„Danicau izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za č-etert leta 1 gl. 20 kr " gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za »/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica' dan poprej V tiskarniei sprejemana za celo letu 3 gl. Tečaj XLII. V Ljubljani, 18. vinotoka 1889. List 42. Prošnja k presv. Se~cu. O Serce. Serce milo. Zakaj te svet ne ljubi Serce mu vžgi v ljubezni Nikogar ne pogubi! Jeran. Pozdravljam te, presveto Serce. zaklad nebeški! Tu praha sin človeški Ponižno, serčno vneto! Ti grešnike prejčmaš S sladkosti polno silo, V ljubezni vse objemaš, O Serce, Serce milo! V ljubezni, Serce drago! Do smerti si žarilo. Za nas si kri darilo. Za nas — oj zadnjo srago! Še zdaj preljubeznjivo Tvoj žar vse duše snubi, O Serce ti ljubljivo; Zakaj te svet ne ljubi? O Jezus! vir sladkosti Iz serca ti izhaja; Ti večna luč iz raja, Končaj v nas temo zlosti! Nikar nas v ječo večno, Zveličar, ne pogrezni; Človeštvo reši ječno — Serce mu vžgi v ljubezni. Saj v naše odrešenje Nebeške si višave, Prestol zapustil slave, Da dajaš nam življenje. — Oživljaj svet merzlotni, Da služi ti, Te ljubi; Razsvitli um temotni — Nikar ga ne pogubi! Radoslav. JAKOB, po usmiljenji tožjem in apcstzlsksga sedeža milosti knezoškof Ljubljanski, vsem vernim v o je škofi je pozdrav in hlagoslor ml Gospoda in Zveličarja nt šeg a Jezusa Kristusa! ) Od nekdaj, dra.fi moji! ste kazali najiskre-neje sočutje s stanjem sv. Očeta. Spominjam na Pija IX preblazega spomina: na Leona XIII, našega sedanjega, slavno vladajočega papeža, in na lepe dokaze ljubezni in vdanosti, katere ste jim dajali o vsaki priliki. Naj je bilo veselje ali žalost, vsikdar je odmevalo v vaših .sercih. Zato smem upati, da bode tudi dogodek, ki se je veršil letošnji binkoštni praznik v Rimu in s katerim se je grozovito sramotila in zasmehovala kat4X na Laškem. Xjegovo življenje je p režal ost ikjs da bi vam ga obširneje opisa val. Le jedno hočem omeniti. Kot dijak padel je v Neapolu v roke nekega prostoraišljaka, *) Ta tehtni pastirski list se je bral ali se še bode bral s prižnice. naj ga zlagoma prinaša tudi ..Danica-, da ljudje to. kar so v cerkvi slišali, še doma bolj natanko prevdarjajo Vr. nekega takozvanega rrazsvetljenca". Ta ga je pripravil ne le ob vero, ampak tudi ob krepost. Od tod izhaja njegova sprijenost, in to je bil vir njegovih kasnejih zmot, v katerih je zabredel tako daleč, da ni tajil le temeljnih resnic ker-ščanstva, ampak sploh vsako vero. Lahko si primeroma mislimo, kakega duha je bil Giordano Bruno, ako vemo, da so ga celo protestantevske cerkvene občine izključile in izpahnile izmed sebe, dasi ga je družilo ž njimi enako besno sovraštvo proti papežu in cerkvi, in čeprav je bil jeden najbolj navdušenih preslav ljevalcev Lutrovih. Saj je bil tudi on enak temu, odpadnik od reda, duliovenstva in cerkve. In takemu možu postavili so letos, binkoštno nedeljo, v Rimu spomenik! Xi je škodljiveje in za javno nravnost po-gubljivcje stvari, kakor če se take časti skazu-jejo možem, ki niso imeli druge zasluge, kot sovraštvo proti veri in terpko sovraštvo proti cerkvi: ali če veljajo možem, ki so veliki v tem, da so prelomili zvestobo do svojih zakonitih vladarjev. ter se jim je tudi posrečilo, še njihove podložne v to zapeljati: možem znabiti tudi, ki se niso v nečimer drugem odlikovali pred svojim narodom, kakor da so vzbujali njegove strasti, mu v lepem, gladkem jeziku opevali zapeljevanje nedolžnosti in hudobijo ter z mamljivimi besedami ga zazibali v versko vnemarnost, če ne celo v golo nevero. Taka proslavljanja, ki se nekako redno ponavljajo zlasti od francoske pre-k uri je sem in odkar vpliv prostozidarstva bolj narašča, ter se kažejo v tem, da se postavlja nekako z namenom cela versta spomenikov, so pravi pogin javne nravnosti. Ker se ne ozirajo na sodbo sv. vere, in tedaj ne na sodbo Boga, najvišjega sodnika čez človekovo dejanje in ne-hanje. premotijo in popačijo tudi sodbo narodovo. Vsled tega ta nič več ne vpraša, kaj je tudi pred Bogom prav, in zato edino veiiko in zaslržno, resnično in dobro, lepo in plemenito, kaj je dolžnost in pravica: vidi le to, kar je svetu všeč. ter izgublja tako dan na dan bolj svoje versko in nravno čustvo. Ali si je pa mogoče misliti večjo nesrečo za kak narod, kakor če se mu popačijo njegova verska in nravna čutila? Toda prav zarad tega. ker so enaka prestavljanja tako mogočno sredstvo za zmedenje narodove sodbe ter za kvarjenje njegovih verskih in nravnih idej, prav zato se jih prostozidarji, prostomišljaki in prekucnili tako radi poslužujejo. Od tod Giordano Brunov spomenik v Rimu. Niso se pri tem menili za meniha kot meniha, ampak za odpadlega meniha; ne za duhovnika, marveč za duhovnika, ki je svojim cerkvenim predstoj- nikom in slednjič celo papežu samemu odpovedal pokorščino: ne za modrijana, ampak za nevernega modrijana: ne za spoštovanje božjih in cerkvenih zapovedi, ampak za njihovo zaničevanje. Stari nauki prostozidarjev so, kateri naj bi se s tem spomenikom poveličevali: nezvestoba proti cerkvi, upor proti papežu, prosta vera in prosta morala: z jedno besedo, oproščenje človeka od Boga in cerkve. Ta duh bi se moral v Giordano Brunovem spomeniku nekako vtelesiti in zmeraj bolj širiti med ljudstvo. Jako podučno je, da so si za odkritje tega spomenika izbrali ravno sveti binkoštni praznik. Nič ne pojasnuje namenov prostozidarstva bolj, kot ta okolnost. Kateri pa so ti nameni? Na mesto cerkve, ki se je začela binkoštni praznik, morala bi priti prostozidarska loža; na mesto Kristovo, protikristijanstvo: na mesto duha božjega, duh peklenski, duh zanikanja. Od tod klici: „ smert!" in „ob tla ž njimi", ki so se culi binkoštne dni po rimskih ulicah proti duhovnikom in redovnikom, kakor tudi proti propagandi, sve-tovnoznanemu zavodu za razširjanje katoliške vere. Zato pri sprevodu k novemu spomeniku razun prostozidarskih zastav tudi take — groza spreletava človeka, to povedati — v čast satanu! Zopet se je vresničila ob tej priliki beseda starčka Simeona pri darovanju Kristusa v tempeljnu : „Ta je postavljen......v znamenje, kateremu se bode nasprotovalo" (Luk. 2. 34.). Iz nasprotovanja proti Kristusu, iz zatajenja Kristusa in njegove sv. cerkve nastal je spomenik Giordano Bruna: to nasprotovanje, to tajenje naj kaže, vzbuja in podpihuje: to je namen pri napravi tega spomenika! — Ko so se leta 1870 Rima polastili, rekli so v razglasu, ki so ga o tej priliki izdali, da so to storili v imenu vere: da bi varovali cerkev proti napadom prekucije, in da bi branili in zagotovili veljavo papeštva proti prekuciji. Vedenje odločilnih italijanskih krogov pri napravi že večkrat imenovanega spomenika. in njihova naklonjenost temu početju nasproti pa zopet z novega dokazuje, da so svetno oblast papeževo zato uničili, da bi tem ložje pokopali tudi njegovo duhovno vlado in veljavo, če bi bilo mogoče. Lahko si mislite, kako je bilo pač sv. Očetu pri sercu, videč toliko gnjusobo na svetem mestu. Sami nam razodenejo v slovesnem nagovoru, katerega so govorili 30. junija v zboru kardinalov, ter ukazali ga razznaniti tudi vernim po celem svetu. Sv. Oče pravijo: (Dalje nasl.) O redovnem poklicu. (Konec.) Kaj naj stori novic, če se mu zdi začetek pretež a k? Zbežati po lastni glavi je najnespametnejše. Vsak novic moral bi imeti sklep: „Ne grein prej. dokler ne reko predstojnki, da sem nesposoben za red." Kajti kakor smo že povedali, predstojniki imajo odločevati gledč sposobnosti pri novicu. Kdor hoče kot novic sam to odločiti, ta samega sebe slepi', ali pa se moti v lastno škodo. Okoliščina, da čuti novic v novem poklicu premnoge težave in skušnjave, še ni dokaz, da je nesposoben za samostan in nepoklican za redovniški stan. Morebiti namerava ž njim naš Gospod Jezus Kristus isto. kakor s svetim Pavlom, o katerem je dejal: rPokazati mu hočem, kaj mora terpeti zaradi Jezusovega imena." Ako pa grč svojeglavno proč, ne bode mu On pokazal, pa tudi ne ga pripeljal do one svetosti, do katere ga On želi. Nihče ne more in ne sme samega sebe poklicati, temuč prejme klic od Boga. Zato pravi Jezus: Ne vi ste mene izvolili, temuč jaz sem vas izvolil." Če pa ne moremo samih sebe poklicati, tedaj ne smemo tudi sami, to je, po lastni glavi, proč iti. To je greh proti poklicu. Gorje onemu, katerega je Bog poklical za redovni stan, pa mu postane nezvčst, ker mu zbeži kakor Jona! Gorje onemu, katerega postavi Bog na kako mesto, pa ga o smertni uri, ko se dobro in hudo povračujc, ne najde tam. Gorje vojaku, ki je zapustil stražo iz strahu, strahopetnosti. iz meržnje do trudov stražne službe, h kateri ga je Bog poklical. Kdor ima um. naj razume. Kaj naj stori novic, ako se mu toži po domu? Domotožje je praznota serca, ako pogreša znane osebe ali reči'; imajo pa dolgčas ravno tako ljudje kakor tudi živali. Čem bolj je nenavadna nova domačija, čembolj je kdo navezan na staro, toliko bolj čuti oddaljenost iz domovine. Kaj je tu storiti? Skerbeti je treba, da taka drevesca v novi, nenavadni zemlji kmalu zopet krepko klijojo in se spodrastejo. Dobro utegne biti, da dobč take osebe, kako zabavo, bodisi, da se s čim razvedrujejo, ali pa da se pečajo s kakim zanimivim delom, da se s tem odtegnejo mislim na domače kraje, predmete, osebe, ter da jih naposled pozabijo. V tem oziru ima Natal v Afriki jako primčrno podnebje in okolico, ker ima mnogo sličnosti z domačimi evropejskimi griči, s tirolskimi snežniki, z zelenimi pašniki avstrijskih dolin (zelene Štajerske), z golimi pečinami in soteskami promnozih švicarskih pokrajin. Zato je že od nekdaj moja navada, peljati ptujce precej perve dni po polji in po livadah, ter jim takoj sperva pokazati vsa poslopja, mline, vodna dela i. t. d. Kavno tako tudi celo našo obertnijo in umetniške naprave, da dobe pravo idejo o velikosti naših del. Pri tem se tudi zgodi, da se vsakemu priljubi kaka stvar, kako delo, da dobi posebno nagnjenje za kak predmet, ki ga je v domovini zapustil. Potreba je tedaj, da vsakdo, kdor čuti domotožje, povč to svojemu predniku, da ga ta ozdravi. Prikrito domotožje škoduje poklicu. Se li s m č tudi brez duhovnega svetovalca iti v samostan? Zamore in sme se v slučaju, če nima nobenega, kateri bi imel dovoljno znanje in dobro voljo. Jaz sam sem postal trapist. brez sveta od kacega duhovna, še celo proti svetu nekega redovnika. Bil sem takrat v pokrajini, kjer še trapistov poznali niso. Nisem mogel tedaj vprašati o tem. Kmalu po svojem vstopu v red sem vprašal za svet nekega redovnika v Jeruzalemu. in le-ta mi je odločno odsvetoval zveršiti svoj namen. Pa vendar sem šel. Vzrok, katerega je, protistavil. mi ni bil zadosten. Dejal je: _da med svetom lahko bolje delujem, nego v samostanu." To pa ni pervo vprašanje, kje lahko več koristim, temuč kje je za mojo dušo bolj koristno. Sicer pa menim, da se je oni svetovalec motil; kajti če bi ga bil poslušal, ne bilo bi sedaj ni Maria-Zvezde, ni Maria nn-hill-a. P. Fr. Ogled po Slovenskem in dopisi. Na Korvu(Korfu)2s.sept. 1889. Srečno, s pomočjo Božjo, z varstvom bi. Device Marije, sv. Jožera in sv. Antona Pad. sem odplul iz Reke v Zadar. Spljet, Vis. Dubrovnik, Kotor in mnoga otoška mesta dalmatinska. potem v mnogo krajev in mest Albanije na otok Korv in v mesto istega imena. Tu zopet moram čakati 2 dni in jedno noč druzega parobroda. Tako godi se siromaku, ki težko na jednem mestu čaka onega parobroba. kteri naravnost ide v namenjeni kraj Sv. zemlje. Oni naravnostni parobrodi v Sirijo plovijo bolj redkoma. Ali zbog tega bode bolje bogata. zanimiva in podučijiva potopisna zbirka. — V Dalmaciji je za uboščeka še moč živeti; — ali tu na greškem Korvu je vse silo drago; komaj ko bi torbo zlatov imel — ali kaj še. ker komaj malo soldov imam. — Istina je. da kazal je v Terstu upravnik, da se samo 35 gld. '25 kr. plača do Jafe: toda ni kazal, da se to mora v zlati vrednosti plačati, potem pa še neke odstotke za gorsko in turško. Tak • doid»' naposled vseh stroškov za plovbo 50 gld. do Jafe. Hvala Bogu! sedaj imam plovbeni list plačan do Jafe; toraj. ako Bog dade. bodem gotovo došel v toliko zaželjeno Sveto zemljo našega Gospoda Jezusa Kristusa, bi. Device Marije i. t. d. — Ali joj meni. ker le še malo grošev imam! — Toda vse to me nikako ne žalosti; naj bode kakor hoče. samo da pridem na presv. Jezusove kraje. Znate, post že sedaj tako ostri imam. da naj se oo. Trapisti zb«»g tega le skrijejo. Telesa več ne počutim, da ga imam: ali ta revni osliček se komaj pokoncu d«Tži. tako j.' oslabel; — ipak se 11111 mnogo pot. sladk<> na smejem, osobito me je smeh lomil na jak<» nemirnem morju: drugi sopotniki, bolje siti. so čudno piskali in svirali in testament s svojo vsebino delali; ali m«»ni ni ništa težkega bilo. Morje in zibanje j«' iskalo svoj davek, ali pri meni ni moglo nič najti. Krasen je otok in mesto „Korv\ obiskujem kat. hiše Božje; ali še več in lepših je gerčko iztočnih razkolnih. čez kar se milo solzim. Aleksandrijo, okt. 1880. Srečno sem dospel v Egipt. 3 dni moram čakati odplovbe parobroda v Jafo. Tu opravljam božjo pot v slavo Jezusu, Mariji * in sv. Jožefu, ki so v tej zemlji živeli. — Isto tako v počeščenje sv. Marka evang., sv. Anastazija, sv. Katarine, sv. Antona in premnogih sv. puščavnikov in menihov in toliko druzih Svetnikov, ki so v tem mestu Aleksandriji in v Egiptu živeli, ter mnogi mar-temiške smerti zaspali in to zemljo s svojo kervijo pomočili. Obiskujem lepe in častitljive cerkve. Da Vi veste, kako se je Aleksandrija spremenila od takrat, ko so jo Angleži razstrelili in požgali. — Take čudovite lepote, umetnosti in razrednosti ulic, palač in vertov nisem do sedaj vidil nikjer. Tudi ne tako velike in lepe morske luke; vse je večinoma novo — samo oddelki proti Kafri so še prejšni. Katoliki tu so izverstni. v cerkvah vsaki dan obilo vernih vseh stanov, spovednice s spokorniki obdane. Božja irizi ima obilo gostov. Službe Božje — osobito sv. rožnega venca — se onih v Rimu ne strašijo. Vsako-verstnega dobrega, zanimivega in poučnega bom polno torbo nabral in jo Vam dal. Iz Natala. (Sužnost v Natalu v južni Afriki.) (Konec, i Tako piše P. Gerard. Pozneje pošljemo prošnjo do Natalskega namestnika. ki oni sodnijski odlok overže in zamorki oprosti. Potem se zopet obedve vernete v samostan, mati v žensko zavetišče, mlajša pa v šolo. Kaferska postava pa vendar še velja in taisto se lahko še vsak dan zgodi. Ta dogodek tudi kaže. kako neki ljudje o kaferskem vprašanji mislijo, kajti v „Natal Advertiser"-ju (časopisu Durbanskem) je nastal velik hrup, ker je namestnik proti postavi dve zamorki nam izročil. Ta članek je bil tako pisan, kakor da bi bila že vsa Natalska vstava v nevarnosti, in derznil se je — farizej — namestnika terdo opomniti, kako da naj s Kafri ravna. Takih slučajev lahko naštejemo brez števila. Kdo je pa kriv, da Kafri tako počenjajo? Nič druzega ne, kakor od Angležev odobrovana in varovana postava o _ukoloboli.M Če bi te ne bilo. bi tudi ne smel več oče za svojo hčer tirjati denarja, oziroma volov, potem bi ga prav malo veselilo na svoje stare dni toliko Ž6n vzeti, mnogoženstvo bi se ne bilo tako razširilo. Če mu pa deklice nič ne veljajo, jih rad pusti misijonarju, je vesel, če jih on izrejuje. podučuje in mu jih eelo rad da. ker je zato skerbi zanje rešen. Potem bode tudi on (mož), mnogo hitreje kerščansko vero sprejel, ko mu mnogoženstvo ne bo neslo dobička več, ne bode svojim ženam in otrokom branil spre-obemiti se. Vlada Natalska je toraj kriva; 1.) da se žene lahko kupujejo in prodajajo; 2.) da jih oni, ki jih je kupil lahko za premakljivo lastnino ceni; 3.) da se ne začne mladina čedno oblačiti; 4.) da jim Kafri šolo zabranjujejo; o.) da jim Kafer ne privošči misijonarja. cerkve in vsakega cerkvenega razsvitljenja; li.) da pri njegovi smerti celo njegov brat ali varh vse njegove žene in otroke kakor kako blago podedva in jih zamore ime'i čisto v hlapčevstvu, kakor lastni oče. ali soprog. Ali pa ni nikogar, ki bi se takim grozovitostim uperl? Ali ne vedo Angleži, da v njihovi naselbini tako sramotna človeška kupčija biva in vspešuje? Ali ni to sramota za izobraženo ljudstvo, za evro-pejsko deržavo? Ali ni to največja pregreha za kerščansko vlado? Ali še zasluži to ime? (Mesenemu človeku je vse priljubljeno, s čimur se mesenost pase; od tod nekdanje malikovavstvo. ki je nečiste podobe čislalo za bogove in boginje, kakoršne liberalci še zdaj namesto svetnikov in svetnic na stene obešajo; od tod nečista literatura, pred ktero laž-njivi „lepoznancia kolena klanjajo in se hočejo še za umne šteti; od tod nesramožljiva noša že pri otrocih, zlasti pri deklinah; od tod skazovanje nečistih predmetov pri komedijah, nesramno kretanje ženskih osšb; od tod razstavljanje pohujšljivih reči; po prodajalnicah; od tod nečisti romani in poezije; od tod nespodobni plesi, in še brez števila enacega, zastran česar se meseneži tudi boje verske šole!) Mi trapisti se bodemo zoper to sužnjost ravno tako bojevati začeli, kakor evropejski narodi zoper kupčevalce s sužnji mi v vzhodnjem afrikanskem obrežji. Vse one deklice, ki so bile 3 ali več let v naši šoli, so v veri zadostno podučene, ki so že ss. zakramente sprejele in so že zadosti stare in zmožne za možitev, se tudi omožč pošteno, če bi ne bile prisiljene v svoje poganske vasi nazaj iti. Sedaj stojimo na razpotji. Da se zamorejo z njih dobiti proste žene, jih moramo popred kaferske postave oprostiti. Če pa to storimo, potem se nam njihovi stariši upro, ker vidijo, da svoje vole zgub6, ker ne morejo potem več svojih hčera prodajati. Utegnejo po tej brezglavni angleški postavi tudi še male otroke iz šol \zeti (po tukajšni postavi zamorejo to storiti), in narn je pot do mladih sere zaperta (kakor bi radi liberaluhi tudi v Evropi storili!) Dosedaj se še noben misijonar ni dotaknil tega vprašanja iz strahu pred nasledki. Toda mi ne smemo tukaj obstati; s šolskim podukom ne smč naša delavnost nehati, niso zadosti le štirje ss. zakramenti, dobiti mora narod kerščanske žene vsled 7. zakramenta; brez tega je misijonsko delo samo na pol storjeno in dobri sadovi se zgube; ne smemo imeti samo podučenih kristjanov, temveč tudi kerščanske družine. Prišli smo sedaj do hriba, treba bode sedaj na hrib stopiti. Zato bodo naši prijatelji v Evropi kmalu več natančnejega o tem zvedeli. S pervimi zakoni bode mnogo težav zvezanih. — Omne initium fervet; vsak začetek je grenak. Ne smemo pa dalje čakati napada; moramo iti naprej, sami moramo napasti v tej bit vi, katera je tako silo važna, ki bode imela tako velike nasledke. To žalostno stanje naj katoličane opominja, da bi začeli zopet bolj moliti za spreobernjenje zamorcev. Skor čisto pozabila se je pozabila po Knoble-harjevi smerti bratovščina s sklepom: „0 Marija, nebeška Kraljica, prosi za uboge zamorce, da bodo z nami vred deležni obljub Kristusovih!" 0. Franc, opat. Uslišane prošnje Marije Pomočnice. Spreobernitev starega grešnika. Slava Bogu in presveti Devici Mariji, pomočnici kristjanov! V preteklem svečanu je prosil Don Bosko, da bi molil za necega terdovratnega grešnika. Prošnja je bila uslišana. Priporočenec, že nad devetdeset lčt star, si je dopustil dejati pod zglavje svetinjico Marije-Pomagaj, dasiravno se je hudoval, češ, da ga to moti. Toda Marija je zmagala. Že več .nego pol stoletja se ni spovedal; sedaj pa je opravil svojo dolžnost in šel očitno in slovesno k svetemu Obhajilu o veliki noči. Molimo zanj še naprej, da vztraja v dobrem. Iz južnih Tirol, 20. aprila 1887. D. Mario Alberto. Kmetic moli o slabem vremenu. Ojstri ti Sodnik čez grehe, Oh ne glej na naše spehe! Ti ko oče se obnašaš: Vabiš, žugaš, prizanašaš. Oj Gospod, usliši Svoje! Tebi se molitev poje. Glej na solzne prošnje naše: Daj narn zdravje, kruha paše! Vse nam pride s Tvoje roke: Solnce, — piš vali potoke, Zerno klije, rase, cvete; Polje, travnik hrani kmete. Šiba dela nam bojazen. Čutimo, zadeva kazen: Mili obraz, pol nevolje Kliče, naj storimo bolje. Jug in sčver, burja brije, Slana vžiga, ploha lije, Vse omahne, omedljuje, Grešnik sodbo pričakuje! Še pripčka noč viharna, Sapo jemlje moč soparna; Toča bije, zčl ovčni: Naši grehi so tepeni! Švigne blisk in strela vdari, Hiše, hlevi so v požari: Vest očita — Bog nas sodi, — Oče naš, usmiljen bodi! — Plakamo v nadlogi svoji: Nismo vredni biti Tvoji, — Prosimo — v nebo z rokami: Milostno poterpi z nami! Ljubi Oče, oče pravi, Pomiluj nas drevi — davi: Zbriši grehe nam neštete, Milo pogleduj na kmete! Včrno nadjamo se v Tebe, Ne zaverzi nas od Sebe; Blagoslovi z roko Svojo Vse stvari — molitev mojo! Žan. Marija Zvezdica. Kar ima zvezdic vse nebo, Svitla nobena ni tako, Ni bilo je, ne bo, je ni, Kot zvezdica Marija Ti! Bil v grozno temo svet zakrit, Nebeških milost zginil svit, Zakrival zlobe ga oblak, Kar je grešil Adam očak. A glej! v temino primiglja Obljube Božje zvezdica, Brez madeža, nad beli sneg Vsa lepa brez najmanjših peg. Se zveseli je celi svet, Ker zdaj temine je otet, Darila mu je večno Luč In znjo nebes zgubljenih ključ. — O Ti najlepša Božja stvar, Marija! Tvojih milost žar Naj grešno serce razsvitli. Te prosim s solznimi očmi. Radodav. Razgled po svetu. Rim. Modrost sv. Očeta Leona XIII slovi po vsem svetu. To se je pokazalo vnovič nedavno v Rimu, kakor piše „Germania", pri otrocih slavne družine Odescalchi, ko so bili sv. Oče naprošeni razločiti neko pravdo. To so papež res storili in so v zadovoljnost vsih plemenitih strank rešili vprašanje. Kneginja Odescalchi je iz hvaležnosti sv. Očetu podarila graščino „S. Gallo", ktero bodo sv. Oče gotovo obernili v kak dobrotni namen, če pa ne bo kaka lakomna framasonska roka šiloma po nji segla. — Sv. Oče ljubijo delavce. Iz Rima pišejo „Germa-niji", da bojo papež Leon XIII prihodnjo nedeljo sprejeli perve božjepotnike francoskih delavcev in o tej priliki bodo imeli imeniten nagovor o druž-binskem vprašanji bojo sv. Oče izdali mesca novembra. Med tolikimi škandali laške vlade je novejši ta, da je minister Lacava slavno zakristijo lepe cerkve „ Minerve" dal spremeniti v poštno pisarno. Tako je oskrunjena tudi soba sv. Katarine Sienske, ki je zedinjena z zakristijo. Witten. (Liberalska spodobnost, kaj-li?) „Kolinska Volkszeitung" pripoveduje slučaj, kako se godi katoličanom v imenovanem kraju na Pruskem. Tam gori imajo pol peščice razkolnikov, ki se lažnjivo imenujejo starokatoliki Koliko pa je teh odpadnikov? S pastorjem in cerkvenikom je sedem možkarcev, potlej 3 dečki, 6 žčn in 5 deklin. Ako se pomisli, da pastor razkolnik in cerkvenik sta pred oltarjem, orgljar in tlačimčh na koru, je vsih v sredi cerkve toliko-le: 4 + 1 -h 6 + 5, to je 16 duš! In ta smešna ob- čina ima v oblasti lepo Marijino cerkev! Kako so do nje prišli. „Missionsblatt" ni povedal. Tem nasproti moro pa znamenita katoliška srenja, 7000—8000 duš, zgnječona biti v ubogi slabi cerkvi, ki je vravnana za silo. in tam opravljati božjo službo, in to zarod ničla-števila altkato-likov! Misijoni ruskih razkolnikov. Tudi ruski razkolniki so pričeli vstanovljati misijone. Sedaj imajo dva. enega v Sibiriji in druzega na Japonskem. Misijon v Sibiriji je bolj deržavna zadeva, misijon na Japonskem pa vzderžuje posebna misijonska družba pod zaveteljstvom ruske carice. Leta 188G je imelo to društvo 7109 pravih udov, od katerih je bilo 422 dosmertnih. Po javnih poročilih, po katerih so le-ti podatki posneti, ne napreduje japonski misijon tako. kakor želijo. Razkolni škof Nikolaj je zidal cerkev v Tokiu. Denar za zidanje je pa že pošel. Misijon ruski v Altaju hvalijo, da ima velike vspehe. da so v Altaju spreobernili (>.'»9 duš, njih 28 šol obiskuje 4US dečkov in 230 deklic. Pristavimo še besede, katere je dejal gospod Solovjev, gotovo popolnoma nepristranska priča, ki pravi: „V Japanu odpadejo nekje skoro vsi duhovni, ko dol)«' mašni-kovo posvečevanje. od ruske cerkve, in prično sami razširjati neko posebno japonsko cerkev. V Sibiriji pa se ljudje na videz spreobračajo. Kar so pogani prej verovali, to verujejo tudi potem; da bi svoje življenje drugač vravnali. tega še misliti ni. Misijonar pride v spremstvu 30. z revolverji in sulicami oboroženih koza kov v vas. Kdor se hoče dati kerstiti, pride v sredo vasi. Misijonar (razkolniški) jih hitro malo poduči v najvažnejših resnicah kerščanstva, potem jih kersti — in jim priverže pet rubljev, dvoje čevljev in jeden kožuh vsakemu." — .Naši i ruski i misijonarji bi morali tako, kakor vi. priti v kak kraj in se ne strašiti nobenega truda; potem bi si tudi mi mogli obetati tako lepe vspehe. kakor jih imajo vsi katoliški misijoni," dejal je nek razkolniški škof katoliškemu župniku v Sibiriji. Zerššanstvo in mohamedanstvo v Afriki. (K upc.) Zamorci ob Belem Nilu. v Nubiji, južno od Kordo-fana. in drugi, ki so bili dosedaj vdani fetišizmu, sprejeli so že marsikaj od izlama. Z izlamom razširja se tu li arabski jezik. Izlam je vera. jako všeč zamorcem. ker tirja le zunanjosti, molitev, post, umivanje i. t d ; mesna poželjenja so dozvoljena; dasiravno je število žen omejeno na štiri, je vendar število suženj nedoločeno. Tako je jasno, da zamorci radi sprejemajo izlam. Ako bi Arabci ne bili tako grozovito nasproti zamorcem, spreobernilo bi se jih se več k izlamu Terdili so nekateri, da je izlam na zamorce nekaka priprava na kerščanstvo. Res uči izlam monoteizem. nauk enega samega Roga. in je zato višji nego poganstvo. Vendar pa izlam ni nikaka priprava na kerščanstvo. Nravnostni zakon izlama dovoljuje vsakoršne strasti zamorcu in mu vcepi sovraštvo do kerščanstva. Pogansk zamorec se da veliko ložje spreoberniti. ako ni od izlama okužen. Zamorec v naravnem stanji spoštuje belokožca in vidi v njem bitje, ki stoji mnogo višje od njega. Mohamedan zaničuje kristjana, zove ga .kristjanskega psa/ „lčs za peklenski ogenj", i. t. d. To je skušnja misijonarjev. Povsodi. kjer se je vgnjezdil izlam med zamorci, je spreobračanje neizrečeno oteženo. Moha-medanski zamorec se le redkokedaj spreoberne h kerščanstvu. Mohamedanizem ni le nikaka priprava na kerščanstvo, temuč največja zapreka pri spre-obračanji afrikanskih zamorcev. Ravno tako napačna je terditev, da povzdigne izlam zamorca na višjo stopinjo omike. Omika moha-medancev je le zunanja. Zgodovina izlama nam to kaže. Izl: a je betvica opija, ki navdaja narode za en trenotek z navdušenjem, potem pa jih zatopi v neozdravljivo spanje. In to spanje spi sedaj izlamska kultura. Terdilo se je, da je mohamedanstvo najbolji vera za zamorce, ker kerščanstva itak nikdar ne bodejo razumeli. Kdor se hoče nasprotnega prepričati. naj gre v Afriko in ondi več let med zamorci živi. ter opazuje njihova nagnjenja in njihove strasti. Zamorci so sposobni za kerščanstvo. Imajo sicer napake, ki so lastne njihovemu plemenu, toda te jim ne branijo postati dobrim kristjanom. Večkrat smo opazovali, da se pod vpljivom kerščanstva nastopne generacije zamorcev vedno bolj in bolj boljšajo in se vedno bolj vživč v kristjanstvo. Lahko bi navedel premnogo zgledov iz misijonskega življenja v dokaz, da so zamorci sposobni za kristjanstvo, da si vravnajo vest v kerščanskein smislu, in da znajo kerščanske zapovedi tudi v dejanji spolnovati. Toda menim, da dandanes nihče več ne terdi, da zamorci niso sposobni za omiko. Vernimo se nazaj k našemu vprašanju. Marsikdo se iz navedenega razširjanja izlama v Afriki boji za prihodnjost kerščanstva med zamorci. Vendar kaže se, da je opravičena nada, da je prihodnjost v Afriki kerščanska. Sedanji prevrati v Afriki in boj izlama proti prodiranju kristjanov v Afriko nam je zagotovilo. da je sedaj tamkaj prchodnja doba k boljšemu. Izlam je osvojujoča vera; ako se mu vzarne politična oblast, je on sam na sebi ničla. Ta moč se je vzela izlamu v Turčiji, v Egiptu in severni Afriki; ondotne izlamske deržave so odvisne od raznih evropskih velesil. Izlam se je sedaj oborožil v afrikanskih puščavah. da bi od ondod poskusil bojno srečo. V puščavi je izlam nastal, v puščavi se skuša preroditi. Boji v Afriki so menda zadnji poskus, ustaviti se razširjanju kerščanstva. Pri vseh bojih moslemov v Afriki proti Evropejcem je vera glavna reč; materi-jelne zadeve so le plašč, s katerim se pravi vzrok zakriva. S tega stališča so dogodki v Afriki svetovne veljave. Ako premislimo obsed Egipta po Angležih. uzeJ > nekaterih krajev ob Rudečem morji in na vzhodnjem obrežji, brez narodne zavisti, tedaj so ti dogodki velikanske važnosti, ker podpirajo razširje-vanje kerščanstva. Ravno tako je tudi po druzih afrikanskih krajih. Dandanašnji boji so rodovitni boji blagrov za kerščanstvo v Afriki. Da bi le tudi evropske velesile spolnile svoje naloge v Afriki s pravega stališča, brez medsebojnega nasprotovanja radi političnih ozirov, v prospčh in srečo afrikanskega ozemlja! Da bi usmiljeni Bog pospešil spreobernjenje zamorcev in turkov, je pač treba moliti, zlasti ker naj lepši dele zemlje ima ta gnjusoba v oblasti. I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec vinotok (oktober), a) Glavni namen: Ponižanje sovražnikov sv. Cerkce. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII.) b) Posebni nameni: 25. S. Marija A lak o k. Red obiskovanja. Razširjanje lista Der Sendbote der gottlichen Herzens Jesu." „Serca Jezusovega vstanovau in druge enake naprave. 26. S. Eva ris t. Sv. Oče. Več brezvercev in mlačnih. Več učiteljev in učiteljic in njih šole. 27. S s. K a p i t o 1 i n a in E r o t e j a. Red dobrega Pastirja in hčere božje ljubezni. Dobri posli. 28. S s. Simou iu Juda. „Duhovui in obhajanci." Pospeh kat. tiska. Delo razširjanja sv. vere. 29. S. E vzeb i j a. ,,'Žertve revolucije" in njih dobrotniki. Jetniki in njih predstojniki. Več reduikov in rednic, in njih gojenci. 30 S. A 1 fo n z R o d r i g u e c. Posvečenje ročnega dela. Katoliške kupčijske zveze in delavska društva. Več tergovcev. 31. S. Volbenk. Regensburška škotija. Vse poslane, pa ue še uslišane zadeve. Mesca oktobra umerli in pa oni udje molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine, ki bodo umerli mesca novembra. II. Bratovske zadeve N. lj. G-ospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora iu Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. — Oseba, da bi zamogla doseči doželjeni redovni stan. — Da bi na prošnjo Naše ljube Gospe, sv. Antona Padovanskega in sv. Jožefa zadobila ljubo zdravje v hudi bolezni, ki mi zdravilo nič ne pomaga. Ako bom uslišana, se bom v „ Danici" zahvalila. — V neki zamotani zadevi posebna prošnja do N. lj. Gospe presv. Serca in sv. Antona Pad. za srečno rešenje. — Mati prav živo priporoča svojega sina v gorečo molitev vsim udom Naše lj. Gosp«'- presv. Serca, da bi se obernil na pravo pot, ker .je zlo nepokoreu, ter je v veliki nevarnosti za zveličanje. Zahvale Že pred nekaj leti sem obljubila Mariji mali spis v njeno čast, če mi sprosi polajšanje v mojih bolečinah na nogah. To milost sem zadobila, ali obljubo sem odlašala (tudi vredništvu se je bilo pisemce med papirje zamešalo in za delj časa odložilo Vr.), ker sem se čutila nezmožno; želim pa, da bi se naj našlo spretno pero, ki bi Marijino slavo od tukaj popisalo; ker tukaj je bila nekdaj slavna romarska božja pot, godili so se mnogi Čudeži; pred poldrugi sto leti je bila tukaj „Farau pogorela in cerkev, — tako tudi spisi; — v Gorici se znabiti še kaj najde v starih spisih, — stari ljudje so veliko vedeli povedati, ali ti so pomerli. Tukaj še vedno Marija milosti deli; še od mnogih krajev ljudje pri-romajo ua božjo pot, iu slednji gre oveseljen ua svoj dom. Pri Fari (Spod. Idrija), v sušen 1887. M. Leskove«-. Dve deklice se priserčno zahvalujete za veliko inil«»st, ki ste jo dosegle. Bile ste namreč zlo bolni na udih, tak.» da niste bile za nobeno rabo. Obernile ste se toraj z velikim zaupanjem na Božjo pomoč, ter ste opravile več devetdnevni«- k N. lj. Gospej, k sv. Jožefu in k sv. Antonu P. Obljubile ste tudi, ako boste uslišane, zahvalo naznaniti, ker st«- s.-bile tudi v „Danico" v molitev priporočile; in uslišane ste bile. ter ste skoraj že prav zdravi. Priporočene ste pa še dalje v gorečo molitev. Hvaljeno in češčetio naj bo presveto Serce Jezusovo! Čast in hvala Naši lj. Gospej, sv. Jožefu, sv. Antonu Pad. in sv. Frančišku Asiškesuu! ('Zakasnimo) Iz Notranjskega. Listek za raznoterosti. Iz Ljubljane. Pretekli ponedeljek sta dospela iz Rima v Ljubljano vdeležnika pri velikem frančiškanskem kapiteljnu v Rimu, prečast. provincijal P. Placid Fabijani, in prečast. P. def. Hugolin Sattner. Po vsem popotvanji in o bivanji v Rimu sta bila vse skozi srečna in zdrava. Prav lepe podobice s slovenskimi napisi in molitvami na drugi strani se dobivajo v _Kat. bukvami" po 2 solda. Na Brezovcu bode sv. misijon od 31. okt. do 3. novembra t. 1. Bog daj veliko duhovnega sadu. — Vodo veliko! Škode je naredila že na tisoče' Lavantinski knez in škof, kakor se za terdno naznanuje, bode preč. gosp. dr. Mihael Na potni k. vodja v Avgustineju na Dunaju, rojen v Konjicah na spod. Štajerskem, 1. 1850. V uršulinskem samostanu v Skorji Loki ste 14.1 m. iz škofovih rok prejeli samostansko obleko gspčni: Marija Vilfan in Al o j zija Hiinner; slovesno obljubo pa ste naredili S. Neža Jalen in S. Kar-mela Lorenzutti. Pri čč. karmeličankah na Selu pod Ljubljano so sv. Terezije dan. 15. t. m, ob 8ih maše val i prevzviš. gosp. knez in škof; popoldne ob 3eh je ondi pridigal P. Maks Klinkovstrnm. Praznovali so namreč praznik sv. Terezije, obnoviteljice karmelskega reda. Na Brezjah, kakor naznanjajo, so bile 9. t. m. o blagoslovljevanji temeljnega kamena slovesnosti velikanske. Vse je bilo v vencih, zastavah, mlajih itd. Zraven prevzviš. gosp. škofa, kanonikov, preč. bivšega provincijala P. Evstahija in druzih premnogih duhovnov bilo je pričujočih tudi več civilnih odličnih gospodov, kakor c. kr. okrajni glavar markiz Gozani. baron E. Vinkler itd. Bog daj obilnega blagoslova k tako slavnemu zidanju! Cecilijansko društ70 je 17. t. m. obhajalo 8. svoj občni zbor ob 8ih zjutraj sv. mašo „de Re«juiemu itd. v frančiškanski cerkvi, ob loih v Šenklavški cerkvi sv. mašo „S. Hedwigisu, ob llih zborovanje v škofiji, ob 4ih popoldne pri sv. Jakobu litanije in petje. „Ti poganski sin, ti!" Sinček zdravnika B. se je malo pred poldnem domu prijokal. „No, kaj ti je pa, Korliček?" ga vpraša oče. Korliček. Tam-le onegov Fric me že več dni zmerja: rTi poganski sin!u Oče. Kaj pa hoče reči s tim. Korliček? Korliček. Naš gospod kaplan so uni teden razlagali cerkvene zapovedi in so tudi povedali, da je sv. Cerkev prepovedala o petkih meso jesti. „Če tedaj kdo", so rekli, .cerkveno zapoveda zaničuje in v petek zavedno mes»'» je, njemu velja beseda Boga in Odrešenika: .Kdor Cerkve ne posluša, tega imej za pogana in publika nau (očitnega grešnika). Tu pa mi je Frio po šoli precej začel nagajati. „Si li slišal, ljubi Korliček", je rekel. rkaj so tvoj oče? Pogan, publikan; kajti ne poslušajo Cerkve; ona je prepovedala v petek meso jesti, in ga vendar jedo; tedaj so pogan." In zdaj mi vedno kliče in kliče: „Ti poganski sin !tt — Oče se zamisli in je osramoten: „No, Korliček, to ni lepo od Frica; pa le molči, ne bo ti več nagajal zanaprej. Le povej mu, da tvoj oče ne jedo več inesa v petek." — In res, B. od tistega časa ni vf*č mesa jedel o petkih. To se je boje zgodilo na Nemškem in poročevalec pristavlja : Pa je res malopriden katoličan, kteri pri vsi strogi j »repo vedi sv. Cerkve vendar v petek meso je. In kako nečedno-mesčn je človek, kteri se ne more premagati, da bi se en dan v tednu mesa zderžal! — V Lj.. ako prav vemo, so nekteri usmiljeni dobrotniki. pri kterih marsikteri ubožni šolski učenci dobivajo več ali manj hrane vbogajme. To je vse hvale vredno, žalostno pa zraven tega to, da se jim ob petkih mesne jedi dajejo. Dobro vemo, da revež, ki nič nima. je, kar dobi; ali taki mladenči se lahko razvadijo, postanejo čisto vnčmarni. da nikoli več v življenji petka ne spoštujejo, tudi pozneje ne, ko bi se lahko zderžali. Zato naj bi dobrotniki k svoji veliki dobroti še to pridjali, da bi o petkih mladenčem postne hrane dajali, se ve, naj bi tudi sami katoliško dolžnost spolnovali.. . Še jezični dohtar Prešern je bil svoje dni neki kerčmarici naredil osoljeno pridigo: „Metka. Metka! Si pustila .Grič"; *) Ne spoštuješ petka: Vzel te bo h—č! Iz rimskega Martirologija. 20. sušca. V Judeji sv. Joahim, oče bi. Marije D., Božje porodnice, čegar god se obhaja v nedeljo med osmino vnebovzetja bi. Marije D. V Aziji sv. Arhip. tovarš sv. ap. Pavla, kterega se spominja v listu do Filemona in do Kolo-šanov. V Siriji ss. mučenci Pavel, Ciril, Evgenij in druži š t i r j e. * kjer je poproj kerčmovala in ni gostom o petkih mesa •lajala. Ravno ta dan ss.: F o ti n a Samarijanka, Jožef in Viktor, njena sinova; Boštijan vodja, Ana-t ol i j, Fo ci j, Parasceva in Cirijaka, sestri: ki so vsi Kristusa pričali in krono mučenstva dosegli. V Amizi v Paflagoniji 7 svetih žen, Aleksandre, Klavdije, Avfrazije, Matrone, Ju-lijane, Evfemije in Teo lozije ki so za sv. vero življenje dale; njim je nasledovala Derfuta in njena sestra. V Polini na Greškem sv. Ni četa, škof, kteri je bil zarad češčenja svetih podob v pregnanstvo zagnan in je tam umeri. V samostanu Fontanelskem sv. Volfran, škof Senonski, kteri se je škofiji odpovedal, in je ondi sloveč s čudeži življenje doveršil. V Britaniji sv. Kutbert, škof Lindisfarnski, ki je od otročjih nog do smerti slovel s svetimi deli in čudeži. V Sieni na Toskanskem sv. Ambrož, iz reda pridigarjev, sloveč s svetostjo, pridiganjem in čudeži. Duhovske spremembe. V Kerški škofiji. Čast. g. 0. Lebinger Norbert, duhoven benedikt. reda in profesor na Celovški gimnaziji, je odlikovan z vitežkim križcem Franc-Jožefovega reda. - - Dekanijska svetovalca sta izvoljena in poterjena čč. gg.: Kes nar Anton za Velikovec, in Volkert Jož. za Terg. — Faro Ž i lipo! je je dobil ondotni gosp. provizor Rob as Ign. — Premeščeni so čč. gg. kaplani: Kovač Mart. iz Spodnjega Dravograda za provizorja v Skočidol; Premeri Fr. s sv. Višarij za kaplana v Spodnji Dravograd, in Virnik Fr. iz Žabnic za začasnega kanonika v Velikovec. — Umeri je dne 5. sept. č. g. Koinč Fil, župnik na Otoku. N. v m. p.! — Razpisani ste fari: Apače in Theisenek do 15. novembra 1.1. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. g. župnik Jak. Raspotnik 3 gld. — <'ast. g. kapi. M. Slakar 3 gld. — Preč. gosp. župnik J. Potočnik 3 gld. — Čast. gosp. kapi. Jož. Laznik 2 gld. 60 kr. — Čast. gosp. župnik J. Kobilica 3 gld. .za god." — Čast. gosp. župnik Tom. Slibar 5 gld. — Čast g. kapi. Iv. Mikš 2 gld. — ..Za pridne dijake" 5 gld. — Pred. g. dek. Tom Kajdiž 5 gld — Čast. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld. Za razširjanje sv. vere: „V čast sv. Frančišku Ksav." M. J. 20 gld. - Ivana Trarapuš 1 gld. Za sv. Detinstvo: Iz Železnikov 1 gld. 40 kr. — Č. g. M. Malenšek, župnik pri sv. Petru, 50 gld. 60 kr. Za naj potreb nisi misijone: Č. g. kapi. Jož. Laznik 2 gld. - „Ad D. m. gl.-* 50 gld. Za zvonove na Rašici: „Ad D. m. gl." 5 gld. Za afrikanski misijon: Č. g. kapi. Jož. Laznik 2 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serea: Po e. g. kapi. Jož. Lazniku 0 gld. 40 kr. Za pogorelce v Š kočijami: Čast. g. kapi. M. Slakar 1 gld. Za pogorelce na Godešieu in v Goricah: Č. g. kapi. M. Slakar 1 gld. fHivdrii iu založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.