Poštnina plačana v gotovinl libaja v pondeljek in petek popoldne. St?.ne mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Dio Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ultca 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisl glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 52. Celje, torek 30. junija 1931. Leto XIII. Triumf sokolske ideje v Celju Celjc, 30. junija. Za nami sta dneva, kakršnih Celje v svoji pestri zgodovini še ni videlo. Zlet sokolske župe v Celju je privabil ob divm-m solnčnem vremenu v ne- deljo in zlasti v pondeijek v Celje ti- soče Sokolov in Sokolic iz območja vse do Velenja, Vranskega, Ponikve, Brežič in Zagorja. lzredno vidno je bilo tudi število Sokolstvu naklonje- jenega občinstva od blizu in daleč, ki prisostvovalo mogočnim sokolskim slavnostim. Župna uprava je poskrbela za vzoren red in za točno oskrbo zu~ nanjih udeležencev. Že v soboto 27. t. m. so se začele prijavljati na celjskih poslopjih državne trobojnice, v nedeljo zjutraj pa ie bilo že vse mesto v zastavah. Le Mohor- jeva tiskarna je čutila potrebo, da izziva. Mnogo oken je b.lo v cvetju, zelenju in zastavicah. Pročelje mestnega ma- gistrata je bilo v soboto in nedeljo zvečer ter v nedeljo med sprevodom razkošno razsvetljeno in okrašeno s cvetjem in zelenjem. V soboto in nedeljo zjutraj in do- poldne med sprevodom in se je raz- Ikgalo s hriba sv. Jožtfo. pokanje to- pičev. Prvi gostje so pričeli prihajati v so- boto, na tiscče pa se jih je pripeljalo v nedeljo zjutraj od vsth strani z red- nimi in posebnim vlaki ter lepo okrašenimi v Celje in mu dalo zelo pestro in živahno zunanjost. Prvi zletni dan 28. junija. Na Vidov dan ob 6. zjutraj so se na Glazi)! pričele tekmc mpskega. in ženskega naraščaja. Ob 1030 so. se zbrali na Glaziji domači Sokoii in So- kolice, vojaštvo celjske garnizije, pred- stavniki oblasti, mesta in korporacij in izredno vüliko število občinstva. ki je docela napolnilo tridelno tiibuno in stranske prostore. Ob sodelovanju Ce'j- skega pevskega društva in železničar- ske godbe sta opravila cerkvene obrede opat g, Jurak in prota g. Ču- dic; nato pa je spregovoril starosta Sokolskeda druStva br. dr. Milko Hrašovcc o vidovdanski ideji in vi- dovdanskih herojih. Njegove iskrene, očutne in temperamentne besede so se globoko dojmile zbrane množice. Ob 14. so se pričele na Glaziji tekme članstva, od 21. do 22 pa se je vršila sijajno obiskana sokolska akademija. Pestri in zanimivi spored je obsegal naslednje točke: »Na dan« (članice iz Sevnice), »Barkarola« (članice iz Šoštanja), »Nove smeri« (članice iz Celja), »Dvanastorica« (Člani in čla- nice iz Krškega), »Faust« (člani in čla- nice iz Celja), »Povest« (Članice iz Celja), »Petorica« (moški naraščaj iz iz Hrastnika) in Chopinova poloneza (člani iz Celja). Program je bil izvajan dokaj hladno in precizno, nekatere točke so bile uprav dovršene in polne dobrih domislekov. Velik nžitek so pudiii zlasti člani in članice iz Celja !? Krškega ter moški naraščaj iz apiaStnika> Občinstvo ni gtedilo z in Jni' Telovadbo je spremljal klavir pa je ra- tudi v'JoIina, v odmorih Hane pod'vnn ?'a5ka godba iz L>ub" g, dr. JosiDa. <* °m vi5leßa kapelnika na ^-erina G'avni detni ^ 29 jua.ja V pondeljek 29 t vseh oddelkov za popoidX 1? Nato se je na Glaziji ft « ^ men SOkolskl Sprcvod, v katerem je bilo okrog 2.500 oseb. Povorka je korakala, povsod burno pozdravijena od tisočglavega občinstva, z Glazije po Ljubljanski cesti preko Dečkovega trga po Gosposki ulici, kjer je tvorilo okrog tisoč sokoiske deece špalir, na Glavni trg, po Kralja Petra in Cankarjevi cesti na Krekov trg in po Aleksandrovi in PreSernovi ulici. Pred mestnim magistratom se je sokolska armada ustavila in razvrsMa. Sprtvod je otvorüo 37 Sokolov v kroju in kmečkih Sokolov na konjih. Sledi I a je ljubl janska vojaSka godba, za 14 sokolskimi prapori za 20 članov saveznega in župnega načelstva, nato 45 krnečkih narodnih noš, Četa voja- kov v bojni oprenv, 340 članic, 212 narašČajnic, 592 naraščajnkov, žele zničarska godba, 323 članov v konjih, 327 članov v telovadnih oblekah, spre vod pa je zaključilo 13 okrašenih vozov, mpd njimi vozovi s Sokoli s Ponikve, iz Volnika, Trnovelj, Škcfje vasi, iz Velenja (2), Št. Jurja ob Ta- boru, Ljubečne in Št. Petra v Savinj- ski dolini. Na slavnostno okrašenem balkunu so bili zbrani zastopniki oblastev in uradov, župan dr. Goričan z občinski- mi odborniki, zastopnik Saveznega sta- rešinstva podstarešina Lacko Križ Žup- no starešinstvo in zastopniki tiska. Zorano sokolsko armado je nagovo- ril nnjprej župan dr. G 0 r i č a n takole: »Dragi bratje in sestre! Naše Celje obhaja danes velik praznik. Župni zlet Vas je privabil v mesto v tako veli- kern Stevilu. Ko Vas gledani, se ne- kote spomnirn peankovih besed: »Mi gremo napre;, mi streici, pred nami gre plamen skozi noč kot Bog pred Izrjelci!« Ideja Sokolstva je tisti plamen idea- lizma, požrtvovainosti, samuzatajeva nja, Ijubezni do naroda in države. So- kolska ideja je vtelešenje teh načel in Sokolsivo samo je vdika organizirana in disciplinirana volja. V teh težklh časih, ki jih prež;vljamo, v teh časih gsub^ga materijalizma in svetovnih zrnešnjav pomeni disciplinirana in or- gani/irana volja branik naroda in dr- žave. Za Celje pa pomeni danaSnji zlet nov mejnik v njegovem narodnem raz- voju. Zato Vas, mili gostje, bratje in sestre, kot župan celjski vse prav iskre- no pozdravljam in Vam želim dobro- došiico. Želim Vam, da odnesete iz Celja čim najboljši vtis in da bi se na prinodnjem Župnem zietu Vaše vrste postotenle. Kličem Vam vsem prav iskren sokolski: Zdravo!« Za Županom je spregovoril starosta Sokolske župe Celje br. J, Smert- n i k: »Bratje, sestre! Vodstvo ccljske So- kolske župe Vas je danes puzvalo v to zgodovinsko mesto. V lepem šte- vilu ste se odzvali temu klicu, da ma- nifestirate za sokolsko idejo in poka- žete svetu, kako raste sokolska sila. V tehtrenutkih pa je prva in sveta na5a dolžnost da se spomnimo našega najidealnejšega Sokola Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Njemu veljaj nai5 trikratni: Zdravo!« Tisoči Sokolov, Sokolic in prebivalstva so se z navdušenjem od- zvali pozivu, vojaška godba pa je za- igrala državno himno. »Naš ljubljeni kralj je, uvažujoč ogromne naloge So- kolstva, postavil na čelo naše organi- zacije svojega prvorojenca prestolona- slednika Petra kot starešino Sokolske- ga saveze. Njemu v pozdrav trikratni: Zdravo!« Zopet so pretresli: »Zdravo!« vzkliki ozračje, godba pa je ponovila državno himno. Br. starosta je nato pozdravil na5o.t hrabro vojsko, zasto- pano po zastopniku komandanta drav- ske divizije divizijskega generala g. llica g. podpolkovniku Čeroviču, dalje vse oficijelne zastopnike oblastev, sa- veznega podstarešino br. Lacka Križa, savezno načelnico s. Skalarjevo in na- čelnika saveznega tehniČnega odbora br. Kebra ter se zahvalil županu in občinskemu svetu za sprejem.« Ta iskre- ni sprejem nam sega globoko v naše duše. Saj še ni minilo 20 let, ko smo s tega mesta doživljali najgloblja po- n'žanja. Danes se je to spremenilo: celjski občinski svet prisrčno sprejema in podpira Sokolstvo. Danes nas nihče ne more ovirati v naäem hotenju po napredku. Če nam stopi kdo na pot, ki vodi na najvišje vrhunce jugoslo- venske kuiture, nuše dobrobit', ga od- stranimo, fe treba stremo. Sokolska moč raste. Purast )e tako jak, da ima- mo že v gorskih vaseh svoja sokol- ska gnezda. Düna^nji dan bodi [Hiča naše sile, napredka in volie, pri^a, kam hočemo in da nam je še dolga pet do eiIja, ki ga moramo doseči. Nismo za dovoljni, dokler mnogo na*ega naroda •5e ni v naSih vrstah. liočemo, da zasije sokolska ideja tudi v njihovih sreih in da bo moČnejša nego njih stran- karsko prepričanje. Vsem, ki ste prisü, sokolski: Zdravo!:< V imenu občega upravnega oblastva je z izbranimi besedami pozdravil zbra- no Sokolstvo sreski načelnik dr. li 11- b a d. v imenukomandanta dravske di- vizije je prisrčno po^dravi! g. podpol kovnik Čerovič, v imenu Saveza SKJ pa z globoko zaietim govorom Savezni postarešina br. Lacko Kni. Ob 12.30 so se začele množice ra^hajati. Javna telovadba. Krrialu po ko^ilu so začele romati nepregledne vrste domačega prebival- stva in posetnikov od blizu in daleč na okrog in okrog ogrrjeno Glazijo. Na južni strani je bila postavljena dol- ga vrsta okusnih Sotorov, dobro zalo- ženih z alkoholnimi in brezalkoholnimi pija?amf, jestvinami, slsščicami itd. Na zapadni strani je bila postavljena ve- lika tridelna tribuna, na obeb straneh od tiioune pa so bili v dolgi vrsti 0- stali sedeži. Javni telovadbi, ki se je pričela ob 15.50, sta prisostvovala tudi g. ban dr. Drago MarušiČ ter zastop- nika Saveza SKJ br. Lacko Križ in dr. Riko Fux. Telovadbo je spremliala pre- cizno in krepko poantirano liubljanska vojaška godba pod vodstvem viSjega kapelnika g. dr. Jos. Carina. Javtio te- lovadbo sra vodila župni načelmk br. PoljSak in župna načelnica s. Orud- nova. Pri telovadbi je nastopilo 872 moäke in žeiiske dece, 214 Ženskoga in 350 moškega naraščaja, oddelek vojaštva, 340 č^anic in 603 Cluni. Najprej je z uspehom nastopila moška in ženska deca z vajami br. Burje »D'varji, pe- rice in kosci« in Ženski naraščaj s pro- stimi vajami za zlet v Prago 1932. Sledile so telovadba moSkega nara- ščaja na orodju in igre dece. Burno pozdravljeni so prikorakali na prostra- no telovadišče vojaki 39. pešpolka v bojni opremi — 84 po štev.lu — in vzorno izvajali proste vaje s puškami. Mo5ki naraSčaj je žel s skladnim iz- vajanjem prostih vaj za zlet v Prago 1932. živahno odobravanje. Po telo- vadbi članic in ženskega naraščaja na orodju je 16 vojakov 39. pešpolka si- jajno izvedlo vaje s puškami. Sledila je dovršena telovadba članov na orodju, člani in članice mladega Sokolskega društva na Gomilskem pa so vzbujali splošno pezornost z eksaktnimi pro- stimi vajami in skupinami. Najlepši točki sporeda so bile skladno in pre- cizno izvajane proste vaje članov in članic. — Navdušenje občinstva se je stopnjevalo od točke do točke. Javna telovadba je pokazala bogate sadove smotrenega, vztrajnega in požrtvoval- nega sokolskega dela. Telovadba je bila končana ob 18. Po telovadbi se je razvila na zletišču ob zvokih celjske železničarske godbe animirana in prisrčna zabava, ki je trajala pozno v noč. Tudi tu je treba pohvaliti izvrsten aranžma. Veselični prostor so žarko razsvetljale električne žarnice in izvrstne petrolejsko-plinske svetilike »Maxm«, ki jih je dal brez- plačno na razpolago trgovec g. Ko- stanj§ek iz Celja. Glazija je videla v pondeljek popoldne okrog 6000 Ijudi. Zvečer so se začele vračati množ;ce zunanjih udeležencev z vlaki, vozovi in avtomobili na svoje domove. Oba dneva je bilo zabeleženih 23 poSkodb, 21 manjSih nezgod in 7 sluča/ev soJji- čarice. Sokolsko Celje bo beležilo to veli- častno slavje med najlepše in najrnar- kantnejše dogodke v svoji nacijonalni zgodovini. Celjski obeinski svet Kakor smo na kratko javili v zad- nji Številki, je imel celjski občinski svet v petek 26. t. m. od 18.50 clo 22. rod no sejo pod predscilstvom župa- na g. dr. Goričana. Po odobritvi za- pisnika 0 zatlnji občinski seji se je vršila tajna seja, ki je trajala poldrugo uro. V tej seji so bile ob- l'avnavane tri zadeve. Financui odsek (referent obč. odb. dr. V r e č k o). Gosp. Cirilu Majce- nu, hotelirju v Celjskem domu je bi- la iz tujsko-prometnih razlogov za Cas od 1. junija do 31. avgusta zni- žana obsiinska taksa za koncerte od 50 na, 25 Din dnevno, za plcs pa od 150 na 75 Din. — Za banovinski sklad za pomoč in olajšanje bede brezposelnih oseb je občinski svet določil prispevek 20.000 Din. Ta zne- sek bo takoj izplačan in jeseni vne- šen v občinski proračun za 1. 1932. — Glede podaljšanja Kersnikove uli- ce črez Koprivnico do Dečkove ceste je bilo sklenjeno, da bo mestna ob- čina zgradila brv črez Koprivnico le, ako bo okoliška občina kupila po- trebno zemljišče in napravila pot — Mestna obeina prevzame jamstvo za posojilo v znesku 100.000 Din, ki ga bo najel Zdravstveni zavod v Celju za adaptaeije in nabavo Roentgeno- vega aparata; amortizaeija je dolo- Cena na 7 let. — Gosp. Evgen in ga. Josipina Rajerjeva sta ponudila ob- Cini zemljišče pri Savinjskem dvor- t'u v nakup za gradnjo novega letne- ga kopališča na levem bregu Savinje in zahtevata za m- (10 Din. Z ozirom na regulaeijo Savinje je bila zadeva oclložena. Posebnemu odseku, ki ga tvorijo obč. odb. ravn. Brinar, Mr. Posavec, naduč. Voglar in dr. Wolf, je poverjen študij vprašanja novega letnega kopališča ob Savinji. — Me- stna občina bo skusila dobiti od tvrdke Westen za 10 let v zakup kompleks bivše tovarne g. Pertinača pri Sp. Lanovžu, ki bi se naj preurc- dil v letno telovadišče Sokolskega društva v Celju in v sportni prostor SK Celja. Obeina bo to izvršila, öe bosta društvi s tem sporazumni. — Vpi-aöanje napeljave vodovoda na hrib sv. Jožefa, ki bi stala okrog 80.000 Din, je odloženo, dokler ne bodo uvedeni vodomeri. — Nabava pisarmSke^a pohištva za pobiralca cestne naklade je odložena do prihod- njega občinskega proračuna. — Ker ga. Ida Schulz v odločenem roku do 30. decembra 1930. ni zgradila hiše na občinski parceli na hribu sv. Jožefa, bi morala plačati penale v iznosu de- setkratne kupnine za parcelo. Ta pe- nale se ji pa črta, če bo odstopila okoliSki občini 37 m2zemlji§ča po 1O"5O Din m2, ogradi zemljišče na cestni strani s škarpo in napravi vrt; parcela se bo prodala v arondaeijske svrhe po 10'50 Din m2. Gospodarsk! odsek (referent obč. odb. prof. Mravljak). Občina je pre- jela za koSnjo na dražbi 9.680 Din. — Občina je v principu pripravljena brez- plačnaodstopiti Savezu nabavljalnih za- drug stavbiSče za gradnjo palače Sa- veza v Celju. — Prošnja trgovca g. Nikolaja Ernijaza odprodajo občinskega zemljišča pri blvšem otroSkem vrtcu poleg vojaSnice kralja Aleksandra je bila odklonjena. — Zapisnik o inven- larju mestnega oskrbništva na Spod. Lanovžu je bil odobren ; obCina bo pro- dala stare škropilne vozove. — Knjigo~ vodji g. Miroslavu Gobcu se proda stavbiSče na bivgem drsališču pri Sp. Lanovžu po 15 Din m2. Stran 2. »Nova Doha« 30. Vi 1931. Šrpv 52 Pravnl odsek (referent obč. odbornik dr. Kalan). Gosp. Aleksandru Rothu, restavraterju v Ljubljani, je bil pogoino zasiguran sprejem v domcvinsko zvezo. — Bilanca avtobusnega podjetja za čas od ustanovitve do decembra 1930 je bila odobrena, istotako nakap avtoba- sov. O spremembi štatuta avtobusnega podjetji se bosta še izjavila fmančni in avtobusni odsek. — Mestno načel- stvo bo preskrbelo v eni izmed občin- skih his za ravnatelja deške meščanske sole v Celju naturalno stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. — Gg. Alojz Rustja in Ivan Cigoj nameravata zgraditi med svojo novo hišo in go- stilno g. Bergerja na Dečkovem trgu še eno hišico. Stavbni odsek je po- oblaščen, da najde v tej zadevi zado- voljiv izhod sporazumno s prosilcema. Pravno zastopstvo občine. a) Do- ločitev pravnega zastopnika naj se iz- vrši po pravnem odseku za vsak slučai posebej. b) Od pravnega zastopstva ob- čine so izključeni vsi advokati, ki vr- šijo funkcijo mestnega načelnika, pod- načelnika ali občinskega svetnika. c) Uradno predstojništvo vodi o vsem pravnim zastopnikom izročenih poslih točno evidenco v posebni knjigi ter naj poroča o stanju vseh pravnih za- dev četrtletno pravnemu odseku, ki ima po potrebi in sprevidu poročati občinskemu svetu. č) Vsi računi pri- stojbin in izdatkov pravnega zastop- nika brez izjeme se imajo v svrho o- dobritve predložiti pravnemu odseku brez ozira na to, kedaj je bila zadeva izročena pravnemu zastopniku. d) Na zadeve, ki so bile do današnjega dne izročene pravnim zastopnikom, se do- ločba pod b) ne nanaša. Zastopstvo strank v zadevah, v ka- terih odloča občina ali ki se obravna- vajo pri občini. a) Uradno predstojni- Štvo naj o vsaki vlogi, ki je napisana s strojem, pa ni podpisana od advo- kata in oČividno tudi ne sestavljena od stranke same, ravno tako o vsaki vlogi, pri kateri obstoja iz katerega- koli ^razloga sum, da je sestav- ljena po zakotnem pisarju, uvede točne juradne poizvedbe, kdo je vlogo sestavil, da se prepreči udejstvo- vanje zakotnih pisarjev in da se ne krši določba zadnjega odstavka par. 23. zakona o advokatih. b) Vsi advokati, ki vršijo funkcijo občinskega svetnika in nastopajo kot zastopniki strank v zadevah, v katerih odloča občina bo- disi v lastnem, bodisi v prenešenem delokrogu, ali kl se tudi Ie obravna- vajo pri občini (n. pr. v svrho oddaje mnenja o krajevni potrebi in podob- no), se morajo vzdržati vsakega so odločevanja v dotični stvari, ali v stva- ri, ki je v zvezi z njo, ter se imajo v to svrho tudi odstraniti od vsake se|e občinskega sveta, odsekov in komisij, v katerih se ta zadeva obravnava, da se prepreči tudi le videz kolizije dol- žnosti ali dvojnega zastopstva. c) Iz istega razloga so advokati, ki vršijo funkcijo mestnega načelnika ali če je ta zadržan, načelnikovega namestnika, v smislu predpisa par. 21. in 22. za- kona o advokatih, izključeni od vsa- kega zastopstva strank v zadevah. ki se obravnavajo pri obč;nt ali v kate- rih odioča občina, tako da ne morejo strank zastopati niti osebno oziroma za nje intevenirati, niti za nje sestav- Ijati in vlagati spisov, bodisi signira- nih bodisi nesigniranih. Vse gori navedeno velja tudi za ad vokatske pripravnike, ki vršijo funkcije občinskega svetnika alt mestnega na- čelnika oziroma njegovega namestnika glede vseh advokatskih pisarn, v ka- terih so zaposleni. Stavbni odsek (referent obč. odb. dr. Wolf). ObČma bo nabavila 1000 kg kloromagnezijeve soli (po 206 Din 100 kg) za poskusno impregniranje ulic. — Za škropilnt avto se bo za 9.840 Din nabavila električna črpalka za vodo, da se bo preprečil ropot motorja pri črpanju vode. — Trgovec g. Josip Ja godič je prosil, da bi občina prevzela polovico stroškov za popravilo hodni- ka za pešce pred njegovo hišo v Gub- čevi ulici; zadeva je bila odložena do prihodnjega proračuna. — Najemnina za bencinsko črpalko trgovca g. A. Bremca v Miklošičevi ulici je znižana od 300 na 100 Din mesečno. — Novi ka- nal ob Mariborski cesti od vojašniee kralja Aleksandra do restavracije »Wil- son« v Gaberju bo priključen na ka- nal pri cinkarni. Vodovodni odsek (referent obč. odb. B o rl ak). lnstalacija vodomerov je od- dana najnižjemu ponudniku kleparske- mu mojstru g. Fr. Dolžanu in mora biti izvršena do 15. oktobra t. I. Pri slučajnostth je bilo sklenjeno, da bo mestno načelstvo opozorilo pred- stojništvo mestne policije na kolesarje, ki kljub prepovedi vozijo po hodnikih za pešce. Sokolski praznik v Konjicah V zgodnjih juti'anjih ui-ah so se pripeljali v nedeljo 21. t. m. prvi, z ! zastavaini in s cvetjem ter z zelenjem | okrašeni vozovi v Konjice, prišli so sokolski tekmovalci, pričel se je okrožni zlct Dravinjskega sokolske- ga okrožja. Točno ob G. zjutraj je dal okrožni načelnik br. Hmelak s trob- ko znak za pricetek tekem. Tekme so sc udeležili točno po prejšnjih pri- javah priglašeni člani in članice, od katerih pošlje vsako društvo po dva najboljša lekmovalca (ki) k župnim lokniam 28. junija t. 1. v Maribor. Tckme so se izvršile v najlepžein re- du do pol 9. na Ogorevčevem trav- niku, ki ga je dal njegov najemnik trški podžupan g. Franc Založnik v vsej prijaznosti Sokolstvu na razpo- lago. Hezultati tekem so izredno raz- vesclili in daleko presegajo priCako- vanje. Ob yiS. je pripeljal težko obloženi konjiški vlak gojence inž. podofic. sole iz Maribora pod vodstvom gosp. poroenika Jeftica, dalje izvrstno so- kolsko godbo iz SredišCa, udeiežen- ce iz društev ob progi Poljčane—Ko- njice in številne goste, ki jih je na kolodvoru prisrCno sprejel zletni od- bor s številnim ob'Cinstvom. Formi- rala se je povorka, ki je z godbo na čelu krenila navdušeno pozdravlje- na skozi trg v deško osnovno solo, kjer so se takoj zaCeli zbirati posa- mezni oddelki k skušnjam na zleti- šču za Narodniin domoin. Kakor tekme, tako so tudi skušnje potckle gladko in naglo. Že tern skušnjam je prisostvovalo mnogošte- vilno občinstvo, zlasti kmetsko, ki je' že opravilo jutranjo niašo, katcre se je udeležilo tudi sokolsko članstvo. ¦ Po končanih skušnjah so se zbrali vojaštvo in vsi sokolski oddelki, uni- formirani in v civilu, pri Lauričevi vili na Prevratu, kjer se je sestavil sprevod. 45 vojakov in 427 sokolskih vxripadnikov ftjrojeCa povorka se je pričela točno ob 11. pomikati z god- bo skozi trg. Na Čelu sprevoda je ko- rakai praporščak z nedavno razvitim praporom Sokolskega društva Oplot- nica, spremljan od 2 bratov, držcCih v rokah g-ole sablje. Številne zasta- ve na hišah, spontano prisrčno vz- klikanje občinstva in clež c vet ja z oken je pozdravljal povorko. Velika veCina tržanov je upoštevala razglas županstva in razobesila zastave na hiSah, le župnišče, kaplauija, stara ?ola, ki je cerkvena last, Katoliški dorn, hiše Kmečke posojilnice, tr- govca Valenčaka in trgovca Bruder- mana niso imele zastave. Pač pa so vsi tržani nemške naix>dnosti vedeli, kako se niora sprejeti naša vojska in Sokolstvo. Z bog-ato okrašenega balkona Pet- kove hiše na Glavnem trgu, kjer so je povorka ustavila, je pozdravil v daljšem, temperamentnem govoru sprevod in mnogošteviliio ljudstvo, ki je ravnokar prišlo od zadnjega cerkvenega opravila, trnki župan in stari sokolski delavec br. Rado Je- reb. Njegove iskrene besede so se vsem poslušalcem gotovo utisnile v s^ce, zapomnili si jih bodo tudi oni, ki že ne vedo več, kako bi se še na^ sprotovalo Sokolstvu, pri čemer pa so tako slepi, da ne uvidijo, da to njihovo vedenje škoduje in bo ško- dovalo le njim samim. V imenu zlet- nega odbora se je zahvalil br. župa- nii za njegove prisrčne besede br. dr. Mejak, zahvalil se je tudi tržanom za gostoljuben sprejem, dobili so pa tudi nasprotniki svojo zasluženo »pohvalo«. Po konCanih govorih je nadaljeva- lii povorka svojo pot, zopet od vseh stiani navdušeno pozdravljena in ])osuta s cvetjem, po Glavnem trgu, inimo osnovne Sole na drž. cesto. Tvi se je p^red Narodnim domom vršil niiiuohod pred razvitim oplotniškim praporom. Nato je bil razhod vseh čet in odhod k obedu. V najlepšem redu izvršene tekme in skušnje, impozaini sprevod, na- vdušenje občinstva in lepo vreme so povzročili kar najboljše razpolo- ženje med sokolskim članstvom in občinstvom, tako da je bilo pričako- vati kar najboljših uspehov pri po- poldanski javni telovadbi. Že ob 14. je pričelo prihajati ob- Činstvo na telovadišče, v katerega pripravo je položil požrtvovalni br. Malenšek vso skrb in obilo truda, da je docela odgovarjalo svojemu na- menu. Še pred začetkom javne telo- vadbe so veselo prijahali na konjih vojaki topničarji iz Slovenske Bi- strice, kar je še dvignilo splošno raz- položenjc. Javna telovadba pod vod- stvom okrožnega načelnika br. Hme- laka in okrožne načelnice s. Milke Križmaničeve, obsegajoča 13 točk, pri kateri so sodelovale vse sokolske edinicc okrožja in posainezni bratje in sestre iz Slovenske Bistrice, Celja in Maribora ter vojaštvo iz Maribo- ra in Slovenske Bistrice, ja zadivila vse gledalce, ki so si bili edini v tern, da še kaj takega v Konjicah ni bilo videti in se tudi ni toliko lepega pri- čakovalo. Ljubki nastop 10 parov »Konjič- kov« iz Konjic ter igre inoške in žen- ske dece iz Konjic so na mah prido- bile srea glcdalcev. Proste vaje 40 moških naraščajnikov in 20 ženskih naraščajnic so bile, kakor vedno, do- bro izvedene. Vojska je nastopila tri- kiat. 40 gojencev marib. inž. pod- j oficirske sole je med petjem izvedlo simbolične proste vaje »Poleti sivi Sokolcv, s spremljanjem godbe so ti gojenci prikazovali krasne simbo- lične vaje v skupinah »Zgodovina našega naroda«. 48 vojakov-topni- Carjev iz Slovenske Bistrice i>a je pod vodstvom podporoCnika br. Jo- vanoviča brezhibno podalo efektne vaje s' puškami. Navdušenje gledal- cev je ob nastopih vojaštva prekipe- valo. Sledile so dobro navežbane pruške proste vaje 72 članov in 52 clanic, nato pa orodna telovadba članov in Clank. Vaje clank iz Polj- Čan s snopi in vaje Clank iz Konjic s siti, pri katerih so nastopile Clanice v ličnih dekliških oblekcah, so v iz- datni meri prispevale k pestrosti sporeda. KonCno so, viharno pozdrav- ljcni, nastopili Cetniki treh sokol- skih Cet iz okrožja, 32 krepkih in zavednih kmetskih fantov iz Keblja, od Sv. Jerneja in iz Spitalifa. Nji- hov nastop je daleko prokašal pri- Cakovanje in pokazal, koliko truda so morali položiti v to delo sokolski vaditelji in Cetniki sami. Ob koncu javne telovadbe so prikorakali na zletišče vsi oddelki, katere je prisrC- no pozdravil najprej v imenu žup- ne uprave župni tajnik br. DojCino- vič in jih pozval k obilni udeležbi na župnem zletu v Mariboru 28. in 29. t. m. V izCrpnem sokolsko-programatiC- nem govoru je starosta br. dr. Mejak uvodoma povdarjal veliki pomen in zgodovinsko važnost prireditve, ko se vrši v Konjicah prvi sokolski okrožni zlet po ustanovitvi SKJ in ko so prviC nastopile naše sokolske Cete skupno z našo vrlo vojsko. V nadaljnem svojem govoru je obraz- ložil nalogo in cilje Sokolstva, nje- gov pomen za napredek države in posebej oCrtal stališCe Sokolstva do vere, da pokaže kako zlobno in ne- utemeljeno je postopanje nasprotni- kov SKJ. Nadvse slovesen, ganljiv in vsem ])ričujoCim nepozaben je bil trenu- tek, ko so na zletišCu zbrani oddelki govovili za br. dr. Mejakom zaoblju- bo zvestobe jugoslovenskemu držav- iiemu in narodnemu edinstvu, godba pa je intonirala državno himno. Ta- koj nato so zapustili sokolski oddel- ki telovadišCe, prikorakali pa so iiMnj vojaki, ki so se v hipu razvr- stili v obliki črke »A«, govornik pa je povdarjal v tern trenutku zaslu- ge Nj. Vel. kralja Aleksandra I. za nnrod in državo ter pozval vse na- vzoCe, da zakličejo kralju, starcSini SKJ, prestolonasledniku Petru in kraljevski rodbini trikratni »zdra- vo«. Po koncanem programu se je vrši- la zabava na zletišCu, ki se je poz- neje zaradi nevihte prenesla v no- traiije prostore Narodnega doma. PrL zabavi je tudi prvikrat nastopil ob velikem aplavzu tamburaški zbor Sokolskega društva Konjice pod vod- stvom neutrudljivcga brata Ferenca. Vsa sokolska prircditev, zlasti pa popoldanski nastop s tako slovesnim koncem je zapustil pri vseh udeležen- cih najgloblji utis. Okrožni zlet Dra- vinjskega sokolskega ökrozja je po- kazal vso moC in silo sokolske volje in vzgoje, videla se je sila mase, vsakdo je moral priznati, da tudi v Dravinjski clolini vkljub oviram teh- niCnega znaCaja in nasprotovanju naloštevilne družbe sokolsko delo na vsej Crti najlepše napreduje. Sokoli in Sokolicc Dravinjske doline se lah- ko radujejo svojega krasnega uspe- ha. DOMACE VEITI d Podržavljenje izvo/.a in uvoza žita. Ni. V^l. kralj je na predlog mi | nistra za trgovino in industrijo in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izvozu in uvo/.u pšenice, rži in pštnične moke. Zakon se glasi : § 1. Izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke je izključna pravica države. § 2. Izključne pra/ice iz § 1. vrši drŽava po svoj h organizacijah :iru uspel Pevci so želi za svoje dovršeno izvajanje obilo aplavza. Koncert je posetilo okrog 1000 ljudi. c Prijateljski sestanek CPD. V ¦sredo 1. julija ob 20'30 se bo vršil v rr.ali dvorani Celjskega doma prija teljski sestanek Celjskega pevskega d u- štva. Na sestanek so vabljenevse pevke in pevci in godbeniki, ki so brez- plačno sodelovali pri zadnjih dveh koncertih CPD. c Iz policijske službe*. Z ukazom Wj. Vel. kralja je postavljen za precktoj- nika mestne pblicije v Mariboru Alojzij Gerzinic, doslej uradnik pri predstojništvu mestne pol'cije v Celju. za predstojnika mestne policije v Celju pa Gustav Tu§, doslej uradnik pri predstojništvu mestne policije v Ma- riboru c Vellk vlom v stanovanje. V pon- ¦deljek 29. t. m. med 18 in 22. sta vlomila dva neznana storüca v stano- vanje bančnega uradmka g- Loj?eta Jerina na Kralja Petra cesti Ib/I. Vlo- milca sta izrabila priliko, ko je bila vsa rodbina na Glaz'ji, in sta s silo odprla vrata v stanovanje. Najprej sta Sla očividno v otroško sobo, kjer pa nista našla ničesar pripravnega. Nato sta stopila v sprejemno sobo, kjer sta s silo odprla pisalno mizo. Iz nje sta Ukradla srebrno žepno uro z zlato venžico, 2lato damsko zapestno uro, dve zlati ovratni verižici, dva poročna prstana, dva mala zlata otroška pr*ta- na, srebrno damsko zapestno uro, par zlatih uhanov z rdečtma koralama in otroško verižico iz koral, potem pa sta šla še v spalno sobo in odnesla iz nočne omarice zlato dvokrovno mo- ško uro z zlato verižico. Skupna Skoda znaša 10.915 D n. Vlomilca sta hotela posetiti tudi sosednje stanovanje ge. Kokotove, pa se jima ni posrečilo. Po- licija je uvedla vsestransko preiskavo. c Smrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v petek 26. t. m. 38 letni sodar Franc Ven^ust iz Gotovelj pri Žaicu, v nedelio 28. t. m 661etna ob- činska reva Terezija Pavšarjeva iz Celja in v pondeliek 29. t. m. 73 letni prevžttkar Stefan Plavšak iz Šrnarja pri JelŠah. N. p. v m. ! c Števllne nesreče. 23 letni šofer A. Verbnik iz Celja je padel v soboto 27. t. m. z motoinega kolesa ter si pri padcu raztrgal gornjo ustn co na desni strani in se obtolkel na nosu. — 18- letni čevljarski vajenec Franjo Ratajc iz Celja je stopil 28. t. m pri kopanju v Savinji na črepinjo in se močno vre- zal v desno stopalo. — 23- letni zidarski zajenec Pavel Mirnik iz Trno- velj si je 27. t. m. pri padcu zlomil desno stegnenico. — 21 letni mesarski pomočni . Bernard Knez iz Gaberja je dobil v pondeljek 29. t. m. v neki celjski gostilni pri tepežu globoko vre- znino v desni podlaket. Knez ima pre rezane žile. — 34 letni rudar M. Knez iz Oistre pri Marijagradcu je skočil 27. t. m. črez neki plot, pri tern pa je ob- visel na plotu in si raztrgal votlmo na desni pazduhi. — 20 letni delavec J. Rebernak iz Gaberja si je 27. t. m. pri padcu po stopnicah izpahnil desno nogo v členku. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Izpit za davkarja sta napravila pretekli teden v Beogradu gg. Davorin Blazon in Franjo Lorber. Za izpit je bilo pri- glašenih 20 dav!nih uradnikov, od teh sta bMa Slovenca samo imenovana dva gospoda. Izpit je napravilo 17, trije so bili rfprobirani. Obema gospodoma iskreno čestitamo. Sokolsko druStvo Konjice, ki je vo- dilo vse predpriprave za sijajno uspeli okrožni zlet Dravinjskega sokolskega okrožja, se tern potom iskreno za- hvaljuje vsem darovalcem prispevkov za zlet, vsem sestram, ki so izredno požrtvovalno pomagale pred zletom in zlasti na dan zleta ter sploh vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tako izredno lepo uspeli sokolski pri- reditvi ?1. junija. Prosimo vse, da nam ohranijo svojo naklonjenost. Kino Dopisi Konjice Zastrupll se je v četrtek zjutrai biivski pomočnik pri tukajšnjem bnvcu Radiču Alojzij Letner, star 32 let, doma iz Laškega. V sredo 24. junija je imel s svojimi prijatel i poslovilrii večer, ker je nameraval drugo jutro ob 9. zapu- stiti Konjice in se odpeljati v Apace, kjer bi otvoril svoj lastrii brivski sa- lon. Že v družbi )e bil oni večer pre- cej zamiSljen, vendar ni nihče slutil, kaj se bo zgodilo. Drugo jutro je na- šel Letnerja krvavega in nezavestnega, ležečega na pripravljen h potnih ko- šarah pismonoša, ki je imel zanj ne- kaj kart. Na mizi je siala skoro iz- prazrjena čaša z raztopljenim subl ma- tom. Spravili so $>a v tukajsnjo bolnico, kjer je v petek ob pol 3 izd hnij. Po- greb pomilovanja vredneifa, simpatič- nega moža se je vršil v nedHjo, dne 28. junija popo!dne. Osebne vest!. Pri tukajšnjem sre- skem načelstvu je nastavljen kot kme- tijski referent g. Wan Nemec, 1. julija pa rastopi na občini kot pripravnik za mesto občinskega tajnika gosp. Franc KolŠek. Oba sta znana kot odlična so- kolika delavca in ju v našem trgu is- kreno pozdravl;amo, pričakuioč, da bosia doseg'a pri svojem delu v po- kl cu in izvpn njega nailep§e uspehe Mestni kino Celje prtdvaja v torek 30. iunija ob 20'30 zadn)ikrat sijajno zvočno f l.-nslco opereto »Pesml je konec . . .« V glavnih ulogah Willy Forst, Liane liaid in Ernest Verebes. Mestni kino, ki je bil začasno zopet odprt zaradi sokolskih slavnosti v Celju, ostane od srede 1. julija dalje zaradi nezanimanja občinstva zopet za r.edogleden čas z a p r t. Gospodarstvo IV. poročilo Hmeljarskega druStva za Slovenljo o stanju nasadov. Žalec v Sav. dol., 30. junija. Pri najugodnejšem vreinenu sehmelj- ska rastlina prav lepo razvija in je prirsstla že do -vrha drogov. Je po- polnoma zdrava, sveže zelene barve, brez škodljivcev in bolezni, nastavlja mnogo panog. na katerih se prikazu it-jo cvetni popki. Obče stanje nasa- dov je pa slej ko prej neenako. Mi- nule tedne so hmel arji še čistili vrste in rastline drugič obsipali. Kupčija miruje. Dru5tveni odbor. g- Tečaj za mizarsko luženje v Ko- njicah. Zavod za pospeševanje obr- ta Zbornice TOI v Ljubljani nazna- nja, da se bo vršil za mizarje in mi- zarske pomočnike tečaj za luženje Jesa v Koiijicah v soboto in nodeljo 11. in 12. julija. Doslej se je prijavilo 10 udeležencev, sprejme pa se jih so 10, ki se morojo prijaviti še ob pri- četku tečaja 11. julija ob 8. zjutraj v dclavnici mizarskega mojstra gosp. Franceta Založnika. Vsak udeležcnec mora prinesti s seboj deščice, bruše- ne z vodo, v climenzijah 10 X 12. cm in debeline (5 do 12 mm (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnje- voga, 3 hrušovcga, 5 bukovoga, 5 jel- ševega, 8 orehovega, 10 javorovega, 10 sinrekovega in 17 hrastovega lesa. Prehodi črez železniške proge Predstojništvo mestne policije v Celju opozarja na naslednji razglas general lie clirekcije državnih želez- nic v Beogradu o spuščanju brani- kov, označbi cestnih prehodov v ni- voju železniških prog brez branika in prehajanju črez železniške tire: Po zakonu o železnicali v javnem prometu z dne 23. junija 1930. se mo- rajo postaviti braniki na onih cest- nih prchodih, kjer to zahtcvajo inte- resi varnosti. Na podlagi tcga se lali- ko tudi na glavnih progah opustijo braniki na prehodih na nivoju, če ob- stojc pogoji za to opustitev. Označba takih prehodov se bo vr- šila z obvestilnimi signali v obliki križa »Sv. Andreja«. Kjer se bo na cestah pokazala potreba, se bo po- stavil v razdalji 250 m preel obvestil- nim signalom še eden predsignal. Vsi ti signali bodo belo in črno po- barvani. Ce kdo prihaja po cesti v smeri j)rehoda črez železniško progo, ki ni opremljen z branikom, mora obstati pred prohotlom in se prepričati, da ne prihaja vlak, in sine šele potem iti črez železniško progo. Proga se ne sme prehoditi, če se vidi ali čuje, da prihaja vlak. Prog z dvema ali več tiri ni treba nikoli prehoditi ta- ko j, ko je odvozil vlak mimo, ne da hi se poprej prepričali, da ne priha- ja kakšen vlak po drugem tiru. Zla- sti je treba paziti ponoči, v megli in ncurju. Pri prehodih, kjer so braniki, se je troba ustaviti pred njimi, ako se še zapirajo ali Če se čuje zvonec, s ka- terim se naznanja zapiranje brani- ka. Vsaktlo, ki se v tern trenutku na- haja na progi med branikoma, mora čimprej oditi s proge. Odpiranje in preskakovanje zaprtih branikov je prepovertano. Bivanje v neposredni bližini tira in pristop na progo na nicstih, ki niso odrejena. za javni prometf. je spojeno z največjo nevar- nostjo in je vsJed tega, strogo pvepo- veclano. Ravnotako je prepovedano puščanje živine na progo in sleherno povzročanje škode na železniški pro- gi in njenem ustroju. Vse osebe, ki se kretajo na želez- niskem teritoriju, morajo same skr- heti za svojo osebno varnost. Zelez- niške uprave niso odgovorne za ško- do, ki bi nastala vsled neizpolnje- vanja gornjih odredb. Ogl^šujte v „Nouri Dotoi«! Janies Oliver Cur wood: Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič 20 Ko sta šla v sosednjo sobo, se ga je oklenila za i'oko in naslonila glavico na njegova ramena, da so se njegove ustnice potopile v mehko bleščeči pramen njenih las, ko se je sklonil k njej. In začela mu je razvijati svoje načrte in mu jih naštevati na prste. Kadar se odpravi z doma, pojde z njim. Kamorkoli bi Sel, povsod ga ho spremljala. O tern ni bilo pri njej prav nič dvoma. Opozorila ga je na velik kov- ^e8'» ki je prisel, ko je še spal, in mu zatrdila, da ho J5 zdavnaj ohlečena, preden bo odprl svojo skrinjo. obi ^a mu ^e' tla ima sl>čkano višnjevo ohleko, to si iHhk?" In las^e? Ali so ^ovolJ zal° PoCesani, da se glici°sPokaže pred njegovimi prijatelji? Tako v na- ' L \lh Je poCesala. ZaraZ110 lepa si!« tern pa ga^e^i ^Od nJeß°vim žareCim pogledom, po- mu zasmojaJa C»vlila S prstom P9 koncu nosa in se mislila, da si varnl' Deny' da nisi m°J brat> bi res kakor bi bil straSno ^ljubljon- Tako si mi to reke1' 7hn,lln M ip kQi Osno rnislil. Ne?« ZDOüLo ga je kakov np,->o,i , v -r^ popolnoma resno mislin c^en.fui?ek z nožem- >>Da' re" Mary Josephine, ^^t^ll ÜJ f ff je Cudovito lep.« J najmanjsi kosöek tebe Na prstih stoje mu je spet ponudila toplo slad- kost svojih ustnic. In potem je zbežala in veselje in smeh sta bila na njenem obrazu. »Pohiteti boS moral, Ce ne, bom mnogo prej gotova kakor ti/« je vzklik- nila in izginila v svojo spalnico. XIII. V svoji sobi za zapahnjenimi in zaklenjenimi durmi je Keith spet začutil votlo, čudno bodečo bole- čino, ki je kakor sveder vrtala njegovo sree. Kako težko je bilo priti do sape! »Ce ne bi bil moj brat . . .,« te beseele so mu ko- vale po glavi kakor kladivo, divjftle so v njegovem sreu, da se mu je stisnilo v krču. Te besede so ga za- sramovale, zasmehovale in bičale z zmagoslavnim porogom in prezirom, prav tako, kakor so ga bičali divji, besneCi glasovi zahrbtnih vetrov po temnih nočeh tečajskega pekla. Njen brat! Pesti so se mu 1 krčile, da so se mu zagrebli nohti v meso. Ne, na to stran boja ni pomislil. In zdaj je udarilo spoznanje nanj, kakor leclena povodenj.. Ce v boju podleže, ga čaka krvnik. In Ce zmaga, potem, potem bo njegova scstra. Za zmeraj in do konca vseli Časov samo nje- gova sestra in nič drugega. Njegova sestra. In neiz- rekljiva bolest resnice ga je pograbila, da ni gledal kot brat čudovitosti njenih las, ^Sudovitosti njenih oCi, Cudovitosti njenega vitkega, ljubkega, pravil- noga telesa, ne, ne kot njen brat, ampak kot clovek, ki jo ljubi. Neusmiljena usoda je spet tako zmešala kvarte, da je moral on biti tisti, ki je vselej izobCen in razdedinjen. Conniston je in ona je Connistonova sestra. Mož, ki je Icipel od silc, ki mu je rdeča kri tekla v žilah, se je v nenadni besnosti uprl zahrbtni sili, ki so ji ciali ime usoda. Kako kriviCna, kako brez- nadna, kako polna strahopetne zahrbtnosti in zvite prevare je ta moč, ki je bila zmeraj proti njemu! S stisnjenimi ustnicami in stisnjenimi pestmi je nemo kričal k božji vsemogoCnosti: Samo enkrat tudi meni nekaj človeškega! Samo enkrat brez zasede! Samo enkrat igro brez sleparskih kvart, ki zapečatijo nje- govo izgubo že vnaprej. Pokaži mi izhod! Naj se borim/v možatem boju vsaj s trohico nade! V tern rdečem, divjem uporu je zgorelo celo upanje pred njim kakor nesramna laž. Bridkost ga je zagrnila, da Jfc utonil v njej, in bogokletstvo mu je napolnilo,srce. Katero pot si izbere, naj se Še tako trdo bori, zanj ni rešitve. Od tistega dne, ko je ubil Judgca Kirkstona, je njegovo življenje uniCcno, in tako ostane do konca. Prej je veroval v Boga in v nczmotljivo pravičnost poslednjpga obračuna, zmeraj je trdno upal, da je božja previdnost močnejša od človeške moči in da mu stoji ob strani v boju; ta vora pa se je zdaj zdrobila v prah in obšla ga je blazna nespamet divje zveri, ki tepta kvarljivo stra- šilo z nogami. Strašilo, njegova vera! Laž, zasmeho- vanje, prezira, da, prezira vredno varanje samega sebe! Zanj ni mogofie, da bi dobil, moral bo izgubiti, naj se že odloCi za katcrokoli pot. Zakaj on je Conni- ston, iin ona je Connistonova sestra in mora ostati. Skozi vrata je Cul tiho popevanjc Ma-i'y Jose- phine v njeni sobi. Kakor raztegnjena vzmet je planil njegov jaz spet nazaj v prejSnje. S sunkom, z lahkim dregetom se je spet zavedel samega sebe in se osvestil. Roke so se mu razklenile, spačene Crte njegovega obraza so se zgladile, in ker ga je bila božja vsemogočnost, ki jo je pravkar tako izzivalno obsodil, obdarovala z neizCrpniin humorjem, je za- gledal zdaj na mestu režeCega se vampirja, ki je tre- nutek poprej s svojim zahrbtnim posmchom in so- vražno rigajočim zmagoslavjcm zavzel vse njegove možgane, tudi druge strani življenja. Keith se jc spomnil Connistona, ki je tiho, prijazno in zbrano smehljajoC se še umiraje premagal smrt. In Keith je Cul njegove besede, prav tako kakor takrat v tisti koči, ko je okrog nje divjal vihar in je Conniston outil, da (ga smrt grabi za roko: »Čudno je, fant, pre- kleto Cudno — in smeäno!« Da, bilo je smešno, Ce je prav pogledal. Keith je naSel pot nazaj k svojemu staremu stališču. To je bila najveeja gala, ki jo je življenje kdaj zaigralo z njim. Videl je Connistona pred seboj, kako si yiha bike, kako se bliskajo njegove hladne sinje oči od zadržanega smeba, ko si oglc Prrtirankom rojakov v flmeriki, densrju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkuensga in oblin- skega denarja posveža posebno pažnjo. Hranilnitä daje poso- ilia na zemljišča po najnižji obrestnl mert. Use prošnje rešuje brezplaHno Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice še mesto Celje z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Ljubl janska kreditna banka podružnica Celje, Äleksandrova ulica Ustanovljena 1900 | Centra la v Ljubl jani Ustanovljena 1900 | Delniška glavnica Din 50,000.000.—. Skupne rezerve nad Din 11,000.000.— Brzojavi: LJubllanskä banka Telefon: 76 PODRUŽNICE: Brežice, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Sibenik, Zagreb Se priporoča za vse bančne posle. Urejuje Rado Pe6nlk. — OdgoVoren za konzorcij »Nove 7>obe« in Zvezno tfskarno Milan Cetlna. — Oba v Gelju.