To in ono.
701
namen ekspedicije je bil, da na osnovi arheoloških podatkov in različnih sodobnih spomenikov iz stare krščanske dobe proučuje srbske in bolgarske uplive na kulturo raznih makedonskih krajev. Preiskovavci so našli mnogo značilnih arhitektonskih spomenikov iz stare dobe, med katerimi so najimenitnejši: Markov manastir, cerkev Gračanica, manastir Nagovičin in razne zgradbe okoli Ohrida. Ekspedicija se je vrnila z obilnim gradivom, med katerim je okoli 550 snimkov.
„Matice Školska" v Brnu praznuje letos pet-indvajsetletnico svojega obstanka. Osnovana je na taki podlagi, kakor naša »Družba svetega Cirila in Metoda". Zdaj vzdržuje »Matica" na Moravskem 12 šol s 3000 češkimi otroki, ter veliko zavetišče s 1300 gojenci, katere daje „Matica" na svoje stroške študirat.
Češke razstave. Čehi so priredili letos štiri krajevne razstave: v Taboru, Viškovu in Kladnu ter v Pragi „delavsko razstavo". Povsod se je pokazal velik napredek posebno v tehničnih izdelkih.
Čehi na Dunaju. Češko prebivalstvo na Dunaju jako raste, posebno po doseljevanju z Morav-skega. Zdaj jih je že do 400.000 tako, da imenujejo Dunaj že — najbolj češko mesto. Prva zahteva Čehov je zdaj, da dobe na Dunju tudi svoje ljudske šole. Temu se pa ustavlja nemško prebivalstvo z vso trdovratnostjo.
Musealna slovenska spoločnost' se imenuje eno onih maloštevilnih društev, katerih ni zatrlo madjarsko nasilje ubogim Slovakom. Kakor znano, je »Matico Slovensko", ki je bila tako književno društvo, kakor so »Matice" drugih slovanskih narodov, ma-djarska vlada zatrla in ji pobrala imetje. Slovaki imajo zdaj v Turčanskem sv. Martinu svoj »Narodni muzej", katerega predsednik je velezaslužni župnik, znani botanik Andrej Kmef. Podpredsednik Romuald Zajmus je letos umrl, in izvoljen je bil mesto njega Fr. R. O s w al d, o. katerega spisih bomo še poročali. Društvo izdaje znanstven list: »Časopis Muse-alnej slovenskej spoločnosti", katerega urejuje tajnik A. So kolik.
Etnografični muzej v Pragi. Novoustanovljeni etnografični muzej v Pragi bo obsezal sledeče oddelke: 1. Selške zgradbe in njih arhitektura, 2. narodne noše, 3. narodni izdelki, 4. spomeniki prosto-narodnega slovstva, 6. narodna glasba, pesem in plesi, 7. sociologija. Dopolnilni oddelki bodo : zemljepisni, antropološki, demografični in oddelek za jezik in narečja.
Češki arhitekti in cerkveno stavbarstvo. Češki arhitekti so se obrnili do »Kfešfanske aka-demie" s prošnjo, naj se stavbe novih cerkva oddajajo po javni konkurenci, pri kateri bi se izbirali tehnično in umetniško najbolj dovršeni načrti. V tej vlogi pravijo češki arhitekti: »Cerkveno stavbarstvo je bilo v vseh  kulturnih narodih težišče slogov, in
njemu gre v prvi vrsti zasluga, da imamo monumen-talne stavbene spomenike, ki označujejo posamezne dobe. Narod, kateri je gojil umetnost na svojih nabožnih stavbah, se šteje med kulturne narode. Čehi so stopili med te narode že od početka svoje zgodovinske dobe, katera se začenja z dobo pokrist-janjenja. Številni naši spomeniki cerkvene umetnosti v romanskem, gotskem, renesančnem in baročnem slogu dokazujejo, da je od nekdaj bilo med Čehi ne le mnogo nabožnih mož, ampak tudi mnogo umetnikov. Šele s propadom baroka in s kmalu za njim zavladavšim jožefinstvom je opešala nekdaj tako živahna delavnost na polju cerkvene arhitekture. S probujenjem našega naroda je sicer oživela tudi ta delavnost, a ni bilo dovolj umetnikov, kateri bi bili zadostovali tudi skromnejšim tedanjim umetniškim nalogam. Cerkveno stavbarstvo se je od druge polovice XIX. stoletja sem bavilo skoro izključno le s popravljanjem starih spomenikov. Za naraščajoči narodni organizem se kaže zdaj potreba, zidati mu nove cerkve." Arhitekti poživljajo potem »Krešfansko akademijo", naj po zgledu dunajske »Leonove družbe" posreduje, da se bo zidalo po najbolj umetniških načrtih.
»Češka akademie pro vedy itd." v Pragi je sklenila, da bo izdajala publikacije z naslovom »Monu-menta palaeographica", v katerih bo s slikami pojasnjena zgodovina češkega pisma.
Prvi slavist.
Letos je preteklo sto let, odkar je umrl prvi mož, ki zasluži ime znanstvenega slavista. Bil je duhovnik iz pavlanskega reda, skromen menih, ki pač ni vedel ob svoji smrti, da se bo znanost, ka-kero je on započel z nekaterimi zdaj že pozabljenimi spisi, tako široko in bujno razvila. Bil je Fortunat Durvch, rojen 1.1735. v Turnovi na Češkem, umrl ravno tam 31. avgusta 1. 1802. Zaslužil je, da od njega započeta znanost ohrani njegov spomin.
Bil je iz precej premožne rodbine, ki je dala mladega Vaclava v šole. A že 1. 1750. mu je umrl oče in rodbina je zašla v dolgove. Vaclav je vstopil v samostan, kjer je dobil ime Fortunat. Najprej se je posvetil proučevanju orientalskih jezikov, in redovni predstojniki so ga poslali na Dunaj, v Mona-kovo in v Prago, da se v njih temeljito izobrazi. Pri tem študiju je pa vedno primerjal tudi slovanske jezike z drugimi, in to ga je slednjič nagnilo, da jih je začel samostojno preiskavati. Nihče pred njim še ni bil tega poizkusil, na nikogar se ni mogel naslanjati — in ravno zaradi tega je znamenit, ker je bil prvi slavist. Celo življenje se je bavil s slavistiko, in on je navdušil svojega mlajšega tovariša D o -brovskega, da je postavil znanstveni temelj češki slavistiki. Slava učenca je zatemnila pozneje ime učiteljevo.