja predvsem tednike, kakor »Sunday Times« (njegov glavni urednik W. W. Hadly je te dni odstopil pri 84 letih), »The Sunday Mail« (Glasgow), »The Sunday Sun« (Newcastle), Sunday »Empire News« (Manchester), lei se tiska v dveh milijonih izvodov; »Sunday Chro-nicle« (v Londonu in Manchestru), »The Daily Graphic« in »The Sunday Graphic«. V letu 1949 se Je dobiček družbe zmanjšal za 398.973 na 1,892.440 funtov, ker je družba nabavila nove tiskarske stroje za 400.000 funtov. Družba bo izplačala dividendo 12%. Med angleškimi listi ima najvišjo naklado Beaverbrookov list »Daily Express«, ki je te dni praznoval 50-letnico. Beaverbrook je kupil list za 17.500 funtov, medtem ko znaša danes delniška glavnica 7 milijonov funtov. Naklada se je med1 tem časom dvignila od 300.000 na 4 milijone. Isto podjetje tiska tudi »Evening Standard«. (Funt velja 1600 do 1700 lir). NAKLADA NEWYORSKIH LISTOV Neodvisni newyorški listi zaostajajo nekoliko za londonskimi glede naklade, vendar tudi njihova naklada stalno raste: Med tednom Ob nedeljah Daily News 2,330.000 4,480.000 Mirror 1,080.000 2,138.000 World Telegram 400.000 New York Times 544.000 1,161.000 Journal American 588.000 583.000 Herald Tribune 330.000 678.000 Post-Bronx H. News 366.000 301.000 To je naklada glavnih newyorških listov v letu 1949 po uradnih podatkih, ki jih je objavil »Editor and publisher«, glasilo ameriških založnikov. ITALIJA Splošno Italijani manj čitajo liste kakor drugi narodi. To potrjujejo podatki o potrošnji časopisnega papirja na državljana v posameznih državah: V ZDA pride 33 kg časopisnega papirja na osebo na leto, na Švedskem 18,2, v Svici 9,2, V. Britaniji* 8, v Belgiji 7,5, v Holandski 7, v Franciji 6 in v Italiji 1,3. Italijanski listi obsegajo navadno 4—6 strani. V Italiji se tiska 92 dnevnih listov, ki imajo skupno naklado 4 do 5 milijonov izvodov dnevno, medtem ko samo naklada newyorških listov doseže 6 milijonov izvodov. Naj navedemo naklado nekaterih največjih italijanskih listov: Corriere della Sera 350.000—400.000 Stampa 180.000—200.000 Corriere di Inform. 140.000—150.000 Gazzetta del Popolo 150.000 Messaggero (Rim) 140.000 Unità 130.000 Gazzettino di Venezia 120.000 Nazionale 120.000 Gazzetta dello Sport 100.000 Italia 100.000 Corriere Lombardo 90.000 Milano Sera 75.000 Giornale d’Italia 60.000 Avanti 50.000 Tempo di Milano 20.000 Popolo 20.000 Vse kaže, da v Italiji bolj nese izdajanje tednikov. Tako ima tednik »Grand Hotel«, ki ga na žalost ženski svet kar požira, okoli I milijon naklade, dalje »Domenica del Corriere« 600.000. Precej za temi so romani v ča- sopisnih izdajah, kakor »Annabella« j jem se je oglasil k besedi predsed- in »Novelle« po 300.000, »Eva« 250.000, »Europeo« 150.000 do 200.000; dečji list »Corriere dei Piccoli« 200.000 do 250.000; humoristični listi »Candido« 150.000, »Travaso« 50.000 do 60.000 in »Marc’Aurelio« 30.000 do 40.000. Tednik »11 Mondo« ima naklado 30.000 do 40.000. PETROLEJSKI REZERVOAR Z ZMOGLJIVOSTJO 80.000 kub. m je te dni odprla družba Standard Italo-Americana Petroli v Genovi. Za predsednikom družbe Ringler- nik panamske plovne družbe »La Columbia« g. Dejan. Govoril je predvsem o novi petrolejski ladji »Esso-Genova« (tonaža 26.800 BRT) ki pripada družbi Panaman Transport Company, a 'ja ima v najemu družba »La Columbia«. Velika petrolejska ladja je bila vsidrana v bližin novih rezervoarjev. Poudaril je še posebno, da. je posadka vša italijanska iz Julijske krajine in. omenil, da ji poveljuje kapetan Zsoldak. Gdč. Anita Nordio je izročila kapitanu zastavico mesta Genove. I GOSPODARSKI OBROČ OKOLI SOVJETSKEGA BLOKA ? Executive datke o razvoju sovjetskega gospo-darstva v času od leta 1940 do 1949; Površina (v kv. miljah) 8348 8708 8708 104 Površina (v mil. kv. milj) 196 198 201 103 prebivalstvo (mil.) 30,4 33,2 35,0 115 industr. delavcev (mil.) 182,6 231 260 162 premog (mil. krat. t) 34,1 32,1 36,7 108 olje (mil. krat t) 16,4 15,7 16,7 114 sur. železo (mil. krat.t) 14,4 14,0 20,1 140 sur. jeklo (mil. kr.t) 177 213 256 145 baker (1.000 kr. t.) 6,4 7,2 9,0 141 cement (mil. kr. t.) 2,9 2,5 3,3 114 gnojila (mil. kr. t) 48,2 62,0 73,2 152 elektr. energija (mrd kwh) 31,1 51 79 254 traktorji (1.000) 47 68,2 100,2 213 kamioni (1.000) 50 62 74 148 orodni stroji (1.000) 893 859 1091 122 papir (1.000 kr. t) 4409 3605 4122 93 bombaž, tkanine (mil. jardov) 136 137 163 120 usnj. čevlji (mil. parov) 206 161 172 83 žito (mil. kr. t) 95,6 80,6 82,6 86 sladkor raf. (mil. kr. t) 2,89 2,0 2,2 76 Kakor se vidi iz razpredelnice, je proizvodnja skoro v vseh panogah presegla predvojno. Kljub temu napredku ne dosegla proizvodnja ZSSR proizvodnje v ZDA. Proizvodnja premoga, ki je znašala v 1-1949 260 milijonov t, je dosegla ko- maj nekaj nad polovico proizvodnje v ZDA, čeprav je v primeri S predvojnim časom napredovala za 42%. Pridobivanje mineralnih olj znaša približno 1/10 proizvodnje v ZDA, proizvodnja jekla pa okoli 30%. Organizacija vzhodnega bloka Po poročilih iz dunajskih virov je načrt za ureditev gospodarskih odnosov med Zvezo sovjetskih soc. republik in državami pod njenim vplivom izdelal gospodarstvenik prof. Varga ob sodelovanju dr. doti iu sa, bivšega nemškega ministra za zunanjo trgovino. Tega je sovjetska vojska ujela v Romuniji, kjer je pripravljal po Hitlerjevih navodilih konferenco o prometu na Donavi. List »Izvestja« je nedavno naglasil važnost gospodarskega sodelovanja med ZSSR in njenimi sosedi, (Poljsko, CSR, Bolgarijo, Madžarsko in Kitajsko) na novi osnovi, ki je bila postavljena z ustanovitvijo gospodarskega sveta za vzajemno pomoč januarja 1948. Po dunajskih vesteh naj bi načrt slonel na naslednih načelih: 1) V državah vzhodnega bloka je rubelj osnova za poravnavo trgovinske izmenjave. 2) V kominfor-mističnih državah naj se posamezne valute prilagodijo novemu tečaju rublja. 3) Čimbolj je treba omejiti neposredne trgovinske sporazume teh držav z zapadnimi državami. 4) Države vzhodnega bloka naj čimprej ustvarijo prostrano carinsko zvezo, ki naj zajame vse komin-formistične države. Zunanjo trgovino kominformističnih držav bo urejeval Gospodarski vzhodni svet; poravnave bo vršila mednarodna banka, ustanovljena v Moskvi. Načrt naj se izvede v teku junija meseca. HELIKOPTER - ZRAČNI »BUS«. Dne 1. junija pričenja redno voziti med Liverpoolom in Cardiffom »zračni bus« (airbus), t. j. helikopter z 12 sedeži. To je prvi poskus, da se helikopter uporabi kot potniško vozilo, ki bo nadomestilo avtobuse. Angleški listi očitajo vladi, da je premalo storila za pospeševanje uporabe helikopterja za potniški promet. (Helikopter bi bil vsekakor idealno vozilo za vzdrževanje potniških zvez med tržaško okolico, ki je 300 m nad morjem in Trstom). Lesna konjunktura še traja Anglija se pogaja s Švedsko in ZSSR. SAVA KALUŽA je prvi jugoslovanski ženski pomorski častnik. Vkrcana je na novi ladji »Titograd«, ki je večkrat priplula v Trst. Tržačani so jo videli, kako je spretno vodila izkrcavanje tovora v naši luki. Vsak bi bil seveda rad vedel, kako se ženska počuti v težki službi na morju. Doma je iz Postojne. Pomorsko akademijo je končala v Piranu. Dalmatinci in Dalmatinke, ki slovijo v vsem svetu kot spretni in drzni mornarji, ji gotovo ne morejo odpustiti, da je prav Slovenka prva dosegla čast jugoslovanskega pomorskega oficirja. MOTORNA LADJA «SRBIJA», ki je bila zgrajena v Holandiji za Jugoslovansko linijsko plovbo, bo lahko sprejela 44 potnikov. V Holan diji je bila tako prirejena, da je poleg tovora sprejela lahko samo 12 potnikov. Zdaj jo preurejajo v reški ladjedelnici na način, da bo na njej prostora še za novih 32 potnikov. POTNIŠKE MOTORNE LADJE za obalno plovbo, ki bodo lahko sprejele do 800 potnikov, so pričeli serijsko izdelovati v puljski ladjedelnici »Uljanik«. Angleška lesna kontrola (British Timber Control) bo letos kupila samo okoli 100.000 standardov švedskega lesa, čeprav je imela v načrtu nakup 250.000 st., in sicer po višji ceni 45 funtov. Svensk Travam Tidning (Švedski list za les) poroča, da je izvoz rezanega lesa dosegel 425.000 st., t. j. 70 % predvidenega za leto 1950, čeprav ni dosedanji glavni kupec V. Britanija s strani kontinenta, so švedski izvozniki opozorili Angleško lesno kontrolo, naj se prične pogajati; toda šele decembra 1949 je prišlo do načelnega sporazuma, da bo Britanija kupila 250.000 standardov. Januarja so Svedi zopet opozorili Angleže, Angleži so tedaj odgovorili, da morajo počakati z nakupi, dokler ne bo zopet dovoljeno uvažati tudi angleškim zasebnikom. Ko je februarja postalo jasno, da ne bo kontrola uvoza mehkega lesa odpravljena do jeseni, so predstavniki British Timber Controlì prišli na pogajanja v Stockholm. Toda Angleži niso hoteli sprejeti cen, ki so se med tem časom utrdile na drugih trgih. Odbili so vse cene kot previsoke. Dotlej je švedska prodaja narasla na 300.000 st., t. j. do okoli polovice predvidenega letnega izvoza. Angleško zavlačevanje je šib v korist izvoza kanadskega lesa. — Izvoz švedskega lesa je dosegel lansko leto 600.000 st., leta 1948 pa 534.000. V razdobju 1936—1938 je Švedska izvozila letno po 800.000 st. Računajo, da je danes švedska proizvodnja dosegla vrhunec glede na zmogljivost švedskih gozdov. Lansko leto je kupila Anglija eno tretjino razpoložljivega švedskega lesa; za njo je bila prva Holandija z 20%, dalje Zahodna Nemčija, ki je potrojila uvoz v primeri z letom 1948. VABILO IZ MOSKVE Sovjetska vlada je povabila v Moskvo angleško delegacijo na pogajanja za nakup sovjetskega lesa. V Londonu računajo, da bo sovjetska delegacija skušala naviti cene za 20% glede na razvrednotenje funta in povišanja cen na svetovnem trgu. Sovjeti računajo na popustljivost Angležev, ker se ti še niso sporazumeli s Svedi in Finci. Moskva ponuja velike količime mehkega lesa proti takojšnji izročitvi. Z druge strani so Angleži odlašali s pogajanji s Svedi vedoč, da ima tudi ZSSR na razpolago mnogo lesa. Plače organiziranega delavstva so višje P£KAAH£ : MLINI SIVIUČ SKLADIŠČA Ameriška delavska zveza (American Federation of Labor AFL) je ob priliki praznovanja stoletnice rojstva njenega ustanovitelja Samuela Gom-persa zbrala podatke o plačah delavcev, ki so organizirani, in tistih, ki niso. Zgornja podoba nam prikazuje dosežke tega dela. Pokazalo se je, da so plače organiziranih delavcev za 20 do 30% višje kakor neorganiziranih. Na vsak dolar plače, ki jo prejme neorganizirani delavec, prejme organizi- rani n. pr. v pekarnah 1,28 dolarja, v mlinih 1,26, v pralnicah 1,29 itd. Gompers, ki je pričel s svojim pionirskim delom okoli leta 1870, je najprej organiziral industrijsko delavstvo po podjetjih. Prepričeval je zlasti podjetnike, da bolje plačani delavec več da od sebe, in da je Reba delavca navezati na podjetje na ta način, da se mu zagotovi delež pri dobičku. Višje plače omogočijo večjo potrošnjo, kar z druge strani pospešuje proizvodnjo. Mlajša je druga delavska zveza CIO (Congress of Industriai Organisations), ki se je organizirala leta 1930 in ima za seboj večje množice industrijskega delavstva. Organiziranih delavcev je danes v ZDA okoli 16 milijonov. Obe delavski zvezi imata premoženje 1 milijarde dolarjev. Mesečni prispevki delavcev znašajo v prvi zvezi 1—7 dolarjev mesečno, v drugi, ki je borbenejša, 1—3 dolarje. Dolar je poplavil Italijo »Italija ni bila deležna samo Marshallove pomoči, UNRRA-e in pomoči iz drugih ameriških skladov. Italija je poleg tega prejela še vrsto zasebnih posojil in kreditov za težko industrijo. Po letu 1945 so Italijani napravili na ameriške kapitaliste vtis zelo podjetnih ljudi. Ameriški poslovni ljudje niso naleteli v Italiji na stroge določbe in zaprtost kakor v Franciji in Angliji. Lahko so sklepali dogovore z raznimi italijanskimi ministrstvi. Pritekal je zasebni ameriški kapital v kinematografe, hotele, prevozne koncerne in tovarne. Na vrhu tega so bili dohodki Vatikana iz inozemstva, stalen pritok denarja od sorodnikov v ZDA in turistični denar. Tako je dolar postal italijanski denar. Ako ti hoče Italijan oddati v najem svojo hišo, ne bo postavil cene v. italijanskih lirah, temveč v dolarjih. Italijanski avtomobil kupiš z dolarji. Na koncu koncev začneš računati tudi sam v dolarjih. Osredotočenje Itaiijanov na dolar je odprlo pot k sprejemanju ameriškega načina zaključevanja poslov in ameriškega gledanja na življenje ter pot k ameriškemu vedenju.« (Iz popotne torbe Alaina Moor-heada, sotnudnika »Ohserveir j a«. ) ANIC-STASIC Sporazumno z upravo Marshallovega načrta (ECA) je bil dosežen med družbo Standard Oil C. New Jèrsey) in italijansko petrolejsko družbo ANIC sporazum, po "katerem se ustanovi v Italiji nova petrolejska družba STANIČ Oil Co. Standard Oil Co. vloži v petrolejska podjetja v Italiji 12 milijonov dolarjev (dve milijardi in pol lir). Pri družbi STANIČ bo udeležen s 50% delnic. 10 milijonov dolarjev vloži a-meriška družba v petrolejske čistilnice v Bariju in Livornu, pri katerih bo udeležena s 50%. Cistilni-či bosta modernizirani, tako da bo druga lahko dnevno pridelovala 21.500 sodov nafte na dan. «r 27. maja 1950. 2 Pod diktatom italijanskih kartelov Naša borba za neodvisnost tržaškega gospodarstva temelji na čisto gospodarskih osnovah. Mi trdimo, da je rešitev tržaškega gospodarstva v samoosvojitvi, kajti 25 iet prisotnosti Italije je pred zgodovino neovržno dokazala, da sta si italijansko in tržaško gospodarstvo v kričečem nasprotju in da je carinska združitev Trsta z Italijo za razvoj tržaškega gospodarstva pogubna. Koristi italijanskih luk in italijanske industrije, pa tudi italijanske delovne sile niso v skladu s tržaškimi. Nedavno smo opozorili v zvezi s tiskovno konferenco v gospodarskem oddelku ZVU, kako je doslej še vsako tržaško pobudo za ustanovitev novih industrijskih podjetij zamrla ob odločnem nasprotovanju italijanskih industrijskih kartelov in monopolov. Poglejmo danes, kaj pravi o delovanju italijanskih industrijskih kartelov v sami Italiji Anglež K. Scott Watson (Suday Times, 7. maja): FIAT, Montecatini, Breda in tekstilne tovarne so doslej uživale za Maginotovo linijo tarif in posebnih carin monopol. Velik del Marshallove pomoči je bil podeljen njun. Izvedenci ECA (Marshallovega piana), ki so preučili italijanske industrije, so se izrazili zelo kritično; njena osnova ni zdrava. Ogromni dobički, ki so jih nakopičili v preteklih letih, niso bili naloženi v posle, temveč prenešeni v inozemstvo v dolarjih ali v švicarskih frankih. Količnik investiranega denarja je v Italiji med najnižjimi v primeri z drugimi državami. To je značilno in odkriva nezaupanje v bodočnost. Banke ne marajo financirati novih zdravih podjetij, čeprav ta plačajo tudi 12% obresti. Italijanski industrije! se borijo za ohranitev svojega monopolističnega položaja proti poskusom z Zapada. Neki italijanski kombinat je preprečil izvedbo načrta neke angleško - italijanske skupine, ki je hotela proizvajati avtomobile po nižjih cenah. Najbolj škodljiva poteza italijanskih kartelov je v tem, da poslujejo na osnovi majhne proizvodnje, toda z velikim dobičkom. Za izdelovanje hladilnikov ima monopol neka tvrdka, ki jih prodaja po 100 funtov (okoli 170.000 lir), medtem ko proizvajalo v Londonu hladilnike za polovico cenejše. Cement je v Italiji 70krat dražji kakor pred vojno; zato pa se gradijo v prvi vrsti luksuzne zgradbe. (Poročali smo že, kako je bila v Trstu na pritisk italijanske vlade odbita koncesija za ustanovitev cementarne neki tržaški skupini, medtem ko je koncesijo dobila italijanska družba Italcementi). Kliring v itaiijanska - avstrijski trgovini Trgovinska pogodba med Avstrijo in Italijo, ki sta jo podpisala De Gasperi in Gruber leta 1946 v Parizu, je bila nedavno razširjena in spopoinjena na dunajskem sestanku mešane avstro-italijanske komisije za izmenjavo blaga med obema «državama. Dozdaj j; namreč vladalo načelo direktnega izmenjavanja blaga za blago: italijanski uvoznik je smel uvoziti določene množine avstrijskega blaga, le ako je izvozil po vrednosti enako množino italijanskega blaga v Avstrijo, kar je seveda zelo oviralo trgovino. Namesto tega neokretnega sistema so zdaj uvedli kliring, in sicer na podlagi obračunavanja v dolarjih. Tako se bodo fakture italijanskih in avstrijskih izvoznikov sestavljale v dolarjih namesto v lirah, oziroma v šilingih. Račune bosta vodili državni banki, avstrijska in italijanska. Nekriti računi ne bodo smeli prekoračiti vsote 150.000 dolarjev. Vrednost izmenjave bo dosegla okoli 43 milijard lir. Kontingenti blaga so ostali v glavnem neizpremenjeni. Avstrija bo izvozila več lesa in več papirja kakor doslej, izvoz surovega železa, jekla in dokončnih izdelkov ostane neizpremenjen. Na ta način so se izognili težkemu vprašanju, kako naj se določi odnos lire nasproti šilingu — vprašanje, ki je zelo oviralo dosedanje obračunavanje in s tem tudi trgovino. Glede starih pogodb o izvozu italijanskega blaga v Avstrijo, zaključenih do 31. marra, velja stara pogodba. Izvršile se bodo lahko do srede tekočega leta. Za avstrijsko blago, izvoženo v Italijo, velja tečaj 29,47 lire za šiling, za izvoz italijanskega blaga v Avstrijo ne velja samo ta tečaj, temveč še razni drugi premijski tečaji na podlagi treh kategorij ABC. Vprašanje neposredne poravnave tržaških pristaniških uslug in brodnin za avstrijski tranzit je bilo rešeno negativno; to se pravi, da je bila poravnava vključena v italijansko-avstrijski kliring, pri katerem nima Trst nlkak-šne besede. ZAPADNI KARTEL V ŠTEVILKAH Schumanov predlog na londonski konferenci, naj bi se ustanovil za-padni kartel premoga in jekla ob Angležev. Vse kaže, da so za njimi Američani. V pojasnilo navajamo podatke o proizvodnji premoga iz sodelovanju Nemčije, ni navdušil i jekla na zapadu: PREMOG (v milijonih ton) V. Bri anija Zah. Nemčija Francija Posarje Belgija ZDA 1946 188,7 55,3 47,2 7,9 22,8 537,5 1947 200, u 72,5 45,2 10,5 24,4 624 1948 211,8 88 43,5 12,6 26,9 591 1949 218,5 105,5 51,2 JEKLO 14,3 27,6 434 V. Britanija Zah. Nemčija Francija Posarje Belgija ZDA 1946 12,9 2,7 44 0,3 3,6 60,4 1947 12,9 3,1 5,7 0,7 4,6 77 1948 15,1 5,6 7,2 1,2 6.4 80,4 1949 15,7 9,2 9,1 1.8 6,1 70,6 rešitev jadranskih luk V Raveni je bilo v trgovinski , jugoslovanski sporazum o ribolovu. zbornici posvetovanje o obnovi prometa v luki. Komisar trgovinske zbornice C. Garavini je zahteval, naj se obnovi proga Trst - Benetke Ravena, »ki je bila ustavljena 1. marca 1950« ne zaradi pomanjkanja prometa, temveč iz političnih razlogov. Minister trgovinske mornarice Simonini je izjavil, da je usoda pristanišča Ravena povezana z možnostjo prometa z nasprotno jadransko obalo. Da bi se ta promet obnovil, je vlada podpisala italijansko Tega ne smemo presojati ločeno, temveč kot čin velikega političnega pomena, ker je bil zasnovan kot prvi člen v verigi, ki bo vezala obe jadranski obali, glede na .to, da se gospodarstvi obeh držav dopolnjujeta. Tisti dan, ko bo rešeno to vprašanje, ne bo samo rešeno vprašanje Ravene, temveč tudi vprašanje vseh jadranskih luk, v katerih vlada danes mrtvilo. (»II Globo« 21. IV.) PRED REFORMO SOCIALNEGA SKRBSTVA V ITALIJI O reformi sedanjega sistema socialnega skrbstva je že več*let govora v strokovnem in političnem časopisju. Kot znano, se tukajšnja praksa socialnega skrbstva v celoti opira na italijansko zakonodajo. Z vso verjetnostjo bo zaradi tega krajevna vojaška uprava osvojila tudi nove ukrepe. Osnutek reforme je v Italiji baje že v celoti pripravljen, ni pa bil še objavljen. Ker je zadeva predmet živega zanimanja delodajalcev in delojemalcev, bomo na kratko navedli glavne poteze napovedane reforme na podlagi obvestil in poročil iz raznih virov. Socialno skrbstvo bo po omenjenem osnutku raztegnjeno na vse delojemalce, tudi na tako imenovane »neodvisne« (n. pr. na kmetovalce, zemljiške zakupnike) in tudi na skoraj vse obrtniške kategorije. Vse dosedanje oblike socialnega srbstva bodo povezali v skupno enotno organizacijo. Odpadla bo na ta način vrsta zasebnih in javnih ustanov, ki sedaj delujejo na področju socialnega skrbstva v prid svojih članov ali v okviru raznih podjetij. Kljub temu pa bodo te ustanove’ lahko še delovale, a le kot dopolnilo osrednje ustanove in v kolikor bo njihovo delovanje predvideno v okviru kolektivnih delovnih pogodb. Vse posle, ki so v zvezi s socialnim skrbstvom, bodo poverili dvema ustanovama.: Prva se bo bavila z zavarovalninami za starost ter z nezgodami, druga pa z zavarovalninami, ki se nanašajo na bolezen, začasno nesposob-ljencst, tuberkulozo in materinstvo, kakor tudi na nezgode, ki nimajo trajnih posledic. Ni znano, kam bodo uvrstili družinske doklade. Pravico do starostne pokojnine bodo imeli delojemalci, ki bodo dosegli 65 let (doslej 60 let) pri moških in 60 (doslej 55) prj ženskah. Pokojnine bodo razdelili v tri kategorije: prvi kategoriji bodo pripadali delojemalci, za katere je bilo stvarno vplačanih najmanj 15 let predvidenih prispevkov. Ta kategorija bo prejemala pokojnino, ki bo znašala 25% stvarnih prejemkov pri zadnji zaposlitvi. Druga kategorija upokojencev s 16 do 25 let dela bo prejemala 35% in končno tretja z več kakor 25 let dela pa 45%. Najvišji znesek za izračunavanje pokojnine ne bo smel prekašati 720.000 lir letno. Za delavce, ki so upokojeni na pod_ lagi starega sistema socialnega skrbstva, bodo baje določili minimalno pokojnino 7000 lir mesečno. Prispevke bodo računali na celokupne prejemke in ne kot doslej na dolo- čene maksimalne zneske. Del prispevkov (menda 1,5%) bodo naložili delojemalcu. Delavci in nameščenci bodo morali poleg tega prispevati z 10% na stroške, ki jih bodo ustanove imele za plačevanje honorarjev zdravnikov ter za nakup zdravil v primeru bolezni zavarovanega. Vsak delojemalec bo prejel z delovno knjižico tudi posebne tiskovine, na katere bodo lepili posebne znamke o vplačanih prispevkih ter zaznamovali vse dajatve zavarovalnih zavodov. Glede nezgod na delu bodo uvedli načelo soodgovornosti delodajalca, če se je nezgoda zgodila po njegovi krivdi. INDUSTRIJA VOLNE V KRIZI Italijanska industrija volne preživlja občutno krizo, kakor so ugotovili na občnem zboru Združenja italijanske industrije volne v Turinu, ki so mu prisostvovali kar trije ministri — Togni (za industrijo), Fella (za finance) in Campilli. Glavni vzrok krize je predvsem zmanjšanje izvoza: ta je padel lansko leto od 30% na 8-10% proizvodnje. Tudi notranja potrošnja se je zmanjšala. Proizvodni stroški so v Italiji razdeljeni tako-le: 1/3 odpade na nabavo surovin, 1/3 na predelavo in 1/3 na davke. — Nikdo ni na zborovanju odgovoril na vpraša nje — vsaj iz objavljenih poroč 1 ni mogoče tega sklepati — zakaj sta se potrošnja in izvoz zmanjšala, čeprav je odgovor lahek: cene so previsoke. GOSPODARSTVO IN POLITIKA. Med razpravo v italijanskem senatu o tržaškem vprašanju je demokristjan Jacini izjavil, da so demokristjani za neposredna pogajanja z Jugoslavijo glede Tržaškega ozemlja, ker čutijo, kako se italijansko in jugoslovansko gospodarstvo dopolnjujeta. Stari Orlando je bil med razpravo bolj bojevit in je dejal: »Nima smisla, spravljati zadevo pred OZN, ker je mrtva. Zgodovina se ne razvija ob ovčjem meketanju, temveč ob levjem rjovenju. Nekdanji socialist Labriola je nastopil proti imenovanju guvernerja in pozval vojnega ministra Pacciardija: Povejte, da naši vojaki ne dopustijo, da bi Trst ostal ločen od Italije. Popularna vojna... je nadaljeval Labriola, medtem ko so ga drugi senatorji prekinili. Svojo misel je dopolnil z izjavo: Ne mislite, da je to neumnost. Vojna in mir sta povezana z usodo narodov...« tehnične ✓ / mg o / mm KAKO PRISTEDIS BENCIN Ko je vladalo pomanjkanje bencina, so uporabljali avtomobilisti raznovrstne doma pripravljene mešanice bencina z drugimi destilati zemeljskega olja. Hoteli so prištediti bencin, vendar .si niso v resnici prav nič pomagali. Bencinski motor je tako zgrajen, da deluje pravilno le z bencinom. Vsi tisti dodatki, ki so bili v rabi v vojnih letih, so le navidezno koristili: poraba bencina je bila manjša, zato so pa bile večje okvare na bencinskem motorju. Vsak avtomobilski vozač gleda vsekakor na to, da porabi pri vožnji čim manj bencina. To se mu bo posrečilo le takrat, ko bo pravilno uporabljal motor; seveda mora tudi motor brezhibno delovati. Zato moramo motor v določenih časovnih presledkih temeljito pregledati in očistiti. Dolgoletne izkušnje preizkuševalnih postaj za bencinske motorje pravijo, da nastaja približno 10 % izgub na porabi bencina zaradi nepravilnega delovanja vplinja-ča ter vžigalne naprave. Pri vplinje-vanju bencina nastopa približno 15 različnih napak zaradi neprimerne šobe, slabega stanja plavača v vplinja-ču, slabe tesnilnosti itd. Pri vžigalni napravi pa nastopa okoli 20 napak. Te napake povzročajo predvsem: neprimerna svečka, prevelika razdalja med elektrodama, zamazani ali pa o-žgani stiki, okvare na kondenzatorju, porazdelilcu itd. Pri temeljitem pregledu v preizkuševalnici za avtomobilske motorje zlahka ugotove te napake in tako preprečijo preveliko potrošnjo bencina, ki jo povzročajo te napake. Nadaljnji pojav, ki pogostokrat poveča porabo bencina, je ta, da vozimo s preveč hladnimi motorji. Bencin, ki ga sedaj uporabljamo, se uparja pri višji temperaturi kakor pa bencin, ki je bil v rabi pred vojno. Meja uparit-ve je namreč pri 220 stop. Celzija. Pred vojno je deloval motor najbolje takrat, ko je imela voda v hladilniku temperaturo 80 do 85 stop. Celzija. Pri današnjem bencinu pa naj znaša temperatura vode v hladilniku 90 stop. Celzija. Sodeč po statistikah avtomobilskih preizkuševališč vozijo dandanes avtomobili s hladilno vodo temperature 60 stop. Celzija. Ce hladilnik primerno obložimo, bodo znašali prihranki na bencinu 10 do 15 %. To ve- Razvoj tržaškega prometa Promet skozi tržaško pristanišče se splošno ugodno razvija. V teku prvih treh mesecev je bil za 3,4 milijona stotov večji kakor v istem času 1. 1938. Seveda je v tem vključena visoka postavka avstrijskega prometa na račun Marshallove pomoči iz ZDA, ki bo odpadla 1. 1952. V trimesečju oktober - december 1949 je znašala 232.465 nasproti skupnemu uvozu po morju 626.642; (to se pravi, da je bilo trgovinskega uvoza po morju samo 389.762). Na tej višini je dovoz ERP približno še danes. Ce primerjamo letošnji promet s prometom L 1949 in 1.1938. dobimo naslednjo sliko (v stotih): UVOZ 1950 1949 1938 po železnici 2.594.977 2.572.809 2.335.267 po morju 6.690.434 6.720.450 5.712.442 IZVOZ 9.285.411 9.293.260 8.047.704 po železnici 4.776.596 5.059.440 2.444.664 po morju 2.280.939 2.035.883 2.419.506 SKUPAJ 7.057.535 7.095.323 4.864.170 po železnici 7.371.573 7.632.249 4.779.931 po morju 8.971.373 8.756.334 8.131.948 16.342.946 16.388.583 12.911.879 POSTNE PRISTOJBINE SIL J AN JE darilnih paketov iz ZDA-in odštevanje v manjših podjetjih, v Evropo bodo 1. julija zopet obi- 1 Stroj stane 128 tisoč lir. Tovarna IZOLATORJE ZA ELEKTRIČNE DALJNOVODE z napetostjo 110.000 voltov je izdelala tovarna elektro-porcelana v Novem Sadu. čajne, to se pravi ne več znižane. Razliko med znižanimi in normalnimi pristojbinami je doslej plačevala ECA (uprava Marshallovega načrta). Običajna pristojbina za pakete iz ZDA v inozemstvo znaša 14 centov, znižana pa 6 centov za darilne pakete. Ostala bo znižana pristojbina za darilne pakete, namenjene v Trst, Italijo, Grčijo in Avstrijo. »Trieste riprende« (Trst se obnavlja) je ime priložnostne publikacije ob koncu drugega leta Marshallovega načrta. Odgovorni urednik je Mario Polla, nekdanji gospodarski urednik nacionalističnega lista »Voce libera« in vnet zagovornik priključitve Trsta k Italiji. — Tržaška misija ECA je poleg tega izdala propagandni zemljevid Tržaškega ozemlja, ki nazorno prikazuje uporabo kreditov ERP na Tržaškem. Oboje v italijanščini. »Giulio Cesare« je nova 25.000-tonska motorna ladja genoveške družbe »Italia«, ki so jo splovili te dni v Tržiču in je bila zgrajena z denarjem ERP. Vkrcala bo lahko 1.400 potnikov. »II Globo« piše, naj se ameriški brodarji ne vznemirjajo zaradi obnavljanja italijanske mornarice, ki obsega danes že 2,654.000 brt. — V Trstu so splovili 13.000-tonsko ladjo »Australia«, ki je bila zgrajena za Tržaški Lloyd s krediti Marshallovega načrta. ITALIJANSKA TOVARNA STROJEV OLIVETTI (Ivrea) je postavila na trg nov računski stroj »Summa . Olivetti je prevzela turinsko tovarno strojev »Invicta«. Dobro znamenje v razvoju prometa je okolnost, da napreduje uvoz po železnici iz zaledja. Narašča predvsem uvoz lesa (v februarju 307.732 stotov, v marcu 365.477 stotov), papirja (v februarju 38.027, v marcu 63.860 stotov) in »raznega blaga« (v februarju 201.335, v marcu 271.235). Poleg čistega tranzita napreduje torej tudi sama trgovina, čeprav silno počasi. ljó predvsem za vožnje v mestu. U-mestno je, da vgradimo termometer za čitanje od daleč. Ze pri nekaj sto kilometrih vožnje je s prihranki na bencinu poplačan ta strošek. Važno je tudi to, da se držimo tiste hitrosti vožnje, pri kateri je najmanjša povprečna potrošnja bencina. Ta hitrost znaša pri osebnih avtomobilih 50 do 60 km na uro, pri srednjih tovornih avtomobilih pa 40 km na uro. Iz-vežbanost vozača se kaže v tem, da ohrani med vožnjo vedno neko srednjo hitrost, ne pa da v skokih skuša doseči največjo hitrost. Pri vožnji na srednje dobrih cestah skozi naselja naj znaša povprečna hitrost vožnje približno 50 do 60% največje hitrosti -vozila, pri dolgih vožnjah na dobrih cestah dve tretjini do tri četrtine, na avtomobilski cesti pa do 90 % največje hitrosti vozila. Zelo hitra vožnja nas stane mnogo. Potrošnja bencina je velika, pa tudi Plašči avtomobilskih koles se močno Obrabljajo. Pri povečanju hitrosti avtomobila od 50 na 70 km na uro se poveča potrošnja bencina 15 do 20 %, potrošnja olja pa 80 do 100 %, plašči se pa obrabijo za 50 %. Najslabše gospodari z avtomobilom tisti vozač, ki stalno spreminja hitrost avtomobila. Število izmen (število sprememb hitrosti na poti 10 km) nam kaže vrednost vozača. Pri dobrem vozaču znaša število izmen 1 do 2, slab vozač pa spremeni tudi petkrat hitrost na poti 10 km. S tem, da povečamo število izmen od 2 na 4, se poveča potrošnja bencina tudi za 50 %. Ce na vsak km poti štirikrat spremenimo hitrost, potrošimo 12 gramov bencina več kakor pri pravilni vožnji. Ce si te spremembe hitrosti slede na 100 km dolgi poti, bo potrošnja bencina za 1 in pol litra večja. ELEKTRIČNA LOKOMOTIVA S PLINSKO TURBINO Švica je dobavila Angliji električno lokomotivo s plinsko turbino. To je prva lokomotiva te vrste v Angliji. Lokomotiva tehta 117 ton. Njen uč.nek znaša 2500 KS. Pri lokomotivi je značilno to, da razvija turbina 10300 KS, od katerih pa porabi kompresor kar 7800 KS. Pogonsko sredstvo je Diese-lovo olje. Temperatura plinov v turbini znaša 600»C. GALVANSKO POGINJENA PLOČEVINA Med leti 1943 in 1948 se je dvignila proizvodnja bele pločevine :za izdelovanje ovojev, konserv itd.) v ZDA od 2 na 3,7 milijone ton. Tak prirastek proizvodnji pocinjene pločevine pa je bil možen predvsem zato, ker so vpeljali način pocinjenja z električnim tokom. Galvansko cinjenje pločevine so vpeljali v ZDA leta 1941. Desedaj so izdelali v ZDA po teni pos upkr 1.7 milijona ton pocinjene pločevine. KVARNO UČINKOVANJE CEMENTA NA SVNlJ Opazili so, da pod določenimi kemijskimi pogoji okolja cement zelo kvarno učinkuje na svinec V treh do štirih letih lahko čeme it uniči svinčeno cev s 4 mm debelo steno. Stroj za ometavanje zidov s a izdelala mehanik Hrustelj in zidar Ziodre. V dveh minutah izprazne 300 litrov malte. Za pritisk uporablja zrak v jeklenkah, lahko pa tudi kompresorje. S približno 6 kub. metri zraka je mogoče izprazniti približno 1800 litrov malte. Z njo omečejo 75 kv. metrov stene. V eni io 2 ur je mogoče ometati z grobo malto 1800 kv. metrov stene. STUDEBAKER 1950 TOVORNI IN OSEBNI POSEBNI AVTOMOBILI ZA PROMET NA VSAKOVRSTNIH CESTAH IN TEŽKIH LEGAH NAJMANJŠA PORABA GORIVA - CENE ZMERNE - NAJVEČJI UČINEK IZKLJUČNI DOBAVITELJ ZA FLRJ : TRST - Tvrdka „AUTIMPORT" Dl. Palestrina 10/b, tel. 83-07- TRST KOMPENZACIJE- Z VSAKOVRSTNIMI JUGOSLOVANSKIMI PROIZVODI Il . meja 1950. 3 SEDEŽ : TRST ULICA F. FiLZI 10/1. TEL. 78-08 IV. občni zbor S6Z Uspešno delovanje v preteklem letu V nedeljo 14. t. m. je bil ob obilni Udeležbi v dvorani kinematografa »Belvedere« v ul. Udine IV. občni zbor Slovenskega gospodarskega združenja. Zaradi odsotnosti predsednika gospoda Rupene, ki je odpotoval iz Trsta, je zborovanje odprl in vodil podpredsednik g. Babič, ki je v svojem Poročilu načelno orisal delovanje, na-Pore in uspehe združenja. Poudaril je, da je združenje kljub zaprekam 'n oviram doseglo lepe uspehe, da Pa se morajo slovenski pridobitniki v še večji meri povezati z združenjem; kajti le združeni v močno organizacijo bomo postali odločujoči faktor v tukajšnjem gospodarstvu in tudi dosegli popravo krivic prizadetih na gospodarskem polju. Izčrpno poročilo o delovanju združenja pa je podal tajnik g. Kocjančič. Upravni odbor je budno pazil na gospodarsko dogajanje v tukajšnji coni s posebnim ozirom na .slovenske pridobitnike. Vložil je vse napore, da se SGZ uveljavi in se mu prizna zna čaj edine slovenske stanovske organizacije, da se Slovencem popravijo krivice gospodarskega značaja, da se zadosti upravičenim zahtevam po u-stanovitvi slovenske tehnične in dvo-fazredne trgovske šole, da se omili davčni pritisk. V ta namen je sestav-ijal spomenice in proteste ter z de-Dutacijami interveniral na merodajnih mestih. Zlasti pa je skrbel za notranjo okrepitev združenja ter tu ti dosegel lepe uspehe. Glavna zasluga gre pri tem upravnem tajništvu, ki je v vseh ozirih pomagalo član Hvu pri reševanju njihovih poslovnih in drugih zadev. Upravno tajništvo je po časopisju in okrožnicah stalno seznanjalo člane z novimi Uredpisi, jih opozarjalo na tekoče roke zapadlosti, jim pojasnjevalo važnejša davčna, pravna, upravna in sindikalna vprašanja. Obračanje članov na tajništvo v raznih zadevah je stalnem porastu. V preteklem letu je Upravno tajništvo napravilo članom nad 1500 raznih uslug, kot so: prijave za vse vrste davkov, prošnje za depravo davčne osnove, prizivi proti davčnim ugotovitvam, obnova obrtne, prošnje za nove obrtnice in za 'azširitve starih obrtnic, kupoprodajne, najemne in druge pogodbe, Zemljiškoknjižni izvlečki, prijave in °ajave v soc. zavarovanje, urejevanje matičnih in mezdnih knjig, mesečni obračuni prispevkov soc. zavajanja, dovoljenja delovnega urada, (azni nasveti in pojasnila v raznih Zadevah. Upravno tajništvo se stalno tgpopolnjuje. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Milovnik. Iz poročila je Zazvid.no, da so v pretekli upravni dobi dohodki združenja, ki jih pred-ntavljajo skoro izključno članarine 'n pristopnine, krili izdatke in da se ;udi v novi upravni dobi predvideva izenačenje dohodkov in prejemkov. — ' imenu nadzornega odbora je go-*D0d Hrovat pohvalil uspešno delo yPravnega odbora in predlagal, da $e mu izglasuje razrešnica. Pri volitvah novega Upravnega od-d°ra je bila predlagana le ena lista, 1' glede na uspešno delo prejšnjega Odbora vsebuje skoro vse prejšnje Zbornike razen nekaj izjem, ker do-$edanji odborniki iz raznih vzrokov [t'so mogli sprejeti mest. Predlagana 'sta je bila soglasno sprejeta. — No-Predsednik g. ing. Sturm se je za-hvalii za izkazano zaupanje ter ob- ljubil, da bo novi odbor z vsemi silami delal za dosego ciljev, ki si jih je SGZ zastavilo. • • DOVOLJENJA DELOVNEGA URADA ZA NAJEMANJE DELAVCEV Inšpektorat dela je v zadnjem času naložil številne denarne kazni vsem tistim delodajalcem, pri katerih je ob pregledu ugotovil prisotnost delavcev in uslužbencev, ki so jih najeli delodajalci brez predpisanega dovoljenja delovnega urada. Opozarjamo vse naše člane, da morajo za vsakega nameščenca izposlovati od delovnega urada potrebno dovoljenje še pred namestitvijo in ne šele potem, ko že delavec dela pri njih. Denarna kazen za zaposlitev delavcev neposredno brez dovoljenja delovnega urada znaša po 10.000 lir za vsakega uslužbenca. Nove plače v trgovinski široki Po dolgotrajnih pogajanjih je bil sklenjen sporazum o novi delovni pogodbi za delavce trgovske stroke. Po tej pogodbi, ki velja za veletrgovce, zadruge in prodajalce na drobno, so plače uslužbencev naslednje: Poslovodje, načelniki uradov, računovodje, ravnatelji trgovskih podjetij, poslovodje podružnic: moški 34.380, ženske 34.380 lir. Načelniki uradov in poslovodje Delavskih zadrug: moški 27.500, ženske 27.500 lir. Knjigovodje, glavni blagajniki, neodvisni dopisniki, poslovodje in skladiščniki trgovskih obratov z nad tremi uslužbenci, izložbeniki: moški 22.330, ženske 20.190 lir. Načelniki prodajnih oddelkov, poslovodje in skladiščniki do največ 3: moški 20.330, ženske 18.475 lir. Načelniki prodajnih oddelkov z manj kot 3 uslužbenci: moški 19.535, ženske 17.675 lir. Nižji knjigovodje, navadni dopisniki, strojepisci z znanjem stenografije: moški 16.220, ženske 14.600 lir. Prodajalci, blagajniki in skladiščniki obrata: moški 16.220, ženske 13.460 lir. Arhivarji, strojepisci, pomožni prodajalci, pomožni blagajniki in podobno: moški 12.850, ženske 10.730 lir. Mizarji, mehaniki, zbiralci lesa, za-vijalci: 3300 lir tedensko. Vratarji, raznašale!, skladiščni delavci: 3155 lir tedensko. Navadni delavci, težaki in podobno: 2890 lir tedensko. Šoferji s tehnično usposobljenostjo za 8 ur dnevno: 3300 lir tedensko. Šoferji brez tehnične usposobljenosti za 8 ur dnevno: 3155 lir tedensko. Vozniki za 60 ur na teden: 3435 lir tedensko. Čuvaji za 60 ur: 3850 lir tedensko. To so osnovne plače, katerim je treba dodati še družinske in dra-ginjske doklade. Delovna pogodba je stopila v veljavo že 16. februarja tega leta. Delavcem trgovske stroke pripada torej tudi povišek za pretekle mesece. Zato morajo delodajalci urediti nove plačilne sezname in izplačati uslužbencem vse zaostanke od gornjega datuma dalje. — Vsa zadevna pojasnila prejmejo člani v tajništvu SGZ. Plače v pekarnah Med delodajalci in delavskimi združenji je bil podpisan sporazum o novih prejemkih uslužbencev pekarn in prodajaln kruha. Draginjska doklada je bila po tem sporazumu določena v isti višini, kot velja za uslužbence trgovskih podjetij. Nove plače so naslednje: Poslovodje obratov z nad 3 uslužbenci mesečno: moški 22.330 lir, ženske 22.330 lir. Poslovodje obratov z največ 3 usluž- benci: moški 20.330, ženske 18.475 lir Prodajalci: moški 16.000 lir, ženske 13.000 lir. Pomožni prodajalci: moški 12.000 lir, ženske 10.140 lir. Težaki in raznašalci: stari nad 20 let, tedensko: moški 2900, ženske 2350 lir; med 18. in 20. letom: moški 2400, ženske 1900 lir; med 16. in 18. letom: moški 1900, ženske 1400 lir; izpod 16 let: moški 1400, ženske 1100 lir. Učenci-prodajalci: a) v prvem letu učenja 25% prejemkov pomožnega prodajalca odnosno prodajalke; — b) v drugem letu učenja 50% prejemkov pomožnega prodajalca odnosno prodajalke; c) v tretjem letu učenja 75% prejemkov pomožnega prodajalca odnosno prodajalke. Med strankami so v teku pogajanja za ureditev plač delavskih pomočnikov. Sladkor in tobak za Avstrijo Kakor je razvidno iz našega poročila o lesni trgovini, ki smo ga priobčili v prejšnji številki, zavzema avstrijski tranzit v tržaški luki zelo odlično in lahko rečemo prvo mesto, ako upoštevamo tudi uvoz ameriškega blaga, ki gre v Avstrijo skozi naše mesto na račune ERP. Zelo značilno za današnje trgovinske razmere je tudi dejstvo da prihaja iz Amerike skozi Trst za Avstrijo celo sladkor, čeprav meji ta država na Cehoslovaško s svetovno znanim sladkornim izvozom. Pred kratkim je pripeljala neka ameriška ladja 10.000 ton surovega (rumenega) sladkorja za Avstrijo, kjer ga bodo tamkajšnje sladkorne tovarne dogotovile. To množino je izkrcalo 6 žerjavov nove luke v enem tednu. Tudi levantski tobak v listju prevažajo za avstrijski monopol skozi našo luko. Neki tržiški list je to zadevo tako napihnil, kakor da bi bila nastala v naši luki prava tobačna manufaktura s par sto zaposlenci, medtem ko gre v tem primeru le za čisto navadne tranzitne manipulacije, ki nimajo prav nič skupnega s tobačno industrijo. Tudi sedanja tranzitna zaloga avstrijskega surovega tobaka v naši luki je zelo skromna: komaj kakšnih 500 do 600 ton. To so podatki, ki smo jih prejeli na pristojnem mestu. Trieste Handbook 1950 »Trieste Handbook« (tržaški priročnik) v drugi izdaji je vsekakor bolj uspel kakor v prvi. Brošura, ki jo je izdala angloameriška vojaška uprava (oddelek za obveščanje javnosti — PIO) s sodelovanjem, misije ECA v Trstu, je očitno namenjena predvsem tujcem, ki se hočejo vpeljati v tržaške politične, kulturne in gospodarske razmere. Po svoji zunanjosti — lepi opremi, načinu podajanja snovi in preglednosti — predstavlja za našo publicistiko vsekakor novost. V Trstu je avtor naštel 230.000 Italijanov in 50.000 Slovencev, in to na podlagi popisa iz leta 1936 in izida lanskih občinskih volitev. V vsem angloameriškem pasu STO-ja naj bi bilo 246.500 Italijanov in 63 tisoč Slovencev. Če dodamo še prebivalstvo jugoslovanskega pasu (73.500), dobimo 383.000 ljudi. Ni dvoma, da je v samem Trstu in na Tržaškem več Slovencev. Seveda je težko razpravljati o tem vprašanju, ker ni bilo po letu 1910 količkaj objektivnega popisa prebivalstva po narodnosti. Ker se že avtor sklicuje na lanske volitve, naj nam dovòli vprašanje, kako je mogoče, da je v občini Devin-Nibre-žina našteli 4700 Italijanov in 3500 Slovencev, če so ti na volitvah izbrali 5 Italijanov (s 569 glasovi) in 15 Slovencev (7 kominformistov, 3 pristaše Slovenske ljudske fronte in 5 sloienske demokracije skupno z 2106 glasovi — brez 51 glasov oddanih za delavsko-kmečkega kandidata). Avtor publikacije Američan kap. Huet (po navedbi lista »The Blue Devil«) je očitno imel okoli sebe neobjektivne sodelavce. Nerazumljivo je tudi, da se v publikacijah anglo-ameriške vojaške uprave, ki jo sestavljajo zapadni demokrati, navajajo imena povsem slovenskih občin, kakor Doline in Re-pentabora, s fašističnimi spake-drankami »San Dorlìgo della Valle« in »Monrupino« ter da je brošuri priložen zemljevid s takšnimi imeni slovenskih krajev. Tudi sicer je v publikaciji več I pomanjkljivosti; tako n. pr. omenja pisec v zgodovinskem delu delovanje (Trkov in Zidov, ne pa Srbov. Razpisal se je o Verdijevem gledališču, ne omenja pa dvorane Slovenskega narodnega gledališča. Od 61 strani brošure je 14 posvečenih gospodarstvu pod poglavjema »Pot k obnovi« (ERP) in »Trgovina in industrija«. Tudi ilustracije tega dela so zelo uspele. L. B. nf priSlanisai Trst, 24. maja V preteklih štirinajstih dneh so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje: AMERIŠKE LADJE »Polarns Sailor« (80001, New York N. Y.) je razložila v silosu v luki pri Sv. Andreju tovor žita. »Exiria« (9000 ton, New York) je vkrcala večjo količino celuloze, namenjene v Baltimore in Boston. »T. J. Stevenson« (9000 ton, New York) in »Kendall Fish« (9000 ton, Tampa ELA, Lykes Lines) sta izkrcali v silosu tovor žita, namenjenega v Avstrijo. »Expeditor« (7800 ton, New York, Stevenson Line) je razložila večjo količino železnega gradbenega materiala za rafinerijo »Aquila« v Zavljah. »John Lykes« (7800 ton, Beaumont Tex. Lykes Lines ) in »La-fayette« (7500 ton, Mobile) sta razložile v silosu tovor žita. »Dorothy Stevenson« (7500 ton, Wilmington Del. Stevenson Lines) je izkrcala večjo količino moke ameriškega izvora, namenjene Avstriji. Kot običajno so naložil' vreče moke naravnost v železniške vozove. TRŽAŠKE LADJE »Absirto« (7170 ton. Trst) je naložila v luki pri Sv. Andreju večji tovor železne rude in odplula. JUGOSLOVANSKE LADJE »Rijeka« (3950 ton, Reka) je prispela v luko pri Sv. Andreju in jo po kratkem bivanju zapustila. »Titograd« (3199 ton, Reka) je razložila večjo količino čebule in vkrcala les. »Kornat« (8000 ton, Reka) je izkrcala v stari luki ’ več novih avtomobilov^ konservira-nega mleka in nekaj zabojev penicilina za Jugoslavijo. ITALIJANSKE LADJE »Pegaso« (7176 ton, Genova) je prispela iz arzenala v luko pri Sv. Andreju, kjer je vkrcala nekaj vagonov jeklenih cevi in žice, več težkih strojev za mletje cementa ter približno 1000 kpbičnih metrov lesa za Buenos Aires, Santos in Rio de Janeiro. »Hu-militas« (5600 ton, Genova) je vkrcala tovor lesa, namenjenega v Palesti-no.»Tritone« (7176 ton, Genova )je naložila večji tovor tiskarskega papirja, namenjenega v Guayaquil, in celuloze za Acapulco in Puerto Gabello v Južni Ameriki. »Sarga« (1424 ton, Genova) je vkrcala več vagonov gladke in bodeče žice, železnih žebljev in brzojavnih drogov za Avstralijo. Vse to blago bodo pretovorili v Port Saidu na večjo ladjo. »Monfello« (5870 ton, Genova) je razložila ob hangarju 65 večji tovor žita naravnost v železni- POLITIKA PROTI GEOGRAFIJI Polemika Airey - Cosulich i Doslej je Avstrija prejela 4 milijone ton' blaga na račun ameriške pomoči ERP, od tega je šlo 2 milijona ton skozi Trst. Dogodek, ko so z ameriške ladje dvignili v tržaškem pristanišču zadnjo tono do dveh milijonov, so svečano proslavili. Na svečanost so prišli iz Avstrije ameriški general Fry, visoki komisar Za Avstrijo, g. King, šef ECA za Avstrijo in avstrijski minister Taucher v spremstvu avstrijskih novinarjev. Na sprejemu v Trgovinski zbornici je predsednik kap. Cosulich imel važen govor, v katerem je orisal pomen tržaške luke za tržaško zaledje, oziroma pomen tržaškega zaledja Za tržaško luko. Po svojem gospodarskem položaju in svojih starih tradicijah je Trst naravno izhodišče na Jadran za Avstrijo in druge dežele, je dejal g. Cosulich. Vse srednjeevropsko ozemlje in zlasti Avstrija predstavlja zemljepisno naravno zaledje tržaškega pristani- šča. Dejstvo je, da predstavlja v gospodarstvu zemljepisje povsem važen činitelj (un fatto assoluta-mente decisivo). Govornik je nato naglasil, da so bili tržaški trgovinski stiki z zaledjem in predvsem z Avstrijo vedno zelo važni v zgodovini. V tem je razlaga za zaskrbljenost, ki so jo zbudile v tržaških krogih težave, na katere so naleteli stiki z Avstrijo zaradi izvajanja italijansko-avstrij-ske trgovinske pogodbe. Govornik je nato’ obžaloval, da v novo itali-jansko-avsirijsko pogodbo ni bil sprejet tržaški predlog, naj bi se uvedla poravnava pristaniških uslug in brodnin za prevoz na ladjah z italijansko zastavo v posebnem »čekovnem kliringu«. Ker je bil opuščen sistem recipročnosti, so uvedli s to pogodbo sistem splošnega kli-ringa, o katerem upa govornik, da bo posloval zadovoljivo. Kap. Cosulich je omenil ameriške napore za obnovo Evrope. Naglasil je še enkrat, da na področju prevozništva določa vplivno področje pri- stanišča njegov zemljepisni položaj; zato je obsodil negospodarsko diskriminacijske manevre, ki gredo za tem, da se izpremeni zemljepisno ravnovesje in umetno odvaja promet v druga pristanišča. Razdalja do pristanišča naj odloča. Ob zaključku je vnovič poudaril, da je tržaška luka na razpolago srednjeevropskemu ozemlju in predvsem Avstriji. Na čajanki v hotelu »Excelsior«, kateri je prisostvoval tudi šef ECA Galloway, je izpregovoril tudi gen. Airey, šef tržaške ZVU. Takoj je bilo jasno, da govornik, ki v svojih poročilih na Varnostni svet neprestano poudarja svojo tezo o potrebi priključitve Trsta k Italiji, v svojem govoru polemizira z izvajanji kapitana Cosulicha na sprejemu v Trgovinski zbornici. General je naglasil, da gre tudi italijanski vladi delež za gospodarsko obnovo Trsta. Omenil je napore, da se obnovi promet s tržaškim zaledjem, in nadaljevalk ške vozove. »Pontinia« (1592 ton, Neapelj) je naložila več vagonov zabojev pohištva in drugega blaga, last židovskih izseljencev v Izraelu. »Caciotta« (3800 ton, Torre del Greco) je vkrcala 133 vagonov, skupaj 2000 ton solitra, avstrijskega izvora, namenjenega v Port Sudan. GRŠKE LADJE »Panagiotis Coumantaros« (9000 ton, Pirej) je naložila 658 vagonov, to je približno 10.000 ton solitra avstrijskega izvora (Oesterreichische Stickstoff-werke, Linz), namenjenega Koreji na Japonskem. »Tinos« (2000 ton, Pirej— Nep Lines) je izkrcala v stari luki tovor železne rude, nakar je naložila večjo količino lesa, namenjenega v Grčijo. Švedska ladja »Atlantic Ocean« (7000 ton, Goeteborg) je izkrcala približno 80 vagonov zmrznjenega mesa, ki so ga med neprekinjenim 24-urnim delom naložili naravnost v hladilne vozove, namenjene v štiri razne kraje Avstrije. Nadalje so priplule oziroma odplule naslednje ladje: Angleška ladja »Algerian«. Norve-ška ladja »Esquimeau«. Italijanske ladje »Rinucci«, »Floriana«, »Andalusia«, »Achille«, »Loredan«, »Albatros«, »Ata«, »Alessandro C.«, »Anna Maria«, »Barletta«, »Salvore«, »Prometeus«, »Campidoglio«, » Otranto«. Ameriški ladji »James Lykes« in »Palmetta State«. Tržaški ladji »Fanny Brunner« in manjša motorna ladja »Stadium«. Nizozemska ladja »Ascona«. Panamska ladja »Point St. Pablos« in grški ladji »Arion« ter »Panaghia K«, ki nalaga 10.000 ton solitra za Japonsko. Promet z ameriškimi pošiljkami (živili) za ameriško vojsko v Avstriji je precej popustil kakor vsako leto v poletnem času. Po napovedih bo nazadovanje tega prometa v prihodnjih mesecih še večje. D. »Toda Trst ne sme graditi svoje delavnosti izključno na prednostih, ki izvirajo iz njegovega zemljepisnega položaja. Na svetu ni povratkov, temveč so samo napredki in mi se. moramo prilagoditi novim razmeram na svetu in novi evropski gospodarski strukturi ter se pripraviti z zaupanjem, da odbijemo novo konkurenco, ki nas gotovo čaka.« Razlike obeh koncepcij, Aìreyeve in Cosulicheve glede obnove tržaškega gospodarstva je očitna. Prvi še vedno vztraja pri naslonitvi na Italijo, medtem ko računa drugi na zemljepisne prednosti Trsta, ki svetujejo naslonitev na naravno za-’ ledje. Konec „solalarske' kupei]g ziesom? Avstrijska vlada je z novim ukrepom znatno omejila izvoz lesa v Trst. Zdaj namreč ne podeljuje več izvoznih dovoljenj za les v zameno za kolonialno blago, kakor kakao, kavo,' čaj in rafiniran sladkor. Dovoljuje se izvoz lesa samo v zameno za nerafiniran sladkor, egipt-ski bombaž in nekatere kovine. S takim blagom pa ne razpolaga, tržaška trgovina. Kot glavni vzrok na-. vajajo Avstrijci okolnost, da so Tržačani prodajali avstrijski les izpod cene, ker so pri izvozu kolonialnega blaga že dovolj zaslužili (Glej članek o »solatarski« kupčiji z lesom v zadnji številki »Gospodarstva«). Delegat avstrijskega ministrstva za zunanjo trgovino v Trstu, g. Pace je odpotoval na Dunaj, da bi posredoval. NEZAPOSLENIH V FRANCIJI je bilo 1. aprila 182.202, lani ob istem času 129.021. „Pred 50 leti, t. j. v začetku našega ;°letja, se ni še nobena večja trza-% mizarska delavnica bavila z iz-psovanjem pohištva. Kakor v vsa-i - hi večjem mestu, je bilo seveda “di tedaj in tudi pred tem v našem ,'estu ose polno mizarskih delavnic, '°da vse so se baivile skoraj izključ-i° s stavbnim ali tako imenovanim ^lim mizarstvom. j, Cenejše pohištvo je prihajalo v I st skoraj izključno iz Solkana v 'l*o imenovanem »grškem« slogu; I starejših preprostejših tržaških ? okoliških stanovanjih se je tega precej ohranilo še dot danes. f,ekaj malega je prihajalo tudi xz I^rlanije, predvsem slamnate sto-Je (slamnata so bila seveda le se-vse ostalo pa iz bukovine) iz priona. Razkošno pohištvo je prillalo v Trst z Dunaja, ki je slo-J*° po svoji izredni solidnosti in pasni izdelavi. Pozneje so začeli v konkurirati Dunajčanom bu-^Peštanski mizarji, ki so zelo sla-6° Posnemali dunajske vzorce. Ker V Je bilo to pohištvo skoraj za po-l?.}co cenejše od dunajskega, so za-, / manj premožni kupci kupovati piši peščanske neokusne »škatle« j)o prvovrstno dunajsko blago. , stolice iz upognjene parjene bubine so prihajate po večini iz Ce-e (»Tonetovo« pohištvo, po njenem iznajditelju Furlanu Tone- j Tržaška mizarska industrija ni več konkurenčna? Vprašanja se je treba lotiti z vso odločnostjo tu). Kmalu za češkimi pa so začele prihajati v Trst take stolice tudi iz Kranjske, lepo in skrbno izdelane in precej cenejše od izvirnih čeških. Tukajšnji mizarji niso mogli konkurirati Solkancem. V Solkanu se je razvilo izdelovanje pohištva v neko vrsto domače obrti. Kot vaščani so bili Solkanci seveda tudi kmetje in so vsled tega ceneje živeli nego tržaški mizarji in tudi ceneje prodajali svoje izdelke. Poleg tega so imeli Solkanci svojo zadružno tovarno, ki jim je poceni opravljala vse tisto delo, ki ga lahko izdelujejo stroji in so se po večini specializirali, tako da so nekateri izdelovali izključno le postelje, drugi nočne omarice, tretji omare itd. V Trstu si je prvi preskrbel stroje Furlan Moretti še pred letom 1900, toda on se ni bavil z izdelovanjem pohištva. Prvi, ki je začel v malo večjem obsegu in s stroji izdelovati pohištvo v Trstu, posnemajoč solkanski slog, je bil največji tedanji trgovec s solkanskim pohištvom Levi-Minzi; to je bilo okoli leta 1905, blizu cerkve sv. Rožnega venca (Rosario) v. starem mestu. Iz zgoraj navedenih razlogov pa ni mogel konkurirati solkanskim mizarjem, njegova mala tovarna se ni mogla razviti in je kmalu obnemogla. Po prvi svetovni vojni sta se razvili v Trstu dve važni tovarni pohištva: Zerjalova in Zbokljeva. Obe v Rocolu. Pohištvo v polnem pomenu besede je začel prav Zn prav izdelovati le Žerjal, Zbokelj pa se je bavil z izdelovanjem notranje razkošne opreme za velike oceanske ladje, ki so jih gradili v tržaških ladjedelnicah. V. obeh tovarnah v Inda duh in slog dunajske šole, njuni izdelki prav; nič ne zaostajajo za dunajskimi. Sem sodi tudi mizarsko podjetje Ludvika Pangosa blizu bolnice. Sicer pa se izdeluje pohištvo tudi v mnogoštevilnih manjših tržaških mizarskih delavnicah poleg stavbnega mizarstva, ki še vedno močno prevladuje v tukajšnji mizarski obrti in industriji. Tudi' pohištvo, ki prihaja iz teh delavnic, je prvovrstno, seveda razen tistih izdelkov, ki so namenjeni za slabokrvne žepe. Značilno za tržaške mizarske delav- gospodarstva. Danes namreč mnogo govorijo in pišejo o industriali- --- v. «»v4,orvv UCIUU' y vty v/ / v JU ptocyu v» KIUUOW ce, ki so večinoma Slovenci, je dej- zaciji našega ozemlja, a pri tem ža- Lil O (7 n n-s 1'oA ni- v,, „«J - . — 7 ’ / ) 11 /T z-# -VI T J-l 5 n « « -vi 1* r-1 i Vi — V* ZV -, IVI ^—#1— stvo, da so več ali manj uporabni v obeh mizarskih vejah: v stavbnem mizarstvu in v izdelovanju pohištva in temu podobnih izdelkov, kar se sicer redko dogaja. Zaslugo za to imajo gotovo zgoraj omenjene tovarne pohištva, ki so zaposljevale več stotin mizarjev. Ti so se v teh tovarnah izurili tudi v izdelovanju pohištva in se potem razkropili po mnogih manjših tržaških mizarskih delavnicah. Ta dvojna sposobnost je zelo važna za tržaške mizarje, in sicer iz naslednjega razloga: stavbni mizarji so namreč v istem položaju kakor zidarji; kadar v mestu mnogo gradijo, imajo polne roke dela in razmeroma lep zaslužek, sicer pa morajo gledati skozi prste. Ako so stavbni mizarji tudi spretni izdelovalci pohištva, potem se v mrtvih gradbenih sezonah lahko posvetijo tej drugi mizarski veji. To dejstvo je zelo važno z gospodarskega vidika. Upoštevati bi ga morali poklicani voditelji tržaškega libog nihče ne misli na razmeroma zelo mnogoštevilne tržaške mizarske delavce. Pojavljajo se načrti za razna nova industrijska podjetja, za katera bi se morali šele vzvež-bati primerni delavci — ako se ne misli na nov uvoz takih delavcev iz italijanske republike — na že iz-vežbane mizarje pa so menda popolnoma pozabili. Prav te dni se je pojavila novica, da bodo 7 milijard in 700 milijonov lir potrošili za podpore tržaškim ladjedelnicam, za modernizacijo jeklarne »llva«, za tovarno strojev pri Sv. Andreju in za zgradbo novih industrijskih podjetij. To je denar Marshallovega načrta. Kdor ima besedo pri razdeljevanju teh milijard, bi moral upoštevati tudi potrebe tržaške industrije pohištva, ki je danes v zelo kritičnem položaju, ker ne more vzdržati konkurence mnogo cenejšega furlanskega pohištva. To blago se prodaja po razmeroma nizkih cenah približno iz istih razlogov, kakor se je nekdaj prodajalo v Trstu solkansko pohištvo. Izdeluje se namreč na deželi, kjer je življenje cenejše in kjer si mizarji nekaj prislužijo tudi z obdelovanjem zemlje. Za razvoj tržaške industrije po-I hištva bi bila najprej potrebna ustanovitev velike centralne tovarne, ki bi morala biti opremljena z najmodernejšimi stroji za obdelovanje lesa Ta tovarna bi morala organizirati in tipizirati vso proizvodnjo in oddajati deloma dovršene izdelke v dokončno spopotnitev srednjim in manjšim delavnicam, ki bi se specializirale v izdelovanju posameznih delov pohištva, kar bi pocenilo proizvodnjo. Za razvoj te industrije, ki bi morala računati tudi s potrebami manj premožnih slojev, nudi naše ozemlje trojno ugodnost: Prvič obilico dobro izvežbanih mojstrov, drugič velike množine lesa, ki se iz zaledja izvažajo skozi našo luko, in tretjič luko samo, ki nudi vse ugodnosti za čezmorski izvoz izdelanega pohištva. Vsekakor pa je že skrajni čas, da se kaj resnega ukrene Za podporo in organizacijo te industrije, ki zelo nazaduje in bo morala sicer kmalu popolnoma zamreti. —od-^ Mili» 4 27. maja 195(1. TRZNI PREGITI) Na tukajšnjem in bližnjih trgih prevladujeta negotovost in pesimizem glede bodočega razvoja trgovskih poslov. Čeprav je jasno, da zaenkrat m pričakovati velikih in nenad lib izpre-memb, so vendar trgovci postali še previdnejši. Mednarodna tržišči vplivajo v čedalje večji meri na notranji trg; tako imenovana »sprostitev trgovine«, ki bo omogočala svobodnejšo izmenjavo nekaterih vrst blaga, bo sprožila ostrejšo konkure-ično borbo, in, kakor vse kaže, izenačila notranje cene, ki so zaenkrat na splošno višje v primeri z mednarodnimi kvotacijami Ceniki zadnjih dveh tednov ne prinašajo posebnih novosti; cene nihajo med omenjenimi kvotacijami in so usmerjene v glavnem k stalnosti. Blagovni promet je zopet znatno nazadoval. * * * ŽITARICE Za vse vrste žitaric vlada precejšnje zanimanje; cene pšenice se niso izpremenile, podražila pa sta se koruza ter riž. Krepkejša tendenca cen se opaža tudi pri mlevskih izdelkih, ki so v zadnjem času zaostali za cenami žitaric v zrnju. Rovigo; pšenica I 6.800-6.900 lir za stot brez vreč, ista II 6.700-6.800 III 6.500-6.600; ječmen 4.900-5.000; rž 4.500-4.600; koruza 6.550-6.650; bela koruza 5.960-6.050; pšenična moka OO 9.200-9.400: ista O 8.600-8.700; koruzna moka 7.000-7.100; bela koruzna moka 6.900-7.000 lir za stot. Vercelli: pšenica 6.500-6.600; običajni riž 5.500-6.000 lir za stot, fine vrste riža 5.900-6.100; najfinejše vrste 7.800-8.300. Verona: pšenica I 6.800-6.900; II 6.700-6.750; oves 4.000-4.100; rž 4.600 4.700; ječmen 4.500-4.700; belo proso 5.600-5.700; koruza 5.600-5.700 lir za stot. ŽIVINA Porpraševanje po živini za zakol in za rejo je precej aktivno. Trenutno so cene usmerjene k stalnosti; na nekaterih trgih so se podražila 1 teleta. Kupčija s prašiči prehaja v mrtvo sezono. Nedavna občutna podražitev mesa v nadrobni prodaji v Trstu je po mnenju izvedencev povzročila občutno nazadovanje potrošnje, ki se zateka rajši na trenutno dobro založen ribji trg. Rovigo: voli 220-250 lir za kg žive teže, krave 220-240; teleta 380 400 lir za kg žive teže, biki 200-220; pitani prašiči 330-350; prašički 470 540; mršavi prašiči 290-310; kokoši 570-660; race 320; gosi 230-250; zajci 220-240. Modena: voli I 290-310, II 210-250; krave I 230-250, II 190-210; teleta 390-460; prašiči od 100-120 kg 300 310, od 120-150 310-320, nad 150 kg 320-340; prašički do 20 kg 510-550, isti nad 20 kg 500-540 za kg. VINO V pričakovanju boljše konjunkture so se prekupčevalci v preteklih mesecih vzdrževali večjih nakupov in tako skrčili zaloge. V zadnjih tednih pa je trgovina z vinom nekoliko oživela, ker so bili prekupčevalci primorani dopolniti potekle zaloge. Kupci so naleteli na nepričakovan odpor proizvajalcev, ki so zvišali zahteve. Cene vina beležijo po najnovejših vesteh rahel nagib navzgor, predvsem na trgih južnega vina. Opazovalci menijo, da je ta pojav le začasnega značaja in da se bodo v bližnji bodočnosti cene sukale okrog doseženih kvotacij. Za boljša vina pa je vsekakor nastala nekoliko boljša konjunktura. Verona: Valpolicella in Soave 400 450 lir za hl-stop., Bardolino 380 430, »Verona« 370-380 lir za hl-stop. Firenze: običajna rdeča vina proizv. 1949 9-10 stop. 2.400-3.000 lir za stot, 10-11 stop. 3.000-3.500, 11-12 stop. 3.500-4.000 nad 12 stop. 4.000 4.800; fina rdeča vina proizv. 1949 11-12 stop. 4.000-4.200; 12-13 stop. 4.500-6.000; nad 13 stop. 6.000-6.200. Bari: rdeča vina za rezanje 280 300 lir za hl-stop.; ista 12-13 stop. 250-260 lir za hl-stop.; običajna vina »Gorato« 260-270 lir za hl-stop. Na tržaškem trgu so cene vina naslednje: Conegliano 48 lir za liter; Alabana 55; Soave 58; Valpolicella 56; Bardolino 58; Istrsko vino 58 lir za liter; Istrsko črno vino od 500 do 510 lir za hl/stot; belo istrsko 480 do 490; Vipavsko 470 do 480; Poreško belo 470 do 480; Poreško črno 500 do 510 lir za hl/stot. OLIVNO OLJE Cene južnega olja ne beležijo omembe vrednih izprememb. Finejša olja na ostalih področjih so se nekoliko podražila. Bari: olivno olje do 1 stop. kisline 375-380 lir za kg; do 1,5 kisline 255-360, do 3 stop. 335-345, do ’ stop. 320-325 lir za kg. LES V preteklih tednih so nekatera tržaška podjetja prejela od romunskih državnih izvoznikov ponudbe lesa, ki so znatno pod kvotacijami na krajevnem trgu. Poročajo, da so podobne ponudbe prejeli tudi mnogi italijanski lesni trgovci. Znano je, da se romunska trgovina lesa skuša že delj časa uveljaviti tudi na trgih Bližnjega vzhoda pod okriljem Sovjetske zveze. Izvedenci pa so vsekakor mnenja, da kakovost romunskega lesa ni konkurenčna v primeri z avstrijskim, jugoslovanskim in češkoslovaškim. Na tržaškem trgu so najnovejše kvo-tacije lesa v tranzitu naslednje: žaga- na smrekovina in jelovina »tombante« 12 do 13 tisoč lir za kub. m; tramovi »u. Trst« 7500 do 8000; hrastovina 35 do 40 tisoč; neobrobljena parjena bukovina 27 do 32 tisoč; ista obrobljena 31 do 34 tisoč; naravna neobrobljena bukovina 17 do 18 tisoč; bukove vezane plošče 80 do 85 tisoč; neobrobljeni javor 28 do 30 tisoč; bukova hlodovina za luščenje 17 do 20 tisoč; bukova hlodovina za žaganje 11 do 13 tisoč lir za kub. m; bukove vezane plošče 80 do 85 tisoč lir za kub. m; hrastovi par-keti 1000 do 1400 lir za kv. m; bukovi parketi 700 do 800 lir za kv. m. ZELENJAVA Na tržaškem trgu je v zadnjem času opaziti občutno nihanje cen kakor tudi znatne razlike med minimalnimi .in maksimalnimi kvotacijami, kar je pač odvisno od večjega ali manjšega dotoka blaga. Na trg prihaja zdaj mesečno okrog 15 do 18 tisoč stotov zelenjave ter 10 do 12 tisoč stotov sadja. Najnovejši ceniki so naslednji: česen 50 do 110 lir za kg; korenje 58; cikorija 20 do 30; čebula 30 do 45; fižol v stročju 30 do 100; paradižniki 180 do 350; špinača 10 do 50; pomaranče 95 do 150; češnje 20 do 140; naravne jagode 450; domače jagode 90 do 150; banane 510 lir za kg. VALUTE V MILANU 12. v. : 25. V. Min. Maks. Funt šterling 7.100 6.950 6.950 7.100 Napoleon 5.600 5.450 5.450 5.625 Dolar 632 630 628 632 Francoski frank 174 173 173 178 Švicarski frank 147,50 147 147 148 Funt št. papir 1.650 1 550 1.550 1.550 Avstrijski šiling 22 22,50 22 22.50 Zlato 810 790 790 810 BANKOVCI V CURIHU dne 24. V. 1950 ZDA (1 dol.) Anglija (1. f: št.) Francija (100 fr.) Italija (100 lir) Avstrija (100 šil.) Čehoslov. (100 kr.) 4,28 10,87 1,22 0,67 14,90 0,90 Belgija (100 fr.) Holand. ( 100 fl.) svedska (100 kr.) Izrael 1 f, št.) Španija (100 pez.) Argent. (100 pez.) 8.52 105.50 72.50 6,- 7.45 30.— Južna žefeznica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič »Istra-Trst« i Lošinj« Martinolic Premuda Tripkovič Tržaški tramvaj Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. j adr, ladjedel. Ampelea Arrigoni <1 PAPIRJI V TRSTU 12. V. 25. V. Min. Maks. 2.070 2.178 2.040 2.173 6.060 6.110 5.880 6.110 790 770 745 790 1.855 1.843 1.850 1.855 1.660 1.660 1.660 1.660 560 560 560 560 7.300 7.300 7.300 7.300 1.475 1.475 1.475 1.475 3.215 3.215 3.215 3.215 6.500 6.500 6.500 6.500 580 580 580 580 991 991 991 991 195 200 184 2f0 186 180 159 136 125 128 125 125 800 800 800 800 1000 1000 1000 1000 tržišč. Danes prevladuje mnenje, da bodo cene nazadovale. Vendar ne bo pocenitev verjetno dosegla širšega obsega zaradi ukrepov prizadetih držav. Na svetovnem tržišču bombaža se je v zadnjih časih pričela udejstvovati udi japonska proizvodnja. Ni izključeno, da bi že danes Japonci prodrli na svetovna tržišča, če bi ameriška okupacijska uprava na Japonskem ne imela v rokah nadzorstva nad japonsko zunanjo trgovino. KAVČUK MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 25/IV 9/V 23/V Pšenica ( stot. dol. za bušel) .. 229 66 233.75 229-. Koruza „ „ „ „ .. 142.35 147.35 149.75 NEW YORK Baker „ , „ 19.50 19 50 20.50 Cm „ „ „ 77,— 77.25 78.50 Svinec „ „ 10.75 11.25 12.- Cmk „ „ 11.— 12,— 12.- Aluminij „ „ 17,— 17- 17.50 Nlkelj „ „ „ 40. 40,— ‘ 40,— Krom (dol. za tono) 37,— 37.— 37,- Ž. srebro dol. za steklenico LONDON 72.— 73,— 72,- Baker (f. šter. za d. tono) . 162,- 162,— 170,- Baker blister „ „ . 157.50 157.50 164,— Svinec „ „ „ „ 86.— 90,— 96,— Antimon „ „ „ ., . 160 — 160,— 160,— ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ L (talerjev za kantar) ... 90.25 95.60 75.86 „ „Zagora“ I. „ „ ) ... . 125.50 135.50 120,- SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 183.90 176.- 168.60 Svetovna proizvodnja kavčuka je znašala v preteklem marcu 127.000 ton, medtem ko je v istem mesecu potrošnja dosegla 130.000 ton. Zaloge so se skrčile na koncu istega meseca v pri- prav tako v marcu so proizvedli na svetu 38.000 ton umetnega kavčuka, potrošili pa 40.000 ton. Pešanje proizvodnje in naraščajoča potrošnja sta vzrok znatne podražitve zlasti naravnega proizvoda. da bi se povpraševanje po tobaku J* povečalo, če bi ne obstajale s strani vseh držav, ki kupujejo tobačne izdei' ke, stroge uvozne omejitve. TOBAK Zadnji svetovni pridelek tobaka je znašal po cenitvah ameriških izvedencev 1724 milijonov funtov, predzadnji pa 1808 milijonov funtov. Predvojna povpreka se je sukala okrog 1200 do 1400 milijonov funtov. Porast proizvodnje je pripisati povečanju povpraševanja na vsem svetu, kakor se je to dogodilo tudi po prvi svetovni vojni. Povpraševanje pa se postopoma usmerja od črnih in močnih vrst k boljšim L LAGOMARSINI Macchine per uffici Officina riparazioni merjavi s 1. januarjem za 52.000 ton. | vrstam cigaretnega tobaka. Računajo, Slaba konjunktura za italijansko mleko Na mednarodnih trgih glavnih surovin, ki so predmet svetovne izmenjave, se je okrepila tendenca naraščajočih cen. Gre brez dvoma za pojav trajnega značaja, čeprav ne bo po mnenja opazovalcev zavzel obširnejših oblik. Podražitev je zajela blago, ki ni podvrženo ukrepom posameznih držav za umetno podpiranje cen, kot je to primer pri najvažnejših poljedelskih proizvodih in je zaradi tega v zvezi s stvarnim svetovnim položajem v pogledu ponudbe in povpraševanja. Cene poljedelskih proizvodov so v glavnem ostale pri prejšnjih kvotaci-jah. Podražile so se zlasti neželezne kovine, kavčuk, volna in kava. Edina izjema je sladkorni trg, kjer je prišlo do nepričakovane pocenitve kubanskega sladkorja. BOMBAŽ KOVINE Baker se je na svetovnem tržišču občutno podražil v prvi polovici maja; podražitev so opazovalci prerokovali že pred mesecem dni. Na trdni podlagi se sklepajo tudi kupčije svinca in cinka, čeprav so zazdaj cene teh kovin ohranile prejšnje kvotacije. Na ameriški frg so prispele v zadnjih časih občutne pošiljke japonskega bakra in jugoslovanskega svinca. Izvedenci menijo, da bi te pošiljke še pred pol letom povzročile nazadovanje kvotacij, medtem ko v sedanjem obdobju niso imele nobenega vpliva na tržni položaj v ZDA. To pomeni, da šo neželezne kovine danes zelo iskane; opaža se že zopet težnja za kopičenje zalog. Verjetno je, da bodo novi ceniki povzročili občutnejšo ponudbo in da se bodo zaradi tega tržišča kovin v doglednem času zopet uravnovesila. Mednarodni posvetovalni odbor za bombaž računa, da bo svetovni pridelek bombaža znašal nad 31 milijonov bal in da bo s tem prekoračil vse dosedanje rekorde razen tistih, ki so jih zaznamovali v 1. 1936 in 1947. (Lani so proizvedli okrog 29 milijonov bal vlaken.) Okrog 51 % vsega bombaža bodo proizvedle ZDA; od tega bodo lahko izvozile okrog 20 %. Svetovne zaloge bombaža bodo dosegle v letošnjem poletju okrog 17 mil. bal, t. j. 2 milijona več kakor v preteklem poletju. Te vesti bodo brez dvoma vplivale na bodoči razvoj svetovnega bombažnega trga. 2e zdaj kažejo kvotacije bombaža značilno nestanovitnost. Očl-vidno si proizvajalci in prekupčevalci niso še na jasnem o bodočem poteku j Kakor znano so se pričeli razni italijanski proizvajalci mleka zelo zanimati za tržaški (potrošni trg mleka. Ustanovitev načrtovane centralne mlekarne v Trstu bi morala po računih nekaterih skupin it. proizvajalcev zagotoviti trajno tržno izhodišče za preobilico mleka, ki je nastala v proizvodnih središčih Severne in Osrednje Italije. Italijanski trg je namreč prenasičen z mlekom. Cene so v občutnem nazadovanju. Za primerjavo navajamo podatke, ki jih je sestavila milanska trgovinska zbornica o cenah mleka z zadnjem letu. V spodnji razpredelnici so navedene cene neohlajenega mleka za industrijsko uporabo fco proizvajalec, kakršne so v posameznih obdobjih veljale v enem izmed najvažnejših italijanskih proizvodnih središč, t. j. v Lodiju (cene za stot): pravkar znižala od 70 na 66 lir za liter. Domači živinorejci prodajajo mleko prekupčevalcem, v kolikor ga sami ne plasirajo na trg. po 50 lir za liter, v nekaterih primerih pa že po 48 in celo 45 lir za liter. MED ITALIJO IN CSR so v teku pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe na podlagi kompenzacij, ki bo obsegala izmenjavo v vrednosti 3-4 milijarde lir. Tako poročajo italijansko gospodarski listi. * * april 1949 5.235 maj 1949 4.980 junij 1949 5.052 julij 1949 4.620 avgust 1949 4.617 september 1949 4.950 oktober 1949 4.950 november 1949 5.028 december 1949 4.965 januar 1950 4.518 februar 1950 4.458 marec 1950 4.482 april 1950 4.215 zadnjih tednih se je italijansko »ILVA« JE NAMEŠČENCEM PODJETJA V BOLZANETU naznanila, da bo zaprla to tovarno, v kateri je bilo 1. 088 delavcev in uradnikov. mleko še pocenilo. V Benečiji se cene fco proizvajalec gibajo okrog 30-35 lir za liter. Industrijsko mleko pa plačujejo že celo po 26-28 lir za liter. V Trstu se je cena mleka italijanskega izvora v prodaji na drobno I Glavni urednik LOJZE BERCE’ Odgovorni urednik STANISLAV OBLAK Založnik Založba »GOSPODARSTVA« Tiskarna Založništva1 tržaškega tiska Agente per Trieste e provincia Ludovico Saksida Via Canal Piccolo 2 Telefono 83-24 JAKOB PERHAUC Trgovina dezertmh vin, likerjev, žganja io sirupov Trst Ustanovljena leta 1881 Ulica Xidias 6 — Trst Telefon štev. 96-332 OZNI RE JUŽNA ŽELEZNICA 5.04 15 55 17.25 23.40 f Trst t- 14.05 20.30 5.30 11.20 6.35 16.50 18.35 0.40 Opčine 13.15 19.05 4.30 10.20 12.00 20.15 23.05 6.30 1 I iiihliana / 9.35 14.35 0.50 5.55 13.30 20.40 1.00 9.05 / 1—J U Ul J filiti < 9.10 13.40 22.50 4.50 18.25 23.35 6.40 13 50 Zagreb * 6 15 8.25 17.40 23.20 BOHINJSKA ŽELEZNICA 4.45 9.40 11.00 20.05 ¥ Km — Sežana — 14.10 19.20 2.40 6.15 11.11 16.30 21.35 12.34 17.45 1.15 6.48 14.27 18.05 2.15 km, 41 Gorica 6.35 10.43 17.17 1.07 7.49 15.30 19.17 3.16 km, 74 Sv. Lucija 5.28 9.36 16.12 0.04 10.05 17.45 21.35 5.35 | km, 130 Jesenice ; 2.57 7.38 13.35 21.25 SENTPETER NA KRASU —REKA 7.45 8.50 12.12 17.11 ¥ Šentpeter 2.19 8.11 19.06 22.41 8.55 10.06 13.25 18-28 , Reka $ 1.00 6.48 13.50 21.33 DELOVNEMU LJUDSTVU NUDIMO ORIGINALNA Vipavska in krasiti teran, briška vina, žgane pijače H SLOVENIJA VINO LJUBLJANA, Frankopanska 11 Telefoni: 22-18 in 21-71 Brzojavi : VINEXPOHT k k Zc S'2 o V » o ««»«o