List u korlstl d«ltv-•k«|t!|ud«iv». D«Uv* cl to opravlAtni do v«»yt k«r pr>xiucir«|o.
* This paper is devoted to the Interests of tha working class. Workers are entitled to all what thav produce.
Katar»«! a* ■•eoaé-oUua matter, l>ae. 6 I HOT, at tha poai otflea at ChlMfn III. andar tka Aot of Ooaf ra»» of Mareh Ir d. If*79.
Offic«: 4008 «. 31. Str., Ckieip, III.
'Delavci vseh dežela, združite se!"
P A Z IT L
na Atevilko v oklepa|»i ki as nahaja poleg va-šega naslova, prileplle-nsga spodat ali
na ovitku. Ako (387)
številka teda) vam s prihodnjo številko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovita t* takof.
Ste v. i No.) 386.
Chicago, 111., 2. lebruarja (February) 1915.
Uto (Vol.) X.
Ali more socializem
Kaj bom a socializmom? Saj lie more nié pomagati! . . .
Kdo še ni slišal takih modrih besed iz ust iielavca prekratkih mislit Socializem mu ne more pomagati v njegovi bedi: Ne more mu dati dels, ne more mu pribaviti hrane, ne more mu poskrbeti stanovanja.
Silna kriza je v Ameriki; kamor se človek ozre, povsod je brezposelnost. In brezposelnosti sledi silna mizerija, lakota, prezebanje, potika-nje od ulice do ulice po cele noči. Strašno je.
In socialisti? Ali morejo to izpremeniti? Ali morejo pomagati?
„Ne. Nič ne morejo pomagati. Posamezen socialist morda lahko pomaga v posameznem slučaju toliko, kolikor more sploh pomagati revež revežu. Lahko da temu ali onemu par centov, ali pa vzame za silo koga čez noč pod streho. V splošnem ne pomeni to nič. Beda ostaja, Celo morje bede, v katerem se nič ne poznajo posamezne kapljice, niti gost dež ne.
Čemu bi torej bil socialist?
Kadar je jetika v zadnjem Stadiju, ne more pomagati noben zdravnik na tem svetu, ("'emu je torej treba zdravnikov? Proč z njimi!
To je prav tako pametno kqkor vprašanje, čemu je treba socializma.
Ni je sile na svetu, ki bi mogla delavstvu toliko koristiti kolikor socializem. Ali treba se je potruditi, da ga človek razume. Kadar teče
voda v grlo, je prepozno. Socializem pa ravno n poza tja na povodenj in na bližajoči se potop, pa uči delavstvo, kako si o pravem času zgradi ladjo, ki ga bo rešila.
V sedanji brezposelnosti ne more socializem prinašati pomoči. Ali te velikanske brezposelnosti ne bi bilo, če bi bilo delavstvo že prej poslušalo nauk socializma in se ravnalo po njem.
Socializem hoče delavstvo odvaditi od vere v čudeže. Sneti mu hoče mreno z oči in mu po kazati stvari "take, kakršne so, v pravi podo.ii in v pravi luči.
Razumemo, da s«» marsikdo ravno tega brani. Kajti že sama slutnja pove človeku, da bo videl veliko več grdega kakor lepega, če bo jasno gledal. In tega se veliko ljudi noji. Mnogo jih je, ki mislijo, da se življenje vendar laglje prenaša. če je vsaj z lažjo ozaljšano. Zato si sku šajo prikriti resnico, beže od spoznanja in se za rivajo v temo.
Oni verujejo, da je Bog človeku paradižu prepovedal sad spoznanja, da je bilo to božansko modro, in da je Adam smrtno grešil, ker je hotel več vedeti, nego mu je bilo dano od Bogu.
Sami nočejo posnemati Adama in ostanejo rajši nevedni.
Ali nič na svetu ni bolj potrebno kakor boj proti nevednosti. In tudi najvernejsi ljudje bi se \ tem oziru lahko potolažili; kajti če jc po njihovem prepričanju vse od Boga ,teda j je od. nje-
Italija mobilizira.
Za preroke, ki so že prvi dati vojne natančno vedeli, kakšen bo konec, kje bo zmaga, kakšne bodo p osi (Klice, postajajo časi vedno težji. Novi zemljevid Evrope, ki so ga že narisali, je brez cene, in zdi se, da bo čimdalje bolj brez cene, čiin-dalje t raje vojna.
Klanje se razvija in čvrsto napreduje — na suhem, na morju in v zraku. To lahko konstatira vsak navaden človek, če le nekoliko č it a časopise. Ali razvijati se noče tako, kakor so napovedovali ^veliki strategi in taktičarji ob pivi in whiskiju.
Nemci niso v Parizu, Francozi niso v Berlinu, Rusi niso na Dunaju, Avstrijci niso v Ni šil, Srbi niso v Sarajevu — in vse to bi se bilo že davno moralo zgoditi, če bi bil vojni bog vsaj nekoliko ubogal vojne učenjake, ki znajo filozofirati o vojskovanju prav tako samozavestno kakor o astronomiji in geologiji, o zgodovini in geografiji, o matematiki in poeziji in sploh o vsaki reči na zemlji in v nebesih.
Vojni bog jih resnično ne slušd. In vojni dogodki se razvijajo tako, kakor določajo sile, ki učinkujejo v tem svetovnem borenju.
Kdo pa naj točno pozna vse te sile? Niti svojih lastnih sil ne poznajo natančno ne vodilni državniki, ne poveljujoči, vojaki. Kajti že sam vo-jr.fiki aparat je dandanes tako kompliciran, da ga ne more nihče pregledati do vseh detaljev in po-gostoma se lahko pokvarijo vsi računi, če le eno kolesce ne funkcionira prav.
Še manj je misliti, da bi mogel kdo popolnoma poznati in oceniti nasprotnikove sile. V vseh deželah je pač razvita spionaža, ali vse, kar se more izvedeti od vohunov, je navsezadnje vendar malo v primeri s tem, kar se ne izve.
f<< na morejo razmeroma majhne reči mogočno vplivati na razvoj in končni rezultat vojne, če so lahko finančne, notranjepolitične, narodnostne razmere, kvaliteta orožja, hrane, obleke, nenadane bolezni i. t. d. odločilne za vojno usodo, je jasno, da velja to še v večji nieri za velike politične dogodke, ki včasi enostavno iznena-dijo vse prizadete stranke.
Veliko vlogo v evropskih računih igra sedaj Italija. Bila jc zaveznica Avstrije in Nemčije. Po imenu je še sedaj članica trozveze. Ali ko se jc pridela vojna, v katero sta bili zapletati i Avstrija in Nemčija, je Italija ostala doma. Iz svoje zvezne pogodbe ni izvajala posledice, da bi morala pomagati zaveznicama s svojo armado, ker se jc ostavila na stališče, da nista napadeni, temveč, da sami napadata.
Italija je razglasila svojo nevtralnost. Ali kljub temu se obračajo oči političnega sveta neprenehoma vanjo in nihče ne ve, kako dolgo se sme računati s to nevtralnostjo.
Ko jc lani proti koncu leta nekaj časa zboroval italijanski parlament, je ministrski predsednik naglasal, da bo Italija varovala svoje Interese. * Te In sede je bilo razumeti tako, «In se kar nenadoma lahko konča italijanska nevtralnost; in velika večina, če ne vsa zbornica, jih je
res tako razumela.
Poslanci so kazali svoje mišljenje še Veliko jasneje kakor vlada. Prejsen ministrski pred-sednik je dolžil Avstrijo, da je hotela že leta 101.1. napasti Srbijo in da j«t*z»htcva!a v ta namen po-mrfč Italije in Nemčije.
Mimogrede bodi omenjeno, da ni Avstrija na to obdolžitev nič odgovorila; molče je priznala nje resničnost.
Ta javna izjava proti Avstriji je bila senzacionalna. Morda še značilnejši so bili živio-kliei poslancev, namenjeni Belgiji.
V tistem času je imela Italija že velik del vojaštva pod orožjem. Vse to je bilo Avstriji in Nemčiji sumljivo. Avstrija j«- že ob začetku vojne zastražila, svoje italijanske meje, kolikor je le mogla. Izza bine njen i h dogodkov je poslala Nemčija svojega bivšega kaifcclarja kneza Buellowa
kot velenoglanika v Rim. -
Da je imelo to poslanstvo velik političen pomen, je bilo jasno. O tem, kakšen da je bil, se je po časopisih veliko pisalo. Nekaj resnice bo na vsak način v t« m, tla je hotela Nemčija vplivati na Italijo, naj ostane nevtralna. Vse drugo, kar se je o tej stvari v javnosti govorilo in pikalo, so pa kombinacije.
Medtem jc prišel dogodek v llodeidi, ki.je po\/ročil oster konflikt med Italijo in Turčijo. V llodeidi so Turki aretirali angleškega konzula, ki s»- je bil zatekel v italijanski konzulat. Italija je zahtevala izročitev konzula, kazen krivcev in politično zadoščenje.
Ta konflikt še sedaj ni popolnoma izravnan; tudi ni natančno znano, kaj je Turčija obljubila in kaj je Italija sprejela ali odklonila.
Na drugi strani je dejstvo, da je Italija zasedla Valono v Albaniji, silno podražilo Avstrijo, ki si pa menda ne želi še več sovražnikov in zaradi tega ni izvajala posledic, ki v drugih razmerah gotovo ne bi bile izostale.
Smodnika je torej na jugu vse polno in najmanjša iskra ga lahko vžge.
Z ozirom na ta položaj je nadvse važno, da je Italija poklicala nove rezerve pod zastave, baje za 20. februarja. S tem v zvezi so značilne tudi d^mometraeijí-, ki se jjmožc j>q italijanskih mestih. pri katerih se pristašem nevtralnosti naravnost očita, da so podkupljeni od Nemčije oziroma od kneza Buellowa.
Kakšen vpliv bi imelo na nadaljnji razvoj vojne, ako bi Italija posegla vmes, o tem ne moramo razpravljati. Vedeti je le treba, da je Italija v evropskih računih postavka, o kateri se ne ve prav, kam in kako jo zapisati. Njeno bodoče ve-denje lahko napravi križ čez vsakovrstne kombinacije in porine razvoj v popolnoma nove tire.
In kakor Italija, tako igra tudi Rumunija v računih bodočnosti veliko vlogo. Kakšna bo. se bo še le tedaj lahko reklo, kadar se zgodi v tem oziru kaj odločilnega.
Za slovenske socialiste se pripravlja pogin. Vztrepctali smo na vseh udih in kožo nam je kurja polt oblila, medtem ko so se nam naježili lasje na glavi, ko smo opazili novo težko artile-rijo, s katero pojdejo nad nas.
fllasoviti, leni, modri, učeni list "Ave Marija" je dobil novo naslovno sliko. Na njej jc socializem narisan kot hudič in v roki ima ......
Proletarca.
Zoper hudiča in zoper Proletarca pojde "Ave Marija" v boj.	*
Doslej nas še nič ni moglo umoriti. Clospod Zakrajšek misli, da je zdaj našel pravo sredstvo.
Bomo videli. Mi mislimo, da ga ni. Socializem je imel že drugačne nasprotnike, Bismark n. pr. tudi ni bil od muh.
Nad socialiste so šli že z žandnrji in biriei, z verigami in vešali, pa ga niso zatrli. Zdi se nam. da <Ta tudi "Ave Maria" ne bo.
ga tudi človeški razum, ki hrepeni po znanju. Ju tudi to hrepenenje samo mora biti tedaj od njega.
Nevednemu ni mogoče pomagati. Kajti če bi se mu tudi pokazala pomoč, jc ne bi znal porabiti. Za delavca je pa še prav posebno potrebno znanje in spoznanje, zakaj njegova beda je posebna reč. To ua in reč ni beda posameznega človeka, ampak beda velikega razreda, ki nosi križ ves iz enakih razlogov.
i
Delavcu se ne godi slabo zato, ker je Pavel, Tonetov sin, ali pa zato, ker jc doma iz Žabje mlake, temveč zato, ker je član delavskega razreda. kateremu jc naložena težka butara brez obzira na to, če imajo njegovi člani svetle ali črne lase, če so rojeni v Evropi ali v Ameriki, če verujejo v krščanskega, turškega ali pa nobenega Boga.
To je prvo in najvažnejše, kar mora delavec vedeti in razumeti. Kajti iz tega dejstva izvira drugo, tla se more delavec le s svojim razredom skupaj rešiti.
Socializem odpira delavstvu pot do tega spoznanja. S tem mu daje prve pogoje za osvoboditev in rešitey. Ce doseže delavstvo to spoznanje, mu ne bo težkonadalje spoznati, da je treba skupnega nastopa vsega delavskega razreda, kajti da je v slogi moč, je že tako stara resnica, da jo menda vsakdo razume, če se mu le pokluV v spomin.
Ako bi bilo delavstvo poslušalo glas socializma, ko še ni bilo sedanje brezposelnosti in si priborilo moč ,tam kjer se odločuje o pogojih življenja, zlasti na političnem polju ,tedaj bi bilo s svojo politično močjo lahko preprečilo sedanjo bedo.
Nihče ne more reči, da ne bi bilo v Zodin jenih drŽavah dosti dela za vse, ki ga iščejo, če bi se 1« pametno uredilo. Tam kjer delajo ljudje po deset, dvanajst, štirinajst ur na dan, kjer se dela čez čas kakor v blaznici, bi na tisoče ljudi lahko dobilo posla, ako bi se delalo le po osem ur.
Zveza, države in občine bi lahko izvršile nešteta koristna javna dela, ako bi jih vzele v svoje roke in ako bi se ozirale na interese splošnosti. To pa bi morale, če bi v njih odločevali zastopniki splošnosti, zastopniki ljudstva, v prvi vrsti zastopniki delavskega razreda, ki bi bili tudi odgovorni svojim volilcem.
Tako more socializem pomagati. In to je edina resnična pomoč.	j
Kdor pričakuje čudežev, ga bo socializem moral razočarati. Od socializma jih pameten človek že zaradi tega ne sme pričakovati, ker mu jih socializem ne obljubuje. Narobe. On zahteva od delavca, tla veruje v resničnost in da jo spoznava.
Kdor sledi socializmu na tej poti, pa ne bo mogel biti nikdar razočaran. In to je edina pot, ki drži do cilja.
Resnica y Colorad!.
Pred zvezno industrijsko komisijo, ki preiskuje razmere v Coloradi, so se godile zadnji čas čudne reči, o katerih bo treba še nekoliko govoriti. Zaslišan je bil med drugimi mladi Rockefeller, čigar izjave so kapitalistični časopisi raz-trobili kot velikansko senzacijo in kot začetek popolnoma novega razmerja med delom in kapitalen,. Izgledalo je tako, kakor tla je bil Rockefeller jim, bela ovčica, popolnoma neveden o vsem, kar se je godilo v coloradskih rudnikih, da ni poznal vzrokov štrajka, tla ni imel nič opraviti s krvavimi ondotnimi boji, da je prišel sploh v vso afero kakor Pilat v Credo.
Verjamemo, tla je tudi mnogokraten miljo-nar včasi lahko zelo neveden. Ali taka lahkovernost nam vendar ni dana, da bi mogli sprejemati Rockcfellerjeve besede za sveto resnico in ga smatrati za takt) neprizadetega, kakor se je kazal. In kar se tiče njegove nenadne izpreobrnitve in njegovega spoštovanja do dela, mislimo, da ne izgubimo nič važnega, če malo počakamo, kako se bo vsa reč obnesla.
Mtultcm na je bil zaslišan vodja coloradskih rudarjev .loljn R. Law son, in ta je natočil komisiji nekoliko drugačnega vina. Skoraj tri ure je odgovarjal na vprašanja predsednika in drugih članov komisije, pa jim jc podal sliko, tla si ni lahko misliti bolj poučne.
Predsednik Krank P. Walsh je začel zasliša-vanje z vprašanjem: "Kaj nam morete povedati o socialnem življenju in o razvedrilih rudarjev?"
44Edina zabava," je odgovoril, 4'ki je dovoljena rudarjem v "closed camps", to se pravi v rudniških okrajih, v katerih ni priznana organizacija, je pohajanje kompanijskih gostiln. Vsako drugo razvedrilo jim je onemogočeno. Niti. članstvo pri društvih /a zabavo ali za pouk jim ni dovoljeno. Kamorkoli gre delavec, povsod je pod kontrolo pretepačev in vohunov rudniških baronov. Te osebe, znane pod imenom "kompa-nijski maršali", lahko poženo iz kraja kogarkoli, če jim ni všeč."
Da bi ilustriral, kako kontrolira kapital vso versko, politično, izobraževalno in družabno življenje s svojimi oprodami, je Lawson citiral, kaj so že učitelji in duhovniki izpovedali pred kongresnim odborom. V Vnion Campih, tam kjer imajo unije kaj upliva, so rudarji zopet-pridobili razne pravice, ki so jim bile ugrabljene od kapitalistov. S pomočjo nekega vseučiliškega profesorja so si uredili tudi izobraževalne tečaje. V takih krajih je tudi družabno življenje boljše in dom organizacije je dragoceno središče izobrazbe.
•Važne izjave je podal Lawson o napadu nekega jamskega lastnika, ki je streljal nanj, pa ni zato nikdar prišel pred sodišče.
Komisar Ballard jo vprašal:
44 Ali no poskušajo organizirani rudarji spraviti pod obtožbo take podjetnike; ki zagroše kakšen zločin ali prestopek?"
"Ne," je odgovoril Lawson, 4'to jo že za nami. Kaj pomaga delati si stroške, če se naprej ve, tla so rudniški baroni no lo gospodarji sodišč, ampak tudi gospodarji vso politiko v državi?"
Lawson ni imel lo enkrat p ponašati posledice besnega sovraštva podjetnikov. Leta 1001., nic-seoa decembra, v dobi velikega štrajka so mu pretepači razstrelili tlom z dinnmitom. Samo slučaju "Je bilo zahvaliti, da ni prišel sam r ženo in
triletnim otrokom ob življenje. Kakor jc zveza med rudniškimi baroni in temi zločini direktno dokazana, tako so tehtni razlogi utrdili mnenje, da je tudi med rudniškimi baroni in prelivanjem krvi v Ludlowu dne 20. aprila 1914 tesna zveza. Na to misel — je dejal Lawson — privedejo človeka že lahko besede, ki jih je John D. Rockefel-ler ml. le 14 dni pred onim miličarskim divjanjem dejal: Da se bo bojeval zoper Cnited Mine Wor-kers »jo kNjaja, pa če bi ga to veljalo ves kapital, kar ga i|ma naloženega v rudnikih.
Z «rugimi številnimi primeri jc Lawson dokazal. tla se coloradski podjetniki nikoli niso plašili prestopka zakonov, če se jim je to zljubilo zaradi njihove koristi. Omenjal je v tem oziru zakon o osemurnem delavniku, zakon o koalicijski pravici, zakon, ki priznava Chek-AVeighmana izmed rudarjev in druge določbe o delavskem varstvu, na katere se niso podjetniki nikdar drugače ozirali, kakor tla so jih teptali s petami. Priznane so bile take določbe edino tam, kjer je bila organizacija dosti močna, tla jc prisilila podjetnike na spoštovanje zakonov.
Potem je Lawson omenil, tla so igra prekanjena igra, ki ima namen zamenjati pravičnost z dobrodclnosfjo. O Rockofcllerjevi dobrodelnosti jo dejal:
"Zdravilna sredstva za Kitajsko, moka za Belgijo, penzije za newvorške vdove, vseučiliška izobrazba za izvoljence — ali nikdar nobene misli in nobenega dolarja za eoloradske rudarje, ki so bili brez kruha in vode izganjani v puščave in v zasnežene hribe, nikdar nobenega beliča za vdove, ki so bile v Coloradi oropane svojih mož. Veliko jo bivših Rockofcllcrjcvih uslužbencev, ki bi si želeli biti v Belgiji, kjer bi dobili hrane, ali pa biti ptiči, ker bi bilo zanjo poskrbljeno."
Iz poročila vojnega korespondonta v Nemčiji: "Sedaj se nahajam v taborišču ujetnikov v S. V nedeljo, dne 15. novembra 1914 sta došla sem dva transporta ujetnikov. S prvini transportom jc prišlo nad štiristo Francozov, skoro sami starejši ljudje, z drugim pa jo prišlo okolo petsto mož, in sicer Indov, Turkosov in Zuavov. Mod njimi so bili tudi ranjenci, ki so jih pripeljali na dveh vozeh v taborišče. Večina ujetnikov je prispela naravnost z bojišča (Nieupor-Dixmuiden). V pondoljek, dne 11»., ob D. je pripeljal poseben vlak 1000 ranjencev. Dne 17 je zopet pripeljal poseben vlak SOD Francozov, med njimi dve ženi. Ženi nista v taborišču, marvtV so ji oddali v civilne zapore, ker sta baje opravljali špionažo. Ta transport jo prišel iz Lilla.
. Sedaj je v taborišču 4100 vojnih ujetnikov, in sicer naslednja ljudstva: Francozi, Belgijci, Angleži, Rusi, Turkusi, Zuavi, Indi, afriški .jezdeci in senegalski zamorci, razen teh pa je tudi mnogo civilnih ujetnikov,-
Dalje je prišlo semkaj okolo 200 beguncev iz Izhodne Pruaijo z vsem imetkom; ti prebivajo v mestni telovadnici. Možje, žene in otroci so nudili sliko gorja. Človeku srce groze za tre peče, če vidi te obžalovanja vredne ljudi, ki so bežali j.rod Rusi z malini imetkom, kar so ga mogli vzeti v naglici s seboj.
Ttirkovi, Zuavi, Sonegalci i. t. ti. se luonda tudi bojujejo za "svojo domovino" in za "svojo
»»a vero .
GOSPODIN FRANJO.
ROMAN—SPISAL PODUMBARSKI.
Istinu reci, pa uteci!
Bose n*k a prislovira
1.
Ko je bil France Vilar dokončal 1. 1877. svoje študije na tehniki, ae je povrnil kot nadobuden inženir v svojo domovino. Čez ziiuo je bival doma na Gorenjskem, spomladi je začel iskati službo. Pa nič primernega ni mogel dobiti. Že je hotel zapustiti ožjo domovino in se nameraval ogledati po širni Avstriji, ni li je posla zanj, ko ga nenadoma doleti ukaz, naj se kod rezervni poročnik oglasi pri svojem polku, ki je bil namenjen, da se udeleži zasedbe Bosne in Hercegovine. Tisti polk je bil pridcljen Ha par i je v i diviziji, ki je prodirala od Doboja ob reki Spreči proti vzhodu, pa skraja ni imela sreče iu je šele okrepljena z novimi četami po trdem boju vzela mesto Tuzlo. Po končani zasedbi je proti kpneu 1. 1*78. z lahkim srcem zapustil vojaški stan in dežele, kjer je videl dosti ostudnih bojnih slik, ki so potem še dolgo časa kakor s krvjo oškropljene stale pred njim. Potem je bil dve leti zajioslen pri zgradbi nekega mostu čez Savo. — Koncem spomladi 1881 je čital v novinah, da išče bosenska uprava za izkoriščanje gozdov inženirjev. To ga je mikalo. Nekoliko so se mu bili v spominu že zabrisali oni krvavi dogodki in zaželel je videti Bosno srečno i prerojeno, ko jo je pred tremi leti videl tako solzorosno. Vložil je prošnjo iu dobil odgovor, da je s prvim julijem sprejet. Ni se težko ločil od domovine. Nekaj mu je reklo, da ni podoben drevesnemu listu: če ga odtrga vihar, nikoli več ne pride na prejšnje mesto; on se vrne nazaj, kadar izkusi življenje drugod in se mu poleže želja po spoznanju tujih krajev.
Peljal se je do Siska, potem s parobrodom po Savi do Broda, dalje po železnici do Zenice. Slavonski kraji ne zanimajo popotnika, ki je vajen gor, hrumečih potokov in idilnih kotov; topo zre na ravne pokrajine, zavesa oči, vzdihuje: "Oj, da je taka plodovita ravnina kje na Slovenskem ali na Češkem, kako vse drugače bi se obdelovala!" — in dremlje. Zanima ga pa dobro in krepko prebivalstvo, ki vsled nebrižnosti vlade in nesrečne gospodarske politike na tako rodovitni zemlji tiči še v povojih napredka.
Vilar ae je začel ogledovati šele onstran Broda na hriboviti bosenski zemlji. Tod je marširal pred tremi leti v nepregledni vrsti oznojenih in izmučenih ljudi, deloma ob neugodnem vremenu. In zdaj sedi v ozkem železniškem >agončku stisnjen kakor v orehovi lupini. Ni za današnje čase Bog ve kaj, no kultura se je vendar že pričela. Drugih njenih znakov z vlaka ni zapazil.. Kako naj se pač v treh letih zasedbe vgnezdi v zapuščeni deželi kar eela kultura! Ob progi je videl tu in tam obhodne straže vojakov in orožnikov, dvakrat je njegov pogled naletel na vklenjene Bošnjake, ki so jih orožniki vedli Bog ve kam k sodišču. Obakrat je povesil glavo in se poglobil v težko misel. Bil je namreč tako ustvarjen, da ni mogel videti vklenjenega človeka. Ni dalo njegovo mehko človekoljubje, ki mu je tičalo v krvi, ki mu je bilo prirojeno in se ga ni priučil iz knjig.
Do Doboja je imel za sopotnika dva lepo opravljena Turka, ki sta mračna, skrivnostna in molčeča čepela na rdečih plišastih blazinah, ter kazala, da sta nepristopna za pomenek. V Do-boju sta izstopila in prirožljala sta v njegov kupe dva častnika, razgreta in dobrovoljna, kakor da sta prišla od dobre pojedine. Oba sta ga prijazno pozdravila, oba sta se predstavila, videč dokaj fino opravljenega, inteligentnega človeka, ki pride najbrž z onkraj Save. V zasedenih deželah so bili v tistih časih avstrijski gosposki ljudje zelo družljivi in složni; pri domačinih niso našli soglasja in družabne opore, zato so živeli med seboj brez ozira na stanovske razlike v dobrih prijateljskih odnošajih. Vilar je bil vesel, da je dobil zgovorna potnika, ker doslej na dolgi poti ni še z nikomer govoril, a niti on sam bi nam ne tr.<?g<'l povedati, kako s" j«* takrat..!)**!® nit pogovora in zabave.
Ime mlajšega častnika si je precej zapomnil; povedano je bilo trdo in razločno, tako da bi se zapomnilo za večne čase! Simon Buzduga, orož-niški nadporočnik. Vilarju je imponirala ta junaška, gibčna postava, dasi je ni venčalo prelepo lice. Bilo je nekoliko razdrapano po kozah in nepravilno v tem, da se je konec velikega nosu za spoznanje povesil na levo stran. Tudi oči niso bile prijazne. Drugi Častnik je površno zamrmral svoje ime, no Vilar je videl, da je stotnik in za kakšnih petnajst let starejši od prvega. Po njegovi nemščini s tujim priglasoni ga je precej spoznal za Poljaka. Za njegovo ime je zvedel na maglajski postaji, kjer je iz krdela častnikov, stoječih na peronu, pohitel k vlaku star major, podal roko stotniku, nagnivšemu se skozi okno, ter ga v srbsko-hrvatskem jeziku vprašal: "Kako si, llvalibogovskit" in mu nri odhodu vlaka /»klical: "Živio, lladžirumba!" Stotnik llvalibogovski, z bosenskim priimkom lladžirumba, je,bil najhen, zavaljen človek, preeej razbrazdanega čela, sesodlega nosu, grobnih in milih oči, ki so živahno kolotočile pod močnimi obrvmi, kakor bi iskale plen. Njegov obraz je bil izžit, raskav, podoben gosto presiti temnozelenkasti usnjeni blazinici, pritev bi ne mogla gladko teči po njem*, zato ga je pokrila redka rafcnobojna bradiea, kakor prekrilijo sive, črne in rjave ovce obmuljeni pašnik.•
Sopotniki so govorili o različnih predmetih. Častnika sta potovala v službenih stvareh iz Tuzle v Sarajevo. Seveda tujcu nista povedala, kakšnega značaja so tiste službene stvari, vedla sta
se nekako zdržno; umela sta z neko dostojnostjo zakrivati vae, kar ae tiče važne in kočljive službe. Vilar jc vse odkrito povedal, kaj in kako je z njegovim potovanjem. Pristavil je, da je rezervni častnik iu ko jima je povedal, da se je u-deležil okupacije, sta postala se prijaznejša.
"Prav lahko je mogoče, goapod inženir, da vas deželna vlada nastavi v Tuzli, to se pravi, na Kouj-planini, kjer se na debejo trebijo pragozdi; trdno vem, da pride tja inženir. Sedaj opravlja administrativna, iužinirska in gospodarska dela moj prijatelj Bierkopf, ki seveda sam ne more biti kos takšnemu ogromnemu delu," je rekel stotnik.
"To bi bila lepa pridobitev za naš zeleni otok, ko bi gos|H>d inženir prišel v naš okraj. Dut Bog, da bi se zgodilo!" je potrdil stotnikov«) misel Buzduga.
"Zakaj mislite tako, gospod nadporočnik?"
"(iotovo ste dober plesalec, morda tudi god-benik, pevec ali kvartač. Na našem otoku vsi' lahko porabimo."
"Najbrž nisem ne eno, ne drugo. Pust sa-motarec sem, ki se želim čimprej zariti v pragozd."
"Oho ,oho!" je obžaloval nadporočnik.
Da bi Vilar pokazal zanimanje za vojaške stvari, je vprašal po tem in onem polku, kje je sedaj nastanjen. Tekom pogovora je zvedel, da ji' stotnik služil v 17. kranjskem polku. No Hva-libogovskemu ta polk ni ostal v dobrem spominu. "Takšnih pretepačev in razgrajačev ni, kakor so Kranjci. Sedaj je ta polk na Dunaju iu velike sitnosti imajo z njim. Vsak ponedeljek pride na polk ovadba, da so se prejšnji večer ali ponoči pretepali Kranjci v tem ali onem okraju In tako se je godilo tudi v Tridentu, kjer sem še jaz služil pri njih. Zaradi teh rogov ¡leže v so me pomaknili na višjo stopnjo za Celo leto pozneje, nego sem bil na vrsti. Sploh bi trehalo te-le Slovence kuri i at i, njih nadutost pritisniti k tlom." Pri teh besedah se je stotnik razburil, z napetjim palcem je naredil po zraku kretnjo, s kakršno se ubije nadležna živalea. "O, jaz bi jim pokazal! Kakor je v starih časih Konfucij kuriral nedisciplirane in pijanstvu vdane Korejce s tem, da jim je ukazal, nositi vsak dan, ki so ga praznovali, od jutra do ur»' počitka neprestano na glavi poreelanaste klobuke, zato da niso mogli razgrajati, tako bi tudi ja/. Slovencem predpisal za nedeljo in praznik lončene z uradnim znakom opremljene klobuke. Nihče bi ne smel zunaj doma pokrivala odložiti, pri žganju, vinu in pri veselicah pa že celo ne. Tako bi morali hoditi in sedeti ravno iu mirno kakor vojaki na paradi ali v šoli. Stroga kazen bi zadela tistega, ki bi ho.pregrešil proti moji naredbi, posebno še onega, ki bi prišel z ubitim klobukom, «laz bi jim že izgnal razposajenost in pretepaštvo, 1er jih navadil reda!" llvalibogovski si je pomrl roki od samega veselja ob originalni misli.
Vilar je izprevidel, da ima opraviti s človekom, ki mu je alkohol načel možgane. Ni mu bilo prav, da je ta lladžirumba tako nasajen na uboge Slovence. "Pa bi. mojim rojakom pri-\ ošč i I i vsaj sadrena |Mikrivala, veljakom in prvakom pa porcelanasta," se jo pošalil.
"A kaj ste vi tam doma? Pardon! Oprostite! Nisem hotel žaliti," je pohitel stotnik. "Kar ji- res, je res," je nadaljeval resnega obraza in pritrjujoč z glavo. " Sedemnajst i polk je med najhrabrejšimi našega cesarstva. Na Laškem, v Bosni, kamorkoli so ga postavili, povsod so je izkazal. Nikdar ne pozabim izgubljenega leta, a kranjski fatnje so korenjaki."
"Kaj to, ako s«- včasi stepejo z Dunajčaui. î>aj so vojaki prazaprav samo za pretep na svetu," je pomogel Buzduga svojemu tovarišu iz zadrege.
"Gospod stotnik j«' napravil dovtip na račun mojih rojakov," je mirno govoril Vilar. "No, dovtip so nikogar ni snedel. Koliko sr jih izumili Dunajčani na račun Madžarov in Slovanov, toda - vkljub temu v»> Madžari malone gos.oodarji države in tudi pri »t i Slovanom se ne bo moglo dolgo vladati."
Buzduga so ji' počesal po nosu in nedoločno se je zazrl v nasprotno steno. Njeg^'a noga je nalahno prifrkovala ob tla, tako da so je slišalo tiho žvenkljanje njegove ostroge. Bal se ji da nr l»i ta dva gospoda začela govoriti o pustih narodnostnih stvareh. llvalibogovski je mahnil z roko, ter zamomljal : "llm, Slovani. . ." Potem se j<> naslonil ob okno, podprl glavo z roko in se zazrl v hribovje. Po dolgem premolku j«' vzkliknil: "Glejte, kakšno bujno vegetacijo imamo v Bosni! Vsega je dosti, samo kultura j»' šel«' v začetkih." In migal je z glavo, v mislih hvaleč dobrotljivo prirodo in obžalujoč nedostatek kulture. Hipoma pa se jo okrenil k Vilarju, položil roko na njegovo koleno ter rekel: "Gospod inženir, ako želite priti v naš okraj, ki vam jo* že znan, vitlu lahko izposlujetn to. Znan sem pri vseh oddelkih deželne vlade. Dobra beseda najdi-4 dobro mesto. V Tuzlo dobimo v par letih železnico, za silo bomo zvezani z ostalim svetom, .loj in kako veselo bi živeli z brhkim Bierkopfom na Konj-planini ! Sicer vas pošljejo v puščoben, od legel kraj, kjer daleč naokrog ne najdete dostojnega človeka."
"O, menim, da bo vojakov in orožnikov v Bosni povsod dosti, saj sem jih doslej videl še na vsaki postaji, lil to so dostojni ljudje," je odsekal Viiar. "Vaše posredovanje, gospod stotnik, bi bilo zelo častno zame, toda hvaležno ga moram odklanjati, ker kot novinec ne maram poseči v samostojne ukrepe slavne deželne vlade. To bi ne bilo pravo priporočilo zame."
"Oo — oo! Ako mislite. . ." in llvalibogovski je užaljen potegnil svojo roko nazaj ter st* stisnil v kot.
"Nisem mislil slabo. Vae naj gre svojo ravno pot. Ako preccj prvi dan izza hrbta uglednega gospoda molednem za kakšno prednost, bi tega morda ne zabeležili v moj prospeh. Če iščem pri njih službe, naj odlctim tja, kamor me porinejo. Prav po vojaško hočem slušati."
llvalibogovski je pritrknil v znamenje, da soglaša. Prilezla je dremota nanj, naslonil se je z ramo ob steno in začel cincati z glavo, počasno iu enakomerno je padala in se dvigala, kakor v stroju kladvo na nakovalo.
železnica je tekla ob reki Bosni po malo obljudeni prijazni dolini, obrastli po vseh pobočjih s temnimi lesovi. Vilar je, sedeč pri oknu, zapazil vsakega Bošnjaka, ki je jezdil po cesti kraj bistre reke, vsako ptico, ki se je prepclja-\ala v višavah, vsak mlin, ki ju majhen kakor igrača sameval ob vodi. Vse ga je zanimalo. Po-čudil se je Vrauduku, mestecu prilepljenemu ira visok obronek neposredno nad reko. Igračicam podobne, tiče hišice na skalnatih tleh in da se poljubi pri rod i pomajati z obronkom, zdrče vsa ta gnezda v Bosno. Bog ve, kakšni ljudje so si izbrali v davnih časih to mračno sotesko za naselitev! Leta 1878. se je Avstrija čudila, kako to, da vstaši te strategične točke niso porabili za izdatnejši odpor in so pustili vrata v bosensko središče na stežaj odprta. Potem je dolgo zrl na veliko ptico, ki je krožila visoko v zraku nad vranduškimi hribi.
"Goapod inženir, ste li dober strelec?" ga je vprašal Buzduga.
"Na tehniki sem h*' pač vadil v sabljanju, ne pa v streljanju. Kolikor sem se naučil pri vojakih."
"V Bosni imamo dober lov. Kamorkoli pridete, divjačine bo dosti. V tuzlanakem okraju so še volkovi. Preteklo zimo so kmetje prosili za puške, da se jih obranijo. Seveda jih niso dobili."
"Puške, puške — da streljajo na švabsko divjačino," je hripavo vzdihnil stotnik, prebudi vš^se iz dremote.
Vilar je Želel zvedeti, kakšne so varstvene razmere v zasedenih deželah. Častnika sta se izražala čmovidno in zaničevalno o Bošnjakih iu Ilercegovcih. Vsi' križem so letele psovke: lopovi, razbojniki, ovčji tatovi, ušesni strigavci, sodrga. Bila sta uverjena, da čim več psujeta domače prebivalstvo, tem bolj raste ugled tujcev, ki nosijo kulturo na Balkan. Krčilo se inu je srce, ko je bil izprevidel, da v Bosni še ni tiste sreče, o kateri so govorili \ delegacijah in da je njena usoda izročena ljudem, ki bi nam najrajši nataknili svinčene klobuke na glavo. -Nesel v Bosno usmiljeno srce, čuvstvojuče s trpečim so-hratom.
V Zenici so zapustili vlak, ker samo do tja je bila zgrajena železnica. Naprej je vozila v Sarajevo vojaška pošta, ki je dostavila vselej toliko vozov, kolikor jih je trebalo za popotnike. Tisti dan so čakale tri velike in okorne kočije pred kolodvorom. Na vsaki je sedel spredaj poleg voznika, oboroženega z revolverjem, vojak s puško v roki. Vilar je, skrbeč za svojo prtljago, ¡zgrešil svoja znanca. Zlezel je v kočijo, kjer je videl prostor in v kateri se nista nahajala.
"Kje pa je ostal najin Panslav?" je pra-šal llvalibogovski, ko so se bile premaknile kočije.
"Ne vem. V drugo kočijo ji' sedel," je odgovoril Buzduga. "Morda je kaj užaljen zaradi tvojih lončenih klobukov. Povej mi, kolikokrat si že porabil ta dovtip?"
"Mar mi, če je užaljen! Vse preveč pošiljajo sem takšnih uradnikov, ki so zaradi jezikovne sličnosti naklonjeni domačinom. To ni prav. Mi se nahajamo tukaj na vulkanu. In kako je ošaben, ošaben!"
"Samozavesten je, sieer4pa simpatičen človek. Bosna kmalu ozdravi njegov panslavski ponos.
11.
Štiri dni je Vilar ostal v Sarajevu, Prvi dan ji- počival ali se ¡/.prehajal ob Miljncki, kjer je videl mnogo avstrijske gospode in mnogo preprostih švabskili ljudi, uniformiranih in v civilnih < bMtaJtr- >'«. ujih- olicazii) je čital zanos oriaka, ki je bil pravkar treščil ob tla svojega nasprotnika in ki v mislili prešteva, koliko mu prinese dobička ta borba. To so bili sami zavojevalci Bosne in oni, ki so jih zavojevalci pritegnili k sebi, da pričnejo s kulturnim delom. Turbani in fcsi so se malone izgubili v tem vrvežu tujcev, ker domačini so ostali rajši v svojih hladnih hišah ali so pa čepeli v pestrih dučanih. Drugi dan se ji* dopoldne predstavil gosposki, ki ga je pozvala k sebi za prihodnji dan, ko so mu povedali , da ,j»' pridcljen v tuzlanski okraj na Konj-planino. Četrti dan je naposled stal pred uglednim in važnim uradnikom mrzlega lica in lokavih oči, ki mu j'' pravil, da ji* gozdar na Konj-planini, Bierkopf po imenu, preobložen z delom, da su» priglašene neke malenkostne pritožbe zoper njega, a ubožec der arnie Teufel ne more zmagovati toliko poslov, "zato smo upoštevali Bier-kopfove tožbe o mnogih poslih ter vzeli v službo inženirja. In tako smo odredili, da prevzamete \i, gospod inženir, poleg inženirskih del, ki jih je malo, tudi administracijo, kolikor se tiče plače in hrane delavstva. Sicer se pa zglasite v tuzlan-skem kouaku. kjer vas natančno uvedejo v vse podrobnosti dela." Vilarju se je zdel ta uradnik Zelo visoka glina, ker je govoril o sebi, oziroma o svojem delokrogu v množini. Z administrativnimi opravki ni bil prav zadovoljen, toda kaj je hotel nahajal se je že v Bosni in plačo so mu , odmerili visoko.
Tri dni je trajala njegova pot v Tuzlo. Vlaki in pošte so vozili zaradi varnosti samo podnevi, kar je zamudilo potovanje. Peljal se je nazaj do Doboja, kjer je moral prenočiti, potem
zopet s poito po lepi dolini ob SpreČi v Grača-Uico, kjer je zopet nočil. Prenočišče je dobil, ker hotelov ni bilo, v vojaških taboriščih, kjer ao imeli povsod aobico za tujce, namreč za potujočo avstrijsko gospodo. V obeh mestih je sedel zve-čer v družbi častnikov in uradnikov, ki ao se proglašali za nekakšen otok v bosenakem oceanu. Primerjali so Bosno ogromnemu, neobdelanemu^ in grobemu kamenu, kamor je priroda vbrizgnila večje ali manjše gruče dragocenih kristalov; tem so pripodabljali sebe. Slišal jc mnogo razbojniških anekdot, ki so mu kaj mrko slikale položaj v zasedenih deželah. Čudil se je, kako to, da se na Dunaju slika s tako svetlimi barvami.
Tako je prišel naposled neko vroče opoldne — bilo je prve dni julija — izmučen in truden v Tuzlo. Na pošti so ga poslali na stanovanje v Agularjev hotel, ki je bil edini v mestu, preprost, toda prostoren. V prvem nadstropju in v podstrešju so se nahajale sobe, v pritličju jc neprijetno dehtelo po gostilni in kavarni. Obed, ki si ga je dal prinesti v sobo, mu ni šel v slast; pa-prikovite jedi so ga preveč spominjale druge državne polovice. Po obedu je dolgo spal, potem se je opravil in šel po mestu, da si ogleda znamenitosti. Tuzla je štela takrat z vojaštvom vred kakšnih osem tisoč prebivalcev, turških, pravoslavnih srbskih in nekaj katoliških. V eni uri je z lahkoto opravil svojo izaledovalno pot. S pomočjo najetega eigančeta je našel konak, Se niši-begovo hišo — cigan jo je imenoval dvor — dalje nekaj džamij, med njimi tisto s poševnim mina-retom na levem bregu potoka Jale, naposled ugledno pravoslavno cerkev in frančiškanski samostan z neznatno cerkvico. Na teh poslopjih ni videl nič zanimivega.
Odpustivši cigana, je kakor prikovan obstal sredi čaršije. Zagledal je bil na pragu nekega dučana davno znanega človeka, nekdanjega sošolca Hrena, ki se je s turškim trgovcem pogajal za ceno preproste preproge. Stopil je bliže, položil Hrenu roko na ramo in čez hip sta stala dobra znanca sredi čaršije v živem pogovoru. Vilar je razodel svoje razmere, llrm je povedal, da je že dve leti v davčni službi v Tuzli. "Potemtakem ae pa večkrat lahko vidiva!" je vzkliknil ter še enkrat stisnil Vilarjevo roko. Hren je bil tridesetnik. V prejšnjih letih je bil pomočnik v manufakturni trgovini, po okupaciji je odložil meter ter se posvetil kultiviranju zasedenih dežel. Govoril je hudomušno, z nasmeškom. Imel je navado, da jc prikril desno oko, kadar je trebalo izreči kaj zbadajočega ali kaj politično , nevarnega. Strahopetec je bil velik, morda je hotel svojo bojazljivost skriti za spuščeno trepalnico. Sla sta po mestu, potem v okolico proti vojaškemu ostrogu. Na krajih sta videla jetnike ,ki so pod vojaško straži kopali odvodnike, zasipali cesto ali delali pri zgradbah. Vsi so imeli tudi pri delu noge vklenjene v železje; da jih veriga ni ovirala pri hoji, j«' bila pripeta k pasu. Tisto rožljanje verig je Vilarja nemilo dir-nilo. Človek, podoba božja, pa v takšnem robstvu?
Na nasprotnem koncu mesta sta bila priča nenavadnega prizora. Oddelek vojaštva je gnaL* v mesto blizu dvajset glav goveje živine. Voja* štvo in živina, vse je bilo odeto z debelim prahom, znamenje, da je izprevod. prišel od daleč. Živina je jedva capala po trdi cesti.
"Kaj pomeni to?" jc vprašal Vilar.
"Jutri bo semenj za to živino, ako hočeš kaj kupiti," je odgovoril Hren ter pomiial. Potem je pojasnil, da so živino zaplenili najbrž v kakšni vasi za Majevico-planino, ker vaščani niso mogli ali hoteli plačati globe, naložene za prikrivanje orožja, ali pa ker so bili nemara na sumu, da so dali zavetja in hrane hajdukom.
" I bogi vaščani!" je vzkliknil Vilar. "Živino so jim vzeli, polovico premoženja. Se li takšni izprevodi večkrat vidijo v Bosni?"
"To ni prav nič novega. Mene nič ne zanimajo te ckspedicije, kontribuclje in usmrtitve. Točno in vestno delam službo, sicer sem pa ves božji jlan doma pri ženski in otrocih. Nekateri gospodje in tudi dame jedva čakajo, da ustrelc ali obesijo hajduka, da si napasejo oči. Smešno, .laz ne greni nikdar blizu. Glej, onstran Save imajo svoje mirne, sladkoginjcue narodne veselice, pri nas se vršo takšne zabave, kakršni si sedaj priča. Sicer pa, prijatelj - jezik za zobe! Moj svet je ta, da hodiš slep in gluh po Bosni, ako pa tega ne moreš, si. vsa j zavezi jezik."
"Poslušal bom tvoj svet, kolikor mogoče. Preden umolknem, mi pote,j, čemu vklepajo v Bosni jetnike, ki se nahajajo pri delu, v železje? Saj jih straži jo vojaki z nabitimi puškami."
* "Vsak pride v železje, ki je nad dvajset dni zaprt."
"Meni to neprestan» rožljanje z verigami, če vem, da jih nosi Človek, neprijetno doni na uho."
"Vsega se treba navaditi. Za turškega gospodarstva so v železje vklepali jetnike, to je že vkoreninjena navada, in naši nočejo kršiti starih šeg in navad."
"V čem so se pregrešili ti mnogi nesrečniki, da morajo javno nositi verige?"
"Hm, mogoče, da so katerega zaprli, ker je rekel belemu kruhu štruca," je odgovoril Hren ti r zamešal. "Sedaj pa nobene besede o stvareh,.ki se najti nič ne tikajo. Cradnik naj toži ob obilnem poslu in ob mali plači, vse druge tožbe so zanj neumestne."
(Dalje prihodnjič.)
Kaj misli gospod Zakrajšek? Vse se godi po božji volji — ali ne?
Sodrug Meyer London, socialist, rdečkar, je bil izvoljen v ameriški kongres. Ali se je to zgodilo po božji volji?
"Ave Maria" ima težko nalogo. Z njo hočejo zatreti socializem. Ali ko je Marija Živela, še ni bilo socializma. Kako naj ga pozna? In kako naj premaga tisto, česar ne pozna9
ADVERTISEMENT
Avstr, Slovensko
M. WOUWK
UM i.
Bol, Pod, Društvo
lakorporirsn« U. f«bruva • iMUl v dri«»i UliMl
Sedež: Frontenac, Kan s.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik : M RAT IN OHERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kant Podpreds.: JOHN GORftEK,Box 179, Radley, Kani. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulbsrry, Kan» Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry K*n> Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38. FrorUnac K s«.
NADZORNIKI ; PONGRAC JURSE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
ANTON KOTZMAN, Fronteaac. Kans.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO. R. 4, Woodward, lowa. FRANK STUC1N, Box226, Jenny Liod, Ark. MATIJA ŠE TINA, Box 23, Franklin, Kant.
Pomožni odbor :
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac. Kant. Sprejemna prittojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vai dopisi te naj blagovolijo poéiljati, fl. tajnika T m denarne poiiljatvt pa fl blagajnik«.
Illlllllllllllllllllllll
naslm čitateljem
V današnji številki začenjamo s priobčevanjem romana
Ootpodin Fran j o, ki ga je spisal Podlimbarski in leta 1913. izdala "Slovenska Matica".
Roman je sain na sebi zanimiv zaradi svoje vsenine. Opisuje nam razmere, ki so v prvih časih po avstrijski okupaciji vladale v Bo-ani Pisatelj iih je sam do' ro poznal, ker jih je imel kot avstrijski častnik priliko opazovati.
ftê večjo znamenitost kakor pisatelj sam pa je dala knjigi slavna avstrijska vlada, ki jo je lani po izbruhu vojne nenadoma prepovedala in obenem ustavila delovanje "Slovenske Mat»ee".
Roman Pod lini barskemu je pisan brez velikih literarnih pretenzij ; njegov jezik je pri prost, pripovedovanje epično široko, opisi pa so slikoviti, markantni, in ves spis je b vsej resnosti tendence prepojen zdravim, neprisiljenim humorjem. Tupatam, n. pr. ko poroča o ustrelitvi "zločincev", se v svoji enostavnosti po vzpenja. <'o mogočne tragike.
Prepričani smo, da bo lepa povest zanimala naše čitaVlje.
Uredništvo "Proletarca".
socialisti V času vojne.
"International", glasilo pekov ske organizacije, izhajajoče v Trstu, piše:
Kaj moremo mi zato če tako-zvani reševalci narodnega delavstva v mirnem času, niso sposobni sedaj v vojnem času spraviti skupaj več kot 287 kron kron in da smo mi prisiljeni to zabeležiti, če ne za drugo, vsaj za zgodovino? In to hočemo zabeležiti zaradi te-ffa, ker so nas ie leta in leta pred vojno smatrali za mrtve, oziroma uničene.
Kaj je torej pekovska in slaščičarska podružnica v Trstu v času štirih meaecev, kar traja vojna, storila za svoje člane?
Prvič je nabrala naša podružni ca kron 259.54, za družine v vojno poklicanih članov, drugič je na prostovoljnih jirispevkih deželni strokovni komisiji izročila kror^ 153.44.
Za redne statutarične podpore je naša podružnica izplačala:
•V mesecu avgustu----Kr. 194.—
" " sept....... 638 —
" " oktobru . . . 449.— ** " novembru . . 368.—
na člana, ki je najmanj eno leto pri naši Zvezi.
To dobrodelno in človekoljubno delo vrši naša organizacija v času vojne, tudi sedaj torej ni naša organizacija, njeno vodstvo, člani ter odbori raznih podružnic niso pozabili na svoje nesrečne brezposelne tovariše, na dru* žine onih, ki so šli na bojišče, na one, ki so svojo brezposelno in bolniško podporo od organizaci je že docela prejeli. Mi smo si v tolikih letih svojega delovanja v organizaciji ustvarili vstraj-nost, in do tega smo hoteli priti, ako nismo hoteli, da nas ne bo več, ko pride prvi veter. Tega pa niso mogle doseči tiste narod ne in lokalne organizacije, ki so vedno poljubovale šibo, ki jih je v miru tepla, ki jih sedaj v času vojne tepe in jih bo tudi po vojni tepla. In seveda bodo tej usodi podvržene toliko časa, dokler lic pridejo do zavednosti, da ora biti proletarska organizacija le od sebe odvisna.
KOLIKO ČASA BO TRAJALA VOJNA?
Skupaj Kr. 1649.— <><1 strokovne komisije so*
člani dobili.......* Kr. 123.50
Družine na vojno po-poklicanih .članov . . 259.54
Skupaj Kr. 2029.04 Za bolniško podporo Kr. 351.54
Skupaj torej Kj\ 2380.58
' Tej svoti pa je še priračunati podporo, ki jo je centralno vodstvo določilo o začetku vojne družinam v vojno poklicanih članov. Ta izredna podpora znaša 10 kron za enkrat, in jo dobi vsaka druži-
V francoski akademiji moral nih in političnih znalosti se sedaj razpravlja o vplivu vojne na ti nančni, narodno-gospodarski in etnološki položaji Lerov-Beauliou je izrazil mnenje, da utegne sedanja vojna trajati še zelo dolgo. Nasprotnikov Nemčije in Avstro-Ogrske je 321 miljonov ljudi, prebivalstva obeh zaveznikov pa samo 116 miljonov. Vsega prebi valstva je na Nemškem sicer 65 odstotkov več nego na Francos kem,če se pa štejejo le ljujde,stari nad 20 let. prekaša nemško prebivalstvo Francoze le za 35 od stotkov. Da morejo mnogo manj ša ljudstva vzdržati dolgotra nevojne, so najbolje dokazali Bu ri, ki so s svojo vojsko 30,000 kljubovali angleški armadi 150, 000 mož nad tri leta. Srbija se vojskuje zdaj s kratkimi presledki že nad dve leti in ima okoli 13 odstotkov svojega pre bivalstva pod zastavami.
Yves Guyot je drugačnega mne nja, in pravi, da je dolgost vojn v večji meri odvisna od narod | no-gospodarskih nego fiziških razlogov. Leta 1870. so skupni vojni stroški znašali okrog 12 in pol miliarde, ki jih je vse morala plačati Francija, pri čemer si je Nemčija prihranila 5 miljard, ki jih je vse morala plačati Francija V sedanji vojni ima Nemčija na bojiščih redno 3 miljono ljudi Avstrija 2, Francija 3 in Rusija 4 ter znašajo vojni stroški samo teh 'velesil po 150 miljonov frankov na dan, 4 in nol miljard na mesec, oziroma 54 miljard na leto. Ta s vota odgovarja natančno vrednosti letne produkcije teh štirih držav, od katere pa spada samo šestinka na dohodke iz nepremičnin. Ti dohodki iz posestev pa se v času vojne znižajo za tri četrtinke, ker. poljani ni mogoče v celem obsegu obdelovati, že zaradi pomanjkanja
moških ne. Efektivna izguba
% # ,
vsled vojne znaša torej, če ta iz-padek prištejemo, 7.75 miljard na mesec, 46 50 za pol leta in 93 miljard na lefo. Na ta način bi Francija v pol letu izgubila 15 miljard frankov, Nemčija 22. Ne glede na
ostale posledice bi bilo treba več kakor desetletnega dela. da se ta škoda popravi. Tudi londonski " Economist" pobija nazore Le-roy-Beauliuove ter prihaja do za ključka, da more vojna trajati največ 8 mesecev, ako v pošte vaiuo
izdatke in možnost dovoza. -
RUDNIŠKA RAZSODIŠČA
Avstrijski listi poročajo: Odredba justičnega ministrstva in ministrstva za javna dela z dne 26. novembra 1914 določa v zini slu cesarske naredbe z dne 7. aprila 1914, drž. zak. št. HO, ustanovitev naslednjih razsodišč pri zavarovalnici zoper nezgode za rudarje: Za okraje rudniških uradov Nt. Ilipolit iu Wels na Dunaju; za okrožja Brno, Mor. Ostravo in Cernovice v Mor. Ostravi; za okrožja Mostec (Brüx), Teplice, Komotavo, Falknovo in Elbogen v Mosteeu (Brüxu); za okrožja Praga. Slani, Plzenj, Mies, Kut novo in Budjeviee v Pragi; za okrožja Ljubljano, Gradec in Celje v Gradcu: za okrožji Celo voc in Hal 11. T. v Celovcu: za okrožji Ljubljana in Zader v Trstu; za okrožji Krakovo iu Ja-slo v Krakovu ,ter za okrožji Dro hobič in Stanislavovo v Drohobi ču. Za t.i razsodišča veljajo pove čini določbe ministrske odredbe z dne 10. aprila 1N89, drž. zak. št. 47. Cla ni razsodišča ne smejo biti člani načelništva nezgodne zavarovalnice za rudav^e ali člani odborov za od m er jen je rent, in tudi ne uslužbenci zavarovalnice.Predsednika in njega namestnika imenuje justični minister sporazumno z ministroma za notranje stvari

vkolikor ga ne potrebuje za lastno uporabo. Kmetom in industrij-ceni se tiste množice puste, ki jih potrebujejo za seme in za izdelovanje v svojih obratih. f'e las», nik ne sledi pozivu, lahko deželna politična oblast na lastnikov račun proda njegovo zalogo krompirja. Izvzet je krompir, ki se dobavi iz carinskega inozemstva. Semenskemu krompirju lahko določi trgovinski minister drugo ceno Prestopke kaznuje deželna politična oblast z denarnimi globami do 5000 K.
ŠPANSKI SOCIALISTI IN VOJNA.
Na konferenco skandinavskih rocialistov v Kopenhtgenu je bila povabljena tudi španska socia listična stranka, ki pa je, kakor smo že poročali, odklonila svojo udeležbo, ker po njenem mnenju ni bilo mogoče, da bi dobila konferenca v sedanjem čas» značaj splošnega izraza socialističnih nazorov iu socialistične volje.
Izvrševalni odbor stranke je pa objavil v listu "E1 Socialista? manifest, v katerem označuje svoje stališče napram različnim predlogom, došlim iz drugih dežel.
V prvi vrsti naglašajo španski sodrugi, da se strinjajo z resolucijo, ki je bila sprejeta na konferenci švicarskih in italijanskih sodrugov v Lugano. Nadalje preiskujejo vzroke in eventualne posledice vojne in prihajajo do zaključka, da je v interesu delavstva vseh dežel, tudi delavstva Nemčije in Avstro Ogrske želeti zmago zaveznikov, ker bi zmaga
From International Social i Ht Review.
Sodrug dr. Karl Liebknecht
je sedaj najbolj znan po svetu izmed vseh socialističnih poslancev v Nemčiji. Kakor je znano, je bil edini v nemškem parlamentu, ki je glasoval proti vojnemu kreditu.
mm
in za javna dela izmed državnih sodnih uradnikov. Kot prisedniki razsodišču prisostvujeta dve strokovno izobraženi osebi, ki ju imenuje ministrstvo za javna dela ter en zastopnik podjetnikov in en zastopnik zavarovancev. Volitev se izvrši po okrožjih v zmislu zavarovalničnih pravil, ki so bila objavljena v uradni "Wiener Zeitung" dne 5. julija 1914, št. 154. Tožbe se vlagajo pri tistem razsodišču, v katerega okrožje spada obrat, ki je zavarovanec pri njem. Razsodišče razsoja tudi v sporih med bratovsko skladnico in nezgodno zavarovalnico za rudarje, in sicer razsodišče tistega okrožja, v katero spada bratov-ska skladnica. Ta odredba je stopila v veljavo dne 15. decembra 1914.
krompir v avstriji
Trgovinsko ministrstvo na Dunaju je določilo najvišje ceno krompirja v veletrgovini. Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem so določene cene za izbran krompir 100 kg 10 K 50 vin.; nc-izbran krompir 6 K 50 vin. Na Goriškem, v Trstu in v Tstriji je določena cena izbranemu krompirju z 11, ne i zbran emu pa s 7 \ kronami. Na Nižjem Avstrijskem 9, oziroma 6 kron, na Zgornjem Avstrijskem 10, oziroma 6 kron V Dalmaciji izbrani 12, neizbrani 7 kron. Na Tirolskem in Pred-arlskem 11. oziroma 6 K 50 vin.; na fVškem, Moravsken» in Slezi-ii 9. oziroma 6 kron. Politične deželne oblasti so pooblaščene, da določijo najvišje cene krompirju v mali trgovini. Lastnike zalog krompirja lahko deželna politična oblast pozove, da dobavi krompir po določenih najvišjih cenah.
Francije in njenih zaveznikov povsod omogočila nagel razvoj gi banja. Opravičene so želje pk> mini, alipredvsent je treba ven« dar ugotoviti, da so mirovni poboji tudi v interesu človeštva. A-li bi se Nemčija n. pr. zopet unie-knila iz Belgije iu odrekla vsake aneksi je?
Internacionalna konferenca se zdi španskim socialistom brezuspešna, dokler ne morejo «iti stranke vseh dežel zastopane na njej. Da se strinja s premestitvijo mednarodnega tajništva, je pa španska stranka že prej izjavila.
PRED VOJNIM SODIŠČEM
Tržaška "Edinost" poroča. Te dni se je vršila pred sodnijo c. iu kr. pristaniškega admiralata iu zapovedniškega vojnega pri-staniščar razprava proti Mateju talieu, trgovcu v Pulju. ( aliea so bili zaprli že dne 28. avgusta vsled ovadbe nekega finančnega stražnika. Obtožen je bil Čalič veleizdsje in grozila mu je večletna ječa. Zaslišanih je bilo sedem prič. Razprava se je vršila nemški, a za hrvaški in italijanski jezik sta bila pozvana dva tolmača. Glavna priča in ovaditelj je sicer pod prisego potrdil svoje navedbe, ali hrambi se je vendar posrečilo omajati njegovo ve-radostojnost in je bil < alie popolnoma oproščen. Ta razprava je bila zanimiva zato, ker je bila prva v Pulju, ki se je vršila po novem vojaškem kazenskem postopanju in je sodeloval kot brani-telj po poklicu, in sicer hrvatski odvetnik dr. Lovro Sealier.
nalezljive bolezni
BEGUNCI NA KRANJSKEM
V 'W. Kuryerju Polskem' piše Kazimierz Lagosz, da je do sedaj prišlo na Kranjsko nad 5000 izseljencev iz Galicije in nekoliko sto Dalmatincev. Podčrtati je treba. pravi omenjeni gospod, da na Kranjskem ni nikakih barak in da so vsi begunci naseljeni po boljših občinah.
vedno več svobode
Hrvatska deželna vlada, oddelek za nauk in bogočastje, je raz pustila 7. dekretom z dne 27. dec. 1914. vsa literarna, glasbena in druga dijaška društva na srednjih šolah razen skavtskih.
Se več vislic.
Osješki listi poročajo:
Vodja tukajšnjega policijskega komisarijata naznanja, da je vrhovno poveljstvo balkanskih čet na podlagi zbranih izkušenj pri siljeno, da razširi obseg prekega soda v toliko, da v v bodoče vsaka civilna oseba, ki bi zakrivila zločin nroti oboroženi sili, po nagli sodbi ustreljena. To povelje vrhovnega poveljstva se razteza tudi na vse ozemlje 13. vojaškega poveljstva Zagreb in stopi takoj v veljavo.
Torej "prisiljeni so." Torej so povešali in postreljali premalo ljudi.
Mi bi b* radi vedeli, kakšne so tiste izkušnje, ki silijo vojno poveljstvo, da še razširi naglo sod bo. Je li morila res, da niso ns Hrvaškem sami backi in same krotke ovčicc?
Na eni strani razpošilja Avstri-ia na vse vetrove vesti, da je vse ljudstvo navdušeno zanjo in za vojno, na drugi strani pa razgla ša povsod naglo sodbo. Kako se to vjetna? Kdaj govori Avstrija resnico in kdaj se laže?
Čeprav se ne sme v Avstriji povedati vsa resnica, prihaja vendar o nalezljivih boleznih nekaj vesti v javnost, po katerih se lahko sodi, da mora biti zdravstveno stanje v Avstriji zelo slabo.
Nekatere izmed zadnjih vesti poročajo:
Na Dunaju je bilo od konca okt do 31. dec. 1914 opazovanih skupaj 97 slučajev koza, med njimr 7 slučajev na vojakih, došlih s severnega bojišča, 90 pa na civilnih osebah; razuntega je bil 1 slučaj v Eisenerza, okraj Ljubno. Torej te je zlasti na Dnnaju obolenje na osepnicah, ki so se zanesle z bojišč, pojavilo v izredni meri. Ker varuje pred to kužno boleznijo le pravočasno cepljenje, naj bi se dal vsakdor, ki zadnjih 6 let ni bil cepljen, v lastno korist in v prid splošnosti cepiti oziroma cepljenje odnoviti.
Od vojakov, pripeljanih z bojišča v Ljubljano, so umrli na tifusu: Jožef Kie, infanterist peš-polka št. 17, doma iz Novega nie-| sta; vojak Fran Kains, doma iz ' Tullna; vojak Mate Petek, doma iz Dugega sela pri Bjclovaru.
Dne 28. dec. popoldne sta bila prepeljana v deželno bolnišnico v Ljubljani Ignacij Smrak, 39 let star, iz Sela št. 34, in Ivana Zaje, 37 let stara, iz Sela. Pri obeh se je konstatirala kolera. .Somrak je čez par ur umrl: Ivano Zaje pa so prepeljali iz deželne bolnišnice v bolnico za silo. Vse osebe, ki so bile z bolnikoma v dotiki, so strogo izolirane.
C. kr. korespondenčni urad poroča uradno: Bakteriološko so 4. januarja dognali 2 slučaja azijske kolere v Celju, po en slučaj v Inomostu in Pausramu na Morav-skem. Oboleli so vojaki, ki so do-šli s severnega bojišča.
Pegasti legar se je pojavil, kakor poročajo graški listi, na Štajerskem. Kako se je ta opasna nalezljiva bolezen razširila, še ni popolnoma dognano. V enem slučaju je dokazano, da je rabil bolnik od nekega vjetega ruskega vojaka nakupi jene stvari. Edini raz-našalec in razširjalec pegastega legarja je mrčes, zlasti na so nevarne uši. Prebivalstvo se opozarja na pojave te bolezni: par-dnevni glavobol, bolečine v udih, splošna medlost, mrzlica, vročica, tretji ali peti dan male, kakor leča velike rdečkaste pege po telesu, zlastT na prsih, rokah, nogah. Takoj je treba iskati zdravniški» pomoči. — Iz Eisenerza poročajo, da je tam zbolela ena oseba na pegastem legarju, ena pa na črnih kozah.
Kakor je videti, je v Avstriji polno vseh dobrot.
STARA PRAVDA
Dne 31. dec. 1914 je upravno sodišče objavilo odločbo v vodo-pravneni sporu med Tomažem Pavšlarjem in Petrom Majdičem iz Kranja. Upravno sodišče je Pavslarjevemu utoku proti odločbi poljedelskega ministrstva ugodilo ter odločbo samo kot nepo-stovno razveljavilo. S tem Je re-Šena dolga vrsta pravd, ki se z različnimi uspehi vlečejo že od leta 1909, ko je Pavšlar zaprosil vodopravno oblast, «la mu iz mlinske struge Majdičeve odkaŽe na sekundo po 10 kubičnih metrov vode za nameravano predilnico na desnem bregu Save. To je sedaj končno dosegel.
kandidature v chicagi.
- Za spomladne volitve je socia-listi£na stranka postavila kandi* date.
Prvotne volitve so 23. februar-ja, glavne volitve 6. aprila t. 1. Kandidatje so: Mayor: Seymour Stedman, 1108 E. 66th Street. Mestni klerk: L. W. Hardy, 1645
Belmont Ave. Mestni blagajnik: Adolph DreU fus, 3715 Wilton ave.
Svetniki:
1.	warda: Lester Philips, 1638 Michian ave.
2.	Sam. Block, 2918 Prairie ave.
3.	obt. H. Howe, 820 Oakwood Boulevard.
4.	Henry Baur, 507 W. 27th St
5.	F. G. Welman, 3252 S. Oakley ave.
6.	Eugene Defaut, Jr., 225 E 55th Place.
7.	Albert Holdtke, 1638 E. 65th Street.
8.	Thos. Housinger, 8236 Parnell Ave.
9.	Charles V. Johnson, 11353 Stephenson St.
10.	Vincent J. Ontl, 1135 W. 7. St.
11.	Fabio Matteoni, 2337 W. 24. Place.
lp. Karel Ber6nek, 3150 W. 24th Street.
13.	John Wll, 3513 W. Monroe.
14.	H. W. Harris, 526 N. Avers.
15.	Peter Sissman, 1550 N. Hoyne Ave. (popolni terinin).
15.	W. E. Rodriguez, 1400 No. Kedzie ave. (kratki termin.)
16.	Josef Peltz, 1350 Milwaukee Avenue.
17.	Joseph Blasko, 723 N. Ada st.
18.	Arthur E. Smith, 2066 Lexington Ave.
19.	Hyman Schneid, 707 S. Hermitage ave.
20.	—
21.	Paul II. Nitschke, 847 "N. La Salle Street.
22.	Andrew Lafin, 724 Langdon Street.
23.	Wm. A. Erickson, 637 Hamburg St.
24.	Chas. O. Grant, 1926 Wolfram Street.
25.	Jas. A. Meissinger, 1512 Victoria Avenue.
26.	H. S. Racine, 4819 N. Hoyne Avenue.
27.	John C. Kennedy. 3814 No. Central Park ave.
28.	Theo. G. Hachenberger, 2736 . Atlgcld St.
29.	Marcus II. Taft, 5123 S. Sawyer Avenue.
30.	John Callahan, 317 WT. 51. PI. 31 Wm. Henning, 6123 So. Sangamon St.
32.	Samuel W. Ball. 6345 Loomis Street.
33.	Morton L. Johnson, 911 No. Leclaire Ave.
34.	Alois Kostka, 3809 W. 26. St.
35.	Walter Tluggins, 4323 Van Buren St.
Prebivalstvo v Ljubljani leta
1913. Vseh prebivalcev je štela Ljubljana. 1913. leta 42.904. Ro-jencev je bilo 486 moških in 522 ženskih, skupaj torej rojencev 1008, oziroma na tisoč prebivalce 23.5. Mrtvorojeneev je bilo 48 moških in 43 ženskih, skupaj torej 91. Mrličev 561 moških in 529 ženskih, skupaj 1090 ali na 1000 prebivalec* 25.4. Tujih mrličev je bilo 268 moških in 212 ženskih (88 oseb je umrlo na jeti-ki.) V zavodih je umrlo 371 moš kih, 308 ženskih. Po starosti se dele umrli takole: v 1. mesecu jih je unirlo 71. do enega leta 168. 1. do 5. leta^241, 5. do 15. leta 27, 15 do 30. leta 110, 30. do 50. leta 216. od 50 do 70. leta 279. čez 70 let 216. Umorjena je bila 1 oseba, samomorov 11, nezgod 37, mrtvoudov 44, za škrla-tinko so umrle 4 osebe, za legar-jem 13. za jetiko 173.
PROLETAREC
LIST ZA IMTFKIÜC DELAVSKEGA
LJUDI rVA.
IZHAJA VS t ki TOREK.
—- Laataik ta .idijaielji —
Jufosloviniki da lau ta tiskovni dmžba v .aicigo, Illinois.
Naročnina: Za Arr. riko $2.10 za cek) lato, $1.00 ca pol leta. Za Evropo 92.(0 ta celo leto, $1.26 aa |>ol leta.
Oglasi Po dogonotu. Pri spremembi btvaliUa je poleg novega naznaniti tu Ji stati naslov.
CU*IU •iOTan.k« oriulucit* J««o«t — •ocUIUlii'1 • «««M v Ameriki. —
Vse pritoibe p le Je nerednega pošiljanja lista in drugih nerednoeti, je fioAiljati
predat dniku druibe rr. Podlipcu, S0J9 W. 25. PI Cicero, 111.
PROLETARIAN
OwMd tad put ilktd «vary Tuesday by
South Silvio Wor men's Pubishirg Compary
C ic<go, Illinois.
Subscription ra •*: United Stat« a and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year.	-:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLCV (ADDRESS):
"PROIFTÄREC" '
«OOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Inlephone: LAWNDALK »877
naseljeniški zakon ve tiran.
I'soila novega našel jeniskega zakona, ki je dvigal več prahu kakor vse druge predloge zadnjega časa v Washingtonu, je za enkrat odločena. Predsednik Wilson je vložil proti zakonu svoj veto.
Priznajmo, da je storil predsednik pametno in da se je v tej zadevi pokazal moža.
Naseljeniški zakon je bil v zbornici poslancev in v senatu sprejet z veliko večino po dolgih in ostrih debatah in po raznovrstnih izpre-membah.
Glavni boj se je sukal okrog določbe, - da bodi prepovedan vstop v deželo osebam, ki ne znajo citati in pisati. Opozicija si je sicer veliko prizadevala, toda bila je številno slaba. Bilo je pa znano, da je predsednik Wilson nasprotnik takozvane inteligenčne izkušnje, ker je bil to že javno povedal.
Po zakonih logike je bilo računati, da igrajo kongt-esniki izgubljeno igro. Od človeka, ki j«' postavljen na tako visoko mesto kakor predsednik Zedinjenih držav, bi bilo samo ob sebi pričakovati, da ostane mož-beseda in da ne zavrže svojih nazorov od danes do jutri.
Z<li se pa, da niso kongresniki tako mislili. lTpali so najbrže, da bo velika večina, s katero je bila sprejeta predloga, imponirala tudi Willsonu in da jo bo—četudi proti svojemu srcu—potrdil.
Ko je bil zakon v kongresu sprejet, se je zunaj šele pričela kampanja zanj in proti njemu. Oglašala so se razna društva, v Belo hišo so hodile razne depu-taeije, predlagale so se prošnje na eni strani, naj predsednik potrdi zakon, na drugi da naj ga odkloni;
Nas zanimajo le nekatere izmed teh izjav.
American Federation of Labor je iia svoji iwj: obširno debatirala o predlogi in velika veČina teh "delavskih" zastopnikov se je izrekla za novi zakon. Mister Gompers je z izvrševalnim odborom federacije sam romal v Washington ih'prosil predsedni ka, naj potrdi predlogo. Wilson je bil previden. Dejal je, da se zanima za vprašanje, vendar pa ni Gompersu ničesar obljubil.
Kljub temu v resnici popolnoma negativnemu rezultatu je Gompers pravil, da je zelo vzpodbujen in da je bilo predsednikovo ponašanje "zelo prisično in prijateljsko."
Očividno sodi Gompers bolj po formah nego po vsebini. Nam bi se zdelo sioer naravno, da ni predsednik Zedinjenih držav grob, kadar sprejema deputacijo, ali iz same družabne vljudnosti ne bi izvajali tako dalekosežnib sklepov. Danes bo mister Gompers najbrže precej razočaran.
Preden je storil odločilni korak, je Wilson storil poizkus, da bi spoznal mišljenje takih ljudi, ki imajo po svojem položaju v življenju vpogled v nazore strokovnjakov in širokih slojev. Povabil je v Belo hišo poseben parlament — okrog petsto oseb, moških in ženskih, delavskih vodi teljev, časnikarjev, sociologov, socialnih praktičarjev i. t. d., da
povedo svoje mnenje o zakouu. Zagovorniki in nasprotniki predloge so dobili po poldrugo uro časa, da razvijajo svoje nazore in jih uterueljc.
Zagovorniki kongresovega zakona so trdili, da se zboljša kvaliteta naseljencev, ako se izključijo analfabeti.
Nasprotniki zakona ne verjamejo tega. ampak se prepričanj, da bi se na podlagi te inteligenčne izkušnje odklonilo dosti naseljencev, ki bi lahko postali dobri državljani.
Kot zastopnik socialistične stranke jo govoril sod rug Ch. Kd. Kussel iz New Vorka, ki je obsodil predlogo in dejal, da ni odkritosrčna in da se ne da izvesti. f'e bi dobila predsednikov podpis, bi se z njo porušilo azilno pravo za politično preganjane.
Bivši kongresnik \V. Burke Cock ran iz New Vorka, ki je bil zadnji izmed govornikov, opoziciji', je dejal, da nihče ne more trditi, »la škoduje priseljevanje deželi. "Ta predloga" je naglašal "izhaja iz istega načina brutalne nečlovečnosti, ki je povzročila sedanjo vojno v Evropi. Prisiljeni delavec je dvignil v Ameriki rojenega delavca na svojih bedrih k višjemu stremljenju, in zato ne morem razumeti, zakaj je organizirano delo (namreč Gompersova klika) proti naseljevanju. Podpis te predloge bi bil pega na naši civilizaciji."
Predsednik Wilson se je zahvalil vsem govornikom in izjavil, da odloči o predlogi v najkrajšem času. Do četrtka o polnoči je imel časa, da podpiše predlogo, ali pa da jo vetira.
V	četrtek dopoldne jo je veti ral. V obširni poslanici, s katero to kongresu naznanja ,pravi:
"Na moje veliko obžalovanje ne morem predloženemu naselje-niškemu zakouu dati svojega odo-brenja, in ga zato vračam zbornici poslancev Zedinjenih držav.
Dobro se zavedam, da je zelo težka reč, ako porabi posameznik pravico svojega veta v slučaju, kjer gre za sklep večine, in sicer večine obeh zbornic kongresa.
V	dveh posameznostih z vitalnimi posledicami se ta zakon temeljito oddaljuje od tradicionalne in dolgo izvrševane politike te dežele, od politike, s katero je naš narod pridobil svojo pravo misijo in pravega duha v odiyjsajih do narodov sveta izven svojih mej. Vse išče, trdno pa zapira vrata azila, ki so bila vedno odprta onim, ki drugod niso mogli najti pravice in prilike za konstitueio-nalno agitacijo, za katero so imeli prirodno in neizgubljivo človeško pravico; in tiste izključuje, katerim so bile odrečene prilike elementarne izobrazbe brez razlike na njih značaj, njih namene in njih prirodne sposobnosti."
razbojniški Šerifi
Iz Roosevelt, N. .T., poročajo: Pod obtožbo umora je bilo aretiranih' 32 pomožnih šerifov, ki sede sedaj za zamreženimi okni jetnišnice Middlesex okraja v New Brunswiek. Njihova prošnja, de bi jih pod jai/iecvino izpustili na prosto, je bila odbita. Are-tiranci so se vsi udeležili streljanja na strajkujoče delavce, od katerih je bil eden, kakor že po-ročano, zadet do smrji, in neki drugi je podlegel dobljenim ranam. Obe žrtvi najnovejšega nasilja "čuvajev miru in reda" sta bila pred štrajkom uposlcna pri American Agricultural Chemical Comp.
Zaporno povelje za rfiorilce je podpisal mayor .loseph A. Hermann.
Župan so je jako ogorčeno izrazil o tem, kako se je postopalo pri prvi aretaciji. Bilo je aretiranih 22 deputijev, ki so pa smatrali aretacijo za šalo. To prepričanje, da se jim ne more zgoditi nič. jim pa hoče župan temeljito izbiti. Vsled trga nove aretacije. Dcputijc so v avtomobilih pripeljali v New Brunswiek, kjer so bili pred okrajnim sodiščem zaslišani.
Avstrijci so po božji volji prišli v Belgrsd. Po čegavi so odšli iz Belgrada?
r	i
Kapitalisti so lahko kristjani, židje, mohamedanei ali pogani; zato ima kapitalizem vendar svojo lastno vero.
P ROL KT A K K« • V
Ameriška nevtralnost.
Državni tajnik Bryan je izpro-govoril o nevtralnosti Zedinjenih držav. Poslal je predsedniku senatnega odbora za zunanje zadeve \V. J. Stonu zelo obzirno pismo, a katerim zavrača različne očitke, prihajajoče od zunaj in od znotraj, češ da Amerika ni nevtralna, ten več da se vede pristransko na škodo Nemčije in Avstro-Ogr-ske.
Kaj pravi Bryan?
Pismo državnega tajnika obsega pet strani, pa nam ga ni mogoče objaviti v celoti. Bryan se trudi dokazati, da niso Zedinjene države v nobenem oziru kršile svoje dolžnosti glede na nevtralnost in da ni njih naloga, da bi preprečile izvoz vojnega kontrabanda iz dežele.
Med drugim pravi Bryan:
"Če si pristaši Nemčije in Av-stro-Ogrske med ameriškimi državljani domišljajo, da škoduje ravnanje Zedinjenih drŽav na kakšen način tema dvema deželama, je treba ta vtisk izvajati iz dejstva, da ni na oceanu nemška in avstro-ogrska pomorska sila e-naka angleški. Toda naloga voj skujočih, ne pa dolžnost nevtralnih dežel je. gledati na to. da ne pride vojni kontraband v roke nasprotnikov. Oni v naši deželi ,ki simpatizirajo z Nemčijo in Avstro-Ogrsko, menijo, da je del dolžnosti nevtralnih Zedinjenih držav, da preprečijo vsako trgovino z
govarjati pošiljanju vojnega ma teriala.
Zvezna vlada je ponovno protestirala v Tokiu in Londonu proti temu, da bi japonske in angleške bojne ladje stražile ameriška pristanišča ; in takim pritožbam se je v vsakem posameznem slučaju ustreglo.
Bryauov dopis zaključuje z na-glaševanjem, da izvršuje in varuje zvezna vlada veljavne zakone o nevtralnosti brez vsakega stran-karstva in da izraža vsem vojskujočim državam enostavno pravičnost.
Tožbe.
Nemčija se je v nekaterih slučajih pritoževala proti ravnanju Zeditljenih držav. Ali kolikor je znano v javnosti, se ne more reči, da je bilo takih pritožb veliko.
Nasprotno pa je veliko krika o kršitvi nevtralnosti v Ameriki sami.
Bryan je stiliziral svoje pismo tako, kakor da hoče odgovarjati sploh le domačim"protestantom." Seveda sega njegov namen veliko dalje. Pismo državnega tajnika
Vlada Zedinjenih držav je lahko toliko nevtralna, kolikor se more nevtralnost določiti po tako-zvanem mednarodnem pravu. Ali dokler bodo države imele vojne, ne bo nikoli mogoče napraviti takih zakonov, s katerimi bi se lahko mogla ustvariti absolutna, brezpogojna nevtralnost onih držav, ki ostanejo izven vojne, tako kakor vsi inednurodni zakoni uc morejo določiti načina vojskovanja na tak način, da o i bili pogoji zmage in poraza enaki za vse prizadete narode.
Sicer je že v sami besedi nevtralnost vedno nekoliko neod-kritosrčnosti, če ne mnogo, pa \saj kakšna majhna senca. Zlasti če dobi vojna tako velikanski obseg kakor sedanja v Evropi, ne more nihče verjeti, da je nevtralnim državam absolutno vseeno, kdo da zmaga, kako se zmaga, in kakšne bodo posledice vojne.
Verjeti je, da bo vojna izpre-menila zemljevid Evrope in mogoče je, <la bo izprememba zelo temeljita. Ce bi imele nevtralne drŽave zajamčeno, resnično zago-
ima značaj državnega spisa in jej tovljeno neodvisnost, bi bile poli-nainenjcno ne le domači, ampak | tično lahko ravnodušne napram
tudi tuji javnosti.
Vsekakor pa obsega veliko po lemiko z domačimi pritoževale).
Tekom vojne se je pokazalo, da ima Nemčija v Ameriki prav mnogo simpatizantov. Nemško meščansko časopisje v tej deželi pi-
Frotn International ¿tocialint Review.
DR. ROZA LUKSEMBURG,
znana socialistična agitatorica v Nemčiji, ki je podpisala Liebknechtovo izjavo proti sedanji vojni.
vojnim materialom in tako izravnajo razliko, ki izhaja iz neena-nosti sil vojnega brodovja vojskujočih se držav. Take dolžnosti pa ni in bilo bi ravno pristransko ne pa nevtralno, če bi hotela vlada Zedinjenih držav vodili tako politiko, ako bi sploh imela pra vieo do tega.
Iz dejstva, da ne moreta Nemčija in Avstro-Ogrsko dobiti nobenih vojnih potrebščin iz Zedinjenih držav, ne izhaja za zvezno vlado nobena obveznost, da bi morala zapreti svoj trg tudi zaveznikom. Trgi Zedinjenih držav so na enaki podlagi odprti vsemu svetu in vsakemu narodu, naj spada med vojskujoče ali pa med nevtralne.
Za dokaz ameriške nevtralnosti navaja Brvan različne primere, med temi:
Pred nekiin časom se je Kanaka obrnila do zvezne vlade s proš njo, naj se ji dovoli, da sme prepeljati predmete za vojno potrebo čez ozek pas Al jaške do morja. Tega dovoljenja ni dobila.
Ko je dala ena izmed vojskujočih sil na odprtem morju pregledati ameriško ladjo in preiskati, če ne potujejo na njej nemški in avstro-ogrski državljani, je vložila zvezna vlada proti temu ravnanju oster protest.
Dne 15. decembra 1. 1. je nemško veleposlaništvo na ukaz svoje vlade izročilo zvezni vladi spomenico, v kateri pravi, da ne more Nemčija po splošnih pravilih mednarodnega prava nikakor u-
še ves čas tako, kakor da izhaja v Berlinu, ne pa v kakšnem ameriškem mestu. Človeku, ki mora čitati tudi take liste, se včasi zdi, da ne živi v veliki republiki, ampak v monarhiji, v kateri je cesar in njegova volja vse in kjer so monarhični nazori sveti.
V tem časopisju se venomer ponavljajo zahteve, da naj Zedinje ne države prepovedo izvoz orožja in vojnega materiala sploh. V teh listih se je pravzaprav začelo očitanje, da krše Zedinjene države nevtralnost, ker pošiljajo vojne potrebščine zaveznikom.
Iz nemškega časopisja so prešle tožbe v javnost. Po raznih mestih so se sklieavali shodi, na katerih se je ponavljala enaka za hteva.
Naposled so se oglasili tudi za-konodajei. V kongresu so vlagali predloge, ki zahtevajo, da se prepove i EV o z orožja iz Zedinjenih držav. Dva poslanca nemškega rodu sta večkrat zelo energično ponavljala to zahtevo in sta bila enkrat celo pri nemškem veleposlaništvu v tej zadevi.
Kaj je z nevtralnostjo?
Ko je v Evropi izbruhnila vojna, je zvezna vlada res izdala izjavo, da ostanejo Zedinjene države nevtralne. Razumtega je še predsednik Wilson pozval vse prebivalstvo. naj se varuje vsega, kar ne bi bilo popolnoma v skladu z nevtralnostjo.
tem izpremembam. Ali usoda Belgije je pokazala, kako malo se je zanašati na "garantirano" nevtralnost; in iz strahu pred enako usodo ima Švica svoje milico pod orožjem, v llolandiji pa je pravkar ministrski predsednik izjavil ,da mora njeno vojaštvo ostati pod zastavami, ker bi vojni dogodki lahko ugrozil.i tudi Ifo-lundijo, kljub temu, da je nevtralna.
•Vemo pa, da je politika le izraz gospodarskega Življenja. V sedanji vojni igrajo gospodarska vprašanja veliko vlogo; nastala je največ zaradi gospodarske konkurence. Na tem polju pa niso prizadete samo tiste države, ki se sedaj vojskujejo, temveč vse. One, v katerih je razvit močan kapitalizem, skrbe za svojo trgovino; one, ki so zaostale v industrial-nem razvoju, imajo skrbi za radi ekspanzivnosti tujega kapitalizma
Patrioti pod vsemi mogočimi zastavami govore vedno o svojih domovinah tako, kakor da js vsa-¡ ka dežela nekakšen svet zase in n<akor <la bi mogel vsak narod, če je le "svoboden", živeti svoje | lastno življenje.' Ali v dobi kapi-; talizma to ni resnično. Gospodarsko življenje ustvarja vedno silne jše vezi, pora nožu je vzajemno odvisnost in povzročuje, da postaja ves svet boljinbolj en dom.
Vsi prebivalci so večalimanj interesirani na tem, kako je ta dom urejen in kako je razdeljena moč med posameznimi deli.
Kdor je interesiran, pa ni nikdar popolnoma nevtralen. In tudi Zedinjene države so intere-sirane. Ameriški kapitalizem nima nič pohlevnejših lastnosti kakor kapitalizem katerekoli druge industrijske dežele. Tudi on stremi za večjimi prof it i in za gospodarsko ekspanzijo. Zato mu ni vseeno, kdo so njegovi konkurenti in kako se tehtajo njih močr. In zato mu tudi ni vseeno, kdo zmaga v sedanji vojni in kakšne bodo njene posledice.
Povrhtega je Amerika dežela velikega naseljevanja. Njeno prebivalstvo pripada najrazličnejšim narodnostim, in Četudi se poznejše generacije asimilirajo in anieri-kanizirajo, so vendar žive vsakovrstne narodne simpatije in antipatije, ki izključujejo vsaj duševno nevtralnost. Od teoretične pri-stranosti do praktične pa ni daleč.
Wilsonova prošnja je morala ostati brezuspešna.
Kupčija in nevtralnost.
Tam kjer prihajajo kapitalistični interesi v poštev, je možnost profita najmočnejši nagib. Ta premaga tudi nacionalne simpatije in antipatije. Tako ni Kruppa nikdar skrbelo, iz katere mošnje prihajajo njehovi dobički, da jih je le bilo veliko. In tako se je zgodilo, da je nemška trdnjava Cing-tav padla pod streli kanonov, ki so bili izdelani v Nemčiji.
Avstrija je svojčas hotela prisiliti Srbijo, da bi kupovala orožje v Avstriji. Srbija ni mogla storiti tega, ker je bila zavezana Franciji, od katere je dobila državno posojilo. In le to je pre-
To je bilo teoretično vse zelo lepo. V praksi pa te reči niso j prečilo, da ne ubijajo avstrijskih tako enostavne.	i vojakov sedaj avstrijske puške.
Med prav velike kapitaliste v Ameriki spada Schwab, ki je ponosen na svoje nemško pokolcnjf. Pred kratkim je imel v New Yorker Stuatszeituug velik oglas, kl opisuje njegovo industrijo, in pravi: "To so dokazi, kaj premore nemšks cneržija. delavnost in pridnost," Takrat se je Schwab ravno vrnil s potovanja v Anglijo in je pravil, kako velika na« ločila je dobil od angleške vlade, naročila vojnih potrebščin, ki se bodo seveda rabila proti — Nemčiji.
Vojna daje morilni industriji vedno lepe prilike. In ljudje delajo ameriškim kapitalistom na vsak način veliko krivico, če jim očitajo, da prodajajo vojni material ravno zaveznikom. Kajti nihče ne more dvomiti, da bi ga z enakim veseljem prodajali Nemčiji in Avstriji, če bi le mogli.
V tem oziru ima Bryan prav: Trgi Zedinjenih držav so odprti vsemu svetu; kdor se jih hoče in moro poslužiti, lahko kupuje na njih, kar le more producirati ameriška industrija.
Bryan pa tudi razume, da ne bi bilo dobro, če bi se spri s kapitalisti Zedinjenih držav, ki so vedno razumeli nevtralnost tako, da delajo lahko kupčije tudi s hudičem, če potrebuje njegovo peklensko veličanstvo kaj od njih.
Zameriti se kakšnemu kongres-niku ali pa kakšnemu diplomatu še vedno ne bi bilo tako hudo, kakor zameriti se svojim kapitalistom.
Nevtralnost in praktično stališče
Ako bi nevtralnost res zahtevala, da prepove zfezna vlada izvoz orožja in vojnega materiala iz Zedinjenih držav, bi bil Bryan gotovo v veliki zadregi.
Juridično ima državni tajnik prav. Noben mednarodni zakon ne prepoveduje tega izvoza. Voj skujoče države imajo le pravico, da konfiscirajo kontraband, ce ga zasačijo. To je tudi Nemčija poskušala, kjer je mogla. Ali v resnici so v tem oziru zavezniki, zlasti Angleži, na boljšem.
Toda če bi zvezna vlada morala ali pa mogla prepovedati ta izvoz, nastane vprašanje, kaj bi se tedaj praktično izpremenilo.
Po našem mnenju za evropske. države ne veliko; k večjemu b!« občutile izpremembo Zedinjene države.
Treba je vedeti, čc je ta izvoz velik ali majhen. Ako je neznaten, se sploh ne izplača, da bi se veliko govorilo o njem. Petdeset pušk več ali manj ne odloči končnega vojnega rezultata. Ce je pa eksport vojnega materiala iz Zedinjenih držav tako velik, da lahko vpliva na razvoj vojne, tedaj tudi vpliva na prizadete kapitalistične žepe.
Kje pa je tisti otrok, ki verjame, da bi si dali velekapitalisti meni nič tebi nič črtati take znatne dobičke in da ne bi našli izhoda?
Mi ne vemo, kaj bi storili kapitalisti v takem slučaju. To pa vemo, da bi si na vsak način iz-kušali rešiti svoje profite. Industrije se znajo tudi seliti, in Če se izplača, store tudi to.
Iz Zedinjenih držav v Kanado ni ravno daleč. Iz Kanade ne bo nihče prepovedal izvoza orožja v države zaveznikov, in če ne morejo Angleži, Francozi in Rusi sami izdela vat i dovolj vojnih potrebščin, bi gotovo le pozdravili ustanovitev takih industrij v deželi, iz katere bi jih lahko prosto dobavljali.
Nevtralnost je lepa reč. Ali z njo je kakor s haškim razsodiščem, z državnimi pogodbami in z drugimi pacifističnimi ideali: Kapitalizem in imperializem bri-jeta norce iz njih. Boj za "moralno" nevtralnost je v kapitalistični družbi boj za oslovo senco.
Avstrija protestira ,kcr je Italija zasedla Valono v Albaniji Socialisti so že davno trdili, da ne bo Albanija nič druzega kakor predmet konflikta med Italijo in Avstrijo.
Tindenburgu hočejo Berlinčani darovati 250,000 mark, ker jih je rešil ruskega napada. Za vse vojake, ki so opravili to delo. je ta znesek tako majhen, da ne bi prišla niti ena marka na vsakega. Za ITindenburga samega je pa prevelik. Zakaj če bi bil moral sam pregnati Ruse, ne bi bilo danes od njega ne ene dlake.
Ivan Molek:
Vojna in bodoči zarod.
( itali mno o vojaških porokah v Angliji in Nemčiji Monarhi, ki so z napovedjo vojne na« povedali smrt uiiljononi ljudi, ho ar pravočasno spomnili, da življenja tistib, ki padejo, ne nadomesti nobena sila na svetu. Zato so zapovcdali, da ae mora kolikor večje število mladetfičev nagi« oženiti, pre<len jih pohrustajo kanonska žrela — da morajo zaploditi bodoči zarod, predeli uniro. In fantje bo se ženili. Videli smo slike teh "srečnih" parov — ženine v vojaški uniformi — stoječih pred duhovnom ali civilnim uradnikom in čitali smo, da so ženini prespali eno noč z nevestami — a drugi dan so šli v klavnico.
Kakšna komedija v krvavi tragediji!
Pa nam pravijo, da je zakonski stan božja ustanova — da je nekaj svetega, presvetega, in proklet da naj bo vsak, kdor se zaletava in ruši to sveto ustavo, kdor ruši zakon in družinsko srečo! — Kljub temu se pa sklepajo zakoni z državno in cerkveno sankcijo vedoma in namenoma, tla bodo drugi dan razrušeni, raztrgani. Božja ustanova!
Kajzerji, kralji in njihova svojat hoče, da samski vojaki za plode nov zarod, preden poginejo na bojišču. Barbarska vladajoča svojat se boji, da zmanjka "kanonfutra" za bodočo vojno. Zato mora sedanji "kanontuter" producirati bodoči "kanonfuter"; tisti, ki danes padejo v go-rostasuem klanju, morajo — ako še niso oženje-ni — ustaviti plod za tiste, ki bodo enkrat pozneje napolnili strelne jarke. Tako računajo kronani in nekronani klavci, ki po "milosti božji" vladajo svet. Imenitni računi! Ali se pa bodo obnesli?
Ni znano, koliko vojakov se je oženilo na komando: 44Plodi, preden umreš!", kakor ni znano, koliko teh je že obležalo in koliko enodnevnih nevest je že med vdovami. Mislimo si pa lahko, da je prokleto malo, zelo malo vojakov, ki so zadovoljni s tako Ženitvijo; še manj je pa deklet, ki bi z veseljem privolile v tak zakon, dobro ve-doč, da so lahko že v par dneh vdove. Tisočkrat manj zadovoljnosti in veselja pa j«» v slučaju, kjer sta se» poročila dva, ki se resnično ljubita. Kakšen je zdaj njiju položaj? Recimo,: da je vsaka teh naglopečenih nevest ontala noseča — pomislite na duševno stanje teh sirot! Pustimo na stran vse materijalne okolnosti, ki večjidel niso ravno prijetne, in pred oči m o si samo duševno stran. . Ali je katera med njimi, da ne bi trpela pod velikim pritiskom duvešne muke? Ali jih ne mori noč in dan skrb, mori strah, da zdaj-pazdaj dobe vest, da je oče nerojenega otroka mrtev t Kako se telo noseče žene počuti pod pezo takih duševnih muk? Kdor ima količkaj pojma, kakšen vtis in učinek ima razjedajoča duševna muka noseče žene na zaplodek v njenem telesu, ta ve, kaj je pričakovati od otroka. Ali so kakšni pogoji, da bi ti otroci prišli razviti in zdravi na svet? Ni jih! — Koliko otrok bo rojenih — in je že bilo — mrtvih tisti trenotek, ko se bodoča mati zgrudi na tla v agoniji žalosti, kadar zve, da soproga ni več med živimi. In tisti, ki bodo le prišli živi na svet, kakšni bodof Koliko odstotkov otrok ba sposobnih, da bi odrasb brez kali bolezni in nakaze, zdravi in čvrsti? Čudež bo, če se jih prerine deset odstotkov!
To bo sad vojne. Tak bo sad tistega ploda, ki je h ptiče t v senci kanonov, na predvečer smrti.
Poraja se pa še drugo vprašanje: Kdo bo rodil bodočo generacijo v Kvropi?
Ako je že v prvih petih mesecih vojne padlo čez tri miljonc moških, koliko jih pade, če bo klanje trajalo leto dni? Vojna požira najboljše mladeniče in može med IH. in 40. letom — cvet moštva. Pohabljencev in bebcev ne marajo na krvavi ples; ti ho ontali doma. Ali bodo ti po-kvečenci in bebci očetje bodoče generacije? Tako izgleda. Kch je, da vsi ne bodo pobiti in pokve-čeni, ki ho šli v klanje, ali če jih pade nekaj miljonov, izguba je že velikannka. Fakt je in ostane, d« cvet močiva, kateri je v stanu zaro-diti najbolje potomstvo, najbolj krvavi v vsaki vojni. To je prokletatvo vojne, ki bo udarilo Evropo najmanj za petdeset let.
Včasi beremo o degeneriranosti Francozov, češ da propadajo moralno in fizično. Ali se je čuditi, če je res? Velika francoska revolucija in Napoleonove vojne pred sto leti so požrle nad niiljon najboljših sinov francoskega naroda, in poznejša generacija je bila plod telesno in duševno nakaženih moških, ki jih ni mogel Napoleon na noben način porabiti. Komaj se je pa druga generacija malo opomogla, je prišla vojna z Nemčijo 1. 1870, in zopet se je ponovil isti proces. Pa to ne velja samo za Francoze. Drugi narodi, ki so krvaveli v dolgih vojnah, občutijo ravnotake posledice. V Zcdinjenih državah, zlasti na jugu, občuti zaroti domačinov (Venkijev) še danes posledice civilne vojne, ki je bila pred 50 leti.
Vojna ubija cvet narodov in rodi narod sla-bičev. Evropa bo imela po vojni opraviti z velikanskim problemom: kako zgraditi novo prebivalstvo na razvalinah človeških življenj. Ameriški general Nelson A. Miles sugerira v neki reviji, da je edina rešitev tega problema, tla prizadete države v Evropi vpeljejo poligamijo (mno-goženstvo), to je tla bodo Hiueli sposobni moškj imeti po več žena. Francoski dramatik Eugene Brieux, ki se zdaj mudi v Ameriki, se ne strinja z Milesom, pač pa je za to, tla Francija po vojni uvede takozvano evgenično pravilo, to je tla se sme poročiti le tak par, ki je telesno in duševno sposoben producirati zdrave in čvrste otroke.
Naj store, kar hočejo — strašnih izgub ne bodo nadomestili.
Kako ga lomijo.
_
Avstro-madjarski "Narodni List" v New Yorku priporoča Hrvatom, da naj čitajo Uorkije-ve knjige, če hočejo spoznati barbarizem v Rusiji. Fine! Hrez dvoma zdaj priporočajo tiar-kega tudi v Avstriji in v Nemčiji. Nilski socialisti in revolucionarji, ki so bili pred vojno naj. večji hudodelci v očeh vseh kapitalističnih, šovinističnih in klerikalnih Sni oka rje v, so danes naenkrat zelo simpatični ljudje in po mnenju kaj-zerjevih in Francjožefovih podrepnikov bi morali ravno zdaj ubiti carja. Kje so bili šinokarji poprej? (Jorkij vendar piše že leta in leta, a noben kruljavi vrag v kapitalističnem in šovinističnem taboru ga iti priporočal; priporočati in širiti njegove knjige je moralo le socialistično de-lastvo. Zakaj ravno zdaj ta izprememba? A na drugi strani - - avstrijski in nemški socialisti? Liehknecht je veliki izdajalec, ker je irlasoval zoper kajzerjev vojni kredit! Kosa Luxemburg je dobila eno leto ječe, ker j«* agitirala proti vojni! Tisti socialisti, ki razkrivajo barbarizem v Avstriji in Nemčiji, morajo molčati — samo <Jorkij naj govori! Revolucija v Rusiji, Franciji in Angliji bi zdaj dobro tlošla samo v Avstro-Neinčiji boguedaj! Tam mora biti vse za kaj-zerja. Hinavstvo in lopovstvo avstro-nemško-
madjarskih šmokov presega vse meje!
• • •
Papež. Benedikt je predpisal novo molitvico za mir, katera se ima moliti gotova dva dneva po vsem svetu, kjer ima pg|>ež svoje podanike. V tej molitvici se tudi glasi, tla naj "Bog navdahne vladarje, da bi skoro nehali s klanjem". Malo j)rej je pa belgijski kardinal Merrier izdal pastirski list (radf česar so ga Nemci tudi zaprli), v katerem poziva vse katoličane v Belgiji, da naj molijo za zmairo nad Nemci in še posebej morajo prositi Boga za svojega kralja, da bi čimprej naklestil Nemce s pomočjo svojih hrabrih zaveznikov. Kdo naj razume to godljo? Koga ho zdaj Bog uslišal? Papeža ali kardinala Merciera? Kako si' bo papeževa molitvica prilegla v Avstriji, kjer neprenehoma molijo, da ne sme biti miru tako dolgo, dokler ne hosts Francjožef in kajzer zmagala ?
• • •
Kajzer je poslal novo armado v Ualicijo, kajzer je i>oslal novo armado na Ogrsko — dve, tri armade — kajzer je poslal veliko armado v Bosno, kajzer je dal brco avstrijski komandi v Krakovu in jo nadomestil z nemškim štabom, kajzer je ponlal nemško vojaRtvo v Zagreb in v Prag«», tla vkroti revolucionarno gibanje (aha!), kajzer je odstavil toliko in toliko avstrijskih generalov, kajzer je ukazal to in ono v Avstriji in na Ogrskem. — To čitamo vsak dan. da, za kriščevo voljo, kje pa je avstrijska armada, tista slavna "avstro— ogrsko—hrvatsko—češko—italijansko- poljsko itd." armada .' Ali Avstrija kot taka še eksistira ali ne več? Prijatelji — Avstrije ni več! Avstrija je že davno poražena, pomendrana, izgubljena — kar je Se tatu, je kazerjeva pro-vineija in kajzerjeve "nove armade" so še edina
sila, s kate.ro imajo opraviti zavezniki.
• • •
Ameriški kapitalisti imajo vedno nekoga (na vadilo delavce), ki hodi zanje v žrjavieo po kostanj. To lepo nalogo jim vrši tudi Washington-ska vlada. Tona bakra stane v Zcdinjenih državah $350, toda v Nemčiji radi plačajo $t>00 za tono bakra, ker ga že zmanjkuje, a potreba je velika. Whoop, whoop! — si mežikajo naši kapitalisti in hajd z bakrom v Nemčijo . Toda baker je vojni kontrabant; angleška mornarica zapleni baker na vsaki latlji, katera ga vozi, in tako ga je zaplenila tudi našim kapitalistom. Zlo-rnek! Bomo pa drugače poskusili — so mislili kapitalisti in zavili baker v pavolo, ali Angleži so kovino vseeno našli. Tedaj so pa kapitalisti za grmeli s protestom v AVashingtonu, češ da jih mora ščititi pred grabežljivimi Angleži. In takti skušajo ameriški kapitalisti zaplesti strica Sama v evropsko krvavo godljo samo zato, ker se jim sline cele i>o mastnih eenah za kontrabantno blago.
• • •
Vesti m- giasr; da so Xnnvima zapaducm bo, jišču napeli vse sile, da izvojujejo večjo zmago za kajzerjev rojstni »lan, ki je bil 27. januarja. Samo zato, da ima kronani razbojnik in šuft svoje divje veselje na svoj rojstni dan, mora poginiti toliko in toliko ljudi in nebrojna človeška bivališča mora vzeti vragi! Kultura, kultura, kul-tuuuural. . • Kaj pa, če bi famozni kajzer dobil ravno tako vezilo, kakor ga je Francjožef s svojim Belgradom?!
Iz New Yorka je predsednik Wilson telefoniral v San Francisco, čez ves ameriški kontinent, in otl tam je dobil odgovor. Glas je bil popolnoma jasen, kakor če bi bil v New Yorku ali v Chi-cagu telefoniral iz enega mestnega okraja v drugi.
Nič čudnega se nam ne zdi to.
In vendar je to velikanski napredek. Če bi bil kdo pred šestdesetimi leti pravil, da se bo kaj takega godilo, bi ga bili smatrali za brezverca. norca, goljufa, ali pa od hudiča obsedenega človeka.
Tak velikanski napredek gledamo s svojimi očmi. Nihče nam ga ne more utajiti.
Pa vendar pripovedujejo delavcem, da je bilo na svetu vedno tako, kakor je.
Delavec! Ali uganeš, zakaj se lažejo?
Blagoslovljeni gospodje poznajo pot v nebesa. Ali bi mogli Jezusa, božjega, Jožefovega in Marijinega sina nekaj vprašati?
Mi namreč trdimo, da bi bil socialist, če bi bil danes na svetu. Naj ga vprašajo, če se upajo. Mi tudi stavimo, če nam morejo prinesti njegov odgovor.
HARRY THAW,
Amerika ima slavne ljudi. Imela jih je, ima je, iu upati je, da jih bo še imela. Med najslavnejše pa spatla nedvomno Harry K*4*daU Thaw, ki je silecr sedaj gost newyorškega državnega za pora, kljub temu pa vendar eden najintereaantnejših gctitlemenov te tležele.
Malo kdo zna tako temeljito izpreminjati svoje duševno sta-uje. — otl danes tlo jutri, kakor potreba nanese. Harry Thaw je v tem neprekosljiv, nemara celo nedosežen.
Blaznost in zdrav razum — to je njegovo orožje v boju za svobodo. Svobodo ljubi namreč Thaw nadvse; zato je Amerika-nec. Ne vemo, koliko mu je ležeče na svobodi drugih: ali za svojo se bojuje na vse kriplje, sicer ne kakor lev ali revolucionar, temveč z denarjem svoje farailije. t V dolgi dobi tega boja, katerega liajbržc še ne bo kmalu konec, je bilo že skoraj pozabljeno na prvi povod. Harry Thaw je u-" strelil neuvorŠkega arhitekta Stanfortla Whita. Njegovi advokati so se takrat mučili z doka si, tla je Thaw blazen. Tako so tudi razsodila sodišča. Ali Thann to ni prineslo svobode, kajti sodniki so bili okrutni in so dejali: Ce je mož blazen, tedaj spada v blaznieo. In resnično so ga poslali tja.
Tedaj so dobili njegovi advokati -ravno nasprotno nalogo. Treba je bilo dokazati, da je njih kli-ent duševno tako-zdrav, da ni njegov prostor nikakor v umobolnici. Ker na je šlo to dokazova nje strašno počasi in ker menda tudi ni bilo prave garancije, da se posreči, jo je Thaw popihal iz Matteawan in poiskal pot čez kanadsko mejo.
Skoraj poldrugo leto je Thaw na to užival kolikor toliko svobode v New Hampshire. Po dol gem procesu pa je najvišje zvezno sodišče izreklo, da ga morajo new ha mpsh irski uradi izročiti nevvvorškemu sodišču, kjer je tožen zaradi zarote, katere namen je bil njegov beg iz umobolnice.
Izročitev se je izvršila. Ali njegov povratek je bil podoben triumfalnemu potovanju. V Bostonu ga je prišlo dvatisoČ petsko oseb pozdravljat na kolodvor. Kapitalistično časopisje poroča o njegovi aferi, o njegovem potovanju, o njegovi izročitvi, o njegovih pogovorih ne kakor o sodni zadevi, temveč kakor o pikant-nostih iz "družbe."
Človek je lahko radoveden, ka ko dolgo se bo vršila ta justična farsa in kako dolgo bo ohranila značaj burke. Skoraj se zdi, tla bo trajalo toliko časa, dokler bo za proces še dovolj denarja na razpolago. Vsaj pravniki so gotovo pripravljeni zavlačiti vso stvar tako dolgo. Ce ne bi bilo tega prijetnega materiala, bi bila najbrže pravda že davno končana in Thaw ni bil pozabljen.
Resnično zanimiva je stvar le zaradi tega. ker nenavadno jasno kaže, kako vpliva v sedanji dru žbi kapitalizem tudi na justieo In to je popolnoma naravno. Dokler je kapitalizem temelj družbe ne more biti drugače, kakor da se pozna njegov vpliv povsod Tudi za justieo ne more biti izjeme.
Hripavoat. oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika, prekladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi
CEVERA'S
^ Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo. Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 25 in 60c-
1——Ijlw mrfravlle mht keSelJ.
"Naztiuiijam Vam «Um» ml je ItkezHl Severov lUUam z« IMjuta selo sanealjlvo zdravilo ¿oper k »AH j V treh »luiajili )e pomagalo mojim sinom ko jU) le napadal kftftelj. Z veaeljem ga pri poro/»m Vila« ki ga potrebujejo.	Km Mfttejov*/.
IJoi 41. Cuujly. Ohio
V eiutejih prehlada in influenae
je dobro omeniti, da Severa'« fold and Urlp Tableta (Severuvi Tableti «oper prehlad in bripo) rabljeni v ivesi Severovliu liuUamom ga Pljuča tudi l z boni o utinku-Jejo. Ceuu Tableto v je K centov
Ä SEVERA'S TAB-LAX? <ÄC
Sladkorno odvajalo. So izborni, za otroka, kakor tudi za odrasla.
Severove Pripravke imaio naprodaj lekarnarji vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomesUtve.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
11«-« Bine laland Avenue. Chlcago. II».
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaške^ Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem/jeziku. N^ša posebnost-so tiskovine za društvo in trgovce
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiskarni
NcDrCtirftnO ROJAKI! Oglasite se v moji gostilni kadar i	=x=r- greste v mesto ali iz mesta in prepričali se
boste, da točim najboljšo vsakovrstno pijačo. Ako pridete enkrat v mojo gostilno, tem zagotovljen, da boste še prišli.
JOS. slabe:
216 So. Geneaee Street	Tel. 302	Waukegan, Illinois
.20 .10 .10 .20 .10 .10 .10
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si duha! — "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige in brošure:
Maksi m Oorki: Mati, mehka vezba................................$1.00
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Diungel. Povest
is chlcaških klavnic............................................75
Enrico Ferri: SociaUzem in moderna veda.......................... .60
Drtava prihodnjosti............................................
Proletariat ....................................................
Etbin Kristan: Nevarni MciaUzem..............................
Komunistični manifest.........................................
Kdo nničuje proizvajale v malem ...............................
Socializem ....................................................
Socialistična knjižnica, 2 zvezka in "Nafta bogatstva"............
Kapitalistični razred..............................................10
8trahovi..........................................................16
Vojna in socijalna demokracija.....................................15
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristan): Katoliško svetovno naziranje
in svobodna znanost............................................26
V dobi klerikalizma...............................................20
O konsumnih društvih.............................................10
Moderni poUUČni razvoj.—Moderni gospodarski rasvoj—Cilji socializma .10
Zadrulna prodajalna aU konsum....................................05
Štiri črtice. (Poljudne zbirke "Več luči!" 5. snopič).................10
Kako je lep vojaški stan. (Poljudne zbirke "Več lučit" 6. snopič.).. .10
Več luči.................................... ...................10
Katoliška cerkev in socializem..................................... .10
Spoved papeša Aleksandra.........................................10
Vse te knjige in brošure pošljemo poštnine prosto.
CORK .TIP
* •■
cigarettes
IP
TES
.«K?
i
Rabite dober tobak
Najboljši pridelek v Ameriki Cash kupor/. v vsakem zavoja
Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmete;
Vsakdo jih pozna Vsakdo .jih kadi Vsakdo jih hvali
Vsaki trgovec jih prodaja*

p mäh m mm
Nf!W YORK CITY.
1 .

——---
advertisement
SLOV. DELAVSKA
UrtaaevUMUk dn« 14.
UM.
atva človeštva kot se spodobi,' K'"1' potrebščinami, ter prodaja I aolutističnih krmarjev avatro-njih .same pa bi zadelo zlo, da bi' to blago po zelo pretirani ceni; nemške politike, ki so za vozili avo-
' tudi ne dovoli, da bi kdo drugi jo kulturo v živo skalo in uni-
PODPORNA ZVEZA
lak«rportr«M «S »pril» ISO« v drUvt Pmia.
Sedež: Coneuiaugli, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Pr*d*edaik: KKAN PAVLOV01Č, box 705, Conemaugh, Pa Pinlpredaednik: JOSIP ZOKKO, K. K. "D. 3, box 50, Weal Newton, P». Tajnik ALOJZIJ BAVDEK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, bo« 120, Export, Pa. . h rajnik: JOSIP ŽELE, «108 8t. Clair Ava., Clavaland, Ohio. Pomoiai blagajnik: JOSIP MAKINCIÔ, MO» St. Clair Av.. Clavaland, O.
ZAUPNIK:
4NDREJ V1DKIH, box 528, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM 8ITTKR, 1. nadxornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa FRAN TOM AMC, 2. nadiornik, Gary, Ind., Toletton, Hta., bo* 73. NIKOLAJ POVÔK, 8. «ad«., 1 Craib at., Numraj Hill. N. 8. PttUburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN OORABK, porotnik, Weat Minorai, Kaaaae, bo« 111. JAKOB KOCJAN, t. porotnik, 274 Luaaan 8tr««t, Johnatown Pa. AUOZIJ KARLINGER, 8. porotnik, Girard, Kaaaaa, R. F. D 4. bo« 8«
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kara, M. D., «202 8t. Clair Ava., Cleveland, Okla.
GLAVNI URAD v h Ji kt. 48 Main Street, Conemaugh, Pa.
POM OSNI ODBOR.
Apandal Ivan, Conemaugh, Pa., bo« 273. Gatnik Ivan, 425 Coleman Ava., Johnatown, Pa. Gabreaaja Jakob, bo« 422, Coaeuiaugh, Pa. Bevc Franc, R. P. D. 5, bo« 111, Conamaugh, Pa. buhodolnik Ivan, bo« 781, South Fork, Pa. Zoler Alojzij, bo« 514, Conamaugh, Pa.
PBIPKAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUiTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predaednik: Viijem Sitar, bo« 51, Conemaugh, Pa., élan 8. D. P. Z. Zavertaik Joief, 2821 Crawford Ava., Chicago, I1L, êlaa 8. N. P. J. Martin Koada, 2S5S 8o. Oawford Ava., Chicago, UL, élan S. 8. P. Z. Uraat Anton, P. O. New Duluth, Mian., êlaa 8. N. P. J. AUfanéié Martin, box 78# Danklin, Kane., élan dr. av. Barbat«. Frank J. Aleè, 400S W. Slat 8t., Chicago 1U. ¿Un 8. D. p. A P. D. Goriek Ivaa, box 211, Waat Mineral, Kaaa., élan A. S. B. P. D.
Uradno Glaailo: PROLEARTC, 4006 W. 8Lat Street, Chicago, I1L Cenjena druàtva, oxiroma njih uradaiki, ao uijudno proèeni, poéiljati ve« aopia« »n denar, naravnost na glavnega tajnika ia nikogar drugega. Denar aaj a« poéilja glaaom pravil, edino potom Poétuih; Expreanili; ali Bančnik denarnih «akaanic, nikakor pa ne potom privatnih te kov.
' v slučaju, da opastjo druitveni tajniki pri poroèilih glavnega tajnika kake trttmanjkljivoBli, naj to nemudoma naznanijo urad glavaega tajnika, d* ae v pri kodnje popravi.
South Fork, Pa.
Dolžnost delavcev je, tla se medsebojno (organizirajo v svojih močnih organizacijah v svojo lastno korist in dobrobit delavstva. Organizirani moramo biti nc samo industrialno in politično, ampak tudi gospodarsko. Dokler se ne bo delavstvo zavedalo moči teh treh organizacij in se pokazalo s svojo aktivnostjo v njih delovanju, nam ni upati v spremembo žalostnih razmer, , v katerih se nahajamo v sedanjem času. To priznava vsak razredni delavec, in to smo spoznali tudi mi slovenski delavci v .lohns-townu in okolici. Že pred leti smo si skušali utrditi industri-jalno organizacijo, ali do danes ae nam to še ni posrečilo. Na političnem polju smo malo bolj u-spešni. Kjer pa ni industrialne organizacije, se tudi politična ne more tako razvijati, kakor bi bilo želeti, in zaradi tega je bilo - vse-naše tlelo le. Agitato» ičnega pomena in le malo v pravem pomenu politično. Ce se ozremo v preteklost, smemo smelo reči, da naša agitacija ni bila brezuspešna, pač pa plodonosua, in plodo-nosna mora biti tudi v prihodnje. Dolžnost vsakega delavca je, da se nam pridruži in pomaga po svoji moči v našem vzvišenem boju proti sedanji kapitalistični družbi za rešitev delavstva iz rok kapitalizma in praznoverstva. Rešitev je odvisna od vsakega posameznega delavca in njegovega delovanja.
Omenil sem, tla moramo
V odbor in vodstvo organizaci je smo izvolili vešče in zmožne o sebe, kateripi sme vsakdo zaupa ti. Predsednik organizacije sob. William Sitter, Conemaugl Pa., ki je tudi predsednik na« zor Nega odbora S. 1). I'. Z. in predsednik odbora za združite slovenskih naprednih «Jednot in Zvez. To mislim je zadosten do kaz za resno in natančno pošlo vanje pri družbi in nje namenu Kdor se strinja s podjetjem, naj se pridruži v svojo lastno delav sko korist.
Za sedaj se vrše seje dvakrat na mesec v "Slov. I zob. Domu' Franklin Boro. Prihodnja seja se vrši dne 5. feb. Soc. pozdrav P. Podboj
P KO LETAK Ki;
se morali ponižati k poštenemu elu. In tega se boje.
Kua prvih in večjih slovenskih naselbin na zapadu je Kast Helena. l uievno je, tla so tu različni nazori, tudi taki iz prastarih časov, ljudje, ki trdno verujejo v večno hlapčevstvo zasužnjenih . . . er v razne mogotce Čarodej ce, tla jim nevidna moč vrže iz neba do-i pečene piščance, samo tla so ponižni napram humbugarjem. Ne <a.j jih je pa le novodobno se za-vedajočih delavcev, ki verujejo svojo tlelavsko moč, da se delavci lahko sami osvobode potom političnih volitev izpod mez« lue sužnosti. Seveda ti so zelo čet eni otl mračnjakov.
Tukaj imamo soe. klub št. 101., ki pridobiva čimdalje večje zanimanje, tako od naprednjakov kakor otl uazadujakov, seveda vsak po svoje. — Delavci, kličem Vam: Pristopajte in oklenite se soc. kluba, kajti v organizaciji je moč, in kadar imamo moč, pridobimo lahko vse, ves svet. Duševni nezavedneži naj si pa le brusijo jezike in zabavljajo, kolikor jim drago čez socializem — ker enkrat pridejo na naše, ali mi pa nikoli več na njihovo zastarelo mišljenje, ker končno smo spoznali, kdo ie kriv, da imamo vedno slabši družabni red.
Novice iz te naselbine bi napolnile cel oprtni koš, ako bi vse razbral. — Zabilježim naj le eno, ki biLa je tlokaj senzaeijonalna za naše mestece. Ponod za to je dal neki novooHiiovani "Voungman club," katerega namenov in ciljev nihče ne pozna Zdi se, tla bi rad monopoliziral vse veselice in zabave, pri tem odvrnil delavstvo otl vsakega reanega miši je nja in pod krinko na tiho ubijal socializem.
Seveda se socializmu ni treba bati take nevarnosti, ali pove se vendar lahko, tla ni takih samo veseljaških klubov prav nič treba. in za zabave skrbi tudi socia listični klub sam, kateremu je pa to postranski opravek, ker stoje resni i>osli f>ač v prvi vrsti.
Te dni se je tukaj tudi osnovalo učenje za ' pleh muziko'. Zbralo se je precejšnje število mlade ničev ter možakov. Ime so dali " Prieklev Uear Baud." Vs«4 hvale vredno bi bilo, da bi se iz učili piskati na godala, vendar veliko vredneje bi pa bilo, «la bi v smislu soc. kluba tako napredovali in dobili ime "Socialist Band," kot imajo drugod socia listični klubi svoje pevske in god bene odseke. To bi se reklo delati v prid socialistične stranke, in razširjati ideje socializma.
S socialističnim pozdravom
Balthazar.,
v
tržil v svojo korist; kajti družba I čili dela slavnih mož na polju te hoče na vsak način, da mora de- hnike in znanosti. To lahko i-lavec pustiti skoro ves svoj rev- menujeiuo sati tlela, katerega ni produkt v prodajalni, ali pa provocira klerikalizem v s vat rose preseliti v še bolj neprijetne ogrski monarhiji, kraje.	I Zatorej bi moralo biti gfslo
Torej taka je usoda proletaria I vsakega delavca sledeče: Odstra ta, ki znaša in kopiči bogasta po- niti absolutistične kronane vla-sameznim osebam, tla poten» še da rje, ugonobiti militarizem in bolj surovo postopajo z delavsko za vedno odpraviti verske sekte, maso. Ako ¿»a bi se kdo drznil ter vsem narodom podeliti svo-pri tuk. družbi organizirati pre- bodo in enakopravnost, ki bode o-mogarje in da to zvedo predele« srečila ves svet. avci, potem je najbolje sredstvo Delavci, širimo nauk aocializ za tlotičnika, da pospravi svoje ma 4ja |K) čimpreje osvobojeno malenkosti in jo odkuri s prvim delavstvo suženjstva, ki nas tare vlakom, poiskat zavetja, ako no- v kapitalističnem dandanašnjem če, tla ga oni odalove za vedno. ¡giHtemu.	Jacob Kocjan
Da se delavstvo ne more tako lahko organizirati, skrbe take druži	Llovdell, Pa. be zelo previdno; kajti najprej Cenjeno uredništvo! sestradajo ljudstvo in ga popol zopet je izgubil življenje noma izčrpajo, potem pa, če za- nag rojak in br. Cl. tir. "Zavedni čutijo, da si ima delavstvo na- glovenee" št. 4 S. D. J. Z. Iloče-men potom organizacije svoj ža- Var Matija v starosti 34. let, in lostni položaj zboljšati, jih eno Lj(.er cliae 8. januarja. Zapušča stavno apode m prepovedo v*tw|laliiJo£o*vdovo, otroke in ene na njih zemljišča. l>iata.
Da pa se gotle dandanes take Hočevar je bil zelo priljubljen krivice delavstvu, je krivda zmi- vgem 1V0jim rojakom, ter dober raj na naši strani in pripisovati I v gvojt, družine. Pogreba se ie je ni drugim, kakor nezavedne ! lvoložilo tU(li <Jr. štev. 190 iz žem in takim ljudem, kt ne gle- s N p j iz St Miehal, Pa., ki dajo v bodočnost, ampak dobro-L kupilo tU(Ji lep yenec na voljno uklanjajo vratove pred bi-L^,^ akorav„o ni pripadal temu čem, katerega vihte kapitalisti dru8tvu> Zato mu izrekamo za-nad nami in to v podobi meade|hvjao C<1 naiega društva, in izčrpanja delavne moči, ka
East Helena, Montana
Sotlrug urednik Proletarca!
Prosim za priobčite v teh vrstic v našem delavskem glasilu Pro letarcu iz naše slovenske "nast htR«-Ka«t-He-I-ena, >!o«t.
Delavske razmere so v tem času skrajno slabe, dobiti tlelo — st» prazne sanje. Stari delavci, ki se "štihno" tlrže "šmelce," robotajo Se nekako vsak dan, če prav je zima, ali novodošli tlela-željni — naj pa počakajo, da pride leto, potem se bo še kje vjel kakšen "šiht" pri "bolestih". Seveda se pri tem ne bo gledalo, če prav zavre sinu človekovemu kri po žilah pri "tapanju" raztopljene svinčene brozge. Tudi ne bo prišel gospod kapitalist Guggett-
; heim tolažit nesrečneža v bol ni š-biti nico, ako se pri tem delu nabere delavci tudi gospodarsko organi- glasovitega "ledu," tla siromaku zirani, ako hočemo, tla bo naš skrivi* vse ude, da je potem po-boj proti kapitalizmu uspešen,' habljenec za vse življenje. Kaj to da ojačimo sami sebe in ae pri- briga gospode kompaniste! Bri-pravimo prizadeti naš smrtonos- ga jih le, da delavec kar največ
ni udarec kapitalizmu. Radi tega se nam je videlo potrebno organizirati "Slovensko hranilno in posojilno družbo" v Conemaugh, Pa. Družba izdaja delnice po $200 00, na katere se plača po 25c pristopnine in $1.00 mesečno. Vsak, kdor zmore to svoto, ne glede na narodnost, postane član te družbe. Do danes je že pristopilo čez 70 članov in okoli 120 delnic se je razproda lo. f'iani so ne le iz Conemaugh in Cambria To., pač pa iz različnih krajev zapadne Pennsylvanie.
mogoče producira blsga — ker jim nosi bogate divitlende, da po tem lahko razkošno žive in mor-kirsjo samega Boga. Pomislite, ljudje! Vse to na stroške naših žuljev in življenj. Pa pravijo in pritligajo, tla je po božji naredbi odločeno sve to. K vragu s tako naretlbo! Delavci, potegnimo si slamo iz možgan ter natanko pre mislimo obstoj onih, ki tako uče, in kmalu bomo na jasnem, zakaj grme proti delavski stranki in socializmu: Zato, ker bi ogromna masa ljudstva prišla do dostojan
terega posledice so mnogokrat prerani grob v podzemeljskih ka menitih plasteh.
Ako bi bilo delavstvo nekoliko bolj solidarno, bi bilo mogoče izvesti marsikateri preobrat iz današnje sužnosti in tiranije v boljšo formo - socialnega življen-
Keir Hardie,
eden izmed prvakov meti angleš-
Vzrok smrti so slabe razmere v rovu. Tam še ni nikakršne unije. Družba zelo trpinči svo je delavce, ki morajo delati po 10 ur in sicer tlelo, kakršno se opravlja po drugih rovih z mulci ; tam pa morajo za porivvanje praznih in polnih vozov sami svoje žile natezatj. Seveda tlela vse to sedanji kapitalistični si steni, in nič boljšega ni pričakovati, dokler bodo delavci na pačno volili svoje zastopnike v razne urade, kajti vse stranke iz vzeniši socialistično prinašajo nam delavcem le suženstvo.. Kdor voli za drugo stranko, sili nazaj še v večje suženstvo.
Ako le malo čitauio zgodovino in napredne liste in premislimo sitian ji sistem, vidimo med delavci še pravo suženstvo, akoravna se pravi, da živimo v svobodni deželi. Tudi v Ameriki je svoboda le za kapitalizem in za njegove verske agente, ki govore, tla bo socializem podrl cerkev in u ničil vero. Kaj so tudi kapitalisti tako vdani veri? Znamenja kažejo vendar precej drugače.
Za najgršo so doslej razglašali turško vero. In danes je rim
Meadowlands, Pa.
Cenjeno uredništvo!
Prosim priobčite sledeče. Namenil sem se tudi jaz opisati tukajšnje delavske razmere. Z de- a om se ne morem nič kaj pohvali-i. Vsi čakamo na boljšo bodočnost. Prisiljen sem, tla ae poant v javnost, in sicer hočem omeniti nekaj o Kristusovih namestnikih, kako so pošteni nekateri črni krokarji. Bilo je nekako leta IMH8. v vasi ftmihelj na Notranjskem. Bila je ravno vo-itev. Ker pa moj oče ni hotel oliti za farško stranko, inu je prodal pol zemlje posestva in e-no senožet, če ravno mu je bilo dolga le 500 kr. Senožet je Ime-a biti prodana za 1.600 kr. Drugi ljudje so hoteli podražiti, ker je bila preveč poceni; ali far. je dejal: Pustite jo meni za 800 kr., u v šestih letih jo dobite nazaj. Verne ovčice so mislile, da se bo es tako zgodilo; a bilo je vse drugače. Božji namestnik je postal v tistem času rednik; imel je mladiče in tudi senožeti ni še dandanes dal nazaj. Kdor farjem verjame, daleč pride. Tako je bilo tudi z menoj. Ko sem dopolnil 24 let, je oče izročil meni vse, kar je farjem ostalo. Kaj sem hotel? Sel sem najprej pred sodnika, ga poprosil, kaj mi je «toriti s tisto stvarjo, kar svs imela skupaj jaz in g. župnik, da dobim svoje nazaj. Kakor je sam obljubil, jo je imel v šestih letih vrniti. Čeravno ao bile priče, vae skupaj ni nič pomagalo. Tudi pri gospodu sodniku nisem veli-co opravil. Povedal mi je, da car farji požro, tega se več ne dobi nazaj, ker imajo prevelika žrela. Zato pa je dal gospod &tr-:>enc, božji namestnik, to senožet svoji hčerki za doto, in zdaj se nahaja v kloštru. Jaz bi bil rad kupil to senožet za 2000 kr. ;on je bil bolj pasje postave; rekel mi je, tla j še 800, pa ti jo dam. On na je dobil vse zastonj senožet, kuharico in hčer. Saj meni ni nič za vse tiste farške ceremonije; meni je največ za mojo lastno posest, ki mi jo je far ukradel. Dra-gi čitatelji Proletarca in drugih naprednih listov, to je resničen dogodek, ki se je godil pri nas na Notranjskem, in se gode še dandanes iti ne bodo izginili s po-^jj vršja, dokler bomo verjeli takim ^ trotom in njihovim podrepnikom. Kdo je tega kriv, tla tako njih vera peša? Sami farji, ker uče božje zapovedi, pa se jih sami ne drže.
Srčen pozdrav vsem zavednim delavcem v Ameriki!
Naročnik.
kinu socia isti, dobro znan tudi po	. , 4 .. . .,
. • . , r/ \ ,	ska Avstrija z njo v najlepšem
Ameriki, ie nevarno bolan. Zadel	,
' J ... .	sporazumu. Kadar gre za niiho-
ga je mrtvoud in angleško zaveti-	f . . , . . .
K J, , ... .	vo korist tedaj ne moti mogotcev
no delavstvo se boji za njegovo	. . .
Oarett, Pa.
Tukajšnja naselbina je tlokaj malo znana v javnosti, ker se v njej skromno preživlja le malo ljudi, a to le delavskega stan«
Dasiravno nas je zelo malo Slovencev tu, venda;- imamo svoj soe klub, ki pač ne šteje veliko članov, pa so precej aktivni in ne v resnici lahko prištevajo so ciaJistom današnje dobeJ( kajti njih naloga je edino zboljšati ift reformirati današnji sistem, kateri nas izkorišča in spodjeda proletarske življeiiske korenine.
Na zadnji redni klubovi seji smo sklenili odposlati svoto $5.00 iz klubove blagajnice listu v poti poro in potem so se odzvali nekateri člani z malo podporo, tudi v isti namen. Uvideli smo natnt reč, tla list nujno rabi podpore za svoj nadaljni obstanek, posebno pa sedaj, ko se nahaja ravno v najhujšem boju proti nezjiželje-ui vojni in njenim Interesentom, kakor tudi proti korumpiranim osebam, ki so povzročile to svetovno morijo.
Tukajšnje delavske razmere so se pričele razmeroma boljšati in preniogorov obratuje sedaj vsak dan; pred par tedni smo bili precej časa na presledku, seveda proti naši volji. Ali, da ne bi kilo mislil, da žive tukajšnji delavci ugodno; moram z gotovega stališča zanikati, kajti pri tehtanju premoga nas zelo odero, da mora človek več kot polovico zaslužka spustiti zopet v malho družbe, ki se imenuje "Cosmopo-litan Coal Co." in" je znana kot ena najbolj skebskih družb, na-hajajočih se v tem okrožju.
Ta družba ima tukaj tudi svojo prodajalno z jeatvinami in tiru-
življenje.
nobena vera in nobena božja po stava. Ljudstvo pa smatrajo za dosti neumno, da nič ne razume skega obstoja, v katerem bi imel I in da jim vse verjame. Cc bi bila delavec več privilegije in njegova Avstrija žrtvovala miljone, ki jih družina boljšo eksistenco.	j«* metala cerkvi v malho, rajša
Ako človek zasleduje razvoj so- za ljudsko izobrazbo, bi bilo da cialistične stranke, mora prizna- nos drugače. Ampak mogotci ti. tla se polagoma širi in vkoreni- najbolje žive od ljudske nevedno njen je že v najbolj absolutistič sti
nih državah na naši zemeljski Kaj pomeni blagoslovijanje vo obli. Vendar moram po svojem j^tva in morilnega orožja? . A lastnem prepričanju reči, tla j« ko mislijo, da ima to blagoslavlja zelo velika masa delavstva pod njp izredno moč, zakaj ne gredo protektoratom vere in tava še v um| protj Rug0m? Čemu je po tmini srednjeveških iluzij. D» tem treba težkih topov, vsega cerkev (posebno rimsko-katoli Mrugega orožja in na miljone lju ška humbugarija) nasprotuje de- Ljj? iinhko je vsakemu na umu lavstvu in ga izkorišča na vsako- Pravemu uganiti, da je to le še vratne načine, ne bom opisoval za (m0| jih ima Rim na svoji kajti uverjen sem, tla to vsak za vajetih in jih navaja, tla so vda veden delavec predobro ve izLj vsaki vladi in tla gredo br« publikacij, nekateri tiuli iz svo,L,jsli v smrt, ker potem pričaku je lastne skušnje. Ako bi ne bil jejo obljubljena n«'besa. Od taki klerikalizem tako vkoreninjen vhjudj nj pričakovati ničesar za Avstro Ogrski in da bi bilo pri- ljudstvo nižjih slojev; tak čl ovc prosto ljudstvo nekoliko bolj iz- je izgubljen in usmiljenja vreden obraženo, ne bi bilo danes tak- Poleg njih pa še trpi ostalo 1 juc štiega mesarjenja meti evropej atvo. Edino kapitalizem s svo skimi narodi.	jimi podrepniki imajo zlate čase
Ako bi v resnici eksistiral bog Z«lr. države neka i govorijo v nekih nebesih, o katerih trdijo svetovnem miru, a na drugi st.a posebno kat. nazathtjaki, tla ae ni s«> oborožujejo do zob. Kje je nahajajo nekje nad vsemirjem in tukaj doslednost? bi slučajno prišel do njega du- Miru ni pričakovati pod kapi-najski Kaligula, ki je s svojimi talistično vlado, toliko manje za starimi kremplji podpisal vojno I ras« vladanje cesarjev in kraljev, proklamacijo in s tem povzročil Kar se dela tiče, ne bom dolgo bedo med miljoni prebivalstva, opisavsl, kajti pretresa me mraz kaj bi neki bogh na^vezil, na ako pomislim na pretečena leta vprašanje, zakaj je ukazal potno- Dela s«- tupatam po nekoliko dni, riti toliko nedolžnih ljudi in raz- ali to je le mala korist za tlelav-dejati kulturna tlela človeštva? ee. Kar smo pred leti v «lveh te-
Sedaj pa pretaka ubogi starec krokodilove solze (po poročilih nekaterih listov), ter se je izrazil, tla se mu smilijo ranjenci, ki trpe na duši in telesu zaradi ab-
dnih zaslužili, 'zahteva se«laj 6 tednov dela, hrana je pa po dvojno potlražena.
S soc. pozdravom vsem
Gustav Oerbee.
Olencoe, Ohio.
Cenjeno uredništvo in Čitatelji Proletarca! V vzhodnem Ohio je bila od 1. aprila 1. 1914. doslej premogarska stavka neizpreme-njena. Premogarska unija nam redno plačuje tedensko s čekom po $:i.00. Natlalje smo se premo-garji izrekli, <la ne gremo prej na delo, tla nam plačajo od nepre-sejan«'ga premoga od tone 47c.
Lastniki premogokopov so se izrekli, da nam nikdar ne plačajo, kar zahtevamo. Ker so stjdaj dobili naročila za premog, hočejo po Tsej .-sili pričeti z delom. Poslužujejo se najgrših laži, ki jih trosijo med štrajkarje. češ da so naši linijski ura«lniki krivi, dA je štrajk, da bi lahko več podpore dali in da bodo obogateli v tem štrajku. Kdor zna računati, naj vzame svinčnik v roke in naj računa. Ker nas je 15.000 na štrajku, bi plačali asesment po 50e. na mesec. Petnajst tisoč bi plačalo na mesec $7.500. Podpore pa dobimo na teden $45.000, na mesec 180.000 dol. Žen in otrok je pa še več in dobe podpore vsak na teden po 50e. To od S «lo 9 tisoč. Te številke povedo jasno, kam gre denar, ki se v unijo plačuje.
Ker nakladajo lokalne organizacije še posebni asesment za bolezen, nesreče in za pogrebe svojih članov, jih tudi s tem podpirajo. -V Coloradu je štrajk veljal še čez 6 miljonov dolarjev; tukaj lahko še več velja
Lastniki premogokopov s<» že začeli uganjati sitnosti v Starsville ali v Franklin, O. kjer je neka pre-mogarska družba z naslomov Big Fight Coal Co. Omenjena družba ima več premogokopov. Pri Big Fight je gledala pred Strajkom, tla je dobila take delavce, ki ne poznajo, kakšno moč ima unija. Sedaj jih izganja iz kompanijskih barak nI i pa delat. Dne 18. t. m. jih je slo 19 s bosom na delo, ozi-
roma skebst. Tako bodo druge družb«' sledile. Na tem mestu a-peliram na vse unijske liste, tla naj priobčijo sledeče : Proč od vzhodnega t Hua; tam je že 10 mesecev premoga i ski štrajk in vse kaže, da bo fte 10 mesecev.
Ignsc Žlemberger.
BLAMIRANA POLICIJA
V četrtek se je izvršila pred sodnikom Uemmillom razprava proti 21 obtožencem, ki jih je bila policija pri znanem obhodu brezposelnih na ulici Ilalstcd v Chicagi aretirala. Med njimi so bili tudi taki, o katerih se je dokazalo, da ,se niso niti udeležili sprcvods, temveč so bili mod gledalci na tro-tvarju, ¡m taki,"ki so, ne vedoči, da se sploh vrši obhod, prišli pri prekoračenju ulice med množico.
Zagovornik obtoženih, sodrug William Cunnea, je doka/al. da je ordinauca, ki daje policiji pravico, da dovoli ali pa prepove kakšen sprevod, neustavna in «la je to potrjeno z razsodbo najvišjega sodišča v Illinois. V svojem govoru je Cunnea dejal:
"Mislim, da bo odslej policija varovala zakon, namesto da bi ga kakor doslej kršila. Policija po zna že vsa leta razsodbo najvišjega sodišča, da tista ordinauca ni veljavna, ali ne zmeni se za to."
Sodnik Gemmill je priznal za-govomikove * argumente in je o prostil vse obtožence ter ukazal, da se jim vrnejo bondi varščine.
Ker tečejo proti njim še državne obtožbe zaradi nezakonitega zbiranja in upora, so zahtevali, da se takoj opravijo te pravde, ali državni pravdnik jc zahteval, da se odlože do 10. marca. Zahteval je visoke varščine in pravil, da so med obtoženci "nevarni zločinci" z imeni, ki so znana od hay-marketskega "riota."
Sodrug Cunnea mu je odgovoril:
"Slišal sem izreke bivšega guvernerja te države in mnogih pravdnikov, ki so dejali, da se ne bi smelo govoriti o havmarket skein dogodku brez rdečice sramu. Onim ljudem se ni udelila pravic nost, in ta pega bi morala biti izbrisana iz zgodovine te države.'
Za chicaško policijo bi bila ta oprostitev lahko poučna. Ali zdi Se, da jc vendar noče prav razu MMti, Policijski na&lnik Gleason daje namreč od sebe izjave, iz ka terih pač odseva njegova jeza, nikakor pa ne kakšni boljši sklepi.
Po končani razpravi se je dal Gleason intervju vat i in tu je raz vi jal take pred potopne nazore, da bi se človek prijel za glavo. On še vedno verjame, da je treba poli cijo prositi za dovoljenje, če hoče več ljudi skupaj v eni smeri iti po ulici. On tudi verjame, da i-ma policija pravico prepovedova ti sprevode.
Ali Gleason je vendar dobra duša. Pripravljen je dovoliti brezposelnim obhod, ampak noben' 'anarhist' ga ne sme voaiti. Tn ra-zuntega se ne smejo nositi rdeče zastave, kajti po (Jleasonovi he raldiki pomeni rdeča zastava a-nar-hi-jo!
Od šefa policije v takem me stu. kakršno je Chicago, bi se že smelo pričakovati, da bi bil nekoliko poučen o takih rečeh. Kar se pravice tiče, je stvar taka, da smejo tudi aiiarhisti zborovati, hoditi, kazati svoje simbole i. t. d. V tem oziru ne delajo ne zakoni ne načela pravičnosti nobene razlike, f'etudi smo odločni nasprotniki anarhistične teorije in anarhistične taktike, ker vemo, da delavstvu prav nič ne koristi, pač pa veliko škoduje, vendar ne moremo priznati, «la se smejo anarhistom odrekati splošne državljanske pravice, kakor hoče Gleason.
S svojim razlaganjem pomena rdeče zastave se je pa Gleason radikalno osmešil. Ta zastava i-ma namreč tako malo opraviti z anarhizmom, da so si anarhisti izvolili črno barvo, ker nočejo biti zamenjavam z drugimi struja mi.
Kdeča zastava jc starejša od anarhistične teorije, rabila se jc že v francoski revoluciji, nosili so-jo Američani v svojih bojih za neodvisnost, in če jo sedaj splošno rabijo socialistične stranke, je to le znamenje, da se je buržvazija izneverila svojim nekdanjim idealom. Rdeča zastava pa pomeni danes kakor nekdaj svobodo in bratstvo.
Vse izgleda" tako. kskor da si hoče policija v Chicagi na svojo
Vsakovrstni ljudje v Ameriki bi zdsj rsdi odločevali o bodoči usodi Evrope. Od mož, ki jih ne poznam ne po imenu ne po obrazu, od blizu in od daleč dobivam pisma, da storimo sedaj kaj odločilnega za svobodo svojega naroda. Kaj da naj storimo, tega ne ve nihče natančno, ampak spomenico predlagajo, poklone pri konzulih,in poslanikih i. t. d.
Jaz bi po svoje Že vedel, kako bi uredil bodoče razmere — ne le na Kranjskem, ne le na slovanskem jugu, ampak znal bi izdelati načrt za vso Evropo.
Toda — makulature ne delam rad. Človek, ki se bavi s peresom, mora itak pometati preveč popisanega papirja v kos; tla bi še namenoma pisal za to bakso, bi bilo pa preveč. Za take igrače nimam ne časa ne volje.
Doslej se ni zgodilo še nič takega, tla bi mogla priti naša volja kaj v pošte v pri pogajanjih o miru, o katerem še nihče ne ve, kdaj, kje, kako, v kakšnih razmerah in ob kakšnih pogojih se bo sklepal. Toliko pa mi je jasno, da bodo tisti, ki ira bodo taktično sklepali, mislili na svoje interese, nt» pa na interese brezmočnih.
Jasno mi je še to: Če bo mogla razun državnih mešetarjev vplivati na bodoče razmere v Evropi še kakšna sila, bo to le moč organiziranega proletariata. V socialistični Internacionali poskrbeti za temeljito spoznanje vseh, tudi naših razmer, je stokrat važnejše, kakor antišambrira-ti pri tem ali onem konzulu in risati načrte v zraku.	K K.
IZ VELIKE BLAZNICE.
Iz Kaira v Egiptu poročajo, tla so nemški častniki v turški armadi razširili vest in prepričali turške vojake, tla je Vilček lloh^nzollern prestopil na mohaniedansko vero. . .
Turkom ni šlo v glave, kako naj vodijo "sveto vojno" proti kristjanom, obenem pa naj bodo zavezniki kristjanov. Zdaj nemara razumejo.
Na Ruskem hočejo odpraviti božično drevo, ker pravijo, da je to nemška šega. Namesto njega priporočajo velike lesene zvezde, ns katere naj se obesijo tlarila. To jc gotovo velika ideja!
Pri prihodnji neniško-avstrijski dirki (derby) bodo izključeni vsi angleški, francoski, ruski, srbski in japonski konji. Ce se konji zsvetlajo svoje narodnosti t
Angleška vlada je sredi vojne imenovala svojega poslanika na papeževem dvoru, tlasi je bila prej tako pametna, da ga ni imela.
Kar jc napravila Anglija prvo neumnost, so nemški katoličani napravili drugo s tem, tla se jeze.
Kako bi "Ave Mana" naslikala socializem, če ne bi bilo hudiča?
To je dokaz, kako važen je hudič za katoliško cerkev.
Maziljeni gospodje so zelo nehvaležni, ker zmerjajo tako važnega dobrotnika. »■
Ali bi samozvani božji namestniki tudi tedaj preklinjali socializem, če bi nosil cekine kakor nekdaj hudič?
Bog je vendar zelo dober in potrpežljiv, ker trpi, tla popi vedno zlorabljajo njegovo ime.
Star pregovor pravi: Po popih je prišla vera gor, po popih pride vera dol.
Zdi se, tla so stari pregovori včasi resnični.
"Ave Maria" pravi, tla jc hudič grd. Zakaj pa slika tako grdobijo na svoje platnice?
Prvi hudič se je baje imenoval Lucifer. To se pravi: Tisti, ki nosi luč.
Vemo, tla je mračnjakom luč vedno zoprna. Ampak — kaj ni tudi luči Bog ustvaril?
KONTRAKTNI DELAVCI.
Ameriški naseljeniški zakon imenuje "kontiaktne delavce" take delavce, katere najamejo delodajalci še v njihovem starem hi val i Vu in ki pridejo potem v Ameriko na podlagi kontrakta. Zakon dovoljuje delavcu, da se priseli v Ameriko, ampak tla si šele tukaj poišče tlelo.
Dobesedno pravi postavna določba, tla vstop v deželo ni dovoljen delavcem, "ki so bili pripravljeni do izselitve v to deželo bodisi s ponudbo ali pa z obljubo zaposlitve, na podlagi pogodbe, bodisi ustmene, pismene ali tiskane, direktne ali indirektne, na podlagi katere naj bi tukaj opravljali kakršnokoli dninarsko ali pa obrtno delo."
Dasi je po kapitalističnem nauku postava sveta reč, se ta zakon vendar neprenehoma krši. Poročilo generalnega naseljeniškega komisarja za poslovno leto 1913— 1914, ki je prav te dni izšlo, obsega n. pr. sledeči odstavek:
"Najvažnejši dogodek pretočenega leta v tem oziru je bil odb*k najvišjega sodišča /edin jenih držav, s katerim je bil zakon pri znan za veljavnega in obenem potrjena razsodba apelacijskega sodišča, s katero je bila družbi Grant Brothers (>nstruction Co. ki je potrebovala petinštirideset delavcev in si jih importirala iz Mexike, naložena globa v skupnem znesku 45.000 dolarjev. Tvrtlka se je branila na vse krip-1 jc, in odlok sodnije je znamenita zmaga našega urada in zakona, katerega izvrševanje mu je bil« poverjeno.
, Druga glasovita pravda, ki se je končala v pret.kictn le tir vkr,;n-promisom, je Wa« tožba proti t vrti ki Dwight Manufacturing Co., ki ima svoje zavode v Bostonu, Chicopee Falls, Mass.. in v Alabama City, Ala. Ta tožba se jc rešila na ta način, tla jc tvrtlka dobrovoljno plačala 50.000 dolarjev.
pest delati zakone. Svojo samovoljnost pa hoče niaskirati s tem. tla ima vsak hip "haymarketski riot" na jeziku. V tem oziru j" sodrug Cunnea dobro podučil gospode, ki še vedno verujejo v tal-sificirano zgodovino. Priporočiti bi jim bilo le, tla bi prečitali še, kaj je dejal guverner Aitgeld o haymarketski tragedij! in <> njeni pravdi.
Ravno policija pa bi imela najina nje vzroka, tla bi vzbujala spomin na havmarketsko afero, kaj ti z vlogo, ki jo je tam igrala, se nikakor ne more pobahati. In Če ztlaj govori o njej, zbuja le sum. Nič se ni zgodilo med brezposelnimi takega, da bi se jim mogli in smeli očitati zlooeinski nameni. Kdor govori v tej zvezi toliko o aferi iz leta 1«66., je le sumljiv, da si sam želi Se en Havmarket.
Ti dve tožbi sami nasebi sta prinesli blagajni Zedinjenjh držav skoraj dvakrat toliko denarja, kot se na leto dovoli za naineftčc-nje posebnih uslužbencev za izvrševanje zakona o kontraktnih delavcih. V mnogih drugih slučajih so bile izterjane manjše svote bodisi kot globa, bodisi s kompromisom, in tako se zanesljivo lahko pravi, tla se izdatki za izvrševanje »zakona t» kontraktnih delavcih popolnoma pokrivajo z globami, tlasi bi se, akt» bi bilo vnaprej dovoljeno več denarja, lahko delalo na t o, tla se ne bi kršil zakon, tako da bi se dobivalo manj glob."
V minolem letu je bilo iz pristanišč zavruje.Hib 2793 kontraktnih delavcev, iz dežele pa so jih deportirali še 51. V poslovnem letu 1912 13 jc bilo ' zavrnjenih 1624, iz dežela deportiranih pa .">4. Tudi sedaj se jih mora vsak mesec razmeroma mnogo vrniti.
Zakon nalaga podjetnikom za vsakega importiranega kontrakt-nega delavca tisoč dolarjev globe. Kljub temu je videti, tla se postava krši, in najbrže še v večji meri, nego morejo uradi dognati Kajti agenti gotovo zabičavajo delavcem, ki se izseljujejo na kontrakt, tla ne smejo povedati, če so že najeti ali pa če jim jc delo obljubljeno-.
Ako riskirajo kapitalisti take globe, ko škrtarijo pri plačah kakor največji skopuhi, se jim mora uvoz kontraktnih delavcev že izplačati. Iz tega sledi, tla služi zakon kolikor toliko varstvu delavcev.
Teoretično bi bilo za izseljenca pač bolje, če bi imel že za goto v-lieno tlelo, preden se izseli. Ali praktično l i to lo tedaj veljalo, če bi sklepali podjetniki z njimi poštene kontrakto. To je pa izključeno. zakaj v tem slučaju jim ne bi bilo treba hodit po delavce v Evropo in v Moxieo, ker tudi v Ameriki ne primanjkuje sposon nih delavcev. Zlasti v sedanjem času velikansko brezposelnosti je prava absurdnost iskati delavce zunaj.
f'o najemajo kapitalisti delovno moči v Evropi, je naravno, tla jih hočejo dobiti Za majhno ceno. Onkraj morja no poznajo ljudje ameriških razmer. Po njihovem računu ima dolar pot kron. pa mislijo, tla io tudi v resnici toliko vreden. Šolo kadar pridejo som, spoznajo, tla so tukaj no more tako računati kakor doma. Kapitalisti pa špekulira io ravno na njihovo nepoznavanje razmer.
Tako obljube torej niti delavcem, ki se hočejo naseliti, no koristijo, temveč so jim šokdljive. So bolj pa škodujejo seveda ameriškim delavcem. Kajti najrajši se obrn ea io kapitalisti v tujino tedaj, kadar imajo ali pa pričakujejo boj s svojim delavci._
Evropska vojna je strašna; ali večni boj delavstva za boljši vsakdanji kruh ni nič manj straSsn.
DROBTINE ZA SOCIALNO REÔITEV
Pri preiskavi o velikih dobrodelnih ustanovah in sedanjem social nem nepokoju na industrijclnem polju je izpovedal pred zvezno komisijo za industrijelne zadeve v četrtek znani veleindustrijalec Daniel Guggenheim. Po njegovem mnenju bi se položaj zelo izboljšal, če bi se na velika premoženja dežele po smrti lastnika naložil na dedščino primeren davek ki bi prišel v prid delavcem. Nadalje naj bi vlada ustanovila posredovalnice za službe. Končno je priporočil tudi vladno oskrbo za postarne delavce.
Guggenheim je izjavil, tla zagovarja kot kapitalist ta priporočila, kljub temu, da so nekatera teh temeljna načela socialistov.
Mister Guggenheim se moti; to niso socialistična temeljna načela ampak le posamezne točke minimalnega programa. To so drob-tine, ne pa hlebec.
LISTU V PODPORO.
S. Zahrit* :>(!.•, .1. Ktx'jan 50«», .1. Ko-<V\ar "»0r, A Orel 50<\ A. (Sontiàa 50e, P. I*lenieh .lic, J. satina 2."», K|«rv. «<<><•. klul» i/ blagajne ♦"».on. \'*i v CJ«rr**tt. Pa. — Mary Jure 2.V, Fminv Bobtf 23o, (•«•rt ran<l Ž»'rov ni k •_'."»«•. Mary Na-Ijovzki 15o, JuMina CH'1«'/. l.V, Kr«n ¿¡Skii Afl>o l.V, Amalija Zupaattiê 2.V, Tony Prifinikar ¡i.V. V«»» ¿laniee dr. "Nto.li'inVk pod tkalo*' *tv. 213 S. N. P. J. v Clinton, Ind. Krank tlolol» US', .1. SM\iM'k 5l><\ V. Marjeti«* 2.V, V. Kristan Idr, T. Majiritor UV, K. Zalar 2.V, K. Kopar lit«-, A. K oni pare lfto, A. £idan*«>k 2V, M. Bambif 50c, .1. Va-l< nriè lOr, K. Kolik 10c, .1. Cudvart 10«-, .1 .Fane 25e. .1. .fori.*' 10t\ K. (Ja Apari/1 10e, .I.Kt^ir 2.V, A. Varava •J.*»«1, .1. K«<<lnak ¡J.V, H. Novak 25e, Nabrala Ivan Xnrova in Krank Ali«' \ Pittr-hnr^h, Pa. — Slov. *or. klub Stv. IIS v Canon<*bury, Pa. $2.00. Mr. "Slovenski narod" štv. 1 ■*>.'{ S. V. 1'. ,1. v YounjMow n. O #1.50, — l>f;- 14 Zvon-<Vk" Stv. 2ot> S. P. .1. \ C.ros«. Iv«*-t ] .rt". Lepa hvala vsem.
IZKAZ DAROV
/u *trnjkujo»V «-lane društva "Dobri
bratje" itv. v Bridgeport, Ohio.
Preejli amo o«l »ledečih: Anton Pri rno/irh, Clinton, Tnd.. #22.00. (>.| dr. "Slovenski bratje" it v. 2:1. #<(.0.1. Od druAtva "Zaveznik'' *tv. #2.50. Od društva "Zvrsti bratje" *tv. 70. ♦I.4.". Od drnAtva " Ilirija" *tv. 24. #1.58, Od druätva " Kdinoit " »tv. 7. #.">.00. Od društva "Delavec" -tv. 51. #1.7."». Od *ol>rata Jo#ef Onim i r. Vukon, Pa. +:t.."t». Od društva "Skala" štv. Vi #2.SO. Od društva " Hrat je trdo »toj me štv. fl.". .fl.70. od droit va "Zarja svobode" It v, 11. #16.00. Od društva "Hndar" štv. #3.00. (M. društva "Moj dom" *tv. 14. #.1.00. Od drultva "Avstrija" It v. #4,70. Od društva "Zavedni Slovenee" Itv. 4. #4.20. Od druAtva " Roarziuflko" *tv. 72. #2..50. Kakor omenjeno v prošnji *e bo v*ak najmanjši dar porabil edinole za a*ea-ment drultva, in to le za ti«te brate, kateri '«o prizadeti v Itrnjku. Nnj-snxne.ila hvala dniltvom in daroval-eem! V imenu društva 'Dobri bratje'
Louia T/enjnk, tajnik.
John Sterk, blapajnik.
ÔTIRI LETA.
Pravkar smo prejeli od uir. M. Bilta iz Forest City, III., pismo, ki sc glasi takole: "Bolehal sem štiri leta in poskušal doktorja za doktorjem, a brez koristi. Potrošil sc mnogo denarjs. Nazadnje sem odslovil vse doktorje in pričel u-živsti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Z velikim veseljem naznanjam, da sedaj lahko opravljam najtežje delo, ne da bi se utrudil, in počutim se zdravega in krepkega. Smatram jo za najboljše zdravilo i ti Želim priporoča ti vsakomur, ki holuje na svojem želodcu. Mike Bilto, R. b\ D. 1, box 50, Forest City, 111." Ljudje ki jih nadleguje kaka težava na prebavi,. bolečina v želodcu ali drobu, ali prehlad teh organov, naj ga uživajo. Ce%a $1.00. V lekarnah. .los, Triner, izdelovatelj, 133.1—1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Bolestne mišice v hrbtu jc na-drgniti s Triner's Linimentom. Cena 25 ali 50e, po pošti 35 ali 60c.	(Advertisement.)
DENAR V ZEMLJI, KI KRAT OBRODI.
DVA-
Tu je prilika z« ljudi, ki žive od vsakdanje mezde, tla si opomorejo do kmetije. Z malo vsoto si lahko kupite kmetijo v Arkansasu afi Louisiani, kjer si jc že marši« kateri Evropejec opomogel. Prodaja se po $12 do 15 a ker. Povejte nam kakšne narodnosti ste in tlali vam bomo pojasnila o napredku ljudi vaše narodnosti v teh državah, ki imajo ugodno podnebje. Pišite še danes za pojasnila na L. M. Allcn, P. T. M., Ročk Islantl Lines. Room 718 La Salle Station, Chicago, 111.
(Advertisement.)
CHAS. J. OCASEK, M. D,
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADN1 SI RANI CH1CAGE.
DsMravno že star zdravnik, vendar se do setlaj le ni nikdar posluževal oglasov. Kdor je bolan naj se zaupno obrne do njrira. Kadar ste bo'ani, ne hodite k raznim ztlravn lkim mazačfm; edinole zdravnik, kpteri je ve št svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE VRE 8 do 10 dopoldan, in od 1 do.'? popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawndale 3133
VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH U WISCONSINU NI.
To je gotovo! Ravnotako je go tovo in resnica, da se v okraju Chippewa dobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo krasno okolico in rodovitno zemljo na kateri obrotle raznovrstni poljski pridelki; tudi tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine a krov sčiščenega zemljišča. Ob na šem svetu teče bistra roka Chippewa s svojimi pritoki: v obilici je tudi kristalno čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj od4filj*is železniška .postaja mič noga tnostooa Cornell j tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Falls, eno naj večjih most scvero-zapadnoga Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam 5o danes po natančen popis naše zemljo, ki ga pošljemo brezplačno. Aker od $lfi —$20. Vozno stroške povrnemo, ako ni Vso to ros, kar pišemo. Ztlaj je šo čas, tla si oglodate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA
DRUŽBA, 198 — 1st Ave, Milwaukee, Wis
PIIONF; CANAL 101«
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglj^en Bivši Martin Potokar place
Svete pivo v «sinkih in buteljkah in druge raznovrstne pijane ter unijake smodke. Potniki dobe tedno prenttftafe za nizko ceno. —Postrežba t<tfna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom »e toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Rudne Ave.. Chicago. Ill
Pazile na ti
Ničvredne pooared-he slavnega 1'ain E*peJler-ja dobite tasto. ako niste parni. Pazite na aidro in ime Kichter 26e in 60c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ad. Richter & Co.
74-80 Wiihligtoa SI.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIC moderna gottilna. ,To£i pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Bine Islnad Ave.
Ohicsgo, m.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa it vsib sodiščih
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, ftt. sobe 10W
133 W. WASHINGTON STREH
CHICAGO, ILL. Tslefon: Main 3989
Dr. W. c. Ohlendorf. M. D.
Kdramlk sa natranje balami in raaacalalk. .adrarmiika pretakava brasplata«—pía teti j« It tdrarila 1924 Blue laUmê Ave., Chicago. Urad aje ed 1 de S pepel.; »d T tie 9 aveter. Iivea Ckieafe ftiveéi belaiki aaj piieje eleveaeMe
sell phone 1311-j fisk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Bulici* Si. Pittsbirgh. Pa
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodovice. mineralne vode in rasnih neopojnlh pijač.
1837 8o Piak 8t Tel. Canal 14<H
LOUIS RABSEL
moderno urejen ealun
là 460 GRAND AIE.,	KENOSHA, VIS
Telefon 1199"
Ji. A. FISCHER
Buffet
Ima na raapolago vsakovrstno pi ve vino, tauodke, Ltd. Izvratai proctor sa okrepéilo. S7M W. 26tb St.,	Ohlcafa, IU
Tel. Lawndale 1761
Socialistične [slike in karts.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisbm.
"Prohibition Dope" z angleškim nspisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2cl 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vm kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St.,
Cleveland, Ohio
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in na-deljo vefer neuraduje. Tel. Canal 476.
1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lawndsle
V-Važno upražanjef
II A mi opravi
MM	najbeije m i>«|C*«ijC
Konzularne
sodnijske vojaške/fflV 907	^
8
KO té A' A n té
delničarjem JU008L ZA DRUŽNE TISKARNE NA ZNANJE!
Glasom zaključka direktorija Jugoil. zadružne tiskarne (South Slavic Oo-optrutive Printery) dne 19. januarja t. L, se vrii v nedeljo dne 21. fsb. ob 10. dopoldne, na 1830 So Racine Ave., Chica go, Ul.
OBČNI ZBOR DELNIČARJEV
Na dnevr.em redu bo razpust
korporacije.
Direktorij J. Z T (S S C. P )
Drobne vesti.
Sv. Benedikt v Slov. gor. V torek, dne 15. jan. zvečer ob 10. se je obcitil na nekem drevesu blizu svojega doma pos. iu prejšnji župan drvanjski Martin Tomafič. Vzrok? Nesmiselna, popolnoma nepotrebna, pa dolgotrajna tožba zaradi par i«Skavih orehov, katero jv izgubil. Omraeil se mu je vsled tega razum in v tem stanu je izvršil samomor.
Samomor. Dne 26. novembra ob pol 1. popoldne je skočila železniškega čuvaja hčerka A. Graf, stara 26 let, prvega železniške-ga mostu v Celju v Savinjo in se utopila. Opazil jo je pri mostu na straži stoječ vojak. Truplo so valovi odnesli in i?a še dosedaj ni bilo mogoče najti. Vzrok samomora je neznan.
Poskusen samomor. 26letni Mi loslav Sartorv, rodom i/. Ljubljane, je šel pred dvema leti prostovoljno k vojakom in je dosegel saržo narednika. Začet kam izbruha vojne je šel na južno bojišče, kjer ie bil na roki ranjen in se je dosedaj zdravil v zagrebški bolnišnici, kjer je skoraj že po-IK>lnoma okreval in se sa-molastno pripeljal v Ljubljano ter še? na ravnost k svoji materi v Kožni u-lici št. 35. O tem je bila obveščena policija. Sartorv je zaznal, da ga policija išče. pa je šel iz stanovanja na hodnik in se ustrelil na levo stran prsi nad nicein ter se opasno poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali v garni-zijsko bolnišnico. Nesrečnež menda ni bil normalen, v tem slučaju se mu je moralo duševno stanje vsekakor pa še poslabšati.
Velika nedelja. V soboto, dne 19. decembra, ob 1. zjutraj je o-grski brzovlak med postajama Velika Nedelja in 'Moakanjo v bližini pesniškega mostu povozil čr-novojnika Janeza Laksa, ki je bil prideljen železniški vojaški službi v Ormožu. Laks je bil takoj mrtev. Vlakovo osobje nesreče ni opazilo. Še le ko je ključavničar-železničar na Pragerskem opazil da so kolesa krvava in je našel celo nekaj zdrobljenih kosti zapičenih v kolesa, so prišli nesreči na sled. Takoj se je odredila preiskava, ki je dognala gornjo nesrečo.
Plačal vino z življenjem. Iz
Brežic poročajo: Na Bizeljskem je spil kočar Ivan Veršec na dušek liter vina. Nato se je zgrudil in umrl.
Vlom. Pred kratkim so vlomili neznani lopovi v kočo gornje-graškega škofijskega oskrbnistva na Travniku pri Ljubnem v Sa-vinski dolini. Razbili so sipe ter odnesli vse, kar so mogli, kuhinjsko posodo, perilo itd. Škode je čez sto kron. Orožniki zasledujejo vlomilca.
Vlomilci. Pred kratkim sta poizkušala ponoči vdreti skozi okno v prodajalno. Doroteje Kregar v Dravljah dva tatova, a ju je pregnala lastnica, ki se je zbudila. Dve uri nato zbudi Kregarjevo zo|Kit neko šumenje. Vstane in vidi v prodajalni dva možka, ki sta vlomila skozi okno. Pobegnila sta takoj, ne da bi bila kaj ukradla; eden skozi okno, drugi skozi vrata. Zaprli so nevarnega tatu Lovrenca Dennoto iz Stare Loke, ki je osumljen vloma. Izročili so ga deželnemu sodišču obenem z njegovim tovarišem. — Iz Mirne peči poročajo: V tukajšnji župni cerkvi je bilo vlomljeno v dva nabiralnika milodarov in iz teh po brano približno .10 K. Tat je pri tem rabil dleto. Zadnje čase se klati več mlajših sumljivih ljudi po tej občini. fle se kak tak poda v cerkev, je zelo umestno, da gre kdo za njfm in ga opazuje, da se bodo prišlo tem nepridipravom na sled. Tudi od Mimo poči proti Novemu mestu jo več posestnikom ukradena perutnina. Zdaj za praznike tatovi isto prodajajo, istotako je v Prečni župniku po-
kradene več koruze, katero tatovi noaijo prekupčevalcem. V mlinu Lueg (Luknja) je izginil mlinar. Z njim je izginilo mnogo mernikov j»¿ciiicc. Se li je dogodil umor mlinarja ali je pa sam mlinar o-kradel gospodarja Seidlna, še ni znano. Zadnje čase so pač zaprli več v obližju Novega mesta sumljivih postopače v, kateri so prodajali pšenico trgovcema Grmu in Pančiču. Mogoče so ti kaj v zvezi z omenjeno tatvino.
Nevaren tat prijet. Po Spod jem Štajerskem iu po Dolenjskem n<» je klatil kake štiri mesece neki nepridiprav, ki je podnevi, ko so delali ljudje na polju, vlamljal v kmetske hiše in kradel. Celjska orožnika strsžmojster Ignac Kra-mer in četovodja Fran Goriup sta v celjski okolici prijela tatu in ga izročilu celjskemu okrožnemu sodišču. Vlomilec, ki se piše Ko vač, se je vedno legitimiral s ponarejenimi listinami. Išče ga s tiralico tudi Ijubljai^ko deželno so diftče radi tatvin. Ukradene stvari so vredne do ¡1000 kron.
Prijet tat. Iz Podsrede pišejo: Tata namesto srnjaka je dobil o-skrbnik Gorišek neko nedeljo, ko je šel na lov na srnjake. Že več let so sinila drva iz raznih gozdov, pa se ni vedelo kam, ker je uzniovič kradel le ob nedeljah, a v jife»j se je vendar ptiček vjel, ko Jt* kradel drva župana Preskerja Za ta čin je plačal županu 20 K, da ga ni tožil. Nekoč je tega uz-nioviča prosil neki kmet, da bi mu v nedeljo otavo na travniku obrnil, pa se je možato odrezal, da je greh. Isto nedeljo je dotični uz-movič ukradel istemu gospodarju koš hrušek.
Ogcni. Dne 15. decembra ob i) zvečer si- je Zelo posvetilo v No-eni nieslu. ljudje s<» prišli na trg u iz kapiteljske cerkve so gledali »giljegasci, kje bi im) ogenj. Vse je. mislilo na bližnjo vas Itagori. Poizvedeli pa so, da je urorelo v Kotu, občina Prečna, in pogorelo gospodarsko poslopje «laaeza (Jač-nik. Zažgala sta do H let stara («ač-uikova sina. Zakurila sta v hlevu, "•< š, saj lahko takoj pogasiva, kar se jima pa ni več posrečilo. Ziro-relo je vse, vrhu tega tudi dva prašiča, sama pa sta se še pravočasno rešila. Zveplcnke je mati pustila na ognjišču, do katerih sta ta dva prišla.
Požar. Dne 25. decembra je nastal požar pri posestniku Janezu ¿Comparé na l atju pri Vipavi. Hilo je že pozno zvečer, ko je izbruhnil ogenj hkratu na dveh krajih .n napravil omenjenemu posestniku škode do 60.000 K. Ogenj je uničil gospodarska poslopja, dvoje goved in več hektolitrov vina. /.ažgal je iz jeze in maščevanja posestnikov brat, s katerim se je ravno zvečer prepiral. Požigalca pa je orožnik takoj drugo jutro prijel, ravno ko se j<- nameraval vtopiti v reki Vipavi. Kmalu nato, ko je nastal ogenj, je prihitelo vojaštvo z dvema eaalnikotna in o-mejilo ugenj ter rešilo več stvari pred ognjem.
Bočna pri Goriijcmgradu. — Strašna je • bila tukaj nedeljska noč dne lil. decembra I. I. Ob 10. zvečer so se skoraj naenkrat vnela tri gospodarska poslopja tukajšnjih posestnikov, po domače: Pireka, Kuharja in Zgornjega Novšeka; ogenj je zaplamtcl s tako močjo, da še vse živine ni bilo mogoče rešiti; zgorele so tri krave in nekaj svinj. Požar je morala zanetiti zlobna roka in ni dosti manjkalo, da bi bila cela vhs Močila v ognju. Od vseh strani je prihitelo ljudstvo in gasilo z vso pridnostjo do 5. zjutraj. Zraven domače požarne hrambe so delale z nadčloveško močjo posebno one iz Šmartna ob Dreti, iz Gornjega-grada in iz Ksaverija.
Vlom. Neznani tatovi so vlomili v gostilno in trgovino Mateja So-klira v Konjuški ulici v Ljubljani. V kuhinjo so prišli z dvorišča skozi okno, od tam pa v gosti-livo in trgovino. V trgovini so vlomili v dnevno blagajno ter iz nje pokradli okoli 30 K. denarja. Svojo srečo so nato poizkusili tudi v god-benem avtomatu in tudi v tega vlomili ter iz njega pokradli do zadnjega vinarja. Za nameček so si pa še nabrali v trñovini konjaka, cigaret, salami in klobas, nato pa nemoteno odšli. Tatovi so vseka-ko morali biti z razmerami prav lobro znani.
Posledica poneverjenja. (iraški listi poročajo: Tovarnar inženir Kihard Schlimp je tožil senatnega predsednika dvornega svetnika dr. Ploja in pa odvetnika dr. (Vr-
nadaka zaradi solidarnega jemal va za sirotinsko premoženje v znesku 74.000 kron, katere je po-neveril baron Kornelij llahn, ker sta svojce s sn o dr. Ploj kot s«>vu-ruh in dr. Ccrnadak kot branitelj potrdila, da se je premoženje izročilo baronu llaliuu. Sodišče je izjavilo, da solidarno jamstvo obstoji, ker sta oba toženca marsikaj opustila, kar bi bila dolžna storiti.
Dober plen je napravila državna policija v Ljubljani dne 22. decembra. Zaradi zanimivosti hočemo zadevo nekoliko obširneje izjasniti. Dne 21. dec. je pripeljala prodajalka obuval Marija Kogojeva v Plorijansko ulico pred hišo št. 13, kjer stanuje, zaboj čevljev. Ker ga ni mogla sama nesti v stanovanje, je naprosila nekega slučajno mimo idočega, sicer nji neznanega, civilno oblečenega človeka, da ji ga pomaga spraviti. Ko je bilo delo končano, je segla v ročno torbico ter dala neznancu iz hvaležnosti za par smodk, potem pa zaprla torbico v kovčeg, Mož se je zahvalil iu odšel. Pozneje, ko Kogojeve ni bilo doma, je prišel dotični civilist s tremi vojaki 97. l>cšpolka zopet nazaj v stanovanje. Vojaki so začeli s služkinjo plavšati, medtem pa se jo civilist, Mario so ga klicali, splazil h kov-čegu, vanj vlomil in ukradel ročno torbico, \ kateri je bilo-okoli 700 kron denarja. Nato so odšli. Kogojeva je pa denar pogrešila šele drugi dan in seveda takoj ovadila tatvino policiji. Ta četvorica je zahajala prej tudi k brusaču Kraigherju. Iz neznanega vzroka.so njegovi ženi pred par dnevi "posodili" :»() K. Ko so pa 22. dec. srečali •ia Bregu Kraigherja, so zahtevali omenjenih ">0 K. nazaj, se začeli z njim preoirati in so naposled postali tako nasilni, da jih je policija povabila na stražnico v K rakovem. Tam so jih preiskali in dobili pri njih mnogo denarja. Policija je pa posebno pozornost obrnila na glavarja četvoriee Mario in mu sezula čevlje. In tudi tam je bil denar. Pa še nekaj važnega. Poročimo je bilo, da je bilo vlomljeno v trgovino in gostilno Mateja Sokliča v Konjušni uliei. Tat s»- jy tam sezul in pred odhodom pozabil pred hišo eno krpo (cunjo), ki jo je rabil za obvezo nog, drugo pa vzel s seboj. Policija je dotično krpo dobro spravila, in ko se je moral ljubeznjivi Mario sezuti, je Itilo vse jasno. Mario j«' namreč še vedno imel v čevljih krpo — par najdene pred Sokoličevo hišo. S tem j«- bil tudi ta vlom odkrit. Sumijo pa. da je ta četvorica vlomila tudi v kapelico na Kmonski cesti in tam pobrala iz nabiralnika ves denar. Vse štiri tičke j»' poli •ija nato oddala pristojni oblasti ter s tem rešila, vsaj kolikor je dosedaj znanega, kar tri predrzne vlome.
O utopljenki v Savi pri Breži dih se je izvedelo, da je identični! s hčerjo Pavla Drobesa, posestnika iz fcav, z imenom Katarina. Dva dni pred smrtjo je še stanovala pri posestniei Ivani Kušarjevi v neki podstrešni sobi Tja je prišla njena mačeha, s kalno sta se sprli in ji je grozila z zaporom, ker ji je baje vzela prstan in malo sukua. Nesrečnica je svojcem pisala razglednico, s katero se od njih za vedno poslavlja. Od tega časa ni bilo več slišati, o njej.
Požar. Ponoči od 29. na 30. novembra je ob eni uri na pristavi deželnega glavarja Leopotos »»« rona Aichelburg-Labia v Khren talu izbruhnil požar in je pristava
krmo vred pogorela, sivino so rešili.Škode je 30 do 40 tisoč kron iu je deloma krita po zavarovanju pri deželni zavarovalnici. Ka-ko je nastal požar fii dognano.
Vlom. Te »Ini je bilo vlomljeno
v	kajžo prevžitkarice Barbare Klemeneičeve v Kamnom vrhu, občina Gradišče. Neznani storilec je ukradel 60 kg fižola nad 100 kg pšenice, 3 kose domačega plftt na in veliko ruto. Posestniku Ivanu Hribarju iz Žirovnice pri Cerknici je bilo iz nezaklenjene nosode polagoma ukradenih 250 kron. Storil je to neki 171etni fant, ki je prihajal večkrat na obisk ter izvršil neopažen tatvino.
Vlom. V noči na 28. novembra ie bilo vlomljeno v gostilniško sobo -Valentina fremrova v Bleko-
vi	vasi pri Logatcu. Storilec je ;x*kal najbrže samo denar. Vlomil ie v neko omaro. Ker pa denarja ni našel, se je zadovoljil s 300 cigaretami in novim sivim- havelo-kom.
Nevarna tatova. Krati Pueihar iz Šmarja je zadnji čas kradel po domačem kraju; nekemu mesarju je ukradel svinjsko glavo, ki jo je potem skuhal v nekem gozdu iu pogostil več fantov. Nu Viču je ukradel v neki mesnici 12 kron Tam so ga prijeli in izročili dei. sodišču. Bil je že večkrat zaradi tatvine kaznovan. — Vinko Lust rek iz St. Vida, nad Ljubljano je šele 19 let star,pa ga že poznajo razna sodišča, kaznilnica v Mariboru iu prisilna delavnica mu jc prišla sedaj v vrsto. Kant je svojo "karijero" začel z goljufijo. Pritepel se je k nekemu posestniku in mu je na t vezi I, da je knežji sin, da se je pa izgubil in ga njegov bogati oče-knez že išče iu bo mu dajal denar, hrano iu stanovanje. Ko pa mu je odštel nekoč skupaj 80 kron, je "plemenitaš" izginil. Za to je dobil mesec dni zapora. To ga pa ni poboljšalo. Kmalu zopet, ko je bil prost,.je izmaknil nekaj stotakov, za kar so mu naložili na grbo 7 mesecev in ko je zopet te prestal, je v Radovljici ukradel 1600 kron, katere je na Ogrskem v kratkem zadihal, a ko je bil nato prijet, je dobii pri ljubljanskem sodišču 1 leto zapora, katerega je prestal v kaznilnici v Mariboru za nameček pa še prisilno delavnico, v katero so ga sedaj odtirali. Pa mislite. da je malopridnež sklenil, da se bo poboljšal? Ne. nasprotno. Svojemu znancu je pred slovesom pravil, da komaj čaka, da bo zopet kje. "sunil" par tisočakov.
Iz strahu se je hotel usmrtiti.
V Ljubljani rojeni 20letni M. Sar-tory je šel pred dvemi leti prostovoljno k vojakom. Kot narednik j«> bil na južnem bojišču ranjen in je bil nato v bolnišnici v Za grehu. Skoro ozdravljen se je nripeljal brez vsakršnega dovoljenja k materi v Ljubljano. Začela pa ga je zasledovati policija in Santorv se je najbrže iz strahu ustrelil v leve prsi. Težko ranjenega so prepeljali v vojaško bolnišnico. Sartorv je storil ta svoj obupni čin najbrže v hipni zmedenosti.
Drzni ljudje. "Jaz sem iz Galicije", tako je bil že marsikdo pozdravljen od siromašnih galiških beguncev. Ker milosrčni ljudje tem siromakom (posebno mriogo je žensk) radi kaj darujejo, so jih začele tudi naše "beračice po poklicu" posnemati. Predrzne so tako, da ti pridejo celo v zasebno stanovanje ter moledujejo: "Jaz sem iz Galicije" ali "Jaz sem iz Przemysla". Naprej pa ne gre. Ako molčiš ter sežeš v žep, misliš da si pomagal begunki, na si do mači navihani beračici, ki je cesto še delomožna; ako jo pa kaj vprašaš, jo pa tiho odkuri dalje, boječ se. da se z materinščino ne izda. A še drznejši slučaj se jé že dogodil. Pojavil se je domač začasni pohabljenec ter poprosil pri neznanih ljudeh miloščine za svoje otročiče, katerih da ima celo kopico, a je bil v Galiciji ranjen, sedaj morajo pa ubožci stradati, ker še zaslužiti ne morejo. Kdo bi se ga ne usmilil? Kako je pa biln stranka presenečena, ko je pozneje izvedela, da "črnovojnik" Galicije jle nikdar videl ni.
"Ako si nameravate naročiti STafofon, ali importirane sloven ske grafofonske plošče, obrnit* se name. Imam v zalogi tudi ure. verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo."

Pošiljamo denar v staro domovino cenejše—kod kedaj popre)!!!
Sedanji ta» po&lljamo denar po »ledetlb cenah:
10 kron 20 kron 50 kron 100 kron 200 kron 250 kron
za
za
$ 2.05 $ 4.05 za $ 9.95 za $19.65 za $ 19.25 za $49.20
300 kron za 350 kron za 400 kron za 450 kron za 500 kron za 1000 kron za
$ 58.95 $ 68.85 $ 78.50 $ 88.45 $ 98.00 $196.00
Hitite poslati sedaj ! Izrabite ugodno irlllko! Zi denar )im¿iaoi
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave.f Chicago, III.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chleago.
KAPITAL $500,000 00 VLOŽENA GLAVNICA $2,300,000 00
JAN KAREL,
HHKDSEDNIK.
J F ŠTEHINA
blagajnik
NaJe podjetje je pod nadzorstvom "Clearing Houaa'' čikaikik bank, torej je denar popolnoma aigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poAtne hranilnice Zdr. držav. Zvriuje tudi denarni promet 8. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in četrtek je banka odprta do 9 ura zvečer.
Denar vloften v naio banko noal tri procent«. Bodita urejerenl, da ja pri nas denar najoten varno ln doblčkanoano.
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-gahje, uniforme, pečate in vse drugo o, obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO., 2711 South MUlard Avenue.
CHICAGO, ILL.
11 Cenike prejmete zastonj. -:-
<»
Vse delo garantirano. ¡
in to so:
5 priatnih pijač, Kranjski Brlnjevec, CUlvovlc, Troplnovec, Grenko Vino 1*
Highlife Bittera. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska «amostojna v Ameriki, ki importira ¿gane pijače naravno* iz Kranjakega. Naročite si poekuitni zaboj, koliko stekleni^ in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenic* Moje cene so nitje nego kjerkoli drugje, ker mi ni traba plačevati drazih agerrtov. Prodajam samo na debelo. Pilite po cenik. .
A. HORVVAT,
800 N. Chicago, 8t., JoUet, IU.
Edini slovenski pogrebnik j|
MARTIN BARETINČIC
324 BROAD STREET
TRL. 1475
JOHNSTOWN, PA. «j

NAZNANILO!
Naznanjamo, da so "Družinski koledarji" vsi razprodani in da naj nobeden več za istega ne pošlje naročnine, ker jih nimamo več v zalonl V slučaju, da ima kdo ie večje število koledarjev, katerih ne moro razprodati, naj nam iste vrne po expressu.
Dotični, kateri so naročili kole darje in še ne plačali naj nikar vedno ne poprašujejo za cene in račune. Zaključek direktorija " Juoslovanske delavske tiskovne družbe" se glasi, da se za to leto pri najboljši volji ne more dati nobenega popusta. Račun si toraj lahko vsakdo naredi sam. Pošlje rai toliko man je kakor po 35 cen tov komad — kolikor je plačal expressnih stroškov!
TRINCR5
1 elíxir
BiTTIR-WlHE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti, ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi r.arod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoie zdravje l>olj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
Trinerjevo ameriško zdrivilno grenko vino
X ;
/S?,TwiH' '
nohké viso
* To naravno zdravilo, obstoječo i z čistega rde-čopa vina in zdravilnih zoliič ima či»8tokrat zrlo hiter in dobor učinek, ako ho ga rodno utiva pri
okorelih Jetrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v eevih, krčih,
želodčnem kataru,
in pri v bo h boleznih, kjer jo treba hitro izč fcčenje trle.sa, ne Ha hi se pa oslabilo. To srodstvo ojača sestav ter gn usposobja, da deluje brez prenehanja. V boleznih ielodca, j^ter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
Izdelujoči kemik
1333 1339 So. Ashland Ave.	Chicago. IU.
Trin^rjev liniment imejte vrdno pri roki. Mofeče, d« f« ne rabit« danes, telo dobro vam bo uatregel jutri pri olajienju bolfiin » miairah ali sklepih. Cena 25c in 50c, po poiti 35c in tiOc.