Listek. Pot do sreče. Prevel F. L. (Dalje.) »Tega ne smem izdati«, odgovori zdravnik, ki se je med tem vsedel na stol, katerega mu je prinesla Jelica. »Jelica, gotovo nama je zdravnika poslala Mati božja! Ona nama hoče pomagati, drugače ne more biti. Ako je tako, gospod doktor, potem vas nočem izpraSevati dalje. Povejte tedaj neznanemu dobrotniku, da mu naj tisočero Bog povrne, kar stori meni ...« »Že dobro, že dobro«, prekine ji zdravnik besedo, »zdaj položite nogo na stol, da jo preiščem.« Odveže ji cunje, 8 katerimi je imela obvezano nogo. >Za božjo voljo, matit« vsklikne nakrat zdravnik, »s čim pa ste mazali vaSo nogo? To so vendar sama smrdljiva in Skodljiva mazila! Hodete, da vam noga segnije!« »Jojtnine, gospod doktor«, se opravičuje starka z jokajočim glasora, »ali je res tako nevarno? Saj sera mazala samo s celečimi mazili! Najprej z lisičjo, potem z zajCjo, nazadDje s kačjo in . . .< »In s hudičevo mažo«, ji prekine zdrav- ttik jezno besedo. >Človek bi kar iz kože kože skočil! Najprej se lečile z vsemi mogočimi in nemogočimi žavbami in mazili, iSčete nasvetov pri različnih koniedercih, posluSate vsako staro babo in nazadnje, če vse nič ne pomaga in je rana vedno hujša, potem seveda pokličete zdravnika, — zdaj naj on pomaga, ko je že skoro prepozno. Takoj mi vrzite vaSa mazila skozi okno! — Najprej vam bom rano dobro izpral in osnažil ter na novo ovil. Če ubogate moje nasvete, vas zagotovim, da se bo rana kmalu zacelila.« (>trt ure pozneje se je odpeljal zdravnik. »Tako lahko mi je pri srcu«, vzdihne starka, »kakor da se mi je odvalil težek kamen. Rana me nič več ne skeli in če stopim na nogo, ne čutim skoro nobene bolečine. VidiS, Jelica, to \e naredila tvoja molitev; gotovo te ima Marija zelo rada. Vresničile so se besede naSpga gospoda župnika, ki je večkrat rekel: Ča nas Bog tudi takoj ne usliši, zaradi tega ne smemo obupati. Zdaj pa idi v vas h trgovcu ter nama nakupi nekaj živeža. Saj veš, kje je shranjen denar.« Deklica se odpravi hitro na pot. Tako veselo ji je bilo pri srcu, da bi bila najrajši skakala ler glasno pela. »0 ti dobrotljiva in ljubezniva mati Marijat, Sepetala je, ko je lahkonogo hitela čez travnik, >iz celega srca se ti zahvaliujem za tvojo milost. Ti si nama pomagala. Gotovo boš usliSala tudi mojo drugo proSnjo, da bo postal Dragomir priden.« PrestraSena prekine svoje napolglasne misli, ker ta trenutek stopi iz bližnjega grm& pred njo mlad, krepak fant. Smehljaje je stal pred njo tist<, na katerega je ravnokar mislila, ter jo gledal kako si je opomogla od svojega strahu. »Dober dan, Jelica!« jo pozdravi ter ji poda roko. »Dolgo se že nisva videla! Kako ti se kaj gre? Kam pa greS?« >H trgovcu«, mu odgovori ter zarudi, ker ji je tako krepko stisnil roko, katero je še vedno držal v svoji. »Moratn nekaj nakupiti za dom. Pa kaj je s tabo, Dragomir, kam pa greS s sekiro in v tej obleki?« »Ni res, se čudiS, ker nisem dozdaj nič delal ter hodil v petek in svetek v nedeljski obleki«, se nasmehae fant, »je-li, to se ti čudno zdi. Da, vidiS, Jelica, hočem se od zdaj naprej poboljSati ter se vrniti na pravo pot, kakor jzgubljen sin v svetem pismu. Zato sem danes oblekel delavsko obleko ter grem gledat, kaj delajo hlapci, ki sekajo zgoraj v gozdu smreke. Oče so vedno nekoliko bolehni in se ne morejo toliko brigati za posle. Ge jim pa nihče na prste ne gleda, delajo kar hočejo. Dozdaj sem jim seveda delal slab vzgled, toda zanaprej postane drugače. Skrbel bom, da me bodo spoznali za svojega prihodnjega gospodarja.« »Res?« vskhkne deklica veselo. »No to me zelo veseli, tako me vesoli, da se ne rnorera izraziti. Tvoji dobri stariSi pa tudi zaslužijo, da jim delaš veselje nameslu žalosti. Tudi ti sam boS imel večj6 veselje in občutil večjo sročo, če bcš ubogal svoje stariše. Pa povej mi, kako se je to zgodilo, da si se nakrat tako spremenil? To je vendar skoro čudež!« »Res je čudež, Jelica, pravi čudež«, reče mladenič in pogleda deklici ljubeznivo v oči. »Čikaj, da ti povera, kako je vse to prišlo. Včeraj okoli petih popoldne sem tako brez dela ležal doma in premišljeval. Nakrat se mi je zdelo, kakor da bi se mi odprle oči, začel sem se sramovati svojega prejSnega življenja ter sem sklenil, se poboljšati m priden postati. Kaj misliS, Jeiica, kako }e to prislo, da sem prišel k spoznanju? Ti tako čudno gledaš, morda ne veruješ na čudež?« »Tega me Bog obvaruj«, mu hitro odgovori deklica, »zelo bi se pregreSila, če bi dvomila o čudežih. Sa{ je nama z materjo Se le komaj včeraj na čudežen način pomagala Marija v Gozdu, katero sem prosila pomoCi.c »Kaj praviš?« reče fant začudeno. »Tvoja mati ima majhno hišico in je Se celo bolana; sem pač slab človek, da vaju nisera Se nič obiskal. Toda če ti je prav, pridem čez par dni. Zdaj te nočem več zadrževati, sicer izostaneS predolgo. Pozdravi mi raater in jira reci, da jim želim, da bi kraalu okrevali. Samo bojim se, da ne mislijo posebno dobro o meni.« >Bodi brez skrbi, Dragomir«, potolaži g» deklica, »jaz te Se prsveč hvalim. Zato tudi upam, da ne slisim več o tebi nobene neumnosti.« »Javno me sraeš ošteti, če boS §e enkrat o meni kaj slabega sliSala«, Z3gotavlja fant. »Srečno, Jelica! Zdaj pa moram iti, kajti stara klepetalka naju opazuje izza vogia in potem prideš še v slabo ime.« Krepko stisne deklici roko, dene sekiro na ramo ter odide s hitrimi koraki. Jelica pa hiti k trgovcu, kjer nakupi, kar je potrebovala ter se napoti proti domu. Oii ji žare srčnega veselja in njene ustnice se srečno smehljajo. — »Oaa me je usližala, spreobrnila je njegovo srce«, so fiepetale njene ustnice. »0 ti ljuba, zlata devica Marija!« Z veseljem je vaak tujec gledal hišo VrSnikovih. Kakor majhen grad je ležalo lepo zidano poslopje med sadnim drevjem, med katerira so je svetil bel zid. Tudi grič, ki se dviga za poslopjem je posajen s sadnim drevjem. Okoli hiSe in gospodarskega poslopja je povsod snažno pometeno in okusno prirejeno, kamor pogleda oko. Nekega lepega poletnega večera — nekoliko tednov po dogodkih, katere smo zgoraj pcpisali — sedtl je na klopi debel mož z rudečim obrazom, raz katerega je sevala sama dobrosrčnost. Kadil je majhno pipico ter počasi spuščal oblake dima v zrak. Gledal jo za njimi, kako so se počasi dvigali vedno visje in višje ter slednjič izginili v siDJem zraku. Večerno solnce se je ravno nagibalo proti zatonu ter zlatilo s svojimi žarki bližnje gore. Medtem stopi na prag hiše ženica prijazncga obraza, gre počasi h klopi tcr se vsede k možu: »Ali ne greS v sobo, Božidar?« ga vpraSa. »Jaz mislim, da je že zate zunaj prehladno. Gs se izpostaviš večernemu hladu, te bode zopet trgalo po nogi.« (Dalje sledi.)